štev. 178
TRST, sredo 29. junija I9IO.
Tečaj XXXV
- IZHAJA VSAK DAN
trti «b Rideljih In praznikih rt 5., rt M»rt»ljklli rt ». ijutrtj. ?MmmlČne Iter. se prodajajo po S nvfi. (6 stot.) t mnogih tobakarnah v Trstu In okolici. Gorici, Kranja, St. Petra, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luc^i, Tolmina, Ajdov-ečini, Dornbergu itd. Zastarele štev. po 5 nvč. (10 stot). 99LA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE ▼ Srokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po • «t. mm. •mrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov p« SO st. mm. Za oglase v teksta lista do 5 vrst 20 K, vsaka »»daljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave JSdinodti". — Plačuje se izkljnčno le apravi Edinosti*. ===== PlaJijivo ln utožljivo 9 Tr»tu.	—
NAROČNINA ZNAŠA

Glasilo političnega društva „Kdinost" za Primorsko.
n oelo leto 34 K, pol leta 12 K, 3 mesece G K; na nt-
ročbe brez dopoalane naročnine, se uprava ne ozira, ■aretalna aa aeđsljake ladanje „KDI2COETI" atace: aa ««lo i«t« Kron 5'2Q, sa pol l.ta Krom S-SO.
Ysi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefr&nko-
van a pisma s« na »prejemaj« !<i rekoplti ae as vrafiaje Naročnico, oglase in reklamacije je pošiljati na npravo lista.
UREDNIŠTVO: uHct Glorgle Galatil 18 (Naredni dan) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastni i-konsorci) lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna „Edinost" ▼pisana zadruga z omejenim poroštvom v Trsta, ulien = Giorgio Galatti štev. 18. == PaStno-hranllnKnl račun it 841652. TELEFON I«. 11-57.
Pozor! Delavci! Pozor!
JUTRI, v četrtek, dne 30 junija 1910 zvečer bo mestni svet sklepal o zloglasni pogodbi med mestno občino in velekapitalistićno „Kranjsko industrijsko družbo" v zadevi oddaje 10 milijonov kubičnih metrov plina. S tem hočejo vreči na ulico stotine in stotine delavcev iz mestne plinarne in škedenjskih plavžev. Izročiti se hoče na milost in nemilost požrešnosti delodajalcev vse delavstvo dve največjih podjetij v Trstu.
Skrajni čas je, da pokažemo svojo voljo, da hočemo živeti in da se ne bomo pustili z lepa podjarmiti.
Podpisani odbor poživlja zato narodno delavstvo. da j ride jutri, v četrtek, dne 30. junija 1910 točno ob 7. tiri zvečer V DVORANO TER-SICORE, ulica Chiozza štev. 7, na
vtt protestni it
ki ga sklicuje delavstvo mestne plinarne in škedenjskih plavžev.
POZOR ! Po shoda manifastacija po tržaških ulicah in izročitev na shodu sprejetih sklepov ob istem času zboruj očemu mestnemu svetu.
Dolžnost vsakega svojega položaja zuveda-jočega delavca je, da pomnoži vrste za svoj obstoj manifestirajočega delavstva.
Delavstvo ! V boj za tvoje pravice!
Odbor N. D. O.
BRZOJAVNE VESTI.
jugoslovanska obstrukcija v proračunskem odseku.
DUNAJ 28. Danes predpoldne je izvolil proračunski odsek posl. Mastalko podpredsednikom, na mesto posl. Kramaf-a, ki je odložil mandat v odseku. Na to je bila otvorjena debata o italijanski juridični fakulteti. Slovenci so nadaljevali z obstrukcijo.
Gostinčar je zopet povzel besedo in nadaljeval z govorom, ki ga je prekinil v zadnji seji.
DUNAJ 28. Seja proračunskega odseka je bila ob 1*45 popol. za pol ure prekinjena nakar je posl. Gostinčar nadaljeval svoj govor.
Trije vladni porazi.
DUNAj 28. Vlada je doživela danes tri poraze in sicer prvega v finančnem odseku, katerega so omogočili Poljaki s tem, da je eden glasoval z desnico, dočim so se drugi odstranili.
Tako je bil z 11 proti 10 glasovom sprejet predlog o novih davkih. Drugi poraz je doživela v odseku za reformo poslovnika, ki je bil nesklepčen radi odstranitve članov „Slov. enote, a'tretjega v gosposki zbornici, kjer sta jo ojstro napadala imenom levice Grabmayer in imenom desnice grof Thun.
Vlada odklonila jugoslovanske visokošolske zahteve.
DUNAJ 28. Zastopniki jugoslovanskega visokošolskega kluba so izročili pred nekaj dnevi vladi sledeče zahteve: 1. Priznanje ugodnosti spričeval in diplom, pridobljenih na zagrebškem vseučilišču za Cislajtanijo. 2. Ustanovitev slovenskih učnih stolic za vse discipline pravne in državne znanosti na Češkem vseučilišču v Pragi in jagelon-skem vseučilišču v Krakovu. 3. Garancija za ustanovitev jugoslovanskega vseučilišča v Ljubljani in sicer za enkrat pravne in bogoslovne fakultete v doglednem času, to je, v dobi petih in največ desetih let.
Glede predloge o italijanski pravni fakulteti zahteva jugoslovanski klub tako sestavo zakona, da bo poznejša preložitev fakultete v Primorje nemogoča.
Danes je ministerski predsednik Bie-nerth v navzočnosti naučnega ministra grofa Stiirgha sprejel posl. dr. Šusteršiča in dr. Ploja, ter jima pojasnil stališče vlade. Rekel je, da zahteva vlada čim hitrejšo rešitev vprašanja italijanske pravne fakultete, za katero so že dani znanstveni predpogoji. Tudi se tukaj ne gre za nekaj novega, temveč le za nadomestitev nečesa, kar so Italijani že imeli, ker se gre za sedaj le za provizorij, bodo Jugoslovani mogli staviti svoje zahteve, ko se bo šlo za definitivno rešitev vprašanja sedeža italijanske pravne fakultete. Zato zahteva vlada, da se razpravlja o predlogi brez zveze z drugimi visokošolskimi vprašanji. Vlada je sicer blagohotno (JI?) naklonjena kulturelnim zahtevam Jugoslovanov, vendar pa ne more zavzeti določno stališče na konkretne visokošolske zahteve Jugoslovanov, pač pa si pridržuje to za takrat, ko bo parlament definitivno reševal vprašanje italijanske pravne fakultete.
Gosposka zbornica.
DUNAJ 28. Gospodska zbornica razpravlja proračun.
Cesar v Išlu.
BAD IŠL 28. Cesar je dospel semkaj ob 1 uri 38 minut popol. Na kolodvoru so vladarja pozdravili namestniški svetnik grof Saalburg, voditelj dvornih lovov Titz, prelat mons. Weinmayer, župan Leitner in podžupan Seaner. Prebivalstvo je cesarja navdušeno pozdravljalo.
Lloydov parnik „Trieste".
LONDON 28. Reuterjev biro javlja iz Bombaya: Dosedaj ni še nikakega poročila o Lloydovem parniku „Trieste". Sodi se, da so se stroji parnika pokvarili in da je tok zanesel parnik proti severu.
Indijski parnik „Fox" in lojdov parnik „Gizela" sta odšla iz Adena, da bi isk2la parnik v bližini arabskega obrežja.
ADEN 28. (Reuter) — Britski križar „Fox" in „Proserpine" sta zapustila Aden, da bi poiskala lojdov parnik „Trieste". Indijski transportni parnik je odplul z enakim namenom.
„Trieste" je bil jako lahko naložen, ko je odplul od tukaj.
Ustaja v Albaniji.
UsmrČen vodja Arnavtov.
SOLUN 28. Vodja Arnavtov Abdulah je bil v Čašiji v Brešovem obešen.
Boj med Arnavti in Turki.
SOLUN 28. Šekfet Targut pašo, ki je bil z močno eskorto na poti iz Djakova v Prizreno so napadli Arnavti iz zasede. — Vnel se je boj, ki je trajal dve uri.
Arnavti so se udali. Izgube niso znane.
Potres.
RIM 28. V Sant* Andrea di Conca je bilo ob 4 uri zjutraj čuti močan potresni sunek. Že dne 7. t. m. po potresu poškodovane hiše so zadobile nove poškodbe. Prebivalstvo biva na planem. Ponesrečil ni nihče.	_
Sarajevo 28. Stanje obolelega predsednika deželnega zbora bega Firdusa se je poslabšalo. _
Protidelavska politika trž. mestne občine.
Pogodba tržaške občine s „kranjsko industrijsko družbo".
Jutri zvečer se snide mestni svet tržaški, da razpravlja med drugim o načrtu pogodbe, ki se ima skleniti, med tržaško občino in „Kranjsko industrijsko družbo." Predmet je več ali manj znan: ker po mnenju plinarniškega ravnatelja inž. Sospisi-ja, mestna plinarna ne bo zmagovala zahteve konsuma plina za prihodnja leta, predlaga upravni svet mestne plinarne, naj se jemlje za 10, oz. 5 let pri „Kranjski industrijski družbi" v Skednju po 10 milijonov kubičnih m. na leto za ceno 6 5 stot. za kubični meter. Istodobni z mestnim svetom pečalo se bo s tem problemom tudi delavstvo zbrano na shodu N. D. O.
Stvar je največjega pomena za občino in za delavstvo. To dokazuje že ostra polemika, ki v zadnjem času polni predale tržaškega časopisja, zlasti „II Piccola" in „Lavoratore". Ne čutim se poklicanega, da bi presojeval vrednost načrta s stalisča občinskega gospodarstva. Za nas Slovence ne more biti — ob danih prilikah — a priori načrt koristen zato, ker se bo morda v občinsko blagajno steklo par sto tisočakov več. Ta izrek podkrepljujemo lahko z izkušnjami, ki smo jih zlasti v zadnjem času storili in ki nam dokazujejo, da ni občina tržaška posebno delikatna in nepristranska pri uporabi občinskega den. Prigovori, ki se s strani opozicije uveljavljajo, spretno in prepričevalno, soglašajo v tem, da je nameravani načrt dvorezen meč, ki ne samo da ne prinese občini zaželjenih uspehov, temveč da ji prizadene veliko izgub v^moralnem in gmotnem pogledu.
Toda — prepuščajmo poklicanim skrb za občinsko premoženje!
Naravnost pogubonosen se nam prikazuje načrt označene pogodbe z ozirom na delavske koristi. Ne glede na grajo, ki jo zasluži nameravana transakcija kot negacija načela municipalizacije takih, splošnosti slu-žečih obratov, ustvarja omenjena pogodba za delavce prizadetih podjetij naravnost obupno stanje. Ne da bi se bal očitanja de-magoštva in nepotrebnega laskanja napram lahko razburljivi masi, trdim, daje pogodba s „Kranjsko industrijsko družbo14 izraz najtemnejšega nazadnjaštva, činičnega tlačenja delavstva, pravi monstrum.
Da vidimo !
V načrtu pogodbe čitati je sledeče:
„ V slučaju stavke ali izključitve delavstva, ki bi onemogočila v plavžih proizvajanje plina, potrebnega mestni plinarni, ima mestna plinarna pravico, poslužiti se peči in ostalih naprav, potrebnih za proizvajanje in očiščenje plina v plavžih in proizvajati ona sama (mestna plinarna) sama plin s svojim osobjem pod brezplačnim vodstvom škedenjskih plavžev. V tem slučaju, bo ške-denjska družba plačala delavce, preskrbljene po mestni plinarni...
Z drugimi besedami: ako izbruhne stavka delavcev v plavžih, bo mestna plinarna lahko poslala na njihovo mesto druge delavce, ki bodo proizvajali plin namesto štrajkujočih, s čemer se bodo odvrnile od industrijske družbe vse posledice stavke in se bo s stavkokazenjem zlomil odpor stav-kujočih in prisilila uboga stavkujoča para na kapitulacijo.
Modernemu duhu in socijalnemu čut-stvovanju je to pljuska v obraz. Občino tržaško ni sram proglašati črno na belem, kar si drugi delodajalci, dasiravno imajo veliko manj obvez napram svojim nastav-Ijencem, kakor pa občina napram svojim delavcem upajo komaj šepetati na uho na občnih zborih zveze delodajalcev. — Ta določba je peklenska, s pravnega in moralnega stališča „contra bonos moreš", po kazenskem zakoniku kažnjiva! Ali velja koalicijski zakon, ki zasleduje z zaporom dogovore med delodajalci in delodajalci, oziroma med delavci in delavci le za manjša bitja ?
Ali je občina tržaška izvzeta od — priznavane zastarele uporabe zakona ? In — notabene — zakon kaznuje dogovore vr-šivše se tekom stavke, ko so duhovi na eni in drugi strani razburjeni.
Občini tržaški pa naj je dovoljeno kar preventivno, pavšalno za vse slučaje pod zaščito zakona, dogovoriti se z nemško industrijsko družbo, da bo vtihotapljala v slučaju stavke potrebno število stavkokazov v škedenjske plavže ? I Ne ! Ta določba sili na odpor.
Ona predstavlja sekirof s katero se hoče odsekati delavcem v plavžih glava, onemogočiti jim vsako mezdno gibanje. — Še več! Ta določba povzdiguje ravnatelja plavžev do despota, ki lahko in brez strahu, — saj se mu ni bati stavke — poostri do skrajnosti itak drakonijanska določila delavnega reda delavskih sužnjev v plavžih. Glasom paragrafa 9 delavnega reda uvedenega meseca decembra 1909, se morajo delavci v plavžih: „vesti spodobno in dostojno v službi in zunaj službeu. Od sedaj naprej, ako stopi v veljavo gori označena določitev pogodbe z občino tržaško, bo ravnatelj v plavžih lahko izvrševal policijsko oblast nad delavci v njihovi hiši in zunaj hiše, da, morda celo razširil nemoteno svojo oblast do „pravice prve noči...".
Vidimo torej, da zloglasna, gori grajana določba nameravane pogodbe jemlje delavcem v plavžih vsako svobodo gibanja, jih pretvarja v trdo železo, trše od samih kok-vih peči.
Toda pustimo za trenotek z vida novo funkcijo stavkokaženja, ki si jo hoče „liberalna" tržaška občina kar ex professo nadeti. Povrnimo se k dobavi 10 milijonov kubičnih metrov plina! Pribijem, da bodo tudi od tega, neglede na dosedaj povedano, delavci v plavžih imeli sama suha leta. S prodajo naznačene množine za obrat v Skednju povsem nepotrebnega plina (ki ga pridobivajo škedenjski plavži vsled tehničnega procesa prekapanja premoga kot postranski proizvod, ki se je dosedaj neuporabljen spuščal v zrak), bodo nemški delničarji „Kranjske industrijske družbe" in žnjimi morala tudi Še kdo drug, ki pa ni mestna občina, prijazno vtaknili v žep kar 650.000 K na leto!
Dosedaj se je vodstvo v plavžih krčevito balo stavke — saj se v plavžih dela nepretrgoma dan in noč in kuritev peči stane ogromne svote. Od sedaj naprej bo vodstvo plavžev ošabno in naduto zavračalo a limine vse zahteve delavstva po zboljšanju plač. Saj stavka ne bo več nevarna. Proračun, ki bo naenkrat izkazal kar 650.000 K na leto več dobička, bo lahko vzdržal stavko brez lastne škode in brez odgovornosti napram občini tržaški. Lastna škoda bo z ozirom na nezasluženi dobiček 650.000 K neznatna, a za občino ne bo treba skrbeti, saj bo občina sama s svojimi bravi kazila stavko.
Vidimo, z eno besedo, da se za delavce v plavžih pripravlja jarem. Ali bodo vtaknili svoj vrat mirne duše podenj?
Preidimo k delavcem v mestni plinarni! Tu ne pomaga nobeden sofizem in nobeno
cepidlačenje! Dvakrat dva je bilo in ostane štiri! Ako se je dosedaj proizvajalo v mestni plinarni 21,953.000 kubičnih metrov plina in se odda škedenjskim plavžam proizvajanje 10 milijonov, potem je vendar jasno, da se množina v mestni plinarni proizvajajočega se plina skrči na približno 12 milijonov m", oziroma s prihodnjim letom na 14 milijonov. A ravno tako jasno mora biti, da, ako je dosedaj delalo na proizvajanju 22 milijonov m3, recimo 700 delavcev, se bo od sedaj naprej pri proizvajanju 14 milijonov število potrebnega delavstva razmnrno znižalo. Recimo, da račun g. inž. Sospisia odgovarja resnici in da je za proizvajanje 2-8 milijonov m3 potrebnih 60 delavcev, se bo sedaj število delavcev skrčilo v sledečem razmerju: X : 60 = 14 : 2*8, tedaj (X= 300) za približno 400 delavcev. Ker pa oskrba raznih strojev zahteva število delavstva, ki je raz-merno veliko večje od množine proizvaja-nega plina, se bo število gotovo reduciralo za vsaj 250 delavcev.
A udarec, ki se zadaja delavcem, je še veliko večji, ako pomislimo, da bi sicer, to je, ko bi se, mesto tega nesrečnega projekta s škedenjskimi plavži, stopnjevalno razširila sedaj obstoječa plinarna, oziroma začelo z zidanjem nove plinarne, zahteva po delavskih močeh ostala ne samo neizpremenjena, kakor sedaj, ampak bi rastla razmerno z razširjenjem obstoječe plinarne, oziroma vpeljavo novega obrata. Vidimo tedaj, da bo dober del sedaj zaposlenega delavstva kar vržen na ulico, razlaščen. Te žalostne resnice si ne more prikrivati niti uprava mestne plinarne.
Zato skuša upravni svet mestne plinarne na usta g. inženirja Sospisia potolažiti silno razkačene duhove ljudstva z bajko, da bodo iz mestne plinarne odpuščeni delavci „lahko vstopili v službo škedenjskih plavžev, in da se je vodstvo v plavžih zavzelo", „dajati prednost", v mestni plinarni odslovljenim delavcem. — Smešno!
Pred vsem ne razumem, kako bi se moglo „zavezati" vodstvo Škedenjske železarne. To so neokusne fraze. — Strokovno tajništvo N. D. O. ve predobro, kako resno je vzeti take in slične „obveze".
Pa četudi bi ta „zaveza" mogla imeti pravnega učinka, v interesu socialno-poli-tičnega razvoja našega delavstva je, da ta zaveza sploh ne stopi v veljavo. Vse našo stremljenje mora meriti na to, da se stopnjevalno zboljšuje moralno in gmotno stanje našega delavstva.
Premestitev iz mestne plinarne ob 8 urah dela in ob povprečni mezdi 5 K v ljudsko klavnico v Skednju s svojimi kokovimi pečmi in 12 urnim delavnim časom, oziroma 3 K dnevnega zaslužka, to je tako reformatio in peiusy ki je ne moremo in ne smemo sprejeti.
Vendar ni naloga občine, da pribori veljavo teoriji o „pouboževanjuw (Verelen-dungstheorie),
Po mojem mnenju ta platonična izjava ne zaslužuje preveč pozornosti, pač pa nekaj drugega. Znano je, da je delo, ki se opravlja v plinarni, v marsikaterem oziru identično ali vsaj sorodno z delom v plavžih. Z odslovitvijo stotin delavcev, sposobnih za vpraševalno obratovanje se otvarja Širom sveta škodljivi konkurenci, ki si jo bodo delavci iz ene in druge delavnice proti volji morali delati.
„Kranjska industrijska družba", ki je vam v zadnjem času odpravila 14 dnevno odpoved, bo odsedaj naprej, z ozirom na veliko ponudbo delavskih moči postajala še bolj neusmiljena v nepotrebnem in neupravičenem odslovljanju delavcev. Isto bo veljalo mutatis mutandis za mestno plinarno.
Pripravljajo se hudi časi.
Sklicuje se na neko zelo problematično korist, ki jo utegne imeti iz gori navedene pogodbe občina, izpodkopuje se ekzistenca stotin in stotin proletarskih duš, v času največje gospodarske depresije in duševne potrtosti. Lloydov arsenal se v kratkem podre. Sedaj naj pride na vrsto mestna plinarna in škedenjski plavži...
Človeku se strja kri. In vse to v času, ko se sipljejo milijoni in milijoni v pov-zdigo edinega emporija. .. Pride čas, ko se naše delavstvo priuči tudi na zlo... To je njegova usoda. Erneste Legove je na neko vprašanje, kdaj se ima pričeti z vzgojo otrok odgovoril filozofsko: „Še predno se rode!". Tako je. Za naše delavstvo pripravljajo prodiranje kronične bolezni brezposelnosti še predno se je zdramilo iz svojega gospodarskega spanja.
Jutri izpregovori naše delavstvo.
Prepričan sem, da bo obupni klic stotin delavskih družin vsaj za trenotek prodrl
Stran II
»EDINOST« št. 178.
V Trstu, dne 29. junija 1910.
v človekoljubno srce in v „trezno računa-jočo? dušo gotovih krogov. Ali pa bo kaj pomagalo ? ...
Dr. Josip Mandić.
Dnevne novice.
Poskusi združenja med Frankovci in furtimaši na Hrvatskem so se menda končno zazbili. Nekaj časa se je zdelo in tako je bilo soditi tudi po pisavi obojestranskih glasi!, da je fuzija obeh strank gotova stvar. Sedaj pa javljajo hrvatski listi, da so se takozvani „krščanski socijalisti" prestrašili pred to kupčijo. Frankovsko blago bi jim bilo prišlo vendar^ — predrago. Kar z mesta bi bili morali klerikalci globoko poseči vmes in izvleči kakih 150.000 K. 100000 za Fran-kovo tiskarno, 25.000 K za skrahirani Star-čevičev dom in najmanje 25.000 zarazne „malenkosti". To bi bila odločno predraga kupčija, posebno še, ker bi sedaj, ko je Fran-kova stranka v popolnem razsulu, furtimaši prav za prav nič ne prejeli za onih 150.000 K — nič razun par do kosti in mozga kompromitiranih frankovskih politikov.
Furtimaši — kakor jih je stigmatizira! nepozabni veliki biskup Strosmayer — so kakor dobri računarji še v zadnji hip pred sklepom vzeli še enkrat svinčnik v roke in nič ni čuda, da je bila posledica ta, da se je kupčija razdrla, Ubogi Frankovci! Politička pozicija je fuč, ugled stranke je fuč, nje voditelji kompromitirani črez glavo, švindel z visokimi zaščitniki na Dunaj razkrit, vsaka misel na vpostavljenje kakega novega Rau-chovega režima splavala definitivno po vodi, jedino le še furtimaških tisočakov so se mogli nadejati. Ali furtimaški navihanci niso hoteli na led in tako so Frankovcem valovi nesreče odnesli še to zadnjo — furtimaško kožo. Izkratka: polom.
Kazenska preiskava proti likvidatorju Duezu je končana. Dokazalo mu se je, da je poneveril skupno 16 milijonov kron cerkvenega premoženja. Razprava proti njemu se bo vršila meseca septembra.
Hofrichterjev proces je stal 20.000 kron. Družina stori vse možne korake, da bi dosegla ponovno psihijatrično preiskavo Hofrichterja. Ako bo Hofrichter moral do-stati svojo kazen do konca, bo izpuščen iz zapora dne 24. junija 1930 !
Aretacija avstrijskega časnikarja v Petrogradu. Poročevalec korespondenčnega urada v Petrogradu, baron Ungern-Stern-berg, je bil te dni aretiran, potem, ko je bila izvršena pri njem hišna preiskava. — Baron Ungern-Sternberg je baje izročil neki ptuji državi (Avstriji ?) neke tajne spise in izdal vojaške tajne, ki jih je doznal od članov opozicije v dumi.
Bojkot Grkov v Turčiji zavzemlje vedno večje dimenzije. Iz nekaterih mest poročajo, da se je bati splošnega klanja Grkov.
Več grških trgovcev je že ustavilo plačila. Po drugi strani so začeli pa Grki bojkotirati Turke, vsled česar je bilo že zaprtih v Grški več tovarn, ki so last Turkov.
Spor med Romunsko in Grško se
bliža menda mirni rešitvi. Italija in Rusija sta baje stavili predlog, naj Grška ustreže zahte\ i Romunske glede zadoščenja radi žaljenja, storjenega z napadom na parnik „Imperator Trajan". Neka vest iz Aten javlja, da je Grška pristala na ta predlog.
zlobni in zviti. Da le ni stražarja ob vodnjaku, že napajajo. Ko pa vidijo prihajati stražarja, nehajo in postavljajo posodo na tla, kakor je predpisano. Pri Vodnjaku na oglu ulice Molingrande in Torricelli je vedno polno ljudi, ki točijo vodo za domačo porabo. Okolo poldneva pa je tam napajališče za konje. Vozovi zapirajo lepo ulico in bog!
Opozarjamo še enkrat zdravstvene organe, naj z vso strogostjo nastopajo proti ljudem, ki postavljajo zdravje ljudstva v nevarnost.
Ob enem pa moramo povedati, da mestni magistrat sicer skrbi za iztirjevanje visokih davkov na konje, ne briga se pa za to, da bi postavil vsaj par napaja-lišč!
Upamo, da bodo te vrstice koristile in da se še enkrat napravi red glede napajanja in napajališč.
Italijanska nesramnost in — beda-stoča! „L' Indipendente" pripoveduje, da so se minolega petka pred izpraševalno komisijo na višem deželnem sodišču vršili sodniški izpiti. Izprašancev da je bilo deset: 6 Italijanov in štirje Slovenci. Vsi Italijani da so položili izpit z brilijantnim vspehom, dočim so se vsi štirje Slovenci izkazali popolne nesposobneže, tako, da neki izpraše-vatelj ni hotel ugodno glasovati z a slov. kandidate!! Tako da se je tudi ob tej priliki pokazala zopet intelektuvalna superi-jornost Italijanov nad Slovani!
Tako pripoveduje „L' Indipendente" in vsklika s proračunjeno zlobnostjo: vzlic
Domače vesti.
Slovenci! Slovenke! Dne 3. julija obhaja „Družba sv. C. in M. v Ljubljani 25-letnico plodonosnega delovanja med Slovenci. V proslavo bo popoludne v Tivolskem gozdu velika ljudska veselica, pri kateri bodo sodelovale Slovenke vseh slovenskih dežel. Naša narodna čast zahteva, da svojo hvaležnost družbi in svojo narodno zavednost napram zunanjemu svetu pokažemo z ogromno udeležbo. Veselica bo v tako ogromnem obsegu, kakoršne Slovenija še ni videla, ter bo nudila vsakemu raznovrstne zabave I — Vsi Slovenci in Slovenke na pobratimstvo v Ljubljano dne 3. julija!
Ne pošiljajte brzojavk, temveč nabirajte jubilejne darove za družbo.
Z Vrdelce: Ko bi le vedeli, kako pridno se pripravljajo otroci otroškega vrtca za veselico, ki bo danes dne 29. t. m. ob 5. in pol uri pop. Pridite vsi, ki ljubite otroke. Ni, da pridete samo radi nastopov naših malih, vabimo vas tudi zato, da z malo vstopnino pomorete, da ta veselica v materijalnem oziru čim bolje vspe, to pa zato, ker je dohodek namenjen naši zlati družbi!
Otročiči otroškega vrtca žele z malim zneskom in lastnim zaslužkom pozdraviti družbo ob nje 25-letnici. Pridite torej, kličejo vam naši otroci, a kliče vas tudi naša v narodni zavednosti še tako mlada Vrdelca.
Mestni svet je imel v ponedeljek tajno sejo, na kateri je bil imenovan podravna-teljem magistrata asesor g. Jakob M a r-c h i g. Poleg tega so bila izvršena tudi neka druga imenovanja v mestni službi.
So-li javni vodnjaki napajališča za konje? Prejeli smo:
„Edinost" in tudi drugi lokalni listi ste se često tožili, da se vozniki ne menijo za predpise, ki zabranjujejo napajanje konj na javnih vodnjakih. Opazili smo, da redarstvo precej pazi na to stran, žal pa, da ne pomaga nobeno sredstvo, ker so napajalci
temu predvidjamo, da ostane v veljavi stari zistem na naših sodnijah, da se ob imenovanjih daja Slovanom prednost pred Italijani !!
Kdo neumeje tega poslednjega vsklika?! Vsebuje namreč brezobrazno zahtevo, naj bi se potiskali naprej samo italijanski kandi-datje, četudi jim manjka kvalifikacijen, ajpo-trebneje izlasti za vspešno in vestno poslovanje sodnega uradnika v jezikovno mešanih krajih : poznavanja jezika ljudstva.
To le mimogrede in sedaj k stvari.
Pred vsem moramo naglasiti, da nam ni ničesar znano o „Indipendentovih" dogodkih pred omenjeno izpraševalno komisijo, ker mi nimamo na sodnijah ljudi, ki bi nam izdajali stvari (kako je n. pr. glasoval kateri izpraševalec), ki ne sodijo v javnost. Ali skušali bomo, da se nekoliko informiramo o zvezah s sodnijo, ki jih ovaja „Indipendente" s svojim spisom. Ce se nam to posreči, bomo nadalje računali z „Indipendentom" in — kom drugim ! !
Ne moremo torej kontrolirati, v koliko odgovarjajo resnici navedbe „Indipendenta" v vspehih onih izpitov.
Nu, za hip kar verujmo ,Tlndipendentu", da so bili vspehi italijanskih kandidatov „brillantissimi", a vspeh slovanskih kandidatov „addiritura disastroso". Tudi če hočemo to verjeti, ostajajo zaključki „Indipendenta" še vedno nesramna brezobraznost, združena z nehotično bedastočo. Kako more človek z normalno razvitimi možgani hoteti iz slučajnega vspeha kacega posamičnega kandidata sklepati glede sposobnosti jedne cele kaste ? !! Kako more človek, ako mu je le zrno zdrave pameti v glavi, trditi, da slučajen nevspeh kacega posamičnega kandidata odpravlja pravice vsega naroda ?! In pravica vseh pravic pripada menda tudi našemu narodu: pravica namreč, da ga sodijo uradniki, ki umejo njegov jezik!
Ker našemu narodu gre ta pravica in ker ta narod tvori večino prebivalstva v deželi, ne morejo sodne oblasti — radi državnega zakona in v interesu justice —-drugače, nego da za slovenske kraje iščejo slovenskega jezika zmožnih uradnikov! A v kolikor se ne drže tega jedino pravičnega principa, se pregrešajo proti zakonu, stav-Ijajo v nevarnost zanesljivost justice in kršijo pravice naroda!
„Indipendente" naj čuje le še to ! Ce bi bila res veljavna njegova teorija, da je sposobnost kakega posamičnika zadosten kriterij za presojanje intelekta vsega stanu in za odmerjanje pravic vsemu narodu, potem gorje primorskim Italijanom ! Po nesramnostih in bedastočah, ki jih je že zagrešil znani urednik „L' Indipendenta", bi morali Italijane že davno proglasiti za narod kretenov, ki mu ne gredo nikaka prava !
Infamijo in denuncijanstvo zagre-šamo baje mi se svojim nastopanjem proti regnicolom. Tako zatrja „Indipendente". No, če je res infamija to, da se domačega delavca - siroto, ki mora nositi razna državljanska bremena in in eventuvelno stavljati svoje življenje v nevarnost za to državo, jemlje v zaščito pred tujincem, ki na eni strani ne vrši nikakih dolžnosti, pač pa trže domačinu kruh iz ust in se vrhu tega še žaljivo in impertinentno vede nasproti njemu :
če je to infamija in denuncijanstvo, potem radi pred vso javnostjo jemljemo na-se odij take „infamije" in takega „denun-cijanstva" ter izjavljamo, da ostanemo tako „infamni" „denuncijantje" še nadalje, dokler se stvari ne spremene tako, da bo na tukajšnjih domačih tleh domačemu delavcu v prvi vrsti zagotovljen domači kruh !
„Indipendente" pa naj nas le nadalje psuje! Ne ženira nas to prav čisto nič, ker nas zavest, da služimo pošteni stvari domačega delavstva, visoko povzdiguje nad „Indipendentova" zasramovanja.
„Edinost" 14. maja 1907 je pisala pod naslovom: „Volilni shod v Lonjerju". — ... Ko so se rešile še neke nejasnosti, so nas vrli Lonjerci počastili s krasnim petjem in godbo. V tem oziru pa moramo naprednim Lonjercem res čestitati: pevci so izborni...". To dobro ime, ki so si je Lonjerci pridobili kakor pevci, hočejo tudi ohraniti. Pokazati in dokazati pa hočejo to letos na dan 7. a v g u s t a ob priliki proslave 25-letnice obstoja pevskega društva in razvitja društvene zastave. Dan 7. avgusta bodi torej za Tržačane slovenski dan v Lonjerju!
Obletnica. Povodom obletnice smrti pok. cesarja Ferdinanda I. je bila včeraj dopoludne v baziliki sv. Justa slovesna maša zadušnica, ki jo je služil kapitularni vikar in stolni prošt mons. Petronio. Službi božji so prisostvovali namestnik princ Hohenlohe, župan Valerio in drugi načelniki oblastnij.
Delavski shod, ki je bil napovedan za jutri zvečer v dvorani Mally ul. G. Carducci (o katerem govori oklic na uvodnem mestu), se vrši isti dan ob 7. z v. v dvorani Tersicore, ul. Chiozza št. 7., na kar N. D. O. opozarja vse narodno delavstvo.
Gibanje delavstva v prosti luki. — Uspeh spomenice. Spomenica, ki jo je N. D. O. vložila mese:ra novembra 1909 na upravo c. kr. javnih skladišč v zadevi zboljšanja položaja uslužbencev c. kr. javnih skladišč, je dosegla svo] uspeh: V ponedeljek je dobil namreč c. kr. namestnik v Trstu od trgovinskega ministerstva sledeče brzojavno obvestilo :
„Dovoljenje za zvišanje plač sledi te-le grafično upravi javnih skladišč v najbližjih dneh. Za zvišanje pokojnine so vsekako še potrebna dolgotrajna pogajanja.
MautJmer (c. kr. minist. svetnik)"*
Kakor je razvidno iz brzojavke, je torej pričakovati v par dneh natančnejšega odgovora trgovinskega ministrstva. Razvidno pa je tudi, da je ministrstvo ugodilo pred vsem glavni zahtevi delavstva: zvišanje plače. Kako visoko je to zvišanjn in kaj je z nadaljnimi točkami spomenice, o tem seveda še ne moremo poročati, ker tega ne vedo še niti pri upravi javnih skladišč. Kričavo bahanje socijalnih demokratov, da je ministrstvo ugodilo vsem njihovim zahtevam, je torej navadna farbarija, kajti tud: oni ne vedo več, kakor pa uprava javnih skladišč, namreč vsebino zgoraj dobesedno navedene brzojavke, o kateri je uprava javnih skladišč morda obvestila socialne demokrate prav tako, kakor je g. dvorni svetnik Mrnas tele-fonično povabil strokovnega tajnika N. D. O., da vzame naznanje vsebino omenjene brzojavke.
Pripomnimo naj še, da se je ravnatelj javnih skladišč, g. dvorni svetnik Minas odpeljal v ponedeljek na Dunaj, ker je gotovo v zvezi s to zadevo.
Odsek „Trž. Sokola" v Robanu je imel minole sobote občni zbor v sobi Kons. društva" v Rojanu.
Večino je tvorila vrsta krepkih mlade-ničev-telovadcev, ki se jim je z obrazov čitalo navdušenje za lepe in vzvišene ideje Sokolstva.
Žal, da je bilo le malo podpornih članov navzočih.
Predsednik brat Lovrenčič je otvoril občni zbor ter pozdravil zastopnika tržaškega „Sokola", br. dr. Rekarja. Po podanih računih minolega leta, navedel je vzroke, radi katerih odsek ni mogel doslej napredovati tako kakor bi bili želeli. Zaželel je odseku obilo vspeha na nadaljnem delovanju ter zaključil z izjavo, da ne more več vsprejeti mesta predsednika.
Zastopnik trž. Sokola, br. dr. Rekar je pozdravil navzoče v imenu trž. „Sokola" ter povdarial pomen, ki ga ima sokolska organizacija za nas. Priporočal je, naj si člani zberejo iz svoje srede delaven odbor, ki bo v resnici delal z navdušenjem za društvo.
Po kratki debati so bili z vsklikom izvoljeni sledeči člani: Predsednik brat Smrkolj, podpredsednik br. Lenardič, tajnik br. Rak in blagajnik br. Vidmar. Načelnik br. Oblak.
Novoizvoljeni predsednik br. Smrkolj se je zahvalil na izkazanem mu zaupanju in je apeliral na odbor in člane, naj skupno delujejo na to, da bo sokolska »deja v Rojanu procvitala ter da se kmalu vresniči želja, da se iz odseka razvije krepko samostalno društvo.
Brat dr. Rekar je omenjal na to še razmerje Rojanskega odseka v področju trž. Sokola.
Z novim šolskim letom bo zopet začeti s telovadbo naraščaja. Vspoclbujal je društvo k vztrajnemu delu, da bo imelo lepših vspehov, nego lansko leto ter stavil v zgled Sokol na OpČinah, ki se je razvil v tako kratkem času v samostojno društvo.
Po raznih debatah je predsednik zaključit zborovanje.
Tako se je izvršil občni zbor tako-rekoč na novo oživljenega odseka v Rojanu. Okoličani, oklenite se tega društva! Nobenega zavednega Rojančana ne sme biti, ki bi ne bil vsaj podporni član. Vpisuje se še vsaki dan od 7. do 8. ure zvečer v „Kons. društvu" v Rojanu.
Slovenske čevljarje (mojstre in vratarje) uljudno vabimo, da se udeleže potno-številno sestanka, ki se vrši danes, dne
29. t. m. (praznik) ob 3. uri pop. v dvorani „Delavskega podpornega in bralnega društva" Stadion štev. 19., I. nadstr.
Naša dolžnost je, da se enkrat združimo na skupno delo v korist sebi in društvu.
Gre za ustanovitev „Čevljarske usnjarske zadruge" v Trstu, ki bo nam veliko koristila.
Še enkrat vabi na obilno udeležbo Pripravljalni odbor.
C. kr. finančno ravnateljstvo. Viši računski svetnik Alfred G a y e r je imenovan računskim ravnateljem in predstojnikom računskega oddelka finančnega ravnateljstva v Trstu.
Nov parnik „Nereida", ki je bil zgrajen v Iadijedelnici v Tržiču, je imel včeraj svojo poskusno vožnjo, ki se je obnesla povsem povoljno. Parnik je vozil s povprečno brzino brzino 12 milj, ter je dosegel največjo hitrost z 12 in tričert milje. Parnik je 330 3 čevljev dolg, 464 čevlja širok in 17.3 čevlja visok Gonilna moč stroja iznaša 1700 konjskih sil.
Spedicijsko in kornisijonaino društvo „Balkan", katero uživa zelo dober glas, in katerega poslovanje se veča od meseca do meseca, ustanovilo je dne 15. junija t. 1. podružnico v Ljubljani, katera ce bavi z vsemi spedicijskimi posli. Upati je, da toliko jjkbljanski kolikor ostali kranjski trgovci bodo podpirali to društvo.
Pošteni najditelj dobi primeren dar, če prinese v šolo sv. Ivana zlato brošo (pontape), katero je nekdo zgubil v nedeljo pri procesiji v sv. Ivami in sicer v bližini „Nar. doma".
Posebni vlak v Ljubljano je zagotovljen. Odhajal bo iz Trsta v nedeljo zjutraj ob 5, uri 10 minut.
Na željo naših okoličanov, ki se mislijo v velikem številu udeležiti narodnega slavlja — 25-letnice C. M. drnžbe — se bo vlak ustavil tudi na sledečih postajah : Nabrežina ob 5.50, Prosek 6.10, Opčine 6.20, Sežana 6.4o; prihod v Ljubljano ob 9.30 dopolud. Posebni vlak odhaja iz Ljubljane ob 11. uri 10 minut ter pride v Trst ob 3. uri zjutraj.
Cena listkov za II. razred je 9 K, za III. pa samo 6 K tja in nazaj. Vozni listki se začno razprodajati v četrtek večer v „Narodnem domu", v „Kons. društvu" pri sv. Jakobu in v Rojanu, pri g. Schmidtu Sv. Ivan in g. Godina-Fuli v Skednju. — Listkr za II. razred so v predprodaji samo v tržaškem „Nar. domu" pri g. Biček.
Priporočamo vsem izletnikom, da se takoj .preskrbe z listki, to pa radi tega, ker je odbor moške CM podružnice za sedaj javil železniški upravi okrog - 00 udelež-nikov.
Ker pa odbor pričakuje vsaj 600 izletnikov, to moral v tem slučaju to naznaniti želez, upravi, da pripravi dovolj voz, da ne bodo vozovi prenapolnjeni.
V krajih, kjer skupščinarji vstopijo na postajah med Trstom in Divačo, prosimo naj kdo javi število udeležnikov, da se jim listki dcpošljejo, oziroma izroče pri vstopu na vlak.
Nekatere druge podatke priobčimo jutri.	Odbor CM podružnice
v Trstu.
Se danes je čas poslati kak dar za primorski paviljon v Ljubljani, ki bo ob priliki velike Cirii-Metodove slavnosti v nedeljo 3. julija. Denarni prispevki se vspre-jemajo še v petek, in nadalje prosimo, naj vendar vsakdo prispeva po svojih močeh in s tem pokaže, da umeva veliki pomen naše šolske družbe t Resnično pričakovale smo še večjega odziva v tem tako važnem in pomembnem trenotku.
Kdor se še ni odzval, ta naj stori to vsaj zadnji kip. Pa kako bi zamoglo biti tudi drugače, ko kličeta Ciril-Metcd.
Seja pripravljalnega odbora slovenskih trgovskih sotrudnikov se vrši v četrtek ob pol 10 uri zvečer.
Predsednik pripr. odbora.
Umor sredi dneva iia javni cesti.
Včeraj ob 1 in pol popoludne se je-v našem meStu dogodil strašen krvav č i n.
Avgust Cherin pokojnega Jerneja, star 51 let, iz Trsta, višji tehtar pri javnih skladiščih v prosti luki, oženjen in oče več otrok, stanujoč v ul. Pondares št. 6, je šel po ul. Caserna, dočim je v nasprotni smeri prihajal Filip Giurovich pok. Tomaža, star 51 let, iz Zadra pristojen v Trst, stanujoč v ul. Vittorio Alfieri, nekdaj poštni oficijal in v poslednjem času tehtar v prosti luki, od šestmesecev sem pa brez službe, človek, s katerim so se sodišča že večkrat pečala.
Pred kavarno „Adriatico" sta se oba moža srečala. Ko je Giurovi 'i zagledal Cherina, se je ustavil. Kakor se zdi, ne da bi prišlo med obema do kakega pogovora, je Giurovich potegnil iz notranjega žepa jopiča kuhinjski nož s koščenim držajem, dolg brez tega 25 cm. in ga z največjo silo sunil Cherinu v prsa proti srčni strani. Vrgel je na to morilno orožje stran od sebe in kakor da bi vsa stvar njega nič ne brigala, se počasi napotil proti cerkvi Sv. Antona novega, kjer ga je dohitel redar in aretiral, ne da bi se morilec niti najmanj zo-perstavil.
V Trstu, 29. junija 1910.
„EDINOST" št. 178.
Stran III
Cherin je, čim je bil zadet, zavpil: „Re-i darji, aretirajte ga !", zato je omahnil, dočim je kri v obilnem curku tekla iz rane, in zgrudil bi se bil na tla, da niso pritekli redarji, ga podprli in med velikansko množico ljudi, ki se je nabrala, hitro peljali v bližnjo lekarno Jeronitovo. Od tu so takoj telefonirali na zdravniško postajo in zdravnik, ki je bil kmalu na licu mesta, je poskrbel za najnujnejšo pomoč. Vsled velike nevarnosti je velel, naj se ga nemudoma prepelje v bolnišnico. Ali vsaka pomoč je bila zaman. Malo minut po prihodu v bolnišnico je nesrečnež umrl. Morilno orožje mu je prodrlo srce.
Giurovicha so peljali na policijsko direkcijo, kamor se je potem podal tudi preiskovalni sodnik. Pred policijskim uradnikom je ubijalec izjavil sledeče:
Davi ob 10. uri sem kupil nož, ker sem hotel umoriti sebe. Že šest mesecev; sem brez službe in radi tega trpim glad. Bil sem tehtar v prosti luki, a socijalisti so me bojkotirali, ker sem proti nekemu To-niatto podal ovadbo radi razžaljenja veličanstva. Socijalisti so vsi izjavili nasproti upravi javnih skladišč, da stopijo v štrajk, ako mene sprejmejo v službo. Glavni činitelji tega gibanja proti meni sta bila Cherin in neki Cossetti. Popolnoma slučajno sem danes srečal Cherina, nisem torej mogel potlačiti silni izbruh jeze in sem ga zabol z nožem. Pred časom sem podaril Cherinu 40 K, da bi mi preskrbel službo, ali on me je še zasmehoval. Danes, ko sem ga srečal na ul. Caserma, sem ga vprašal, zakaj mi ne da dela, on mi je pa odgovoril : „Za Giurovicha ni delal". Zatemnilo se mi je pred očmi in sem sunil.
Po tem prvem zaslišanju je bil ubijalec odveden v preiskovalni zapor v ul. Tigor. Priče tragedije so le sledeči: krojač Andrej Lazar, agent Julij Gizberger, in dramatični igralec Bruno Malesch.
Cherin je bil bivši agent bivše manufakturne tvrdke Antonio Gandusio. V zadnjem času je bival v Italiji, da se izogne kazni radi nekega poneverjenja.
Neverjetno predrzna tatvina na škodo Živnosteuske baake.
Filijalka Živnostenska Banka pro Cechy a Moravu ima svoje prostore v ul. Nuova št. 29, kjer razpolaga čez del pritličja in prvo nadstropje. Od 12. opoludne do l.ure popoludne se prostori zapirajo, ne da bi se potegnilo doli železne ruleje, in uradniki grede obedovat. Ostane pa notri čuvaj. Tako je bilo tudi včeraj. Med tem odmorom torej, ko gre vendar precej ljudi po ul. Nuova, so jako predrzni tatovi odprli vrata s ponarejenimi ključi, vstopili v pritlične prostore, od znotraj odprli izložbeno okno, v katerem se je nahajalo mnogo vrednostnih papirjev in inozemskega denarja v zlatu in papirju, pobrali so vse in zopet šli ven ravno tako kakor so šli noter. Čuvaj ni ničesar zapazil, ker je imel opravka v prvem nadstropju.
Ukradeni denar je ta-le: Italijanskih lir 800 v bankovcih, nibljev 63 tudi v papirju, frankov 600 v papirju, mark 300 v papirju frankov 400 v zlatu, šterlingov 8 v zlatu, 20 komadov po 4 cekine, 16 komadov po en cekin, 1 jubilejni komad po 100 K 4 ruski Imperijali, 30 dolarjev v zlatu.
Banka je zavarovana proti ulomu. Policija je takoj začela poizvedovati in zdi se, da se nahaja na pravi poti. Silno predrzna tatvina je vzbudila senzacijo po celem mestu.
Tržaška mala kronika.
Kako nastajajo javna nasilstva ?!
Aiinolo nedeljo okolo 8. ure zvečer so se po ulici Torricelli pripeljali trije vinjeni nesrečniki. Voz, v katerega je bil vprežen lepo rejen konj, je bil onih vozov, ki jih rabijo naši okoličanski vrtnarji za dovažanje zelenjadi. Voznik je sedel na svojem mestu. Drugi mož je sedel na desni stranici voza in je ravnal zavoro. Tretji neki mladenič je ležal počez v vozu in je opozarjal onega, ki je sedel na desni strani, naj sede na sredo, ker da se lahko voz prevrne. Vozili so počasi in bili so popolnoma mirni. — Zavivši iz ul. Torricelli v ul. Molingrande se je voz res prevrnil! Takoj je bil na licu mesta stražar, ki je — opazivši, da so ljudje vinjeni — velel vozniku, naj stopi . s kozla. Mož je odgovoril, da on se pelje domov in ni ubogal redarja.
Oglasil pa se je mladenič v vozu in jel prostirati proti stražarju. Takoj na to je prišel še drugi in tretji stražar in mladenič je bil aretiran. Tudi voznik je moral na komisarijat, med tem ko je tretji mož, ki ie bil najbolj pameten, odšel lepo mimo domov.
Med potoma se je mladenič uprl redarju, češ : Jaz nisem zagrešil ničesar. Nisem ne tat in ne lopov — čemu me torej tirate na policijo ?!
Ko to ni pomagalo, je mladenič, ki je govoril laški, začel brcati stražarja. Priskočila sta še ostala dva redarja in to priliko je porabil voznik ter pobegnil s konjem in vozom — in to je bila druga neumnost!
Redarjem se je posrečilo spraviti oba aretiranca na komisarijat v ul. L. Rizzi. I Mladenič bo moral gotovo drago plačati svojo dvojno neumnost, ki bi se je bil, da' je molčal, lahko izognil. Vino in pa babe,
ki vtikajo svoje nosove povsodi in tudi tja, kjer jih ni treba, so krive, da bo mladenič sedel.
Omeniti mi je še, da se je okolo are-tirancev zbrala množica radovednežev, ki so, kakor običajno, simpatizirali ,s — pijanci. Bolj pametni* pa so menili: Će je človek prišel v roke redarjev, je najpametnejše, da molči in uboga ! — In tako pravimo tudi mi! —	Očividci.
O ulomu v vili Robba. O drznih tatovih, ki so v petek po noči, vdrli v vilo Robba na Škorklji in od tu odnesli blagajno, ni še nikakega sledu. Predvčerajšnjem popoldne pa so našli v nekem grmu med Barkovljami in Miramarom mezga in voziček, katera sta zginila iz hleva jestvinčarja i Pavla Speka isto noč, ko se je vršila gornja i tatvina in ki sta bržkone služila za prevajanje vkradene blagajne. Tatovi pa imajo bržkone dobro srce za živino, kajti pred mezgom je bilo mnogo ovsa.
O parniku „Trieste", ki bil bil moral dospeti v Bombay že dne 21. t. m., še vedno ni nikake vesti. Brzojavka iz Bom-; baya, došla včeraj zjutraj na Lloydovo direkcijo, naznanja, da je včeraj *ob zarji j .odplula iz Bombaya angleška vojna ladija ■ |„Foxu s posebno nalogo, poiskati parnik j I „Trieste".
LIoydov parnik „Trieste" najden? ; Ob 2 45 zjutraj smo doznali iz dobrega ! vira, da je angleška vojna ladija „Foxu našla ! Lloydov parnik ,,Trieste" na visokem morju. Parnik ima pokvarjen stroj in zato ni mogel dalje. Seveda je treba še počakati potrdila te vesti.
Samomor. Včeraj zjutraj se je zastrupila z neko kislino hči tukajšnjega odvetnika dr. Antona Volpi, ki se je pred dvemi (leti poročila z Andrejem Lloydom drugom livarne Thomas Holt. Nesrečnica je umrla ; danes ob 2. zjutraj.
Loterijske številke, izžrebane dne 28.
junija:
Brno	41 48 51 90 85
Inomost	53 49 3 85 58
Koledar in vreme. — Danes: Peter in Pavel ap. — Jutri Spomin sv. Pavla ap.
Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne -f- 26° Cels. — Vreme včeraj: lepo.
Vremenska napoved za Primorsko: Semtertja oblačno. Zmerni vetrovi. Zmerna vročina.__
Društvene vesti.
Vsem C. M. podružnicam. Vse one
podružnice, ki prejemkov za primorski paviljon še niso objavile, naj to takoj store, da bode odbor tukajšnje ženske podružnice vedel, kaj bi mu bilo še preskrbeti. Darove naj objavijo v „Edinosti*, ali jih naznanijo ženski podružnici. Kdor pošlje prispevke j naravnost v Ljubljano, naj izrecno označi, da ne bo pomot: „Za primorski paviljon".
I. letni redni občni zbor trž. podružnice Glasbene Matice bo v petek, dne 1. i julija t. !. (ne kakor prej določeno v četrtek) i ob 8. in pol zvečer v dvorani „Slovanske I Čitalnice" z običajnim dnevnim redom. Na ; obilen obisk vabi članice, člane in sploh | prijatelje društva.	Odbor.
Pevsko društvo „Zarja4 v Rojanu ■ naznanja gg. pevcem in pevkam, da je j danes zvečer ob 7. uri zabaven večer na (čast g. pevovodju Adamiču na vrtu „Kon-sumnega" društva v Rojanu.
Vabljeni so torej vsi, ker je to zadnji večer v tej sezoni, ker odhaja gospod pe-vovodja na počitnice.	Odbor.
Tržaška gledališčar
MINERVA. Danes se ponovi Verdijeva opera „Maskiran ples" (Balio in maschera").
Mar. del. organizacija.
Shod v Dolini. Danes popoludne ob 4. uri se vrši v prostorih „Konsumnega društva" v Dolini javen shod s sledečim dnevnim redom: 1. Nameni in delovanje N. D. O.; 2. razno. Opozarjamo na ta shod pred vsem narodno delavstvo, ravno tako pa tudi vse drugo narodno občinstvo v Dolini in okolici in je vabimo, da se shoda udeleži v čim najobilnejšem številu. Kdor se le količkaj zanima za organizacijo našega narodnega delavstva ter njene cilje in namene, se gotovo udeleži shoda. Naj torej za danes velja za vso narodno Dolino in okolico : danes popoludne na shod iN. D. O.!
DAROVL
—	Za primorski paviljon so darovali potom magdalenske CMD. podružnice sledeči gg.: Anton Miklavec 4 K, Mihael Vekjet 4 K, Vekoslav Kodrič 3 K, Andrej
i Sirca 2 K, Anton Čiač 2 K, Dragotin Gre-1 goric 1 K, Ignac in Marica 10 K, Gracijan Stepančič 5 K.
V isti namen so darovali sv.-ivanski I podružnici: g.a vdova Gasperčič in dediči zaboj finih biškotov. Ponikvarjevi servis za
—	Želodčne katarje dojenčkov zabranimo najlažje, ako jim dajemo „Kufeke" in mleko, ker je mieko tako manj izpostavljeno kuhanju, ki ga povzročajo želodčni katarji, nego če je mleko samo. „Kufeke" dela mleko po vsebini bolj bogato, laže prebavno, odvrača pogosto motenje prebave in zagotavlja otrokov izborno prospevanje.l
|l-----------
j| Potni kovčeki. - Torbice in listnice. - Lastna tovarna.
Ivan Rucker, Trs! ul. 5. flntonio 10
• Velika trgovina vsakovrstnih predmetov iz kože za ij	potnike, tnriste in planince
I	V lastni tovarni se izdelujejo kovčeki, klcbučnice, platnena, umetni izdelana poji	krivala za kovfteke ter se izvršujejo vsakovrstni popravki. — ZMERNE CENE.
-	TRGOVINA JE SEDAJ V SLOVANSKIH ROKAH.
|	TRVDKA
Adolf: Kostoris
I	skladišče oblek za moške in dečke
|	Trst, via S. Giovanni 16, I.
I	TELEFOM štev. 16-83.
t	(zraven restavracije Cooperativa ex
1	Hacher) prodaja na mesečne ali
E	tedenske obroke obleke in po-
j	vršnike za moške, perilo itd.
Š	Najdogovornejše cene.
j	POZOR! Skladišče ni v pritličju,
s	ampak v prvem nadstropju
Ali se hočete po ceni obleči ?
Pojdite v dobroznano trgovino
ALLA CITTA' Dl TRIESTE
Trst, ulica Giosne Cardacci št- 40 (prej Torrciite)
Tam dobite
Moške obleke ... od Kron 13 do 56 Obleke za dečke . od Kron 6 do 30 Otroške obleke . • od Kron 2 do 20
Velik izbor blaga iz inozemstva in iz domačih to- I varn. Velika zaloga »raje, hlač in dragih predmetov za delavce.
Sprejemajo se naročbe po meri.
ALLA ClTTA' Dl TRIESTE
Trst, ulica Giosne Carđacci štev. 40 (prej Torrente)
ferdinand furst
Trst, Via Miramar štev. 19 ________ TELEFON 17-03 __________
Zastopstvo in zaloga
parnega mlina
Bernhard Back sinovi
bb Szegedin. » i »
PRODAJA NA DEBELO
sirka in ovsa.
j	Zdravljenj s: krvi
|	Čaj „Tisočernl cvet" (Miilefiori)
I	Cisti kri ter je izrratno sredstvo proti Oniui slučajim
1	če pete v želodca, kakor proti slal>emu prebijanju
j	io hemeroidam. Jeden omot za zdravljenje stane 1
g	£ ter se dobiva v odlikovani lekarni
PRAXMARER - „Al DUE MORI'
jj	Trst (mestna hiša) Telefon 377
j	Poštne pošiljatve se izvršujejo takoj in franko, ako
fl	eb dopoilje Kron l-lo.
tm1 Spritzer wein
se imenuje belo Štajersko vino, ki jo edino pripravna pijača z mineralnimi vodami in sifonom. Prodajam tudi v buteljkah pristno vino Opollo iz Visa, Relo sladko iz Visa, istrsko in teran Priporočam tudi svoj izW dezertnih in zdravilnih vin, rezoljo, likerje, žganje in sirupe. Zaloga „Aati spumanti' po Kron 3 in 4. Sladki refoSk po K Izborno žganje po K 2-40 buteljka od
furcev, Acquedotto9
Rogaška Kiselica
TEMPEL, RADINSKIGIZELIN VRELEC. Najboljši min. vodi
---ZASTOPNIK:---
LACKO KRIŽ, PULA
Pristno brnsko sukno I
Pomladna in nolctna sezona 1910
Kos dolg 3-10 m | za popolno moško
obleko (jopič, hlače in ::: telovnik ::: stane
f 1 kos 7 kron j 1 kos 10 kron I 1 kos 12 kron I 1 kos 15 kron j 1 kos 18 kron | 1 kos 20 kron
Kos za salonsko obleko xL 20. Jtuago za po-vrSnike, loden za planince, svileni kamgarn itd. razpošilja po tovarn, cenah eolHna in reelna
TRGOVINA S SUKNOM
Siegel - lmhof v Brnu.
Uzorei gratis in poštn. prosto.
Privatni kupec ima 9 tem, da naioči blago naravnost iz tovarn, mesta, velike ugodnosti. Kadi velike razprodaje vedno sveže blago. — Stalne, ugodne oene. — Tudi majhne naroČbe ae izvršijo takoj in solidno.
k_-
Vekoslav Stepančič
trgovec z jestvinami
Trst, Campo S. Giacomo štev. 20
je o t v o r i 1 v ulici Xstrla it. 35
::: svojo podružnico.
Priporoča ae »lavnemu občinstvu iz mesta in dežele za obilen obisk, ker jamOi za točno postrežbo.
[Pohištvo
J svetlo in temno, posamezni kosi, cele spalne I in jedilne sobe, ogledala, slike itd. itd. DV vse po nizki ceni.
Izgofovlj. moške obleke ..... in siualni stroji .....
na obroke in ceno. — Proda
IVANKA DOREGHINI, Trst
| Zaloga pohištva) ul. Madonnina 8
i®^ Zaloga obuvala
■■■■ in lastna delalnica ■■■■
PAVEL VfSIMTINI
Trst ul. Giosne Carduccl 31.
Filijalka nI. S. Sebastiano 8.
^ .	Velika izbera moSkih in
>tr£Ef	ženskih čevljev. - Po-
af^Sa C» t prave se izvršujejo toč-
po zmernih cenah
JVHneralna vodama iz vrelca Toplice
Najstarejši vrelec, obstoječ že nad iooo let, priznano najboljše zdravilne kakovosti. Več odličnih zdravnikov priporoča to Čisto in naravno mineralno vodo, vsebujočo ogljeni kisik, z dobrim okusom, osvežujočo pripravno kot pijačo pri kosilu in za zdravljenje proti nervoznosti, Šibkosti prebavljanja in drugi nedostatnosti. Zlasti hladilna je poletu, --zmešana z vinom ali sadjevcem. Hrani se lahko mnogo let.--
ZASTOPSTVO In ZALOGA
Josip Oartner & Co.
TRST, uliea Paduina št. 2, Telef. 974.
Stran IV.
»EDINOST« St. 178.
V Trstu, dne 20. junija 1910
vodo. Trgovec A. Jaklič domač salam. G.ca Setničar 6 krožnikov z galanterijo in ročno delo. G. Fran Šušmelj 1 K. G.ca Pe-ternel 2 K. G.ca Iva Sabadin 3 K. G. trgovec Scmidt 2 zaboja za ekspedicijo, in g. trgovec Klun dvakrat brezplačno vožnjo v mesto.
Za primorski paviljon v Ljubljani so darovali na Vrdelci sledeči gg. :
Jakob Tominc 1 K, Amelija Mirk 1 K, Antonija Baretto krasno bomboniero, Antonija Godina 1 K, Pia Godina (učenka) 50 stot., družina Sancin I K, Marica Mijot 1 K, Marija Andrejčič 1 K, Marica Godina 1 K, Josipina Godina 1 K, Karla Godina 2 K, Albert Godina 1 K, Terezija Abloui 1 K, Dragotin Lavrenčič o K, Marija Cucek 1 K, Fran Melc 60 stot., Rudolf Kotar 50 stot., Stanko Godina 5 K in Terezija Vitez 2 K.
—	Za sokolsko slavnost na Prošeku je daroval g. Gracijan Stepančič 5 K.
—	G. J. Pertot (rumena hiša) je daroval za pevsko društvo „Adrija" v Barkov-Ijah K 2.	_
Književnost in umetnost
Dospela je knjiga Ivana Kušarja: „Canti jugoslavi" ter se jo dobiva v Slovanski knjigarni in trgovini papirja: Josip Gorenjec, Trst, ulica Valdirivo, 40, kakor tudi po drugih knjigarnah. — Knjiga stane broširana K 3"— in lično v platno vezana K 4 —
Poštna naročila se izvršujejo točno.
Vesti iz Goriške.
x Svllodni trg razkazuje 4579 kg svilodov po najnižji ceni 2 K 40 stot. in najvišji 3 K 20 stot.
Dosedaj je bilo pretehtanih 17.546 kg svilodov.
x V Ločniku je navstal ogenj v hlevu posestnika Vidoc. Gasilcem se je posrečilo spraviti živino na varno, vendar znaša škoda približno 500 kron.
Eronavtični dan v Gorici. Kakor znano, minolo nedeljo radi prehudega vetra, niso se mogli vršiti napovedani vzleti inženirjev Heim in Sablatnig.
Vršijo se zato danes na praznik sv. Petra in Pavla od 4. in pol do 7. in pol zvečer. Kdor ima vstopnice od nedelje, naj jih vporabi, ker ostanejo veljavne za današnji dan. Oba zrakoplova sta last avtomobilskega kluba v Celovcu in sta biplana z dvema sedežema zistema Wright. Rusjanov zrakoplov pa je monoplan, ki je podoben
zistemu Bleriot
V lažjo orientacijo ljudskih mas, ki se zberejo danes na Velikih Rojah, je sklenil avtomobilski klub uvesti posebna znamenja s pomočjo raznobarvnih zastav.
Bela zastava znači: Prehud veter;
Bela-rdeča: Vzlet se izvrši v kratkem;
Rdeča: Vzlet se izvrši takoj;
Rdeča-rumena: Vzlet se je pričel ;
Bela-črna: Mala poškodba, ki se hitro popravi;
Črna: Vzleti se prekinejo;
Rumena: Konec vzletanja.
Na Velikih Roiah so prirejene tribine, lože in štiri bileti in ogradili so prostor 600 metrov na okoli. DoŠlecem, toliko pešcem, kolikor vozovom, je dovoljen dostop samo iz mirenske ceste. Na strani ob železniški progi imajo dostop oni, ki pridejo z vlaki. Za zdravstveno službo je preskrbel „Rdeči križ".
Ker ni bilo mogoče zagraditi vsega prostora, je dala vojaška oblast na razpolago 500 vojakov, ki bodo vzdrževali red.
Želeti je, da se gledalci sami drže redu in to v lastnem interesu, da se jim ne pripeti kaka nezgoda.
Poizkusi se bodo vršili tudi v slučaju dežja, odpadejo samo v slučaju, ko bi bilo vreme skrajno neugodno.
Bodi še omenjeno, da je inženir dr. Sablatnig izkušen zrakoplovec, ki ga je bil svoj čas avtomobilski klub odposlal v Be-rolin, kjer se je v letanju teoretično in praktično izučil. Pri poizkusih v zadnjih dneh je Sablatnig poletel v osmih minutah 16 kilom., kar odgovarja hitrosti 120 kilom, na uro.	_
Zadnje brzojavne vesti.
Proračunski odsek.
DUNAJ 28. Seja proračunskega odseka je trajala od 11. ure predpoldne do 8.30 zvečer. Govoril je, izuzemši malih presledkov, ves čas slovenski poslanec Gostinčar proti italijanski pravni fakulteti. Na koncu svojega govora je Gostinčar predložil izredno veliko število preminjevalnih predlogov in resolucij.
ISŠHflLl OfiLAjliSi
MALI OGLASI ee računajo po 4	^^
A k stot. besedo. Mastno tiskane be-	a ^
^ ^ sede se računajo enkrat več. Naj*	^k ^
! ^ V manja pristojbina stane 40 sto-	^ ^^ W tink. Plača se takoj Ins. oddelku.
flririo CD m*l* sobica za mesečno K 9*— ali Ulllla oO tudi na teden. Ulica (iaapare Gozzi žtev. 3, II. nadatr., vrata 5.	987
HflHo OD v naJem proda pri Lotcu nova UtJUd OD hiša s 4 prostori, iz katerih se lahko napravi 8 prostorov. Na prodaj je 500 kf. nemlje s trtami, ako se vzame v najem več zemlje. — Cena 6600 kron. Obrniti se na St. Ivan 33.	1078
Slovenska družina ^l^VS!:
čje, vsprejme dijaka na hrano in stanovanje. Velika spalnica z domačim dijakom, kateri bi mu lahko kaj pomagal.___ 9000
Ujco nova s 6 stanovanji, vsako stanovanje s 3 lil Od prostori, z lepim razgledom na morje, ee proda. Naslov pove Ins. oddelek Edinosti pod štev. 1085.	1085
Cnkn s pohištvom in hrano se odda kaki go-
OUUct gpodični iz boljše družine. Cena 60 K. — Ulica San GiovaDni 8, vrata 11._1086
RVanaimPOrlfn v(5fo slr.venskee*. nemške-DUUjajlllUdl WJ	in italijanskega jezik«
se išče za trgovino manufakturnega blaga. — Kje ? Pove Inseratni odd«lek Ei ino»ti-	1087
P|*rifiQ Qp dober glasovir po nizki ceni tu^i riUUa OC na obrcke. Naslov: (^rad Mocco, Boršt.	1079
PlTIlISl CD P° zel° aizki ceni dobro upeljana ' ■ Ulici OC prodajalna jeatvin. nadjfm, vinom
in pivom. yja Molino a vento 70. ŽIBEKNA. 104t
lopo cp čevljarja delavca in pol-delavca iahko ldUC O C tudi z dežele. Oglasiti ee pri vrataiju Acrjuedotto 9.	989
Teranopivci pozor!
naj pride k meni. v clico G. Vaasari 12, GOSTILNA „AL CIGNO . Odpretje 1. julija. — A. Bole. 1019
Urarinik	slovenskfga, hrvaškega, nem-
dUlJilV Skega in italijanskega ter deloma ::: francozkega jezika, išče službe kot korespoodent ali računski oradnik. Sprej me tudi vsako pisarniško delo. Naslov pri Ins. odd. Edinosti.	9000
Prostovoljna razprodaja
prenehania poslovanja. Cene močno mižane. Priporoča se slavnemu občinstvu, da uporabi to ugodno priliko. — Jakob Klemene, trgovina z manufakturo, Trst, Via JS. Antonio št. 1.	925
Qnroimo ca v	konfekcijsko
OprUJIIIU bO trgovino dober prodajalec zmožen italijanščine, proti dobri plači. Ponudbe pod: „Prva moč" poštno ležeče, glavna pošta Trst.	1053
\i ila v Pne ni ni na n»jleP5em prostoru
Vila ¥ I U3 UJIll mesta, obstoječa iz S stanovanj z vpemi pritiklinami, z vod ivodom in električno razsvetljavo v hiši, ter z dvema vrtoma. se pod ugodnimi pogoji proda. — Vila je še davka prosta. Več se poizve v odvetniški pisarni gospoda
Dr. .T. J a n c -a v Postojni.	1072
Najfinejši Portlandski cement
in bldravlično apno (Roman) se vdobi pri Ma
rinu LUXA na Prošeku.	1055
nhčirni prostori na prodaj in več hišic v sre-UUoll III dini me-ta pri sv. Jakobu. Cene pri noeme. Ulica Molino a vento St. 70.	1070
Velika množina
že rabljenih dvokoles po ceni od K 30— 70; s prostim tekom in zavoro od K 55—110; velika zaloga novih dvokoles, gramofonov od K 15—1000; plošč od K 1—4 ; šivalnih strojev, najnovejših acetilen - svetilk za gostilničarje in društva od K 7—20. — Pri BATJEL-U, Gorica, Stolna ulica 3-4. Ceniki poštnine prosti. Prodaja tudi na obroke.
(Dlačo incuetoče, zdrauo ueselo
nemore ostati nobeno defele in nobena gospodinja, katera se mora mučiti leta in leta u kuhinji in u gospodinjstvu pri pranju in umivanju s slabim milom. — Pri porabi
'ovega
Schicn'
mila
se varuje roke in* doseže hitro, brez truda in napora snežno belo perilo.
Tržaško posojil, in hranilnica
Y lastni hiSt.
^Tpo^Zi" I Telefon št. 952.
Trst, Plczza Casenna 2, L n.- (Unod po siaonlli stopnicah)
Hranila« vloge sprejema od vsakega, če tudi ni ud in	Jj 11 01
jih obrestuje ^^^ (B j4- |0 Rastni davek od hranilnih vlog plačuje zavod sam. Vlag* 86 l»bko po eno krono. Foaojila daja na vknjižbo po dogovoru 5V,—6®/0, M menjice po 6°/o, na zastave
po 5V, in na amortlsaoljo za dalj-io dobo po dogovora, o o o o o
Uradro ure: od 9.—12. ure dopolndne in od 3.—5. popeludne. Izplačuje se vsaki dan ob uradnih urah. — Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt.
Pofttno - hranilnični račun 816*004.
lu eajnederaeje arejeao varnostno ooUoo za ahranbe vrednaat. papirjev, listi« itd. kakor tudi hranilne puiioe, a katerimi se najuspešneje navajaštediti svojo deco

H^ Dohroiđoči ^
HOTEI
©
Restavracija m Kavarna
v LJUBLJANI, blizu kolodvora '
se odda S
s 1. avgustom pod ugodnimi pogoji v najem. — Naslov in pojasnila daje In« seratni oddelek Edinosti, ul. Galatti 18.
BUišcii @ j
Je na prodaj, skoraj nova, pripravna za gostilno ali obrt, en streljaj oddaljena od železniške postaje na Vipavskem. Več pove Inseratni odd. Ed nosti, Gaiatti 18.
Proda se enonadstropna
hiša,
z gospodarskim poslopjem, vrtom in nekaj zemljišča ob državni cesti, par minut od kolodvora, na lepem kraju v vasi. Več se izve pri ALOJZIJU MA-D0T0, Trnovo štev. 105, Kranjsko.
TRST, ul. Cavana 2
PEKARNA IN SLAŠČIČARNA
FRAN LAMPE
Prodaja svežega kruha 4-krat na
dan. - Postrežba točna in na dom.
Mo i i tailiu
iz indijske trstike in iz vrbovlja
Rad« preselitve
jako znižane cene.
HENRIK PREDEB« Trst uL Nnova 22
Prodajaln, ur in dragocenosti
Gr. BUCHER
(ex drug Dragotina Vekjeta)
Trst	Corso Stev.36
Bogati izbor zlatanine, srebrnine, dragocenosti in žepnih ur. Kupnje in menja staro zlato in tudi srebro z novimi predmeti. — Sprejema naročbe in popravlja vsakovrstne srebrnine, zlatanine, kakor tudi žepne ure.
DELO SOLIDNO. CENE ZMERNE.
Naznanilo.
Čast mi je naznaniti slavnemu občinstvu, kakor tudi mojim številnim odjemalcem, da sem otvoril v tem mestu
v ulici Boschetto št. 2
(vogal ulice del Toro)
mesnico
v kateri bom prodajal najboljše goveje meso, teletino, jančka in perutnino. Pošiljal bom tudi na dom. Higijeničnemu oziru se bo posvečala vsa skrb. V nadi, da me bo slav. občinstvo počastilo z obilnim obiskom se beležim udani CESARE BENEDETTICH,

BmGIB
'( torino Maru
i «
» «
Trst - ulica Tivarnela 5t. 3 H
■	Telefon 16-64.	®
m ZALOGA VSAKOVRSTNEGA Q
m Oglja in Premoga.
M