Glasilo Občine Ormož Leto IX, številka 43, december 2018 Poštnina plačana pri pošti 2270 Ormož Ormoške novice Sredi mesta se baha nova zgradba, ki ponuja tudi dobrodošle nočitvene kapacitete Tekst in foto: Karolina Putarek V Ormožu je konec novembra potekala otvoritev nove zgradbe sredi mesta, kjer bodo svoje mesto dobili tržnica, Klub ormoških študentov (KOŠ) Ormož in hostel. Skupna neto površina objekta je 665,10 m2, od tega je za potrebe tržnice 210,94 m2, za dejavnost KOŠ-a 167,14 m2, za potrebe hostla pa 262,74 m2. Prav hostel v Ormožu štejemo kot veliko pridobitev, saj prinaša možnost nočitev v mestu in to kar 32 postelj. V ponudbi je namreč pet dvoposteljnih sob, dve štiri posteljni sobi, ter po ena šest in osem posteljna soba. Osnovna vrednost investicije je bila 640.670,47 EUR, a so se v teku gradnje pokazala še nekatera dodatna nepredvidena dela, tako da je končna vrednost investicije znašala okrog 790 tisoč evrov. Izvajalec del je bil domači podjetnik Franc Škorjanec, s. p. iz Žvaba. Novega objekta, ki stoji na mestu, kjer je nekoč domovalo Komunalno podjetje Ormož, so se očitno razveselili mnogi občani, saj je otvoritvena slovesnost bila množično obiskana. Med prisotnimi so poleg župana Alojza Soka in podžupanov Mirka Novaka in Branka Šumenjaka bili prisotni tudi predsednik KS Ormož Vlado Hebar, tajnica KS Ormož Majda Borko, svetnice in svetniki ormoškega občinskega sveta, direktorji javnih zavodov in drugi. S svojo prisotnostjo je dogodek počastil tudi župan sosednje občine Sveti Tomaž Mirko Cvetko. Zbrane je uvodoma pozdravil župan Alojz Sok, ki je med drugim dejal, da je občina za 143 tisoč evrov odkupila tudi sosednjo Dierma-yerjevo hišo, kjer bodo uredili stanovanja. Z nakupom hiše si je tako pridobila še zemljišče v ozadju, kjer so že bila parkirišča in prostor za prireditveni šotor. V imenu Kluba ormoških študentov je spregovoril predsednik kluba Miha Kolmančič, ki je povedal, da so študenti novih prostorov za svoje delovanje izredno veseli in da bodo hvaležnost izkazali s svojimi številnimi nadaljnjimi dejavnostmi. V kulturnem programu je nastopil Trobilni kvartet pod vodstvom Slavka Petka ter harmonikarka Katja Strelec in recitatorka Ana Zemljič, dijakinji Gimnaziie Ormož. Blagoslov objekta je opravil domači župnik Drago Avsenak z željo, da bodo vsa dogajanja v novi zgradbi potekala mirno in zadovoljno. Trobarvnico so simbolično prerezali župan Alojz Sok, Marija Štuhec, prodajalka dobrot s svoje kmetije, in Miha Kolmančič, predsednik KOŠ-a. Sreča se prikrade skozi vrata, ko smo pozabili, da smo jih pustili odprta. Zato vam v novem letu želimo čim več odprtih vrat! Srečno 2019 ! Občinska uprava Martinovanje 2018 Tekst Andreja Brglez, Javni zavod TKS Občine Ormož Foto: Valerija Novak Oktobra se končujejo trgatve, v prvih dneh novembra pa naši kraji dobesedno oživijo. Začutiti je poseben praznični utrip. Kot je za nekatere pust, je za Ormož in našo destinacijo Jeruzalem Slovenija martinovanje, praznik povezan s tradicijo, vinogradništvom in vinarstvom, povezan s hvaležnostjo in veseljem nad vsem, kar smo skozi leto pridelali in doživeli. Martinovanje v Ormožu je od nekdaj velika prireditev z bogato vsebino. Veseli nas, da s^ie tudi letošnje udeležilo kar preko 4000 obiskovalcev, ki so v dnevnem in večernem dogajanju lahko videli, slišali in okusili tako tradicijo kot tisti bolj veseli del, ko se ljudje sprostijo in poveselijo. Letošnje Martinovanje smo prvič organizirali v velikem šotoru, ki smo ga postavili za novim Hostlom Ormož na prostoru stare komunale. Poleg prireditvenega šotora, ki je bil namenjen nastopu godb in večernemu zabavnemu delu, kjer so nastopili Grupa Vigor, Ines Erbus, Mejaši in Mladi gamsi, smo postavili še en šotor pred Ormoškim gradom in Pristavo. Ta je bil namenjen kuhanju »Prleškega piskra« in prijavilo se je kar 10 ekip. Na praznični petek, 9. 11., in sončno soboto, 10. 11., smo ob sodelovanju številnih društev, rokodelcev, vinarjev, zavodov , ustanov, gasilcev, kulturnikov in vseh ljudi dobre volje uživali v nastopih, kuhanju pr-leških piskrov (tukaj so se najbolj izkazali mladi fantje, člani PGD Ključarovci). Prav-lepo so pa dogajanje popestrile -številne^ godbe iz vseh delov Slovenije, ki so se pomerile v 24. tekmovanju za pokal Vinka Štrucla. Tekmovanje v peki potic tudi že tradicionalno sodi v nabor prireditev ob Martinovanju in tudi tu so podelili nagrade najboljšim - od 37 prispelih jih je bilo kar 31 zlatih! Poskrbeli smo tudi za najmlajše; šolarji so pod mentorstvom Mladinskega Centra Ormož odkrivali lepe zgodbe naše turistične destinacije, tako da bodo v prihodnje lahko odlični ambasadorji domačega kraja. Želimo vzgajati mlade, ki bodo poznali lepote in zanimivosti kraja in bili nanje tudi ponosni. Večerni del prireditve je organiziral na iTazptsu izbrani partner Prireditve d. o. o., ki je poskrbel za večerni glasbeni del in gostinsko ponudbo v šotoru. Ponudbo hrane smo popestrili z domačim ponudnikom Glowen. V prihodnje si želimo ponudbo kulinarike razširiti na celotno mesto, k temu pa bomo povabili lokalne gostince, ki se letos niso prijavili na razpis. Verjamemo, da bo drugo leto drugače. Želimo si lokalno kulinariko in dobrote, ki bodo dišale po Martinovem. Za Veliko Martinovo tržnico je letos skoraj zmanjkalo stojnic; tam imamo torej veliko domačih rokodelcev in lokalnih kmetij, kar vse-kaže, da se krog ponudnikov veča. V bivši blagovnici Tima je bila tudi letos razstava pridnih rok, v grajski kleti v Un-terhundu pa že tradicionalni Festivala vin, ki je letos privabil nekaj manj obiskovalcev kot lani. Martinovanja pa ne bi bilo brez prispevka vseh TD, ki so se tudi letos potrudili pri šaljivem prikazu običajev in tudi krst mošta je bil prisrčen kot vedno. Prav zanimivo je bilo opazovati, kako so nastope spremljali obiskovalci od drugod- ne glede na % da morda .vsega niso razumeli, so bili vsi^idno navdušeni!!- V okviru prireditve . Martinovanje v Ormožu 2018 sta že tradicionalno potekali dve, z vinom povezani prireditvi. Z njima želimo promovirati vino in poudarjati pomen vinogradništva za naše kraje. »Naj špricar« morda ni velika zgodba, a je eden pomembnih kamenčkov v mozaiku štajerske odličnosti. Imamo velika vina, imamo tudi bogate arhivske kleti, imamo področje, kjer so doma odlični predikati, a je pomembno tudi to, da promoviramo vina, ki so za vsak dan, za vse ljudi in za vse dni v letu. S tem hkrati opozarjamo na kulturo uživanja vina, kjer je manj več in kjer .šteje kakovost. Letos so se nam na ocenjevanju pridružili strokovnjaki, ki jih morda ne bi pričakovali v taki družbi (špricaija), a tudi to kaže,' da nam gre za skupne cilje. Imeli smo pa tudi potrošniško komisijo, ki je letos prvič ocenjevala povsem samostojno, avtonomno in tudi izbrala svoje »Naj špricar« vino. Potrošnikom smo letoe pridružili tudi zastopnike študentov. Želimo, da bi mladi, še posebno v tradicionalno vinorodnih krajih, postali bolj zavezani kulturi uživanja vina. Turnir mladega vina odvijal bolj kot napovednik letnika - gre za to, da vidimo, s čim nam bo postregel letnik 2018 in kje si lahko obetamo presežke. Dobili smo »Naj špricar vino« potrošniške komisije: pridelali so ga v Vinogradništvu Gorjak, zvrst suho vino 2017, in »Naj špricar vino« strokovne komisije, ki prihaja iz kleti Puklavec Family Wines pod blagovno znamko Ljutomerčan, polsuho vino letnika 2017.Med mladimi vini je prav tako zmagovalno lovoriko odnesla ormoška klet - vino muškat ottonel. Priznanja je v spremstvu številnih vinskih kraljic, med^njimi iudi slovenske vinske kraljice: Katarine Pungračič, jpodelil župan -g. Alojz rSok. Na slavnostni podelitvi so se nam pridružile delegacije mest, ;s katerimi sodeluje občina Ormož. S svojim obiskom in prijetnim nagovorom nas je razveselil tudi predsednik Državnega sveta RS g. Alojz Kovšca. Na podelitvi smo se za dolgoletno pomoč pri organizaciji in vodenju vinskih ocenjevanj zahvalili vinskemu strokovnjaku in nekdanjemu direktorju ormoške kleti g. Matiju Kocipru. Naše želje v prihodnje so mnogo bolj smele, prizadevali si bomo za vinske in druge dogodke, ki bodo tudi mednarodnih razsežnosti, in za to, da pripeljemo k nam ljudi, ki so tako imenovani ''opinionmakerji'' - tako v smislu strogo vinarskih kot tudi kulinaričnih in turističnih #odb. Glede na dejstvo, da Slovenija poleg kulture promovira gastro-nomijo (vino in kulinariko), imamo odlično perspektivo. Pripravljeni pa moramo biti, da ujamemo val in letošnje dogajanje z delavnicami in mreženjem v okviru projekta NOST je bilo namenjeno natanko temu. Letos smo naredili mali korak tudi v smer prepoznavnosti - obiskal nas je italijanski turistični portal SLOvely in posnel dogajanja na Martinovanju, skupaj z naključno skupino turistov iz Idrije, so obiskali tudi nekaj ponudnikov. Vtise so objavili (www. SLOvely.eu) in zagotovo se bodo vrnili, saj jim je bilo pri nas všeč. Želimo si, da bo prihodnje Martinovanje zopet obdarjeno s tako lepim vremenom in da se bosta celotno mesto in okolica s tem največjim praznikom v občini še bolj poistovetila. Želimo si, da bi ljudje začutili, da jo to »naša« prireditev, ki je odlična, mestu in okoliškim krajem v ponos. Prireditev, ki prekaša vse podobne^v- bližini in "kaffior bodo - bomo lahkoz veseljem povabili prijatelje in znance, ki morda ieh običajev ne poznajo ker - pri nas je, in bode, resen fajn! - jeruzalem Slovenija »Odlične zgodbe de^manje ZGODILO SE JE „ •JdiiT«Kl tUVi = Na Humu blagoslovili konje in obnovljeno notranjost nekdanje šole Tekst in foto: Karolina Putarek Društvo ljubiteljev konj Kočijaž Lo-peršice in Občina Ormož sta združila moči in na Katarinino (25. novembra) skupaj pripravila blagoslov konj in blagoslov oziroma uradno otvoritev obnovljene šolske zgradbe na Humu. Društvo Kočijaž s sedežem v Loperšicah je tudi letos na god svetnice Katarine na Humu pripravilo blagoslov konj in njihovih lastnikov. Kljub temu, da - kot običajno -niso imeli sreče z vremenom, se je ob humski cerkvi zbrala vrsta konj in kočij ter njihovih lastnikov od vsepovsod. Blagoslov je opravil ormoški kaplan Boštjan Kotar takoj po dopoldanski maši, ki vsako nedeljo ob 9. uri poteka v podružnični cerkvi Janeza Kr-stnika na Humu.Blagoslov konj je samo ena izmed aktivnosti Društva ljubiteljev konj Kočijaž Loperšice, ki pa so si ga omislili po vzoru ostalih takšnih blagoslovov naokoli. Opravijo ga na Katarinino, je povedal Danilo Ivanuša, predsednik društva, tako kot druga društva na god kakšnega drugega svetnika ali svetnice. Blagoslov konj na Humu so letos povezali z otvoritvijo obnovljene šole na Humu oziroma njene notranjosti. Končno je pa občini Ormož uspelo obnoviti notranjost šole na Humu, za katero so si prizadevali vrsto let. »Veliko dela je bilo opravljenega, saj je šlo za velike rekon-strukcijske posege,« je dejal župan Alojz Sok in dodal, da so naredili tudi temeljito hidroizolacijo, čistilno napravo in primerno parkirišče. Sedaj je v zgradbi 9 garsonjer oziroma manjših stanovanj z opremljenimi kuhinjami in kopalnicami, s talnim gretjem, novim stavbnim pohištvom ... Razen stanovanj pa sta v zgradbi svoje prostore dobili tudi Kulturno-prosvetno društvo Anton Tr-stenjak Hum in Moto klub C'est bon Ormož. »Obnova je stala več kot 500 tisoč evrov. Vsaj 80 tisoč bo pa še potrebnih za fasado.« Z idejo obnov zgodovinskih zgradb se strinja tudi Danijel Vrbnjak, občinski svetnik, ki je bil med prisotnimi na blagoslovu. Še posebej pa podpira ideje, kot pravi, da takšne zgradbe častitljivih starosti dobijo dobrodošlo novo namembnost. Znano je, da je Hum grič, visok blizu 300 metrov in nudi razgled daleč naokrog. Njegovo značilno veduto predstavljata podružnica ormoške cerkve, Cerkev sv. Janeza Krstnika, in šolska zgradba, ki je svoja vrata zaprla pred desetletji, do sedaj pa ni imela pomembnejše vsebine. Ko dobi še fasado, bo pa gotovo spet v ponos Humčanom in celi občini. Trenutno je v zgradbi prostih še 6 stanovanj. Stanovanja je možno najeti mimo razpisa in so namenjena občanom v stiski. Uvodnik Poiščimo srečo v tistih stvareh, ki vžigajo iskrice v naših očeh. Pozabimo vse tiste žalostne reči, ki nam privabljajo solze v oči. Prižgimo si iskrico v prazničnih dneh, izvabimo z ustnic naših nasmeh. Pozdravljeni! V času, ko vse hiti, ko še pripravljamo zadnje stvari, da bi bili prazniki čim lepši, so vas v nabiralnikih pričakale še zadnje letošnje Ormoške novice. V njih je kar nekaj fotografij večjih investicij, nismo še pozabili vtisov z letošnjega velikega Martinovanja, kakor tudi ne na tradicionalni slovenski zajtrk v naših šolah in vrtcih. Povzeli smo kar nekaj dogodkov, ki so se dogajali naokrog po občini. Ne moremo pa mimo naših velikih pridobitev za Ormož, kot sta odprtje Hostla in obnovljenega Zdravstvenega doma Ormož. Seveda na vas čakata tudi križanka in lepe nagrade. Drage bralke in bralci, leto je čisto zares pri koncu, zato vam zaželim lepe in mirne praznike ter čim več lepih trenutkov v krogu vaših dragih. Naj hiša zadiši po domačih piškotih in naj se sliši smeh naokrog. V novem letu ki prihaja, pa vam želim predvsem zdravja, sreče in uspehov na vseh poteh. Lepe praznike in srečno 2019! Alenka Lah, odgovorna urednica Prenovljena kogovska dvorana odpira svoja nova vrata Tekst in foto: Slavko Bedekovič, predsednik Krajevne skupnosti Kog Prva nedelja v oktobru se je za večino občanov začela kot vsaka druga nedelja. Nekateri so se odpravili kam na izlet, drugi k sveti maši, tretji so ostali v zavetju lastnega doma, na Kogu pa smo se krajani in krajanke v zgodnjih popoldanskih urah odpravili v svoje vaško jedro, kjer smo najprej obrali potomko najstarejše vinske trte, nato pa prvič prestopili novi prag prenovljenih prostorov kulturne dvorane in Krajevne skupnosti. Odkar je bila kogovska dvorana v prvi polovici 19. stoletja zgrajena, je služila predvsem za trgovske in obrtne dejavnosti, Kmečka hranilnica in posojilnica je dolga leta uporabljala prostore v svoj namen, v času obnove kogovske osnovne šole po 2. svetovni vojni so pa zavetje v teh prostorih našli tudi takratni učenci in učitelji šole. S poznejšimi adaptacijami in dograditvami je zgradba začela služiti kot posvetna dvorana za izvedbo kulturnih prireditev in za dejavnosti društev ter ostalih potreb krajevne skupnosti. Projekt prenove kogovske kulturne dvorane in prostorov Krajevne skupnosti je dolgo potrpežljivo čakal na svojo uresničitev, letos pozimi se je končno začel izpeljevati. Pod projektantskim vodstvom gospe Petre Žiher Sok so izvajalec del gospod Franci Škorjanec in njegovi zaposleni pridno delali do poznega poletja, ko so gradbena dela v večini uspešno zaključili. Tako so si skupaj s predsednikom KS Kog, Slavkom Bedekovičem, zastavili cilj, da do 7. oktobra dokončajo vse podrobnosti in takrat pripravijo svečano otvoritev obnovljenih prostorov. „Kogovčani smo veseli vsake nove pridobitve, ki polepša naš kraj. Sam se v tej prenovljeni dvorani počutim lepše kot v Cankarjevem domu," je povedal predsednik KS Kog Slavko Bedekovič v svojem uvodnem nagovoru zbranim krajankam in krajanom ter povabljenim gostom, ki jih je bilo veselje videti v tolikšnem številu. Krajši kulturni program so na novem odru pričeli najmlajši krajani iz kogovske osnovne šole, ki so bili navdušeni nad tem, kako dobro se slišijo njihovi koraki. Sledile so pevske točke Kogovskih dečkov in priložnostnega pevskega zbora, ob koncu programa so odrski pod preizkusili tudi folklorniki kogovske folklorne skupine. Predsednik KS Kog je nato k prerezu svečanega traku povabil goste: poslanko v državnem zboru ga. Mojco Žnidarič, projektant-ko ga. Petro Žiher Sok, župana občine Ormož g. Alojza Soka ter glavnega izvajalca gradbenih del g. Franca Škor-janca. Otvoritev kogovske dvorane se je zaključila ob druženju in pogostitvi krajank in krajanov, ki so z nasmehom, kogovsko kapljico in pesmijo počastili in krstili prenovljene prostore. V letu, ki prihaja, vsem občanom tudi s kogovske strani želimo vse lepo. Obvestila uredniškega odbora Naslednja številka bo izšla predvidoma marca 2019. Prispevke lahko pošiljate v digitalni obliki na CD-ju ali na e-mail: alenka.lah@ormoz. si, lahko pa jih osebno prinesete na sedež Občine Ormož. Za morebitne informacije smo vam na voljo na telefonski številki 02/741 53 18. Glede na predviden izid naslednje številke, vas prosimo, da pošljete prispevke najkasneje do 28.2.2019. Prispevki naj bodo podpisani in opremljeni s fotografijo dogodka. Vsi prispevki so pred objavo lektorirani. Dosedanjim avtorjem prispevkov se zahvaljujemo za pomoč pri oblikovanju našega glasila in upamo na ponovno sodelovanje. Kolofon Uredniški odbor si pridržuje pravico spremembe naslovov, izbire in krajšanja člankov. Izdajatelj: Občina Ormož, Ptujska c. 6, 2270 Ormož Odgovorna urednica: Alenka Lah Uredniški odbor: Tina Erhatič, Mirko Novak, Irma Murad, Barbara Podgorelec. Lektoriranje: Marinka Vnuk Naklada: 4250 izvodov Tisk: Evrografis, d.o.o., Puhova 18, 2000 Maribor, www.evrografis.si Glasilo Ormoške novice je vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 1390. Glasilo prejemajo brezplačno vsa gospodinjstva v Ohrini Drmn7 Ormoške novice, Leto IX, številka 43, december 2018 .•J Večje investicije v Občini Ormož v letu 2018 Lačaves Hlebec Lešnica - Strmec Lešnica Trop Ormoške novice, Leto IX, številka 43, december 2018 Večje investicije v Občini Ormož v letu 2018 Libanja - Dežela škrat Mihalovci Lukman Oš Ormož - prizidek k športni dvorani Mihalovci Petek Oš Velika Nedelja - energetska sanacija OŠ Ormož - energetska sanacija Pavlovci Kralj Oš Ormož - energetska sanacija Pavlovski Vrh Veličane Ormoške novice, Leto IX, številka 43, december 2018 •J JiiMHU Večje investicije v Občini Ormož v letu 2018 Izgradnja vodovoda pri vinski kleti Sanitarni kontejner pri igrišču Ivanjkovci Širitev pokopališča v Podgorcih Občina Ormož, sonce Prlekije Ormoške novice, Leto IX, številka 43, december 2018 IZ NAŠIH VRTCEV IN ŠOL •JTrrPM TtTrTwwT Šolarjem OŠ Ormož se je pri letošnjem slovenskem zajtrku pridružila ministrica za kmetijstvo Aleksandra Pivec Tekst in foto: Karolina Putarek Na letošnji dan slovenske hrane v slovenskih vrtcih in šolah ter drugih javnih zavodih je že osmič zapored potekal Tradicionalni slovenski zajtrk. Več kot 260 tisoč otrok in drugih oseb po javnih zavodih je ta dan lahko uživalo v zajtrku z lokalno pridelanimi kmetijskimi pridelki in živili. Tako je bilo tudi na Osnovni šoli Ormož, kjer se jim je pridružila še ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Aleksandra Pivec, ki je zbrane šolarje tudi nagovorila. Med drugim je poudarila: "Zavedajte se, da za to hrano, ki je vsak dan pred vami na mizi, nekdo stoji, je vanjo vložil svoj trud. Naj ne bo hrana samoumevna in nekaj, kar nam je podarjeno. Hrana ne zraste na trgovskih policah. Zato bodimo spoštljivi do vsakega koščka hrane, do našega kmeta, ki jo prideluje, do čebelarja, ki skrbi za čebele, in do zemlje, ki nam hvaležno daje te dobrote, pa vse do tistih, ki jo pripravljajo in nam jo postrežejo za mizo." Šolarji so še pred zajtrkom v čast ministrici pripravili kulturni program, potem se pa odpravili zajtrkovat po razredih, ki so jih za pristni slovenski zajtrk tudi primerno aranžirali. Ministrica se je po zajtrku pogovarjala še z okoliškimi eko-kmeti, prisostvoval je tudi župan Alojz Sok. Gibanje, strpnost, solidarnost - nas v vrtcu povezujejo, navdihujejo Otrok naj ne bo nikoli pri miru ... Zapisala vzgojiteljica: Karmen Žula Foto: arhiv vrtca Vsakodnevno gibanje je v našem vrtcu ena najosnovnejših otrokovih danosti, potreb in pogojev. Tako dnevno in na različnih področjih dejavnosti vzgojitelji poiščemo gibanje in gibalno igro, ki jo z veseljem prenašamo v naše delo, in z novim pristopom načrtujemo ter razveseljujemo tiste, ki jim je to namenjeno - naše otroke. Skozi vse leto bomo oz. smo že izvedli kar nekaj različnih gibalnih aktivnosti. Pri načrtovanju namenjamo velik poudarek organizaciji različnih dejavnosti na prostem (sprehodi, pohodi, gibalne igre z ali brez gibalnih rekvizitov, na igralih, igrišču, v gozdu, na travniku, izbrani asfaltni površini, družabne igre, tekmovanja, raznovrstne gibalne izkušnje v vseh letnih časih), prav tako tudi v igralnicah in telovadnici z različnimi ponujenimi rekviziti. Z gibanjem tako otroci zaznavajo in odkrivajo svoje telo, preizkušajo, kaj njihovo telo zmore, doživljajo veselje in ponos ob razvijajočih se sposobnostih in spretnostih ter gradijo zaupanje vase. Otrok, ki se ukvarja z vprašanjem, kako rešiti določene gibalne naloge, razvija svojo domišljijo, ustvarjalnost in iznajdljivost ter tako na prijeten način izraža svoje počutje in čustva. Pri samem gibanju so ključnega pomena tudi starši naših otrok, ki so nepogrešljivi in sodelujejo v gibanju s svojim otrokom tako doma kot v vrtcu. V vrtcu se skupaj z otrokom razgi-bavajo in veselijo na skupnih srečanjih skozi vse leto. Tako nam je gibanje na prostem, v povezavi z lepimi jesenskimi pisano obarvanimi dnevi, dajalo veliko možnosti za sprostitev in notranjo umiritev. Otroke in starše smo povabili k sodelovanju v Evropskem tednu mobilnosti - dnevu brez avtomobila, ko so v vrtec prišli peš, ali pa so vsaj del poti do vrtca prehodili ali prekolesarili, in jih tudi simbolično nagradili. Pridružili smo se tudi množičnemu teku otrok Začni mlad, tekmuj pošteno v organizaciji Atletske zveze Slovenije in pretekli kar nekaj krogov na atletski stezi. V mesecu oktobru in novembru smo izvedli več pohodov v bližnjo okolico, tudi do bližnjih kmetij v sklopu Tedna strpnosti: Zdrav življenjski slog - zdrava hrana in gibanje v povezavi s tradicionalnim slovenskim zajtrkom ter preizkušali in spoznavali naravo v vsej svoji lepoti. Gibalnih aktivnosti nam v vrtcu nikakor ne bo zmanjkalo, saj skozi vse leto izvajamo različne gibalno-športne aktivnosti. Pohode bomo izvedli tudi ob dnevu zdravja v mesecu aprilu. V letošnjem letu v mesecu juniju se je pa v našem vrtcu odvijala gibalno-športna prireditev MIKS štirih vrtcev, ko smo v naravnem okolju pri Lovskem domu Ivanjkovci "športali" na temo pravljičnih bitij. Seveda ne smemo pozabiti na pohod ob dnevu družine vse do Jeruzalema, kjer bomo izvajali različne gibalne igre in dan družine zaključili s prijetnim druženjem na travnati površini. Vsako leto se udeležimo Mini olimpijade v Vrtcu Ormož, kjer otroci svoje spretnosti merijo in preizkušajo v timskem duhu. Sodobne gibalno-špor-tne vsebine so v vrtcu še kako pomembne. Sam poudarek je na igri in vadbi, ki je prijetna in prilagojena predšolskemu otroku. Takšne oblike izvajamo v Vrtcu Ivanjkovci tudi preko celoletnega projekta Mali sonček z zaključkom na svetovni dan športa v mesecu maju, kjer medse povabimo mladega nadobudnega športnika, ki otroke spodbuja pri izvajanju gibalnih nalog in jih nagradi z diplomami ter medaljami za celoletni trud in uspeh. Projekt Malega sončka izvajamo v treh oddelkih in otroci svoje dosežke skozi leto sproti beležijo v svojo knjižico (lepljenje nalepk - sončkov). Otroci v starejših skupinah pa svoj napredek merijo še dodatno, npr. risanje sončkov v tabelo, kaj vse sem že dosegel, vsak otrok si natisne toliko štampiljk na medaljo, kolikor krogov na atletski stezi je pretekel, in z ustvarjanjem risbic o pohodih ter skupnimi fotografijami in posnetki. V vrtcu pa kažemo tudi veliko mero solidarnosti in se zavedamo, da z vzgledom vzgajamo. Dragoceno in pomembno je svoj čas nameniti drugemu, ki potrebuje pomoč. Zato že več let zapored sodelujemo pri Teku podnebne solidarnosti, kjer v okviru te aktivnosti tečemo v solidarnosti do ljudi v revnejših državah, predvsem v Afriki, ki jih posledice podnebnih sprememb najbolj prizadevajo. Bodisi skupaj s starši ali samo z vzgojiteljicami se otrok odpravi na atletsko stezo, kjer vsak posameznik teče z določenim namenom. Skozi leta poskušamo nadgrajevati in spreminjati svojo miselnost, saj se na tak način medsebojno notranje bogatimo. Otroci so v mesecu novembru od doma prinesli svoje ponošene majice, na katere so ustvarjalno narisali svoj namen teka. Na atletski stezi smo na majice s pomočjo štampiljk beležili pretečene kroge. Majice smo potem razstavili v garderobi vrtca in ponosni smo, da smo skupaj pretekli 244 krogov, kar je 73 km 200 m. Veseli smo, da nas v Vrtcu Ivanjkovci povezuje veliko lepega, nepozabnega, poučnega, spro-ščujočega, zabavnega, solidarnega gibanja. Vse našteto je pripomoglo k temu, da smo v letošnjem letu prejeli zlato priznanje za Najbolj športni vrtec, ki ga podeljuje Zavod za šport RS Planica, ter dodatno posebno nagrado kot izredno pozitivno motivacijo za vnaprej. Otroška igra in gibanje razvijata, vzgajata, sproščata, pomirjata, učita in dasta poseben življenjski užitek otrokom v vrtcu, zato je pomembno, da vse to otrokom nudimo in jim omogočamo. Gibanje je in bo vsak dan, tako za igro, zabavo, zdravje ... Torej igrajmo, gibajmo se! Ormoške novice, Leto IX, številka 43, december 2018 ZGODILO SE JE Slovenski tradicionalni zajtrk v Vrtcu Ormož Tekst: Manuela Leben Bezjak Foto: arhiv vrtca V petek, 16. novembra, smo v Vrtcu Ormož in enoti Velika Nedelja obeležili tradicionalni slovenski zajtrk, ki ga je organizirala Čebelarska zveza Slovenije. Na naših mizah je bil domač kruh, maslo, med, mleko in jabolka. Te dobrote so na našem jedilniku sicer večkrat, ampak na ta poseben dan otrokom teknejo še bolj. Na dan slovenskega tradicionalnega zajtrka smo se otroci in zaposleni še posebej pripravili. Že cel mesec smo prepevali pesem Čebelar, ustvarjali smo čebelice, si ogledali kulinarično razstavo, ki jo je pripravila ga. Ivanka Jurgec, ter tematsko razstavo, ki sta jo pripravili Alenka Ivanuša in Janja Plohl. Nekateri otroci so si ogledali tudi čebelnjake v bližnji okolici in obiskali čebelarstvo Bezjak v našem kraju. Za živila, ki so krasila naše mize, so poskrbeli kmetija Hržič (jabolka), kmetija Kralj (domači kruh), Ljubljanske mlekarne (maslo, mleko) in čebelar Aleš Plohl (med), za kar se jim lepo zahvaljujemo. Za predstavitev čebelarstva smo se povezali z lokalnim čebelarjem Jožetom Brumnom. Otrokom je predstavil svoje delo in povedal veliko zanimivega o čebelah. Vsi zaposleni in otroci smo v pevskem zboru pod vodstvom Jožice Hebar zapeli pesem Ansambla Lojzeta Slaka - Čebelar, in sicer ob spremljavi harmonike Dominika Pongračiča. Posnela nas je Nastja Štucl, ki je video posnetka prenesla na You Tube. Ogledate si ga lahko na naslednji spletni povezavi: https://www.youtube.com/ watch?v=jVzMy2GcJcc Vsi od najmlajših do najstarejših v vrtcu smo ob domačih dobrotah, petju in druženju zelo uživali. Otroci so ponovno ozavestili pomen zdrave prehrane za telo, spoznali kako pomembni so lokalni pridelovalci hrane in pridobili spoštovanje do čebel in narave nasploh. Članice A PGD Ivanjkovci na državnem tekmovanju Vaja članic GZ Ormož Tekst: Natalija Fajfar Foto: Aleš Caf V mesecu požarne varnosti so bile aktivne tudi gasilke Gasilske zveze Ormož, saj so v nedeljo, 21. oktobra, sodelovale že na 9. vaji članic zveze. Organizacijo tokratne vaje je prevzelo Prostovoljno gasilsko društvo Cvetkovci. Predpostavka vaje je bila, da je požar zajel stanovanjsko gospodarsko poslopje v Cvetkovcih. V vaji je sodelovalo devet gasilskih društev, skupno 43 gasilk, ki so izvozile s sedmimi vozili. Funkcijo vodje intervencije je prevzela Alenka Kandrič, gasilska častnica, ki je svoje delo opravila zelo dobro. Namestnik poveljnika GZ Aleš Caf je pohvalil izvedbo vaje kot tudi delo vodje intervencije. Prisotne je nagovoril še predsednik domačega društva Janez Marin, vodja članic v društvu Anica Petek in predsednica komisije za delo s članicami na GZ Ormož Natalija Fajfar. Tekst: Natalija Fajfar V letu, ki se izteka, smo bile članice, ki delujemo v tekmovalni desetini A, nadvse aktivne. Še dodaten zagon, da se v tem letu še bolj trudimo, je bila lanskoletna uvrstitev na državno tekmovanje v »mokri vaji«. V začetku leta smo se bolj posvečale suhi vaji-po CTIF-u, saj smo se udeleževale številnih tekmovanj, ki so jih organizirala društva v GZ Ormož. V drugem delu leta smo se pa pričele posvečati mokri vaji, katero smo sprva izvajale suho. Vaja po Matevžu Hacetu namreč še posebej od članic zahteva več fizičnih zmogljivosti, saj je težja in zahteva maksimalno pripravljenost. Prav tako zajema še teoretična vprašanja in vajo razvrščanja. Z nasveti mentorja/poveljnika društva Jožeta Plavca in tovarišev iz PGD Mekotnjak--Stara Cesta smo se lažje lotile proge, ki ni enostavna. Vaje smo opravljale na vadbenem poligonu v Ormožu, kjer smo imele idealne pogoje. Konec meseca septembra je prišel čas, ko smo se podale v Gornjo Radgono, kjer je potekalo državno tekmovanje. Na poti so nas spremljali navijači iz društva kakor tudi navijači iz PGD Meko-tnjak-Stara Cesta, ki so nam pomagali s tekmovalno opremo, tako na vajah kakor tudi na samem tekmovanju. Vesele in ponosne smo, da nam je pripadla čast dvigovanja tekmovalne zastave na otvoritvi, za kar se zahvaljujemo med drugim poveljniku GZ Ormož Tončku Lisjaku. Čeprav je bilo čutiti prisotnost treme in posledično zmedenosti, smo s progo vaje dokaj dobro opravile. Zagotovo nam treme na progi ne bi uspelo pregnati, če ne bi ob progi imeli več kot odlične, najglasnejše navijače. S podporo in navijanjem so nam dodatne energije vlili tudi nekateri tovariši iz gasilske zveze, predsednik GZ Ormož mag. Dejan Jurkovič in Marta Žnidarič ter številni drugi. Po opravljenem tekmovalnem delu smo si ogledali sejem zaščite in reševanja. Sledilo je prijetno druženje, nato smo se pa odpravili na razglasitev rezultatov. Ponosno smo korakale in stale med najboljšimi tekmovalnimi desetinami v državi. Dosegle smo zastavljeni cilj, saj smo se uvrstile na 25. mesto izmed 45 tekmovalnih desetin v kategoriji. Dve članici v desetini sva tako šli skozi že dve državni tekmovanji (v mokri in suhi vaji). Hvala tekmovalkam da smo zdržale skupaj, si znale vzeti čas za vaje, se usklajevati, kar je v današnjem tempu življenja in obveznosti res težko. Hvala vsem, ki ste nam pomagali tako na vajah kot tudi tekmovanju, hvala sponzorjem. Iskrena hvala PGD Mekotnjak-Stara Cesta, Smiljanu Žnidaršiču in Miranu Voršiču, ki so nam priskočili na pomoč v težkih trenutkih s tekmovalno opremo, hvala za nasvete in podporo. Ormoške novice, Leto IX, številka 43, december 2018 ZGODILO SE JE [•J JhMHU JiNMM; 9 Knjižnica Ormož: začelo se je davnega leta 1868 ^ Besedilo: Marinka Vnuk Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož letos praznuje visok jubilej. Njene korenine namreč segajo daleč nazaj, v sredino 19. stoletja, ko so v prostorih ormoške hranilnice ustanovili narodno čitalnico. Ustanovljena je bila z namenom, da ohranja in uveljavlja slovenski jezik ter budi slovensko narodno zavest, vanjo so pa v njenih začetkih, kot pričajo dokumenti, bili včlanjeni predvsem zdravniki, učitelji, odvetniki, trgovci in obrtniki tako iz Ormoža kot okoliških krajev. V 150 letih je knjižnica, ki se je razvila iz ormoške čitalnice, prehodila dolgo pot, polno vzponov in padcev, ves čas se pa trudila hoditi v korak s časom, se čim bolj vključevati v kulturne in izobraževalne dejavnosti v svoji okolici, spodbujala ohranjanje jezika, knjig in se posvečala svojemu glavnemu cilju in namenu: biti kraj, kjer se vsi, še zlasti ljubitelji knjig in drugih vrst umetnosti, počutijo dobrodošle in kjer najdejo to, kar potrebujejo. Zgodbo, ki jim priskrbi sproščen večer po napornem dnevu, obvezno branje v šolskih klopeh, študijsko gradivo, da se dosežejo sanje, druženje z znanimi literati in strokovnjaki, ki jim obogatijo vsakdanje življenje. Svojo dejavnost smo v letih 2013 in 2015 preselili še v občini soustanoviteljici, občino Središče ob Dravi in Sveti Tomaž, kjer sedaj že kar nekaj let delujeta obe krajevni knjižnici. Ta mesec pa obeležujemo še eno za nas pomembno obletnico, in sicer leto dni, odkar smo svoje prostore odprli v Ivanjkovcih, v prostorih tamkajšnje osnovne šole. Le malokaj se da primerjati z občutki zadovoljstva, ki jih doživljamo tisti, ki opravljamo enega najlepših poklicev na svetu, ko vidimo še posebno mlade in najmlajše dan za dnem se vračati k nam, se družiti v skupnih prostorih splošne in šol- ske knjižnice in odkrivati radosti branja, s katerimi smo odraščali tudi sami. In kako ste zadnjih nekaj mesecev lahko preživeli z nami? Zaključili smo z dvema pomembnima projektoma bralne značke, Pikino bralno značko, ki je namenjena otrokom do vključno 6. razreda osnovne šole, ter bralno značko za odrasle, ki je letos potekala na temo gledališča. Pikino bralno značko je uspešno zaključilo 23 otrok v osrednji knjižnici v Ormožu, 29 otrok v Krajevni knjižnici Središče ob Dravi, 13 v Krajevni knjižnici Sveti Tomaž, 12 otrok, ki bralno značko pod vodstvom Simone Sakelšek in Polone Žalar opravljajo na Hrvaškem, ter okrog 20 otrok iz Vrtca Velika Nedelja. Kot vsako leto jih je tudi tokrat na zaključni prireditvi obiskala Pika Nogavička, ogledali so si pa lahko predstavo Korenčkov palček v izvedbi Petre Bau-man in Jane Jereb. Bralno značko za odrasle je v letu 2018 opravilo 48 odraslih bralcev, med njimi tudi 6 članov skupine Junaki iz Centra starejših občanov Ormož. 6. decembra so si v prostorih Grajske pristave Ormož ogledali monodramo Devetsto v izvedbi izvrstnega Kristiana Koželja in pianista Aljaža Šume-ja, čemur je sledila še podelitev zasluženih priznanj. Tako mladim kot starejšim bralcem se zahvaljujemo za njihovo sodelovanje in upamo, da bodo tudi v prihodnje radi posegali po knjigah na naših policah, z nami delili svoje misli in besede pisateljev, ki so jih navdušili. Skupaj z JSKD in Pokrajinskim muzejem Ptuj-Ormož enoto Ormož smo se že tretjič zapored pridružili vseslovenskemu projektu z naslovom Rastoča knjiga in pripravili pogovor s Heleno Srnec o izdani monografiji Martin Kojc, most k spoznanju. Ormoške kraje je oktobra prvič obiskala novinarka RTV Slovenija, voditeljica TV Dnevnika, Odmevov in zunanjepolitične oddaje Globus Mojca Širok, ki je predstavila svoj z modro ptico nagrajeni kriminalni roman Pogodba. V kriminalki, ki sloni na resničnih dogodkih, umoru dveh italijanskih tožilcev, je prikazala realno sliko življenja tožilcev, novinarjev, pa tudi povsem običajnih ljudi v sosednji državi ter vpliva mafije na njihova vsakodnevna življenja, ob kateri se je marsikdo zamislil. V vznemirljivih vodah kriminala in reševanja zločinov smo ostali tudi ob obisku štirikratnega nominiranca za nagrado kresnik Avgusta Demšarja, ki je predstavil svoj najnovejši roman Otok in nove dogodivščine svojih dveh najznamenitejših detektivov ter njune ekipe v štajerski prestolnici. Med 19. in 23. novembrom smo praznovali Teden splošnih knjižnic z dnevi brezplačnega vpisa, obeležili smo ga z obujanjem ročnega pisanja misli na razglednice, modrimi knjigami ter seveda s prireditvami. V Krajevni knjižnici Ivanjkovci nas je obiskala strokovnjakinja za prekmursko, prleš-ko in porabsko prehrano Marija Fras, v osrednji knjižnici smo pa gostili predstavitev literarnega prvenca mladega ustvarjalnega domačina Denisa Žurana Na sončni strani galaksije. Ob 150-letnici čitalniškega gibanja smo z zanimanjem prisluhnili, kaj je imel za povedati upokojeni profesor filozofije in slovenskega jezika dr. Miran Puconja o družbenih, političnih ter gospodarskih razmerah, ki so vladale v času čitalniškega in taborskega gibanja ter položaju takratnih prebivalcev Prlekije in sami ormoški čitalnici. V Središču ob Dravi so nas Samo Žerjav, Anja Lukner in Bojan Borko popeljali po potovanjih po Kubi in Indiji, Sveti Tomaž pa obiskala priljubljena pravljičarka, voditeljica in igralka Zvezdana Mlakar ter na vse pustila nepozaben vtis. V teh decembrskih dneh nas je obiskal še Vinko Moderndorfer, večer pa posvetil skoraj izključno svoji poeziji. Izjemnemu pesniku, pisatelju, dramatiku, režiserju in že tolikokrat nagrajenemu avtorju na vseh področjih se je splačalo pridružiti - tudi tokrat nas niti slučajno ni razočaral in je spregovoril o stvareh, ki bodo še dolgo ostale v spominu. O preteklem dogajanju bi se dalo povedati še marsikaj, a za trenutek še skok v prihodnost. Za razvijanje domišljije in ustvarjalnosti, spoznavanje in razumevanje sveta je še kako pomembno branje knjig. In le-to je potrebno gojiti od malega. Zato vabimo vse starše, ki se trudite za svetlejšo prihodnost vaših otrok, da nas čim večkrat obiščete, vzamete v roke slikanico in jo preberete vašim otrokom, jih spodbujate k branju, skupaj prisluhnete zgodbi na zgoščenki, ali obiščete pravljično urico v naših knjižnicah. Skupaj z OŠ Velika Nedelja in Glasbeno šolo Ormož pa bomo z glasbeno pravljico in ustvarjalno delavnico prisotni tudi na letošnji Severolandiji. Z bogatim programom dogodkov za odrasle bomo seveda nadaljevali v letu 2019, ko nas že v začetku januarja pričakuje nov, že tradicionalni, pravljični večer za odrasle, katerega vsako leto z veseljem obišče veliko zvestih obiskovalcev. Če ste katerega izmed naštetih dogodkov morda zamudili, ali da se vam to ne bi dogajalo v prihodnje, ste dobrodošli, da obiščete našo prenovljeno spletno stran in se prijavite na e-novice. In kot smo že dejali - tudi knjižnica stopa v korak s časom ... naj vas ob vašem obisku ne preseneti nekoliko prenovljena podoba naših prostorov, članskih izkaznic in še česa. Za hladne zimske večere pa posezite za kakšno novostjo na knjižnih in filmskih policah, povprašajte vaše knjižničarje, kaj vzeti v roke, in kakor bodo knjige spremenile vas, boste vi spreminjali svet - na bolje. Drsališče v Ormožu razveselilo vse generacije Tfkvt- Knrnlinn Putnr&k Javni zavod za turizem, kulturo in šport občine Ormož je poskrbel, da imamo letos, po vzoru nekaterih okoliških mest, v Ormožu prvič drsališče. Drsališče stoji na parkirišču pred Grajsko pristavo in je veliko približno 200 kvadratnih metrov. Občina je drsališče najela od podjetja Koto d. o. o. iz Petrovč in bo stalo 20 tisoč evrov, posebej bo pa morala plačati še stroške obratovanja. Prve drsalce je drsališče sprejelo v nedeljo, 9. decembra, čeprav je uradna otvoritev bila šele naslednjega dne, 10. decembra, ko je potekalo odprtje Severolandije. Ta se je letos s Kerenčičevega trga preselila pred grad in bo ob drsališču obiskovalcem nudila še pestreiše decembrsko doaaianie. Drsališče bo obratovalo vse do konca zimskih počitnic, do 24. februarja. »Vstopnine ni, za 2 evra si je pa možno izposoditi drsalke,« pravi Andreja Brglez, direktorica JZ TKŠ, ki dodaja, da so ob drsališču postavljene tudi hiške, ki so jih za simbolično najemnino v uporabo dobili od podjetja Bauhaus. V hiškah je gostinska ponudba, da se drsalci po potrebi lahko okrepčajo s toplim napitkom ali s toplim sendvičem. Svoji hiško ima tudi Klub ormoških študentov, ki razen toplih napitkov ponuja še palačinke. Kot običajno pa Severolandija prinaša različno praznično ponudbo na stojnicah, tako da se najde za vsakogar nekaj. Drsališče je med tednom odprto od 15. do 20. ure. Ob nedeljah in praznikih ter v času počitnic pa od 10. do 20. ure. Tudi v Ormožu imamo polnilnico za električna prevozna sredstva Tekst in foto: Karolina Putarek Od konca septembra imamo v Ormožu polnilnico za električne avtomobile, skuteije ali električna kolesa. Nova polnilnica je nameščena ob Domu društev na Ljutomerski cesti 30. V okviru projekta Učinkovita in sonaravna raba energije v UE Ormož ali krajše SON-ENER je podjetje Opsen d.o.o. s partnerjem Območno obr-tno-podjetniško zbornico Ormož ob Domu društev v Ormožu postavilo prostostoječo elektro-polnilnico z dvema mestoma za hitro polnjenje avtomobilov. Gre za projekt Elektrika ključ trajnostnega razvoja, v okviru katerega so v podjetju OPSEN odprli tudi eno delovno mesto za polni delovni čas ter pripravili vrsto izobraževanj in svetovanj s področja učinkovite in sonaravne rabe energije. Vrednost projekta je nekaj čez 48 tisoč evrov, od tega si je podjetje v okviru razpisa Lokalne akcijske skupine (LAS) UE ORMOŽ pridobilo 34 tisoč evrov evropskih sredstev. Elektrika je tisti nadomestek nafte, na katero stavi avtomobilska industrija pri iskanju alternativnih virov za mobilnost. Tako je električna polnilnica za Ormož oziroma za lastnike električnih avtomobilov velika pridobitev, pove direktor podjetja OPSEN Davorin Korpar in pojasni, da gre za srednje hitro polnilnico z močjo 22 KW, kar pomeni, da srednje velik avtomobil polni uro do uro in 20 minut. Podatki kažejo, da je vozil na električni pogon vse več. Številke kažejo, da kupcev očitno ne ovirata niti omejen doseg niti visoka cena električnih vozil. Še leta 2015 so v Sloveniji prodali 446 električnih in hibridnih avtomobilov, leta 2016 581 in leta 2017 že 1498, kar je okrog dva odstotka celotne avtomobilske prodaje. Še v aprilu letošnjega leta je v Sloveniji bilo 295 polnilnic za električna vozila s skupaj 758 priključki. Gotovo sta pa še 2 priključka v Ormožu več kot dobrodošla. »Načeloma so polnilnice za električne avtomobile enakomerno razporejene po vsej državi, skoraj na vsakih 50 kilometrov se že najde polnilnica,« pravijo poznavalci razmer. Po tem merilu sodi Slovenija med najbolje opremljene države v EU. Ker je cena električnih avtomobilov zaenkrat še nekoliko višja od cene klasičnih, države, med njimi je tudi Slovenija, nakup spodbujajo s subvencijami in drugimi ugodnostmi. Subvencije podeljuje Eko sklad, trenutno sta pa za naložbe v okolju prijazna vozila odprta razpis za kredit ter razpis za nepovratna sredstva. Polnjenje električnih jeklenih konjičkov je trenutno brezplačno. Tako bo tudi ostalo naslednja 4 leta. Ormoške novice leto IX .številka 43 december 2018 m ZGODILO SE JE Spominčica Ormož - 2018 Predsednica društva, Majda Keček Letošnje leto je za društvo Spominčica Ormož jubilejno leto. Mineva namreč deset let od ustanovitve društva. Osnovno poslanstvo društva je pomoč obolelim za demenco in njihovim svojcem. Pri ustanovitvi društva nam je bil v veliko oporo danes žal že preminuli dr. Aleš Kogoj. Društvo Spominčica je nevladna organizacija, pravna oseba, organizirana v skladu z Zakonom o društvih in ima tudi svoje akte in organe. Iz demografskih podatkov izhaja, da se življenjska doba populacije daljša, vedno več je starejših od 65 let, s tem se pa povečuje tudi število oseb obolelih za demenco; starost predstavlja namreč največje tveganje za demenco. Ocenjujemo, da je v Sloveniji za demenco obolelih že več kot 32.000 oseb, v Evropi živi približno 10 milijonov, na svetu pa že skoraj 50 milijonov oseb obolelih za de-menco. Zaskrbljujoč je pa vsekakor tudi podatek, da naj bi se v naslednjih dveh desetletjih to število podvojilo. Demenca je kronična napredujoča bolezen, ki jo povzroči propadanje možganskih celic, odgovornih za spomin, mišljenje, orientacijo, razumevanje, računske in učne sposobnosti, sposobnosti govornega izražanja in presoje. Kaže se kot upad kognitivnih funkcij in sicer do te mere, da oseba ni več sposobna skrbeti zase. Bolezen traja v povprečju 10 do 15 let in poteka skozi različne faze, za katere so značilni tudi številni različno izraženi simptomi, psihične in vedenjske spremembe posameznika. V grobem delimo faze na zgodnje, srednje in pozno obdobje. Ne glede na posamezne faze bolezni se moramo zavedati, da se moramo osebi z demen-co prilagoditi mi, kajti ona se nam več ne more. Običajno se začne bolezen neopazno, prve neznačilne simptome često spregledamo in jih velikokrat pripisujemo Sončen "praznični dan" v Ormoškem domu starejših občanov Tekst in foto: Karolina Putarek VDomu starejših občanov je v začetku oktobra potekala tradicionalna prireditev Pozdrav jeseni. Sončno popoldne je tako na dvorišče doma zvabilo stanovalce in številne obiskovalce, med katerimi so bili tudi župan občine Ormož Alojz Sok, podžupan Mirko Novak, župan občine Sveti Tomaž Mirko Cvetko, direktorica Občinske uprave občine Središče ob Dravi Jelka Trstenjak in direktorica ZD Ormož Vlasta Zupanič Domajnko. Vsem skupaj je za vesel uvod na frajtonarico zaigral stanovalec, ki je tudi predsednik Sveta stanovalcev Doma, Mirko Krajnc. Potem je zbrane nagovoril direktor CSO Ormož dr. Bojan Burgar. Med drugim je povedal, da je v Domu trenutno 270 stanovalcev in da v smislu dolgotrajne oskrbe odlično sodelujejo tako z Zdravstvenim domom kot z Obrtno zbornico Ormož ter da si prizadevajo za celostno ponudbo varstva in nege starostnikov. Uspelo jim je pa pridobiti koncesijo za izvajanje dejavnosti v novem Medgeneracijskem centru v Svetem Tomažu, ki se bo začel graditi v kratkem in kjer bo v ponudbi 28 postelj. V imenu občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž je spregovoril župan Ormoža Alojz Sok, ki je naznanil, da so v teku prizadevanja, da bi občina v zameno za zgradbo sedanje MZDU Ormož (tik ob Grošljevi vili oziroma ob Domu starejših občanov) ormoškemu društvu upokojencev namenila prostore v zgradbi ob vhodu v Mestno grabo. S tem pa bi Centru starejših občanov omogočila širitev še za nekaj dobrodošlih bivalnih kapacitet. Ob tem je dodal, da bi v bodoče za nekaj bivalnih kapacitet namenjenih starejšim občanov bilo potrebno poskrbeti tudi v občini Središče ob Dravi. V kulturnem programu v nadaljevanju so nastopili pevka Lea Majcen, dijakinja 3. letnika predšolske vzgoje na ormoški gimnaziji, in recitatorji, plesalci ter etno skupina Gudalo iz OŠ Ormož. Zbrane je potem pozdravila še podpredsednica Sveta stanovalcev Angela Šuster, za konec sta za malo smeha poskrbeli stanovalka in zaposlena, ki sta se predstavili s skečem na temo, kako babica in vnukinja kupujeta čevlje. Presenečenje dogodka je predstavljala skupina ciganov (v cigane oblečenih zaposlenih), ki so navdušili z nekaj glasbe in plesom. Program je z izbranimi besedami povezovala Mateja Hržič. Sledilo je druženje ob dobrotah, ki so jih pripravili v domski kuhinii, ob pečenih kostaniih, moštu in tomboli. starosti in značajskim lastnostim posameznih oseb, nehote pa jim tako lahko naredimo tudi hudo krivico. V pozni fazi postane dementna oseba popolnoma odvisna od pomoči okolice. Danes žal še vedno ne vemo pravega vzroka za nastanek demence, nimamo pa tudi ustreznega zdravila, s katerim bi lahko bolezen pozdravili. O sami bolezni, njenih značilnostih, prepoznavanju prvih znakov demence, o ustreznem sporazumevanju z osebami z demenco, pa tudi o pravicah dementnih oseb, pa vemo že veliko. Pomembno vlogo pri tem ima vsekakor tudi širša lokalna skupnost, ki lahko z ustreznimi informacijami, izobraževanjem, kvalitetnimi in dostopnimi servisnimi dejavnostmi (zdravstvene, socialne, družabne storitve ... ) omogoči kvalitetnejše življenje dementnih oseb in razbremenitev njihovih svojcev, za katere je oskrba teh oseb zelo obremenjujoča. Na tak način bomo tudi omogočili, da bodo dementne osebe čim dalj časa ostale v domačem okolju, kar je za njih najbolj humano, za družbo pa tudi najceneje. V društvu sledimo tudi priporočilom Alzheimer Europe in Alzheimer's DISEASE International, da je potrebno povečati ozaveščenost javnosti pri prepoznavanju prvih znakov demence in destigmatizaci-jo. Področje demence v Sloveniji ureja Strategija obvladovanja demence v Sloveniji do leta 2025. Njen glavni cilj je pravočasna diagnoza bolezni, dostopnost do kakovostne obravnave, kakovostno zdravljenje in vzpostavitev pomoči bolnikovim svojcem. V sodelovanju z društvom Spominčica Alzheimer Slovenija v okviru projekta Za demenci prijazno družbo smo se vključili v mrežo vzpostavitve Demenci prijaznih točk. V mesecu aprilu smo tako v Ormožu odprli dve demenci prijazni točki in sicer prvo na Območnem združenju Rdečega križa Ormož in drugo v Centru starejših občanov Ormož. Demenci prijazna točka je namenjena osebam z demenco, njihovim svojcem in vsem ostalim zainteresiranim v lokalni skupnosti. Na demenci prijazni točki lahko dobite koristne informacije o tem, kako prepoznati prve znake demence, kako komunicirati z osebami z demenco, kako ukrepati če opazimo osebo v stiski, kam se obrniti po nasvet, pomoč . V skladu s Programom dela za leto 2018 smo organizirali izobraževanja za strokovne delavce in širšo javnost, delavnice in info točke, sodelovali smo tudi z mediji in ostalimi društvi v okviru Spominčice Alzheimer Slovenija. Med pomembne dogodke štejemo vsekakor usposabljanje za strokovne delavce, sodelavce in druge zainteresirane, ki smo ga organizirali v okviru projekta Za demenci prijazno skupnost. Usposabljanje je potekalo 12. 4. 2018 v prostorih Graiske pristave. Udeležilo se ga je 68 slušateljev. Osrednji namen usposabljanja je bil seznanitev udeležencev o demenci, poteku bolezni, simptomih, kognitivnih motnjah, pravicah dementnih oseb, o sporazumevanju z osebami z demenco, oskrbo v skupnosti, strukturiranje vsakdana oseb z demenco. Predavali so strokovnjaki, ki se s to problematiko ukvarjajo v slovenskem prostoru: Prof. dr. Zvezdan Pirtošek - Katedra za nevrologijo, Jure Markič - predstavnik urada Varuha človekovih pravic, David Krivec - predstavnik Spominčice Alzheimer Slovenija, Iris Kurnik iz Doma Hmelina, Amir Crnojevic - Zavod za oskrbo na domu Ljubljana ter Milena Novak, Marija Kokol, Majda Keček - predstavnice Spominčica Ormož. Pomembno usposabljanje smo organizirali tudi 21. 6. 2018 v CSO v Ormožu. Namenjeno je bilo zlasti svojcem, prostovoljcem in drugim zainteresiranim. Poudarek je bil na predstavitvi projekta Za demenci prijazno skupnost, o komunikaciji z osebami z demenco, predstavili pa smo tudi družabne igre in vaje za ohranjanje kognitivnih sposobnosti. Sodelovali so dr. Maja Trošt - Katedra na nevrologijo, Alenka Virant in Maja Jurjevčič - Spominčica Alzheimer Slovenija, Marija Ko-kol in Majda Keček - Spominčica Ormož. Že tradicionalno smo obeležili tudi 21. september, svetovni dan Alzheimerjeve bolezni. Na ta dan smo pred trgovskim centrom Holermus in na Kerenčičevem trgu v Ormožu organizirali stojnice, kjer smo delili zdravstveno vzgojni material in ozaveščali mimoidoče o demenci. Zvečer smo v dvorani Grajske pristave organizirali predavanje za širšo in strokovno javnost z naslovom Demenca z druge strani, predavala je prim. dr. Mojca Muršec. Temo smo tokrat posvetili zlasti svojcem in oskrbovalcem oseb z demenco. Ti se namreč velikokrat znajdejo v hudih stiskah, ki jih lahko pripeljejo tudi do izčrpanosti in izgorelosti. V okviru društva skrbimo tudi za naše člane, omogočamo jim različna izobraževanja, pomembna so pa tudi druženja, kjer si izmenjujemo izkušnje in polnimo energijo. V ta namen smo organizirali tudi ogled doma Hmelina v Radljah. Seznanili smo se z njihovim načinom dela, najbolj nas je pa navdušil njihov Tematsko senzorični park, ki pozitivno vpliva na kvaliteto bivanja njihovih stanovalcev. Celotni park je ograjen in se razprostira na površini okrog 1 hektarja ter ponuja več kot 500 metrov urejenih pohodnih površin. V njem se prepletajo številni elementi narave in različne površine, kot so zemlja, umetna trava, trava, les, beton, pesek, kamenje. Tlakovane poti, speljane v obliki osmice, stanovalca vedno pripeljejo nazaj v dom. Ograjenost parka in zasnova poti omogoča prosto in varno gibanje po celotni površini parka, ki so zboleli za boleznijo demenca. Ormoške novice, Leto IX, številka 43, december 2018 ZGODILO SE JE Radosti in pasti nove tehnologije Maja Botolin Vaupotič, RKS OZ Ormož Medobčinska lokalna akcijska skupina za preprečevanje zasvojenosti na področju občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž, ki je 11. novembra praznovala 20 let svojega delovanja, zraven tradicionalnih preventivnih projektov kot so Mali raziskovalec, Otroški počitniški tabor na Treh kraljih in Raziskovalni tabor, vsako leto meseca novembra organizira dogodek, namenjen različnim ciljnim skupinam. V letošnjem letu smo se odločili v našo sredino povabiti Miha Kramlija, psiho-terapevta in vodjo Klinike za zdravljenje nekemičnih zasvojenosti v Novi Gorici, ter tako skupaj z RKS OZ Ormož organizirali predavanje na temo zasvojenosti z novimi tehnologijami. Naši gostitelji so bili strokovni delavci OŠ Velika Nedelja, kjer je bila šolska jedilnica skoraj premajhna za vse, ki se jim zdi obravnavana tematika še kako aktualna. »Najprej moram poudariti, da z virtual-nim, ki podpira realno, ni nič narobe,« je svoje predavanje pričel Miha Kramli. »Nova tehnologija ni grožnja, ni nekaj negativnega. Virtualno, ki podpira realno, je treba raziskovati, nadgraditi, saj lahko deluje tam, kjer človeška roka ne more. Nova tehnologija nam omogoča čudovit napredek in tega se lahko veselimo. Nevarnost se pojavi, ko človek v virtualnem išče in dobi prav to, česar mu v realnem življenju manjka - to, kar bi sicer lahko z nekaj truda najbrž dobil, vendar je lažje iti v virtualno in tam prevzeti vlogo junaka. In z vsakim obiskom virtualnega sveta se bolj oddaljuje od resničnosti.« Predavatelj je opozoril, da nove tehnologije segajo prav do najmlajših: »Ko otrok na elektronski igrački pritisne gumb, zamuka krava. Nato pritisne na drugi gumb in zakikirika petelin. Vsi ti zvoki so intenzivni in zraven njih se pojavijo tudi intenzivne barve. Če otrok na tovrstnih napravah preživi štiri ure na dan, se njegovi možgani prilagodijo na intenzivnost njihovih zvokov in barv. Ko tega otroka odpeljemo v naravo, postane nestrpen, zdolgočasen in hoče nazaj domov. Narava tako izgublja vpliv oblikovanja, navdihovanja, sprostitve in terapevtskega učinka. Narava otroku postane siva cona. Ko otroci pritiskajo na gumbe in konzumirajo intenzivne barve ter zvoke, se osredotočajo na to, kar se vidi in sliši. S tem se mladim ljudem oteži, včasih celo onemogoči abstraktni način razmišljanja in postavitev avtonomne vesti. Včasih so otrokom zvečer brali pravljice, veliko se je pelo in pogovarjalo in takrat so v možganih nastali zametki za razumevanje, da v življenju obstajajo stvari, ki jih ne vidimo in ne slišimo - torej stvari, ki nas presegajo. Z razmišljanjem, domišljijo, ustvarjanjem in branjem nastaja notranji kompas, ki mu v stroki pravimo avtonomna vest. Ljudje brez avtonomne vesti in sposobnosti abstraktnega razmišljanja pa delajo prav to, kar jim narekuje kapital. Ravnajo se po tem, kar je trend. Danes v enem dnevu dobimo toliko podatkov, kolikor smo jih prej dobili v dveh letih. Ker možgani tega seveda ne morejo sprocesirati, so naredili varovalko - predelajo zgolj tiste podatke, ki so lahki, lagodni in prijetni. Tiste podatke, ki od nas zahtevajo neke ambicije in cilje, pa dajejo v ozadje.« Predavatelj je razložil, da pri zasvojenostih z novimi tehnologijami ločimo štiri stopnje: če svojemu otroku rečemo, naj pride na kosilo in otrok pride takoj, poje, se pri mizi pogovarja in ne hiti nazaj za zaslon, temu pravimo vzorec. Če otroku rečemo, naj pride na kosilo, le-ta pa se dolgo časa obotavlja, je med kosilom ves nervozen, hrano hitro zmeče vase in takoj pohiti nazaj - temu pravimo navada. Ko se otrok želi kosilu odpovedati zaradi potrebe po virtualnem in mu moramo groziti z izklopom interneta ali zaplembo računalnika, pridemo do tretje stopnje, ki ji pravimo prisilno vedenje. V tej točki otrok ne more več samoiniciativno opravljati vsakodnevnih opravil, temveč se jih loti zgolj ob grožnji, ob zunanjemu pritisku, kar pomeni, da nima lastnih kapacitet, s katerimi bi prekinil igranje. In potem je tukaj še četrta stopnja, v kateri morajo starši svoje otroke od računalnikov ali telefonov odstraniti prisilno, otroci pa se na to odzivajo agresivno, celo s fizičnim obračunavanjem. Psihoterapevt Miha Kramli na predavanju v Veliki Nedelji (foto: MBV) Miha Kramli ugotavlja, da več kot polovica otrok prosti čas preživlja v virtualnem svetu. Ena od splošnih varovalk, da bi preprečili zasvojenost z novimi tehnologijami, je ta, da osnovnošolec ne bi smel biti lastnik pametnega telefona, tablice ali računalnika, lahko pa jih uporablja. Že s tem, da starši onemogočijo lastništvo pametnega telefona, vendar mu vseeno dovolijo uporabo s prostorsko in časovno omejitvijo, dosežejo veliko. Nekateri otroci so seveda osebnostno dovolj dorasli za novo tehnologijo, vendar se moramo prepričati, da je otrok dozorel, preden postane lastnik naprave. Društvo za osteoporozo Ormož Tekst: Cilka Špindler Preden bomo obrnili zadnji list na koledarju tega leta, bi bilo prav, da na kratko predstavimo delo Društva za osteoporozo Ormož v letu 2018. S programom dela društva, ki je bil sprejet marca na zboru članov, smo si zadali veliko dela in obveznosti. Aktivnosti društva so usmerjene k druženju, aktivnemu preživljanju prostega časa, pa tudi k nabiranju novih znanj z različnih področij. Izleti in strokovne ekskurzije so namenjeni spoznavanju naše prelepe domovine, srečanju z domačini in kulturno-zgodovinskimi posebnostmi krajev, ki smo jih obiskali. Naša »sončnica« že tri leta krasi stojnico na mednarodnem sejmu MEDICAL v Gornji Radgoni. Združili smo moči za lepši jutri in bili pobudnik za izvedbo Osteotlona pri Svetem Tomažu. Ponosni smo bili, da nam je uspelo privabiti veliko število občanov, s katerimi smo preživeli čudovito majsko popoldne na športnem stadionu pri Svetem Tomažu. Med številnimi aktivnostmi se spominjamo tudi velikih osebnosti, ki so zaznamovale kulturo slovenskega naroda. Ob 100-letnici smrti pisatelja Ivana Cankarja smo obiskali Vrhniko. S potepanjem po Poljanski dolini smo se vrnili v čase Ivana Tavčarja, slikarjev Šubicev in trpljenja vojakov pri izgradnji obrambnih rovov Rupnikove linije. Ustregli smo želji po dvodnevnem izletu in se odpravili v sosednjo Madžarsko. Članom, ki večdnevnega potepanja in dolgega potovanja več ne zmorejo, smo predstavili Prekmurje. Ob prijetnem vzdušju udeležencev, uživanju v lepotah žitnice Slovenije in prisrčni gostoljubnosti domačinov smo preživeli neponovljiv dan. Ponosni smo, da imamo možnost sodelovanja ob dnevu odprtih vrat Zdravstvenega doma Ormož Splošne ambulante pri Svetem Tomažu, na prazniku občine Sveti Tomaž in dnevu odprtih vrat Oljarne Središče ob Dravi. Prav tam smo se letos prvič preizkušali v kuhanju »bučnega golaža« in med dvanajstimi ekipami osvojili častno 2. mesto. Ko jesen že trka na vrata, se vsako leto odpravimo na proslavo ob svetovnem dnevu osteoporoze. Prihod praznikov bomo obogatili z druženjem in krajšim zanimivim zdravstveno-vzgojnim predavanjem ter obiskom praznično okrašene Ljubljane. Smo člen v veliki verigi Centra za krepitev zdravja ZD Ormož, ki nas dvakrat na teden povezuje na uricah telesne vadbe za krepitev zdravja ter ohranjanje čvrstih in trdnih kosti. Redni pohodi ob sredah so namenjeni odkrivanju lepot domačega kraja. Ponosni in hvaležni smo, da nam uspeva povezovati vedno večje število članov. Hvala vsem prostovoljcem, ki svoj prosti čas in energijo vlagajo v to, da se imamo lepo. Vsem članom Društva za osteoporozo Ormož in tudi ostalim bralcem Ormoških novic želimo zdravo, mirno in srečno leto 2019. Ormoške novice, Leto IX, številka 43, december 2018 •J i 11 L«K1 IlL'l'JL**: ZGODILO SE JE Tradicionalni prleški Martinov sejem in Velika ormoška tržnica 2018 Anita Bolčevič Tudi letos sta v Ormožu potekala tradicionalni prleški Martinov sejem in Velika ormoška tržnica. Ponudba lokalnih izdelkov in pridelkov z leti narašča. Tako je tudi tokrat bilo več kot 30 lokalnih ponudnikov, ki smo jih lahko obiskali na stojnicah na Tržnici Ormož in Kerenčiče-vem trgu. Spodbudno za naše območje je, da so ponudniki različnih starosti, tisti z veliko izkušnjami in tisti, ki so komaj začeli. V vsakem primeru, če imate dobro poslovno idejo z lokalno ponudbo, sta tržnica in sejem dober začetek, saj tako spoznamo svoje kupce in oni nas, naredimo si promocijo in obvestimo okolico, da je na trgu nov lokalni izdelek. Izdelki in pridelki naših rok so edinstvenega pomena za naše kraje, zato je pomembno, da jih kot ponudniki predstavimo in ponudimo čim večkrat na našem območju in drugje. Naša prihodnost in prihodnost naših zanamcev so lokalni pridelki in izdelki. Prav tako je pomembno, da je naša prva odločitev pri nakupu - lokalni nakup (tržnica, sejmi, trgovine in zavodi z lokalnimi izdelki in pridelki idr.). NOVA POKRITA TRŽNICA Z veseljem sporočamo, da smo 29. 11. 2018 odprli nove pokrite prostore Tržnice Ormož na naslovu Kerenčičev trg 11, 2270 Ormož. Lokalne ponudnike vabimo, da se nam pridružijo ob petkih in drugih dneh obratovanja tržnice. Predstavitev SPOT točk Pripravila: Irena Podletnik, svetovalka SPOT Svetovanje Podravje V začetku leta 2018 je začel delovati sistem SPOT, vladni strateški projekt, ki ga izvajajo Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Ministrstvo za javno upravo in SPIRIT Slovenija, javna agencija. Namen SPOT točk je vzpostaviti celovit sistem brezplačnih podpornih storitev države za podjetnike in potencialne podjetnike pod enotno znamk0. Nova krovna znamka SPOT postopoma nadomešča VEM. Njen namen je zagotavljati stabilno, ažurno, povezano, splošno prepoznano in prijazno podporno okolje za obstoječe in potencialne podjetnike. SPOT sistem je vzpostavljen na 4 nivojih: - portal SPOT.gov.si (prej e-VEM), - SPOT registracija (prej VEM registracije), - SPOT svetovanje (novost), - SPOT global (novost). 1. nivo - portal SPOT Portal spot.gov.si je uradna spletna stran sistema SPOT. Gre za dosedanji e-VEM portal, ki je državni portal za podjetja in podjetnike. Namen portala je poslovnim subjektom omogočiti čim lažje, enostavno, hitro in brezplačno poslovanje z javno upravo. Portal skuša doseči cilj združevanja storitev po načelu vse na enem mestu za poslovne subjekte. Omogoča: - Registracijo in ustanovitev podjetja in enostavne d.o.o. ter spremembe. - Objavo prostega delovnega mesta. - Urejanje socialnih zavarovanj - prijava, spremembe, odjave. - Oddajo zahtevkov za nadomestilo plač. - Urejanje potrdil A1 - potrdila za delavce napotene na delo v tujino. - Je kadrovski vmesnik in vmesnik za nadomestila - preko vmesnikov omogoča direktno povezavo iz lastnih kadrovskih in računovodskih sistemov na ZZZS. 2. nivo - SPOT registracija Drugi nivo sistema SPOT predstavljajo »registracijske« (fizične) točke za podporo poslovnim subjektom. Gre za obstoječe točke VEM (po novem SPOT Registracija), kjer uporabnik s pomočjo referenta opravi postopke, ki jih omogoča portal spot.gov.si. 3. nivo - SPOT svetovanje Tretji nivo sistema SPOT predstavljajo regijske točke SPOT svetovanje, ki poleg pomoči pri registracijskih postopkih nudijo strokovno pomoč z različnih področij v obliki informiranja/svetovanja, organizacije delavnic in usposabljanj za potencialne in dejanske podjetnike, izmenjave dobrih praks in predstavitve globalnih trendov, regionalno povezovanje ... Točke SPOT Svetovanje nudijo bistveno širši vsebinski obseg storitev, ki je potencialnim in obstoječim podjetnikom v pomoč pri dvigu konkurenčnosti na trgu. Oblikovanih je 12 točk po regijah. Za Podravje je pristojna točka SPOT Svetovanje Podravje, ki ima prostore v zavodu Mariborska razvojna agencija. V SPOT Svetovanje Podravje je vključenih 5 partnerjev: Območna obrtna zbornica Maribor, Štajerska gospodarska zbornica, Razvojno informacijski center Slovenska Bistrica, ZRS Bistra Ptuj. Na voljo vam je 8 svetovalcev z različnih področij in z različnimi znanji, ki prvenstveno skrbimo za prenos znanj iz različnih podpornih institucij v podjetniško prakso. Organiziramo tudi brezplačna usposabljanja in izobraževanja. Do konca septembra 2018 smo organizirali in izvedli 11 usposabljanj in 26 delavnic na različne aktualne teme. Do konca leta 2018 nameravamo izvesti še 5 usposabljanj in 22 delavnic. Usposabljanja in delavnice se izvajajo na različnih lokacijah v Mariboru, na Ptuju in v Slovenski Bistrici. Podatke o aktualnih usposabljanjih in delavnicah ter druge aktualne novice, najdete na spletni strani SPOT Svetovanje Podravje na naslednji povezavi https://www.stajerskagz.si/projekti/ spot-podravje/ Najdete nas na Pobreški c. 20 v Mariboru: ponedeljek, torek, petek: 8.00-14.00 sreda: 11.00-17.00 Vprašanja lahko naslovite na elektronski naslov: spot.podravje@mra.si ali na tel.: 02 333 13 85 4. nivo - SPOT global Četrti nivo je nacionalna točka SPOT -SPIRIT Slovenija, javna agencija, ki izvaja obogaten nabor storitev s področja internacionalizacije in tujih investicij, namenjen predvsem podjetjem izvoznikom ter investitorjem. Rekordno število ponudnikov za pridobitev kolektivne blagovne znamke JERUZALEM SLOVENIJA Tekst: mag. Karmen Štumberger, vodja oddelka za gospodarske dejavnosti, Občina Ormož, vodja projekta, Blanka Kosi Raušl, koordinatorica za vzpostavitev KBZ - predstavnica Občine Sveti Tomaž in Anita Bolčevič, koordinatorica za vzpostavitev KBZ - predstavnica Občine Ormož Občina Ormož kot vodilni partner je skupaj z ostalimi partnerji, občino Sveti Tomaž, občino Središče ob Dravi in JARA Ormož, pridobila sredstva za pripravo praktično in ciljno naravnanega projekta, v okviru katerega je v pripravi Načrt razvoja gospodarstva in dviga kakovosti življenja na območju LAS UE Ormož 2017-2025. Operacijo smo prijavili na ukrep 2.1.1. Podpora razvoju infrastrukture in programov za izboljšanje kvalitete življenja. Vrednost operacije je 221.756,33 €, vrednost sofinanciranja s strani Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja: Evropa investira v podeželje in Programa razvoja podeželja pa 149.950,94 €, ostalo sofinancirajo občine po dogovorjenem ključu. Projekt je v zaključni fazi. En del projekta torej vključuje izdelavo Načrta razvoja gospodarstva in dviga kakovosti življenja na območju LAS UE Ormož v sodelovanju z dejavniki lokalnega razvoja na območju LAS UE Ormož ob sodelovanju zunanjih strokovnjakov. Izvedbeni del tega projekta vključuje izdelavo Elaborata za nadgradnjo kakovosti ponudbe doživetij, Načrt razvoja kolektivne blagovne znamke (KBZ) območja LAS in Načrt razvoja celostne grafične podobe območja LAS. Vodja tega dela projekta je mag. Karmen Štumberger, vodja oddelka za gospodarske dejavnosti v Občini Ormož, glavna izvajalka pa je dr. Tanja Lešnik Štuhec iz podjetja Provital d.o.o. Drugi del projekta zajema ureditev postajališč za avtodome na treh lokacijah: dve lokaciji sta pri Svetem Tomažu, ena pa v Ormožu. Vodja tega dela projekta je Zinka Hartman, direktorica občinske uprave Občine Sveti Tomaž. V okviru tretjega dela projekta se bo nabavila oprema za tržnice za prodajo lokalnih produktov, in sicer bosta občini Sveti Tomaž in Središče ob Dravi nabavili mobilno opremo, v Ormožu pa se bo opremila tržnica na novi lokaciji v objektu na Kerenčiče-vem trgu 11. Vodja tega dela projekta je Jelka Zidarič Trstenjak, direktorica občinske uprave Občine Središče ob Dravi. V sklopu prvega dela projekta je bil v skladu s Pravilnikom o KBZ Jeruzalem Slovenija objavljen razpis za podelitev pravice do uporabe KBZ Jeruzalem Slovenija. Ocenjevanje rokodelskih izdelkov ter pridelkov, prehranskih izdelkov in prireditve je potekalo 8. in 10. novembra. Namen ocenjevanja je bil izbrati pridelke, prehranske in rokodelske izdelke in prireditve, ki so in bodo tudi v prihodnje promotorji naše destinacije saj bodo izbranim podeljeni certifikati KBZ JERUZALEM SLOVENIJA. Odziv je bil odličen, saj se je pri pridelkih in prehranskih izdelkih na javni razpis prijavilo 41 ponudnikov, ki so prijavili 156 izdelkov. Pri rokodelcih se je pa prijavilo 20 ponudnikov s 111 izdelki. Za koordinatorje izvajanja aktivnosti za vzpostavitev KBZ JERUZALEM SLOVENIJA se je imenovalo predstavnice vsake občine, in sicer Blanko Kosi Raušl - TIP Sveti Tomaž, Anito Bolčevič - občina Ormož in predstavnico iz občine Središče ob Dravi. Imenovani so tudi člani Strokovne skupine za vzpostavitev sistema podeljevanja KBZ JERUZALEM SLOVENIJA (mag. Karmen Štumberger, Jelka Zidarič Trstenjak, Blanka Kosi Raušl, Anita Bolčevič, Urša Ambrož, Mojca Gorjak, Dino Kru-hoberec, Hinka Hržič, Zvonko Pukšič, Marija Glavinič, Stanko Ivanuša, Danijela Zidarič in Katja Čurin) ter skupine za trženje (dr. Ivo Mulec, mag. Karmen Štumberger, Blanka Kosi Raušl, Mojca Gorjak, Dino Kruhoberec, Zvonko Pukšič, Danijela Zidarič in Katja Čurin, Urška Panič). Po uspešno izvedenih delavnicah za gostince - gostilne in turistične kmetije ter vinotoče, ki ponujajo hrano, vinarje, kmetijsko svetovalno službo - dopolnilne dejavnosti, kmetije s pridelavo in predelavo, rokodelce, kmete, ponudnike doživetij narave in kulturne dediščine, predstavnike muzejev in parkov, ponudnike zdravega načina življenja in druge ponudnike smo izvedli tudi Strokovno ekskurzijo za oblikovanje doživetij v destinaciji Jeruzalem Slovenija. Ostale aktivnosti se bodo izvajale v skladu z akcijskim načrtom, s katerim bomo sledili zastavljeni viziji destinacije Jeruzalem. Nadaljevali bomo z mreženjem ponudnikov ter vzpostavili mrežo informacijskih točk, skrbeli za usposobljene lokalne turistične vodnike za vodenje po doživetjih na destinaciji, skrbeli za sodobne trženjske aktivnosti, izvajali aktivnosti za nadgradnjo sistema podeljevanja pravice do uporabe KBZ, vzpostavili sistem oblikovanja in trženja destinacijskih prireditev, vzpostavili standarde kakovostne ponudbe za projekt Dnevi odprtih vrat ponudnikov v destina-ciji Jeruzalem Slovenija, spodbujali vzpostavljanje ponudbe inovativnih izdelkov in doživljajskih zgodb ipd. Vsak, ki sodeluje, je del zgodbe, del začetka, ki smo ga čakali več let. Vsak je pomemben. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo VSEM, ki ste pri projektu sodelovali in pomagali oblikovati KBZ JERUZALEM SLOVENIJA. Veselimo se nadaljnjega sodelovanja z vami. Vsak, ki pa še želi sodelovati pri razvoju kolektivne blagovne znamke JERUZALEM SLOVENIJA, je dobrodošel. Vabimo vas, da se nam pridružite, da se spoznamo in vidimo možnosti in priložnosti za sodelovanje. Ormoške novice, Leto IX, številka 43, december 2018 KULTURA Ljubiteljska kultura Tekst: JSKD Foto: JSKD in Matej Maček V petek, 9. novembra, so na svoj račun prišli vsi ljubitelji umetnosti. Ormoška izpostava JSKD je v Beli dvorani Grajske pristave v sodelovanju s Pokrajinskim muzejem Ptuj-Ormož enoto Ormož in Knjižnico Franca Ksavra Meška Ormož pripravila odprtje razstave del nastalih na likovno-literarni koloniji Malek, ki je potekala drugi vikend v mesecu oktobru v prekrasni Zidanici Malek podjetja Puklavec Family Wines, in ob tretji postavitvi Rastoče knjige Ormoža. Tudi letošnja kolonija Malek je bila prav posebna, saj je bila posvečena domačinu, slovenskemu psihologu, parapsihologu in publicistu, začetniku duhovne revolucije, piscu medi-tacijskih knjig, zdravstvenemu pedagogu, profesorju esperanta, ljubitelju živali in vinogradniku, Martinu Kojcu, in je nosila naslov Pot k sreči. Odprtje je obogatil moški pevski zbor KŠD Dobrava, predstavili smo nekaj literarnih prispevkov udeležencev likovno-literarne kolonije Malek, sledil pa je pogovor z avtorico monografije o Martinu Kojcu - Martin Kojc, most k spoznanju, Heleno Srnec, ki ga je pripravila Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož. Slavnostni govornik na odprtju razstave je bil Janoš Kern, predstavnik za področje kulture in športa v DS RS. Na Martinovo soboto, 10. novembra, je v Ormožu potekalo 23. tekmovanje godb Slovenije v zabavnem programu za pokal Vinka Štrucla. Tekmovanje godb Slovenije je potekalo v organizaciji Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, Zveze slovenskih godb, Občine Ormož in Glasbene šole Ormož. Desetim tekmujočim pihalnim orkestrom, Pihalnemu orkestru Glasbene šole Ormož, Kulturnemu društvu Sedraž - Vaški godbi Sedraž, Društvu godbe na pihala občine Markovci, Mestnemu pihalnemu orkestru Radlje ob Dravi, Kulturnemu društvu Pihalni orkester Ljubljana Vič, Prosvetnemu društvu Središče ob Dravi - sekciji Godba Središče, Slovenskogoriškemu pihalnemu orkestru KD MOL Lenart, KUD Občinskemu pihalnemu orkestru Trebnje, Pihalni godbi Moravče in Kulturnemu društvu Godba Cerknica, je strokovna komisija v sestavi Gašper Salobir in Milivoj Šurbek podelila 2 zlati plaketi s pohvalo in 8 zlatih plaket. Godbe so tekmovale v treh kategorijah, ki so zastavljene na podlagi številčnosti na odru. Najbolje ocenjene godbe posameznih kategorij so poleg priznanja prejele tudi pokale absolutnega zmagovalca svojih kategorij - pokal Vinka Štrucla. Nagrajenci v posameznih kategorijah, ki so prejeli zmagovalne plakete in pokale so: KUD Občinski pihalni orkester Trebnje (do 34 prisotnih članov), ki ga vodi dirigent Uroš Kravcar, PD Središče ob Dravi - sekcija godba na pihala (od 35-40 prisotnih članov), ki ga vodi dirigent Rado Munda in KD Godba Cerknica (nad 40 prisotnih članov), ki ga umetniško vodi Mitja Dragolič, dirigira pa Matjaž Meden. Nagrade so jim podelili Gašper Salobir (strokovna komisija tekmovanja), Daniel Leskovic (JSKD), Barbara Podgorelec (JSKD), Tone Urbas (predsednik Zveze slovenskih godb) in Alojz Sok (župan občine Ormož). Denis Zuran predstavil svojo prvo pesniško zbirko Tekst in foto: Karolina Putarek V okviru Tedna splošnih knjižnic, ki poteka od 19. do 23. novembra, je v Knjižnici Franca Ksavra Meška Ormož potekal tudi literarni večer z mladim ormoškim pesnikom Denisom Žuranom. Denis Žuran je predstavil svojo prvo pesniško zbirko z naslovom Na sončni strani galaksije, ki prinaša 40 pesmi. »Štirideset od vsaj štiristotih, kolikor jih imam na zalogi,« je dejal Žuran in dodal, da ni imel ravno enostavnega dela. Pesmi je razdelil na 8 poglavij, ki jih je poimenoval po planetih. Pesmi v danem poglavju so potem na nek način povezane z določenim planetom, tako pač, kot jih pesnik v svoji domišljiji in glede na svoje življenjske izkušnje doživlja in začuti. Zbirko je izdal v samozaložbi. Knjižico s trdimi platnicami in tiskano na zelo kvalitetnem papirju je oblikoval s pomočjo oblikovalke Jasmine Kuharič. Posebna zanimivost knjige so pa ilustracije, ki so jih na temo vesolje po svoji domišljiji narisali šolarji OŠ Ormož. Zbirka pesmi je izšla v 200 izvodih. Denisa Žurana poznamo tudi kot člana hip-hop, rap skupine Krdelo. (Mesečno potovanje je njihovo prvo uradno delo, kjer se je Žuran predstavil z 8 pesmimi). Ni samo glasbenik, pač pa tudi izredno talentiran vi-deo-umetnik. Piše scenarije za različne filme, spote, sam jih pa tudi snema in montira. Rojen je leta 1994 na Ptuju. Je Ormožan, osnovno šolo in gimnazijo je končal v Ormožu, trenutno je študent na Ekonomsko--poslovni fakulteti v Mariboru. Njegov literarni talent so prepoznali že profesorji na gimnaziji, saj so njegove pesmi, poleg pesmi ostalih sedmih dijakov, uvrstili v literarni zbornik Obraz mladosti. Pa tudi sicer se s katero izmed svojih pesmi rad predstavi na različnih kulturnih prireditvah v Ormožu in okolici. Literarni večer oziroma predstavitev pesniške zbirke je potekal kot pogovor z avtorjem, ki ga je vodila bibliotekarka Marijanca Korotaj. Uvodoma je zbrane pozdravila direktorica Ormoške knjižnice Milica Ša-vora, ki je med drugim povedala: »Veliko pesniških zbirk gre skozi roke knjižničarjev, a Žuranova nase opozarja že s svojo fizično podobo.« Sploh pa poudarila, da so v knjižnici počaščeni in ponosni, ko imajo priložnost predstavljati plodove ustvarjalnega dela mladih domačinov. Literarni večer so s svojim nastopom popestrile vrhunske violinistke Brina Švarc, Kristina Fale in Monika Žuran, z razstavo svojih likovnih del na temo vesolje je pa navdušil tudi Žuranov prijatelj Anže Ivanuš. "Prleški železničar11 na 6. mednarodni razstavi železničarskih modelov v Monoštru Tekst in foto: Karolina Putarek V središču Slovenskega Porabja, v Monoštru na Madžarskem, je konec septembra potekala 6. mednarodna razstava železniških modelov. Na razstavi je letos že drugič po vrsti sodelovalo Društvo za ohranjanje dediščine Prleški železničar, ki se je predstavilo z modeloma svojega člana Janka Korparja. Tudi na letošnji že 6. razstavi železničar-skih modelov so sodelovali modelarji iz štirih držav: Slovenije, Madžarske, Avstrije in Hrvaške, ki se s svojimi umetninami predstavijo v Slovenskem kulturnem centru, ki se nahaja v gostišču Lipa v Monoštru. Glavna organizatorja oziroma pobudnika razstave sta Gabor Kovacs iz Monoštra in Leo Roudi - Sini iz Lendave, ki pravita, da je glavni cilj razstave vzpodbuda mladim, ki se ob vseh modernih tehnologijah za mo-delarstvo navdušujejo vse manj, pa seveda možnost srečanja modelarjev, ki jim je tovrstno upodabljanje železnic in vlakov še vedno posebno veselje. Organizacijo razstave financira občina Monošter iz fonda podpore delovanja slovenske in avstrijske manjšine. Razstavo si običajno ogledajo številni obiskovalci od vsepovsod, prihajajo pa tudi iz sosednjih držav. Tako je Društvo Prleški železničar na razstavo na ogled popeljalo organizirano z avtobusom tudi svoje člane in simpatizerje. Društvu v smislu promocije in prepoznavnosti, tudi v tujini, sodelovanje na takšni razstavi veliko pomeni. Domišljija modelarjev je neizčrpna, bi bil lahko enostaven zaključek vseh, ki smo si razstavo ogledali; gotovo pa ima vsaka maketa svojo zgodbo: vlakci tako potujejo skozi predore visokih gora, čez mostove deročih rek, skozi gozdove, mesta ... ni pa manjkala niti starinska parna lokomotiva, (modelarja Lea Roudija - Sinija iz Lendave), ki vozi po ameriških prerijah, s katere se je nostalgično kadilo ... Med vsemi maketami pa smo tako lahko videli tudi dve maketi Janka Korparja iz Društva Prleški železničar, na kar smo domačini bili še posebej ponosni. Modele železnic, vlakov in železniških postaj si lahko vedno ogledamo na Stanici v Osluševcih, kjer je na ogled tudi maketa železniške postaje v Ormožu, takšne, kot je bila leta 1927. Ormoške novice, Leto IX, številka 43, december 2018 :_Ormoške novice KRIŽANKA - RAZVEDRILO AVTOR: RJAV SIRUP, OSTANEK PRI PROIZVODNJI SLADKORJA SLOVENSKI PESNIK IN PISATELJ JARC ODPRT ŽELEZNIŠKI VAGON SESTRICNA (STAR.) SLAVNOSTNO KOSILO OMLATEN SNOP ŽITA MOHAMEDOVA VERA PEVSKI ZBOR SLOVENSKA PEVKA WEISS UMETNO ZIDANO KORITO DROG NA VOZU, RIDOVNIK NAŠA LJUDSKA PISATELJICA IZ LAHONCEV STARA ANGLEŠKA VOTLA MERA SLOVENSKA PEVKA (MAJDA) RASTLINA Z RAZNOBARVNIMI CVETOVI, PERUNIKA AMERIŠKA AGENCIJA ENAKI CRKI ZASTEKLJ. PROSTOR OB HIŠI SLIKARKA IZ ORMOŽA (VIDA) ZASELEK NA POHORJU ELEKTRIC. MERSKA ENOTA EDVARD KOCBEK MUSLIM. PROSTOR ZA ŽENE ZELO STRUPEN PLIN JUŽNOAFRIŠKI POLITIK MANDELA ZBOR DEVETIH PEVCEV VRSTA STARINSKEGA ZLOŽLJIVEGA CILINDRA, SKLOPNI KLOBUK NALEZLJIVO VNETJE KOŽE STRJENA KRI NA RANI JAPONSKI BORILNI ŠPORT RIMSKI DRŽAVNIK IN FILOZOF PREBIVALKA BOSNE NEIMENOVANA OSEBA REKA V EVROPSKI RUSIJI KONEC MOLITVE POKRAJINA V SLOVENIJI DOLGO- REPA PAPIGA, ARA TRAVI PODOBNA RASTLINA, LOC DEL DNEVA KEMICNI ZNAK SLOVENSKI SLIKAR IN ILUSTRATOR (JANKO) GRAFIČNO ZNAMENJE POUDAREK, NAGLAS NEPROFE-SIONALEC KEMIČNI ZNAK ZA SKANDIJ SADNI ŠKODLJIVEC OKRASNA CVETLICA, NEBINA KOS POHIŠTVA STUDIO sanaja NATALIJA ANTOLIČ S.P. KERENČIČEV TRG 8 2270 ORMOŽ Tel: 031 518 661 - Natalija Antolič Nagrade se lahko koristijo do 1.3.2019 in niso izplačljive v gotovini, prav tako se ne dajo zamenjati za druge storitve ali izdelke. Peter se sprehaja po mestu. Ko pride do policijske postaje, zagleda komandirja, ki vpije: »Zidani Most!« V trenutku se vsujejo policaji iz postaje. Nato ponovno zavpije: »Za Maribor!« In spet vsi policaji zdrvijo nazaj v policijsko postajo. Peter potreplja komandirja po ramenu in ga vpraša: »Ja, kaj se pa dogaja?« »Veste, v soboto imamo sindikalni izlet, pa vadimo prestopanje v Zidanem Mostu,« mu odgovori komandir. Kdo že vrsto let uspešno zmaguje na tekmovanjih za najbolj pametno blondinko? Zlata prinašalka! Kaj moraš vzeti s sabo v puščavo? Jabolko in vato. Zakaj? V puščavi te prične loviti lev. Vržeš jabolko v zrak in ker jabolko ne pade daleč od drevesa, splezaš na drevo. Ko si na drevesu, začneš drobiti vato na tla. Lev misli, da sneži, zato zmrzne. Ko vidiš, da je lev zmrznjen, se ti odvali kamen od srca in pade levu na glavo, da se mu pokažejo vse zvezde. Nato poiščeš severnico in greš domov. Vprašajo Tončka, kaj je bolje. Biti plešast ali neumen. "Neumen! Se manj vidi." Policist pristopi k prodajalcu pečk na tržnici in ga vpraša: "Kaj prodajaš?" "Jabolčne pečke." "Koliko pa stanejo?" "20 evrov za eno pečko." "Kaaaaj?! Zakaj so pa tako drage?" "Ker ti po njih začnejo delovati možgani." "No, potem bom pa kupil eno," se odloči policist, kupi pečko, jo poje in odide. Čez 10 minut se policist vrne k prodajalcu pečk. "Prevaral si me!" reče prodajalcu. "Za 20 evrov bi si jaz lahko kupil več kilogramov jabolk in s tem dobil več sto pečk!" "No, vidiš, da deluje! Možgani so ti že začeli delovati!" mu mirno odgovori prodajalec. "O! Pa res! No, če je pa tako, mi pa daj še eno," reče policist. Agencija XY je izdala število Slovencev na družbenih omrežjih: Facebook: 833 tisoč. Twitter: 206 tisoč. Instagram: 180 tisoč. Linkedin: 135 tisoč. Snapchat: 128 tisoč. *ZRSZ: 110 tisoč. *Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje Rešitev križanke - geslo iz osenčenih polj prepišite na dopisnico in jo do četrtka, 10.1.2019, pošljite na naš naslov: Občina Ormož, Ptujska c. 6, 2270 Ormož. Nagrajenci bodo obveščeni po pošti. Sponzor nagradne križanke je STUDIO SANAJA, NATALIJA ANTOLIČ S.P. 1. nagrada: podaljšanje trepalnic 1 na 1 2. nagrada: gelish lakiranje na rokah 3. nagrada: ženski ali moški parfum Yodejma 15 ml Nagrade se lahko koristijo do 1.3.2019 in niso izplačljive v gotovini, prav tako se ne dajo zamenjati za druge storitve ali izdelke. Rešitev križanke št.: SEPTEMBER 2018 Vodoravno: PIMENT, OKARINA, KOROTAN, SONY, LA, FARA, STOL, OPARIN, ERVI, KORIDOR, LAKS, OMAZ, SUROGAT, NI, EST, AVE, IVERI, SNEDUH, NAOS, STACIJA, AČ, TATAR, JER, AVTOR, VATA, STROK, KOR, NČ, LAH, IRAČANI, ORIANA, ANICA, NOVOST, KAKAV. GESLO KRIŽANKE: FRIZERSTVO SONY Nagrajenci: 1. nagrada: Franc Bombek, Hardek 11a, 2270 ORMOŽ 2. nagrada: Špela Kace, Trgovišče 11, 2274 VELIKA NEDELJA 3. nagrada: Marija Trstenjak, Lahonci 1, 2259 IVANJKOVCI Nagrajenci so že bili obveščeni po pošti. Ormoške novice, Leto IX, številka 43, december 2018 OBVEŠČAMO Podjetje Žiher v Ormožu odprlo novo proizvodno halo Tekst in foto: Karolina Putarek Podjetje Žiher je zadnji dan novembra na Opekarniški cesti v Ormožu odprlo novo proizvodno halo za izdelavo montažnih hiš. Proizvodnja bo sčasoma prinesla še nekaj novih delovnih mest. Podjetje Žiher s sedežem v Moškanjcih ima dolgo tradicijo, saj je bilo ustanovljeno leta 1983 in danes zaposluje 90 ljudi. Gre za družinsko podjetje, ki sta ga ustanovila Marija in Alojz Žiher, kmalu pa v posel vpeljala tudi svoje potomce. Svojo dejavnost delijo na: Žiher hiše, Žiher gradnja, Tilo program, Žiher projektiranje, Žiher goriva, Žiher vulkanizerstvo, Žiher avtopralnica in Žiher gostinstvo. Zaradi rasti podjetja in povečanega obsega dela so se odločili, da v Ormožu zgradijo novo proizvodno halo, ki so jo dokončali v novembru. Naložba je vredna 1,7 milijona evrov, za njo so zagotovili polovico lastnega denarja, ostalo so financirali s kreditom. Podjetje ima od leta 2011 v Ljubljani svoj razstavni salon montažnih hiš in parketov, s pomembno naložbo v Ormožu - kar 1750 kvadratnih metrov veliko proizvodno halo - so pa pridobili boljše možnosti za lastno proizvodnjo montažnih hiš, s čimer bodo povečali proizvodne zmogljivosti in pridobili dodatne skladiščne prostore. Glede na veliko pridobitev za podjetje, a tudi za Ormož, je odprtje proizvodne hale bil velik dogodek, ki so se ga med mnogimi gosti udeležili tudi poslanci v državnem zboru Mojca Žnidarič, Aljaž Kovačič ter Jožef Horvat, evropska poslanka Ljudmila Novak, predsednik Obrtno-pod-jetniške zbornice Slovenije Branko Meh in minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek. Novo halo in dobre misli podjetne družine Žiher ter vseh prisotnih je blagoslovil župnik Drago Avsenak. Trobarvnico so potem simbolično prerezali Alojz Žiher, Marko Žiher, župan Alojz Sok, minister Zdravko Poči-valšek in predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Branko Meh. Ob tem svečanem dejanju je Marko Žiher med drugim spomnil na pokojno mamo Marijo Žiher, ki je skupaj z očetom Alojzom zgradila trdne temelje podjetja, na katerih mladi danes ponosno gradijo naprej. Z investicijo oziroma z novo proizvodno halo si je podjetje Žiher povečalo tudi možnosti širitve na tuje trge, predvsem v Nemčijo, kar pa bi omogočilo še dodatne zaposlitve. Žiher hiše so lani beležile dobrih 8,5 milijona evrov prihodkov od prodaje, leto so pa sklenili z 230.000 evrov čistega dobička. Kot poudarjajo, v zadnjih treh letih beležijo rast prihodkov za okrog 30 odstotkov, v prihodnjih letih pa načrtujejo dodatno zmerno rast proizvodnje. Prodaja zemljišč in objekta na naslovu Šardinje 22 Občina Ormož je do deleža 8/12 solastnik zemljišč s parc. št. *96/0 v izmeri 112 m2, 244/2 v izmeri 257 m2, 244/1 v izmeri 539 m2, 243/0 v izmeri 352 m2 in 245/0 v izmeri 1798 m2, vse k. o. Šardinje in objekta na naslovu Šardinje 22. Zemljišči s parc. št. *96/0 in 244/2 sta po občinskem prostorskem načrtu Občine Ormož opredeljeni kot stavbno zemljišče, na katerem stoji objekt, zemljišči s parc. št. 244/1 in 245/0 sta opredeljeni kot kmetijsko zemljišče, zemljišče s parc. št. 243/0 je pa opredeljeno kot gozdno zemljišče. Stanovanjska stavba površine 78 m2 se nahaja na naslovu Šardinje 22 in je bila zgrajena okrog leta 1950. Priključena je na električno in vodovodno omrežje, ogrevanje je pa centralno preko radiatorjev. Objekt je slabše vzdrževan. Občina Ormož je skupaj s solastniki zainteresirana za prodajo zemljišč z objektom na naslovu Šardinje 22 za skupno vrednost 27.696,00 EUR. Možnost ogleda in dodatne informacije na Občini Ormož, Ptujska cesta 6, Ormož, pisarna št. 19, tel: 02/741 53 11. Prodaja stanovanja v večstanovanjski stavbi na naslovu Miklavž pri Ormožu 40 Občina Ormož je lastnik stanovanja v pritličju večstanovanjske stavbe v Miklavžu pri Ormožu 40, s št. stavbe 125, zgrajene na zemljišču s parc. št. 6/13 k. o. 302-Miklavž. Objekt, v katerem se nahaja stanovanje, je bil zgrajen leta 1885. Nosilno zidovje je opečno, streha je krita z opečno kritino, streha je bila obnovljena leta 2017. Mimo objekta poteka asfaltirana cesta. Stanovanje v skupni izmeri 39,59 m2 sestavljajo kuhinja v izmeri 13,29 m2, soba v izmeri 20,04 m2, hodnik v izmeri 2,84 m2 in kopalnica s straniščem v izmeri 3,42 m2. Stanovanju pripada tudi kletni prostor v izmeri 14,88 m2. Stanovanje ima urejeno elektro inštalacijo, vodovodno inštalacijo, odplake so pa speljane v javno kanalizacijo. Ogrevanje je etažno centralno, preko radiatorjev. Stanovanje ni v uporabi in je slabše vzdrževano. V primeru nakupa bo potrebno najprej urediti etažno lastnino. Stanovanje je naprodaj za ceno 11.386,00 EUR. Možnost ogleda in dodatne informacije na Občini Ormož, Ptujska cesta 6, Ormož, pisarna št. 19, tel: 02/741 53 11. Pevsko društvo Okarina - v Ženski pevski zbor Okarina prireja jubilejni koncert ob 25. obletnici delovanja. Koncert z naslovom "Na krilih..." bo 16. 2. 2019 ob 18. uri v Domu kulture v Ormožu. Vljudno vabljeni. Cas za spremembe Lidija Fekonja za SHARE SLOVENIJA Smo navadni ljudje in izvedeli smo za fantastično zgodbo, ki lahko povzroči resnično pozitivne spremembe v naših življenjih. Ni dvoma o tem, da je človeštvo na razpotju. Svet več ne bo mogel dolgo prenašati metod gospodarjenja, kot je izčrpavanje in zlorabljanje virov planeta, ki imajo grozljive posledice; onesnaženje zemlje, zraka, vode ... 20 % sveta zahodnih držav uporablja 80 % planetarnih resursov. To povzroča revščino, lakoto in ekološko neravnovesje. Kjer so zdravstvo, izobraževanje in stanovanja narejeni le za profit, večina ljudi ostane brez le-teh. Kaj pa, če bi se sistemi, ki vodijo svet, kot ekonomija, izobrazba, distribucija hrane, stanovanja, prenovili tako, da bi bili v korist vsem ljudem? Je takšna transformacija sploh mogoča? Da, pripravljeni smo na spremembe. Samo ozrimo se naokrog. Milijoni pogumnih ljudi po vsem svetu zagovarjajo svoje človekove pravice na cestah. Evolucija ni samo fizična. Gre tudi za evolucijo zavesti. Imamo pomoč, da se prebujamo in začnemo drugače razmišljati o problemih. Obstaja namreč skupina izredno visoko razvitih, poštenih človeških bitij, ki živijo med nami. Leta 2016 preminuli škotski slikar in ezoterik, Benjamin Creme, si je preko predavanj po vsem svetu, pisanja knjig in dolgoletnega urejanja revije Share (najdete jo v knjižnici na Ptuju), skupaj s skupino sodelavcev prizadeval širiti vest o Maitreji in mojstrih modrosti med ljudmi. Ti razsvetljeni ljudje poznajo pravo pot za človeštvo. Njihova naloga je spodbuditi svetovno javno mnenje s poudarkom na preprostih idejah, ki je hkrati tudi edina rešitev iz nastale krize. Imenuje se medsebojna delitev virov, saj bodo le tako zadovoljene človeške potrebe vseh ljudi. Mir, konec terorizma in množičnih migracij so odvisni od ustvarjanja pravičnosti, ki se lahko doseže le z DELITVIJO VIROV SVETA. Druga Maitrejeva prioriteta je pa vzpostavitev EKOLOŠKEGA RAVNOVESJA. Maitreja in mojstri modrosti nam bodo pokazali, da lahko živimo bolj srečno in mirno na veliko bolj preprost in neškodljiv način Ormoške novice, Leto IX, številka 43, december 2018 m ZADNJA STRAN Zdravstveni dom Ormož ima blizu 1.000 kvadratnih metrov novih prostorov Tekst in foto: Karolina Putarek V ormoškem zdravstvenem domu so sredi novembra slovesno odprli nove prostore prizidka in prenovljene mansarde. 1.468.489 evrov (z DDV) vredne naložbe so se lotili oktobra lani. Razširjena dosedanja zgradba sedaj predstavlja moderen objekt, s katerim so zaposleni in uporabniki pridobili blizu tisoč kvadratnih metrov dodatnih površin. Med številnimi gosti na otvoritvi je bila tudi ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS Aleksandra Pivec, ki je v Ormožu bila ob priložnosti tradicionalnega slovenskega zajtrka v Osnovni šoli Ormož. Prisotni so bili še predstavnik Ministrstva za zdravje Boris Plavšič, številni ostali varuhi zdravja in župana občin soustanoviteljic Alojz Sok in Mirko Cvetko. Zbrane je najprej nagovorila direktorica ZD Ormož Vlasta Zupanič Domajnko, ki je nanizala številne zanimive podatke, tako iz zgodovine ZD Ormož kot sedanjosti, ki prinaša številne novosti in predvsem očiten napredek v smeri varovanja zdravja. Svoje dejavnosti so namreč v zadnjih letih povečali kar za 40 odstotkov. Danes ima ZD Ormož 111 zaposlenih, tako da je širitev zgradbe zdravstvenega doma postala nujna. »S širitvijo prostorskih kapacitet zagotavljamo prostorske pogoje skladno z normativi, ki opredeljujejo zdravstveno dejavnost s ciljem doseganja višje celovite kakovosti poslovanja in zagotavljanja enakih možnosti za zdravljenje vseh uporabnikov zdravstvenih storitev ZD Ormož, kakor tudi izboljševanja medosebnih odnosov in povečanja motiviranosti zaposlenih,« je še poudarila direktorica Zupanič Domajnkova. Nekatere prostore so že opremili, sledi selitev otroškega in šolskega dispanzerja, do konca leta pa bodo opremili tudi spodnje prostore za splošne in specialistične ambulante, je še dodala direktorica in razložila, da bo srednji trakt namenjen otroškemu in šolskemu dispanzerju; v pritličju bodo splošne in specialistične ambulante, več prostora je dobila tudi referenčna ambulanta. V prizidku se bo odslej izvajala dejavnost urgentne medicine. V nadstropju je svoje prostore dobil še Center za krepitev zdravja, ki ga ormoški zdravstveni dom izvaja od pomladi letošnjega leta. Za projekt in za ureditev prostorov so si na razpisu Ministrstva za zdravje uspeli pridobiti 400 tisoč evrov, je povedala vodja Centra Pavla Govedič. Zbrane je v imenu občin ustanoviteljic pozdravil ormoški župan Alojz Sok, ki je dejal, da je sedaj treba zgraditi le še primerno parkirišče, ki pa bi tudi že bilo zgrajeno, če ne bi bilo problemov z lastniki zemljišč v soseščini. Slavnostna govornica je bila ministrica za kmetijstvo dr. Aleksandra Pivec, ki je dejala, da zdravstvo sicer ni njen resor, a kljub temu je zdravo pridelana oziroma zdrava hrana temelj zdravja. Povedala je, da si je vlada kot enega izmed ciljev zadala lažji in boljši dostop do kakovostnih zdravstvenih storitev za vse državljane. Uporabnikom in tudi zaposlenim za strpnost v času gradnje, prav tako pa za pripravo slovesnosti ob otvoritvi, se je ob koncu zahvalila še namestnica direktorice in glavna medicinska sestra Helena Roj-ko. Slovesnosti primerno so razveselili tudi s kulturnim programom, v katerem so nastopili sopranistka Nina Dominka, ki je ob spremljavi kitarista Domna Obilč-nika zapela Sepetovo Med iskrenimi ljudmi. Posebej pa je navdušil priložnostni »bend«, ki so ga sestavili zaposleni v ZD Ormož in si nadeli ime Betežnih 7. Zapeli so dve pesmi Domiceljevo Slovenskega naroda sin in uspešnico skupine Hazard So najlepše pesmi že napisane. Celotna naložba je bila po projektnem predračunu ocenjena na nekaj manj kot 1,5 milijona evrov in je bila realizirana v predvidenem znesku. Zdravstveni dom Ormož je za realizacijo investicije zagotovil 1.486.248,51 EUR sredstev (v znesek je zajet dolgoročni kredit v višini 1.300.000 EUR za obdobje 15 let, h kateremu so podale soglasje vse tri občine (Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž) ustanoviteljice JZ ZD Ormož. Občine ustanoviteljice ZD Ormož pa bodo glede na sklenjeni Dogovor o financiranju investicijskih vlaganj v JZ ZD Ormož v prihodnjih 15 letih zagotovile skupaj 1.012.590,00 EUR sredstev po splošnem delitvenem ključu določenim v 1. členu Odloka o ustanovitvi Javnega zavoda Zdravstveni dom Ormož, in sicer: občina Ormož v znesku 752.355 EUR (15 let po 50.157 EUR), občina Središče ob Dravi 131.640 EUR (15 let po 8.776 EUR), občina Sveti Tomaž 128.595 EUR (15 let po 8.573 EUR). Dobrodošli v vaši novi NLB Poslovalnici Zaupanje naših strank in zadovoljni obrazi, ko najdemo pravo rešitev za vsako finančno zagato, so smisel našega dela. Kljub temu, da so se zaprla vrata NLB Poslovalnice Ormož, še vedno ostajamo z vami za vse, kar sledi. »Toplo dobrodošli pri nas v NLB Poslovalnici Ljutomer od ponedeljka do petka med 8. in 12. uro ter med 14.30 in 17.00. Naredili bomo vse, da se boste, tako kot ste se pri kolegih v Ormožu, tudi pri nas počutili prijetno in domače,« pravi Marija Štesl, vodja NLB Poslovalnice Ljutomer. Za celoten prenos poslovanja smo že poskrbeli v banki in zaradi tega stranke nimate in ne boste imele nikakršnih stroškov. Prav tako se zaradi prenosa niso in ne bodo spremenile vaše veljavne pogodbe ali storitve, enake pa ostajajo tudi številke vseh vaših računov in plačilnih kartic. Če potrebujete dodatne informacije o svojem poslovanju, ali bi si želeli ogledati vašo novo NLB poslovalnico, vas lepo vabimo na dan odprtih vrat. »Spoznali boste bančnike, ki bomo odslej z veseljem poskrbeli za vas in vaše finance. Istočasno vam bomo predstavili svoje delo in odgovorili na vsa vaša vprašanja, medtem pa boste lahko okušali praznične dobrote,« predstavi dogajanje Šteslova in vas v četrtek, 20. decembra 2018, v odpiralnem času Poslovalnice Ljutomer vabi na dan odprtih vrat. 24 ur na dan, vse dni v letu Ker se zavedamo težav z dostopnostjo in razgibanim geografskim terenom, vam kjerkoli in kadarkoli ponujamo alternativno rešitev. Četudi je vam najbližja NLB poslovalnica odslej drugje, smo 24 ur na dan Marija Štesl, vodja NLB Poslovalnice Ljutomer. le klic stran, saj so vam naši svetovalci iz NLB Kontaktnega centra na voljo vse dni v letu, ob katerikoli uri, po telefonu, video klicu ali spletnem klepetu. Tako vam za nujne storitve ali strokovni nasvet sploh ni potrebno od doma. Pokličite (01) 477 20 00, aktivirajte video klic ali klepet na www. nlb.si in nas preizkusite. Digitalizacija in nove tehnologije namreč prinašajo spremembe na vseh področjih bančnega poslovanja, vse hitreje pa se-spreminjajo tudi navade vas - naših strank. Vse več vas posluje po elektronski poti ali pa uporablja bančne avtomate, tako da se potrebe po obiskih klasičnih poslovalnic vztrajno zmanjšujejo. Ravno zaradi tega vam bo za gotovinska opravila še naprej na isti lokaciji v Ormožu služil bankomat. »Na tem mestu vam v imenu vseh sodelavcev še enkrat izrekam toplo dobrodošlico, v prazničnem času kot tudi v prihajajočem letu pa želim, da vas povsod spremlja toplina, vas nenehno osrečuje bližina in iskreno navdihuje svežina,« zaključuje sogovornica in vas lepo vabi v NLB Poslovalnico Ljutomer. 24 ur na dan smo le klic ali klik stran. Za vsa vprašanja in nasvete smo vam na voljo vse dni v letu prek telefonske številke 01 477 20 00. Svoje finance pa lahko priročno urejate tudi prek video klica, spletne banke NLB Klik. mobilne banke Klikin in telefonske banke Teledom. C 0 U \A/\A/\A/ n IK cï Anle 7a vsp kar <;IpHí Ormoške novice, Leto IX, številka 43, december 2018