42. štev. Postnina plaöana y gotovini. Celje, pondeljek 27. maja 1929. Lcto XI. Ichata v pondeijek In petek. Stane mesečno Din 7'— za lnozemstvo Din 20*--. Poiamezna števKka ! Ütn. Račun poštno-čekovnega zavoda štev. 10.666. NOVA DOBA Urednlfttvo in upravniötw« i Strossmayerjeva ulica 1, pritllčje. Rokoplsov ne vrafiamo. Ggla»! po tarifu» Telefon Int. 5tev. 65. Pogajanja za kulturno samoupravo koroških Slovencev brezuspesna Tukajšhja aDeutsche Zeitung« je priobčila zadnji četrtek članek, v ka- terem hoee preprieati svoie bralce, da so vodje koroskili Slovencev brez pravih razlogov objestno odklonili »kulturno avtonomiJQ«, katero so jim koroški Nemci velikodušno ponudili (in ki bi naj služila za vzorec podob- ne ustanove v Jugoslaviji. osobito v Sloveniji). List se povspne celo do tr- ditve, da hočejo koroski Slovcnci s tern, da bi dobile sole v slovenskih kra- jih slovenski učni jezik. istotako ka- kor imajo sole na Kočevskem, v Apa- ski kotlini in drugod pri nas nemški učni jezik, ponemčevati deeo onih (si- cer redkih) nemških družin. ki stanu- jejo v takih krajih — kakor da bi bi- lo mogoče in pametno za vsako tako družino postaviti lastno solo'. 0 teh pogajanjih porota zadn.ii »Koroški Slovcnec«: Pred dobrima dvema letomu so ! nemške stranke predložile v deželnem zboru predlog o kulturni avtonomiii slovenske manjšine na Koroškem, ne da bi prej o tem obvestile zastopnike koroskih Slovencev. Kljub temu so sc ti udeležili pogajanj v odboru in po- > kazaü veliko dobro vol.io. Šli so tako dalec, da je vložil zastopnik slovenske manjšine v okvirju predloženega pred- loga celoten spreminievalni predlog, tako da so nemške stranke že kar za- eetkoma vedele, kako si Slovenci za- mislijo avtonomijo. Vodila ie Sloven- ce volja. prilagoditi se. novcmu polo- žaju v državi in dati narodu. ki je do- Žjvel tak poraz, mir. Smernice, ki so nastale iz splošnega manjsinskega gi- banja, so se izkazale kot pravilne. Tre- ba jih je bilo samo spraviti v sklad z danim položajcm slovenskega ljudstva na Koroskem. V teku razprav je naš zastopnik po- kazal veliko popustljivosti, da je od- stopil od marsikatere nasc zahteve, sa- mo da razprave tečejo naprej. Dokaz temu je, da so se v splošnem delu za- kc.-na (15 paragrafov) sprejele bistve- ne ideje nemških strank. Pri reševa- nju šolskega vprašanja so se dali^vo- diti Slovenci od teh smernic: Go se avtonomiji odstopi gojitev kul- turnih vprasanj. potein avtonomija ne sine biü avtonomija ene stranke, tem- več ljudstva. Na Koroškem obstoji za to ljudstvo enotno izpeljano solstvo. takozv. utra- kvistiene sole. Tega niso tajili ne zvez- na vlada, ne Nemci. Samoobsebi umevno je, da se z vprašaniem avto- nomije v glavnem reši tudi iezikovno vprašanje. in sicer materni učni jezik in pouk v neimskem jezikn. Enotnost ljudstva zahteva enotnost pouka. Na- ravno je. üa je moralo nastati glavno vprasanje. kakšna bo usoda teh šol. Težnja Slovencev je bila. da uprava teh šol preide od šolskih oblasti na av- tonomijo, in bili so rn.nen.ia. da se bo vendar našel izhod, ker smo spreje- li tako toleranten predlog glede kata- stra, kar so priznale celo nemške stranke. Težnja Nemcev pa je bila. da pora- bijo upeljavo avtonomije v to, da se razdvojenost med Slovenci za vecno utrdi. Vso utrakvistično šolstvo so za- htevali zase. Potemtakem bi avtono- mija ne služila .pomirjenju. temveč bi povečala razdor. Tudi socijaldemokraški predlog ni imel namena. da odstrani težkoče in omogoci rnirno rešitev kulturnega vprašanja, temveč da porabi politicni razdor koroških Slovencev in z enim udarcem prevede vse te šole v nemške. Da so bila pogajanja pod takimi razmerami brezuspesna. je uinljivo, ker Nemcem doslej niti na misel ni prišlo, da bi se resno bavili s pravica- mi koroških Slovencev. Avtononiija ni zrask na koroških tleh. zato se tudi med nemskiini strankami ni mogla udomaciti. Da se vidi mentaüteta ko- roskih nacijonalistm^, ki vidijo v vsa- kein Slovencu, te zahteva na rodn e pravice, iredentista, Hoch'- und Volks- ver.räterja. in v vsakem slovenskem šolskem okrožju delitev Koroške, nas ne preseneča. Najbolj nemškega pa se je pokazal zastopnik internacijonalne socijaldomokraške stranke. Zvesto mu je stal ob strani zastopnik kršč. soci- jalne stranke. Ideal vseh nemških strank je pač kataster brez Slovencev in slovenska sola broz otrok^h brez uciteljstva — avtononiija na papirju! Ceijski obcinski svet. V petek se je vršila pod predsed- stvoin zu pan a g. dr. Goričana seja celjskega občinskega sveta. ki je raz- pravljala v glavnem o mestnem auto- omnibusnein podjetju, ki bi se naj v najkrajšeni času ustanovilo. Najprej se je oglasil obč. svet. dr. Hvašovec, ki je izjavil, da je skupina obcinskih svetnikov, ki ie bila nioral- no prisiijena cdloziti. svoja inest a v posaineznih odsekih obOinskega sveta, pričakovala, dti se bodo izvrsile nado- mtstno volitve, ki bi zadovoljile obe strani, kar pa se do danes se ni zgo- dilo. Župan je pojasnil, da je bila da- nainja seja sklicana proti pričakova- nju in da zaradi tega še ni reseno vprasanje iz])cpolnitve odsekov. Na to je došel v razpravo predlog autooinnibusnega odseka za uvedbo autoomnibusnega prometa. ki bi naj vezal mesto Celje z razliciimii okoliški- mi kraji. (Nameravane proge smo že ])riobčili. Op. ur.) Utemeljeval ga je podžupan g. d'To bi bilo treba poslikati, je tako opuščeno!« »Da — to bi bilo dobro. Tudi jaz sem že mislila. T-oda ko iiimam nobe- nega znanca . . .* »Zato ni treba znanca. za to je tre- ba slikarja«, je menil mojster. »Jaz slikam znancem, neznancem, to je vseeno . . .« Kondelik se je vrnil v večio sobo, za njim gospa. »No in. kaj, milostljiva gospa — one stvari bi lahko vzel seboj in jib dal Vejvari, da bi bilo končano . . .« Gospa Muknšnablova je pogledala mojstra, nekoliko časa se je obotavlja- la, potem pa je rekla: »Težko se loci Lotinka od tega, toda dam vam vse. Ostanenw prijatelji . . .« Odprla je predal starinske skrinje, potopila roke v morje zvitih nogavic, brisalk, nocnih in spodn.iih srajc in odrezkov raznega blaga, vlovila je v kotičku zavitek starih časopisov, zve- zanih navskriž z rdecim trakom, pri- tisnila ga je s ko«cenimi prsti na prsi, podala ga z obema rokama gospodu Kondeliku in je rekla s stisn.ienim gla- ^>om: Kakor dragoceno mast je hranila to Lotinka — toda vzemite, gospod iu recite svojemu gospodu ženinu, da nikdar nanj ne pozjibimo. Bil je iz- vrsten, soliden gospod! Toda gospod Pajtlšmid je tudi dober človek . . .« »Hvala, milostljiva gaspa«, je re- kel mojster zadovoljen. >Tja oez teden posljein sem pomocnika, da vam po- slika to sobo.« »Jezus. Mari ja, gospod!« je zakli- cala radostno Muknšnablova, »kako naj vam to povrnem?« In prijela ga je za roko. »Prav rad — prav rad to napra- vim, gospa«, se je branil moister. Cez eno uro je zopet trkal mojster Kondelik na vrata pisarne. Vejvara je prisol voslovno poracilo z vel-iko večino odo- l:ril in društvena člana ^. Bošnjak in ^lav.sak sta dala v lepem nagovoru še !>osol)(\j zadoščenje članoni starega od- bora. Blagajriiško i)oročilo je izkazalo 58.400 Din in približno toliko izdat- kov. Na novi račun je bilo prenešenih 1.594 Din, na knjižici pa sta bila na- ložena fond za uničevanje stenic v znosku 15.000 Din in fond za mikro- skoj) v višini 4.000 Din. Na predlog racunskih preglednikov dr. Šribarja in Vodonika, ki sta našla računske knjige v ])opolnem redu, je bil stare- mu odboru podeljen absolutorij. Dosledno bojevitemu razpoloženju so se vrsile volitve i)O listkih in so bili izvoljeni v glavni odbor sledeči gg.: Antloga Andrej, Gotovlje; Bo&njak Matija, Braslovce; Gank Lenart, Skof- ja vas; inž. Dolinar, Gelje: Hočevar Ivan, Göinilsko; inž. Jeschounig, Ar- javas; Kladnik Josip, Vransko; Ku- kec Edvard, Zalec; Lorber Rudolf, Žalec; Marine Jeronim. Braslovce; Medic Josip, Šoštanj; Mošič Anton, Polzela; Petriček Anton, Žalec; Plav- šak Ludovik, Sv. Jurij ob Taboru; Roblek Franc, Žalec; Stopar Vinko, Velenje; Veternik Anton. Žalec; baron Warsberg, Šmartno ob Paki. Za pre- gledovalce racunov so bili izvoljeni z vzklikom gg.: Blatnik Simon. Velenje, in Naraks l\an, Zg. Ložnica. V razso- dišče so bili voljoni z vzklikom gg.: Jurhar Franc, Vrbje; Mibelčič Alojzij, Gelje; Ocvirk Matevž, Št. Jur ob Ta- boru, in Steblovnik Martin, Šmartno ob Paki. Namestnika sta gg. dr. Mi- kuš, Vojnik in župnik Gorisek Ivan na Zgornji Ponikvi. Cllanarina ostane za leto 1930 ista kot je bila v minulem letu. Podružnicam odpade od članarine 25%. Članarina se mora plačati vsako Uvto do 1. prasinca. Nadalje se je sklenilo. da se mora glavni obeni zbor vršiti do 25. marca in da se društvene zadeve razglašajo po sledečih. časopisih: »Jutro«, »Slo- venec«, »Nova Doha« in »Slov. Go- S])odar«. Podružnica Braslovce je vposlala sledeče predloge, ki so bili soglavsno sprejeti: a) Ministrstvo trgovine se naproša, da se prosta trgovina s limeljem ne j ovira, nego kolikor mogoče pespesujo. ! b) Naj se uvede obvezno signiranje bmelja. (0 tej točki se je razvila živali- na debata. Ko je g. predsednik Roblek vsestransko in temeljito pojasnil bistvo obveznega signiranja, se je so- glasno sklenilo. vso zadevo prepustiti glavnemu odboru v nadaljno razmo- trivanje.) c) Glavni odbor naj naše konzulate naproša, da delajo v inozemstvu re- klamo za naš lunnelj. 0 Let os se naj vrši bin el j ska raz- stava. Soglasno se sklene, da se naj le- ta 1930. priredi jubilejna razstava hmelja povodom petdesetletnice Hme- ijarskega društva za Slovenijo. d) Tržna poročila se naj odpravlja- jo kakor dosedaj. Končno je bilo soglasno sprejetih vet1 rosolucij, ki jib je stavil društveni ))i'odsednik g. Roblek. Tieejo se ohra- nitve in pospeševanja hmeljarstva. Domace vesti. d Pešizlet celjskegn Sokola v Petrov- ce je vceraj kljub neugodnemu vreme- nu dobro uspel. Iz društvene telovad- nice je odkorakala ob 1. uri popoldne krepka povorka moškega in ženskega narascaja ter clanov in članic po mestnih ulicah v park. Od tod je šla pot po desnem bregu Savinje do Lev- škega mosta in od tod v Petrovče. Na- liv in nevihta, ki sta se na pol pota razbesnela, nista zadržala dobre volie članstva, ki je veselo prepevajoč ob 3 uri popoldne prikorakalo v Petrovče, kjer so ga domači veselo in živahno pozdravili. Na dvorišču gostilne Vo- denik so nastopili navzoči oddelki s prostimi in dve vrsti članov z vajami na drogu in bradlji. Mnogostevilno ol>- činstvo, ki se je zbralo. je glasno odo- bravalo uspeli nastop. Starosta dru- štva v Petrovcah br. Vudler je izrekel gostom ])risrcno dobrodoslico. Po pri- jetni družabni zabavi se je članstvo z večernim vlakom vrnilo v Celje. Pre- pričani srao. da bo ta lep izlet okrepil položaj Sokolstva v . Petrovcah in ])rerodil tamkajšnje dli'ustvo k novemu clolu! d Nit dan puhnvske slave, v tarelki 28. maja priredi 39. ppšpolk v mali dvorani Gelj.skega doma družabni ve- čer. Začetek ob 20.30 zvecer. d Drzavna krajevna sasčita dece in mladine v Celju priredi v soboto 8. ju- nija t. 1. cvetlični dan, da pridobi vsaj nekaj sredstev za na&o ubogo deco. Prosimo, da vsak prispeva po svojih močeli. Vsa društva pa prosimo, da se ozirajo na ta dan in ne prirejajo kon- kurencnih prireditev. 8. junij naj bo posvecen izključno naši ubogi deci! d Pluvališče Diana na Bregu bo od 1. junija dalje odprto. Voda meri do 15« G toplote. Kdor hoče gojiti zdrav sport ]Dlavanja, ima v »Diani« za to obilo prilike. d Piskurnikovo zavetišče in Tilerje- va tioča v Loqarski doliyii ste od 1.. junija t. 1. dalje zalozeni z vsem, kar želijo turisti in letovicarji. Sobe v Ti- lerjevi koči se oddajajo letoviščarjem tudi za daljiio dobo. Tozadevne prijave se naj naslovijo na odbornika Sav. po- družnice Slov. plan, društva gosp. dr. Milka Hrašovca, odvetnika v Celju. Priponiiiimo, da mora vsakdio v onem ca.su, za katerega se po njegovi želji sol>e rezervirajo, sobe tudi uporabiti, kor jamči sicer društvu za škodo, ki bi nastala, ce tega ne stori. V neposredni bližini koce i>od slapom sezida ietos l.odružnica nov bet on i ran bazen, v ka- terem bodo obiskovalci imeli lei^o in cigodno priliko za kopanje v prijetno cd .sc'nca segreti vodi. ki bo stalno pri- tekala in odtekala in bo ved.no poj)ol- noma čista. GOSPODJE SG morajo danes ravno tako kakor dame ravnati po modi in svoje potrebSCine tnm ku- povatl, kjcr jo izbira velika, kvalltcta dobra in cene nizke. Predno si nabnvite klobuk, slamnik nli Cepico, oqlejte si velikausko zalogo v veletrgovinl R. Siermeckt, Celje, kjer doblte pokrivala po slcdečih nizkih cenah: klobuk nayadni volneni 56 Din, boljšl 70, modni 88, finl v vseh modernih barvah 110, iz zajčje dlake 180, lovski 78, fantovski 35, slamnik 20, 30, 36 in 60 Din, za fantc 17, de- klicc 12, fepice 31, 34, 40. 52 In 69 Din. Nakup neprisiljen d Pobiranje davščin na vrenočišča v mestni ohčini celjski v 1. 1929. F1- nannio ministrstvo je dalo dovoljenje, da sin« mestna obcina celjska pobirati v kolediarskem letu 1929 davščino na prenočišča v isti višini kakor 1. 1928. d Iz sodne službe. Pomaknjen je v 2. skupino 2. kategorije Anton, Zorko, višji pisarniški predstojnik pri okrož- ncm sodišču v Celju. d Iz celjske policijske kronike. — V 1 a k jo j e p o v o z i 1. V nedeljo, dne 26. t. m., malo pred tričetrt na 10. dopoldne jo šla 37-letna Marija Če- puš, služkinja pri posestniku Mihi Vidcu na Svetini, od Pečovnika po že- lezniškem tiru na Bregu proti Gelju. Odkar je bila deloma porušena Gre- nadirjeva brv, se ljudje radi poslužu- jejo poti ob tračnicah preko drugega železniškega mosta. Ta razvada je se- daj zahtevala smrtno žrtev. Ko je Oe- })iiševa ob tričetrt na 10. uro dopoldne liodila po tem mostu, je prisopihal za njo iz Ljubljane prihajajoei dopoldan- ski potniški vlak. Strojevodja, ki je j opazil (Vpuševo. je dal dva signala. V tem je wicela Cepuševa teci pred vla- kom, da bi dasegla drugo stran mosta, namesto Ida bi se bila stisnila k ograji. Vlak jo je še na mostu dohitel. Stroj jo je zgrabil od desne strani. jo vlekel j ob desni strani levega tira s 'Seboj in ji ! okrog 5 korakov od mosta zdrobil lo- 2. iuniio f. L g^sils&i äon v Celju Srcv. 42 NOVA DOB A« Stran 3. Beli zobje olepšajo vsak obraz. Cesto že zadostuje samo enkrntno eiščenje z prijetno osvcžujočo Chlorodont-pasto, da se doseže lep sijaj Blonovine tudi na stranicah zob, ako se vporablja poscbno izdclano šfietkico za zobc. Ostanki jedi, ki ostajajo med zobmi ter povzroeajo radi gnilobe ncprijeten dull ust, odstranjujejo se najtemeljitejše z Chlorodont-ščetko. Po- 8kusite najprcj z malo tubo Chlorodont-paste, ki stane Din. 8"—. Chlorodont ščetka za otroke, za dame (mehke ščetine), za gospode (trde ščetine). Pristno samo v originalnehi modro-zelencm omotu z napisom Chlorodont. Dobiva se povsod. — PoSljito nam ta oglas kot tiskovino (omot ne zalcpiti) dobili bodete brezplačno eno poskusno tubo za večkratno uporabo. Tvomico Zlatorog, Oddelek Chlorodont, Maribor. e „ banjo, da so so razlili možgani po ka- menju, dočim 'je truplo padlo na želez- niški nasip. Vlak se je ustavil, ker pa je bila nesrečnica seveda že mrtva, je nadaljeval vožnjo proti Celju. Truplo je bilo prepeljano v mirtvasnieo oko- li&kega pokopališča. — N a peronu u m r 1 a. V soboto, dne 25. t. m. ob pol osmil zjutraj je pripelj'al delavec Fric iz Tlak v obeini Donačka gora svojo 29-letno ženo Terezijo. ki se je bila z žrebljem zastrupila kri v nogi, v Ge- lje, da jo O'dda v javno bolnico. Ko je z ženo čakal na klopi na peronu na re- šilni voziček, je ženi posialo nenado- ma zelo slabo. Predno je prispel vozi- ček, je bila že mrtva. — Nozgoda z avtom. Ko ye trgovec in gostilničar g. Mihael Salohir od Sv. Jakoba pod Kalobjem vozil v petek. dne 24. t. m. ob treh popoldns s svojim avtom skozi mesto, da odda neko bolno žensko v bolnico in privozil Po Aleksandrovi ])roti Prešernovi ulici. se ie pripeljal po Kralja Petra cesti g. Herbert Sko- da iz Šlezije s svojim avtom v smeili proti Glavnein trgu. G. Salobir je v na- glici prezrl stražnikovo znamenje, naj ustavi avto. Posledica je bila. da jo za- del v avto g. Skode in px&kodoval na tem avtu blatnik. Škodo je k sreči Je gQ j)jn _ Padec s stoDTiic. Ko je hotela v nedeljo, due 2G. t. m. ob seclmih zvecer 5-letna Anica, hcerka gospe Vale, ki stanuie v hiši trgovca g Senčarja v Gaborju, iti iz I. nad- stropja po zunanjih stopnicab na dvorišče, je na slabih in nevarnih stopnicali izgubila ravnoteži« in pa- dla na dvorišče. Pri padcu je dobila lahke notranje poškodbe. — N- a j d b a kolesa. V pondeljek, due 27. t. m. ob petih zjutraj .ie našel Stefan Unuk, hlapec pri posostniku ß. Petru Cre- nrožniku na Ložnici, na poti v niesto na cesti pri gostilni Špaizer na Lavi moško kolo. Lastnik dol?i kolo pri po- licijskom od.delku v Celju. d Sadlucki v Celjju. Hirozof. usiho- grafolog in fiziognomist g. N. Sadluc- ki, orelo 15 lii« in stanovanjskih poslopij. Na pomoč je prihitolo 11 gasilskihi društev, ki so Se le pozno ponoči omojile silen požar. d Bankovci po 1000 Din 4000 bron se vzamejo iz yrom-eta. A'ocenisi s 25. majem 1929 v dobi petih let bo- do Narodna banka in n.iene podružni- ce zamenjavalo v polni vrednosti m druge noveanice bankovce državne iz- daje po 1000 Din = 4000 kron in po 100 Din = 400 kron. Po preteku petih let se ti bankovci ne bodo več zame- njavali. d Iz Guštanja. Dne 9. junija obha- jamo desetletnico osvobojenja Mežiške doline. Le inalo dn.i ie še za zbiranje prispevkov wa voliko tombola, ki se vr- ši ta dan v Guštanju. Slovonni, storite svojo narodno dolžnast za obmejno Mežiško dolino ter darujte po mož- ncsti 7A tombolo, bodi v denarju, bodi v blagu. V vsakem večjem kraju so zlnratelji daril. Ne odklomite jili! Na- biralne pole ne vraca.ite prazne! Z obilnimi prispevki dokazite. da je vam za Mežiško dolino, da se z nami vese- lite malega koščka koroske zemlje, ki je bil rešen. Gotovo ni velika zahteva, ako se po desetih lotili spomnito te ob- mejne zemlje z malim -darom! Vedite, da v nacijoiiialnem oziru Mežiška do- lina še ni prid)obl.iona. ječi še v jarmu nemškutarske tradicije in nemške agi- tacije. Dan proslave mora pokazati enodüsno voljo, >da hiočemo ta nemšku- tarski duhi iztrebiti. Sami teffa ne mo- I'omo- in zato apeliramo na pomoč; vseh Slovencev. Delovanje Nemcev ob ^aši. meji naj nam .služi posebno glede d Sprehod v parkn ni nikoli prije- ten, če ste ])rej imeli težko dolo ali če vas še čaka. — Ako jemliete za pra- nje perila SGHIGHTov »RADI0N«, bo pranje za vas zabava. d Zakuj se munte, ko pa ni treba? Čez noč naj se perilo naimoči v razto- pini ŽENSKE HVALE, zjutraj pa iz- pere s SCHICHTovim TERPENTIN- ovim. MILOmi. — Varujte se pomaredb! d Popravila pramofonov izvršuje Anton Lečnik, Gelje, Glavni trg. 333 d Prvovrstna in siaurno kaljiva se- mena vseh vrst, polj.ska kot vrtna se dobe pri tvrdki Anton Fazarinc, Ge- lje. ______________ Čari planin pridejo do polne umetniške veljave samu s prvovrstnim zanesljivim fotomaterijalom, katerega imate v zalogi edino-Ie v »special - turist-foto« drogcriji CENTRAL -- Vrtovec, Celie, Kralja Petra c. at. 19. 2-20 požrtvovalnosti za vzgled. Ta pozi'tvo- valnost ni samo bila, ko so lani tako pompozno praznovali 10-letnico osvo- bojonja Koroskö, ampak se ponavlja vsako leto ob raznih prilikah. Na.sa javnest pa ])0Ztiblj'a. da z osvobojenjem na papirju se ni vse storjeno. Sloven- i'i. na difin proslave vas pricakujemo } im a kern številu kot ub priliki odkrit- ja Malgajevega spomenika. Malgajev duh vas kliče in dolžnost zavednega Slovenca je, d'a se odzove. Telovadna diruštva, pomagajte! c Celjska porota. Za poletno zase- danje celjske porote, ki se priene v pondeljek, dne 3. joinija, so doslej raz- pisaniö sledeče razprave: v pondeljek 3. jun..proti Francu Giglerju (uboj), Antoniji Zagoricnik (detomor) in Er- nestu JJorndku (uboj); v torek 4. juni- ja proti Francu Šalaniunu (uboj); v sredo 5. junija proti Martinu Po&- gorsku (tatvina), Hudolfu Pečečniku (tatvina) ter Frideriku Hriberniku in Edvardu Lesjaku (tatvina). Dve raz- pravi bosta še te dni razpisani. c Mariborska opereta v Celju. V ne- deljo, due 20. t. m. je uprizorilo mari- borsko narodino gledališče v Gelju dvo- je operet in sicer popoldne Lebärjeve- ga »Grofa Lukseml)urskega« in zvecer Nedbalovo »Poljsko kri«. Gledališče je bilo zlasti popoldne žal nepovoljno za- sedeno. Prvo opereto je dobro režiral g. Harastovic, drugo pa istotako zado- voljivo g. Rasberger. Pohvalo zasluži tudi orkester pod spretno taktirko g. L. Herzoga. Scenerije so bile skromne, a primerne. V »Grofu Lukseinbur- škem« so se zlasti odlikovali gdt1. Udo- vičeva, gdč. Gepičeva in ga. Bukšeko- va ter gg. Nerat, Skrbinšek in Hara- stovic, v »Poljski. krvi« pa gcl'c. Udio- vičeva, gdč. Savinova in ga. Zakraj- škova ter gg. Nerat, Harastovic, Ras- berger in P. Kovič. Igralci so se zelo potrudili in dosegli lepe uspehe. Pu- blika jib je nagradila s številnitni aplavzi. d Velik pozar v Okonini. V soboto*, dine 25. t. m. okrog desetih zvecer je nastal v Okonini pri Rečicii ob Savinji velik požar, ki je upepelil žagi posest- nikov Ignaca Zavolovška in Ivana Za- krajska ter v bližini.se nahajajočo mi- zarsko delavnico posestnika in gostil; niearja Hermann. Zgoreli so vsi trije objekti s stroji in zalogami lesa vred. Ogenj je nastal najbrž vsled. tleče ci- garete. Razne politične in druge novice. Proces proti Punisi Račiču in it. radi umora v Narodni skunšoini dne 20. junija preteklega leta. se ima da- > nes pričeti v Beogvadu. Tri obtoženre j (Račica, Jovanovica-Luno in Popovi- > da) zagovarja 36 odvetnikov. Razpra- ! vi bo privsostvovalo tudi veliko doma- ' čih in tujih casnikarjev. Razpravo bo- ] do vodil predlsednik sodisca 1. stopnje Milutin Petrovic, prisednika sta sod- nika Vukajlovic in Marinkovir. „Mi se mnogo izprehajamo" pravi rnlada gospe< Mica. „Casa imamo dosti, pa tudi gospo- dinjsfvo me preveč ne utruja, ker p- remo fako, da V20 memo RAD SON, k i pere s 0. m ." RAblON ^peresaml Varujeperilo! Newskega ekscesaria Viljema je njegov zasebni blagajnik ogoljufal za , vec ko sto tiso'e mark in ie bil odpu- ščen. Ob tej priliki je prišlo na dan, da je Ritz ustanovil in vodtil veliko, tajno prevratno organizacijo. ki ie naniera- vala Viljema zopet spraviti na prestol. Potres v Turčiji. V 74 krajih krog Karakisarja je zadnji potres porusil popol-noma 1.357 his, deloma za 313. Mrtvib je 64 oseb, 72 pa ranienih. I nrLiujtimtJtl sigurno sredstvo i.acr»oineiy pr^ti kadi U| kntaru, prehladu, influeitci, kro- ničnem zapaljenju, bronhitida itd. Dobiva se v vseh lekarnah. Proizvaja le- karna ARKO, Zagreb, Ilica br. 12. Dr. E. Mejak: Celjska legija dobrovoljcev na Koroškem. (Spominska črtica ob desetletnici ko- roških osviobojevalnih bojev.) (Konec.) Gelovčani pa so se mogli v kratkem prepričati po našem obnašanju o ne- istinitosti tell vesti, s katerimi so čete koroske vlade gotovo le hotele opravi- čiti napram prebivalstvu svoj stralio- petni beg in poraz. Polkovnik Milinkovic, ki ie z vecjo četo Srbijancev zasedel Gelovec in se nasolil s svojo komando vanj, je men- da izdal tudi primeren tozadevni pro- glas na prebivalstvo. Gelovški Slovenci so nas globoko gi- njeni pozdravljali in nagovarjali, osobj'e Mohorjeve tiskarne z gospodom Terekoni celo korporalivno. Pozneje so nas celov&ki Slovenci tudi obiskali v Vetrinju in Krivivasi in nam pri- nesli razlicna darilca. 8. junija je legija sprejela povelje, da odid« na Vrbeko jezero in se nasta- ni v 'Krivi vrbi. Brojno stanje legije je bilo na fa dan od prvotnih 88 mož'83; 1 legijonar je bil ujet, 4 pa ranjeni, ozir. bolani. Čete koroške vlade so položile orož- je, v Gelovcu so se zbrali zastopniki antante k posvetovanju, v deželi se je vpostavil mir in red, jugoslov. čete so se ustavile. Gosposvetsko polje je pre- stopila le majJinia jugoslov. ceta. Poli- tii-ni dogodki .so se razvijali s fihn«ko hilrosljo. Po več ko 10 dneh smo smeli zonot. misliti na oddih. Kakor strela iiz jasnega neba nas je sredi prijetnega pocitka in tovariške- ga kramljanja ob prekrasnem Vrl> skeni jezeru zadela vest, da morajo jugoslov. čete takoj zapustiti Gelovec in čuli so se že prvi glasovi o plebisci- tu na Koroškem. Dobra volja nas je minila in raz- mi.šljati smo pričeli, čemu so bili i>q- trubni vsi nasi napori in vse velike materijalne žrtve za Koroško od pre- vrata sem, zakaj je padel Malgaj in številni drugi naši koroski borci? Ali bode samo zvita diplomatska poteza zbrisala in uničila vse uspelie fizične in duševne bo>rbe Jugoslovanov za zi- belj slovenskih pradedov? Dolžnost, ki nam jo je narekoval.a domovina v kriticnem casu, smo opra- vili, iz domovine so prihajale sveže če- te, da zavzamejo naše dosežene polo- žaje. Prvotna, legiji dana naloga je bila pravzaprav že pred ofenzivo končana. Ofenzive smo se udeležili. ker smo vi- deli, da je regularne jugoslov. vojske ;o j)iTnialo na mestu, da smo mi še potrebni in pa, ker smo sami vsi iskre- no želeli udeležiti se napada na so- vraznika in pohoda na Gelovec. Geljsko gimnazijsko ra.vnateljstvo je sporočilo našemu poveljstvu, da se je bati, da zgubijo legij'onarji-dijaki tekoce »olsko leto, če se takoj ne vrne- jo in ne opravijo svojili izpitov. osniio- šolci pa maturo. To je I)il konecno povod. da je pt>- Mtran 4t. »NOVA DOBA< Štev. 42. eljstvo legije 11. junija zaprosilo vr- cvno poveljstvo na Koroskem za d'o oljenje, da se legijonar.ii vrncjo do- 1OV. Že drugega dne popoldne je došlo lovelje, da se inia celjska legija 13. liiija zgodaj zjutraj po železnici od- eljati. Na vlak naj odkoraka tako, da e bode vzbujala pozornosti pri prebi- alstvu, v Grabštajnu. Gdriniti ima v ielje k dopoliiilnemu uoveljstvu eljskega pešpolka, k.ier se demobili- ira in razpusti. ¦ Kurir komdt. Drav. div. oblasti ge- erala Smiljaniča pa je izroeil povelj- iku legije naslednje poslovilno po- elje legijonarjem: »Za Vase vseskozi 'ožrtvovalno in uspešno delovanje pri svoboditvi našib koroskib bratov am izrekam prisrčno zahvalo. Želini, a Va mostanejo naši böji za svobodo Loroške večno v spominu in Vas vz- icdbujajo k cvrstemu in žilavemu de- ovanju za cast in slavo našega na- oda. Boiff z Vami! General Smilja- L1C.« Tako so se glasile poslovilne besede rhovnega poveljnika jugoslovenskih oroških čet in vendar nam je bilo pri rcu nepopisno težko, ko smo se 13. unija 191 i) zgodaj zjutraj v vsej tišini ivagonirali v Grabštanju in se je pre- naknil vlak z nami iz postaje ter so- »ilial v meglenein. deževnem jutru )roti Dravogradu in dalje proti Celju. Politicni dogodki zadnjili dni so nas nlade idealne ljudi duševno docela po- lacili. Vrhutega je slabo vreme ob lasem odhodu iz Koroške naže razpo- oženje še poslabšalo. Kako velika raz- ika med tern odiiodoin in nasim od- lodom iz Gelja 11. mala! Naše trdno prepricanje, da bo vse ugoslovansko, kar smo zasedli preko Drave, gori do naše Gospe Svete in Jjekš ter Labud'a, ker je vse to bilo lekdaj naše in ker biva tod še danes iaš rod, se je pritelo maiati, v našihi uladi-h srcib se je vzbujal gnus nad svetom, ki ga tudi svetovna vojna ni ako poboljšala, da bi ne ostal še na- lalje nepravičen in dodelil vsakemu larodu, kar- nxu gre po božji in narav- li pravici. Treba bi bilo le. da kdo za- poje takrat »Nmav črez jezero ;. . .« n zjokali bi se bili vsi do zadnjega. Obupavali pa vendarle nisano in ko mio se legijonarji v Celju 14. junija 1919 poslovili drug od drugega, smo si zatrjevali ob prelepili spominib na ivesto tovaršijo skozi dober mesec, da ie vsikdar, kadar nas bo rabila naša koroška zemlja, zopet snidemo in po- nitimo na določena nam mesta. 2e jeseni leta 1920 se nas je velika večina legijonarjev podala zopet na Koroško, da pomagamo pri plebiscit- ni akciji, kar je bilo v naši moči. &e žalostnejši kot junija 1919 smo zapu- ščali oktobra 1920 ta resnično tužni naš Korotan. Mi smo storili svo]o tlolžnost, krivi nismo mi. krivce bo ugotovila objektivna zgodovina. Naj živi naša Koroska in naši Ko- rošci, naj živi iskrena in globoka ljur bezen do doniovine! Naši stari sadovnjaki rm spomlad. Sedajle spomladi je najlepša prili- ka, da ugotovimo življensko zmožnost naših starih nasad'ov. Ce jih bomo opazovali od dobe cvetja, pa tja do je- seni, ko bo treba spravljati sad, se bo- mo marsikaj naučili. Vse kaže, da bo letos sadna letina dobra. Drevje je za- cvetelo, kot malokdaj kljub bojazni, da bi bil utegnil inraz uniciti naše nasa- de. Starcjše drevje je dobro prestalo mraz. Ce bo res drevje tudi blagoslov- Ijeno s sadjem, se bomo marsikaj na- u-eili tudi pri starih. a se z/dravih na- sadih. Najprej poglejmo nasade sedaj spo- mladi. Po večini nam naš sadovnjak Htneljarji I Mrčes se že pojavlja na hmelju. Ugo nobite jo najsigurneje z Kvasijo raz- topino. Točno navodilo za pripravo te raztopine, kvasija les in mazilno milo dobite stalno v drogeriji Sanitas, Celje, Aleksandrova ui.5. goitovo ne bo ugajaL. Nekaj bomo goto- vo opazili v njem drevja, ki sploli ni pognalo. Med tako drevje spadajo predvsem češplje. Ali ni škoda za tra^ vo in drugo drevje, da ostaja v sadov- njaku še tekom leta to suho drevje kot leglo in skrivališče vsakovrstne golaz- ni? Zato takoj ven s takim drevjem, če tudi malo poteptamo travo. Baš pri češpljah bomo nasli marsikatero dre- vo, ki inia «o })ar zdravih vej. ki so se- daj v cvetju. In baš to cvetje zapelje skoro vsakogar, da si misli: letos pa bo! Le pazimo na take cesplj'e skozi le- to! Kmalu bomo ugotovili, da sadja drevo večinoma ne bo nastavilo, če se bo kaj oljesilo, bo pozneje odpadlo. V jeseni pa, ko bo drugo ärevje se vse lepo zeleno. bo imela taka oešplja sa- lno rumeno listje. Brez dvoma je tako drevo zapisano skorajšnji smrti! Vsa- ko leto se posuši zaradi kaparja vedno vec češpljevega drevja in tudi njegov učinek se na drevju pojaeuje iz leta v leto. Vcasih je trpelo vendarle več let, preden je uničil drevo. sedaj gre to kar v treh letib, a ponekod sploh usta- vi rast vsakemu mlademu drevesu. Že iz teh opazovanj je razvidno, da nima prav nobenega smisla več obdržati v naših mesanih sadnih vrtovih starej- ših, kolickaj bolebnih češpelj, ker iz njih nikdar več ne bo nič prida. Tudi pri mlajšem češpLjevem drevju bomo opazili, da kar nič več ne raste tako bujno, kakor včasib. To ni niti čudno, ker moramo pomisliti, da so veasih taki poganjki rastli i/ zdravih korenin zdravega drevja. Seda] ni vee toga; z bolehnim sadnim drevjem hira tudi zivlj'enska moč korenin in živ- ljenska moč mlajšega drevja. Zato tu- di nima prav nobenega smisla, da bi se ogibali pri kosnji takib slabotnih pognnjkov. Cimpreje jih s koso iztre- bimo iz sadovnjaka, foliko bolje bo, ker nikdar ne pričakujmo iz takih ppj- ganjkov dobrih d^eves, ki pa bi, če bi slučajno zrasla par metrov visoko, sa- mo delala nerod v sadovnjaku. Zato kar po njih! Kjerkoli upamo, da se nam bo češ- plja in sliva še vedno izplačala, ali pa želimo pridelati samo za dom nekaj sadja, tarn se navadimo to drevje cep- lj©no zasajati v pravih oblikah in pre- preciti s škropivi (arborin) delovanje kaparjev! Tudi pri drugem drevju bomo opa- zili po cvetju marsikaj. Poleg raznih škodljivcev bomo videli, da se marsi- katero drevo, ko odcvete, kar nikamor no gane v rasti, ker pač porabi vso hrano za sad. Skrbimo, da bomo k tar kemu drevju napeljali čimpreje do- volj gnojnice. Trdno pa sklenimo: to drevo, ki je letos tako zacvetelo. potre- buje za naprej mnogo brane in bomo zato že jeseni podkopali pod kap kro- ne dovolj hlevskega ali pa vsaj umet- nih gnojil! Pri mladeni sadju bomo opazili, da zarodek prav rano odpade — poiskali bomo vzrok! Morda zaradi 'suše: po strmejših legali bomo napoljali pošev- no jarke, ki bodo lovili po pobočju se odtekajočo vodo in jo dovajali v okri- lje drevesne krone. V ravnini bomo skrbeli za vlago vsaj. z rahlianjem dre- vesnega kolobarja in tako preprecili izhlapevanje vode z okopavanjem. Če so skodljivci vzrok odpadanja, si jih bomo prav dobro zapomnili in ob prvi priliki vprašali za nasvet. kako bi se jih ubranili. Poleti in proti jeseni bomo opazili, kako je sadje neenakomerno razvito. Tudi homo poiskali vzrok: najbrž jo krona pregosta, pozimi in na spo- mlad pregosto vejevje izžagati, ali so veje prestare: drevo bo treba pomla- diti, ali manjka hrane: poles: skrbi za vodo, bomo ob deževju tudi poleti za- livali tern revožem z gnojnico. Še marsikaj lahiko opazimo, ce ho- čcmo. Leto dni dobrega opazovanja — vsaj ob ncdeljah — leto dni prakticne- ga dela nam bo pripomoglo do spozna- nja koliko smo dosedaj zamudili. To bo najvecje spoznanje. ki mora roditi sklep: oh prostem času bom prostovo- Ijen sadjarski šolarček! * Najhujši škodljivec sadnega drevja je človek sam, ako se ne briga zanj, ko jc v potrebi in sili. Kdor pusti drevo stradati in trpi-, da se pasejo po njem zajediavci, ni vreden imena sadjar. Ink. Jos. Skuhic v »Sadjarju in vrt- narju« 5/^.92.9. Prodam pramofon po ceni. Naslov v upravi. Q^ascinski kočijaž samec, se sprejme. Predstaviti se ie, ali poslati prepis izpričeval, pri oskrb- ništvu graščine Novikto5ter, Sv. Peter v Savinjski dolini. Prodam motorno kolo s prikolico, 8 H5, 3 prestave. Na ogled v mehanični delavnici R. Perdan, Celje. 2-1 Prekiic. Podpisani pieklicujem vse Žaljivke, izrečene 2t. aprila t. I. v gostilni g. Četina, v Zg. Grušovljah o g Stani- slavu Fugin?i in g. Gregorju Košaku v zadevi hmeljske kupčije ter se za- hvaliujem navcdenima gospodoma, da sta odstopila od tožbe. Peter Obriskal posestnik, Breg—Polzela. Pšenična k»va. Vidrova kava, ki jo je pred vojsko raz- poSiljala tudi v Slovenijo češka tvrdka Vidra iz Prage, se še marsikdo spominja. Vidra je tudi izdajal znani časopis „Domači prl- jistelj". Vidrova kava je pšenična kava in še sedaj zclo priljubljena na Češkem, a v Jugoslovijo se radi visoke poStnine in carine ne pošilja več. V Beogradu sc izdeluje po isti mctodi kod Vidra na ČeSkem pšenična kava „Java11. Bivši naročniki Vidrove kave v Jugoslaviji bodo brez dvoma radi naročevali l(Javaf( pšenično kavo, ker vedo, kako izvrstna je pšenična kava. Pšenica je najžlahtnejše žito, jc bolja nego ječinen ali rž. - Iz pšenice se dela najboljša moka, najboljäi kruh in tudi najboljša kava. — Kava iz pšenice je boljša nego iz ječme- na ali rži. ,iJaval( pšenična kava je žgana iz lepe banaške pšenice po preizkušeni rnoderni metodi. iiJa wa" pšenična kava je izvrstna* zelo redllna, izdatna in zelo okusna* „Java(< pSenična kava ne razburja živcuv In srca, tcmveč krepi telo in duha. Je primerna zdrava hrana za otroke in odrasle, za slabotne in čvrste, za duševne in telesne delavce. „Java11 pšenična kava je zelo okusna ter jo z užitkom pije vsak, tudi tisti, ki sicer ne mara kave. „Java11 pšenična kava je zelo izdatna, se je ne sme preveč zakuhati in je torej zelo po ceni. Razunina, štedljiva gospodinja uporablja torej le „Java" pšenično kavo. i,Java" pšenična kava irna okus kakor prava kava. Za otroke se kuha sama, za odrasle tudi sama ali pa kot pridatek k pravi kavi. „Java11 p&enično kavo raxpe* öiljamo po pofttl v zavojlh po 5 kg za Din 70'—y če se denar napref poilje ali pa po povzetju za Din 75-—. Povzetjc je Din 5*— ctražje. PoAtnlno plečamo ml. Vsakemu 5 kg zavoju „Java" pšenične kave, je kot darilo pridjana lepa skodelica za kavo. Če hočete piti res dobro kavo in poceni, naroöit« „Java11 pienično kavo« Kdor poskusi, je zadovoljen in naš stalen odjemalec. Prepričajte se in naročite „Java" pšenično kavo; Priporočajte „Java" pšenično kavo svojim znancem! Kdor pridobi deset naročnikov, dobi en 5 kg paket „Java" pšenične kave brezplaCno in pošlnine prosto. Pržrona kafe „JAVA" K D. Beograd, Lomina ul. 11.-d. Proda se poceni zložljive postelie, mala damska pisalna miza in druge malenkosti v Stross- mayerjevi ul. 3/1. Istotam se odda v najem velika klet. 2-1 Hišft aii stsivbišč« do četrt ure od mesta CELJE odda- ljeno, na prijaznem, solnčnem kraju SEKUPI. Ponudbe z navedbo cene ie vposlati na upravo »Nove Dobe« pod »Stavbišče<. km iz vseh rudnikov prvovrsten dobavlja in do- =¦ stavlja trgovina Franjis Joit, Cef jef Aleksandrova ul. 4 Dve lepo opremljeni sobi s hrano in kopalnico v hiši se odda takoj. Naslov v upravniStvu. 5-4 Moderne ttsteovlne vseli vrst: Knji0e, lepake, letake, pisemske glave, kuverte, vabila 1. dr. Vain tiudl v okusni iasvecDbS in po zmerni ceni Zvezna flskarna v Celju 1Lastna lens igoveznica Izvrsuje vsa v njeno slroko spadajoča dela. Ljudske knjižnice imajo pri vezavi popust. BmHBBHMHBSBHB Hai«Bčja zalasa ia saitioppodaja "ä najprippavneiših 9W* ce«e znatno »nizsne! -^n s 11 PITCH ICOleS >nk«'e.^amke „WAFFENRAD« ;|ig' **» ^w^ ^^^fc^fc ÄÄ^^-Ä^^Ä^ Vsa kolesa s torpedo-prostotekom In povratno stopalno B w ^ w ! 12 mesccev garancija. Cen» od 1600 Din nctprej. zavoro. Največja zaloga delov koles in šivalnih strojev po najnižjih cenah. Popravila "K -^^^ I mtmmm^+mmH-t A ., Ä u -4» *«,#^ tuJin izdelkov strokovnjaSko, hitro, dobro in ceno. _ " Q ! A. WEGEK, Celje, Gosgnaska uhea 32. «aw^ia rep«raoii.ka dei^mc*. >>i Tiska in izdaja Zvezna tiskarna. — Odgovorou z.a izdajatelja, tiskarno in redakcijo Milan Čttiua v Cd^M.