51. štev. V Ljubljani, v soboto, dne 30. aprila 1910. Leto XIII Glasilo jugoslovanske socialne demokracije. Izhaja ▼ L|nbIJanl vsak torek, četrtek in soboto. Naročnina za avstro-ogrske kraje za celo leto 14 K, za pol leta 7 K: za četrt leta 3'50 K, mesečno 1.20 K. za Nemčijo za pol leta 7'90, za čftrt leta 4 K: za Ameriko za pol leta 950 K za četrt leta 4 80 K P«Mn«na I* *. Reklamacije so poštnine proste. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Bokopisl se nei vračajo Inseratl: Enostopna peti vrstica-(iirina 88 m) za enkrat 20 vin,-večkrat po dogovoru. Praznik boja. jerkoli žive delavci, ki se zavedajo svojega položaja v človeški družbi ter imajo toliko ponosa v svojih dušah, da nočejo na večne čase ostati sužnji, se praznuje prvi majnik. Globok je pomen tega praznovanja, tako globok, da se ni čuditi, če ga še ne razumejo vsi, ki bi ga morali razumeti. Še manj pa se je čuditi, da se mu upirajo tisti nasprotniki v kapitalističnem svetu, ki ga razumejo. Prvi majnik ni praznik površne zabave, temveč praznik boja, praznik delavcev, ki hočejo otresti jarem in si osvojiti svobodo. Glasovi prvega majnika ne morejo prijetno doneti v ušesih kapitalistične družbe, zakaj kar ji napovedujejo, je pogin. A kakor hoče živeti črv in kača in volk, tako se tudi kapitalizem brani pogina. Zato sovražijo delavsko gibanje, zato sovraži socializem, zato sovraži tudi delavski praznik. Prvi majnik je praznik mednarodnega socialističnega proletariata in smešno je, če hočejo ob tem ognju greti svojo kašico tudi ljudje, ki ne priznavajo strogo razrednega stališča delavstva. Zakaj prvi majnik je praznik delavskega razreda; in zmisel tega praznovanja je razredni boj. Najjasnejša v praznovanju prvega majnika je mednarodna solidarnost delavstva. Da se spozna, je treba je zdrave misli v glavi. Po vseh krajih in koncih sveta se praznuje delavski dan; praznujejo ga Slovani, Nemci, Francozi, Angleži, Švedi, Turki, Amerikanci, Japonci, Avstralci, Afrikanci; praznujejo ga katoličani, pravoslavni, protestanti, Židje, mohamedanci, budisti. Nobena narodnost, nobena vera ne loči tistih, ki dvigajo ta dan rdečo zastavo. A kdor opazuje tako vesoljno praznovanje, mu mora biti prvi hip jasno, da mora biti v njem nekaj združevalnega, nekaj velikega, kar more zedinjevati milione članov najrazličnejših narodov in najrazličnejših ver. Velika mora biti ideja in silna moč mora biti v njej, da more premagati razlike in nasprotja stoletij. Resnično: Velika in silna je ta ideja. Nepregledne množice združuje zavest, da so vsi, kjerkoli so rojeni, kjerkoli žive in kjerkoli bodo umrli, delavci, člani ene družine, enega razreda; zavest, da je njihov položaj bistveno enak, zavest, da so potlačeni in izkoriščani; pa tudi zavest, da je njihovo delo tista moč, ki ustvarja vsa bogastva in ohranjuje življenje cele družbe. Toraj razredna zavest. Med ljudmi so tuintam hlapčevske nature. Nekateri si ne morejo misliti sveta drugače, kakor da ima nekoliko ljudi vso moč in vsa bogastva v rokah, dočim vsi drugi tlačanijo. Vsa ošabnost in prešernost gospode se jim zdi naravna, ker je gospoda bogata in lahko deli milosti komur hoče. Prav tako naravna se jim zdi pasja ponižnost in pohlevnost onih, ki nimajo bogastva, ampak la1'ko dobe kakšno milost od gospode. Za take ljudi ni delavski praznik. Toda drugačni ljudje so na svetu. Taki, ki bi se radi včasi postavili, pa si domišljajo, da so več kakor drugi. Dvignili bi se radi in menijo, da so to že dosegli, če jim gospoda včasi dovoli, da se smejo prikazati v imenitni družbi in gledati prijazne obraze veljakov. Tudi za take ljudi ni delavski praznik. Usmiljenja vredni so prvi in drugi. Več kakor pomilovati jih ni mogoče. Zavedni delavci, ki imajo pravi ponos v svojih srcih, ne marajo milosti in se zahvaljujejo za ljubez-njivost visoke gospode. Taki delavci vedo, da je vsaka milost le drobtinica velikanske pogače, ki so jo spekli sami, pa so jo pojedli drugi. Taki delavci vedo, da kažejo vsak le tedaj prijazen obraz delavcem, kadar so na napačni poti. Zavedni delavci vedo, da so v sedanji družbi potlačeni, podjarmljeni, ker so delavci, ker imajo kapitalisti vse, delavci pa ničesar, ker kapitalisti s tem, kar imajo, lahko silijo delavce vsak dan na novo tlako. Zavedni delavci pa tudi vedo, da imajo kapitalisti vse, kar imajo od njih. Kapitalizem je svetovna moč. On ne pozna ne vere, ne narodnosti. Njegovo geslo je dobiček in to ima v vseh jezikih enak pomen. Ta tiranska moč živi od izkoriščanja, od tujega dela. Da more ona uspevati, znašati največja bogastva na kup, uživati vse, česar si poželi srce, da more skopuhariti in razsipavati, da se more povzdigovati nad narode in dežele, da more vladati in gospodovati, morajo milioni trpeti, stradati, obupavati, beračiti in prezgodaj umirati. Da more nekoliko tisoč ljudi uživati nebesa na zemlji, mora mnogo milionov ljudi živeti od rojstva do smrti v peklu. Da se more peščici prevzetnikov izpolnjevati vsaka pohota, morajo neštete množice trepetati vsak trenotek, da ne izgube bornega kruha, ki si ga služijo z muko in trpljenjem. A zavedni delavci vedo, da so se strahovite razmere razvilč v dolgih tisočletjih in da lahko zopet izginejo. Vedo pa še več; Da je rešitev iz tega bednega sramotnega položaja odvisna od delavcev samih. Izkoriščanje in zatiranje delavcev je mogoče le dotlej, dokler se dajo delavci zatirati in izkoriščati. Tudi bič, ki ga kapitalizem vfti nad proletariatom, spletajo delavci sami. Kadar ga ne bodo spletali, ne bo mogel žvižgati okrog njihovih pleč. Toda kapitalizem je moč. Svetovna moč. In moč se premaga le z močjo. Svetovna moč le s svetovno močjo. To vedo kapitalisti in zato se ne boje ničesar druzega nego delavske moči, Malo besed je treba, da se pove, v čem tiči delavska moč. Proletarske slabosti ne povzrokuje kapita-lis 10 bogastvo, ne večni zakoni, ne fatum, ampak de-lavoKa razkosanost, delavska nesloga. Mnogo je še delavcev, ki ne spoznavajo te poglavitne resnice. A kapitalisti jo poznajo. Zato se boje delavske sloge, delavske edinosti in jo ovirajo, kjerkoli jo morejo. Vsi, ki zahajajo med delavstvo, da bi preprečili njegovo združitev, vsi, ki vabijo delavce v nedelavska društva, vsi, ki slepe delavce z narodnostjo in vero, vsi, ki odvajajo delavca od razrednega boja, so agentje kapitalizma in vrše njegovo podlo službo. Zakaj jasno je kakor beli dan: Delavci bodo takrat in le takrat odločevali, kadar lahko vstanejo in rekd: Če je naša volja, delamo, če ni naša volja, obstane vse delo Če so delavci edini, imajo usodo vsega sveta v svojih rokah. Zakaj kdor odločuje o delu, odločuje o svetu. Brez dela ni ustvarjanja, ni razvoja, ni življenja. A te odločilne moči ne morejo delavci doseči drugače, kakor z brezpogojno edinostjo, ki mora obsegati ves svet, kakor ga danes obsega kapitalizem. Te sloge ne sme motiti nič na svetu; ovirati je ne sme ne starost, ne mladost, ne domovina, ne narodnost, ne vera, ne brezverstvo. V taki slogi je rešitev. Absurdno je govoriti o svobodi v svetu izkoriščanja. Delavsko ljudstvo se osvobodi le tedaj, kadar se reši kapitalističnega gospodovanja. Le kdor je gospodar svojega dela, je gospodar svojega življenja. Ali pa je sploh mogoče misliti, da se kdaj doseže tak cilj? Ej, delavci, kdo more biti malodušen? Zopet je prvi majnik. Pa se ozrite po svetu i Ko se je prvič praznoval delavski dan, jih je bila komaj peščica, ki so se zavedali in bili toliko pogumni, da so s praznovanjem izražali svoje prepričanje. A nevzdržema raste ta* vojska in se širi po vsem svetu, hitreje in mogočneje, nego je bilo upati. Le poglejte, kako zmagonosno koraka so clalna demokracija po svetu 1 Ozrite se doma, kako je naraslo Vaše število. Pa dalje se ozrite po svetu! Pomislite na Bosno, na Balkan, na Rusijo, na Ameriko, na Japonsko. Kmalu ne bo več kraja, kjer bi ne vihral rdeči prapor. Kdo more dvomiti? Kdo more biti malodušen? Pa opazujte, kako so se vsled Vaših bojev že izpremenile razmere, kako so se izpremenili celo nasprotniki! To opazujte, to pomislite, in v Vaših srcih ne bo dvoma. In z novo močjo bo vstala na dan delavskega praznika v Vaših srcih zavest: Naša sloga, naš sveti :: Puljska hejslovanarija in delavstvo. Kadar se pri nas govori ali piše o litri, ne manjkajo nikdar izrazi «tužna», «uboga>, «iirota» i. t. d. Pa pravzaprav ni ču^no. Človek bi se res skoraj cmeril, kadar misli na naše preklete raz* ] mere. Toda Usti, ki največ jamrajo, so sami največ krivi, da je ta Istra tako «tu£aa> in «bedna». Ogromna večina istrskega prebivalstva na de* teli in v mestih je proletarska. Ta je komaj go* vara o srednjih stanovih. Razredna nasprotja, čeprav aespoznana, so ravno v tej neindustrialni deželi očitna. Na eni strani peščica velebogatinov, na drugi ogromna masa pravega proletariata, Klaverne gospodarske razmere odsevajo se* veda na kulturnem polju. V tem oziru je Istra res tužna in bedna, prava Sibirija, prestavljena na obale jadranskega morja. Velika večina istrskega prebivalstva ne zna zapisati svojega imena. Posle* dica tega strašnega analfabetizma je pa splošno neznanje in brezupno siromaštvo. Industrija pri nas je zelo slabo razvita. Kajti ako vzamemo v poštev drnge kraje, moramo reči, da je neznatna. To pa tudi mnogo vpliva na ekonomični razvoj. Delavci so tako slabo plačani, da lahko računamo povprečno na vso maso po tri krone dnevne plače. Naravne je, da žive očetje družin ob velikanski bedi in celo stradanju. Vrhu* tega so izpostavljeni dannadan nevarnosti, da izgube delo. (Oziramo so seveda zlasti na puljski arsenal in večje zavode.) Ako posameznik le gane z mezincem, ga brcnejo na ulico na milost in nemilost krute usode, ne oziraje se na kup lačnih, nedolžnih otročičev, ki niso zakrivili druzegs, kakor da povečavajo število sužnjev v avstro-ogrski monarhiji^ Taki dogodki se ponavljajo leto za letom, mesec za mesecem in dannadan. Nič bolje se ne godi istrskim poljedelcem. Ti so izpostavljeni oderuškim akcionarjem te ali one banke in tudi posameznim oderuhom. Najlepša polja ob morju so last laško-sloventkih liberalnih Židov. Po njih škrope znoj delavci-prolatarci za borni košček kruha, a kadar je žetev ali trgatev, stoje gospodarji z bičem nad glavami te uboge raje, da bi se okorno-mrtvi prsti ne polastili tujega in vendar svojega blaga. Ce bi se slučajno posameznik polastil gospodarjevega blaga, takoj po njem, ukleniti ga in v zapor ž njim. Kdo pa je vsega tega kriv? Kdo je kriv, da v Istri vlada kruti analfabetizem P Kdo je kriv, da so delavci izpostavljeni dannadan strašni bedi in nepopisljivemu pomanjkanju in stradanju? Kdo je kriv, da je istrski poljedelec izročen na milost in nemilost oderuškim bogatim bankirjem? In kdo je kriv, da poljedeliki delavec natakozvanih «stanciah> dela od zore do mraka ob skorji črnega kruha in smrdljivi vodi, pomešani v vinu! In kdo je kriv, ako postane ta proletarec jutri ubijalec, ropar, propalica? itd. itd. Kriva jo v prvi vrsti vlada, poleg nje so glavni krivci naši hejslovanarji, združeni pod liberalnim in klerikalnim plaščem. Družili so se in delali kompromise med seboj pa z laškimi in židovskimi trebuharji na račun nezavedne ljudske mase. In deželo so spravili na rob propada s prav mirno vestjo in s polnimi žepi ljudskih žuljev. Oropali so maso vsakih šol z nesmiselnimi boji radi narodnega vprašanja. Toda ni jim še dosti takih bojev; še se jim ne zdi proletariat dovolj zasužnjen in ubožen. Nočejo videti, da je Istra zaostala na kulturnem polju za petdeset let za drugimi deželami in da bo treba mnogo let popravljati, kar so oni podrli in še danes podirajo. Njihovo slavno, bolje rečeno umazano časopisje se bavi s cerkveno glagolico, Vsi njihovi lističi so namazani s klerikalno-narodnimi frazami. Predali so polni stare šare mrtvih kanonikov. Objavljajo se trapasta pisma tega ali onega popa na papeža v Rim. Vse to pišejo in o vsem tem se bavijo na kriče —■ proti narodu pa delajo. Ce se hoče ta narod rešiti svoje bede, tedaj je prva potreba, da se reši voditeljev, ki so mu doslej sipali pesek v oči. Politični odsevi. * Tlakoval odsek je dovršil glavno delo o novem tiskovnem zakonu, ki že čaka na uresničenje kakor iidje na Mesijo. V odseku so se odpravile različne pomanjkljivosti Kdrberjevega načrta, vendar pa še ni dosežena popolna jasnost v tem, katera sodišča so pristojna za kazpjiva dejanja, ki se store v časopisju. Odsek si je pridržal še tretje branje in upati je, da se tam doseže popolna jasnost. * Plnančnl odsek se bavi z davčnimi predlogami. Na zadnji seji je govoril soc. dem. poslanec Res el, ki je grajal, da se davek na poslopja ni odkazal odseku. Davčno vprašanje se more le skupno obravnavati. Preiskati je treba, kako te vjema sedanji davčni sistem s socialno pravičnostjo. Zahteve proračuna bi se morale določati za daljšo dobo. Končati se mora negotovost, da državljani nikdar ne vedo, kdaj jim žuga nov davek. Danes ne more nihče brez strahu sestaviti svojega privatnega proračuna. Noben trgovec ne more napraviti kupčijskih kalkulacij, ker se nikdar ne ve, koliko vzamejo komu novi davki in kako se vsled novih davkov podraže proizvodi industrije. * tobaka ikupičin« se je odgodila do 16. maja. * Turikl sultan je ob obletnici svojega nastopa na prestol pomilostil 18 Armencev in 86 mobamedancev. * 0 Vltajl ? Albaniji so došla sledeča poročila; Albanci zatrjujejo, da so bili Turki pri Stimliji popolnoma poraženi in da se je sevket Durgut paša moral umakniti. Temu nasproti pa turški merodajni krogi razglašajo, da je bitka pri Stimliji končala z albanskim porazom. Iz Soluna in od drugod prihajajo vedno novi voji v Skoplje. Odtod prodirajo vojaški oddelki peš v smeri proti Kačanliku iti Prištini, ker je železniški transport na progi Skoplje—Mitroviča nemogoč. Zatrjuje se, da so se Albanci vseh veroizpovedi uprli, ne samo, kakor se je prvotno mislilo, mohamedanci; med uporniki so torej tudi pravoslavni in katoliški Albanci. Katoliškim Albancem poveljuje Kol Nozu. Pri Kačanliku si še vedno stoji nasproti turška armada in uporniki. Ako izvzamemo par neznatnih prask, še ni prišlo do pravega spopada. Turška vojska se polagoma razgrinja na vse strani in ima očevidno namen Albance obkoliti. Vendar pa so Albanci izredno čuječi, za to je skoro izključeno, da bi se ta manever Turkom posrečil. Splošno se sodi, da se bo te dni vnela v bližini Kačanlika velika bitka, ki bo odlcč lna za na-daljni tok dogodkov. Ako Turki dobe pravočasno zahtevana ojačenja, se jim bode morda posrečilo Arnavta vreči proti Prištini, ako pa pomoč izostane, je gotovo, da bodo podlegli albanski premoči. Mesto P( 6 (Ipek) je obkolilo 10.000 dobro oboroženih Arnavtov, Iti zahtevaju, da se jim mesto takoj in brezpogojno uda, sicer da ga naskočijo in razrušijo. Mutesarif je prosil vlado za pomoč. Mesto Ped je že v albanskih rokah. 15 000 upornikov maršira proti jugovzhodu, da se združi z vstaši pri Kačanliku. V Carigradu se že sodi, da je Albanija za sedaj toliko kakor izgubljena za Turčijo. Turška vlada računa z dolgotrajno guerila-vojno v Albaniji. Z strjuje se, da imajo Albanci armado 300 000 dobro oboroženih bojevnikov, ki imajo izvrstne puške najnovejšega sistema. S stre-ljivom so izborno preskrbljeni, na razpolago pa imajo tudi več modernih topov. Včeraj in danes so se uporniki zbirali med Pedjo (Ipekom) in Dja-kovo. Miriditi (katoliški Albanci) se vstašem niso pridružili. Uporniki so porezali vse brzojavne žice ter razdejali železniško progo Skoplje—Mitroviča. Včeraj sta odšla iz Skoplja 2 bataljona, 1 baterija in oddelek brzostrelcev v Ferisov.č. Na potu v Kačanlik je 13 bataljonov, 5 baterij, 2 brzostrelna oddelka in voj konjenice. — «Sabah» javlja, da se je upornikom dovolil 12 urni rok, da se udajo. Cim poteče ta rok, bo vojska pričela z energičnimi operacijami. * Not brambnl zakon aa Bomo In Hercegovino. V vojnem ministrstvu pripravljajo načrt za nov vojni zakon za Bosno in Hercegovino. Sedanji hrarabni zakon izvira iz leta 1880. in je le provizoričen, ker takrat še ni bilo rešeno državno-pravno razmerje obeh dežel. Ker je z aneksijo to razmerje definitivno rešeno, treba tudi dosedanji provizoričen brambni zakon nadomestiti s stalnim. Vendar pa ne mislijo na osnutje posebne deželne brambe za anektirani pokrajini. * V prooaiu proti loolilnbn revoluoljonar-Jom v Moskvi je bilo 14 obtožencev obsojenih v zapor na trdnjavi, 4 v Sibirijo, 10 pa jih je bilo oproščenih. Anglež Watson je bil obsojen v 16mesečno ječo. * Hrraika volila« reform« je izdelana in je naravnost klaverna. O splošni in enaki volilni pravici seveda ni govora. Velika razlika se dela ne le med mesti in deželo, ampak tudi med večjimi in manjšimi mesti. Tu imajo volilno pravico vsi privi-leg ranci: Duhovniki, uradniki, akademiki, učitelji in vsi, ki plačujejo najmanj 10 kron direktnega davka; v Bakru, Senju, Karlobagu, Goipiču in Otočcu pa tudi vsi tisti, ki plačujejo najmanj 6 kron. Na deželi volijo poleg privilegiranega razreda vsi posestniki, ki plačujejo najmanj 15 kron direktnega davka; samo za Liko in reški Kras velja cenzus 6 kron. Pripomniti je, da spadajo sem tudi vsi obrtniki, zasebni uradniki in sploh vsake vrste podjetniki. Volilno pravico imajo tudi ogrski železniški uradniki, ako so že bivali vsaj 1 leto na Hrvaškem ; za vse druge je predpisano, da morajo imeti tri leta pred volitvijo že domovinsko pravico na Hrvaškem; vsi votilci morajo biti 24 let stari. Glasovalo se bo tudi zanaprej javno, ustmeno. Pasivno volilno pravico imajo vsi tisti, ki imajo vsaj 5 let domovinsko pravico na Hrvaškem ter akt. vol. pravico, znajo hrvaški pisati in čitati in niso državni, niti deželni uradniki, učitelji ali profesorji na srednjih šolah. Za kandidata se smatra samo takšen mož, katerega proglasi najmanj 15 volilcev za kandidata; ako v katerem okraju ni nobenega protikandidata, se razglasi edini kandidat brez volitve za poslanca. Načrt je torej dovolj reakcionaren in za koalicijo prava klofuta. Sodrngil Ne pozabite dne prvega majnika na svoje najvažnejše orožje! Spominjate se na «Rdečl Prapor*, ki vam je v boju tako potreben kakor vojaku puška. Socialist, ki ne čita svojega glasila, je izgubljen za boj. Porabite ta dan, da pridno agitirate za .Rdeči Prapor* in da mu pridobite čim več novih naročnikov! Strokovni pregled. Škapina zidarjev t Ljubljani je imela svoj redni občni zbor dne 24. t. m. v gostilni pri Živcu, Krakovski nasip št. 4. Občni zbor je bil prav dobro obiskan, vsi prostori so bili nabito polni. Poročilo odbora je podal sodrug Vičič, ki je poročal, da je odbor imel tekom zadnjega leta 10 sej; sklical je 8 društvenih shodov in več zaupnih sestankov. Za volitve v obrtno sodišče je izdal 500 letakov, ki so bili namenjeni edino le j® zdravje ladobiteI Vaša slabotnost in bolečin« izginejo, .Vaše oči, živci, kite postanejo močne. Vaše spanje zdravo, zopet se boste dobro počutili, če oste rabili pravi Fidlerjev fluid s znanko »EJsafluid,. Tucat za poskušajo 6 kron Iranko Izdeluje ga le lekarnar £. V. Feiler v 8tubiei, Elun trg štev, 262 (Hrveško). stavbinskim delavcem in z vsebino, ki je imela namen, pojasniti pomen obrtnega sodišča in sleparsko postopanje Kranjska stavbene družbe, v zvezi s klerikalno stranko. Sodr. Vičič je izrekel tudi primerno kritiko o teh volitvah ter apeliral na zidarje, da se v bodoče ne bi več kaj takega zgodilo. Ako bi bili stavbeni delavci na svojem mestu, bi morali zmagati tudi v skupini vele-obratov. Tekom leta je delalo v Ljubljani 400 do 500 zidarjev. Čtaaov je društvo štelo čez leto 1909 od 100—120, konec upravnega leta v novembru je padlo število na 47 članov. Vzrok je ta, da odhajajo zidarji iz Ljubljane v mesecu septembru in oktobru, ne da bi se prej odjavili pri društva in poravnali svoje prispevke do konca leta. Sodr. Vičič je naglašal, da se morajo take stvari odpraviti ter da mora vsaki član pred odhodom spraviti v red svojo člansko knjižico. Sedaj je število članov zopet naraslo, in člani, ki so lani zaostali, plačajo sedaj za nazaj. Podružnica se je udeležila okrajne konference v Gradcu po svojem zastopniku sodr. Strukeljnu. Sklepi te konference so se naznanili na skupnem društvenem shodu, ki je bil takoj 8 dni po konferenci. Sodr. Vičič poroča, da je sedaj uad 700—800 zidarjev v Ljubljani, in da je letošnja sezona za zidarje precej ugodna, ter poživlja zidarje na neumorno delo za organizacijo. Po vsem svetu ne obstajajo tako žalostne razmere, glede plač in drugih delovnih pogojev, kakor v Ljubljani. A krivi so zidarji sami, ki se ne brigajo za svojo strokovno organizacijo. Ljubljana bi morala biti vzor s svojo organizacijo, ravno tako s plačilnimi in delovnimi razmerami, ker so zidarske sezone v zadnjih letih precej živahne. Vičič opominja zidarje, da bo ta živahnost v kratkih letih nehala, ter da bo pozneje še slabše 1 Zidarji, pomislite, kajvas čaka! Dalje je poročal o izprtju zidarjev v Nemčiji in o gibanju v Gradcn. To, kar se je danes zgodilo v Nemčiji, se bo v doglednem času zgodilo pri nas, in kaj bodo potem počeli zidarji, ko ne bodo imeli trdne čvrste organizacije! Kar se danes godi v Gradcu, bi se bilo moralo pri nas že davno zgoditi, ali - prvi pogoj takega gibanja je močna organizacija. Na vsem svetu se zidarji vseh narodnosti bojujejo s svojim močnim orožjem proti izkoriščanju, za boljše življenje samo med Slovenci vlada zani-karnost, kakor da bi bili mi narod izgubljenih. Končno apelira na vse, naj se potrudijo na delo agitacije, ter svari, da naj ne hodijo v Gradec in v Nemčijo. Pojavili se bodo agentje, ki bodo iskali in na vse nač ne speljavali zidarje v omenjene kraje, ali med nami Slovenci ne sme biti izdajalca. Posebno apelira na Goričane, ki se kaj radi vjamejo na kako lepo obljubo. Torej: Gradec in Nemčija je za ridarje zaprta. Iz poročila blagajne, ki ga je podal sodr. Skubic, posnemamo sledeče: Dohodkov je imela skupina od 1. marca do 30. novembra 1909. K 844 62. Izdatki: Glavni blagajni na Dunaj K 431*03; izdatki krajne skupine K 321*44; ostane v blagajni 1. marca 1910 K 10215. Sodr. Fekonja predlaga, da seda odboru zaupnica in naznanja, da so knjige z blagajno in beležkami v polnem redu. Izreče se glasno zaupanje. Nato se voli novi odbor. Izvoljeni so bili sledeči člani soglasno: Načelnik Cok Ivan, namestnik Fekonja Franc, zapisnikar Fekonja Jakob, namestnik Bes jak Jakov, blagajnik Skubic Miha, namestnik Vičič Anton, revizorji Kosi Jakob in Štrukelj Karol, knjižničar Fer-giila Jožef, odborniki Ar bi Franc, Bihar Matija, Novak Jože. Po končanih volitvah je sodrug T o k a n poročal o točki «Prvi maj* ter je v celournem govoru krasno in poljudno razmotrival pomen praznovanja prvega maja in razna organizacijska vprašanja drugod in pri nas med zidarji; dotaknil se je tudi stanovanjskega in življenskega vprašanja pri delodajalcih. Ssdr. Vičič je podal predlog, da se nalaga novemu odboru, da ima v najkrajšem času ukreniti vse potrebe, da se odpravijo vsa dosedanja škandalozna in nezdrava stanovanja po barakah pri delodajalcih in da se odpravi tudi dosedanja nezadostaa hrana ; delavci morajo prejemati svoje plačilo v gotovini, ne pa v naturalijah. Delavci so že itak preveč izkoriščani drugod, ne pa da se izkoriščajo še pri hrani in v živinskih brlogih. »Rdeči Prapor* je o tem že parkrat opozoril merodajne oblasti, tako zdravstveni ivet in obrtnega nadzornika, ali ti gospodje se dosedaj nič ne zmenijo; zdi te jim, da jim je dobro ter da imajo lepa in dobra, h gienično urejena stanovanja, za delavce pa je vse dobro. Ali treba bo tudi to gospodo privleči iz pisarn, da si nekoliko ogleda to, za kar je poklicana. Ali se morda res boje, da bodo kaj izrednega pridobili pri tem ogledovanju, kakor jih je «Rdeči Prapor* prvotno opozoril P No, gospoda, to ie ni razlog, da bi ne izvršili, kar je vaša dolžnost in kar bi morali aami od sebe izvrševati, ne da bi vas morali delavci opetovano vleči za gluha ušesa. Dodatno k predlogu Vičiča se je sklenilo, da fee ima sklicati večji zidarski shod, ki se ima baviti a predlogom in obstajajočimi razmerami. Tako seje končal lepo obiskani občni zbor zidarjev ob eni popoldne. Omeniti je še, da je tudi pristopilo več novih članov. Domače vesti. — Kadi obitrnkolle v štajerskem del. ibora •e vrle zdaj oficielna pogajanja, da bi jo Slovenci opustili. Po poročilih graških listov bodo odločilni dogovori meseca maja. Zdi se, da ne postopajo klerikalci popolnoma lojalno napram svojim liberalnim zaveznikom. dela priprave za ekspedicijo na južni tečaj, ki bode odrinila že leta 1911 v majniku pod vodstvom dr. Brucea. Troški so izračunani na milion mark. Dr. Bruce je že opetovano deloval v raznih arktičnih ekspedicijah. f Podoknica za Tarnoviko. V noči od sobote na nedeljo se je pripeljala neka ruska družba v čolničku pod okno Taknovskine ječe v Benetkah in jej je zapela več pesmi. Slednjič so Rusi prosili svojega gondolierja, da je zapel eno itaijansko, ki slove: »Povej, povej mi ljubica, kaj naj storim zk te,* V nedeljo večer je družba zopet prišla, a policija je prismojene ljudi prisilila, da so se odpeljali. H.Suttnzr Llnbljana mestni tra nasproti rotovža. Priporoča svojo bogato zalogo pravih &vicarskih ur, zlatnine ln srebrnine najfinejšega izdelka po najnižjih cenah. Blago le prve vrste. Cenik na zahtevo zastonj in poštnine prosto. Obrnite se zanesljivo na domačo tvrdko, kjer bodete najbolje postreženi. 80 Ceno posteljno perje in puh I l kilogram sivega; oskubljenega K 2'—, polbelega K 2 80, be* ega K 4'—, prlma puhastega K 6'—, izredno finega skub-ljenega K 8'—, sivega puha K 6’—, belega K 10 —, izredno t 1 K 8'—, Sivega puha K b'—, belega K 10—, u fini pishi puh K 12 —, od 6 kg nabrej franko. Gotove postelje Iz gosto tkanega, rdečega, modrega, rmenega ali belega inleta (blaga nanking), 1 pernica 180 cm dolga in 116 cm široko ter 2 blazini, 80 cm dolgi in 68 cm široki, dovolj napotjene z norim, očiččenim puhastim, trpežnim, sivim perjem 16 K, s polpuhom K 20'—, s puhom K 24'—. Pernica sama 12 K, K 14 —, K 16'—, blazinice K 8'—, K 8 60, K 4 —. Pernice 180 cm dolge in 140 cm široke, K 15, 18, 20. Blazinice, 90 cm dolge in 70 cm široke ali 80 cm dolge in 80 cm široke, K 460, 5'—, 5'50. Spodnje pernice iz gradla, 180 cm dolge in 116 cm široke, K 13'—, 16'—, pošlje po povzetju, zavoj zastonj od K 10'— naprej franko 62—18 Maks Berger, Deschenitz št. 678, Bohmervrald. Cenik o matracah, odejah, prevlečkih in vse drugemumu blagu za postelje zastonj in franko. če ne dopade, se zameni ali denar nazaj. Zahtevajte po vseh ooitilBah, kavarnah Inv brivnicah MT H :i Prair"1 i Svoji« Čltateljem priporočamo, da se ozirajo na take tvrdke, ki lnserlrajo v našem listu. Mlado, staro, Vsak pove: Ta pa je za mel Ker se samo ž njim krepčam, Vedno zdrav 2elod’c Imam! Najboljši želodčni liker! sladki ln grenki. Ljudska kakovost Kabinetna kakovost liter K 2*40. . „4-80. Naslov za naročila: „FLORIANH, Ljubljana. W________________________ , ' J Svarimo pred ponaredbami! Častiti gospod Gabrijel Piccoli lekarnar v Ljubljani. Vašo tipkturo za želodec sem že vso z velikim uspehom porabil, katero iz srca priporočam v veliko korist vsaki družini ter se Vam iskreno zahvaljujem in prosim, blagovolite mi poslati še 24 stekleničic Vaše tinkture za želodec. Z odličnim spoštovanjem Josip Sterle paacatnlk In premlranl medvedji pri At. Petru na Krasu. l!) I I IM i: I I l li l IM IM I; t IH t ; I Kavarna fC s ,Unlone‘ v Trstu ulica Oaserma in Torre Blanca se priporoča. I i i tl f.:t (M .1 ii I M i r i t i l i i I t Kmečko-delavska gospodarska zadrnga Dobravlje :: pošta sv. Križ, Goriško :: Dobravlje priporoča svojo ¥11, V Ljubljani ima zalogo v Vodmatu „pri Mraku". Po cenah je vprašati v prodajalni »Konsumnega društva za Ljubljano in okolico", Vodmatf Bohoričeva ulica. Ustanovljena 1847. 62-21 Ustanovljena 1847 Covarna pohištva J. J. Naglas Turjaški tr0 it. 7 n LJUBLJANA n ^Turjaški trg it. 7 Najvedja naloga pohištva xa spalne in jedilne sobe, salone in gosposke sobe. Preproge, zastorji, modroci na smeti, žimnati modroci, otroški vozički i. t. d. Najnižja oene. Nalaolldnejia blago. Edina •° V je :0 •l>! najokusnejši edino pristni domači Izdelek in Ifšajstelj i* »dievefKi ntedaik f »a« larll, TM* Iv, Pl. Lampret v Kranja.