samostojno podjetništvo?!® J HIŠE I OKNA I VHODNA VRATA! NOTRANJA VRATAi SENČILA ŠENTJURSKE ■■ Šentjur do 0 ^ ~ ŠENTJURSKE novice 2013 352(497.4 Šentjur) COBISS o 0108813,11 Poštnina plačana pri Pošti 3102 Celi NOVEMBER 2013, cena 2 EUR vi. INTERVJU Z MIHAELOM BUČARJEM: Knjižnica Šentjur Mestni trg 5b 3230 Šentjur Zadobrova 69 JELOVICA PSC CEDE Trgovina JELOVER Gsm: 041 209 549 AKCIJA: irtnKomitiiara www.trakom-slo.co $nmE JELOVICA Peter Žmaher s.p. Cesta Kozjanskega odreda 16, 3230 Šentjur Telefon: 041 687 950 daa do 27% popusta na okna ugodne cene notranjih vrat 031 652 437 Naročite \r CZJ Lf\ Skoraj vso letno naročnino vam lilNiil*] GCatidm h® wDŠd? Izberite ■Mk pF ■ # Bon v vrednosti 20 EUR Gostišče in prenočišča Bohorč, Šentjur. Bon v vrednosti 20 EUR Vulkanizerstvo MULEJ Šentjur, hitri servis vozil, optika 3D, ročna avtopralnica. ^ Bon v vrednosti 20 EUR VVellness Aspara, Ceing d. o. o., Šentjur. Zakai postat ŠENTJURSKE NOVieE POVEZUJEJOoLJU kjer živij0 želijo ved^kjebodo oprali Ljudje želijo vedeti, kaj se dogaja pri ’ j. ;jm bodo prijazno postregli z n ^ odrezali domači njihove občine, zakaj so pn isu ŠENTJURSKE NOVICE. veliko ve« br.lci « »L-i -= oko„a. Z, ceno le dve., kavic vam ponu.amo novic grad je omejeno Pohitite! Število na r--------------------------------------------n I DA, želim postati naročnik mesečnika ŠENTJURSKE NOVICE, j Izbral sem darilo št.: 1 I | Moje ime in priimek: I Naslov:_______________ ŠENTJURSKE NOVICE so mesečnik. Izidejo | prvi torek v mesecu. Cena izvoda je 2,00 evra. I Telefonska številka: F 1 E-poštni naslov: I Lastnoročni podpis: Letna naročnina znaša 24,00 evrov. Do darila dobrodošlice so upravičeni novi naročniki (ki pred tem vsaj 6 mesecev niso bili naročeni na Šentjurske novice) in vplačajo enoletno naročnino. Nagrado prevzamete v uredništvu: ŠENTJURSKE NOVICE, Drofenikova 15,3230 Šentjur. Telefon 03/ 620 02 52. L — _ — — J STORITE TO KAR JE PRAV OD STAREGA DO NOVEGA, OD POKVARJENEGA DO POPRAVLJENEGA ara ram® mmim mm SERVISIRAJTE IN KUPUJTE PRI M£t STRUJ Podkrajšek Anton s.p. Ponikva Mb.3232 Ponikva Tel: 041 693 394 [The Elropean Comeort Shoe*| VERJETNO NAJBOLJŠA OBUTEV ZA JESEN IN ZIMO V MESTU! Seibel Drofenikova 16, 3230 Šentjur Delovni čas: Pon. do pet. od 8.00 do 18.00 Sobota 8.00 do 13.00 T 03 574 11 13, 041 886 261 E-pošta: tatjana.ramsak 1 ©siol.net ^2^ ŠENTJURSKE NOVICE, NOVEMBER 2013. urednistvo(čDsentjurskenovice.si Izpostavljeno NA NASLOVNICI I MLADI UPI- EKIPA U6 ' • I FOTO: JURE GODLER ........... ....................™*pW...«..............immpi...ni............................■iiiiiiiiinniim........nManiHMiiiamiiiim' Uvodnik urednik Šentjurskih novic ONLINE STREAMING Verjetno bi moral naslov razložiti, saj je vsaj za nekatere popolna neznanka. Naslov pomeni prenos v živo, predvsem na svetovnem spletu. Prenose v živo že vrsto leto let uporablja televizija in to ni nobena neznanka ali nekaj še nevidenega. Za to potrebujejo ogromen reportažni avtomobil, armado snemalcev, da ne govorim o ceni tehnike, urah opravljenega dela številnih zaposlenih in honorarcev, ur postavljanja in pospravljanja, kilometrov kablov ... Od stroškov dela in materiala se lahko zvrti v glavi. Na podelitvi diplom Šolskega centra Šentjur so orali ledino. Profesor Boris Zrin-ski, legendami košarkarski trener tudi slovenske reprezentance, ki je zaposlen na ŠCŠ, je pripravil »live streaming« podelitve diplom novopečenim diplomantom - proslavo je bilo moč spremljati kar na njihovi internetni strani - v živo iz Kulturnega doma Šentjur. Kar je še bolj fascinantno, je cena njegovih tehničnih pripomočkov - nekaj več kot tisoč evrov. Za tisto, kar naredi televizija za vsaj petstokrat in več denarja, je Boris Zrinski naredil za 1.000 evrov. Potreboval je samo tablični računalnik z zelo hitrim internetom in nekaj računalniškega znanja. Drži, da se kvaliteta slike še ne more primerjati s televizijsko, kajti za to je potrebno ali nekaj več financ ali pa še počakati kakšno leto, da se obstoječa tehnologija še malo razvije. Ne trdim, da je »live streaming« neka novost, vendar tega inovativnega pristopa na javni prireditvi še ni uporabil nihče v naši občini. Verjamem, da bodo temu zgledu sledila mdi druga društva, občine s prenosom sej v živo, podjetja itd. Tehnologija ne pozna meja. Vendar se ob tem upravičeno sprašujem, če je osebni stik ogrožen, nas bo tehnologija popolnoma pokopala. Dmženje s prijatelji, sploh med mladimi, je resno ogroženo s strani socialnih omrežij, kjer mladi raje preživijo več časa kot na igriščih, na »drinku«, na klepetu. Ne, ne bodo se spremenili, ko bodo odrasli. Internet jih je popolnoma zasvojil. Za našo generacijo s sklonjeno glavo ugotavljam, da smo verjetno zadnja - ki se še pogovarjamo med sabo, si stisnemo roko v pozdrav, seksamo... PRIMERJAVA Plače v javnem sektorju praviloma nižje 1 5.338 EUR. Na Šentjurskem je bilo točno toliko avgusta najvišje bruto izplačilo v javnem sektorju. Nižje plače. V primerjavi z lanskoletnim avgustom so javne plače praviloma od 7 do 10 % nižje. » Piše: Jure Godler Raziskali smo, kakšne so plače javnih uslužbencev na območju Šentjurja in Dobja. Pri tem smo uporabili javno dostopne podatke o plačah za letošnji avgust, objavljene na portalu e-uprave. Iz podatkov smo oblikovali lokalno lestvico in preverili, kakšne so plače naših uslužbencev na državni ravni. DEJSTVO Povprečne plače Povprečna mesečna plača za avgust 2013 je nominalno in realno nižja od plače za julij 2013. Zaposlena oseba je v mesecu avgustu 2013 zaslužila 1.506,88 EUR bruto plače; od povprečne mesečne bruto plače za julij 2013 je bila nižja za 0,2 %. Povprečna mesečna bruto plača pa je kar za 2,5 % nižja od bruto plače v enakem lanskem obdobju. Zaposlena oseba je tako v prvih osmih mesecih letošnjega leta zaslužila na mesec povprečno 1.511,78 EUR bruto. Najvišja plača v zdravstvu Plače direktorjev zdravstvenih domov in bolnišnic ostajajo med najvišjimi v javnem sektorju in izjema ni niti šentjurski zdravstveni dom. Direktorica Zdravstvenega doma Melita Tasič Ilič, dr. med. spec. spl. med., je avgusta namreč prejela najvišje bruto izplačilo v javnem sektorju na območju Šentjurja in Dobja - 5.338 EUR. S tem se je uvrstila v sam vrh naše lokalne lestvice in na 30. mesto državne lestvice. Vendar se nižanje plač pozna tudi v zdravstvu, saj je njena bruto plača kar za 13 % manjša od avgusta lani, ko je direktorica prejela bruto plačo 6.128 EUR. Na drugem mestu lokalne lestvice Šentjurskih novic je poslanec mag. Štefan Tisel s 4.073 EUR bruto plače. Glede na avgustovsko tabelo plač vseh javnih funkcionarjev bi DEJSTVO Sšeps Najvišja v Postojni Najvišjo bruto plačo v mesecu avgustu 2013 je prejel direktor Bolnišnice za ženske bolezni in porodništvo v Postojni dr. Aleksander Merlo, kar 7.515 EUR. Sledi mu direktor Agencije za trg vrednostnih papirjev dr. Damjan Žugelj s 6.926 EUR bruto plače. ga na ravni države lahko uvrstili nekje okoli 260. mesta. Župan Šentjurja mag. Marko Diaci je bil s 3.432 EUR bruto plače avgusta uvrščen na 614. mesto lestvice. Pri uvrstitvah v slovenskem merilu je treba upoštevati, da na portalu e-uprave podatki o plačah nekaterih funkcionarjev, denimo poslancev, manjkajo. Tako so »naši« funkcionarji verjetno uvrščeni nekaj mest nižje, kot kaže lestvica na omenjenem portalu. k A novice izlita Tasič-Ilič, dr. med. Direktorica Zdravstvenega doma Šentjur 5.338,00 6.128,00 -Jkjg. Štefan Tisel Poslanec v Državnem zboru 4.073,00 4.209,00 Marko Diaci Župan Občine Šentjur 3.432,00 3.530,00 ■litija Zidanšek Okrajna sodnica in začasna predsednica Okrajnega sodišča v Šentjurju 2.726,00 3.385,00 iljjabeta Jelen Ravnateljica Vrtca Šentjur 2.976,00 3.271,00 ijjjjana Metličar Načelnica Upravne enote Šentjur 3.054,00 3.177,00 i2i Palčnik Direktor občinske uprave Občine Šentjur 3.418,00 3.009,00 Branko Šket Direktor Šolskega centra Šentjur 2.901,00 2.998,00 ■ijjjjan Gradišnik Ravnatelj Osnovne šole Franja Malgaja Šentjur 2.925,00 2.984,00 ^3^9 Godec Direktorica Ljudske univerze Šentjur 2.752,00 2.965,00 iig- Anica Weber Direktorica Centra za socialno delo Šentjur 2.819,00 2.923,00 ■i^na V. Razboršek Direktorica Doma starejših Šentjur 2.998,00 2.865,00 -ijjleta Košak Ravnateljica Osnovne šole Slivnica pri Celju 2.774,00 2.840,00 ■i!*ert Gajšek Ravnatelj Osnovne šole Hruševec Šentjur 2.774,00 2.827,00 Vodopivc Ravnatelj Srednje poklicne in strokovne šole (ŠC Šentjur) 2.690,00 2.782,00 ■iUlana Oset Direktorica Knjižnice Šentjur 2.724,00 2.754,00 il^ša Sovine Ravnateljica Osnovne šole Dramlje 2.424,00 ■Šipona Zdolšek Ravnateljica Glasbene šole Skladateljev Ipavcev Šentjur 2.598,00 2.645,00 >iieja Ocvirk Ravnateljica Osnovne šole Blaža Kocena Ponikva 2.534,00 2.580,00 ■jtiiiina Plemenitaš Ravnateljica Osnovne šole Dobje 2.470,00 2.512,00 'iijjka Zendzianowsky Ravnateljica Osnovne šole Planina pri Sevnici 2.340,00 2.460,00 | 8 I Direktorica občinske uprave Občine Dobje 2.774,00 2.457,00 \3?J>temberger Direktor Varstveno delovnega centra Šentjur 2.539,00 2.413,00 ^iikAndreja Smole Direktorica Razvojne agencije Kozjansko 3.071,00 2.251,00 '-illE.Leskovšek Župan Občine Dobje - nadomestilo za nepoklicno opravljanje funkcije 1.286,00 ^gustovske bruto plače javnih funkcionarjev v Šentjurju in Dobju, vir: portal e-uprave. ANKETA Facebook Ali uporabljate Facebook in kako pogosto? Kakšen vpliv, menite, da ima na socialni razvoj družbe? » Spraševal je: Zoran Borovšak Aleš Razboršek, Šentjur »Facebook uporabljam občasno. Nekje okrog ene ure dnevno. Odvisno od posameznika. Včasih je zelo uporabna zadeva, ker smo lahko v stiku z ljudmi, s katerimi drugače težko ohranjamo stike, najsi bo to zaradi razdalje ali časa. Preveč ljudi pa pretirava z uporabo tega medija.« Aleš Pavline, Planina pri Sevnici »Ga ne uporabljam. Menim, da ima negativen vpliv, saj je zaradi njega bistveno manj osebnih stikov in pogovorov. Veliko mladostnikov preveč časa, ki bi ga drugače lahko uporabili bolje, preživi na Facebooku.« Martin Čater, Šentjur »Uporabljam ga, vendar zelo malo. Nekje eno uro na teden. Menim, da ima v mejah zmerne uporabe pozitiven vpliv, saj je nekakšna moderna hitra pošta. Ljudje se zaradi njega virtualno družijo več, osebnega stika pa je bistveno manj.« Darko Mavrič, Šentjur »Facebook uporabljam približno eno uro na teden. Je super zadeva, saj se lahko s prijatelji pogovoriš in kdaj tudi skregaš. Menim, da je zaradi njega virtualnega in osebnega druženja več.« P ^/ITZK CZP£ A/ / S/l CZ ZA POSTEL/O /TV XZ/ 77?e8A PLAČAT. Ali otroci še potrebujejo tiskane učbenike? OŠ Hruševec. Pričeli bodo izvajati pouk s pomočjo tabličnih računalnikov. » Piše: Jasna Romih Tablični računalniki dandanes izpolnjujejo izobraževalne in znanstvene potrebe učencev ter jim pomagajo pridobiti potrebne veščine. Preprosto rečeno, usposabljajo jih za kariemo pot tekočega stoletja. Na OŠ Hruševec Šentjur uvajajo tako eno izmed najnovejših metod učenja. Inovativna pedagogika Šola je partnerka v konzorciju šol in javnih zavodov, ki so pridobile finančna sredstva za projekt Inovativna pedagogika 1:1. V ta namen je prejela sredstva za nakup opreme v višini 14.000 €. Kljub na videz visokemu znesku ravnatelj Robert Gajšek priznava, da je bilo sredstev iz projekta premalo, da bi lahko kupili tablične računalnike za oba oddelka. V sklopu projekta so se aktivnosti z učenci pričele oktobra, ob tem pa ravnatelj pojasnjuje: »Vtem projektu sodeluje en osmi oddelek. Učitelji so se pripravljali od aprila in prilagodili letne učne priprave. Seveda so te priprave pregledali svetovalci Zavoda RS za šolstvo. Projekt spremlja DEJSTVA Dodatna motivacija Uporaba tabličnega računalnika pri pouku naj bi dodatno motivirala učence in izboljšala njihovo prisotnost, rezultat projekta Inovativna pedagogika naj bi bila tudi boljša vključenost ranljivih skupin. tudi Pedagoški inštitut, sodeluje pa tudi Univerza v Mariboru.« Pouk s pomočjo tabličnih računalnikov V šolskih letih 2013/15 bodo tako izvajali pouk s pomočjo tablic. »Izžrebali smo oddelek, ki bo prejel tablične računalnike. Vendar nekateri starši ne želijo, da imajo njihovi otroci tablice v uporabi tudi doma, zato bodo ti učenci puščali tablice v šoli,« pojasnjuje Gajšek. Poskusili pa bodo pridobiti še manjkajoča sredstva za drugi oddelek. Učenci bodo lahko uporabljali tudi svoje ta- blice, vendar v skladu s tem, kar se bo delalo v razredu. Dodana vrednost projekta bo tudi izobraževanje zainteresiranih staršev. Učitelji so pričeli uporabljati iPa-de pri svojem delu že v letu 2010. iPad je namreč kot učni pripomoček izredno uporaben, tako pri geografiji, biologiji, kemiji, matematiki, kot tudi pri drugih predmetih. V kombinaciji z Apple TV in s projektorjem pa nadomešča interaktivno tablo. V šolski knjižnici lahko otroci uporabljajo iPad tudi za raziskovanje gradiva v e-obliki, v podaljšanem bivanju pa so lahko z njim zelo kreativni. iiiiiiiiiiiiii*iiii*iiHii™wiiiiiei™y*iiiiiiii* lina 1962 Sadje, hi teče BREZ 1 KONZERVANSOV miPi Ponosno sporočamo, da smo Frupi nektarji ob 50. obletnici pomladili svojo podobo. A naše bistvo ostaja mladostno! Odslej v priročnejši litrski embalaži. Naj vam veselo tečemo;) Novice© ŠENTJURSKE NOVICE, NOVEMBER 2013. UliiA^Sij urednistvo@sentjurskenovice.si Franc Pevec. V KS Šentjur - Ritnik so praznovali krajevni praznik in končali prenovljen odsek Prijateljeve ulice. Suzana Plemenitaš. Pobuda ravnateljice OŠ Dobje je obrodila sadove z odprtjem vrat energetsko prenovljene dobjanske šole. Rado Marot. Predsednik organizacijskega odbora združenih zborov je veliko prispeval k izdaji nove zgoščenke Ipavčevih pesmi. Anja Kresnik. Je s slovensko reprezentanco v curlingu osvojila srebrno medaljo v skupini C. Štefan Gajšek. Član strelskega društva Ritnik je v streljanju s pištolo zmagal v mednarodni strelski ligi Alpe Jadran. Gregor Bezenšek ml. oz. SoulGreg Artist. Je premierno prikazal svoj novi videospot z naslovom O, Bog povej. Thtjana Oset. Knjižnica Šentjurje začela z novim glasbenim abonmajem. UDHIIlillnllillM Ul H.. I. I!1U MU : m USiiililllllM Hill llilillllu 111... ||l|l| Občina Šentjur Mladim prijazna Občina Šentjur je bila uspešna tta razpisu za pridobitev certifikata hladim prijazna občina, ki ga Podeljuje Mladinski svet Ajdovščina v sodelovanju s Skupnostjo občin Slovenije, s podporo Evropske Prestolnice mladih Maribor 2013 'n pod častnim pokroviteljstvom Predsednika republike Boruta Bahorja. Strokovna komisija na Podlagi razpisa prepozna občine, ki s° mladim prijazne, če so v minulih °Veh letih uspešno izvajale ukrepe s Področja lokalnih mladinskih politik. *Pridobitev certifikata pomeni, da izpolnjujemo naloge, kot so participacija mladih, organiziranje, informiranje, zaposlovanje in izobraževanje mladih, stanovanjska politika, mobilnost mladih,« so zapisali na občinski internetni strani. Občina Šentjurje dokazala, da dosega številne cilje, zastavljene z dolgoročno strategijo na področju delovanja in organiziranja mladih ter njihove vključitve na različnih področjih življenja, delovanja, organiziranja in odločanja. Podelitev certifikatov bo v sredo, 20. novembra 2013, v Narodnem domu Maribor. (J. G.) KRITERIJI ZA IZBOR Ponikva, naj lepše vaško jedro v Sloveniji Komisija. TZS je pojasnila kriterije o ocenjevanju vaških jeder. » Piše: Gašper Andrinek Turistična zveza Slovenije (TZS) je konec septembra sporočila rezultate ocenjevanja državne komisije projekta Moja dežela - lepa in gostoljubna, ki ga podpira tudi predsednik Republike Slovenije Borut Pahor. V eni izmed kategorij tekmovanja, kjer so se pomerili številni kraji, je slavila tudi KS Ponikva. Na TZS smo se pozanimali, na kakšen način je bila Ponikva izbrana kot najlepše vaško jedro v Sloveniji. Dodali svoja mnenja Komisija, ki so jo sestavljali strokovnjaki s področij urbanizma, turizma, arhitekture, varstva kulturne dediščine, umetnostne zgodovine in geografije, je obravnavala urejenost prijavljenih vaških jeder po posebnih sklopih enotnih kriterijev. Na koncu pa so strokovnjaki še sami dodali posamična ekspertna mnenja. Komisija, ki je Ponikvo obiskala 27. avgusta in 12. septembra, je v odgovoru še zapisala: »Stanje urejenosti vaških jeder, zlasti zgodovinskih središč oziroma naselbinske dediščine v Sloveniji je kritično v primerjavi z drugimi jedri (mestnimi, vaškimi) in drugimi evropskimi državami. Izstopa zlasti nemaren odnos do stavbne DEJSTVA Enotni kriteriji Izpolnjevanje zastavljenih širših ciljev s področja razvoja naselij, podeželja, kulture in turizma, ocenjevanje stanja ohranjenosti jedra kot zgodovinskega središča, torej njegove revitalizacije in varstva kot kulturne dediščine, urejenosti jedra glede prometa, urejenosti in ponudbe zanimivosti (atrakcij), informativne opreme in gostinske ponudbe so bile točke ocenjevanja komisije. dediščine, zapuščeni, neprimerno obnovljeni objekti in novi objekti, ki se slabo vključujejo v zgodovinski ambient. Tudi krajevne znamenitosti običajno niso ustrezno urejene. Zato vsako vaško jedro pri nas, ki presega to stanje, že zasluži pohvalo. Ponikva s svojim ambicioznim urejanjem vaškega središča s ciljem promocije krajevne zgodovine -kljub nekaterim pomanjkljivostim - vsekakor sodi med uspešnejše.« AFORIZEM Ne druge republike, drugo demokracijo hočemo! ŠTEVILKA MESECA 5.338 EUR JE NAJVISJA BRUTO PLAČA V JAVNEM SEKTORJU PRI NAS. PIZZERIJA OSMICA Bar Osmica Žnidar Istok s p. ut Rifnik 17, S2 30 Šentjur (0590)200 33 (041) 954 509 NAROČITE HRANO NA DOM ) Občina Šentjur ŠENTJURSKE NOVICE, NOVEMBER 2013. s™, urednistvo(5)sentjurskenovice.si 000003 ŠENTJURSKE NOVICE, NOVEMBER 2013. 005X^033 urednistvo(a)sentjurskenovice.si Župan mag. Marko Diaci o zagati ob kroženju zapisnikov seje vlade in Mestne občine Ljubljana: »Kaj je res, živ bog Župana so razjezile nepodpisane izjave za javnost svetniške skupine SDS: »Obstajajo indici, da želite preko izjav za javnost mešati drek...« Podžupan Robert Polnar najde krivca v nesmiselnih spopadih dveh politikov največjih vladnih strank: »Kaj lahko pri tem mi vplivamo, je vprašanje, ki je enako kvadraturi kroga...« Podžupan Polnar o spravnosti Jožeta Koržeta: »Ko sem že ravno pri miselni patologiji, v zvrhani vreči neumnosti, ki ste jih tule zdajle slišali, je patologija konstanta. Kaj naj odgovorim človeku, ki bi še štiri noge na stolu skregal med seboj?« BS Jože Artnak se spomni, kaj je aktualni župan zabrusil enemu od podžupanov iz prejšnjega Tislovega mandata: »Njegova naloga ni tarnanje, ampak to, da vzame torbo v roke in gre v Ljubljano ter išče sredstva.« IM IM. Tudi Jože Korže se spominja prejšnjega mandata in njegovih idej: »V prejšnjem mandatu smo bili najslabši, najbolj butasti, najbolj zavrti in te stvari.« Il Ej V > OBČINSKI SVET ŠENTJUR O malih čistilfiiffiflKpiaijiiBBH rebalansu in o MAL Občinski svet. Šentjurski občinski svetniki so se po trimesečnem premoru ponovno sestali. » Piše: Jure Godler Občinski svet Občine Šentjur, ki se je zbral v torek, 22. oktobra, je začel s sejo nenavadno, z državnimi družbenopolitičnimi temami, ki jih je želel svetnik Jože Korže kot dodatno točko uvrstiti na dnevni red seje. Koržeta je zaskrbel eden od treh (?!) podobnih zapisnikov vlade o fiskalnem varčevanju, ki govori o dogovoru vlade in Mestne občine Ljubljana (MOL), kjer naj bi se določil pri-viligirani status glavnega mesta v primerjavi z ostalimi občinami. Na ta status so opozorili tudi na Zdmženju občin Slovenije, župan mag. Marko Diaci pa je dokazoval, da je že 1. oktobra opozoril Ministrstvo za finance na to problematiko in da razprava o tem ne potrebuje nove točke na dnevnem redu seje, saj je problem že obrazložen v predzadnji točki seje -pod aktualno. 0 krivdi Ker se Korže ni strinjal z njim, smo ponovno videli nekaj sočnih dialogov pod pas s strani GOŠ in SDS. Podžupan Robert Polnar je našel krivdo v dveh predsednikih največjih političnih strank, z enakimi značilnostmi, ki sta oba predmet kriminalističnih obravnav, DURS ... in sta po njegovem največja krivca za situacijo v državi. Korže mu ni ostal dolžan in je zatrdil, da se je pri enem od teh politikov stanje brezposelnosti povzpelo iz 55.000 na 120.000 in da naj se podžupan ne vtika v zadeve, ki jim ni dorasel. Svetnica Jelka Godec se je skušala v razpravi vrniti na predlagano temo - zapisniku med vlado in MOL, ter poudarila, da MOL ne sme biti priviligiran. Župan ji je zabrusil, da SDS preko anonimnih izjav za javnost širi laži in »meša drek«. Po polurni razpravi o tem, ali naj se razprava o famoznem zapisniku uvrsti na posebno točko seje občinskega sveta, so svetniki, razen opozicijske SDS, izglasovali, da sejo nadaljujejo brez dodatne točke. Z ozvočenjem ali brez Smola je hotela, da se je dan pred sejo pokvaril del občinskega ozvočenja, ki je predviden za govorce, županov mikrofon pa je delal bolj ne kot j a. Nekateri svetniki so zato imeli pomisleke, če se bodo njihove razprave slišale na posnetku seje. Lovro Perčič je predlagal, da se tokrat piše popolni zapisnik, da se ne izgubi kakšna pomembna razprava. Male čistilne naprave Odlok o subvencioniranju malih čistilnih naprav so svetniki obravnavali že na prejšnji seji, tokrat pa so ga na predlog Odbora za urejanje prostora in Edvarda Peperka, pripravljavca odloka, le malo kozmetično popravili. Z odlokom občina za gradnjo malih čistilnih naprav (MČN) zagotavlja proračunska sredstva. Skupna višina sredstev, namenjenih subvencioniranju gradnje malih čistilnih DEJSTVA Kulturni center Šentjur Po desetletjih pomikanja tega največjega hrama kulture v bližnjo in daljno prihodnost je najava župana Diacija, da so se s projektom prijavili na razpis za obnovo kulturnih domov, lučka upanja in korak v pravo smer. Na upravno enoto je vloženo tudi gradbeno dovoljenje. Vse je odvisno od uspešnosti na razpisu, vendar je ta poteza zagotovo največji korak naprej od leta 1952, ko so šentjurski kulturni dom zgradili. V rebalansu proračuna je predvidenih lij0na evrov odhodkov in 18,3 milijona prihodkov. naprav, se bo določala s proračunom občine za tekoče leto, višina subvencije pa bo znašala 500 € na posamezno stanovanjsko stavbo. Državnozborski poslanec mag. Štefan Tisel je predlagal, da bi občina pridobila ponudbo enega ponudnika za izgradnjo MČN, ki bi glede na količino primerno znižal ceno, s tem pa bi občani tudi preko občine zgradili čistilne naprave ceneje. Korže je predlagal, da se subvencija zaradi obubožanega naroda dvigne na vsaj 750 €. Da pa izgradnja MČN ni niti tako slaba rešitev, je debatiral Jože Artnak, saj tisti, ki so priključeni na centralno čistilno napravo, plačujejo višje prispevke, katerih so lastniki MČN opravičeni. Rebalans proračuna Kot j e razložil direktor občinske uprave Jože Palčnik, so glavni razlog za spremembe predvidenega plana financiranja enormni stroški zimske službe, ki so nastali letošnjo zimo. Prav tako so morali zaradi pritožbe ponudnika, ki ni oddal niti ponudbe, ponoviti razpis za gradnjo vodovoda Dobje-Planina, katere realizacija se je zamaknila za dva meseca. Občina lahko pričakuje nekaj več prihodkov: dodamo so zagotovljena sredstva sofinanciranja iz državnega proračuna, semkaj pa spada tudi sprememba dinamike sofinanciranja projektov s sredstvi EU. Spremembam prihodkov sledijo tudi spremembe na odhodkovni strani. Predvsem je spremenjena časovna dinamika transfernih prihodkov in posledično investicijskih odhodkov. V rebalansu proračuna za leto 2013 je tako sedaj predvidenih za dobrih 18,3 milijona evrov prihodkov in dobrih 19,7 milijona evrov odhodkov, v spremembi proračuna za leto 2014 pa za dobrih 19,5 milijona prihodkov in dobrih 18,8 milijona odhodkov. Na občinskem svetu seveda razprava o občinskih financah venomer obrodi burne razprave. Tokrat se je večina razpravljavcev strinjala, da je rebalans dobro zastavljen, naravnan pa je predvsem na črpanje sredstev EU. »Kdaj bo predstavljen okoljski prostorski načrt (OPN) in ali lahko pade projekt oskrbe s pitno vodo porečja Sotle, saj k projektu še ni pristopila Občina Šmarje pri Jelšah,« je zanimalo Jelko Godec. Župan ji je zagotovil, da so za OPN prejeli pozitivno mnenje z Ministrstva za kmetijstvo in bo uvrščena na dnevni red ene prihodnjih sej. Prav tako je svetnico pomiril, da bo projekt oskrbe s pitno vodo tekel naprej s Šmarjem ali brez. Jožeta Koržeta je zanimalo, koliko bodo dodatno stala gradbena dela na ponkovškem vaškem trgu, v odgovoru pa je izvedel, da gre za uveljavljanje bančnih garancij. Z 22 glasovi za so svetniki potrdili predlog rebalansa. ilHiiffiiiiiilifi III! |i I-h-i II IH! »H lili IlilllHIIII lili iillliiliifiiilil lllllllll liilHiilllijlllilllli IlilllHIIII HI' ill! Ilillliilllllllll lili lih lil! illllll lili llllilllllllilll -lili i|'l IHIIIIHIIIHIII lili liillliii h lin Pomoč na domu za 16,34 EUR Svetniki občinskega sveta so soglašali s predlogom uskladitve cene storitve pomoči družini na domu - socialni oskrbi na domu. Cena storitve je tako od 1. novembra 16,34 € na uro. Uporabnik plača 5,34 €, kar je enako, kot so plačevali doslej. Občina Šentjur krije ta strošek v višini 9,54 €. Uvedeno je tudi izvajanje pomoči ob nedeljah ter na dan državnega praznika in dela prostega dne, s čimer se približuje potrebam uporabnikov. Cena ure pomoči družini na domu ob teh dneh bo od 1. novembra 2013 za uporabnika znašala 6,95 €, Občina Šentjur pa bo strošek skupne cene 14,33 € subvencionirala v višini 5,52 €. Še največ pomislekov k predlagani ceni je imel Jurij Malovrh, ki je ceno oskrbe na domu primerjal s ceno celodnevnega varstva oskrbovancev v domovih starejših, kije le za 2 € višja, zato se mu je zdela cena razmeroma visoka in je izpostavil »mačehovski odnos občine« do domov za upokojence. (J. G.) LEON VbblV Trgovina Leon Selič s.p., C. Kozjanskega odreda 55, 3230 Šentjur, tel.: 03/ 74914 80 Kinder Bueno 3/1 Čokolada Dorina 200 g Vino Kapela 11 Olje Sani 11 Čajno pecivo Domačica 300 g kočice Puranje prsi file, sveže Sveže pekovsko pecivo z dopeko Ponudba velja do razprodaje zalog! O Občina Dobje® ZGODOVINA ŠOLE » Piše: Jure Godler V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je prišlo do ukinitve šole v Dobju in prešola-nja učencev višje stopnje na Planino pri Sevnici. »Takrat ni bilo organiziranih avtobusnih prevozov, kot so danes, in so bili otroci primorani hoditi skoraj uro daleč do avtobusnega postajališča v Dobju,« začne obujati spomine župan občine Dobje Franc Leskovšek. Avtobus je občasno prihajal tudi z veliko zamudo. Domov so se vračali prav tako z avtobusom in marsikateri otrok se ni uspel udeleževati zunajšolskih dejavnosti. Takratna krajevna skupnost si je močno prizadevala, da bi v Dobju zgradili novo osnovno šolo, kar so proti koncu osemdesetih let prejšnjega stoletja tudi uspešno realizirali. »Angažirali smo krajane, ki so bili na odgovorih mestih v šentjurski občini, in poprosili Viktorja Hrastnika, da je prevzel odgovorno nalogo predsednika gradbenega odbora,« nadaljuje župan. Gradnja je potekala v treh fazah. Najprej se je zgradila nižja stopnja, nato višja stopnja, leta 1991 pa so svečano odprli tudi šolsko telovadnico. Gradnja v tistih časih ob pomanjkanju izolacijskih materialov ni bila energetsko učinkovita. V naslednjih letih se je pokazalo, da je stavba energetsko zelo potratna, da učitelje in učence v razredih pozimi zebe. »Tudi na občini smo občutili veliko izgubo energentov, saj so se pojavili zelo visoki stroški ogrevanja prostorov,« doda Leskovšek. Ravnateljica Suzana Plemenitaš je podala pobudo, da se šola prijavi na razpis za energetsko sanacijo. Za pripravo razpisa so izbrali podjetje Dušana Juga in vložili prijavo na razpis koncem lanskega leta. V prvi fazi so na razpisu prejeli nekaj desetink točke premalo in ne bi bili izbrani, so pa bile nekatere izbrane vloge nepopolne in »smo skozi ši-vankino uho zlezli skozi.« Na razpisu za izbiro izvajalca je bilo izbrano rogaško podjetje GES, d. o. o., kije med letnimi počitnicami saniralo šolo. Streha bo morala počakati Energetska sanacija. Težko pričakovano investicijo predali svojemu namenu. » Piše: Jure Godler Občina Dobje je bila kot ustanoviteljica šole lani uspešna na razpisu za energetsko sanacijo Osnovne šole Dobje, ki jo je v večjem delu sofinanciral Evropski sklad, občinski delež pa je bil 20 % celome vrednosti. Občina Dobje na prvem razpisu ni bila uspešna za nekaj desetink točke, vendar jim sreča le ni obrnila hrbta, saj so dobili odobrena sredstva zaradi nepopolnosti vloge drugega prijavitelja. Iz Evropskega sklada so tako dobili odobrenih 350.000 EUR. Velike zasluge za energetsko sanacijo nosi ravnateljica šole Suzana Plemenitaš, ki je uspešno prepričala dobjanski občinski svet o smiselnosti in potrebnosti investicije. T2-show V soboto, 12. oktobra, je bil dan D za učitelje in učence OŠ Dobje, saj so tudi uradno s proslavo obeležili zaključek del energetske sanacije. Ob tej priložnosti so pripravili pogovorni šov, ki sta ga vodila učenca Tomi in Tadej. Kot se spodobi za vsako oddajo, sta v goste povabila še vse akterje, ki so sodelovali pri tej investiciji - ravnateljico Plemenitaševo, župana Občine Dobje Franca Leskovška, predstavnika izvajalca energetske sanacije in direktorja GES, d. o. o., Jožeta Hartla, ter nadzornika projekta Mateja Valanta. Vsak od naštetih je pel hvalo o svojem deležu pri tej investiciji. Župan seje pohvalil s trudom občine in našteval, kako so Dobjani prišli do svoje šole, izvajalec projekta Hartl pa je izkoristil priložnost za predstavitev svojega podjetja. Zagata o etiki Kaj so pripravljavci prireditve mislili z vprašanjem gostom o Osrednja tema končanja del energetske sanacije je bil pogovorni šov, ki sta ga v večjem delu vodila učenca. Zunanjost dobjanske šole krasi rumeno- bela fasada. etiki in morali pri vodenju podjetja, pa ni vedel nihče. Gostje, ki so bili soočeni s tem nenavadnim vprašanjem, so se bolj kot ne neuspešno skušali rešiti iz tega primeža. Učenci so pripravili tudi zanimiv kulturni program. Zapel je šolski mladinski pevski zbor, ki se je lani uvrstil na regijsko tekmovanje, vodi pa ga Slavica Učenci so zaplesali na moderne hip-hop ritme. Rajh. Zaplesale so tudi hip-hop plesalke, na koncu pa so zaključili z glasbeno točko, ki jo je pripravila Petra Lajlar, kjer so znano popevko zapeli družno s finalistom TV-oddaje Slovenija ima talent Žigo Avbrehtom. Za konec so zbrane povabili na pogostitev s šolskim golažem in domačim pecivom. DEJSTVA Investicija ...je obsegala zamenjavo vseh oken z novimi lesenimi z največjo možno zasteklitvijo, menjal se je plašč šole, izoliralo se je podstrešje ter zamenjala peč za ogrevanje šole, ki je po novem na lesne pelete. Tovrstno ogrevanje je trenutno najugodnejša rešitev ogrevanja. Žal šola ob sanaciji ni uspela pridobiti nove strešne kritine. k ZABOJNIK ZA OBLAČILA Tudi v Štorah postavili zabojnik Krajevna organizacija Rdečega križa (KORK) Štore je minuli teden pri garažah na Lipi, v bližini športnega parka, postavila prvi zabojnik za oblačila in obutev v občini Štore. Zabojnik stoji nedaleč od garaže, kjer so bili občani že prej vajeni oddajati oblačila in obutev. »Zabojnik smo postavili na Lipi predvsem zato, ker ob našem skladišču na Cesti XIV. divizije ni primernega prostora za to,« je povedal Stanislav Štefanec, podpredsednik KORK Štore. Ključe od zabojnika ima Štefanec, zato bo oblačila iz zabojnika pobiral sam ter jih nato odnesel v njihove prostore. Tista, ki bodo preveč dotrajana in ne bodo več primerna za donacijo, pa bo prevzelo podjetje, ki jim je zabojnik naredilo in dostavilo. Obutev in oblačila »Vzabojnik lahko občani oddajo obutev in oblačila, ki jih ne potrebujejo več, mi pa jih bomo nato razdelili pomoči potrebnim. Lahko ste prepričani, da bodo oblačila in obutev prišla v prave roke,« je poudaril Štefanec. Dodal je še, da ni strahu, da bi prejeta oblačila prodali in denar porabljali za lastno delovanje, kot to počnejo nekatera 'humanitarna' društva po Sloveniji. »Kar Ključe od zabojnika ima predsednik. Foto: Uroš Urlep. dobimo, razdelimo,« je jasen Štefanec. Sicer pa so v KORK Štore z mislimi že pri organizaciji drugega dobrodelnega koncerta v Kulturnem domu Štore. Lanski odziv je bil dober, zato so se odločili, da ga letos ponovijo. SOSEDSKO DRUŽENJE 2. sosedsko medgeneracijsko druženje V naselju Lipa v Štorah se so- tradicionalen. Letos so glede na sedi dobro razumejo. Že lani so lanskoleten odličen odziv celotno si zastavili projekt medgeneracij- zadevo ponovili. Minulo soboto skega druženja sosedov omenje- so znova postavili gasilske mize in nega naselja v upanju, da bi postal klopi, srečanja pa se je letos ude- Sosedi so se letos družili že drugo leto zapored. Foto: IvanŠetih. ležilo okrog sedemdeset stanovalcev. Kostanj so stanovalci nabrali v bližnjem gozdu, peke vešče sosede pa so spekle slaščice. Seveda se je ob pečenem kostanju prilegel mošt, zaplesali pa so tudi ob zvokih harmonike. Glavna jed minulega srečanja je bil bograč, ki so ga tudi letos skuhali v 50-litrskem kodu, ki je ob koncu celodnevnega druženja ostal prazen. Zadovoljni stanovalci štirih osemnadstropnih stolpnic in bližnjih blokov so bili ob koncu enotnega mnenja: če ne prej, se v takem številu zagotovo srečajo spet jeseni 2014. Almini dnevi na Svetini Turistično društvo Štore je tudi letos pripravilo Almine dneve na Svetini, srečanje svetovnih popotnikov 2013. Letos so prireditev poimenovali Kuhinja pod kozolcem, saj jih je napoved slabega vremena prisilila, da so ekipe golaž kuhale kar pod kozolcem. »Almini dnevi 2014 bodo drugo leto drugače zasnovani. Odločili smo se za novo, prenovljeno, osveženo zasnovo, več pa naj zaenkrat še ostane skrivnost,« je povedala Mojca Korošec, predsednica Turističnega društva Štore. Ekipe so tudi letos, kot veleva tradicija, kuhale golaž v kotličku, medtem ko so se obiskovalci lahko sprehodili po podeželski tržnici in se pomerili v kmečkih igrah. Svetino pa sicer velja obiskati tudi med letom, kjer si lahko ogledate eno naj lepših hribovskih vasic v Sloveniji. Golaž so kuhali kar pod kozolcem. Foto: Mojca Korošec. OPREMA... 18.00 PAPIRNICA PLAS * Jfisir V TRGOVINI RESEVNA ŠENTJUR AKCIJA • papir • registratorji • kartuše A H e,* sn® PAPIRNICA - PISARNIŠKI MATERIAL' - KARTUŠE, TONERJI -OBRAZCI - PAPIR -ŠOLSKI POTREBŠČINE -VIZITKE !• • s li K v— v jfom. ^Odpiralni žas: Ponedeljek - petek Sobota 8.00 - 12.00 -DARILNE VREČKE -RAČUNALNIŠKA s j” ggj i ©00038! elektro bum trgovina s tehničnim blagom fE0K31 Anton Selič s.p., Drofenikova 15, Šentjur Tel.: 03 749 09 50, 03 746 46 61, GSM: 041 684 335 Fax: 03 746 46 75 De - _ «■ -■ ^,-Vi il • infn (rt) c-i _ _ _ e-mail: info@centerselic.si VELIKA IZBIRA LNIH TELES :enah : električni konverterji infra grelci ^ kaloriferji Mttte. e'iorc„j0. »Si BBBngm Odprli ulico s pravim imenom Otvoritve Prijateljeve ulice so se udeležili številni prebivalci, živeči ob prenovljeni cesti. Prijateljeva ulica. Rekonstruirali 250 metrov dolg odsek ulice v šentjurski Novi vasi. » Piše: Jure Godler Na vetrovno in oblačno nedeljsko dopoldne so se na svečanem odprtju Prijateljeve ulice v Novi vasi zbrali številni stanovalci te ulice. Veliko zasluge, da je ulica urejena, nosi vodja gradbenega odbora Jernej Čoki. »Kljub težkim časom smo strnili vrste in znova dokazali, da v tridesetih letih ta ulica nosi pravo ime, naj tako ostane tudi v bodoče,« je nagovoril sokrajane vodja gradbenega odbora. S pohvalami pa ni skoparil niti predsednik sveta KS Šentjur - Ritnik Franc Pevec. »Pridobitve, kot je obnovljena cesta, so dragocene za celotno skupnost, še posebej pa za tiste, ki živijo v njeni neposredni okolici in so tudi njeni uporabniki,« je dodal. Nov občinski razpis Prijateljeva ulica je prva cesta, ki je bila obnovljena s pomočjo sredstev novega razpisa za modernizacijo javnih poti in nekategoriziranih cest, s katerim Občina Šentjur sofinancira prenovo cest v krajevnih skupnostih. Vrednost del je bila skupno 37.516,83 evrov, od tega so krajani (posamezna gospodinjstva in Podjetniki) ter krajevna skupnost Zagotovili 20.386 evrov, preostanek Pa občina. Poleg prenove ceste so bili obnovljeni še vodovod in kanalizacija ter položeni optični kabli. Ulico je ob otvoritveni slovesnosti blagoslovil šentjurski župnik Vinko Čonč. Po prerezu traku so se zbrani krajani odpravili še nekaj sto metrov naprej na športno igrišče, kjer je svoj dan praznovala KS Rifnik - Šentjur. Praznovanje Na ravnini športnega igrišča se je okrepil močan veter, ki je odnašal premalo polne kozarce z miz, prevračal zastave in kvaril pričeske. Kljub nedeljskemu opoldnevu se je zbralo zelo lepo število krajanov, ki jih je nagovoril predsednik sveta Franc Pevec. Poleg Prijateljeve ulice so uspeli na občinskem razpisu pridobiti še 600 m dolg odsek ceste Jakob-Šibenik v skupni vrednosti 62.000 evrov. Asfalt prenovljenih odsekov financira občina, gradbena dela pa ,si na polovico delijo KS in krajani. Potekajo pa še dela za sanacijo ceste na Brde, sanacijo mostu na Kozarici ter druga manjša dela. »Vesel sem, da se je v življenje v kraju vključilo tudi Športno umetniško društvo Šudr, ki povezuje in animira krajane. Skupaj bi se radi prijavili na državni razpis za ureditev igrišča v Novi vasi,« je zaključil predsednik. Pri organizaciji krajevnega praznika so sodelovali DEJSTVA Nagrajenci Podelili so tudi krajevna priznanja za prizadevno delo. Med najmlajše dobitnike se je vpisala odlična plezalka, šahistka, prizadevna učenka 5. razreda OŠ Hruševec Šentjur Maja Majcen. Sledili so kar trije zlati maturanti, in sicer Alja Polšak, zlata maturantka Gimnazije Celje - Center, Marcel Pinter, zlati maturant Srednje šole za strojništvo, mehatroniko in medije v Cejju (multimedijski tehnik), ter Žana Selič, zlata maturantka Srednje šole za gostinstvo in turizem Celje. Priznanje KS Šentjur - Rifnik so letos namenili tudi podjetju Protect servis Milan Gaberšek s. p., ki ima v domačem prostoru dolgoletno tradicijo, zaposluje pa 30 delavcev iz domačega oziroma okoliških krajev. Priznanje pa je prejel še gospod Branko Slomšek, prvi predsednik in pobudnik ustanovitve KS Šentjur - Rifnik, ki je v tej vlogi poskrbel za mnoge nove in težko pričakovane pridobitve. ŠUD Šudr, kolektiv gostilne Vaški hram z Mojco in Konijem na čelu ter Alojz Krajnc, ki je pripravljal dobrote z žara, za kar se jim je Pevec še posebej zahvalil. Spregovoril je tudi župan mag. Marko Diaci: »Sodelovanje med občino, KS in krajani je tisto, ki nas v teh težkih časih vodi naprej.« Pohvalil je aktivnosti vseh 13 krajevnih skupnosti, kjer se vsepovsod nekaj gradi. Novih pridobitev v kateri koli KS pa se moramo veseliti vsi. Astronomski piknik v znamenju Lune in astroolimpijca Astronomsko društvo Kosci je sredi oktobra v dmgem poskusu izpeljalo letošnji astronomski piknik, ki so ga v sodelovanju s tamkajšnjo šolo tokrat pripravili na Planini pri Sevnici, ki je bila za to priložnost za nekaj ur brez javne razsvetljave. Ogleda astronomske opreme in opazovanja nočnega neba se je udeležilo lepo število ljudi, pojavile pa so se tudi Pobude, da bi tudi sicer lahko bili z javno razsvetljavo bolj varčni... Zaradi oblačnosti in polne Lune razmere za opazovanje niso bile najboljše. Opazovanja seje udeležil tudi Krištof Skok, državni prvak iz astronomije med srednješolci, sicer dijak I. gimnazije Celje, njegov mentor pa je Roman Ocvirk. Na avgustovski olimpiadi iz znanja astronomije v grškem Volosu je osvojil srebrno medaljo in s tem dosegel največji slovenski uspeh. (B.R.) Luna je še vedno magnet za številne vanjo uprte oči. (foto: Krištof Skok) Reportaža ŠENTJURSKE NOVICE, NOVEMBER 2013. urednistvo@sentjurskenovice.si p.™,. ŠENTJURSKE NOVICE, NOVEMBER 2013. L05Aj033 urednistvo@sentjurskenovice.si Reportaža @ KAKO ODPRETI S. P.? Nse na enem mestu (VEM). V enem dnevu lahko postanete samostojni podjetnik. » Piše: Saša Rečnik Na spletni strani Obrtno-po-djetniške zbornice Slovenije so pri navodilih za ustanovitev podjetja zapisali: »Vstopiti v podjetništvo je zelo enostavno in hitro, vendar je to prvi korak. Pomembno je uspešno poslovati, za kar so potrebni znanje, delavnost, inovativnost, razvoj in nenazadnje sreča. Tveganjem se ob vstopu v podjetništvo ni moč izogniti, da pa se jih precej zmanjšati in tukaj vam lahko pomagamo.« V ta namen so ustanovili VEM-točke (Vse na Enem Mestu), kjer lahko novi podjetniki opravijo vse na enem mestu. Točke se nahajajo v večjih krajih po Sloveniji v Šentjurju na upravni enoti in OOZ Šentjur. Ustanovitev s. p. je precej lažja kot nekoč, saj sedaj poznamo VEM-točke. Samostojni podjetniki se registrirajo z vpisom v Poslovni register Slovenije. Vpis v Poslovni register j e možno narediti preko portala e-vem ali na kateri koli vstopni točki VEM. Prijavo za vpis v Poslovni register Slovenije s priloženo izjavo in z aktom o zastopništvu bodoči s. p. predloži v papirni obliki na vstopnih točkah VEM ati po elektronski pošti preko central-no-informacijskega sistema. Postopek je enostaven in ga je mogoče opraviti tudi preko interneta. Večina podjetnikov se registrira na eni izmed vstopnih točk VEM. Na obrtni zbornici podjetnikom predlagajo, da se predhodno naročijo. Podjetniku, ki namerava registrirati podjetje na vstopni točki VEM, ni potrebno predhodno izpolnjevati obrazcev. Na vstopno točko pride le z osebnim dokumentom in davčno številko. Obrazec za vpis podjetja v poslovni register pripravi referent na vstopni točki, podjetnik pa ga le podpiše. Podatke o s. p. prek sistema »e-VEM« v elektronski obliki prejmejo tudi DURS, OZS in ZZZS. Pravijo, najboljša kava in zvečer zabava v mesi n jmd Rifnikom j APFEL STRUDEL - vroč zimski 7 napitek r • BELE KAVE Z OKUSOM <1 • NARAVNI NAPITKI • COCKTAILI: mali in litrski - XXL • FRAPEJI • VROČE ČOKOLADE • KUHANO VINO • VELIKA IZBIRA ČAJEV TEEKANNE Akcijske cene XXL cocktailov!!! Pomembna je resnot Samostojni podjetniki. Uspeh ali neuspeh je odvisen od posameznika. » Piše: Saša Rečnik » Foto: Osebni arhiv Pogovarjali smo se z Edito Kolar, ki je po izgubi zaposlitve postala samostojna podjetnica in leta 2008 za to prejela tudi subvencijo. Ukvarja se tudi s svetovanjem pri samozaposlitvi in ker je njena dejavnost računovodstvo, se srečuje z mnogimi podjetniki, takšnimi, ki poslujejo uspešno, pa tudi takšnimi, ki so zaradi različnih razlogov zaprli svoje podjetje kljub prejemu subvencije. Kako ste postali podjetnica? Sama sem se že pred odločitvijo morala zelo potruditi, da sem spremenila svojo miselnost glede svojih sposobnosti in nalog, ki te čakajo, da si lahko uspešen pri novi življenjski nalogi. Ko imaš status podjetnika, moraš združiti vsa znanja, se pravi od komercialnih veščin, komunikacije s potencialnimi strankami, odločiti se moraš za obliko promocije oz. reklame, urediti svoj logotip, spletno stran, vizitke itd., da sploh lahko začneš z delom. V mojem primem mi je zelo veliko pomagal sin in brez njega, vem, da bi mi bilo veliko težje. Vzpodbujal me je in me opozarjal na vse izkušnje in znanja iz prejšnjih zaposlitev, ki sem jih nato združila, da sem v poslu zaživela. Potrebna je tudi velika samodisciplina in kreativnost za pridobivanje novih strank. Kako ste zadovoljni s statusom? Status se gradi in nadgrajuje z leti in vse skozi moraš biti zelo odprt za novosti in spremembe, ki sledijo vsakodnevno, brez njih ni napredka. Z eno besedo: ne smeš zaspati, moraš strmeti k napredovanju. Koristi tudi obisk seminarjev, na katerih dobiš nova znanja in zagon. Tam srečaš ljudi s podobnimi težavami in vprašanji. To ti da veliko energije in to te dviga k napredku, daje ti zagon. S statusom sem zadovoljna, saj je status podjetnika ugleden in spoštovan. Seveda, če si pošten in vesten. Neresnost se ne izplača, kaj hitro lahko propadeš. Kakšne prispevke plačujete? Vsak mesec moraš zagotoviti sredstva za prispevke za socialno varnost, minimalno 299,35 evrov. Temu sledijo še stroški programskega najema, stroški internetnega operaterja, mobilne telefonije, pisarniškega materiala, morebitne najemnine, reklame, izobraževanje, literatura in še bi lahko naštevala. Vsak podjetnik ima drugačne stroške, vendar mislim, da so ti stroški pri vseh enaki, vsi pa plačujejo tudi za računovodstvo, ki ga sicer v svojem podjetju opravljam sama. Srečujete se z mnogimi novo pečenimi podjetniki. S kakšnimi težavami se soočajo? Res je, osebno se veliko srečujem z novo nastalimi podjetji oz. podjetniki, ki so med seboj zelo različni. Poučim jih o vseh evidencah, ki jih morajo voditi, da poslovanje poteka normalno, kako si pridobivati Status podjetnika je ugleden in spoštoval" DEJSTVA Subvencije Država je od leta 2008 za subvencije za samozaposlitev, ki jih je prejelo 20.800 oseb, namenila že več kot 90 milijonov evrov. Zavod za zaposlovanje RS je za pripravo na samozaposlitev izvajalcem v zadnjih petih letih odštel 2.247.000 evrov. Ob vse večji brezposelnosti se je število samozaposlenih - brez kmetov - v tem obdobju povečalo za 6.000. Julija jih je bilo že več kot 61.259. Večje subvencije V letu 2012 se je na Šentjurskem za samozaposlitev odločilo 16 oseb. Število novoustanovljenih espejev se je v prvih devetih mesecih letos v primerjavi z lani zvišalo za okoli 20 odstotkov, kažejo podatki Ajpesa. Po podatkih ZRSZ samozaposlitev vsaj dve leti ohrani 85 odstotkov subvencioniranih. Letos v juliju je ZRSZ objavil novosti, ki jih uvaja v postopku pridobivanja subvencije za samozaposlitev. Spremenila se je višina subvencije, rok, v katerem se morajo osebe samozaposliti in sestava delav- nice, ki jih pripravijo na podjetništvo. Subvencija, ki je od leta 2008 znašala 4.500 EUR, sedaj znaša 5.000 EUR. Delavnice priprave na samozaposlitev so se začele izvajati avgusta. V začetku je bilo na delavnice kar nekaj navala, kasneje so se prosilci za subvencije soočali s težavami, ker se ni vedelo, če bodo subvencije sploh prejeli. Prav tako je nejasno, kakšna bo usoda programa prihodnje leto. Zavod namreč (še) vedno ne ve, ali se bo program izvajal tudi leta 2014. Vsi prejemniki subvencije morajo ostati samozaposleni najmanj dve leti. Prejemniki subvencije, ki jim ne uspe ohraniti samozaposlitve v pogodbenem obdobju najmanj dveh let, morajo vrniti sorazmerni del subvencije. Zavod za zaposlovanje je tudi združil oprostitve plačila prispevkov in subvencije, kar pomeni, da so lahko novopečeni podjetniki deležni dvojne ugodnosti. Mnogi so še vedno mnenja, daje samozaposlitev le statistično zniževanje brezposelnosti, ker večina podjetij po dveh letih propade. verodostojne listine, to je prejete račune, kako izdajati račune, voditi evidence obračuna kilometrin ... Običajno ni težav, če je podjetnik resen in zrel ter da neomajno stoji za svojim delom. Vsak samostojni podjetnik mora z veseljem opravljati dejavnost, ki si ji jo sam izbral. Tako lahko žanje tudi uspehe in ko je stvar utečena, niti ni tako zahtevna. V čem vidite problem samostojnih Podjetnikov, predvsem prejemnikov subvencij? Problem so predvsem osebe, ki vidijo samo denar, ki ga pridobijo s subvencijo za samozaposlitev. Ti kar hitro zabredejo v težave, če s sredstvi negospodarno ravnajo oz. jih potrošijo za svoje hobije. To ne vodi k dolgoročnemu napredovanju niti k obstoju podjetja za dve leti, kar se zahteva od ZZRS, ki prejemnike subvencij tudi nadzira, da moraš v dveh letih podati poročilo, da si še aktiven. Vendar poudarjam, da je odgovornost na vsakem posamezniku in je ne more preložiti niti na računovodjo niti na kogar koli drugega. Vsakomur priporočam resnost, vztrajnost, delavnost, iskanje rešitev in naj ga ne bo sram zaprositi za pomoč strokovnjaka ali prijatelja na področju (npr. reklamne akcije), kjer ni najbolj vešč. Trud in vztrajnost se povrneta. Zvišanje prispevkov Nasprotujejo. Podjetniki so obdavčeni vedno več, pravic imajo vedno manj. » Piše: Saša Rečnik V začetku oktobra je Obitno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS) javno začela nasprotovati višanju zdravstvenih prispevkov samostojnih podjetnikov, vendar jih je parlament konec oktobra vseeno potrdil. Popoldanski samostojni podjetniki (s. p. ob redni službi), ki so zdaj od svoje podjetniške dejavnosti plačevali za zdravstvo 4,55 EUR (za poškodbe pri delu), bodo sedaj plačevali 32 evrov. Pravi samostojni podjetniki, ki plačujejo zdaj 105 EUR, bodo plačevali najmanj 133 evrov. OZS pri tem izpostavlja, da ni mogoče enačiti samozaposlene osebe z zaposlenimi osebami in je to po njihovem mnenju posledica nepoznavanja statusa samostojnega podjetnika. Posebej ranljiva skupina so tisti, ki 80 odstotkov lastnega prihodka pridobijo od istega naročnika. Primerjava Samostojni podjetnik v primerjavi z redno zaposleno osebo sam pridobiva delo na trgu oz. najde kupca, delo organizira in opravi oz. sam blago ali storitev kupcu proda ter tudi sam izterja plačilo. Prav tako sam plačuje svoje davčne obveznosti, takse in socialne prispevke ne glede na prejem kupnine za prodano blago in storitve. Tudi nima plačanega letnega dopusta niti pravice do regresa za letni dopust, ob prekinitvi poslovnega sodelovanja s strani naročnika ni upravičen do odpravnine, nima plačane bolniške odsotnosti do 30 delovnih dni in mora v času bolniške odsotnosti za obdobje 30 delovnih dni plačevati celotne prispevke. To je še posebej pereče, če nima zaposlenih delavcev, saj v tem času ni sposoben delati in posledično pridobivati prihodkov. Kljub temu mora v celoti plačati prispevke za socialna zavarovanja. Če zaradi različnih vzrokov ne more plačati prispevkov za lastno socialno varnost, ne more uveljavljati pravic iz osnovnega zdravstvenega varstva. Samostojni podjetnik sam organizira in financira svoje delovno mesto, kar je povezano s številnimi stroški, ter odgovarja za poslovne rizike z vsem svojim poslovnim in celotnim osebnim premoženjem, pri čemer delavec za poslovne rizike svojega delodajalca ne odgovarja. Poleg tega samostojni podjetnik nima fiksne plače in se osebna poraba financira iz neto podjetnikovega dohodka, na koncu pa ima otežen dostop do prejemanja nadomestil za brezposelnost. J»l5ig7AVrJ[i Andreja Sever se javno in iskreno opravičuje družini Fidler. mwiiimwA\m RADIO ■ ŠENTJURSKE rogla novice 89,4 -101,8 V petek, 15. novembra, ! med 10.00 in 11.00. * V Šentjurju vKEACaffe. MANA MANA ŠENTJUR, Mestni trg 3 MANA ROGAŠKA SLATINA, Celjska cesta 11 PLETENINE ZA VSO DRUŽINO OD 4.11. D013.11.2013 OZIROMA DO RAZPRODAJE ZALOG Popust velja za izbrane modele pletenin za vso družino in se obračuna pri blagajni. Popusti se ne seštevajo DEJSTVA Tisočglava množica Slomu Udeležba na tradicionalnem srečanju je bila ponovno velika. Kmetijstvo kot poslovna priložnost Kmetijstvo je zakon. Pripravili so tudi razstavo. » Piše: Gašper Andrinek V Slomškovi rojstni hiši je bila ob tem dogodku pripravljena tudi razstava v sklopu projekta Kmetijstvo je zakon, ki ga izvaja KGZ ob sodelovanju z Evropsko komisijo. Cilj projekta je predstaviti kmetijstvo in poklic kmeta kot poslovno priložnost in izziv mladim tako na podeželju kot tudi v mestu. Projekt je namenjen tudi mladim, ki bi se želeli ukvarjati s kmetijstvom, nadaljevati tradicijo v dmžini ali kako drugače prisostvovati na podeželju. Z njim sodeluje tudi Zveza podeželske mladine Slovenije, katere predsednik Rok Roblek je tudi obiskal Vseslovensko srečanje kmetov na Slomu. »Vesel sem, da na teh srečanjih opažam čedalje več mladih, ki sem jih prej pogrešal,« je povedal Roblek. Dodal je tudi, da kmetijstvo vidi kot poslovno priložnost za prihodnost. Želi si, »da bi čim več kmetij obstalo in nadaljevalo tradicijo s prenosom dela in znanja na mlade, ki bodo zagotovo dobro nasledili starejše, če le imajo veliko željo in delovne navade.« Povedal je še, da spodbujajo projekte, kot je Kmetijstvo je zakon, in skupaj z njimi pripravljajo okrogle mize in predavanja predvsem za mlade kmetovalce. Prireditev j e obiskal tudi eden izmed prvih organizatorjev in idejnih vodij srečanja kmetov ter bivši župnik na Ponikvi Miha Herman. »Zelo sem vesel, da je takšna ideja, ki smo jo osnovali na začetku, tako zrasla, to se lahko vidi tudi po velikosti šotora,« je primerjal prvotno srečanje z zadnjim. Povedal je še, daje bil vedno zadovoljen z bogoslužjem v cerkvi, kjer je letos zopet bil prisoten evangeličanski duhovnik, kar podpira in bo verjetno tako tudi ostalo. »Ob vsej tej stvari mi pa je hudo za tiste male kmete, ki propadajo in nimajo več od ničesar živeti, medtem ko so velike kmetije vedno večje,« je še dodal na koncu. Predsednika republike Boruta Pahorja j e sprejel domači župan mag. Marko Diaci, ki je ponosen, da je takšna odmevna prireditev v tem okolju postala tradicionalna in da se kmetje vedno znova vračajo na Ponikvo in Slom. »Kar se tiče občine Šentjur, verjamemo, da je dejansko slovensko podeželje tisto, kar drži Slovenijo pokonci,« je poudaril in povedal, da moramo pokazati svoje izdelke, kot so to storili na tržnici pred prireditvijo. (G. A.) Ponikva. Kmetje so zborovali že desetič Borut Pahor. Prišel tudi predsednik države. » Piše: Gašper Andrinek Na sončno jesensko nedeljo, sredi oktobra, so kmetje iz celotne Slovenije zopet priromali v šentjurski okoliš. Ljudje s podeželja so svoje že 10. jubilejno srečanje tradicionalno začeli z mašo v cerkvi sv. Martina na Ponikvi. Daroval jo je trenutni prvi mož slovenske Cerkve in celjski škof Stanislav Lipovšek, ki je omenil, da je srečanje pomembno in spodbudno za slovensko podeželje in njegove vrednote. Po njegovem mnenju so še danes izpostavljene številnim pritiskom in negativnim vplivom. Poleg njega je bil pri maši že drugo leto prisoten tudi evangeličanski duhovnik, saj se zavedajo pomena evangeličanske cerkve za podeželje. Zadruge potrebne prenove Na Slomu pri Ponikvi ob rojstni hiši Antona Martina Slomška, kamor so se kmetje odpravili po maši, je pod šotorom potekala slavnostna akademija z naslovom »Delo je ključ do kruha in pridne roke ga najdejo«. Slavnostni govornik je bil strokovnjak evropskega kmetijstva in kmetijskega prava dr. Franci Avsec, kijev svojem govom omenil pomen Slomška za slovenske kmete in za nujno solidarnost v kmetijstvu. je mlad kmetovalec in trenutno dela na kmetiji z očetom, je povedal, da jim država sicer pomaga, vendar se morajo za to znajti sami. »Ves čas moraš spremljati razne razpise za subvencije in zagrabiti priložnost, ko se ti pokaže,« je dejal. Izobraževanje za mladega kot tudi za ostale kmetovalce je zelo pomembno pri delu. Vsaj enkrat mesečno obiskuje različne seminarje s področja živinoreje, poljedelstva, vinogradništva, sadjarstva in dmgih kmetijskih panog. Sodeluje tudi z zadrugo, od katere lahko pridobi cenejši material za Osredotočil se je tudi na zadružni sistem, njegov zgodovinski razvoj in trenutno stanje. Poudaril je, da se mora zadružništvo ves čas razvijati in delovati v prid kmetom. Pred obiskovalce je stopil tudi predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Cveto Zupančič. Opozoril je na krizo v kmetijstvu in dejal, da je slovenskemu kmetu težko biti konkurenčen na evropskemu trgu zaradi bistveno zahtevnejšega kmetovanja. Boji se, da bi jim prihodnji davki in birokracija, ki pretijo kmetom, vzela voljo in moč pri premagovanju novih težav. Kmečka tržnica Dobrote kmečkih žena, Šolskega centra Šentjur in dmgih pridelovalcev so lahko obiskovalci dobili pred prireditvenim šotorom, kjer se je osnovala kmečko-turistična tržnica. Vse navzoče pa je Društvo kmečkih žena tradicionalno postreglo z gasilskim golažem, ki so ga, po besedah predsednika PGD Ponikva Franca Hrovatiča, pripravili več kot tisoč porcij. DEJSTVA Nenačrtovano tudi predsednik Prireditev je obiskal tudi predsednik države Borut Pahor, ki sprva ni nameraval stopiti na oder, a je na koncu vendarle spregovoril. Poudaril je pomembnost nasledstva na kmetijah in zaželel srečo mladim gospodarjem na podeželju. Dejal je še, da se zaveda, da niso lahki časi, vendar je prepričan, da je slovenski kmet s svojo zdravo pametjo in svojimi vrednotami dovolj močan, da lahko dvori času. Na koncu se je v imenu države kmetom zahvalil za trdo delo. delo na kmetiji. V kmetijstvu vidi prihodnost in se zavzema za to, da čim več mladih ostane na podeželju. »Kmetje naj delajo, ne pa papirje izpolnjujejo!« Vsako leto od drugega srečanja naprej pa na Slom prihajata tudi Drago in Jože iz Ljubljane. Spoštljivo gledata na to srečanje, saj sta tudi sama kmetovalca. Zadovoljna sta s svojo zadrugo, vendar pa ne prisegata na zadružni sistem. »Vodstvo zadružne zveze bi moralo delati veliko bolj pošteno, kot dela,« sta bila ostra. Nasprotujeta pa tudi novim davkom v kmetijstvu in preveliki birokratizaciji, ki se obeta. (G. A.) Obiskovalci iz vse Slovenije Srečanje kmetov privablja ljudi iz vse države kot tudi iz domačega okolja. Janez Lavbič s Ponikve, ki @ Intervju ŠENTJURSKE NOVICE, NOVEMBER 2013. urednistvo@sentjurskenovice.5i LILL2AjL)33 ŠENTJURSKE NOVICE, NOVEMBER 2013. UUjLX-{pQ urednistvo@sentjurskenovice.si »Železn ico so naredili liidje!« Mihael Bučar. Pogovarjali smo se z večnim železničarjem, ki je letos Občini Šentjur podaril Muzej južne železnice. » Pogovarjal seje: Gašper Andrinek Kako ste prišli na železnico? V četrtem razredu osnovne šole v Kompolah nas je takratni nadučitelj peljal pogledat na železniško postajo Štore, kakšen je telefon. Šola ga seveda ni imela, prav tako tudi nihče izmed krajanov. Takrat sem prvič obiskal železniški prometni urad in sem se v tistem trenutku že odločil, kaj bom počel v življenju. Izhajam iz družine, kjer železnica ni bila tradicija in tudi zdaj ni. Mislim, da mi je to v življenju samo koristilo, saj sem si sam zgradil svojo poklicno kariero. Je pa res, da sem odraščal v bližini železnice. Para lokomotiv j e zašla tudi v domačo kuhinjo. Takrat so nam vlaki merili čas, saj smo točno vedeli, koliko je ura, ko seje pripeljal mimo. Kaj je pomenila južna železnica za Šentjur? Kraju je odprla nesluten in izjemno pomemben razvoj. Pred tem je bil Šentjur zgolj kraj okoli cerkve z nekaj hišami. Vse ostalo je kasneje prinesla železnica. Kraji, ki so bili prej dobro razviti, pa jih je železnica obšla, so zelo stagnirali ali celo nazadovali. Recimo Planina je takšen primer. Če pogledamo Maribor, je imel pred prihodom železnice zgolj 4.500 prebivalcev. Ko so potem tam postavili železniške delavnice, jih je samo ta toliko zaposlovala. Mesto se je ekspresno hitro razvijalo. Večji kraji, ki jih je obšla železnica, so nato množično ustvarjali navezovalne poti. Tako se je zgradila proga do Konjic, Slovenske Bistrice, Rogaške Slatine, Velenja itd. Na kakšen način se začne vaša zgodba z muzejem? Služboval sem na različnih železniških postajah na Štajer- skem. Kadar se je uvedla kakšna novost in je bilo potrebno kaj starega nadomestiti, sem zadevo shranil in ohranil. V-seskozi sem shranjeval in dopolnjeval železniške predpise, ki jih imam ogromno in so v muzeju tudi predstavljeni. In potem, ko je objekt, v katerem je glavnina železniškega muzeja, izgubil svojo osnovno funkcijo, sem prišel na idejo, da napravimo železniški muzej za Štajersko. To je bilo pred petnajstimi leti, ko smo začeli preurejati stavbo, ki je tudi zaščitena s spomeniškim varstvom. Muzej je razdeljen na tri dele. Prometni urad Franca Jožefa v sredini, za njim brzojavni urad s Morsejevim aparatom. Največji poudarek v muzeju ima soba, ki jo neuradno imenujem železniško Brezje. V njej na slikah živijo ljudje, ki so naredili železnico. Znova in znova poudarjam, da je niso naredili računalniki, ampak ljudje! Še vedno zbiram in iščem nove in nove spomine ljudi, fotografije ... In skoraj iz vsake skupine se še kdo ponudi, da ima kaj doma, in vsak je dobrodošel. Ste imeli to željo že od nekdaj? Tako je, zato sem praktično vedno shranjeval in zase zbiral in nihče ni nič vedel. Potem sem o ideji obvestil občino, kjer so bili takoj za to. Vendar avtor sem pa tako rekoč sam. Kakšen pomen ima muzej za Šentjur? Nedavno nazaj sem prostovoljno podaril muzej Občini Šentjur. Muzej spada pod dediščino kraja kot ostali muzeji. Z občino smo se dogovorili, da ga bom še vedno jaz vodil, dokler bo zdravje dopuščalo. Imam pa tudi namestnico, Jo- I S II 33 figi Berač mu je napovedal prihodnost Pri štirinajstih letih sem se napotil v drugo najmočnejše industrijsko mesto, Maribor, na šolanje v prometni šoli. Stanoval sem v internatu, disciplina je bila neizprosna. Pouk smo imeli tudi ob sobotah. Tisti s slabimi ocenami čez vikend sploh niso smeli domov. No, tako sem eno soboto na začetku šolanja odhajal domov, s kovčkom, ki sem si ga tudi sam kupil z denarjem od nabiranja gozdnih sadežev in hmelja, ki ga tudi še danes hranim. Napotil sem se mimo frančiškanske cerkve v Mariboru. Ob vhodu v cerkev je sedel berač, ki je prosil miloščine. Starejši možakarje ostal brez nog v vojni. Zasmilil se mi je in čeprav tudi sam nisem imel skoraj nič denarja, sem mu namenil par dinarjev, ki sem jih imel v žepu. Tako meje vprašal, kam sem namenjen. Odgovoril sem mu, da grem domov iz šole. Takrat mi je napovedal, da bom z odliko opravil šolanje. Napovedal mi pa je tudi, da bom naredil nekaj velikega za kraj in se zapisal v zgodovino. Vse to seje tudi zgodilo. Tistega berača nisem nikoli več videl. Še danes pa se vsakič, ko grem v Mariboru mimo te cerkve, oglasim tam, čeravno za minuto ali dve. J žico Kristan Filič iz Šentjurja, ki je sicer zaposlena na Slovenskih železnicah v Celju. Z izjemno voljo opravlja svoj posel in se uvaja v vse pore muzeja. Samo vodenje se še da naučiti, za vse ostalo pa je potreben nek drug pristop. Kako ste zadovoljni zobiskovalci? O tem priča knjiga vtisov. Prepričan sem, da so le redki muzeji, kjer bi obiskovalci puščali takšne čudovite zapise o muzeju. V osebno izkaznico muzeja se zapiše vsaka skupina, od raznih strokovnjakov do navadnih obiskovalcev. Sicer sem z obiskom zelo zadovoljen. Obiskujejo nas tudi šole s celotne Štajerske. Je še kakšen železniški muzej? Železniški muzej je še v Ljubljani, kjer so na ogled predvsem lokomotive. Ampak jaz sem šel v drugo smer muzeja. Želel sem prikazati življenje na železniški postaji, ki je osnovna celica, kjer seje vse začelo in končalo. Ljudem žetim prikazati, kaj vse je bilo potrebno, da je železniški promet funkcioniral. Kaj ste delali na železnici? Na železnici sem dal skozi čisto vse, tako rekoč od A do Ž. Trdim, da jo poznam v kapilare. Končal sem kot šef postaje Šentjur, kjer sem bil 24 let. Zanimivo je tudi to, da sem prvikrat vstopil na vlak prav v Šentjurju. In usoda je prinesla tudi to, da so me poslati v Šentjur za šefa postaje. Sodelujete tudi s katerimi drugimi muzeji? Z Muzejem novejše zgodovine v Celju in z Muzejem narodne osvoboditve v Maribom. Pomagam tudi Občini Zreče, kjer pripravljajo železniško postajo in turistični vlakec. V Maribom sem tudi v nekaj društvih zraven, ker mi je zelo drago mesto. Tukaj v Šentjurju sodelujemo tudi s Turističnim društvom. Zakaj so danes muzeji še Pomembni? Zgodovina je poročilo o ljudeh in njih poteh. Samo tako se ohrani tisto, kar je nekoč bilo. Daje primerjava med sedanjim in tistim časom. Praktično, da se pokaže, kaj je bilo Potrebno, da je železniški promet sploh funkcioniral. Že samo tisto, ko so Habsburžani risali traso pro-§e. je bilo za Šentjur pomembno. Rekli so, da so tu okoli perspektivni kraji in da tisti, ki so postaviti grad Rifnik, že vedo, zakaj so ga postavili. Vse so gledati. Tudi Ponikva je bila izjemno pomembna železniška postaja za potrebe vleke vlakov čez Lipoglav. Ali ljudje to cenijo? Kolikor jaz opažam, to zelo cenijo in jaz v tem uživam. Je pa takole, vsak vodič se mora na skupino pripraviti. Ko pride skupina, mora biti uro pred njo že v muzeju. Ljudje takoj vidijo, koliko je ura, kako jim podajaš to znanje. Jaz zelo uživam v tem, ko vodim skupino. So železnice neko nacionalno bogastvo? Seveda. Lahko rečem takole: 40 let se že aktualna politika pogovarja o graditvi drugega tira Divača-Ko-per in ga še vedno, kljub tehniki, nimamo. Ampak, če se vrnemo nazaj v 19. stoletje, 587 kilometrov proge Dunaj-Trst čez Semmering v pičlih 17 letih in z vso infrastrukturo. Poglejte, kakšen paradoks. Tukaj je bila celo prva gorska proga v Evropi. Kje ste bili, ko se je peljal zadnji modri vlak? Noč, preden je zadnji modri vlak odpeljal iz Ljubljane, sem bil dežurni prometnik v Celju. Morali smo zaustavljati tovorne vlake in jih preusmerjati, da ne bi prišlo do srečanja. Kot zanimivost še povem, da so vse revizije in servise modrega vlaka opravljati v Mariboru. Bile so lokomotive Kozara, Dinara in Sutjeska. Bil pa sem v službi, ko se je peljal Tito iz Kranja v Kumrovec skozi Celje. Ko sem dal vlaku znak za odhod, sta bila Tito in Jovanka pri oknu. Kako ste doživeli prehod elektrike na železnico? Zanimivo je, da sem generacija tistih, ki smo dali skozi vse vrste prometa na železnici. Para, dizel in na koncu elektrika. In seveda preureditev signalno-varnostnih naprav. Kar naprej se je bilo potrebno učiti in strokovno izobraževati. Železniški promet je funkcioniral, vleka pa se je spreminjala. Dali smo skozi različne težavne stopnje dela. Včasih smo napraviti po 280 ur na mesec. Jager Franci s.p., Vrbno 17, Šentjur Tel.: 03/574-02-78, GSM. 041/632-147 E-pošta: avtomehanikajager@t-1.si r omehanika ja^ - servisiranje osebnih in dostavnih vozil - priprava in vožnja vozila na tehnični pregled - diagnostika vseh vrst vozil - servisiranje in polnjenje klimatskih naprav REZALNO-CEPILNI STROJI @ Reportaža ŠENTJURSKE NOVICE, NOVEMBER 2013. urednistvo@5entjur5kenovice.si QlI°A_{J33 ŠENTJURSKE NOVICE, NOVEMBER 2013. LlLlXj(}3S urednistvo@sentjurskenovice.5i Zaljubljen v divjino in eksotčne živali Sebastijan Ferenčak. Na svojem dvorišču ustvarja Amazonko v malem. » Piše: Jasna Romih Sebastijan Ferenčak ima doma pravo kraljestvo živali, saj pri njem ne domujejo le domače živali, kot jih poznamo po okoliških kmetijah, ampak tudi živeče na afriški in ameriški celini. Prav vse imajo svoj prostor, ki je zelo podoben njihovemu naravnemu okolju. Poleg živali pa skrbi tudi za vso rastlinje, ki pričara kar se da naravni habitat. Ljubitelj živali Ferenčak je že od nekdaj živel v stiku z živalmi. Spominja se, da so ga živali s polj in ribnikov pogosto spremljale tudi v šolo. Na vprašanje, kdaj je prinesel domov prvo kačo, odgovaija, da se niti ne spominja več. Kača pa je le ena izmed živali, ki jo je občudoval v terarijih in si jo želel imeti doma. Pred leti si je to željo začel tudi uresničevati in si ustvarjati lasten živalski vrt. Želve so bile prve eksotične živali, ki jih je pripeljal domov. Ker je nega in zdravstvena oskrba živali draga, jih je sprva imel manjše število. Pred štirimi leti pa je spoznal veterinaija Zlatka Goloba, ki je zdravil danes njegovo Sebastijan Ferenčak s svojim legvanom. največjo želvo, ki tehta kar 23 kg. Od takrat sta postala prijatelja in veterinar mu tudi večkrat pomaga. Ferenčakova zbirka živali je začela rasti in se dopolnjevati. Od domačih živali do eksotike Poleg tega, da pri njem domujejo na prvi pogled čisto navadne živali, kot so pes, mačke, gosi, ovce, osli, zajci, morski prašički, zlate ribice, krapi, žabe in drugi, bivajo na drugi strani netipične živali za naše okolje. Ima več kot 40 želv, dva plazilca iz družine aligatorja -kajmana očalarja, več udavov, dva pitona in dva legvana. Priznava, da ima z vsemi živalmi ogromno dela, vendar mu je to v veselje in še zdaleč ne v breme: »Če se odločiš za žival, moraš imeti odgovornost, tako kot če se odločiš za otroka, za katerega moraš poskrbeti. Je pa to seveda obveznost. Ko grem na morje, poskrbijo za njih brat in mati. Potrebno je vedeti, kako in kaj, da se kaj ne pozabi.« V prihodnosti si želi ustvariti živalski habitat na osnovi džungle. »Rad bi vse lepo uredil z naravno ograjo, skalnjakom, izdelal kanjon in vse povezal s slapovi. Vse skupaj veliko stane, vendar sem marsikaj že sam naredil in še bom. Rad bi poskrbel tudi za želve in jim naredil jamo, kjer bodo lahko prezimile. Kačam bom ustvaril zunanjo kletko, kjer se bodo počutile kar se da podobno kot v naravi«. Na vprašanje, katero žival bi še V njegovi zbirki sta tudi piton in udav. imel, pa odgovarja: »Kenguruje, sicer pa bi najbolje stvar rešili tako, da kar mene odpeljejo nekam za Amazonko, ker bi tako imel vse. Ampak saj si bom tukaj uredil del Amazonke po svoje. Tja verjetno res ne bom nikoli šel« AFORIZEM Politika, pri katerih vem, kako je, sta J. J. in Zoki. Vse, kar hvalita, je slabo, vse, kar delata, je narobe. Kajman ponavadi ne najde mesta med domačimi živalmi, ta pa je pri Ferenčaku povsem zadovoljen. Iz naših krajev Naj bo tudi® ponosna Vodovodni sistem- Kljub zapletom podpisane pogodbe za gradnjo vodovoda. » Piše: Sergeja Javornik Od avgusta je laško podjetje AGM Nemec zgradilo že tri kilometre vodovodnega sistema na območju šentjurske občine. Dela potekajo v sklopu projekta Oskrba s pitno vodo v porečju Sotle, v katerega so vključene občine Šentjur, Šmarje pri Jelšah, Rogaška Slatina, Rogatec, Podčetrtek in Kozje. Medtem ko je šentjurska občina pogodbo z izvajalcem že podpisala avgusta, so ostale občine po zapletih to storile šele prejšnji teden. Slovesnega dogodka se je udeležil tudi šentjurski župan mag. Marko Diaci. Na novinarski konferenci v Aninem dvoru v Rogaški Slatini je med drugim povedal: „ Glavnina del poteka na območju krajevne skupnosti Loka pri Žusmu, kjer je približno 14 tisoč prebivalcev, 415 jih bomo na javni vodovodni sistem priključili na novo. Zgradili bomo 22 km vodovoda, 6 vodohranov, 5 črpališč, 4 razbremenilnike in vodno postajo. “ Poudaril je, da so imeli Mag. Marko Diaci: „Upam, da bo tudi država ponosna na ta projekt. Foto: Jože Strniša srečo z javnim naročilom za izbiro izvajalca gradbenih del. Gradbena dela in nadzor bodo stala dobra dva milijona evrov. Celoten projekt je sicer vreden 13,7 milijona evrov. Občine so uspele pridobiti dobrih 100 milijonov evrov kohezijskega denarja. „Upam, da bo tudi država ponosna na ta projekt, saj bomo prispevali k boljšemu črpanju evropskega denarja,“ je še izpostavil mag. Marko Diaci. (S. J.) DEJSTVA r Boljša vodooskrba Obnovili oziroma dogradili bodo vodovodni sistem Dobrina in Malo-vice. Javni vodovod bodo razširili na zaselke Malovice, Stara Glažuta in Drenovce, katerih prebivalci se zdaj oskrbujejo iz lastnih individualnih vodnih virov. Razširitev sistema je predvidena iz smeri Dobrine z navezavo na vodovod Hrastje-Dobrina--Lopaca, ki so ga zgradili leta 2006. Veterinarji Veterine Jagodič ne skrbimo samo za zdravje vaših živali, temveč tudi za vaše zadovoljstvo! STORITVE ZA VELIKE ŽIVALI: umetno osemenjevanje, zdravljenje, izdaja zdravil, dežurstvo STORITVE ZA MALE ŽIVALI: zdravljenje, cepljenje, kirurški posegi, stomatološki posegi pri psih in mačkah, laboratorijska diagnostika, prodaja hrane za pse in mačke... Do 31. decembra vam ob predložitvi tega kupona nudimo 15% popust na sterilizacije in kastracije. KUPON ZA PROMOCIJSKI POPUST Veterina. jagodiČ Dole 9, Si-3230 Šentjur | Dežurni telefon 03 748 91 10 | www.veterinajagodic.si ODVETNICA KAJA DOSEDLA obvešča, da od 1. novembra 2013 opravlja odvetniško dejavnost na Ulici Dušana Kvedra 11, v ŠENTJURJU (zraven Policijske postaje Šentjur). / / V lL> KONTAKT: T: 03 749 32 00 F: 03 749 32 01 E-naslov: kajadosedla@yahoo.com PODROČJA DELA: CIVILNO PRAVO (odškodninsko, obligacijsko, stvarno, nepremičninsko, dedno in družinsko pravo ter priprava pogodb) GOSPODARSKO PRAVO (statusno gospodarsko pravo in postopki ustanovitev družb, priprava gospodarskih pogodb, gospodarski spori, postopki prisilne poravnave, stečaja in likvidacije) KAZENSKO PRAVO (kazenski postopki, postopki v zvezi s prekrški) DELOVNO PRAVO (delovno pravo in delovni spori) UPRAVNO PRAVO (upravno pravo, zastopanje v postopkih pridobivanja gradbenih dovoljenj in drugih postopkih gradnje, postopki pred državnimi organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, upravni spori in postopki pred upravnim sodiščem, javni razpisi in javna naročila) USTAVNO PRAVO (postopki pred ustavnim sodiščem) AH VAŠE TELO POTREBUJE SPROSTITEV? IZREŽITE SVOJO JESENSKO UGODNOST IN SE RAZVAJAJTE. KOPANJE + PIZZA GRATIS VVELLNESS CENTERTERMALIJA | ponudba velja do 24.12. 2013 • 2 celodnevni karti za kopanje • 1 velika pizza GRATIS pon-pet 32,10€ 26,00 € sob, ned, prazniki 36,10€ 30,00 € VEČERNA SAVNA VVELLNESS CENTERTERMALIJA od ponedeljka do četrtka, od 20.00 - 22.00 SAMO 7,00 € UGODNO MALA ŠOLA SAVNANJA VVELLNESS CENTER TERMALIJA | vsak torek od 18.00 - 22.00 • 3 urni voden program + 1 ura savnanja po želji • obisk Laconiuma s predstavitvijo savnanja • savnanje v solni savni in pilling s soljo • zvočni program • Cool program v finski savni • zapeljivi čokoladni program v parni savni • plavanje in uživanje v bazenih s podvodno masažo samo 23,50 € NOVO HITRA SPROSTITEV VVELLNESS CENTER TERMALIJA • Celodnevno kopanje • Masaža hrbta in vratu (20 min) • Vitaminski napitek pon-pet 35,0(Tč 25,00 € sob, ned, prazniki 37,00 € 28,00 € WELL SPROSTITEV VVELLNESS ORHIDELIA • Celodnevno kopanje • Masaža hrbta in vratu (20 min) • Vitaminski napitek pon-pet 45,50 € 32,00 € sob, ned, prazniki 52,50 € 42,00 € A Wm It 1 V > KODA: ŠN112013 l KODA: ŠN112013 KODA: ŠN 112013 l l KODA: ŠN 112013 l KODA: ŠN112013 1 = I I £ I I S s I I Terme Olimia d.d„ Zdraviliška cesta 24, Sl - 3254 Podčetrtek T +386 (0) 3 829 70 00 | info@terme-olimia.com WWW.TERME-OLIMIA.COM Zagorelo v Protect servis Iz objekta se je valil gost dim. Taktična jesenska vaja. Gasilci Šentjurja, Prožinske vasi, Slivnice in Kalobjaso gasili šentjursko podjetje. » Piše: Jure Godler Nekaj čez 14. uro se je v soboto, 26. oktobra, v podjetju Protect servis - Milan Gaberšek s. p. sprožil dimni senzor. Zagorela je elektrarna na strehi. Kot prvi so na prizorišče požara v Kraševec prispeli gasilci iz PGD Šentjur, čeprav so se morali do omenjenega podjetja peljati čez železniški prehod pri Zikošku, saj je cestni podvoz prenizek za intervencijska vozila. Šentjurskim gasilcem so se pridružili še gasilci iz Prožinske vasi, Slivnice in Kalobja. Eden izmed gasilcev se je pri gašenju lažje poškodoval, zato so ga ostali evaku- Poveljnik PGD Šentjur Danilo Matos ie predal Milanu Gaberšku v spomin gasilni aparat, z željo, da ga nikoli ne uporabijo. irali na varno in mu nudili prvo pomoč. Okoli petdeset gasilcev in nekaj gasilk j e v pol ure požar pogasilo, preden bi nastala še večja škoda. Taktična vaja Seveda je k sreči šlo zgolj za taktično jesensko vajo Gasilske enote Šentjur. Gasilci so se odzvali na povabilo Milana Gaberška. Na prizorišču so vsi gasilci delovali zelo učinkovito, a pokazalo se je, da vsi avtomobili nimajo dovolj visokih lestev za ta industrijski objekt. Prav tako so na višini in na lestvi gasili le tisti najbolj izkušeni gasilci. Vaja je zaradi veliko gorljivih snovi v objektu in sončne elektrarne na objektu bila tudi zelo zahtevna. Vodja intervencije in poveljnik PGD Šentjur Danilo Matoš je na koncu gasilce za opravljeno vajo pohvalil: »Tudi na praktični vaji smo dokazali, da je možno gasiti sončno elektrarno z razpršenim curkom vode.« Sodelovanje Tudi poveljnik PGD Šentjur je izpostavil pomanjkljivost, da gasilci ne premorejo primerne lestve s platformo za gašenje iz višine. Po poročilu poveljnika je zbrane nagovoril tudi poveljnik Gasilske zveze Šentjur Martin Cmok. »Zadovoljen sem, da zelo dobro sodelujemo tudi s PGD Prožinska vas, ki ne sodi pod GZ Šentjur in vedno priskoči na pomoč,« je še dodal Cmok. Za konec pa je zbrane gasilce na zaslužen prigrizek povabil tudi Milan Gaberšek, ki jim je tudi razkazal delavnice, v katerih nalivajo avtomobilske pnevmatike, sin Aleš pa jim je razložil delovanje sončne elektrarne. Blagovški malčki so se naučili, kako varno zapustiti vrtec v primeru požara. Evakuirali vrtec Blagovna Mesec oktober je mesec požarne varnosti, ki so si ga gasilci in gasilke PGD Lokarje zastavili zelo resno. V vrtcu Blagovna so izvedli kratko evakuacij sko vajo. Otroci so se pri tem seznanili, kako ravnati v primeru požara in kako varno in brez panike zapustiti vrtec in šolo. Obenem pa so se seznanili z nalogami, ki jih opravljajo gasilci. Poveljnik PGD Lokarje Franc Korenjak in ostali gasilci so odgovarjali tudi na vprašanja malčkov ter se še skupaj poslikali. AFORIZEM Politik, ki govori resnico,je bivši politik ali birokrat. OZMETIČNI salo. "gWW~ * NOVA JESENSKA PONUDBA V AKCIJI od 5.11. 2013 do 15. 02. 2014 vam nudimo: X Permanentno PODALJŠEVANJE TREPALNIC za samo 53 EUR JVimin uriMcr jN Čudovit pogled / NEGA OBRAZA | *, z vrhunskimi izdelki BIOCOSMETIC šMr- Pester izbor ugodnih NOVOLETNIH IN MATURANTSKIH PAKETOV za sijajen videz in čudovito počutje Barbara Lavre s.p. Ul. Skladateljev Ipavcev 1 3230 Šentjur D 03/ 5 740 330 ali 041 967 971 www.kozmetikabarbara.si Je socialno podjetništvo rešitev? Dobiček. Razdelijo ga med zaposlene ali investirajo v razvoj podjetja. » Piše: Jure Godler V času gospodarske krize je brezupno čakati na zaposlitev, saj se na tistih nekaj razpisanih delovnih mest prijavi kar armada zaposlitve željnih iskalcev dela. Zato razpravljavca na delavnici v prostorih RA Kozjansko, Thdej Slapnik, generalni sekretar Slovenskega foruma socialnega podjetništva, in Blanka Kovačič, direktorica Kooperative, ponujata alternativo - socialno podjetništvo in povezovanje pridelovalcev, predelovalcev in konvencionalnih kmetov ter potrošnikov. Dobiček za višje plače V Sloveniji je registriranih 0,7 % socialnih podjetij, medtem ko jih je v EU 7 %. »Socialno podjetništvo je pri- ložnost do generiranja novih delovnih mest,« razlaga Tadej Slapnik. Z ustanovitvijo tovrstnih podjetij se ustvarjajo visokokakovostna podjetja ter nova delovna mesta za mlade in starejše, brezposelne, invalide in ostale ranljive družbene skupine. Razlika med socialnim in nesocialnim podjetjem pa je v tem, daje to oblika gospodarske dejavnosti, ki ne sledi cilju maksimiranja in delitve dobička, ampak je dejavnost, ki se v celoti posveča razreševanju družbenih in okoljskih problemov. Dobiček se v takšnem podjetju reinvestira ali v nova delovna mesta ali v tehnologijo. Z združevanjem do razvojnega preboja Od poletja je Kooperativa Konjice tudi uradno registrirana kot zadruga in socialno podjetje. Takšen poslovni model je pravičen, saj so vsi zadružniki tudi lastniki podjetja, ki enakovredno sodelujejo pri vodenju in Blanka Kovačič in Tadej Slapnik sta predavala o socialnem podjetništvu. nadzoru ter delitvi ustvarjenega, pravijo v Kooperativi. Njihov cilj pa je »ponuditi zdravo hrano po čim krajši poti od njive do mize,« pove Blanka Kovačič. »Samooskrba v Sloveniji je od 90-ih let, ko je bila 95 %, padla pod 50 %, pri zelenjavi celo pod 30 %. Preko zadrug želimo ta odstotek povečati, hkrati pa ustvariti nova delovna mesta,« pravi Tadej Slapnik, član in predsednik skupščine Kooperative. DEJSTVA Trgovina V sklopu projekta »Z moje dežele« so odprli tudi trgovino v Slovenskih Konjicah. V trgovini so po predhodnem naročilu na voljo zabojčki sezonske zelenjave, marmelade, kruh in testenine, siri, mesnine, vina, čaji in drugo, kar so pridelale pridne roke domačih ljudi. Za polne police trgovine bo za zdaj skrbelo skoraj 30 pridelovalcev in predelovalcev, tudi z območja šentjurske in dobjanske občine. ■■■■■ A NAŠIH ODLIČNIH PIC IN OSTALE NAŠE DOBRE HRANE NA VAŠ DOM BREZPLAČNO bo f km iz centra šmtfwfal telefon: 0) 74919 65 mobitel: 051413 59 o DEJSTVA Kdo je Ana Wambrechtsamer? Ana Wambrechtsamer seje rodila julija 1897 na Planini pri Sevnici. Letos mineva 80 let od njene smrti. Njena življenjska pot je bila pestra. Mladost je preživela na Planini in v Celju, kasneje seje veliko selila. Njeno delo »Danes grofje Celjski in nikdar več« ji je prineslo največ slave, čeprav je izšlo po njeni smrti. beli prof. Eva Zavšek in njena učenka Neža Zdolšek. „ Junak" za vseTčas fi||7pi Slnvpnski Kati° Kladnik in avtorjem Guzej. Slovenski prevod dela Ane VVambrechtsamer. » Piše: Saša Rečnik » Foto: Knjižnica Šentjur Doprinos Knjižnice Šentjur letošnjim Dnevom evropske kulturne dediščine je bil prevod knjige Ane VVambrechtsamer z naslovom Guzej, povest iz spodnještajerskega hribovja. Knjigo je prevedla sodelavka šentjurske knjižnice in prevajalka Katja Kladnik. Tatjana Oset, direktorica Knjižnice Šentjur, se je na začetku predstavitve knjige zahvalila vsem, ki so s svojimi nasveti pomagali pri izdaji, še posebej zbiratelju ljudskega gradiva dr. Janezu Šmidu, ki jim je posredoval del gradiva za izdajo knjige, ki jo je založila Knjižnica Šentjur, izdajo pa je sofinancirala Občina Šentjur. Prevod podlistkov Večer je potekal ob sproščenem pogovoru s prevajalko literarnozgodovinske študije o Guzeju Milenkom Straškom. »Ljudstvo se v liku Guzeja prepoznava in si v vsakem času takega junaka tudi želi,« je začela Osetova, Kladnikova pa povedala, da se je za prevod odločila, ker je dediščina Ane VVambrechtsamer zelo velika in se ji zdi škoda, da ni več prevedene v slovenščino, še posebej tistih zgodb, ki se neposredno tičejo krajev, v katerih živimo. Izvirnik Der Gusej je izhajal kot podlistek v časopisu Cillier Zeitung med 16. 8. in 29. 11. 1925, pri prevajanju ji je bil v veliko pomoč sistem digitalne knjižnice, nekaj preglavic pa ji je povzročalo branje drobnega tiska na časopisnem papirju slabše kakovosti in besedilo v stari nemški pisavi. Vseeno je s prevodom zadovoljna. Junak ali razbojnik? »Ker ljudje vedno potrebujejo junaka, da jih brani in Milenko Strašek, Katja Kladnik In Tatjana Oset. jim vliva upanje, so mu dodali mnoge lastnosti, prav tako se zgodbe iz vasi v vasi razlikujejo predvsem v lokacijah,« priljubljenost Guzeja razloži Strašek. V okviru prireditve je razpravljal tudi rodoslovec Anton Kos, ki je pojasnil, da iz matičnih knjig nedvoumno izhaja, da je bil Franc Guzej, o katerem govori delo, rojen v Šibeniku pri Šentjurju in ne Primožu. Prav tako je jezikoslovec dr. Viktor Majdič pojasnil, da je pravilen zapis Guzej z e in ne oblika z a. Za glasbo sta na tolkalih poskr- Jievada Goričica 2a, 3230 Šentjur Kavarna Levada Praznovali rojstni dan Društvo upokojencev Šentjur. Aktivno že od leta 1950. » Piše: Zoran Borovšak Kot vsako leto so se tudi letos na drugi petkov večer v oktobru, v kulturnem domu, zbrali upokojenci, da bi praznovali obletnico društva. Letos štejejo že 63. leto delovanja. Po uvodnem nagovoru povezovalke Slavice Čoklc in glasbeni točki harmonikarja Rada F rečeta je na oder stopil podpredsednik Zdenko Rahten. Na kratko je podal poročilo dela društva. Dotaknil seje tudi socialne krize v teh časih in reform, težkih predvsem za starejše, ki so potrebni socialne oskrbe. Vse se je vrtelo okrog priznanj Po tem so podelili priznanja zaslužnim članom društva in zunanjim sodelavcem. Priznanja so podeljevali predsednik društva Stanislav Zupanc, podpredsednik Zdenko Rahten in blagajničarka Slavica Ahtik. Pisno zahvalo DU Šentjurje prejela Vera Kidrič. Pisno priznanje DU Šentjur so prejeli Thermana Laško, Frančiška Lajh, Branko Gaber, Olgica Krampi, Slavica Ahtik in Marjana Rataj. Plaketo društva sta prejeli Fanika Opalič in Slavica Čoklc. Listino častnega člana pa je prejel Stanislav Zupanc. Najprej delo, nato zabava Na povabilo povezovalke j e k mikrofonu stopil še podžupan Robert Polnar, ki se je v govoru prav tako dotaknil socialne problematike upokojencev in ljudstva nasploh. »Nujno potrebujemo politiko, ki ji je več do tega, da rešuje probleme države, kot pa da si nabira točke.« Po uradnem Prejemniki priznanj Društva upokojencev Šentjur. delu pa je sledil pester zabavni program. Nastopile so orientalske plesalke, sledil pa je kratek skeč. Po skeču sta ob napovedi Neje Krampi Mastnak zaplesala državna prvaka v standardnih in latinskoameriških plesih Neli Čadej in Domen Romih. Za konec je člane še enkrat nagovoril predsednik, napovedal še nekaj dogodkov, nato pa povabil zbrane na zakusko, ki je sledila programu. DEJSTVA Veliki in humanitarni Društvo upokojencev Šentjurje najmočnejše društvo v pokrajinski zvezi društev in eno izmed najmočnejših v državi. Šteje okrog 1100 članov. Ustanovljeno je bilo 8. oktobra 1950. Za aktivnosti društva skrbi pet komisij, v okviru njih pa sekcije in odbori. So edino društvo upokojencev v celjski regiji, ki imajo status humanitarne organizacije. Med več kot 500 društvi upokojencev v Sloveniji pa so eno izmed štirih s tem statusom. P0STANI V NZ ClANSKMS cncva! Članstvo vštuctentskem klubu mladih Šentjur se izkazuje s h izpolnjeno pristopno izjavo. • Članstvo moraš obnavljati vsako leto znova! • Čfan/ica ŠKMŠ lahko postane vsak, ki Ima status it ude n ta/ ke ali dijaka/inje te r stalno prebivališče v občini Šentjur ali občini Dobje, • ČLANSTVO JE BREZPLAČNO! e Za vse, ki boste svoje članstvo podaljšali v mesecu novembru smo pripravili nora m l i!»;«m vj i?j :i i ŠTUDENTSKI KLU B M LADIH ŠENTJUR S C. MILOŠA ZIDANŠKA 28; 3230 ŠENTJUR m www.5kms.net ■ info@skms.net J 03/746-41-00 g 031/404-146 Univerza za tretielžiglifenisKSBbdoliiil LUŠ. Izobraževanje starejših za njihovo osebnostno rast. » Piše: Saša Rečnik » Foto: Jure Godler Univerza za tretje življenjsko obdobje je namenjena izobraževanju in razvoju starejših in v okvira Ljudske univerze Šentjur (LUŠ) so letos v šolske klopi udeleženci sedli že tretjič. Na uvodnem srečanju je direktorica LUŠ Jelka Godec predstavila program in interesne dejavnosti v novem letu. Zbranim so se predstavili tudi nekateri predavatelji. Polna dvorana udeležencev je dokaz, da je za takšne programe veliko zanimanja, saj, kot so povedali sami, nikoli nisi prestar za nova znanja. Poučevanje glasbe Največja novost letošnjega leta je glasbeno poučevanje odraslih. Na predstavitvi so se zbranim pridružili glasbeniki, ki bodo izvajali učne ure. Vlado Nunčič je novi sodelavec LUŠ, prav tako je edini izdelovalec lajn v Sloveniji in preučuje zvok ter izdeluje posebne instrumente. Vodil bo tudi delavnico Od lire do lajne, izdelovanja iz lesa, risanja na les in risanja z zvokom. Učenje igranja citer je predstavila Jasmina Levičar, ki ima že kar nekaj izkušenj s poučevanjem starejših. Vladimir Belina je predstavil poučevanje, ki ga izvajajo člani Pihalnega orkestra Šentjur, Davor Pušnik je zbrane navdušil z igranjem harmonike in predstavil poučevanje priljubljenega instrumenta. Čeprav je bilo napovedano predavanje Vlaste Nussdorfer, varuhinje človekovih pravic, se je ta zaradi nujnih obveznosti opravičila in bo prišla v novembra. Po zaključku predstavitve in glasbenega programa je bilo na sporedu predavanje Z majhnimi spremembami do čudovitega doma. Predavala je ga. Darja Hughes, dolgoletna dopisnica revije Moj dom in avtorica kolumne Arhitekt svetuje. Dobrote lokalnega okolja so spoznavali kar na Mestnem trgu. Interesne dejavnosti Letna članarina krije brezplačna srečanja, ki potekajo vsak četrtek, udeleženci pa poravnajo minimalne stroške za material, ki ga uporabljajo pri delavnicah. Poleg četrtkovih srečanj potekajo tudi interesne dejavnosti, prvič bo zaživel ustvarjalni krožek, kjer bo poudarek na izdelkih iz lesa, jesenska ustvarjalnica iz prešanega cvetja in zeliščarski krožek, nadaljevala se bo folklorna skupina, računalniški krožek, joga smeha in tečaji angleščine pa tudi sre- DEJSTVA Aktivnosti v novembru V novembru pripravljajo obisk regijskega centra Sodo Celje in ogled zbirke Pokrajinskega muzeja Celje - Mesto pod mestom, predavanje Vlaste Nussdorfer, delavnice Risanje z zvokom, potopisni dokumentarec Luke Hvalca Fenomen Japonske in delavnico Zdrave sladice. Čanja skupine za samopomoč in osebnostno rast. M+S gum mšf ‘ EČUFULDA GOOD/YEAR fufr<((on n 73/C □f ( ]r~i L iioo ]U U Ho www.peugeot.si PROGRAM UGODNOSTI iz=iu,t^ Doživi in SlfifnS občuti 308! MojPeugeot NOVI PEUGEOT 308 PREVZAME VAŠE ČUTE. peuceot..~«.Totsl Štiri leta podaljšane garancije vključuje 2 leti pogodbene garancije in dve leti podaljšane garancije Optivvag oziroma do 60.000 prevoženih kilometrov. Novi peugeot 308 zaznamujejo izčiščen dizajn ter Peugeot i-Cockpit in mnoge inovativne tehnične rešitve, ki vam ponujajo intenzivno doživetje vožnje. Poraba V kombiniranem načinu vožnje: 3,6-5,8 l/l 00 km. Izpuh CO2: 93 -134 g/km. Podrobnejše informacije o porabi goriva in emisijah CO2 novih osebnih vozil Peugeot najdete v priročniku o varčni porabi goriva in emisijah CO2, ki go lahko brezplačno pridobite na prodajnem mestu in na www.peugeot.si. NOVI PEUGEOT 308 VABIMO VAS NA URADNO PREDSTAVITEV VOZILA V E LECLERC MARIBOR, MED 07.11. IN 10.11.2013. MOTION & EM OTI ON PEUGEOT AVTO GOLEČ d.o.o., Žolgarjeva 6, 2310 Sl. Bistrica, tel. 02 805 53 80 www,etiks.si Prodajni program: • Kotli na trdo gorivo • Kotli na nclcte • Kotli na sekance • Kotli na olje in Zali nlln • Predelava kombiniranih kotlov na palete • Sončni kolektorii • Hranilniki toplote • Sobni kamini Ponujamo brezobrestni kredit z odplačilno dobo do dveh let! Mto izpira na a rotirate wwa n* Etiks d.o.o. • Oti Dragi 3 • 3220 Štore • info@etiks.si ETIKS __www.etik8.8l, 5 toplino vašega WoodPell6čl/set 031609 787 037802280 Hladnokrvna lepotica iz Babne Gore Nabdera. Hladnokrvno kobilo z žrebetom v lasti Mirka Bevca je Veterinarska fakulteta ocenila s 77 točkami, kar je sam vrh med slovenskimi hladnokrvnimi konji. » Piše: MilenkavBlaževič » Foto: Metka Žan - Lotrič »Slovenija sodi med države z najvišjo biotsko raznovrstnostjo, katere dei predstavljajo tudi kmetijski živalski genski viri. Mednje spadajo tudi slovenske avtohtone pasme domačih živali. Naša dolžnost je, da jih ohranimo v skladu z zootehniškimi merili in standardi. Istočasno je potrebno posebno skrb usmerjati v njihovo večjo prepoznavnost tudi v kmetijskih sferah ter na ta način skrbeti, da postanejo slovenske avtohtone pasme domačih živali prepoznavnejše,« meni Metka Žan - Lotrič z Biotehniške fakultete v Ljubljani. Hladnokrvni konji so močni Ime namiguje, da se ti konji radi sončijo kot martinčki. Seveda ni tako. Ime pove samo nekaj o njihovem značaju. So značajsko trdni in preudarni. Hladnokrvni konji so močni, težki in robustni. So pravi nežni velikani. Ti odporni in vzdržljivi konji so vlekli vprege ter delali na poljih in v gozdovih. So tudi za ježo, saj s svojo nežnostjo in preudarnostjo varujejo jahača. Slovenskega hladnokrvnega konja odlikujejo čvrsta konstrukcija, vztrajnost, dobro izkoriščanje krme, dobra rast in dobra plodnost. Razlika v temperamentu Izraz toplokrvni kanj ne označuje telesne temperature. Pomeni le njihov zelo živahen značaj. Toplokrvni konji so ognjenega temperamenta, žilavi, pogumni, vzdržljivi in zelo inteligentni. Na kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni se je predstavil tudi Mirko Bevc s kobilo Nabdero in predstavitvijo Kmetije Bevc, ki leži pod zelo znano cerkvijo Sveta Ana. V dnevih razstave se je Mirko srečal z mnogimi konjerejci iz Slovenije in izven nje. Čas pa ni minil brez dobre volje, saj je večkrat zaigral na harmoniko za dobro voljo na sejmu. »Kar nisem mogel verjeti, da sem dobil priznanje na sejmu. To priznanje je obveza, da svoje delo in izkušnje delim mladim rodovom v domačem Konjeniškem društvu Sveti Štefan,« pove Mirko. DEJSTVA V Slovenski hladnokrvni konj Nastal je s križanjem medžimurskega in noriškega konja ob sodelovanju belgijskega konja in porcherona. To dolgo časa ni bila enotna pasma, šele po drugi svetovni vojni so si pričeli prizadevati, da bi postala. Leta 1962 so pasmo poimenovali slovenski hladnokrvni konj. Sem so prišteli pravzaprav vse hladnokrvne konje nečiste krvi na območju naše države. Lepotica Nabdera ponosno ob svojem gospodarju na razstavi. V Gostilno Šempeter na kopuna Družina Kunst prenaša znanje in izkušnje iz roda v rod. Srečko Kunst. Gostilničar iz Bistrice ob Sotli prisega na slovenske jedi. » Pogovarjal seje: Jure Godler V poplavi izdelkov, mesa, vrtnin iz celotnega sveta, dvomljivega porekla in kvalitete, postaja doma pridelano vedno bolj priznano, zaželeno in cenjeno. Do tega spoznanja je gostilničar Srečko Kunst, lastnik priznane Gostilne Šempeter v Bistrici ob Sotli, prišel že pred časom. Njegov trud in prizadevanje za kakovostne, domače jedi so prepoznali tudi drugod. Tako je konec leta 2011 pridobil pravico do uporabe blagovne znamke Gostilna Slovenija. Gostilna mu je v krvi Z gostinsko dejavnostjo so se začeli ukvarjati že starši okoli leta 1965, začne svojo zgodbo Kunst. Iz nekdanjega bifeja je postala manjša gostilnica, kjer so stregli malice. Izkoriščali pa so prednost, daje bila gostilna ravno na poti v Kumrovec in na Svete gore. Sam je vstopil v svet gostinstva že kot mlad dvajsetletni fant. Kmalu so spoznali, da se ljudje od daleč in blizu ne bodo pripeljali do njih zaradi »poceni dunajskega šnicla« ali celo zastonjskega golaža, temveč jim morajo ponuditi nekaj več. Okoli sebe so začeli sestavljati dobro ekipo kuharjev, kjer izpostavi Ratimirja Harapina, ki je šef kuhinje že trinajsto leto. Z žrebička na kopuna Prepoznavni znak gostilne je bil na začetku žrebiček, vendar ima do konjskega mesa dosti ljudi odpor. Zanimiva se mu je zdela perutnina, a kokoš preveč enostavna v hotenju po boljšem. Oko se mu je ustavilo na kopunu. Meso kopuna je kvalitetnejše in bolj čvrsto od kokošjega. Okus neprimerno bolj bogat. Danes za Gostilno Šempeter redita kopune dve bližnji kmetijii Hranijo jih s pravilno mešanico domače koruze, ječmena in ovsa. Rej na doba kopuna na kmetiji je šest mesecev, kar je več kot šestkrat več, kot imajo rej no dobo kokoši v kokošjih farmah. Zato so hišna posebnost ravno slastni kopuni, ki so kozjanska kulinarična posebnost. Z njimi zadovoljijo tudi okuse zahtevnih gostov. Pravijo, da ko enkrat okusiš njihovega domačega pečenega kopuna, se boš vedno znova ustavil v Gostilni Šempeter. DEJSTVA W Kopun Kopun je skopljen petelin, ki ima v prehranskih kulturah Slovenije in Evrope pomembno mesto. Kakovost kopunovega mesa je bila izhodišče za ustvarjanje številnih jedi, ki so bile pretežno prazničnega značaja in pomena. Že stari Rimljani so poznali kot poslastico pečenega kopuna, ki so ga premazali z medom. Pečen predstavlja značilno božično jed. Pečen kopun je hišna specialiteta. S FAM, COMMA, PENNASOL, MOLVDAL, EUROFIL, FRAD, DONALDSON www.merks.si Hoir. Glinic 5 L O V E N I A 9 Cesha Leona Dobrohinško 22b, 3230 Šentjur □ +386 [0130 333 393 Za g o ho v Ij o m o Ki info@hQirclinic.si 100 % uspešnosh © wujuj.hoirclinic.si j^Q^j ŽENSKE BI Hoir Glinic Slovenia viša • plešavost- • plešavost- • brki in brada • obrvi POTEM ^ jmeči W E L L N E S S ASPARA 9 VVellness Aspara Cesta .Leona Dobrotinška 22b 3230 Šentjur, Slovenija D +386 (0)40 494 444 t +386 (0)590 87 600 h info@wellness-aspara.com e www.wellness-aspara.com ... Dežela masaž • Fitnes center • Svet savn • Kozmetični-salon. • V!Pf nestor • Skufilnske vadče ^ Intervju (5j) VITAL MESTINJE Frupi pijejo tudi v Izraelu Mira Močnik. Direktorica podjetja Vital Mestinje. » Piše: Saša Rečnik » Foto: Arhiv Lani je minilo 50 let od nastanka Vitala. Kako ste praznovali? Res je, leta 2012 je bil Vital star 50 let in na to smo zelo ponosni. Še posebej zato, da nam je uspelo preživeti v vseh teh turbulentnih časih in okoliščinah, ki nikakor niso prijazne poslovnemu okolju. Praznovali pa smo delovno in brez posebnosti, razen tega, da je šel celoten kolektiv na lepo prireditev v Cankarjev dom. Večina zaposlenih je bila tam prvič in zelo so bili počaščeni, da jim je bilo to podarjeno za 50 let. Blagovna znamka FRUPI je zadnja leta med potrošniki vedno bolj prepoznavna. Kaj ste storili na tem področju in kaj kažejo številke? Veseli me, da je FRUPI, ki res postaja vedno bolj prepoznaven, začel nazaj pridobivati potrošnike, ki so mu bili nekoč zelo zvesti. K temu je vsekakor pripomogla nova linija sirupov v litrski plastenki, istočasno pa smo tudi popolnoma spremenili podobo naših novih nektarjev, ki so sedaj na voljo v litrski kartonski embalaži. Trem obstoječim nektarjem smo dodali tudi premium breskov nektar, ki je bil med potrošniki odlično sprejet. Prodajne številke vedno primeijamo z indeksom potrošnje v določeni kategoriji, tako da smo s prodajo, glede na velik padec kupne moči, zadovoljni. Ste se poleg prenove videza odločili tudi za nove okuse? Seveda. Vedno moraš spremljati trende in slediti tržnim raziskavam. Trudimo se, da potrošnike zadovoljimo z okusi, ki jih želijo in iščejo. Vendar smo se v vseh teh letih tudi naučili, da so prevladujoči okusi med potrošniki še vedno tisti, ki jih dobro poznajo, zato se za kakšne nišne proizvode ne odločamo, saj je slovenski trg za takšna testiranja enostavno premajhen. Katere so odlike sokov, sirupov in nektarjev FRUPI? Vsi nektarji in sirupi FRUPI, ki so polnjeni v litrski embalaži, imajo visok sadni delež, so brez konzervansov, brez umetnih sladil in brez umetnih barvil. Kakšne poslovne cilje ste si zadali leta 2010, ko ste postali direktorica, in kako jih uresničujete? Ob imenovanju na direktorsko mesto sem si zastavila za petletni mandat zelo smele cilje, ki jim skušam slediti. Cilji so naslednji: FRUPI sirupi morajo v roku petih let pridobiti nazaj vodilni tržni delež. Tukaj smo na zelo dobri poti. Leta 2010 smo bili na 4. mesto, danes smo j že na 2. mestu. Upam, da bo cilj dosežen še prej kot v petih letih. Postati moramo vodilni proizvajalec sirupov. FRUPI nektar iz jabolk mora biti prvi sledilec na slovenskem trgu - na tem segmentu številke za enkrat še niso tako spodbudne, vendar upam, da še bodo. FRUPI sokovi in nektarji v kartonski embalaži morajo doseči 6-10-odstotni tržni delež. Temu cilju gremo lepo naproti, saj tržni deleži za nektarje FRUPI rastejo, predvsem zaradi novosti, ki jih uvajamo na trg - popolna prenova embalaže, ki je sveža, mladostna in sodobna. Izvoz mora predstavljati najmanj 10 %. Tukaj se prebijamo s počasnimi koraki. Glede na to, da praktično na tujih trgih s FRUPI proizvodi prej sploh nismo bili prisotni, danes lahko povemo, da so že na policah na Hrvaškem, v Bosni in Italiji. Od drugega tedna naprej tudi v Avstriji. Zelo pa smo bili ponosni, ko je prvi kontejner FRUPI jabolka in šebese odplul v Izrael. Izvoz je letos večji za 19 % od lanskega leta. Kakšni so cilji prodaje v Sloveniji - trgovina, gostinstvo? Za trgovino lahko rečemo, da smo prisotni praktično povsod. V gostinstvu pa se bomo intenzivneje začeli pojavljati v letu 2014. Tukaj nam bo v veliko podporo Horeca, služba Pivovarne Laško, ki ima to področje dobro Direktorica želi pridobiti nazaj vodilni tržni delež Frupija. DEJSTVA Proizvodi Proizvajajo 100 različnih proizvodov, od tega 67 proizvodov pod različnimi trgovskimi blagovnimi znamkami in 33 pod blagovno znamko FRUPI. Stremijo k temu, da bi bile njihove polnilne linije čim bolj zapolnjene, nudijo tudi uslužnostne polnitve vina za znane kupce in trgovce. Letos so na trg lansirali dva nova okusa sirupov: FRUPI sirup kivi-banana in FRUPI sirup limonca. Letno proizvedejo 11 milijonov litrov različnih brezalkoholnih pijač. organizirano. Pridružili bomo proizvode FRUPI, ki jih do sedaj praktično nismo imeli. Danes pa lahko ponudimo štiri okuse v kartonski embalaži, dva najbolj prodajana (nektar jabolko in nektar pomaranča) pa tudi v steklu. Kakšne rezultate pričakujete konec leta? Kakor sedaj kažejo ocene, bomo konec leta uspešno zaključili, če se le ne zgodijo kake zelo nepredvidene slabe zadeve. Vesela sem, da v vseh teh letih, ko vodim podjetje, poslujemo pozitivno. To je odraz trdega dela vseh mojih sodelavcev in sprotnega spremljanja stroškov. Tukaj sem nepopustljiva in zelo dosledna, saj smo glede na svojo majhnost zelo ranljivi. RADIO ROGLA. Pri nas je ŠTAJERSKA NA 1. MESTU. r Poslušanost [doseg] izmerjena med vsemi prebivalci občin: Šentjur, Dobje, Celje, Štore, Šmarje pri Jelšah, Podčetrtek, Rogatec, Kozje, Slov. Bistrica, Poljčane, Makole, Oplotnica, Rogaška Slatina, Slov. Konjice, Dobrna, Bistrica ob Sotli, Zreče, Vitanje in Vojnik. Vir: Radiometrija, obdobje: od marec do vključno september 2013, moški in ženske, 10 do 75 let, velikost vzorca 1823 oseb. Aktual Štajerski val Val 202 Antena Center RA SLO 1 Radio 1 Radio Celje Hvala za prijateljstvo! Radi smo med^ Štajerkami in Štajerci. £25=^— ŠENTJURSKE NOVICE, NOVEMBER 2013. LlLEA-{}3j urednistvo@sentjurskenovice.si Obilna trgatev v Zgornjem trgu Veseli kuharji so igrali na zanimive instrumente. OKREPČEVALNICA COCKA Drofenikova 3,3230 Šentjur Edini v Šentjurju s SAMOPOSTREŽNIMI MALICAMI za samo 4,20 € - izberi in vzemi si sam, kolikor želiš in lahko poješ! Modra kavčina. Potomka stare trte iz Maribora je obrodila rekordno. » Piše: Vid Aužner » Foto: Jure Godler Pred Ipavčevo hišo v Zgornjem trguje potekala tradicionalna trgatev potomke stare trte - modre kavčine z mariborskega Lenta. Ker pa je bila tokrat letina res obilna, so večino trgatve opravili že dan prej. Za to sta poskrbela mestni viničar Jurij Malovrh in Alojz Krajnc, gospodar vinogradniške učne poti. V tem muhastem vremenu namreč niso vedeli, ali bo letošnja trgatev potekala v dežju ali v soncu. Za promocijo trgatve so zato pustili še nekaj grozdja na trti. Lani so nabrali 78 grozdov, letos jih je bilo blizu 300, potrgali pa sojih natančno 262, kar je okoli 35 kg, tako daje bila letina res rekordna. Program Javorjani Za letos so pripravili malo drugačen program kot običajno. V uvodnem delu prireditve so nastopili glasbeni gostje iz Javorja Veseli kuharji, kisov fazi preimenovanja. Člani Društva Sv. Helena pod vodstvom Franca Žureja mlajšega in Franca Žureja starejšega so poskrbeli za avtentične pripomočke, s katerimi so grozdje kasneje tudi stisnili tako, kot so to počeli nekoč. S seboj so pripeljali vinsko kraljico Sv. Helene Petro Drač. Dokončanja trgatve se je skupaj z Jurijem Malovrhom lotil župan občine Šentjur mag. Marko Diaci. Drugi del prireditve seje nadaljeval na Ipavčevem vrtu, kjer je sledilo pravo "prešanje”, kot so ga izvajali v starih časih. Vinska kraljica je morala z boso nogo v škafu potlačiti grozdje, ki so ga kasneje dali v prešo. Kar je priteklo izpod preše, so gostje sproti popili. Po končanem opravilu so svoje rekvizite oprali in pospravili za drugo leto. Letos so potrgali okoli 300 grozdov. Sprejemamo naročila za zaključene družbe. Informacije: 031 571 750 avtokleparstvo avtoličarstvo Gorica pri Slivnici GSM: 041 277 487 E-pošta: uros.urleb@siol.net PONUDBA • Prijava cenitve škode • Avtokleparska dela • Avto ličarska dela • Izposoja nadomestnih vozil • Avtovleka • Ureditev zavarovanja - več zavarovalnic ZA TOVORNA IN OSEBNA VOZILA Ste pripravljeni na kurilno sezono? Sedaj je skrajni čas! Dostava brezplačna in takoj do vaših vrat Minimalna količina za dostavo je 1 paleta oz. 1 tona! 100% BUKOVI BRIKETI Visokokvalitetni 100% bukovi briketi, pakirani v kartonu 20 kg. Na paleti 960 kg m 1 PALETA: 229,00 EUR RJAVI PREMOG 40-100mm I Češka kocka 40-100mm, 22,41MJ/kg-5.350 kcal/kg -6,26KWh/kg. 1 tona enakovredna 6 metrom drvi 25kg VREČE: 9 EUR/kom Big bagl Tona: 05,00 EUR AKCIJA Razsuto 1 Tona: 295,00 EUR ČRNI PREMOG 60-200mm Najkvalitetnejši evropski premog, 29,8 MJ-7.118 kcal/kg-8,32 KWh/kg 1 tona enakovredna 8 metrom drvi Ut % 25kg VREČE: 11 EUR/kom Big bagl Tona: 105,00 EUR Razsuto 1 Tona: 395,00 EUR k? k™ OGLJE LESNO ZA ŽAR, METALURŠKI/KOVAŠKI KOKS, MORSKA SOL ZA POSIPANJE CEST Tel. (03) 42 87 231 040 806 975 041 513 800 peter.falnoga@simaterial.si; matevz.zimsek@simaterial.si M • Kavarna Matt cafe • Kava bar Anderburg • Bar OMW Šentjur • Kavarna Levada • Klub Modro nebo • Kea caffe (v novem centru) • Santana coffee shop • Pizzerija Zanzibar • Slaščičarna Jana • Kava bar Ritnik • Kavarna center • Hotel Žonta • Gostilna pri Ahacu • Kava bar Pošta • Effect caffe • Okrepčevalnica Čočka • Bar pizzerija Osmica • Kava bar Lipa • Gostišče in prenočišča Bohorč • Okrepčevalnica Vaški hram • Bar Palma • Bar Petelinček Naši Ipavci Združeni zbor bo naslednji mesec zapel še na Ponikvi in v Šentvidu pri Planini. Združeni zbor. Posneli so zgoščenko Ipavčevih pesmi, nadaljevali pa s tremi promocijskimi nastopi. » Piše: Jure Godler Že dvajset let je minilo, odkar je Moški pevski zbor skladateljev Ipavcev izdal zgoščenko Ipavčevih pesmi pod takratnim zborovodjem Francem Plohlom. Tokrat so si pevci zadali nov cilj - posneti in za vekomaj ohraniti zborovski repertoar najbolj znanih šentjurskih skladateljev Ipavcev. Da pa bi izdelek dobil mogočnost in veličino, so se pod eno ime združili kar trije zbori. Tako so k projektu skupaj s šentjurskimi pevci pristopili še pevci MoPZ Dramlje in MoPZ Planina. Z vajami so začeli že v začetku oktobra 2012. Za 12 zapetih pesmi so potrebovali kar 18 skupnih in 39 ločenih vaj po posameznih zborih. Skupaj Vsako projektno združevanje terja velik organizacijski napor, ki ga je na svoja pleča prevzel predsednik MoPZ skladateljev Ipavcev Rado Marot. »Pravijo, da je čas le prazen prostor, ki ga je treba napolniti -zapolniti z dogodki, zato sem prepričan, da ste iz tega razloga za danes izbrali pravega,« je v pozdravu skoraj polne dvorane obiskovalcev zaželel Marot. »Strinjali smo se, da bi bilo primerno, koristno in potrebno izdati novo zgoščenko, na kateri bi pesmi zvenele mogočneje. Naš cilj je bil ustvariti zgoščenko, ki bo lahko služila kot Protokolarno darilo in turistični spominek, ki ga bomo v občini Šentjur lahko ponudili našim gostom kot izvirno darilo,« je še dodal. Pod enotno taktirko Umetniško vodenje vseh treh zborov DEJSTVA Brošura Ob zgoščenki Naši Ipavci je priložena tudi vsebinsko polna brošura, ki jo je uredila Anita Koleša, oblikoval jo je Peter Arlič, fotografije pa je prispeval Jure Godler. Zgoščenko so izdali v 700 izvodih. je prevzel Matej Romih, priznani zborovodja in profesor glasbe iz Šentvida pri Planini. K enotnemu zvoku pa sta prispevala tudi zborovodkinja Ipavcev Katja Kovač in drameljski zborovodja Matevž Goršič. Z zgoščenko, ki so jo posneli, bodo prispevali v bogato zakladnico in tradicijo Šentjurja trajnostni prispevek vseh sodelujočih zborov. Pevci pa so med seboj ob skupnih vajah stkali tudi številne prijateljske vezi in »vzpodbudili zanimanje za zborovsko petje pri mladih,« je še dodal Marot. Gost na koncertu je bil sekstet klarinetov PanArs, ki je zaigral Serenado za godala Benjamina Ipavca. Da je projekt uspel sta bila poleg zborovodij zaslužna tudi Rado Marot in Anita Koleša. Ustvarite svojo simfonijo iz izdelkov svetovno znanih proizvajalcev: • talne obloge • parketi • laminati • preproge 6) priŽnoTvetovanje © strokovna vgradnja (f) izmere na domu (/) garancija na material ^1/ m storitve /Gftb ČoTA ug°dne cene - s X|y brezplačna dostava kartico ugodnosti še dodatni gotovinski popusti Razstavno - prodajni salon Šentjur Drofenikova 7, 3230 Šentjur t. 03 / 746 42 00 Razstavno - prodajni salon Ljubljana BTC, Hala 10 Šmartinska 152, 1000 Ljubljana t. 01 /541 90 01 Razstavno - prodajni salon Koper Ljubljanska cesta 5, 6000 Koper tel. 05/639 76 10 Razstavno - prodajni salon Novo Mesto Trgovski center Rialto, Bršljin, Foersterjeva ulica 10, 8000 Novo Mesto tel. 07/393 36 30 Razstavno - prodajni salon Šenčur Center sodobnega bivanja Cubis Poslovna cona A2, 4208 Šenčur t. 04 / 595 11 80 www.kemoplast.si | info@kemoplast.si Tatjana Oset in Daniel Artiček med pogovorom. (Foto: www.sentjur.si) Knjiga o Kozjanskem morju Daniel Artiček. Slivniško jezero v literaturi. » Piše: Saša Rečnik Knjižnica Šentjur je v okviru prireditev ob občinskem prazniku pripravila večer z Danielom Ar-tičkom. Pisatelj je v svoji dolgi karieri napisal že več kot 20 knjig in pravi, da ima srečo, ker deluje DEJSTVA Daniel Artiček je rojen leta 1933 v Crobelcah v občini Šmarje, v neposredni bližini Slivniškega jezera. Letos je dopolnil 80 let. Osnovno šolo je obiskoval pri Svetem Štefanu, nižjo gimnazijo v Šmarju pri Jelšah, maturiral je v Celju, diplomiral v Ljubljani in se kot ekonomist ukvarjal z gospodarstvom in s financami. Aktiven upokojenec sedaj živi v Kamniku. Leta 2011 je prejel pisno priznanje Občine Šentjur. na močno neobdelanem področju, to je Kozjansko, kjer pod vsakim kamnom tiči dobra zgodba. Zato mu idej nikoli ne zmanjka. Avtor odkriva druge, manj poznane junake Kozjanskega. Ker si ne zna odgovoriti na vprašanje, zakaj je bilo vse kozjansko območje tako zatajeno, zamolčano ali kar izbrisano z zemljevida in nikjer v literaturi ni omenjeno, piše zgodbe o Slivniškem jezeru in drugih krajih šentjurske občine. Po lani izdanem futurističnem romanu Kozjansko morje je predstavil še drugi in tretji del trilogije s podnaslovoma: Otroci vrtalcev in Optična cesta. Večer je povezovala direktorica knjižnice Tatjana Oset, odlomke iz Artičkovih del je prebiral Luka Žerjav. Na prireditvi se je župan mag. Marko Diaci ustvarjalcu s protokolarnim darilom zahvalil za dosedanji prispevek in mu zaželel še veliko navdiha za zgodbe o Kozjanskem. Začel se je glasbeni abonma S koncertom odlične citrarke Irene Zdolšek in sopranistke Urške Arlič Gololičič v Ipavčevi hiši v Zgornjem trgu so se 16. oktobra pričeli tradicionalni Ipavčevi kulturni dnevi v Šentjurju. Uvodni koncert je bil tudi uvertura v nov glasbeni abonma Knjižnice Šentjur z nazivom Allegro. Medtem ko so Ipavčevi kulturni dnevi tudi letos namenjeni čim širšemu občinstvu, segajo na več področij kulturnega ustvarjanja in nagovarjajo različne populacije, se program abonmaja Allegro osredotoča na izvedbe klasične vokalno--instrumentalne glasbe vrhunskih slovenskih glasbenih umetnikov v manjših sestavih. Abonma je prostor namreč našel v Gustavovem salonu Ipavčeve hiše, ki sprejme le okoli 30 abonentov. Pokrovitelj tega sklopa kulturnih prireditev je Občina Šentjur. (J. G.) Začeli so z najboljšim, kar premoremo - Urško Arlič Gololičič in Ireno Zdolšek. V mali Ipavčevi sobi se je stiskalo več kot 30 poslušalcev. medimaj medicinska oprema Medimaj d.o.o., Škalce lf, 3210 Slovenske Konjice (mimo bazena v Slovenskih Konjicah) www.medimaj.com Telefon: 03/57 55 830 Fax: 03/57 55 831 modra Številka ((OO8O 11 98 ) Delovni čas: Ponedeljek in torek: od 7.00 do 1 5.30 Sreda in četrtek: od 7.00 do 16.00 Petek: od 7.00 do I 2.00 MEDICINSKO TEHNIČNI PRIPOMOČKI ZA INVALIDE ZA DOLOČENE IZDELKE VAM OMOGOČAMO IZPOSOIO IN NAKUP PREKO NAROČILNIC - ZZZS. Vsem osebam, ki jim zdravstveno stanje onemogoča prosto gibanje, po posvetu z osebnim zdravnikom, lahko pripadajo medicinski pripomočki v izposojo ali v trajno last, kot so: Invalidski vozički, • Pripomočki za hojo - bergle, hodulje s kolesi ali brez, tri ali štirinožne palice za oporo pri hoji, • Sanitarni pripomočki - toaletni stol, sedeži za tuš kabine, nastavki za toaletne školjke,... • Blazine proti preležaninam. • Negovalne postelje s trapezom in ograjo, • NOVOST PRI NAS: plenice, pienične podloge, katetri, izdelki za inkontinenco... dobaviteljev TOSAMA, HARTMANN, EUROPROSAN. Pogodbeni dobavitelj mediclnsko-tehničnih pripomočkov MSlEjMtiLEJjaie ®@*toe) 8i»»ai * RAVNANJE ALU PLATIŠČ o PRODAJA IN POPRAVILO GUM ® MONTAŽA IN CENTRIRANJEjBJJM^S ® ROČNA AVTO P RA LNIOA^^ 0ŠŠW 4 ® GLOBINSKO CpCENJE IN SESANJE VOZIL mš§. ® POLIRANJE VOZIL frŽ^ŠČITA PODVOZJA Tel.: 03/7- iEJAN s.p. | Ulica Tončke Čečeve 101 Fax: 03/749 17 11 | e-mail: mulej.dejan@siol.net Ko vas zaskrbi, če vam je otrok zamolčal oceno Oživili spomine na nekdanji utrip E-dnevnikine-redovalnica. Še en korak h globalnemu nadzoru na plečih naših otrok. » Piše: Zoran Borovšak O projektu elektronske redovalnice in elektronskega dnevnika se je začelo govoriti že leta 2001. Takrat se Letna naročnina na e-redovalnico znaša 25 evrov. AFORIZEM r Danes nam govorijo: mora nam biti slabše, da bo jutri bolje. Jutri bodo govorili: ker nam je bilo včeraj bolje, nam gre danes slabše. je pojavilo nekaj interno usmerjenih programskih rešitev, ki pa niso obrodile sadov, saj je bilo težko zagotoviti primerno usposobljen kader, ki bi skrbel za varnost občutljivih osebnih podatkov. V akcijskem načrtu e-uprave so določili rok za uvedbo e-redovalnice na šolsko leto 2004/2005, nosilci projekta pa so bili Ministrstvo za šolstvo in posamezni zavodi. Takrat seje za uvedbo odločila le peščica slovenski šol. Za bolj množični pristop so se šole odločile šele v šolskem letu 2007/2008. Komu je namenjena? Elektronska redovalnica in dnevnik sta izjemno uporabna za učitelje, saj so na enem mestu zbrani vsi podatki o učencih. Beležijo se izostanki, uspeh, podatki o domačih nalogah... Prav tako je bistveno lažja obdelava podatkov v statistične namene šol. Ocene bi se naj vpisovale kot določa zakonodaja, to je za ustne takoj, za pisne pa v roku sedmih delovnih dni. Letna naročnina na storitve e-redovalnice za starše znaša 25 EUR. Starši so lahko, če želijo, o ocenah obveščeni tudi preko SMS sporočila. V javnosti se poraja polemika o nenehnem nadzoru otrok in s tem tudi izgubljanje zaupanja. Starši lahko namreč vsak trenutek preko spleta preverijo ocene, kar je lahko za otroke obremenjujoče. Prav tako bo verjetno s tem izgubljenega veliko osebnega stika med starši in razredniki. Uspešnost uvedbe e-redovalnic in e-dnevnikov bo tako pokazal čas. Zgornji in Spodnji trg. Kako so živeli naši predniki in kaj so počeli, raziskuje Sonja Hercog. » Piše: Jure Godler Prvo oktobrsko sredo je v Ipavčevi hiši potekala zanimiva predstavitev vsebin raziskovanja in terenskega dela, ki razkrivajo bogato dediščino Zgornjega in Spodnjega trga. Iz teh dveh delov se je naselje postopoma širilo in razvilo v mesto Šentjur, ki je leta 1990 dobilo status mesta. Predavala je Sonja Hercog, ki je diplomirala iz raziskovanja v Zgornjem trgu med letoma 1850 in 1970. Svoje diplomsko delo je v sodelovanju z Zavodom Etno-Eko razširila in je tik pred izdajo knjige z naslovom Zgodbe iz Zgornjega trga. To bo prvi del sklopa knjig, v katerih bo opisana dediščina Šentjurja. V nadaljevanju že raziskuje in zapisuje zanimive zgodbe o Spodnjem trgu Šentjurja, ki bodo izšle v drugem delu Dediščine Šentjurja. Zgornji trg kot središče Zanima jo zgodovinski razvoj in upravna ter gospodarska funkcija trga. Pozornost je namenila tudi načinu življenja in razvoju obrtništva ter rokodelstva. Na tokratnem predavanju je svoje raziskovalno delo še nadgradila in zajela še daljše časovno obdobje. Zanimajo jo preprosti ljudje Sonja Hercog pripravlja knjigo Zgodbe iz Zgornjega trga. in tudi poslovneži, ki so ta čas živeli v šentjurskem jedru. Zgornji trg je bil dolgo let glavno upravno središče Šentjurja, zaradi česar je imel zelo pomemben zgodovinski status in se je iz skromnega trga razvil v mesto. Izbor obrtništva in rokodelstva je bil v Zgornjem trgu zelo pester. Pomemben pečat so trgu dajali tudi mesečni sejmi. Tudi Spodnji trg so zaznamovale pomembne šentjurske rodbine, med drugim doktor Svetina, mlekarna Ferlež in številne obrtne delavnice ter gostilne in mesnice. Kasneje so v tem delu potekali živinski sejmi, prenočišča v gostilnah pa so bila večkrat rezervirana za furmane. Ponedeljek do petek 8.00 do i8,oo Sobota 8.00 do 13.00 Telefon: 03 491 60 10 SUPER AKCIJA V TRGOVINI JATA TEHARJE PURANJI FILE svež 5,49 EUR kg ALJAŠKI POLAK FILE - OSLIČ zamrznjen 2,99 EUR kg POLNJEN SVEŽ PIŠČANEC 3,99 EUR kg PIŠČANČJA POSEBNA 2,60 EUR kg || Restavracija Mestinje 6, 3241 - Podplat Rezervacije: 03 812 04 79 051 620 116 www.trgovinejager.com Več vrst malic • Poroke, abrahami, zaključki • Zaključene družbe 20-100 oseb ugodni meniji Rezervirajte svoj termin Tel.: 03 812 04 79 in 051 620 116 wrww.trgovinejager.com MOČNIK-JSM d.o.o. e-mail:mocnik-jsm.doo@siol.net Polžanska vas 17 GSM: 041-319-492 3240 Šmarje pri Jelšah Fax:035-824-191 -ostrešja -krovsko kleparska dela -polaganje vseh kritin -dovoljenje za odstranjevanje azbesta -gradbeništvo -fasaderstvo -fotovoltaika >s d.o.o., Lase 1b, 32- »Naj bnost leta 2013« ŠENTJURSKE Kdoievoh?- č Martin Cmok, Bojan Guček, Peter Krč, Valerija Kršlin, naj prostovoljec lastnik Kozjanske predsednik šentjurske humamtarka Slovenije domačije Karitas Roman Moškotevc, Matej Planko, direktor podjetja Ahac, generalni sekretar Plači. o. o. ninske zveze Slovenije # ................ Davor Pušnik, Bojana Potočnik, Danica Recko, Mojca Zupanc, vodja ansambla Unikat profesorica predsednica Društva mladinska aktivistka slovenščine Izviri Dobrina Martin Cmok Po tem, ko je prejel občinsko priznanje za naj prostovoljca leta 2012 v Šentjurju, so njegovo delo na področju prostovoljnega gasilstva prepoznali tudi na državni ravni. Poveljnika Gasilske zveze Šentjur je tako Mladinski svet Slovenije pod pokroviteljstvom predsednika države Boruta Pahorja imenoval za naj prostovoljca leta 2013 v starostni skupini nad 30 let. varja s pomočjo ljudem v stiski in organizira dobrodelno akcijo, kot je Pokloni zvezek, s katero zbirajo šolske pripomočke za otroke socialno ogroženih družin. Je dolgoletni aktivni član MoPZ skladateljev Ipavcev in član Planinskega društva Šentjur. Zanj pravijo, da je ljudski človek z velikim srcem, vedno pripravljen priskočiti na pomoč. Bojan Guček Lastnik Kozjanske domačije si vsako leto prizadeva obuditi stare obrti in pozabljene običaje. Ponudbo dobjanske domačije redno širi in nadgrajuje. V petdnevni prireditvi se lahko obiskovalci poleg starih obrti seznanijo tudi s čebričenjem, z medenimi masažami, obiščejo lahko tudi zeliščni vrt s Kneippovo in učno potjo, ogledajo razstavo Bilo je nekoč in še mnogo drugega. Peter Krč Predsednik šentjurske Karitas se v svojem prostem času uk Roman Moškotevc Direktor podjetja Ahac, d. o. o., iz Stopč se odlično spo- pada z gospodarsko krizo, širi svojo proizvodnjo in gradi nove skladiščne hale. Uspešno je odkupil večinski delež družbe v stečaju VOC Celje, d. d., zagotovil normalno poslovanje ter ohranil številna delovna mesta. Z omenjenim podjetjem zagotavlja vzdrževanje državnih in drugih cest po regiji. Valerija Kršlin Pomoč ljudem in živalim v stiski je postavila na prvo mesto življenjskih prioritet. Za dobrobit drugih bi dala vse, kar premore, in hvaležni pogledi so njeno plačilo. V letošnjem letu je izvedla večje število humanitarnih akcij, najbolj odmevna pa je bila akcija »Pomagajmo Tilnu«, v katero so se vključili številni slovenski mediji in ljudje. Preko socialnih omrežij pa išče nov dom za trpinčene živali, ki jih je rešila. Matej Planko Generalni sekretar Planinske zveze Slovenije in predsednik Planinskega društva Slivnica pri Celju je »oče« in gonilna sila projekta S klopce na klopco, kjer se lahko po štirih pohodniških poteh sprehodite po krajevni skupnosti. Kot predsednik planinskega društva prav tako uspešno skrbi za podmladek društva in organizira številne planinske izlete. Unikat, kamor je privabil ogromno množico obiskovalcev ter odlične glasbene goste. Odprl je tudi zasebno glasbeno šolo, kjer poučuje diatonično harmoniko. Bojana Potočnik Profesorica slovenščine iz OŠ Franja Malgaja Šentjur je vzpostavila visok nivo gledališke umetnosti in recitala, s katerim je ime šole ponesla tudi na državno raven. Nazadnje je navdušila z recitalom Stopil je pesnik mlad na Parnas. Nosi tudi veliko zaslug, da je njena osnovna šola pridobila naziv Kulturna šola - na področju recitatorstva in gledališke dejavnosti. Danica Recko Davor Pušnik Vodja ansambla Unikat, ki postaja eden bolj prepoznanih narodnozabavnih ansamblov v Sloveniji. Leto ss ei; pLjprfc., slavil s koncertom ob trinajsti obletnici delovanja ansambla Predsednica Društva Izviri Dobrina je zaslužna za marsikateri napredek in dosežek Dobrine. Je preprosta ženska z ogromno volje, idej, energije in delavnosti in si že vrsto let prizadeva za ohranitev naravne in kulturne dediščine Dobrine I in Žusma. Veliko je prispevala k obnovi vaškega jedra v Dobrini in obnovi vodnjaka na Žusmu. Organizatorka Valentinovega pohoda in Dobrinske noči zdaj dela na projektu Grajska učna pot. Mojca Zupanc Aktivistka Mladinskega centra Šentjur je vsestransko aktivna. Povezuje mlade, jih usmerja v številne aktivnosti od plesa do mladinskih gledališč. Sploh pri slednjem so letos v pomanjkanju dramske umetnosti začeli resno orati ledino s številnimi gledališkimi predstavami in ka-bareji. Prav tako vodi kar nekaj plesnih skupin, med njimi tudi plesno skupino Elipsa. Izmed prejetih glasovnic bomo izžrebali tri glasovalce, ki bodo prejeli letno naročnino na Šentjurske novice. ^ '• Časopis Šentjurske novice bo letos drugič podelil naziv »Osebnost leta 2013«. Že po tradiciji boste lahko bralci Šentjurskih novic izbirali med desetimi kandidati, ki jih predlagamo. Priložnost glasovanja imajo prav vsa gospodinjstva v občinah Šentjur, Štore in Dobje. Na vas je, dragi bralci, da nam predlagate osebe, ki so na vas v letošnjem letu pustile največji vtis s svojimi dejanji ali z osebnostnimi lastnostmi. Glasovali boste lahko najkasneje do 29. novembra, do 12. ure, nato pa bo posebna komisija v prisotnosti notarja preštela vaše glasove. »Osebnost leta 2013« bomo razglasili na Miklavževem poslovnem zajtrku naše medijske hiše Novice d. o. o., ki bo 3. decembra v Hotelu Žonta. Priznanje bomo podelili tudi za življenjsko delo, kandidata za to pa bo izbralo uredništvo Šentjurskih novic po lastni presoji. Lani je osebnost leta 2012 postala Marija Plemenitaš, priznanje za življenjsko delo pa je prejel dr. Janez Šmid. Glasujte za naj osebnost leta 2013! notice Q U Moje ime in priimek: 1 Naslov: Telefon: Elektronski naslov: OBKROŽITE: 1. Martin Cmok 2. Bojan Guček 3. Peter Krč 4. Valerija Kršlin 6. Matej Planko 7. Davor Pušnik 8. Bojana Potočnik 9. Danica Recko 5. Roman Moškotevc lO. Mojca Zupanc * Podjetju Mediastar, d.o.o., dovoljujem uporabo osebnih podatkov. Organizator se obvezuje, da bo osebne podatke skrbno varoval, skladno z Zakonom o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1) (Ur. 1. RS, št 94/2007-UPB1) in Zakonom o elektronskih komunikacijah (ZEKom) (UR. 1. RS, St. 13/2007-UPB1,110/2009). Glasovnico pošljite na uredništvo Šentjurskih novic: Mediastar, d. o. o., Drofenikova sasauMsii ■ ITVO Ogled in izmere na objektu, svetovanje strankam ter izvedba ponudbe 041 765 469 "Gradite svoj novi dom in potrebujete trdno in varno streho nad glavo? Je vaša streha morda stara, dotrajana in potrebna popravila? Prišli ste na pravi naslov! V kleparstvu Ip kfovstvu KIDRIČ boste našli zanesljivega partnerja za izpolnitev svojih želja. ■ 'KROVSTVO -demontaža in sanacije vseh vrst ostrešij -krovska dela na različno zahtevnih ostrešjih -vgradnja strešnih oken -izdelovanje ravnih streh /klepar stvo -izdelava in montaža žlebov -izdelava in montaža obrob -izdelava in montaža strešnih žlot -izdelava in montaža dimnih obrob in kap -pokrivanje frčad z ravno pločevino -montaža krovsko kleparskih elementov ESARSTVO -izdelava zahtevnejših ostrešij -izdelava nadstreškov -obnova ostrešij -izdelava ostrešij z termotop izolacijo -popravila in ojačitev ostrešij -montaža desk in opažev TERMOIZOLACIJSKI PANELI -izdelovanje vseh vrst termo izolacijskih panelnih streh in fasad z eno ali obojestransko pločevino z izolacijo file, poliuretan ali pa kamena volna vseh NUDIMO VEČ VRST KRITINE: CREATON, TONDACH, BRAMAC, SIKA FOLIJA TER VSE VRSTE PLOČEVINASTIH KRITIN Z IZOLACIJO ALI BREZ VABILO Odprt kulture hram bo zopet na ta dan, v njem prostor je za vse, ki ga obiščete! VLJUDNO VABLJENI V ČETRTEK, 7. NOVEMBRA 2013, OB 16. URI, NA SVEČANO OTVORITEV KULTURNEGA DOMA ŠTORE. OBČINA ŠTORE E K',R P EVROPSKA UNIJA Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja: Evropa investira v podeželje REPUBUKA SLOVENIJA KROVSTVO KIDRIČ s.p. Verner kidrič, Zg. Sečovo 14a, 3250 Rogaška Slatina tel.: 041 765 469, e-mail: verner.kidric@siol.net f KARCHER T* ^041 956 281 AKCIJA KARCHER K K 5.530 T 400 www.vps-karcher.si 265 € | JKP ŠENTJUR, Dejavnosti podjetja: • Oskrba s pitno vodo • Odvajanje in čiščenje odpadnih voda • Vzdrževanje javnih površin in cest • Pokopališka in pogrebna dejavnost Javno komunalno podjetje, d.0.0. > Cesta Leona Dobrotinška 18, 3230 Šentjur > Telefon: ++ 386 3 747 16 20 > Fax.: ++ 386 3 747 16 37 > Transakcijski račun: 06000-0076810331 > ID št. za DDV: SI54691877 > e-mail: info(®ikD-sentiur.si V JKP Šentjur bomo jeseni naše storitve omogočili večjemu številu uporabnikov. Odprtih imamo nekaj delovišč, s katerimi bomo zagotovili vodno oskrbo in možnost odvajanja in čiščenja odpadnih voda občanov: v Vrbnem, Ul. A. M. Slomška. Zgornjih Lokarjih, Hruševcu, v Slatini in Dobovcu. Novost za uporabnike komunalnih storitev je spletna aplikacija Komunala.info, ki omogoča da lahko vedno pogledate podatke o računih in vašem vodomeru ter sporočite stanje. NOVO... za vsa gradbena in kamnoseška dela na pokopališču Šentjurje potrebno predhodno soglasje upravljavca. Obrazec je dosegljiv na jkp-sentjur. si ali na sedežu podjetja. J Po kozjanskih gričkih Žabci in žabice zavzeli Blagovno Pohoda od Blagovne do Rozalije se je udeležilo okoli 100 pohodnikov. Učenci OŠ Slivnica pri Celju. V sodelovanju z lokalnimi društvi so zasnovali vodno učno pot Voda je Dobrina in planinsko rekreativno učno pot s poudarkom na naravovarstvu S klopce na klopco. » Piše: Milenka Blaževič Letos so se učenci in profesorji OŠ Slivnica pri Celju odločili pripraviti zabavno dvodnevno druženje v naravi s kolesi in pohodništvom. Zbrali so se na Ramni plaži ob Slivniškem jezeru, kjer so jim člani Ribiškega društva Voglajna razložili pravila ribiškega tekmovanja in omogočili, da svoje novo znanje tudi preverijo. Po kosilu so se kolesarji povzpeli na Sveto Heleno, Žusem, odšli proti Dobrini, Hrastju, Žegru, se spustili proti Planinskemu vrhu, Planinski vasi, Lokam pri Planini, Graščici in se skozi Brezje pri Do- bju povzpeli do Kozjanske domačije. S klopce na klopco Pohodniki so pot do Kozjanske domačije prehodili po markirani planinski učni poti S klopce na klopco. Oboji so med potjo spoznavali znamenitosti, pohodniki pa nabirali gobe, zdravilna zelišča. Vsi so še pred mrakom prispeli na Kozjansko domačijo. Tam so se lotili kuhe slivove marmelade in kompota. Zvečer so opazovali netopirje, svetlobno onesnaženje in zvezdno nebo s teleskopom. Med veselim druženjem so tudi prepevali, pekli krompir, hrenovke in jabolka ob tabornem ognju v družbi članic Planinskega društva Slivnica. Naslednji dan jih je čakal fotolov z lovcem, popoldan pa so se jim pridružili še starši, s katerimi so se odpravili na orientacijsko raziskovanje Kozjanske domačije. »Vsi navdušeni, tako učenci kot starši, smo natrosili veliko idej, kako bi v bodoče še preživljali tako poučne, aktivne ter zabavne konce tedna,« so nam zaupale mentorice Breda Župane, Renata Mastnak, Jožica Vodeb in Marjana Kladnik. Pohod. TD Blagovna se trudi pohodništvo približati tudi najmlajšim. » Piše: Mateja Berglez Preživeti lepo jesensko soboto na prostem v družbi krajanov, prijateljev in sosedov je bil eden izmed namenov že četrtega pohoda za otroke po poteh Blagovne »Žabci korakajo«. Žabci so tokrat korakali od Športnega parka na Blagovni do Rozalije, kjer so se okrepčali s slastnimi picami, za katere sta s finančnimi sredstvi poskrbeli KS Blagovna in svetniška skupina LMD GOŠ. Taborniške veščine Pohod, ki se ga je udeležilo okoli 100 pohodnikov, je organiziralo Turistično društvo Blagovna, ki vsako leto malim pohodnikom ob poti pripravi presenečenje. Tokrat so žabce in žabice pričakali taborniki, ki so otrokom predstavili taborniške veščine, jih naučili, kako se taborniki pozdravljajo ter skupaj z njimi zapeli in zaplesali. S takšnimi aktivnostmi želijo v TD Blagovna pohodništvo približati naj mlaj Šim, ki v današnjih časih vse preveč časa sedijo pred računalniki in televizorji ter se premalo gibajo. Žabci in žabice so se seznanili s taborniškimi zakoni, med drugim tudi, daje treba vedno pomagati človeku v nesreči in pomagati doma. Namen dogodka, omogočiti družinam, da preživijo lep, umirjen dan v naravi in uživati v majhnih trenutkih s sosedi in prijatelji, je bil v celoti izpolnjen in pohodniki so se poslovili z obljubo, da se naslednje leto zopet vidijo. Svojo pot so začeli na Ramni plaži ob Slivniškem jezeru. Fom: Matur 1^™*. ENEJŠE FASADE MEGAMONT Branko Kovačič s.p. Kolodvorska ulica 2 3230 Šentjur e-mail: kovacic.megamont@gmail.com GSM: 041 984-974 www.megamont.si Opravljamo tudi suho montažne gradnje (Knauf), slikopleskarska dela... Vstopnice, cenejše v predprodaji: Eventim - Petrol servisi in poslovalnice Pošte, uredništva Radia Rogla v Slov. Konjicah, Slov. Bistrici, Rogaški Slatini, Šentjurju in Celju. Že ob 18-tih v dvorani stojnice in vrisk slovenske muzike s Triom mladi gasilci Glasbene šole Roka Švaba. Kuhano vino, punč in Miklavževe preste časti Radio Rogla. Lahko boste le poslušali, z nami zapeli ali pa se tudi zavrteli. Praznično rajanje: v petek, 6. decembra, ob 19-tih, v konjiški športni dvorani. Po hrano na Rdeči križ Intervencijske zaloge. Hrana iz državnih zalog je v skladiščih Rdečega križa. » Piše: Jure Godler Stiska ljudi je vse večja in marsikdo se mora soočiti z golim preživetjem. Humanitarne organizacije ne morejo skrbeti za vse pomoči potrebne, lahko pa jim olajšajo življenje tudi s tem, da jim poravnajo kakšno položnico, ponudijo hrano ali jih oblečejo in obujejo. Te dni so skladišča Območnega združenja ponovno polna. Prejeli so namreč hrano iz intervencijskih zalog, vendar do te hrane niso upravičeni prav vsi prosilci. Pravila, ki jih določa Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, določajo, da posamezniki ali družine, ki prejemajo socialno pomoč, ne smejo s svojimi dohodki presegati določenega cenzusa, morajo biti dalj časa brezposelni ali se nenadoma znajdejo v nezavidljivih socialnih okoliščinah ... Hrano lahko dvignejo v skladišču RK, na Cesti Miloša Zidanška 9, za občane drugih krajevnih skupnosti pa bo delitev potekala preko poverjenikov na terenu po naprej objavljenih terminih. Topli obroki za otroke Prvič so aktivisti Rdečega križa postavili stojnico na Kozjanskem jabolku. K sodelovanju so povabili OŠ Franja Malgaja Šentjur in skupaj z učenci te šole pripravili broške, magnetke in ogrlice, s katerimi so opremili stojnico. S prodajo izdelkov so zbrali kar 281,36 EUR, ki jih bodo namenili za 112 toplih obrokov socialno ogroženim otrokom. Prav tako so organizirali humanitarno akcijo Drobtinica, s katero so zbirali prostovoljne prispevke. V sodelovanju z vsemi osnovnimi šolami so zbrali 1.094 EUR, ki jih bodo prav tako namenili za plačila toplih obrokov. Krvodajalske akcije Na Planini pri Sevnici so skupaj s Centrom za transfuzijsko medicino Celje organizirali že drugo krvodajalsko akcijo zapored. Krvodajalsko akcijo je obiskalo 95 krvodajalcev. »Izredno moram pohvaliti podjetje Tajfun, ki že vrsto let omogoča svojim zaposlenim, da se lahko udeležijo krvodajalske akcije in s svojo krvjo pomagajo pomoči potrebnim,« nam je zaupala Andreja Tisel, sekretarka RK. Krvodajalsko akcijo so izvedli tudi v Šolskem centru Šentjur in odvzeli kri 26 dijakom. Krvodajalsko akcijo na Planini pri Sevnici je obiskalo 95 krvodajalcev. DEJSTVA Meritve Ob svetovnem dnevu hrane so potekale brezplačne meritve krvnega tlaka in sladkorja v krvi na Šolskem centru Šentjur. Kakšno je njihovo zdravje, si je prišlo preverit kar 125 dijakov. Rezultati so bili v mejah normale, kar pomeni, da so dijaki Šolskega centra Šentjur zdravi. Hrana iz intervencijskih zalog že čaka na pomoči potrebne. Srednja zdravstvena šola Celje Izobraževanje odraslih Opravite tečaj in si pridobite poklic: • MASER/MASERKA; • PEDIKER/PEDIKERKA; • VIZAŽIST/VIZAŽISTKA; • MANIKER/MANIKERKA. Vpis v tečaje poteka na sedežu šole. Izvajamo tudi postopke za preverjanje in potrjevanje Nacionalnih poklicnih kvalifikacij. Pridružite se nam v enodnevnih delavnicah s področja nege in dietne prehrane ter kozmetike: • Pomoč pri premeščanju delno pomičnih in nepomičnih oseb; • Nega bolnika na domu; • Dietna kuhinja: Prehrana sladkornega bolnika; • Dietna kuhinja: Brezglutenska dieta; • Ličenje za vsak dan; • Nega rok in nohtov. Delavnice in tečaji potekajo vse šolsko leto. Izvajamo tudi programe formalnega izobraževanja: • ZDRAVSTVENA NEGA (SSI, ŠTIRILETNI PROGRAM); • ZDRAVSTVENA NEGA ' (PTI, 3+2); • BOLNIČAR/NEGOVALEC (SPI, TRILETNI PROGRAM); • KOZMETIČNI TEHNIK (SSI, ŠTIRILETNI PROGRAM). Dodatne informacije: 03 428 69 00, 03 428 69 10 zdravstvena-sola-celje@guest.arnes.si Pmrketomo jo9®r Porkctorno Jager d.o.o. Proseniško 14, 3230 Šentjur Telefon: 03 749 01 80 e-mail: info@porketorno-jager.si splet: uuujiu.porketorno-joger.si MARKETING Šentjurskih novic Oglašujte tam, kjer so ljudje! Nika Zorič 041677 561 Suzana Zorič 031 658 468 KO POTREB UJETE GOTOVINO TAKOJ... Slišiš Doslene in upokojence dobritve jila takoj z nižjimi dohodki mom - posojila za za[ - ni stroškov o - nakazilo poso. - tudi za osebe INFO-KREDIT d.o.o. Mariborska cesta 86, 3000 Celje (poslovna stavba EMO - 2. nadstropje) Tel: 059/22-66-00, Gsm: 051/88-66-00 Gledališče Ptuj NAJSTAREJŠA OBRT nostalgična komedija prijateljic noči Igrajo: Zvezdana Mlakar, Anica Kumer, Marjana Brecelj, Alenka Cilenšek, Marinka Štern, Helena Blagne in Peter Srpčič Foto: Stanislav Zebec Drama Ljubljana (ogled v Ljubljani) BORIS, MILENA, RADKO duhovita igra o ljubezenskem ognju v zrelih letih Igrajo: Boris Cavazza, Milena Zupančič in Radko Polič Foto: SNG Drama Ljubljana, Peter Uhan ____ SiTi teater BTC, Kreker TAKSI nestrpna komedija izpod peresa Gorana Vojnoviča Igrala: Tadej Toš in Klemen Slakonja PERPETUUM JAZZILE koncert najuspešnejše slovenske vokalne skupine loto: Irena Herak ____ Dramska družina F.B. SEDEJ, Števerjan (Italija) UMOR V VILI ROUNG absurdna komedija Najboljša predstava Linhartovega srečanja gledaliških skupin 2013 ABONMA 2013 / 2014 Vpis abonmaja: od 30.10. do 10.11.2013 JAVNI SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA KULTURNE DEJAVNOSTI INFO: anita.kolesa@jskd.si tel.: 49140 70 in 041507 770 JSKD Območna izpostava Šentjur Center kulture Gustav Ul. Dušana Kvedra 16,3230 Šentjur Moja zgodba je prepletena s čudeži Franc Rančigaj. V življenju je uspel z delom in s pridnimi rokami. » Pogovarjal seje: Jure Godler Franc Rančigaj: življenje mu ni bilo postlano z rožicami. Že ob pogledu na Hermino je Franc vedel, da sta si usojena. Franc Rančigaj je svoj kruh začel služiti že kot mlad, neizobražen fant. Življenje mu ni bilo naklonjeno, vendar so se vedno našli posamezniki, ki so mu ponudili roko in elan. Danes skupaj s soprogo Hermino živita na Repnem, na urejeni kmetiji, ki jo je kot družinsko zapuščino sam obnovil in uredil. Bežal iz Jugoslavije Franc je rojen 1942. leta, še v času druge svetovne vojne. Oče je bil v nemški vojski, starega očeta pa so 1946. leta odpeljali in je za vedno izginil. »Takrat se je začela naša družinska drama,« pripoveduje Rančigaj. Prve štiri razrede je obiskoval na Blagovni. Ko je prišel v šolo v Šentjur, pa ni šlo več in je tri leta sedel le v enem razredu, se pošali. Tudi doma je bila revščina, in mogoče je tudi to vzrok, zakaj DEJSTVO SsfcftB Tudi sam pomaga Pred leti je bila pobuda, da bi gasilsko društvo Lokarje ukinili. Takrat seje Rančigaj zavezal, da bo za lokarske gasilce kupil rabljen gasilski avtomobil Unimog. To je tudi storil. A po tem, ko je vozilo en mesec stalo pri njem in ko so ga prišli Lokarčani prevzet, ni vžgalo. Zabrnelo je šele, ko so zamenjali svečke. Takrat so lokarski gasilci navezali z gasilskim društvom Kirschhausen in to prijateljstvo ohranjajo še danes. mu ni uspelo. Spominja se, ko ga je pri dvanajstih letih učitelj tako pretepel, da mu je zlomil čeljust. Kasneje se je udeležil delovnih brigad, a mu to do redne službe ni pomagalo. Nekaj časa je delal v Opekarni Ljubečna, a napredovati brez šole ni mogel. Ker ni hotel služiti vojaškega roka v Jugoslaviji, se je odločil, da obišče očeta na delu v Nemčiji. Vendar daleč ni prišel, saj so ga miličniki pri poskusu prestopa meje prijeli in zaprli za en mesec. Kasneje je preplaval reko Dravo pri Dravogradu in pobegnil v Avstrijo in nato v Nemčijo. V Nemčiji pa sta ga zaradi pomanjkanja dokumentov policista poslala nazaj v Avstrijo v Salzburg za zapahe. Pomagali so mu tujci Tam j e spoznal avstrijskega carinika - Slovenca, ki mu je pomagal, da je stopil v stik s svojim očetom, ki je bil na delu v Nemčiji. Preko njega je dobil tudi prvo službo v tovarni mercedezov. Ker ni znal niti govoriti niti pisati v nemščini, so mu ponudili delo v kuhinji, kjer je lupil krompir. Zaslužil je 174 mark na mesec. Po nekaj menjavah služb je zdoma odslužil tudi nemško vojsko. Ko je služil vojaški rok, je zaprosil, če bi lahko odšel služit v Meinheim. Vodja kasarne je bil nemški oficir, poročen s Hrvatico, ki pa je bil med drugo svetovno vojno ujet v Celju. Pozdravil ga je kar v hrvaščini: »Kako si?« Ko je nemški oficir ugotovil, da Franc ne zna ne brati ne pisati ne govoriti, ga je vzpodbudil, da se je začel učiti nemščino. V času vojaščin je opravil šofersko šolo in šolo za gradbene stroje. Rančigaj pravi, da mu je za to večno hvaležen. Hoyer Kasneje je začel delati pri nemškem prevozniškem podjetju Hoyer, kjer je začel voziti tovornjake. To službo je opravljal deset let. Po devetih letih dela pa je zgolj po naključju spoznal tudi direktorja podjetja Hoyer. Ob črpanju goriva v tovornjak na Švedskem se je poleg ustavil v modrem mercedezu nek gospod. Zapletla sta se v pogovor, kije trajal vsaj tričetrt ure in v katerem je Franc ugotovil, da se pogovarja z direktorjem podjetja. Našla sta tudi nekaj skupnih točk, med njimi sta ženi obeh bili Avstrijki. V Meinheimu so mu kasneje povedali, da je klical direktor in o Rančigaju želel izvedeti vse. V podjetju so ga začeli vzpodbujati, da je začel novo pot kot samostojni prevoznik. Zato je Rančigaj opravil tudi večerno šolo in dobil tudi svojo licenco. Direktor Hoyer mu je naročil, da mora zadnjo vožnjo, preden se osamosvoji, odpeljati v Hamburg. Ta mu je v zahvalo za desetletno delo v podjetju prodal tovornjaka po precej znižani ceni in mu dal 50-odstotni popust pri zavarovanju. Tako se je začela njegova pot k uspehu. Dekle z rožo O prvem zakonu Rančigaj ne spregovori dosti: »Enostavno nisva bila za skupaj,« pravi. A ko spregovori o sedanji ženi Hermini, mu zasijejo oči. Tudi s Hermino imata skoraj neverjetno zgodbo. Zgodbo začne pripovedovati, ko je kot 14-letni fant zaspal in sanjal na kozolcu o čudovitem kraju, hišah, hribih, mostu in dekletu, ki je nosila rdečo rožo. Leta 1974 je prvič peljal tovor tudi mimo St. Poltna na Dunaj. Tam pa je presenečeno ugotovil, da seje pripeljal točno na ta kraj, ki gaje pred leti sanjal. 16. novembra 1975 seje ustavil na Praterju na Dunaju, kjer si je v kiosku privoščil malico. Nasproti sta sedeli dve dekleti in na eni se mu je tudi ustavilo oko. Takrat je spoznal Hermino. Oba sta bila takrat nesrečno poročena z otroki iz prvega zakona. Ljubezen je začela tleti, čeprav sta se v naslednjem letu le malokrat videla. V tem času sta se oba ločila in ko sta se na Dunaju ponovno srečala, mu je Hermina prinesla rožo. Takrat j e Franc vedel, da sta si usojena in daje ona dekle iz njegovih sanj. Danes Franc in Hermina sta danes upokojenca, vendar še vedno oba zelo aktivna. Franc pravi, da z nemško pokojnino lahko lepo živi, še vedno pa, če je potrebno, priskoči tudi na pomoč Herminini hčeri, ki je prevzela njuno podjetje. Najraje pa se še vedno usede za volan tovornjaka. (48) Iz naših krajev Le kaj počne Bog v nebesih? Karel Gržan. Je bil tudi tokrat osrednji lik Aninih dnevov na Prevorju. » Piše: Bogdan Rahten DEJSTVO HEKP3 Nekaj skrajšanih misli: Tvoja dolžnost je, da si srečen, čeprav se sliši sebično, saj so nas učili, da je treba nase pozabiti in osrečevati druge. To najbolje naredimo ravno s tem, da smo sami srečni. Ko nekdo trpi, je najbolj neumno reči, da ga razumete. Dovolj je, da ste tam. Napake delamo zato, da se iz njih naučimo, zato se jih ne bojte in jih priznajte. Iščite svoje napake in napredujte. Za pokojnikom je treba odžalovati ob njem. Naravni ritem traja tri dni, da se poslovimo od njegove podobe. Dandanes nam jih odpeljejo kot smeti in pravijo, da bodimo močni, in če nisi, te »naštepajo« z medikamenti. Tretji oktobrski petek so na Prevorju začeli s šesto sezono Aninih večerov. Tudi tokrat jo je odprl pater dr. Karel Gržan, tokratna tema večera pa je nosila naslov Naša dolžnost je biti srečen. V kulturnem programu sta nastopila Vanja in Matjaž Romih, za pogostitev pa so poskrbeli vaščani Dobja pri Lesičnem. Gržanovo gostovanje je sovpadalo z njegovo turnejo ob promociji knjige Le kaj počne Bog v nebesih, ko je na zemlji toliko trpečih? Za razliko od prejšnjih del tokratno obsega skoraj 400 strani, avtor pa je delo posvetil Tarasu Kermaunerju, saj so ga njegove misli osvobajale iz ujetosti, kot je navedeno v posvetilu. Glavni namen knjige je poskus rehabilitacije podobe Karel Gržan Boga, ki je bila pred tisočletjem evolucijo, ne revolucije. podpisuje popačena za obrambo posvetnih Temeljno vprašanje njegove-svoje knjige, interesov cerkve. ga delaje, zakaj, ob predpostav- Izhodišča za razmislek ti’,da Je B°gdober in vsem°- Nekdanji prevorski kaplan je 80Čen> doPušča- da_ie na svetu opozoril bralce, naj v knjigi ne toliko trpljenja. Gržan je dejal, iščejo resnice, ampak naj po- da na vprašanje hkrati odgovar-iščejo izhodišča za razmislek, ja, a ga v knjigi tudi zminira, da Vsi skupaj namreč potrebujemo lahko približa nov odgovor. Optimo ■ Posteljni sistem! Astana 160 ALPES PRIZMA Obiščite SALON POHIŠTVA BIOOPREMA, v blagovnici Resevna Šentjur. Pri izbiri pohištva vam bomo pomagali in strokovno svetovali. Estenso EL Spat i \ najboLS Več informacij o mesečnih akcijah najdete na: www.biooprema.si s ol®5 BIO OPR6MH MESTNI TRG 3 3230 ŠENTJUR tel: 03/ 74 90 790 mob: 041 633 032 info@biooprema.si akcije v novembru do 40% gotovinski popust ALPLES SVEA GORENJE OPTIMO Visoka Slovenski proizvod A a k o v o s V Hi ob NAKUPU DO 31.12.2013 VAM NUDIMO 5% POPUST (vrija k* <*> pnvUofilvi legi« H.ik.u Pokazali so tudi veliko znanje folklore. Učenci so si lahko spekli koruzo. Zelje so naribali kar na roko. Na Planini pozdravili jesen Že tradicija je, da Osnovna šola meznih postajah lahko preizkusili Planina pri Sevnici skupaj z domačim v žaganju drv, zabijanju žebljev v društvom upokojencev organizira gajbice, mlatenju slame, pletenju ter prireditev Tetka jesen. Tako je bilo se posladkali s pečenim kostanjem, tudi letos. Učenci so skupaj z učite- krompirčkom, koruzo, z zelenjavno lji pripravili plesno-pevski program, juho ter s sadjem vseh vrst. Na kon-upokojenci pa so jih uvedli v svet cu pa so se še pomerili v jesenskem jesenskih opravil: od kisanja zelja do kvizu. S soncem obdarjeno dopoldne prešanja sadja. je tako minilo v prijetnem medgene- Poleg tega so se učenci na posa- racijskem druženju. (N. G. P.) (50) Iz naših krajev Evforično ob premieri videospota SoulGreg Artist. Šentjurski glasbenik je premierno, v krogu povabljenih, predstavil nov videospot. » Piše: Jure Godler V torek, 1. oktobra, je po dolgem času ponovno oživelo tretje nadstropje upravne stavbe Alposa, kjer ima sedež založba Eksena Records. Tokrat so bolj v DEJSTVO I£Kfj33 O Bog povej Skladbo z naslovom O, Bog povej je Gregor Bezenšek napisal že pri 12 letih. Skladbo je napisal sam, jo aranžiral in jo tudi sproduciral. K sodelovanju pri snemanju videospota pa je povabil še žensko vokalno skupino Eksena in godalni simfonični orkester Glasbene šole Celje. Sporočilo skladbe je namenjeno ljudem, saj, kot pravi, je začutil, da je pomembno, da se ljudje zazremo vase in stopimo skupaj. intimnem vzdušju nekaj več kot sto obiskovalcem ekskluzivno predstavili nov videospot Gregorja Bezenška, ki se predstavlja z umetniškim imenom SoulGreg Artist. Preden so odvrteli nov videospot skladbe O, Bog povej, sta umetnika predstavila Ksenija in Miran Pečnik, direktorja založbe Eksena Records. Spregovorila sta o tem, kako sta prepoznala talent SoulGrega Artista in mu ponudila roko pri izdaji novega videospota. Živi za glasbo Glasba je že od nekdaj njegova spremljevalka. Že kot najstnik je igral v skupini Gaad band, kasneje v najstniških letih v skupini Zakon. V glasbi je iskal občutek, večina poučevanja glasbe pa je zelo tehnične narave in tega ni Videospot Gregorja Bezenška je požel veliko simpatij. uspel združiti. Zato si je ustvaril svoj svet - svoje zatočišče. Njegovo zanimanje za jazz glasbo je z leti odraščanja raslo, prav tako pa želja po glasbenem producira-nju. Zavedal se je, da živi za glasbo in se ji je v življenju nameraval popolnoma posvetiti. Zato je srednješolsko kariero obesil na klin in se vpisal na priznano glasbeno akademijo v Gradcu. Na graški akademiji je na smeri jazz kitara s 16 leti postal najmlajši študent. V času študija se je srečal tudi z moderno R’n’B, soul in gospel glasbo. Po zaključku šolanja se je za šest let zaprl v domači studio. Uspel se je povezati tudi z nekaj ameriškimi raperji, ki so tisti čas pri nas igrali košarko in nastalo je nekaj hip-hoperskih duetov. Pot ga je potegnila čez lužo v Atlanto, kjer si je nabral novih izkušenj. Njegov najnovejši projekt je skladba z naslovom O, Bog povej, katere videospot je premierno prikazal. Njegov novi izdelek je med zbranim občinstvom požel velik aplavz in odobravanje. pri nakupu celoletnega tečaja Helen Doron v Cehu Učenje angleščine za otroke po metodi Helen Doron! Metoda Helen Doron temelji na prirojeni sposobnosti otrok in naravnem pristopu, ki ga otroci uporabljajo za učenje maternega jezika. Posebnost metode je, da omogoča učenje angleščine že zelo majhnim otrokom, od treh mesecev dalje. Dokazano je namreč, da je učenje jezika v zgodnji mladosti bolj učinkovito, hkrati pa predstavlja veliko spodbudo za otrokov razvoj možganskih sposobnosti. Skupine tečajnikov so zelo majhne, od 4 do 8 otrok, tako da se lahko učitelj, ki mora imeti mednarodno licenco za poučevanje po tej metodi, individualno posveča otrokom in tako res poskrbi za njihovo dobro počutje. Tečaj poteka enkrat tedensko. Otroci se skozi igro, zabavo, glasbo, zgodbice in veliko gibanja učijo ustvarjalnosti, krepijo samozavest in pridobivajo izjemno veselje do učenja. Rezultat vsega tega pa je brezhibno znanje angleščine. Programi so prilagojeni starosti vašega otroka; Baby's best start - BBS (3 mesece do 2 leti), Fun with Flupe - FWF (2 leti do 5 let), English for ali children - EFAC (6 let do 9 let). Več podrobnosti najdete tudi na: www.helendoron.si. V celjskem centru Helen Doron, zaradi velikega povpraševanja in skoraj razprodanih terminov, razpisujemo nove predstavitvene urice. Za tečaj FWF v ponedeljek, 11.11. ob 16. uri in ob 17. uri; v petek, 15.11. ob 16. uri in ob 17.00 uri. Za tečaj EFAC v sredo, 13.11. ob 16. uri in v petek Rezervirajte mesto za svojega otroka na 15.11. ob 18. uri. Prijave na predstavitvene 070 600 100 ali celje@helendoron.com. urice so obvezne. Pokličite nas in se nam pridružite! Helen Doron A-gi^tišfcVV ANGLEŠČINA ZA OTROKE od 3 mesecev do 14 let ^ učenje po naravni metodi NOVO www.helendoron.si celje@helendoron.c< LJUDSKA UNIVERZA ŠENTJUR ODPIRAMO POTI DO ZNANJ! NOVE SKUPINE JEZIKOVNIH TEČAJEV V NOVEMBRU: 20-URNI TEČAJ ANGLEŠČINE ZA POTREBE DELA 80 €/oseba 20-URNI ZAČETNI TEČAJ FRANCOŠČINE ZA OSNOVNOŠOLCE 150 €/oseba 60-URNI ZAČETNI TEČAJ RUŠČINE 279 C/oseba 20-URNI TEČAJ ANGLEŠČINE ZA PODJETJA (po meri naročnika) 500 C/skupina Nudimo možnost plačila na več obrokov. Kupon: 45-urni tečaj TEČAJ KLASIČNE ROČNE MASAŽE Redna cena: 300 EUR Cena s kuponom: 150 EUR V četrtek, 7.11.2013 ob 9.00, vabljeni na srečanje Univerze za tretje življenjsko obdobje, ko bo predavala varuhinja človekovih pravic, Vlasta Nussdorfer: V labirintu iskanja pravic starejših. SE VECIZOBRAŽEVANJ IN PROGRAMOV VAM NUDIMO NA: Tel.: 03 747 16 70 | 03 747 16 71 GSM: 031 718 261 e-pošta: info@lusentjur.si Na izobraževanja se lahko prijavite tudi preko spletne strani www.lusentjur.si. ROGAŠKA podarja 20% popusta na vinski program. KELIHI • VRČI • DEKANTERJI KARAFE • STEKLENICE www.steklama-roeaska.si CRVSTAL! AMBIENCE I ROGAŠKA Popusti so no seštevajo, in ne veljajo na že znižane izdolko. Eurotherm .Kombinirani toplovodni kotel z bojlerjem . tip EK-B fak. Ob Blažovnici 17 2341 Limbuš a . Slovenija tel.: +386 (0)2 61 44 419 telAax.: +386 (0) 2 61 31 460 gsm: +386(0)41 680 891 www.eurotherm.si, info#eurotherm.si tip EK-B HOTEL JAKEC TRIJE KRALJI (Rezervacije: 02 80 34 506) VSE ZA UKANJENA ENEM MESTU - likalne postaje, likalni sistemi, likalne mize ■ preko 30 različnih modelov ■ za uporabo v industriji, obrti in gospodinjstvu - prodaja • zastopanje ■ svetovanje pred nakupom -servis -garancija Uaporeh "lj>- -rezervni deli za likalnike -staro za novo ŠTERNMATIK Tel : 02/84 52 414 Oskar ŠTERN s.p. Fax: 02/ 84 52 415 Ogljenšak 9a, Zg. Polskava www.likalniki.sl SLOVENIJA____________________________________________sternmatik@siol.net TEMATIK Medri d.o.o., Levstikova ul. 3b, 3250 Rogaška Slatina Nudimo: izvajanje vseh vrst gradbenih del, projektiranje stanovanjskih stavb, idejne zasnove, svetovanje, izposoja gradbenega orodja, vršimo prevoze MAŠA DRIMEL, tel: 03/819-2770, gsm: 041/659-336, e-mail:masa.drimel@amis.net V jesensko-zimsko idilo z lisičkastim šalom Alja Slemenšek. Modna oblikovalka svetuje -za urejen videz ne potrebujemo krzna. » Piše: Jasna Romih Vsaka lisička je edinstvena. Šal je pomemben, obenem pa nepogrešljiv dodatek hladnejših dni. Njegova naloga pa dandanes ni več samo ta, da nas greje in nam je z njim toplo, ampak tudi, da dovrši naš celoten izgled. Za lep, vsakodnevni in malo drugačen videz je poskrbela oblikovalka Alja Slemenšek z izdelavo lisičkastih šalov. Od ideje do izdelave Ideja za lisičkaste šale je po Aljinih besedah prišla čisto spontano. Želela je izdelati lep šal, ki bi si ga vsaka posameznica z veseljem nadela. Ker pa je ljubiteljica živali in zagovornica njihovih pravic, s čimer se zavzema tudi za prepoved krzna, seje odločila, da oblikuje šale z videzom lisičke. Pri njihovi izdelavi uporablja različne materiale, različne mešanice in debeline materialov. Prav tako se pri izbiri barv poslužuje predvsem naravnih tonov z izjemo čme, ki je po njenih DEJSTVO n^Q33 Jesensko-zimske smernice »Siva naj bi postala nova črna, prav tako naj bi bili vsi odtenki bordo rdeče zelo modni. Drugače pa mislim, daje črna vedno »in« in se prilega prav povsod, tako kot tudi kakšna krem barva.« besedah neizogibna. Tako prevladujejo med šali svetle krem barve, srebr-no-sive in rdečkasto-rjave barve, na željo posameznic, pa kot sama pravi, lahko izdela tudi kakšno živahnejšo, kot je na primer v modri ali rumeni barvi. Prav vsaka lisička je tudi po svoje krojena, ušeska in oči ima ročno prišita, kot celota z materialom pa je unikatna. Zakaj izbrati lisičke? Naj bodo krzneni šali še tako modni, po njih ne rabimo posegati, četudi želimo urejen in prefinjen videz. Po besedah Alje pa lisičke še zdaleč niso dolgočasen dodatek. »So funkcionalne, opazne, nekaj posebnega in drugačnega. Poleg tega so te lisičke »animal cruelty free«, kar pomeni, da zaradi njih ni nobena žival trpela in umrla. Moramo se zavedati, da mora prava lisica za krzno umreti, nato pa jo obdelajo z ogromno strupenimi kemikalijami, ki preprečujejo gnitje in trohnenje. Ti strupi potem z nošenjem prehajajo skozi našo kožo v nas in nas zastrupljajo.« Pravih krznenih lisičk se je zato kljub sledenju modi vredno izogibati in raje izbrati živalim ter ljudem prijazen šal. Pa naj si bo to lisičkast ali kateri drugi šal. Ze osma gener« diplomantov ŠCŠ. Profesorji so študentom pripravili čudovit najbolj svečan dogodek v šolanju, podelitev diplom. ■ Piše: Zoran Borovšak Petkovo popoldne je bil prav poseben dan za triinštirideset diplomantov Šolskega centra Šentjur (ŠCŠ). V študijskem letu 2002/2003 so na šoli začeli izvajati višješolski strokovni študijski program kmetijstvo. V enajstih študijskih letih so repertoar višješolskih programov razširili še na študije upravljanja podeželja in krajine, živilstvo in prehrano, gostinstvo in turizem ter naravovarstvo. Do konca minulega študijskega leta je tako na ŠCŠ diplomiralo 332 študentov. Na obisku tudi pomembni gostje Po uvodnih pesmih moškega pevskega zbora (MoPZ) Skladateljev Ipavcev Šentjur in uvodnem pozdravu moderatorke je zbrane najprej nagovoril direktor šolskega centra mag. Branko Šket, sledil pa mu je nagovor podžupana Roberta Polnarja. K mikrofonu je stopil tudi bivši župan in poslanec državnega zbora mag. Štefan Tisel. Diplomantom sta nekaj besed namenila tudi gosta iz Avstrije, direktorica Kmetijsko-živilske šole Haidegg iz Gradca Marija Schuetz in direktor kmetijske šole Alt-Grottenhof Erich Kerngast. Z zgoščenko Sledil je kratek glasbeni predah, za katerega je poskrbel Duo Anpladd. Po tem je sledil najpomembnejši dogodek dneva. Po programu Kmetijstvo so podelili štiri diplome, po programu Živilstvo deset, program Upravljanje podeželja in krajine je zaključilo devet študentov, največ, kar 15, je za svoj izobraževalni cilj izbralo program Živilstvo in prehrana, trije pa so prejeli diplomo po programu Gostinstvo in turizem. Vsi diplomanti so poleg zbornika z izvlečki diplom prejeli še sveže izdano zgoščenko MoPZ Skladateljev Ipavcev Šentjur. Za zaključek sta nas z glasbo še enkrat razvedrila Duo Anpladd, po podelitvi pa je sledila še zakuska v prostorih ŠCŠ. Flovi ix35 Popolnost ima ime Že od 17.790 EUR Hgundai je narejen več kot le iz kovine in sestavnih delov. Hyundai je narejen po navdihu. Ta nam je omogočil, da smo lahko spremenili nekaj vsakdanjega v nekaj zares posebnega. Oblikovan, da pusti vtis, zasnovan, da v njem uživate. DEVV THIHKinG. HVUnOAl nEVVPOSSIBILITIES, Povprečna poraba goriva: 5,2 - 8,81/100 km, emisije C02:135 - 205 g/km. Slike so simbolne. Stroški prevoza in priprave niso vključeni v ceno. Ponudba velja za vozila iz zaloge. Pogoji garancije in podatki o specifični porabi goriva in emisijah CO, so na voljo na www.hgundai.si. Avto hiša Mlakar d.o.o^Grobelno^el. 03/74-66-1 02,www.avtohisamlakar.si @ Fotoreportaža □03čQ33 GORICA PRI SLIVNICI STARA PREŠA Pravijo, da je osnova preše staraokolilOOlet. Stara preša. Dobrodošli v vinogradni ških krajih. » Piše in fotografira: Vid Aužner ' V '■ _________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________ i j m m H Pri postavitvi preše in kozolca je pomagalo veliko Jože Pustivšek je priskrbel les, Klemen Pohodniki so se odpravili s Sv. Helene proti centru, prostovoljcev. Brglez in Nataša Veršič pa sta kozolec izdelala. kjer je bila otvoritev preše. I "" n KI' j Mi' LeTe iP^ J# jj|jf Vinska kraljica Petra Drač, ki bo krono kmalu Martin Ozis je podaril prešo in organizacijska dela. Otvoritve se je udeležil tudi župan mag. Marko predala svoji naslednici. Diaci. T S Slivnica pri MjS Celju, Druš- tvo Sv. Hele-^^.na in Društvo vinogradnikov Sv. Urban, so v soboto, 19. oktobra, proslavili nov simbol kraja - prešo. Še pred otvoritvijo so do križišča prišli Javorča-ni, ki so se na pot odpravili s Sv. Helene, nadaljevali pa po poti S klopce na klopco, do centra Gorice, kjer je bila simbolična otvoritev preše. V tem času je Stanko Lesjak s kočijo pripeljal vinsko kraljico Društva Sv. Helena Petro Drač. Projekt je podprla tudi KS Slivnica pri Celju, čeprav takrat še niso vedeli, da bo postopek legalizacije in pridobitev ustreznih dovoljenj trajal skoraj dve leti. Bilo je veliko truda in dogovarjanja z Agencijo za ceste Republike Slovenije, da so prišli do ustreznih dovoljenj, so povedali v nagovoru. Ideja za postavitev stare preše na krožišču v Gorici pri Slivnici je že pred časom zrasla na zelniku Martina Ozisa. S simbolno postavitvijo bodo opozorili obiskovalce Gorice pri Slivnici na okoliške vinogradniške kraje in obenem tudi vabili na prireditev Martinovanje na Sv. Heleno, ki ga pripravijo vsako leto. Pri urejanju dokumentacije so pripomogli Martin Ozis, Simon Mansutti in Jože Artnak. Ko so soglasje prejeli, so sestavili gradbeni odbor, katerega vodenje je prevzel glavni pobudnik Martin Ozis. Vsa dela, material in storitve realizacije tega projekta so ocenjeni na okoli 6.000 evrov. Na otvoritvi preše je za glasbeno spremljavo poskrbel del Pihalnega orkestra Šentjur. Jeseni so si stanovalci pripravili kostanjev piknik. Pestro v Domu starejših Gadov jesenski večer Prvi oktober. Mednarodni dan starejših so v Domu starejših Šentjur obeležili s tradicionalno prireditvijo Sonce v jeseni, ki se je odvijala zadnjo soboto v septembru. » Piše: Barbara Jazbec, delovna terapevtka Zaposleni so skupaj s stanovalci na različnih delavnicah, ki so se jih lahko udeležili njihovi svojci, prikazali, kako poteka življenje v domu med letom. Ob tej priložnosti je bila odprta tudi razstava izdelkov stanovalcev. Pestro dogajanje so nadaljevali z nastopom MePZ Sv. Jakob, ki je pod vodstvom Valentine Zidar predstavil bogat program zborovskih pesmi. Svoj delež sta z igranjem na klarinet in harmoniko dodala njegova člana Franc Šuster in Jan Čater. Obisk folklore Tudi folklorna skupina varovancev VDC Šentjurje nastopila v tem mesecu. Člani se pod vodstvom Gelce in Jožeta Grmek sestajajo že vse leto in oba sta poudarila zadovoljstvo s sodelovanjem navdušenih plesalcev. Pred kratkim so dobili nove narodne noše in tako j e bil njihov nastop še posebno lep. Na harmoniko jih je spremljal Albin Grosek. Med dvema sklopoma plesov je na diatonično harmoniko zaigral gost, desedetni Klemen Ferlež, ki se uči igranja tega inštrumenta pri Miru Klincu. Prireditev in aktivnosti v oktobru pa s tem še ni bilo konec, saj so pripravili tudi kostanjev piknik in ob tej priložnosti so lahko stanovalci tudi že pokusili domači mošt. V tednu od 21. do 25. oktobra se je Dom starejših priključil tudi projektu Simbioza in organiziral delavnico rabe računalnika in mobilne telefonije. Jesen v Domu starejših Šentjur je tako polna zanimivega dogajanja, daje življenje bolj veselo, zanimivo in prijazno. » Piše: Vid Aužner Kdo so pravzaprav Gadi? To niso strupene kače, to je mladostni trio, ki rad zabava predvsem mlajšo generacijo. Člani prihajajo iz širše okolice Ljubljane. V letu 2010 so zamenjali basista in od tega leta dalje začeli svojo pot kot trio zasedba. Zelo rada jim prisluhne predvsem mlajša generacija. Tako je v kavami Center ponovno zaživelo z živo glasbo. Ker je bila za udeležbo na koncertu določena starostna omejitev nad 18 let, so nekateri žal morali ostati zunaj. Zbrano družbo so zabavah in “držah na nogah” dvakrat po 45 minut s svojimi in tujimi uspešnicami. Dve obiskovalki so za rojstni dan presenetili z glasbeno čestitko. Na koncu je sledilo obvezno fotografiranje s člani. Franc Žurej, lastnik kavarne, obljublja, da bo vsaj enkrat na mesec poskrbel za odlične glasbene goste in s tem popestril petkove oz. sobotne večere z živo glasbo. Gadi so pripravili pravo veselico. Čeprav je bila starostna omejitev, seje v Kavarni Center trlo gostov. 30 let ! Strešniki Metalko lux www.streha-metalko.si Streha za več generacij. ŠENTJURSKE [D5X!fi33 Za učenje ni i|ikoli prepozno f Simbioz®. Računalnik vedno večji prijatelj » Piše: Saša Rečnik Foto: Saša Rečnik Simbioz@ je vseslovenski prostovoljski projekt, ki je letos potekal že tretjič. Prostovoljci so na različnih lokacijah po ceh Sloveniji poskrbeli za dvig računalniške pismenosti starejših. V tednu od 21. do 25. oktobra so tudi v Šentjurju potekale delavnice na več lokacijah. Največ udeležencev je bilo v računalniški učilnici OŠ Franja Malgaja, kjer so jih s svetom računalništva in mobilne tehnologije spoznavah prostovoljci iz Študentskega kluba mladih Šentjur. Različno predznanje Projekt, ki ga organizira Zavod Vpsilon, temelji na medgeneracijskem sodelovanju, solidarnosti in spodbujanju vseživljenjskega učenja. Prostovoljci so svoj čas in znanja delili s starejšimi in tako prispevali k boljši računalniški pismenosti. Starejši so se delavnic udeležili zaradi razhčnih razlogov, nekateri so prišli po točno določne informacije, drugi so prišh osvežit svoje znanje. Predhodno poznavanje računalniške tehnologije je bilo tako različno in predavanja so bila prilagojena skupini, prostovoljci pa so poskrbeli tudi za individualno pomoč in nasvete. ANKETA kjer so se udeleženci učili osnovne funkcije računalnika, iskanja informacij na internetu in uporabe drugih komunikacijskih orodij, predvsem elektronske pošte, družbenih omrežij ter mobilne telefonije. Z veliko mero potrpežljivosti in mnogo ponovitvami navodil so prostovoljci starejšim razložili trike moderne tehnologije in jim omogočili pozitivno izkušnjo z računalnikom. S projektom organizatorji upajo, da bodo dosegli višjo stopnjo računalniške pismenosti med starejšimi v Sloveniji, saj po podatkih SURS-a kar 90 odstotkov prebivalcev, starejših od 65 let, še nikoli ni uporabilo računalnika oziroma interneta, kar je precej nad povprečjem EU. Brez Facebookanegre Kaj je tisto, kar starejše najbolj zanima? Poleg splošnega iskanja različnih informacij ženske največkrat posežejo pa kakšnih športnih straneh. Prostovoljci so natančno razložili povezovanje med napravami, na primer telefonom in računalnikom ter prenos datotek. Veliko zanimanje pa je tudi za ogled videov na spletu ter za dmžabna omrežja. Kot so povedali, tako ostanejo v stiku s svojimi otroki in vnuki in lahko kdaj pa kdaj malo »vohunijo« za njimi, zdi pa se jim tudi dobra platforma za izmenjavo informacij in utrinkov iz življenja. Kljub temu, da so starejši večinoma navdušeni nad tehnologijo in jo žehjo spoznati in raziskati, je opaziti prepad med generacijo, ki je dejansko zrasla s tehnologijo. Prostovoljci niso pozabili opozoriti na pasti, predvsem kar se tiče varnosti na internetu. Kot so povedali ob koncu, jim je bilo opravljanje dela v vehko zadovoljstvo, saj so trenirali svojo strpnost ob neštetih ponovitvah, največje plačilo pa jim je bilo zadovoljstvo udeležencev. Fanika Opalič Zelo sem vesela, da sem lahko sodelovala v Simbiozi, ker kljub temu, da imam nekaj računalniške osnove, sem s pomočjo prostovoljcev, ki ti stojijo nenehno ob strani, precej poglobila svoje znanje. Računalnik je vsekakor vedno večji prijatelj in če hočeš z njim sodelovati, moraš kar dosti znati. kuharskih nasvetih, moški po iBiHiiHiiHiiiiHiiilUlaiHHdiiiniiittmiiiimMiiiiiHiiitiHimiiiiHiiHiiuiiiiiiiiiifliliiiiiiiilAmgiiiAlimtiliiiiiiulliUMuuiiiiiiiiiiilaiginlUB Minka Aužner Delavnic sem se udeležila, da si malo osvežim znanje, ker menim, da ga nimam dovolj. Starejši si kakšne stvari malo težje zapomnimo. Nekaj stvari sem se naučila na novo in predvsem osvežila svoje znanje. Niko Mogilnicki Delavnic sem se udeležil, ker sem imel težave z elektronsko pošto in potem sem ostal do konca. Naučil sem se kar nekaj novih stvari. Prostovoljci so se zelo trudili, saj je težko pomagati nekomu, ki ti ne zna natančno razložiti, kaj želi. I ZASTAVE DROGOVI ZA ZASTAVE JUMBO PLAKATI REKLAMNI PANOJI REKLAMNE TABLE PVC SAMOLEPILNE F KAMIONSKE PONJAVE M EGA PANOJI TISK ZA KUHINJSKO ŠPORTNA OBLAČILA! ŠPORTNI DRESI OBLAČILA ZA PROSTI PRINT NA TRDE MATI ... skupaj naprej O L OQA DO Teharje 20a, 3221 Teharje P.E.Šentjur, C.Leona Dobrotinška 23, 3230 Šentjur www.koforadoBsž Dvignili novo zastavo »Kultura življenja kot skupek predsodkov, kot zgodovinska pravica, kot skupek zakonov, kultura, kako preklinjaš, kultura navijača ... Ampak kulturno je tudi, da kradeš v kapitalizmu, da prikimaš in skloniš glavo ter greš za ovco,« je revolucionarno začela nagovor učenka Osnovne šole Franja Malgaja Šentjur, ki je pred dnevi dobila visoko priznanje za naj šolo na področju recitatorstva in gledališke dejavnosti. Seveda je ravno tak govor, ki je nastal pod peresom profesorice Bojane Potočnik, ki nosi velik del zaslug za ta laskavi naziv, bilo pričakovati. Uvodni govor je skoraj vzel lesk svečanemu dvigu nove zastave - Kulturna šola, ki od 4. oktobra plapola pred šolo. Ravnatelj Marjan Gradišnik je še položil na srce zbranim učencem, da naj se zavedajo, kaj pomeni pridobitev te za šolo. Poudaril je tudi, da moramo biti kulturni na vseh področjih. (J. G.) Zastava bo plapolala pred šolo naslednja tri leta. Nova sezona minikoncertov Že tradicionalno je bil prvi mini-koncert v okviru najglasnejše turneje v Sloveniji, Klubskega maratona Radia Študent. V soboto, 16. oktobra, je Prostor obiskalo skromno število šentjurskih ljubiteljev alternativnih zvokov od blizu in daleč. Klubski maraton letos poteka že trinajsto leto zapored, minikoncerti imajo v Prostoru še daljšo tradicijo. Tokrat so nastopili Bipolar disorder iz Novega mesta in Reverend Haze iz Ilirske Bistrice. Vzdušje j e bilo kot vedno intimno in glasno. Zaradi negotove usode Prostora v Kulturnem domu Šentjur, ki je edini (ne)prime-ren za organizacijo takšnih dogodkov v našem mestu, se mladi bojijo, da bo močno okrnjena scena kmalu zamrla in bo komercialna glasba nasula rožic na grob alternativne glasbe. (S. R.) Tokratni minikoncert je obiskalo skromno število obiskovalcev. (Foto: Amadei Rataj.) NOVO NOVO TRŽNICA ŠENTJUR PRODAJALNA £Je£c- VSAK DELOVNIK od 8-18h SOBOTA od 8-12h Lammon finance d.o.o., Ulica I. Celjske čete 15,3230 Šentjur, PE: Drofenikova ul. 16, Šentjur Tel.: 05 997 62 32 Mail: larnmon.finance(g)siol.net .fosforna enota ŠttMTfO-K. rosfmu enota SCOMlVSKi- KO‘KH0i VosHnma enota CECJt. ■telefon: + 386 .1 749 20 SO ‘telefon: +386 33 ~*4 330 telefon: +.W 3 490 08 66 ‘laf.f: +386 S 749 20 31 ‘lafo: +386 3 739 02 42 ‘tališ: +186 3 490 08 67 lE-pošta:info@z[atarstvo-ga]sef{,si, wunv.zfatarstvo-gajsef{,si tlaročntf^ ‘Tomaž (jdjšef^s.p. ^oPRI^ AHACU Informacije in rezervacije: Spark ‘K IT) Šentjur - Celje Slovenske Konjice NOMINATIOf^ zinvio.zfatarstvo-fiajsck.si Naši ljudje Uresničuje svoje sanje Jasmina Kandorfer. Voditeljica, ljubiteljica živali in zagovornica vsega naravnega. » Piše: Jasna Romih Ko je govora o mladi televizijski voditeljici s koreninami v Šentjmju, marsikdo pomisli na simpatično, polno energije in vedno nasmejano Jasmino Kandorfer. Radovedno dekle, kot sama sebe rada poimenuje, s svojim delom širi dobro voljo ter pripravi ljudi, da se sprostijo in uživajo tako pred televizijskim ekranom kot na prireditvi. Na odru že od malih nog Že kot otrok je rada nastopala in se kot odrasla videla z delom v svetu medijev. »Spomnim se, ko me je moja zlata mamica spraševala pri kakšnih 10 letih, kaj si želim početi, in sem takoj izstrelila, da želim delati kot voditeljica ...pa me je takrat želela malo postaviti na realna tla, kaj pa če bi raje delala v kakšni banki ali pisarni. Padla sem v jok in zagrabila me je panika. Seveda me je pomirila in spodbudila, da me bo vedno podpirala. In me tudi je!« Tako je v osnovni in v srednji šob pripravljala in vodila prireditve, plesala, pela DEJSTVO Ni veselice brez Golice Njen izjemno aktualen projekt je Ni veselice brez Golice. »Gre za gostovanja, ki se odvijajo po vsej Sloveniji, z animacijo in pevskim vložkom.« Med poletjem pa se je pričela intenzivneje posvečati tudi vodenjem najrazličnejših prireditev, kot so jubilejni dogodki, otvoritve, praznovanja in modne revije.« in vodila okrogle mize. Na ta prva leta vodenja jo vežejo lepi in zanimivi spomini. »Spomnim se, ko sem vodila prireditev Šentrock, kjer je nastopil tudi Pero Lovšin. Ta me pri eni od napovedi ni spustil iz odra, seveda sem zardela, a sem relativno dobro speljala situacijo.« V srednji šoli se je spoznala tudi z radijskim delom, s katerim je nadaljevala v času študija Delovne terapije na radiu Antena in Aktual. Kasneje pa je vse skupaj še nadgradila s sliko na televiziji. Prihod na televizijo Prave televizijske izkušnje je dobila, ko je začela delati na TV Golica. Vodila je kvize in oddaje Iz domače skrinje ter imela lastno popoldansko oddajo z različnimi rubrikami, ki so postale pravi hit. Ob tem Jasmina priznava: »TV Golica mi je dala ogromno in tudi obratno seveda.« Z oddajo Iz domače skrinje je prejela številne pozitivne odzive. »Gospa Mihaela mi je na primer poslala že ogromno peresnih deteljic, ki jih redno delim prijaznim ljudem. Prejemam tudi pletene izdelke, domače dobrote in pisma.« Sedaj pa se iz TV Golice poslavlja, vendar ostaja na televiziji in v narodnozabavni glasbi. V bližnji prihodnosti jo bomo namreč lahko gledali na programu, kjer je do sedaj še nismo. Podrobnosti za enkrat še ne sme izdati, je pa razkrila, da se te velike spremembe izjemno veseli in verjame, da nam bo všeč. Ljubiteljica narodnozabavne glasbe Kljub svoji mladosti brez zadržkov priznava, da ima kot ponosna Slovenka rada domačo glasbo. Nekaj časa j e ustvarjala na področju elektronske glasbe in sodelovala s svetovno znanimi imeni, a je to čez čas opustila. »Narodno zabavna glasba ima ogromno prednosti. Prepričala me je tudi polka, ki je precej drugačna od plesa na elektronsko glasbo, ljudem pa želim tudi ponuditi izjemno zabavo, na kateri bodo doživeli čim več pristnih trenutkov, navezujočih se na našo kulturno dediščino.« Zdrav in poseben življenjski slog Z vsemi aktivnostmi in projekti je njeno življenje zelo pestro, zato daje velik poudarekohranja-nju psihofizične kondicije telesa. Njena prehrana je malo drugačna, saj ni niti vegetarijanska niti veganska, sploh pa ne mesojeda. Temelji na organski hrani in na znanju genetike ter evolucije. »Hrana, ki jo uživam, ni na voljo v trgovinah, tako tja sploh ne zahajam, posledično tudi veliko prihranim. Bi sicer kdaj šla na kakšno ro- mantično večerjo, vendar hrane, ki jo ponujajo restavracije, ne jeva,« pravi in doda, da je njeno vodilo pri prehranjevanju zelo preprosto: »Daj telesu tisto, kar potrebuje. Brez stradanja in kakršnegakoli zadrževanja. Telo že ve, kaj potrebuje, mi pa moramo vedeti, kdaj nekaj želijo zgolj naše oči.« računovodstvo, svetovanje in posredništvo Nataša. Zupanc s.p. natasa@racunovodstvo-zupanc.si NATAŠA ZUPANC s.p. računovodstvo, svetovanje in posredništvo C.Leona Dobrotinška 28. SI-3230 Šentjur gsm: 041 765 942 ali 051 272 182 V celoti ali delno opravljamo računovodske storitve za: - pravne osebe (d.0.0., d.n.o., k.d.), - samostojne podjetnike in zasebnike (obrtnike, odvetnike, notarje, zdravnike) - društva zavode Vsem strankam nudimo tudi brezplačno poslovno in finančno - davčno svetovanje Ekskluzivni uvoznik in zastopnik za Slovenijo HIGIROL D.O.O. C.Leona Dobrotinška 23, 3230 Šentjur gsm: 031/521-108 skluzivni uvoz n wwwnbarbarab©ir6 PROFESIONALN^EKORATIVNA M NEGOVALNA KOZMETIKA BARBARA BORT MAKE UP AND SKIN ČARE šentjurske novice, november 2013. urednistvo@sentjurskenovice.si Gospodična v novi preobleki je zaživela. Posneli prvi spot Gospodična. Priredili staro Slakovo uspešnico. » Piše: Vid Aužner Ideja o videospotu se je začela s pogovorom Mirka Bevca in Martina Selana, ki sta se srečala na Svetem Stefanu. Selan, ki prihaja iz Ljubljane, je ljubiteljski snemalec. Med pogovorom je padla ideja, da bi posnela nov spot za skladbo Pod gospodično avtorja Lojzeta Slaka. Mirko Bevc sicer že ima svoj ansambel v trio zasedbi, ki se imenuje Trio Bevc. Pri snemanju spota pa so mu priskočili na pomoč sposojeni mladi muzikantje. Peterica, v kateri so bili Mirko Bevc, Dejan Frece, Drago Zagajšek, Toni Ojsteršek in Matej Jagrič, se je zbrala v nedeljskem jutru 9. junija 2013 in pričela s snemanjem novega videospota. K sodelovanju so povabili tudi nekaj statistov. Pri snemanju so uporabili več lokacij - pričeli so v Zibiki, nato ob Slivniškem jezeru, na Sveti Ani in Svetem Štefanu, kjer so zraven povabili še folklorno skupino. S tem so tudi predstavili svoje domače kraje. Vsi glasbeniki gojijo skupno ljubezen do narodnozabavne glasbe, predvsem hitrejših ritmov, v katerih se lažje najdejo. Skladba je bila posneta v kvintetu v studiu Bojana Lugariča v Rogaški Slatini. Videospot je v prvem mesecu prejel več kot 2.400 ogledov na VouTube, kar pomeni, da so ga poslušalci lepo sprejeli. Videospot predstavili karvOsmici Petka. Predstavili so nov izdelek Give me five. » Piše: Vid Aužner Ansambel Petka in Zoran Zorko sta za uspešnico Give me five, ki je osvežila narodnozabavno glasbeno sceno, posnela tudi videospot. Polka je nastala v sodelovanju dveh odličnih glasbenikov - virtuoza na harmoniki Zorana Zorka (melodija, aranžma) in akademskega glasbenika Matjaža Vodiška (aranžma). Svoje pa je z besedilom opravila uspešna avtorica besedil Vera Šolinc. Že šesto leto Snemanje videospota je potekalo v petek, 27. septembra, v centru Planet TUŠ Celje. Končni video izdelek je bil predpremiero predstavljen v nedeljo, 27. oktobra, v domačem kraju v Pice- riji Osmica, kamor so povabili svoje prijatelje in vse sodelujoče pri tem projektu. Sveži izdelek je napovedal kar sam Matjaž Vodišek v imenu celotnega ansambla Petka in soustvarjalca tega dogodka Zorana Zorka. Zahvalil se je vsem sodelujočim in vsem, ki jih pri njihovem delu podpirajo in jim pomagajo. Ansambel deluje že šesto leto, letos praznujejo pet let od samega nastanka, ki ga bodo slavili na koncertu 1. decembra v športni dvorani OŠ Hruševec. Za glasbeno popestritev sta poskrbela ekipa top DJ Frenky in DJ Denč. Vse udeležene so na koncu pogostili z jedačo in s pijačo. Petka z osebjem Picerije Osmica. NA KRILNA IN SEKCIJSKA GARAŽNA VRATA OKEN - MONTAŽA VHODNIH VRAT GRATIS NAJMANJ 3 OKEN - PREZRAČEVALNI SISTEM GRATIS POOBLAŠČENI ZASTOPNIK: Kidričeva ulica 30, Rogaška Slatina (poslovni center AM-AM) in brezplačne izmere ERM DTRI5 041/324-765, 041/514-301, termotris@gmail.com Kje sta Little in Jazz? Izgubljena. Psa, ki sta se vračala z razstave v Francijo, sta še vedno pogrešana. » Piše: Jure Godler V petek, 17. maja, ob 4.00 uri zjutraj, seje pri počivališču Zima zgodila tragična nesreča, v kateri je umrl 21-letni francoski državljan. Ta je najprej trčil v parkiran tovornjak, nato pa iz svojega poškodovanega vozila izstopil, hodil po voznem pasu, kjer ga je do smrti povozil voznik kombiniranega vozila. Tako smo pred pol leta poročali o hudi prometni nesreči. Voznik je po prvem trku DEJSTVO 33ČP3 Prosijo za informacije Kdor je videl psa, lahko pokliče na 031/605-366 in 031/474-651 ali piše na: pogresana.francoska. psa(g)gmail.com. Lahko se pridruži facebook profilu Naši ljubljenčki ali pomoč pri iskanju dveh francoskih psov. Najditelja pa čaka nagrada. skušal uloviti razbežale pse, kijih je vozil iz razstave psov v Budimpešti nazaj v Francijo, a svojega dela ni nikoli uspel zaključiti. Večino psov so takrat polovili in zaprli nazaj v kletke, dva psa pa sta še vedno pogrešana. Družinska člana Lastniki psov še predobro poznajo vez, ki se stke med psom in lastnikom, kjer je pes poleg hišnega ljubljenčka tudi družinski član s svojimi pravicami in dolžnostmi. Najprej v paničnem strahu sta se ta dan izgubila be-agle Little (Mali) in šetlandski ovčar po imenu Jazz. Družinska člana francoske družine, hišna ljubljenčka, pa sta tudi psa, vzrejena za razstave psov. Z razstave v Budimpešti so ju lastniki nameniti še na svetovno prvenstvo razstave psov v Franciji, kjer sta bila že večkrat nagrajena in osvajala zlata odličja tudi drugod. Obsežna iskalna akcija ni obrodila sadov. Socialno omrežje Iskalna akcija je potekala in še poteka na socialnem omrežju Facebook, kjer so razpošiljali obvestila in prosili za informacije. Nepreverjena sled je psa vodila na Gorenjsko - proti domu, proti Franciji, kjer se je za njima izgubila vsaka sled. Prav preko tega socialnega omrežja smo stopili v stik z Guyem Milleseckom, očetom Corallie, ki je lastnica beagla. Lastniki psov so prepričani, da je nekdo oba psa posvojil. Little je navajen živeti zunaj, Jazz pa je manjši in ranljivejši. »Psa sta brez potnega lista, uradnih rezultatov iz tekmovanj in diplom brez vrednosti,« nam zaupa Guy in nadaljuje: »Ljudje se še vedno odzivajo na letake, vendar je sled za njima izginila, še vedno pa nudimo denarno nagrado najditelju.« »Že šest mesecev iščem Littla za mojega vnuka Yanisa. Little je bil njegov najljubši pes. Žalosten je. Dostikrat me sprašuje, če je kaj novega o Littlu. Ne morem mu odgovoriti! Tako težko je,« zaključi pogovor Francoz. POSEBNA PONUDBA ZA gSE IMETNIKE BflUMAK KARTICE. .i Ponudba velja samo za imetnike bauMax kartice Samo za imetnike bauMax kartice! LED svetlobna veriga ■ 504 LED ■ dolžina: 350 cm ■ za zunanjo uporabo xx 22815637 l,s@ ,tn*« REDNA CENA: 41,99 . sam01 bauMax kartice! Torba z orodjem 150-delni set ■ ŠxV«G:V 46x24,5x32 cm ■ v priročni torbi xx 23098145 t49 ro,99 REDNA CENA: 129,- sam° laime' ,UUK® bauMax kartice! 'V ,met REDNA CENA: 15,99 bauMax kartice! bau!f1ax§s Celje Delovni čas: pon. - sob.: 7.30 - 20 ned.: 9-14 www.bauMax.si Kidričeva ulica 32, 3000 Celje Ponudba velja za imetnike bauMax kartice v PC Celje. Popusti se ne seštevajo. Ponudba velja do 30.11.2013 oziroma do razprodaje zalog. gorenje KERAMIKA Stenske ploščice ■ Šx D: 33,3x25 cm ■ 1.razred xx 21708282 SEDAJ IMA TUDI CITROEN SVOJEGA. KLUB ZVESTOBE. VEG NA WWW.CITROEN.SI/MYCITROENPLUS CREATIVE TECHNOLOG1E CITROEn AVTOHIŠA MLAKAR D.O.O., STOPČE 32B, 3231 GROBELNO Tel. 03 74 66 131 ZAKAJ NE BI IZKORISTILI IZKUŠENJ STROKOVN|AKOV CITROEN? UGODNI ZIMSKI POGOJI ZA ČLANE KLUBA MyCITROENplus KUPON 21% POPUST NA VSE ARTIKLE iz zaloge Kupon lahko vnovčite od S. do 15. novembra 2013. Popust ne velja za artikle, ki so v katerikoli drugi akciji. Popusti se ne seštevajo. ŽIVEX LIKA IZBIRA PECI NA DRVA IN RELEJE, PO UGODNIH CENAH. DRVA V PALETI Cepljena, dolžina 30/33 cm, dimenzija palete 1x1x1 m, j bruto cca 0,9 PRM. KCUSKA CENA amoKe Z; UGODNA PONUDBA LESNIH PELET POLIKARBONATNE PLOŠČE Debelina plošč: 10 mm, dimenzije plošč: 2.1 x 6.0 m, plošče so primerne za nadstreške, tople grede, zasteklevanje teras, balkonov... TRGOVINA ^9L 18,00 €/m2 AKCIJSKA CEN A ZIVEX Vse za zunanjo ureditev STORE Obrtniška c. 4 tel: 03 780-24-14 Urnik: pon - pet 8.00 do 17.00 sob 8.00 do 13.00 ŠENTJURSKE NOVICE, NOVEMBER 2013. urednistvo@sentjurskenovice.si Kronika MINI KRIMI Bankomatne Šentjur, 12.10. - Pošteni občan je na policijsko postajo prinesel denar, ki ga je pred tem v reži bankomata pozabila občanka, ki je denar dobila vrnjen. Teden dni kasneje pozabljivi občan pri Mercatorju ni imel takšne sreče, prav tako tudi ne občan, ki mu je to uspelo 22. oktobra. Zasegli. Šentjur, 13. 10. - Na bencinski črpalki MOL je osumljenec natočil za 50 € goriva in odpeljal brez plačila. Policisti so ga izsledili v Čmolici in ugotovili, daje vozilo neregistrirano. Sledil je zaseg. Deakumulatorizacija Planinska vas, 14.10. - Iz vozil v asfaltni bazi so neznanci odtujili tri akumulatorje. Podobno se je nekaj dni prej zgodilo v Dobju, kakor tudi 28. 10., ko so v Lažišah in Šentjurju nabrali še pet akumulatorjev. Predilci Šentjur, 19. 10. - Iz skladišča so neznanci odtujili več bal s tekstilom v vrednosti 1.000 €. Traktorist na streho Kalobje, 19. 10. - Pri spravilu sena je prišlo do nesreče, pri kateri se je lahko telesno poškodoval voznik traktorja, ki seje na spolzki nabrežini prevrnil. Poštena občana Šentjur, 23. 10. - Občan je na policijsko postajo prinesel najdeno denarnico z dokumenti, drugi pa kolo. Denarnica je bila vrnjena, kolo znamke Wheeler pa še išče lastnika. Nočni videc Dobje, 26. 10. - V Škarnicah je v kombinirano vozilo trčil voznik traktorja, na katerem ni bilo luči. Po trku je očitno voznik s sposobnostmi nočnega gledanja odpeljal domov. Pokopališčni falot Ponikva, 28. 10. - Okoli 14.45 je neznanec na parkirišču pokopališča na Ponikvi razbil šipo na osebnem vozilu in skušal odtujiti večjo torbo, a nečednega dejanja ni dokončal. Tovornjak je zajel velik lok, avto pa mimo po desni, foto: v. a. Ni opazil tovornjakovega smernika Šentjur, 19. 10. - Na glav- in je želel nadaljevati pot na-nem križišču v Šentjurju se je ravnost. Voznik tovornjaka je pripetila nenavadna prometna vozilo, ki naj bi stalo na istem nesreča. Voznik tovornjaka s pasu za naravnost in zavijanje priklopnikom je zajel večji lok desno, spregledal, prav tako pa zaradi svoje dolžine pri zavija- je namero tovornjaka spregledal nju na desno, ob tem pa ga je, tudi voznik osebnega vozila. Pri kljub vključenemu smerokazu trčenju je nastala zgolj gmotna skušal prehiteti voznik osebnega škoda, vožnja skozi križišče pa vozila, ki smerokaza ni opazil, je bila nekaj časa ovirana. (J. G.) Pešca sta pri prečkanju ceste povozili dvakrat. Dvakrat povozili pešca Šentjur, 1.10. - V poznih ležal na cestišču, voznica pa je večernih urah se je v Šentjurju stala ob njem, pa je iz iste smeri zgodila težja prometna nesreča, pripeljala še 19-letna voznica, Na severni šentjurski vpadnici j e ki ni uspela pravočasno ustaviti, 40-letna voznica osebnega avto- čeprav ji je voznica, ki je stala mobila zbila 55-letnega pešca, ob pešcu z rokami, nakazovala, ki je prečkal cestišče. Voznica je Pešcu je zaradi tega zapeljala iz smeri centra Šentjurja vozila čez obe nogi. Poškodovanec z neprilagojeno hitrostjo glede je utrpel hujše poškodbe in se na vremenske razmere in sta- zdravi v celjski bolnišnici. (J. nje ceste. Medtem, ko je pešec G.) Pretrden spanec Dramlje, 1.10. - Med spanjem so na počivališču Zima voznikoma odtujili 150 oz. 200 litrov nafte. Risal po vozilu Šentjur, 1.10. - Neznanec je na železniški postaji z ostrim predmetom porisal parkirano vozilo, za nameček pa odtujil še okrasne pokrove. Gradbeniki I. Šentjur, 2. 10. - Iz skladišča ene od trgovin z gradbenim materialom so neznanci odpeljali pol palete izoteka in eno paleto vobituma v vrednosti 1.400 €. Vzel ponujeno Šentjur, 2. 10. - Oškodovanec je ugotovil, da mu je nekdo v zadnjem mesecu iz večinoma odklenjene hiše odtujil 7.000 €. Odnesel je pet pirov Dramlje, 4. 10. - Iz brunarice v okolici naselja je nekdo ukradel pet pločevink piva. O dogodku bo obveščeno tudi tožilstvo. Morda sta imela oba prav? Šentjur, 4. 10. - Okoli 20.15 sta v semaforiziranem križišču pri Petrolu trčila opel in volvo, oba voznika pa sta bila prepričana, da sta zapeljala ob zeleni luči. Gradbeniki II. Šentjur, 7.10. - Iz ene od gradbenih trgovin so neznanci odpeljali za 750 € strešne folije. Cimri sta se sporekli Šentjur, 9.10. - V spom med 70- in 90-letno občanko so zaradi nesoglasij posredovali policisti in o dogajanju obvestili center za socialno delo. Brez garniture v babjem letu Dramlje, 11.10. - Nekdo je izpred stanovanjske hiše odtujil vrtno sedežno garnituro v vrednosti 500 €. Paketni vlom Proseniško, 12. 10. - Medtem ko so se lastniki zabavali na Rajskem otoku, je nepridiprav vlomil v štiri vozila, iz katerih je odtujil denar in tudi torbico z dokumenti. Skupno oškodovanje cenijo na 2.000 €. Medicinski pripomočki Medicinski pripomočki. So vsi izdelki, ki se uporabljajo za diagnosticiranje, preprečevanje, spremljanje, zdravljenje in lajšanje bolezni, okvar, invalidnosti, anatomskih funkcij ali fizioloških procesov. » Piše: Frida Novak, mag. farm., Celjske lekarne DEJSTVO 5Š2fl33 Ali ste vedeli? » Za vsako bolezen in težavo lahko v lekarni najdete medicinski pripomoček, ki vam bo olajšal življenje. Medicinski pripomočki so nam lahko v veliko pomoč pri invalidnosti, težavah pri anatomskih funkcijah in fizioloških procesih. Oskrbo z medicinskimi pripomočki lahko opravljajo le pogodbeni dobavitelji z ZZZS. V Celjskih lekarnah delujemo v skladu z Dogovorom o preskrbi z medicinskimi pripomočki in smo pogodbeni dobavitelj zanje. Tako lahko izdamo medicinske pripomočke na naročilnico v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja. Medicinske pripomočke sme- mo v lekarni izdajati le, če so skladni s predpisanimi tehničnimi zahtevami, če je bila njihova skladnost ugotovljena po predpisanem postopku in če so označeni v skladu s predpisi. Področje medicinskih pripomočkov ureja Pravilnik o medicinskih pripomočkih. Pravica do pripomočkov Pravico do medicinskih pripomočkov določata Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ter Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja. Na podlagi teh določil lahko zdravnik predpiše medicinski pripomoček na naročilnico. Medicinske pripomočke lahko dobite na naročilnico ali pa jih kupite v prosti prodaji. V lekarni nudimo različne pripomočke, kot so opornice za koleno, za gleženj, ramo, vrat, komolec, zapestje ter križni in kilni pasovi, pripomočke za gibanje - bergle, palice, hodulje, vozičke, sanitarne pripomočke - nastavke za toaletno školjko, toaletne stole, sedeže za tuš ali banjo ter različna držala, pripomočke za inkontinenco - predloge, hlačke, plenice, urinske katetre in urinske vrečke, pripomočke pri zdravljenju sladkorne bolezni - aparate, diagnostične trakove, igle, lancete, obvezilni material -komprese, sete za prevez, povoje, vate, raztopine za oskrbo - fiziološko raztopino ter razne druge pripomočke - kompresijske nogavice, navleke za km. Potrebujete prostor za svojo dejavnost Podjetniški inkubator Šentjur je pravi odgovor za vas Nudimo vam opremljene prostore z vso potrebno pisarniško, računalniško in telekomunikacijsko opremo, promoč pri priravi projektov, zagonu podjetja ali njegovi širitvi. Z našo pomočjo do vašega uspeha podjetniški inkubator tel.: (03) 74718 00 fax: (03) 747 18 10 «L CELJSKE LEKARNE CELOSTNA OSKRBA UUDI S SLADKORNO BOLEZNIJO V CELJSKIH LEKARNAH sladkorja: revanjem vzorcev urina. °S->"..n—«*1 . merilnike ravni glukoze • testne lističe lancete oskrbo pri sladkorni bolezni zdraha na^recept in brez recepta v ec za ms e j&unpfjb e-pošta: sen tj u r@inku ba tor-rs.si spletna stran: www.inkubator-rs.si Cas je, da pomislite nase Rak debelega črevesa. Za tem tretjim najpogo-stejšim rakom vsako leto zboli 1.200 ljudi. Zdravje (65) » Piše: Jure Godler Prikriti morilec, tako pravijo raku na debelem črevesu. Tovrstni rak je drugi najpogostejši vzrok smrti zaradi raka v Sloveniji. V Evropi vsako leto zboli 400.000 ljudi, več kot polovica jih tudi zaradi tega umre. Zaradi državnega DEJSTVO 5HX$33 Testiranje Pravočasno odkrivanje raka na debelem črevesu je ključnega pomena. Vsi občani, ki dopolnijo 50 let, dobijo vsako drugo leto po pošti domov testerčke in navodila. S testerčkom je potrebno vzeti vzorec blata in ga po pošti poslati v analizo v centralni laboratorij Programa Svit. Ob izvidu laboratorijske preiskave vas pisno obvestijo. programa presejanja in zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu se na leto pravočasno ozdravi veliko število obolelih. Program Svit, kot se imenuje ta akcija, ima jasne cilje - zmanjšati število obolelih za rakom na danki za vsaj 300 in zmanjšati število smrti za vsaj 200 na leto. Diagnostični center Tokratno predstavitev programa Svit je zakrivil Diagnostični center Šentjur in njihova zdravnica Vesna Pekarovič Džakulin. Napihljivi model črevesa, kjer so označeni tudi začetki nastanka raka, so najprej postavili pred šentjurskim podjetjem Tegometall. Predstavitev so si ogledali vsi zaposleni. Ob 16. uri so napihljivo debelo črevo postavili tudi pred Center Selič. »Ljudem iz vašega kraja želimo predstaviti progam Svit in kako poteka. Namenjen je vsem prebivalcem od 50. do 69. leta starosti in je povsem brezplačen,« nam je zaupala ena izmed treh študentk medicine Marja Hlača, ki so program predstavljale. Če je v družini že kakšen oboleli z rakom na debelem črevesju, se pregled svetuje že prej - po 40. letu starosti. Model Na tem modelu so prikazane vse možne spremembe od hemeroidov, polipov, kronične vnetne črevesne bolezni, družinska polipoza, divertikelj in razvoj raka. Razvoj raka traja več let. Rak na debelem črevesu je poleg raka na dojki in pljučnega raka eno izmed najpogostejših obolenj. Za nastanek so pomembni tudi dedni dejavniki. Nastanek obolenja pa zaviramo z zdravim načinom življenja, kot je zdrava prehrana, nekajenje, neuži-vanje alkohola ... »Bolezen dolgo časa ne opozarja nase, ko pa začne, je bolezen že napredovala in se razvila. Simptomi, ki opozarjajo na nastanek raka, so kri ali sluz na blatu ali pa blato postane tanko v debelini svinčnika,« je še dodala Hlačeva. AFORIZEM V Šentjurju imamo tri časopise: Marjanine novičke, Godlerjeve novice in županov foto-časopis. ■v v Prej Potem VRAŠČEN NOHT-RESNA TEŽAVA | DANAŠNJEGA ČASA Bolečina vraščenega nohta je ena od pogostih bolečin na stopalu. Naše telo nosijo noge in zaradi tega je bolečina vraščenega nohta toliko močnejša. Do vraščanja prihaja zaradi več dejavnikov; to so nečistoča, potenje nog, nepravilno rezanje nohtov, genetika, glivična obolenja kot tudi nepravilna obutev. Veliko pozornost in nego pa potrebujejo sladkorni bolniki. Namestitev 3TO sponke: Kraka sponke (jeklena žička s kljukico), ki sta prilagojena obliki nohta, se nežno namesti pod levi in desni rob nohta. S privijanjem zgornje pentlje povzročimo, da se robovi nohta dvignejo in ne pritiskajo več na nohtni kanal. Dvig nohta takoj olajša bolečino. Namestitev je hitra in neboleča. Mnogi, ki se soočajo z bolečino vraščenega nohta, rešujejo težavo tako, da redno vsak mesec obiščejo pedikerja. To pa ni dolgotrajna rešitev. Tudi operacijski poseg ni rešitev, saj se v mnogih primerih bolečina vraščenega nohta ponovi. KAJ JE TOREJ REŠITEV? Vida Ozis, terapevtka STO sponke, se že kar nekaj let trudi, da bi izboljšala kvaliteto življenja vsem, ki se soočajo z bolečino vraščenega nohta. O STO sponki smo že pisali. Nismo pa posebej poudarili, da je metoda zelo uspešna in da ni primera, ki ga ne bi znali rešiti. Vida Ozis je ena prvih in najuspešnejših v Sloveniji, ki se je usposobila za tehniko STO sponke, in z svojim obsežnim znanjem doseže, da do vraščanja ne pride NIKOLI VEČ. Nenehna izobraževanja doma kot tudi v tujini ji omogočajo, da zmore rešiti še tako zahteven primer, če je prišlo do vraščanja nohta. STO sponka je medicinska sponka in deluje po principu sponke zobnega aparata. Zobna sponka (jeklena žička) nam omogoča, da se zobje ravnajo, medtem ko nam nohtna sponka Vida Ozis, terapevtka 3TO sponke, pri delu (jeklena žička) omogoča, da se noht zravna. To pomeni, da se noht, ki se vrašča s pomočjo sponke, ponovno zravna,- PREDNOSTI STO SPONKE SO: neboleče zdravljenje (namestitev sponke je praviloma komaj opazna), hitro olajšanje z razbremenitvijo področja okoli nohta ali kože, nobenih težav z obuvalom, nobenih ovir pri športu ali na delovnem mestu, dolgoročno izboljšanje naravne rasti nohtov, alternativa za operacijo in odlično prilagajanje ne glede na obliko nohta. Tehnika s STO sponko daje velik poudarek prav diabetičnemu stopalu. Več o vraščenem nohtu si lahko preberete na spletni strani www.annika.si ali pa jih pokličite na telefonsko številko: 051 661 665. (66) Zdravje Vse boli pogosto se pojavljajo bolečine v Križu Bolečine v križu. Z njimi se srečujejo tako odrasli kot tudi mladostniki. » Piše: Tjaša Mlakar, dipl. fiziot., spec. ortopedske medicine in manu-alne terapije za hrbtenico Bolečina v križu se pojavlja pogosto, vzroki in simptomi pa so sila različni. Pojavi se lahko v obliki občasnega neugodja ali hudega useka v križu, ki preprečuje gibanje. Vzrokov je izredno veliko, mednje spadajo spremembe v mehkih tkivih, kot so mišice, vezi, narastišča in spremembe v kostno-hrustančnih DEJSTVO Na noge s Tjašo, fizioterapija na domu Tjaša Mlakar s. p. GSM: 041804 770 e-pošta: nanogestjaso@lgmail.com delih. Med slednje spadajo vretenca, medvretenčni sklepi in medvretenčne ploščice. Samo bolečino poslabšajo še vsakodnevne aktivnosti, ki silijo telo v nepravilne položaje (nepravilno in dolgourno sedenje, nepravilno prenašanje težkih bremen, šibkost mišic ob hrbtenici). Manualna terapija Že iz samega pomena besede »manus«, ki pomeni roka, vemo, da se terapije izvajajo z rokami. Gre za tehnike, ki zmanjšajo mišično napetost in zategnjenost, ki se v veliki večini pojavlja pri vseh. Ta terapija omogoča povečanje gi- bljivosti v medvretenčnih sklepih, hitrejšo regeneracijo tkiva in povečano raztegljivost mišic in ovojnic. Med najpogostejše manualne tehnike spadajo sklepna mobilizacija, obravnava miofascialnih prožilnih točk, prečna frikcijska masaža in trakcija. Kako zmanjšati bolečino? Poleg manualne terapije se uporablja protibolečinska elektroterapi-ja za zmanjšanje akutne in kronične bolečine, pospeševanje metabolizma celic in izboljšanje prekrvavitve tkiv. Med priporočljivo elektrote-rapijo spadajo TENS, interferenčni tokovi, diadinamski tokovi, UZ in laser. Ključnega pomena pa so vaje za krepitev mišic, ki stabilizirajo ledveni del. Globoka trebušna mišica (lat. musculus transversus) je Nepravilno in dolgourno sedenje ali prenašanje težkih bremen povzroči bolečine v križu. glavni stabilizator ledvenega dela vretenc. Poteka od križa okoli cele trebušne votline in se prirašča na sprednji del trebuha. Njena aktivacija in delovanje je ob prisotnosti bolečine zavrta. To povzroča mišično neravnovesje in s tem posledično tudi bolečino. Priporočljivo je, da se pravilne vaje za globoko trebušno mišico izvajajo vsakodnevno v su-bakutni fazi in pri kroničnih stanjih. Pomembna je tudi zaščita oziroma preventivno izvajanje vaj pred nastankom bolečine in različnih težav. S TEM KOPUNOM DO 30.11.2013 TOPLI DISTANČNIKI GRATIS :• VIDEZ IN OBLIKA PO VAŠIH ŽELJAH Lastna proizvodnja in montaža izolacijskega STEKLA, OKEN in VRAT za najboljše individualne rešitve. • SKRITO OKOVJE GRATIS Standardna vgradnja skritega okovja s povečano nosilnostjo in lepšim izgledom. • ENERGETSKA VARČNOST Za zmanjšanje toplotnih izgub. • KAKOVOSTNA VGRADNJA IN VSA DODATNA DELA PRI ADAPTACIJI Vsi Termoglasovi monterji dosegajo visok standard kvalitetnega monterja. ^0%- i/AfKssT i*K če iščete ia, vrata, senčila in steklo za vaše prostore, potem ste prišli na pravo mesto. Za vas bomo poskrbeli prijazno in hitro. Odločitev za naše izdelke vam bo vedno v veselje in ponos. Termoglas je družinsko podjetje z več kot 34 letno tradicijo in več kot 50.000 zadovoljnimi strankami. Z našimi izdelki, ki so narejeni v in so plod našega znanja, boste zadovoljni. Vaš dom bo , in odlično izoliran. Vse ponujene izdelke vam bomo kakovostno dl in vgradili v točno dogovorjenem roku. Termoglas d.o.o. Dolenji Boštanj 54f 8294 Boštanj V+386 (0)7 81 61 950 g +386 (0)41 211 599 l. +386 (0)7 81 40 532 +386(0)51 610 955 S store@termoglas.si 50.000 ZADOVOLJNIH STRANK VI OKNA " VRATA - STEKLO I EltAUNilJlS www.termoglasokna.si info@termoglas.si Ligaška naslova v , pokalni v Futsal. Liga je zaključena, pokali ponovno romali v Loko. » Piše: Bogdan Rahten Zaključena je še ena sezona šentjurske Žusmu, v pokalnem tekmovanju pa so futsal lige na prostem. V obeh konku- prehodni pokal osvojili fantje iz Šentvida rencah sta bili najboljši ekipi iz Loke pri pri Planini. Šentvid Kavabar As so zmagovalci pokala. HKP3 1. liga Izidi 22. kola, 26.10. 2013: Sokoli: KŠŠO 4:3, Estudiantes ŠKMŠ : Švedi Gradbeništvo Durakovič 2:2, Bogi team Bohorč : 5 M D Blagovna Vilkograd 7:2, Šentvid, Kavabar As : Loški Hopsi Mulej 5:4, Plemiči: Smrkci Tegar 2:6 Simpl&Okna Stopar prosti ICiX®33 2. liga Poročilo za 22. kolo, 25.10.2013: Podgrad: Loka Vulkanizacija Mulej 10:20 Kalobje: Šejki Dubaj 0:11 Roal biro-vezenje: ŠD Dobrina 10:0 Trdoglavci: ŠD Dole 5:1 Nova vas : Alfagrad 2:7 Panterji Prevorje prosti Lestvica š.t. Z. n. P- t. 2. Roal biro-vezenje 20 16 2 2 50 3. Šejki Dubaj 20 15 2 3 47 4. Trdoglavci 20 9 2 9 29 5. ŠD Dobrina 20 6 7 7 25 6. Alfagrad 20 6 5 9 23 7. Panterji Prevorje 20 6 3 11 21 8. Nova vas 20 5 3 12 18 9. ŠD Dole 20 5 2 13 17 10. Kalobje 20 4 3 13 15 11. Podgrad 20 2 4 14 10 Lestvica: š.t. Z. n. P- t. 2. Smrkci Tegar 20 13 5 2 44 3. Šentvid Kavabar As (-1) 20 14 2 4 43 4. Bogi team Bohorč 20 10 4 6 34 5. Estudiantes ŠKMŠ 20 9 4 7 31 6. Simpl&Okna Stopar 20 9 1 10 28 7. Sokoli 20 8 4 8 28 8. Plemiči (-1) 20 6 4 10 21 9. Švedi Gradbeništvo Durakovič 20 4 3 13 15 10. KŠŠO 20 2 3 15 9 11. ŠMD Blagovna Vilkograd 20 2 3 15 9 TAMPON | KAMEN | DRENAŽA | GROBI NASIPI Frančišek Škoberne s.p., Cesta na Brdo 5,3230 Šentjur/ gsm: 031300 950/tel.: 03 5 741668 / fax: 03 5 741670 Kmalu bo jasen letošnji domet KKTajfun. Šentjurski košarkarji so svojo 14. prvoligaško sezono odprli z zmago, ugodnega žreba pa niso izkoristili povsem, saj so v 2. kolu izgubili na Kodeljevem. » Piše: Bogdan Rahten Foto: Jure Godler r . autič. i 11 A Proti Mariboru so gledalci do sodnikovega žvižga trepetali za zmago. Od letošnjih okrepitev smo lahko zaenkrat zadovoljni le z Urošem Zadnikom. Tadej Horvat in zlasti Cameron Hodges pa zaenkrat še nista upravičila naziva. Pregled tekem 19. 10.: Tajfun : Maribor Nova KBM 66:63 (14:15, 18:13, 17:21,17: 4); Držič 14, Zadnik 12 ... V dokaj izenačenem srečanju so do prve otipljive prednosti prišli domači pri 56:49, a so jo gostje s serijo 0:8 izničili. V zaključku je Stanko Sebič dvignil tribune s trojko, Zadnik pa je bil uspešen s prostih me- tov. Na drugi strani je roka zadrhtela centru Rizviču in prva zmaga je ob zvokih pihalnega orkestra ostala doma. 26. 10.: Slovan : Tajfun 72:67 (14:19, 17:13, 23:21, 18:14); M. Sebič 15, Zadnik 14, Pelc 13 ... Gostje so v Ljubljani odlično začeli in v prvi četrtini vodili do 8 točk. Po izenačeni drugi četrtini so Šentjurčani v 27. minuti vodili s 47:39. Sledila je domača serija in njihovo prvo vodstvo. Po 63:55 v 35. minuti so minuto in pol pred koncem tajfunovci povedli za pol koša. Do konca so varovanci Simona Petrova uspešno izvajali proste mete. X0ufj33 Razpored: 2.11.: Tajfun : Hopsi Polzela 5.11. (Pokal Spar; 19.00): Tajfun: Litija 9.11. (19.00): Zlatorog : Tajfun 12.11. (Pokal Spar; 19.00): Litija : Tajfun 16.11. (19.30): Tajfun : Helios Domžale 23.11. (20.00): Splošna plovba Portorož: Tajfun 30.11. (19.30): Tajfun : GA Grosuplje U16 Stojijo z leve: Tilen Gradič, Gašper Škoberne, Miha Andrinek, Denis Lazarikič, Nejc Mulej, Dario Lazarikič, Jakob Škomik in Kristijan Košak (trener). Sedijo z leve: Žan Vodopivc, Sebastjan Štih, Jan Golčar, Marsel Kolar, Jure Krajnc, Luka Knez in Urh Planko. Predstavljamo U12 Stojijo z leve: Patrik Šartah, Gal Cizerl, Anže Urleb, Lan Zgonec, Klavdij Marič, Domen Gračner in Sebastjan Kraševec (trener). Sedijo z leve: Tevž Debelak, Miha Naprudnik, Tilen Zagajšek, Miha Ferlež, Oscar Kovačič, Žak Jezovšek, Nejc U18 Stojijo z leve: Robi Ribežl (trener), Tomaž Zupanc, Gašper Gaberšek, Klemen Pegane, Matija Cehnar, Tim Erjavec in Kristijan Košak (trener). Sedijo z leve: Rene Trupej, Gašper Ocvirk, Aljaž Novak, Metod Mecilovšek in Jakob Škornik. U14 Stojijo z leve: Aljaž Žafran, Gašper Škomik, Tilen Gradič, Gašper Škoberne, Miha Andrinek, Žan Vodopivc in Sebastjan Kraševec (trener). Sedijo z leve: Luka Verhovšek, Tilen Rojc, Sebastjan Štih, Žiga Zabukošek Počivalšek, i Amadej Blazinšek in Andraž Pevcin. Prišli tudi prvi zmagi NK MU Šentjur. Po katastrofalnem začetku Šen-tjurčani le nabrali nekaj točk. » Piše: Bogdan Rahten Pogled na lestvico je po koncu oktobra, kljub nizki uvrstitvi, bistveno boljši kot pred mesecem. Šentjurski igralci so prišli do prvih zmag, prav tako pa so izboljšali svoj pristop, kar obeta, da bi lahko v zadnjih kolih svoj izkupiček izboljšali. Razpored je namreč ugoden. Domači trener Matjaž Šnabl je dogajanje v zadnjem mesecu komentiral z besedami: »Kljub slabšim rezultatom bi vseeno čestital igralcem za pravi pristop k tekmam, predvsem na zadnjih dveh. Kar me veseli, je dejstvo, da imamo v mladinski vrsti nekaj dobrih igralcev, ki bodo v naslednjih letih, če bodo dobro in pridno trenirali, dostojno igrali za člansko ekipo.« Pregled tekem 28.9.: Aha Emmi Bistrica: Fosilom Šentjur 0:1 (0:0); 0:1 - Miha Belak 85.’. Skozi vso tekmo se je poznala nervoza igralcev, saj so do tedaj jLČfcpa Razpored: 2.11. : Fosilum Šentjur: Avto Škafar Beltinci 10.11. : Čarda Martjanci: Fosilum Šentjur 16.11. : Fosilum Šentjur: Grad osvojili samo eno točko in kljub priložnostim v prvem polčasu do zadetka ni prišlo. V dmgem delu se je nekajkrat izkazal vratar David Sitar, ob ponovni ofenzivi gostov ob koncu tekme pa seje zatresla tudi mreža. 5. 10.: Fosilum Šentjur : Tromejnik G-Sukič 1:3 (0:1); 1:1 - Adis Omeri 62.’. Po napaki v obrambi, po prejetem zadetku, so domačini uspeli izenačiti. Žal je na nadaljevanje vplival sodnik Šorli, ki je onemogočal igro, izključil domačega vratarja in za nameček dosodil dve 11-metrovki. 12.10. : Šmarje pri Jelšah: Fosilum Šentjur 4:0 (1:0). Šentjurčani so v lokalnem obračunu nastopili precej oslabljeni. Domačini so povedli iz prostega strela, na drugi strani pa po nekaj priložnostih sodnik ni piskal domačega igranja z roko v kazenskem prostoru. V protinapadu so Šmarčani še drugič ugnali Miho Zdovca. V nadaljevanju so gostitelji povsem zagospodarili. 19.10. : Fosilum Šentjur : Nafta 1903 3:2 (2:2); 1:1 - Rok Kmetič 14.’, 2:2 - Luka Kopinšek 39.’, 3:2 -Sebastjan Tbhtar 70.’. Šentjurčani so tokrat poskrbeli za prijetno presenečenje in ugnali Lendavčane, ki so jih spodbujali tudi navijači. Za domače sta zadela takrat 16-letna (!) Kopinšek in Tuhtar. Po dolgem času je bil pristop igralcev že na začetku ustrezen, ekipa pa se ni zmedla niti po zadetkih gostov, ki so mlade domačine nekoliko podcenili. 26.10. : Dravinja Kostroj: Fosilum Šentjur4:0 (1:0). Tudi v Slovenskih Konjicah je bil pristop igralcev pravi. Tuhtar seje na začetku znašel sam pred vratarjem, a žal z glavo zgrešil. Izkušeni domačini v prvem polčasu niso bili v nevarni, a so to svojo lastnost unovčili v nadaljevanju. Prvi trije goli so padli po prekinitvah, zadnji pa iz protinapada. Prvi domači skalp so Šentjurčani vzeli Naftašem. ŽGE033 # Ekipa T z N P D/PG TČ 1. Dravinja Kostroj 10 8 2 0 23:4 26 2. Drava Ptuj 10 7 2 1 29:6 23 3. Malečnik 10 4 5 1 14:11 17 4. Avto Rajh Ljutomer 10 5 1 4 20:13 16 5. Tromejnik G-Sukič 10 5 1 4 19:16 16 6. Odranci 10 4 3 3 23:16 15 7. Rakičan 10 4 3 3 13:13 15 8. Nafta 1903 10 4 2 4 11:9 14 9. Avto Škafar Beltinci 10 4 2 4 17:16 14 10. Grad 10 3 4 3 15:15 13 11. Šmarje pri Jelšah 10 2 3 5 16:19 9 12. Fosilum Šentjur 10 2 1 7 6:29 7 13. Aha Emmi Bistrica 10 1 3 6 13:22 6 14. Čarda Martjanci 10 0 2 8 5:35 2 !lill!ll!fillll!!llllllll|lllll!lllllllillllillll!lllllllll!llllll!iHlli!l!lill!llllillil!lli|llilllliillllllll!!IM Frecetova je v Firencah nastopila na ženskem posamičnem prvenstvu v kronometru. Kolesarstvo Sara Frece je konec septem- prvakinja je na 22-kiIometrski bra v Firencah nastopila na žen- progi v Toskani za zmagovalko skem posamičnem kronometru zaostala za 3 minute in 23 sena letošnjem svetovnem prven- kund ter med 45 nastopajočimi stvu v kolesarstvu. Državna zasedla 40. mesto. (B. R.) Curling Medtem ko se zimska sezona šele začenja, so kegljači na ledu že opravili z evropskim prvenstvom skupine C. Barve Slovenije je na Danskem zastopala tudi Šentjurčanka Anja Kresnik, ki sije skupaj s kolegi- cami v konkurenci z Belorusijo, Hrvaško in Slovaško s končnim drugim mestom priborila srebro in napredovanje v skupino B. EP skupine B se bo odvijalo od 23. do 30. novembra letos na Norveškem. (B. R.) Motokros Zaključena je še ena moto-krosistična sezona. TRK Tajfun šport je zaradi manjšega kadrovskega nabora glede na prejšnja leta osvojil nekaj manj medalj. V okviru državnega prvenstva v motokrosu je v razredu MX 125 Aljoša Molnar zasedel končno 1. mesto, med veterani pa je Alojz Vogrinc stopil na 2. stopničko. V pokalnem tekmovanju je v razredu MX Junior 50 zmagal Jaka Osek. Najboljši med veterani 1 je bil Alojz Vogrinc, v razredu MX Open R2 pa je bil Blaž Kotnik tretji. Tajfunovci so ekipno zasedli 7. mesto. V kategoriji mini-moto je Andraž Hriberšek iz AMD Orjaki zasedel končno 3. mesto. (B. R.) V Portorožu pomahali poletju Šentjurski nordijci. Udeležili so se dneva nordijske hoje v Portorožu. » Piše: Vid Aužner Zadnjo septembrsko soboto so se člani Nordijske hoje Šentjur umaknili slabemu vremenu in odšli k morju, ki ga je še grelo toplo sonce. Udeležili so se dneva nordijske hoje, ki ga vsako leto prireja časopisno podjetje Dnevnik skupaj z Nikino prilogo. Hoja s palicami ni novost, saj jo izvaja vedno več ljudi, od starejših do mlajših, ki skrbijo za svoje zdravje in dobro telesno počutje. V Marini Portorož so se zbrala številna društva ljubiteljev nordijske hoje iz vse Slovenije. Ob prijavi je vsak prejel vrečko z že tradicionalno Nikino majico in nekaj praktičnih sponzorskih daril. Ti so poskrbeli za pestro ponudbo tudi na stojnicah ter kupone za kosilo. Na poti Pot jih je peljala po okolici Portoroške Marine. V Marini sta se predstavili članici biadonske ekipe Tadeja Bran- kovič - Likozar in njena kolegica Maja Benedičič kot ambasadorka dneva nordijske hoje z Niko. Obe dami sta bili inštruktorici nordijske hoje, ki sta poskrbeli za učenje prvih korakov. Hodili so mimo stalne razstave kamnitih kiparskih mojstrovin Forma Viva, ki premore več kot 130 skulptur raznih umetnikov in naprej v krajinski park Sečoveljskih solin. V parku solin je bila predstavitev njihove dejavnosti nekoč in danes s kratkim filmom ter strokovnim predavanjem. Cilj njihovega druženja pa ni bila hitrost, pač pa predvsem užitek ob gibanju v naravi in prijema družba. Tadeja Brankovič - Likozar je bila zelo navdušena nad lepo speljano traso, vonjem morja in sredozemskega rastja. Številni šentjurski pripadniki nordijske hoje so se udeležili prireditve v Portorožu. Z Vrani iz Vranskega so izgubili po podaljšku. Začela se je liga brez meja Šentjurska amaterska ekipa Šentjur 2000 seje na sezono dobro pripravljala. Ekipa redno trenira pod vodstvom legendarnega košarkarskega trenerja Mileta Čepina. V pripravljalnem obdobju so v Šentjurju - v Dvorani olimpijcev - OŠ Franja Malgaja Šentjur, kjer je njihova matična dvorana, gostili ekipo Vranskega. Po izteku igralnega časa je bil rezultat neodločen 67:67, čeprav so nekaj sekund pred koncem naši imeli priložnost, da tekmo dobijo. Po razburljivem podaljšku pa so tekmo izgubili. Prav tako so neodločeno igrali z ekipo iz Sevnice, kjer se je semafor ustavil pri rezultatu 66:66, podaljškov pa tokrat niso igrali. V ligi brez meja ekip iz Slovenije in iz sosednje Hrvaške pa so tudi odigrati prvo kolo in gladko premagati oslabljeno ekipo hrvaške Vinice 91:30. Naslednjo domačo tekmo pa bodo odigrali v soboto, 9. novembra, ob 16:30 uri, ko se bodo v lokalnem derbiju pomeriti z ekipo Rogaške. (J. G.) ŽONTA Šentjur! Igsppto, 9. novembra, Martinovo večerjo MPPFm plesom z LANGO. Rezervacije 746 12 50. V Hotelu Žonta po Martinovi večerji že diši in na ples z Lango se mudi. Dostava hrane na dom od 10. do 22. ure. Naročila na 051655 333 (72) Šport ŠENTJURSKE NOVICE, NOVEMBER 2013. uredni5tvo@5entjurskenovice.si LLk£Aj{j(32J Atletika. V šolskem tekmovanju v krosu so se pomerili tekači šentjurskih šol. » Piše: Jure Godler DEJSTVO m%p3 Zmagovalci šolskega krosa V kategoriji petih razredov sta zmagala Zala Hostnik (OŠ Slivnica pri Celju) in Nejc Rezar (OŠ H ruševec Šentjur). Med šestimi razredi sta bila najboljša Ana Kenda (OŠ Dramlje) in Marko Brglez (OŠ Blaža Kocena Ponikva), med sedmimi pa Šarita Završek (OŠ S. p. C.) in Teo Vodeb (OŠ Dramlje). Med osmimi razredi sta si zlato medaljo pripela Maruša Mavrin (OŠ F. M. Š.) in Urh Drobinc (OŠ Dramlje) med devetimi pa Urška Arzenšek (OŠ F. M. Š.) in Patrik Dreo Brumen (OŠ H. Š.) V Gorici pri Slivnici so se v ponedeljek, 7. oktobra, učenci šentjurskih osnovnih šol pomerili na občinskem tekmovanju v krosu. Tekmovali so učenci in učenke od petega razreda dalje, šole pa so lahko na tekmovanje prijavile le po pet najboljših v vsaki kategoriji. Tekmovanja, ki so ga že drugo leto zapored izvedli v Gorici pri Slivnici, se je udeležilo nekaj čez 200 tekačev. Brez Planine Manjkala je OŠ Planina pri Sevnici, ki očitno stavi na dmge športne discipline. Med drugim so se šole pomerile tudi v ekipnem seštevku, v katerega sta se štela dva najboljša rezultata v posameznem letniku. Prvi trije tekači v vsaki kategoriji so prejeli medalje, v skupnem seštevku pa pokale. V ekipnem seštevku v krosu j e zmagala OŠ Franja Malgaja Šentjur v kategoriji deklic, med dečki pa OŠ Hruševec Šentjur. Med pode- Na občinskem tekmovanju seje pomerilo 200 tekačev iz celotne občine Šentjur izvzemši Planino. litvijo pa je prireditev slučajno posnel tudi veliki brat - Google. Centrihovaznovim naslovom Na državnem prvenstvu Slovenije v teku na 10 km na cesti, ki je bilo v Slovenj Gradcu, je adetinja Atletskega kluba Šentjur Mojca Centrih med mlajšimi mladinkami prva prečkala ciljno črto in osvojila naslov državne prvakinje. Tek, ki so ga organizatorji poimeno- vali Tek miru ob dnevu OZN, je privabil množico tekačev. Skupaj naj bi jih teklo kar 600 v različnih kategorijah. Osrednji tek prireditve je bil ravno tek na 10 km, ki je štel tudi za Prvenstvo Slovenije v cestnem teku ter Štajersko-koroški pokal, ki se je letos prvič združil s tekom na 5 km. Namenjen je bil manj pripravljenim tekačem, ki pa so se vseeno želeli udeležiti te prireditve. Skupaj jih je bilo preko 200. zanesljivo močnejši Fz/S, hm ' V' I B krpa1*1! ■ PIŠEK - Vitli KRPAN d.o.o., tel. 03/819 00 90, www.vitli-krpan.com Perspektiven devetnajstletni David Sitar. Na prvem mestu je šola, takoj za njo pa nogomet. » Pogovarjala seje: Jasna Romih David Sitar že od svojega otroštva živi s športom. Sprva se je preizkusil v taekwondoju, nato pa je ugotovil, da je nogomet tisti, ki ga najbolj navdušuje. Kot vratar pri NK Fosilum Šentjur je danes David eden izmed ključnih akterjev. Kaj te je pripeljalo do nogometa? Nogomet je zame igra, pa tudi najbolj enostaven šport (vsaj meni se zdi), saj ga vsi razumejo. K navdušenju zanj je prispeval tudi moj sosed Janez Pahole, ki seje v svojem času ukvarjal z nogometom in je bil takrat tudi dober igralec velikega nogometa. Z njim sem se kot otrok veliko družil in vedno je pogovor nanesel na nogomet. Potem pa sem nekega dne rekel očetu, da bi rad poskusil, kako je zares igrati nogomet. To, da bi bil vratar, me je že od nekdaj veselilo, a sploh ne vem, zakaj. Tako me je pri 10 letih oče pripeljal v Nogometni klub Šentjur. Koliko pa je na vratarju pri sami igri? Na vratarju je zelo veliko, to bolj vidim zdaj, ko smo vstopili v novo ligo. Liga je namreč veliko težja in zelo se vidi, če ni vratar prepričan. Takrat je zelo malo verjetno, da pride do zmage. Je velik pritisk nate, ko odpove obramba in sam stojiš na poti žoge v mrežo? Ja, lahko bi rekel. Včasih je zame to kar velik pritisk. Vendar poskusim igrati svojo igro po svojih najboljših močeh, zato ne razmišljam o tem pritisku. Je pa res, da je vratar zadnji igralec, ki lahko prepreči gol, in zato ne sme nikoli delati napak, saj nima za sabo nobenega. Obrambni in napadalni igralci pa si na primer lahko privoščijo napako. Pri meni napaka preprosto pomeni gol. Verjetno pa se z leti igranja in izkušenj stopnjuje tudi tvoja borbenost? Ja, res je. Pa tudi, ko sem bil star 16,17 let, sem imel pred tekmo tremo, strah me je bilo napake, ki bi jo morebiti storil. Z izkušnjami, s tekmami in treningi pa je to postopoma izpuhtevalo. Kaj te dela dobrega vratarja? Je to fizična moč, tehnična podkovanost...? Predvsem razmišljanje v glavi, da sem v nekem realnem svetu, da se ne povzdigujem, pa tudi ne podcenjujem v smislu, da sem najslabši. Ter pa predvsem pravilna tehnika branjenja. Kot vratar imam svojega trenerja, sicer pa sem imel v vseh letih več trenerjev, in prav vsi so mi v teh letih dali nekaj dobrega. Imam pa pred sabo še najboljša leta, saj so najboljša vratarska leta nekje od 24., 25. leta naprej. Koliko svojega časa pa vložiš v nogomet? Štirikrat na teden imam treninge po uro in pol, pa tudi v prostem času še doma kakšen večer odigramo nogomet, preden se stemni, sicer pa tudi tečem in hodim v fitnes. Povzpeli ste se iz četrte v tretjo slovensko ligo - vzhod. V čem je razlika? Res je, prej smo bili v četrti ligi, sedaj smo v tretji ligi. Nekateri smo že igrali na tem nivoju, vendar mogoče rabimo, da se malo privadimo. V tretji ligi se namreč igra bolj grobo, hitrost igre je tudi večja, naša ekipa pa vsega tega še ni tako usvojila, saj tega še nismo tako navajeni. Potreben pa je še trening, trening in trening. Si želiš, da je tvoja življenjska pot še naprej povezana z nogometom? Če bi bilo možno, bi seveda rad postal profesionalec. Sicer pa bi za začetek rad iz Šentjurja prišel v nižjo avstrijsko ligo. V avstrijsko 4., 5., 6. ligo, ki so solidne in močne lige. Poleg tega so tudi bolje plačane kot v Sloveniji in glede tega primerljive mogoče tudi s katero prvo ligo pri nas. To mi je nekako za začetek nek cilj, kajti tako bi dobil končno tudi nekaj denarja od nogometa. Kaj pa svetuješ tistim, ki se še odločajo za nogomet, otrokom in njihovim staršem? Staršem bi svetoval, naj se otrok sam odloči, kaj od športov ima rad. Ni prav, da se otroka h kateremu športu sili, saj poznam takšen primer in vidim, da v tem primeru otroku ne gre in ne gre. Otrokom pa svetujem, naj imajo radi tisto, za kar so se odločili, naj v tem uživajo ter pridno trenirajo, saj talent ni dovolj. Potrebno je delo, kajti to vodi do uspeha. Naši strelci odlični S sedmim krogom se je končalo tekmovanje v mednarodni strelski ligi Alpe Jadran, v kateri nastopajo posamezniki ter ekipe avstrijskih in slovenskih strelskih društev. Zadnje tekmovanje v streljanju s pištolo in revolverjem je pripravilo Strelsko društvo Policist iz Maribora, ki je tudi najuspešnejše v ligi, saj so njihovi strelci osvojili vsa prva mesta v ekipni in posamični konkurenci. V streljanju s pištolo je tekmovalo 27 ekip in 117 posameznikov, v streljanju z revolverjem pa 22 ekip in 97 posameznikov. V kategoriji posamično v streljanju s pištolo je v šestih nastopih bil najboljši Šentjurčan Štefan Gajšek (Policist Maribor I), v streljanju z revolverjem pa je po vrhu osvojil še drugo mesto. Prav tako je ekipa Policist Maribor I, v kateri tekmuje Gajšek, osvojila prvo mesto v skupnem seštevku v streljanju s pištolo in prav tako prvo mesto v streljanju z revolverjem. (J. G.) Štefan Gajšek osvaja medalje v streljanju s pištolo in z revolverjem. fj7\ ŠENTJURSKE NOVICE, NOVEMBER 2013. \l~j) urednistvo@sentjurskenovice.si šentjurske JIHk novjce Mali oglasi (D 03 620 02 52 urednistvo@sentjurskenovice.si Živali Prodam prašičke težke 30 kg. Telefon 02 80 37 304 (zjutraj ali zvečer). Prodam domače zajce za zakol ali nadaljnjo rejo. Telefon 040 461 240. Kozliče za zakol ali nadaljnjo rejo prodam, 070 247 975. Bikce in teličke simentalke, težke nad 150 kg, prodam. Telefon 040 278 021. Prašiče, težke od 20 do 60 kg, prodam. Možna dostava. Telefon 041848 584. Piščance, žive ali očiščene, prodam. Telefon 02 81 81 991 in 041 590 403, Slovenska Bistrica. Jagenjčke ugodno prodam. Telefon 041762 719 ali 03 752 0880. Kokoši nesnice, mlade, grahaste, rjave in črne, prodamo. Nakup 10 nesnic - petelin brezplačno. Telefon 031 461 798, 03 5471 244,041 763 800,03 5472 070. Odkupim vse vrste krav in telic za zakol. Plačilo takoj. Telefon 040 673 009. Ugodno prodam mlade nesnice, tik pred nesnostjo ali v začetku nesnosti, rjave, sive, črne, in peteline, opravljena vsa cepljenja, vsak dan od 8. do 17. ure. Jožica Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. Telefon 041694124 in 02 793 05 81.. Prodamo prašiče od 30 kg do 250 kg in izločene svinje, domača hrana, dostava na dom. Telefon 031311476. Kupim krave in telice za zakol ter bikce in teličke za zakol ali nadaljnjo rejo. Telefon 031743 351. Prodam telico simentalko 350 kg ter dve 120 kg telici. Telefon 031423 297. Prodam prašiče od 100 do 150 kg. Možna dostava. Telefon 041 529 904. Prodam breji telici simentalki, breji v devetem mesecu. Telefon 031870 171. Prodam bikca, sim. in sive., težka 130 in 150 kg, odstavljena od mleka, prodaja v kompletu, in telici, stari 8 mesecev, pašni, simentalki. Telefon 070 859 446. Prodam bikca in teličko, simentalca, težka do 130 kg. Telefon 040 287 292. Podarim priljubljeno hišno psico resasto jazbečarko, dobra čuvajka, stara 7 mesecev, z rodovnikom. Telefon 031550144. Nepremičnine Oddamo poslovne prostore v centru Šentjurja, primerne za pisarne, trgovine, pekarno, okrepčevalnico, ipd. Tel.: 031 877 043. V Slovenski Bistrici oddam komplet opremljeno garsonjero, primerno za eno osebo. Telefon 041705 499 ali 041653 936. V Slovenski Bistrici oddam v najem pritlično opremljeno 2-sobno stanovanje. Informacije 041965061.............. V okolici Slov. Bistrice oddam novo opremljeno enosobno stanovanje s kletjo in teraso. Telefon 041232 913. Lepo urejeno hišo v Slovenski Bistrici z vso infrastrukturo prodam ali menjam za doplačilo za 2 ali 3-sobno stanovanje. Telefon 041 749 608. NEPREMIČNINE MOJ DOM. Prodamo, kupimo ali najamemo več stanovanj, hiš, parcel, gozdov na območju celotne Štajerske. Vsi ogledi kupcev so brezplačni, brez provizije za kupce. Nepremičnine Moj dom d.o.o., Liptovska ul. 17, Slov. Konjice, www.nepremicnine-mojdom.si, telefon: 040-209-960. Samostojno hišo v Škalcah v Slovenskih Konjicah, zgrajeno leta 1985, P+N, tloris 121m2, parcela v velikosti 1029m2 prodam. Cena po dogovoru. Telefon 06819(5 255. Lepo opremljeno enosobno stanovanje, 37 m2 v Poljčanah, oddam, za daljše obdobje pa oddam ali prodam stanovanje na Rogli, 65 m2, opremljeno, polni les. Telefon 031 .777383...... V Ločah najamem 1 ali 1,5-sobno stanovanje. Stanovanje naj bo opremljeno in najemnina naj ne bo večja od 150 EUR. Telefon 051322 792;.... V Podčetrtku - Aqualuni, ugodno oddam počitniško hišico pred sezono, v sezoni in po sezoni. Informacije na 041355 756. V Draži vasi prodam kmetijsko zemljišče. Telefon 041593 391, Tone. Opremljeno stanovanje v Zrečah in manjšo sobo, primerno za pisarno, oddam. Telefon 041 720 024. V centru Slovenskih Konjic oddam v najem delno opremljeno dvosobno stanovanje, velikosti 43 m2. Telefon 051319 626. Hišo v Slovenskih Konjicah prodam. Možna menjava za stanovanje ali vikend, možnost odplačila na obroke, lahko jo tudi oddam v najem, dokler je ne prodam. Telefon 041 612 002. Opremljeno stanovanje 55 m2 v Zrečah oddam v najem. Telefon 031 736 360. 30 m2 (+ 8 m2 balkona) na otoku Pag (kraj Mandre), od morja oddaljen 120 m, popolnoma opremljen, vgrajena je grelno-hladilna klima. Apartma ima eno parkirno mesto. Cena: 52.500 EUR. Telefon 041 505 838. V okolici Rog. Slatine oddam takoj vseljivo opremljeno stanovanje. Telefon 041992 701. Prodam ali oddam 48 m2 veliko dvosobno stanovanje pri steklarni v Rogaški Slatini. ZK urejeno, delno opremljeno, vsi priključki in klimatska naprava. Pripadajoča klet z garažo in drvarnico. Cena 42.000 EUR oz. 220 EUR + plus stroški za najem. Telefon 041465 413. V Rog. Slatini prodamo manjšo hišo na parceli 900 m2, takoj vseljiva, na lepi sončni legi, do šole in vrtca v Ratanski vasi samo 250 m. Telefon 040 817 175 (do 20. ure). V Rog. Slatini oddam opremljeno 1-sobno stanovanje, v bližini središča mesta, v zasebni hiši, zaseben vhod. Telefon 031470 979. V neposredni bližini Rog. Slatine prodam zazidljivo parcelo. Telefon 031296135. V Rog. Slatini oddam novejše enosobno stanovanje, možen odkup ali menjava za manjšo hišo v okolici Rog. Slatine. Telefon 041 330 582. V Rog. Slatini v zasebni hiši oddam opremljeno garsonjero in 1-sobno stanovanje. Telefon 031407 915. V središču Rogatca oddam 1-sobno stanovanje. Telefon 041890 031. Vozila, deli Prodam alominjasta platišča z gumami za Hyudai Acent in sadilec za koruzo. Telefon 041 414 829. Kupim osebno vozilo od letnika 2000 naprej, lahko poškodovano, v okvari ali slabše ohranjeno. Telefon 070 833 767. Stroji, naprave Kupim traktor zetor, ursus, universal, deuz, štore, IMT, torno vinkovič ter ostale, lahko v slabšem stanju. Telefon 041678 130. Opremljeno stanovanje 50 m2 v Ločah oddam v najem. Telefon 040 696 867. V Slov. Konjicah v stanovanjski hiši oddam opremljeno dvosobno stanovanje + (shramba in terasa, samski osebi ali pam brez otrok). Telefon 051415 091. Oddam opremljeno stanovanje, 44 m2, na Kersnikovi ulici v Celju. Telefon 031 692 879. Prodam bivalni vikend v okolici Planine pri Sevnici ter gradbeno parcelo v okolici Vojnika, 1000 m2. Telefon 041 771 466. Prodam nov enosobni apartma v velikosti Poceni prodam oljno peč FER GGN z goril-cem, zraven podarim raztezno posodo, ventile in črpalko. Telefon 041906 042. Prodam pasterizator za sokove. Telefon 040 390 155. Prodam dobro ohranjen štedilnik na trdo gorivo, bele barve, znamke Alfa-Plam Vranje, star 6 let, ima predal za drva in pečico na desni strani (stopnje gretja 100-300 °C). Cena 70 EUR. Telefon 040 164 245. Prodam rovokopač SKIP, 2 traktorja, žago brento, kosilnico Gorenje muta s priključki. Telefon 031767 927. Storitve Opravljam vse vrste vzdrževalnih del v stanovanju, pri hiši in na kmetiji. Osebno dopolnilno delo - David Jager, telefon: 070 327 585. Opravljam strojne storitve v kmetijstvu in traktorske prevoze razsutega tovora do 9m3! Razkladanje s traktorjem ali tipanje! Andrej Golenač s. p., Partizanska c. 2,2317 Oplotnica. Telefon 031603 955. Avtovleka - pomoč na cesti Pirec. 24 ur! Prevozi avtov, viličarjev in traktoijev. Pirec Zvonko s. p., Leskovec 50a, 2331 Pragersko. Telefon 041555 968. Delo Iščem delo (poučevanje matematike za srednjo ali osnovano šolo, absolventka enopred-metne matematike). Telefon 031756 339. Iščem delo (poučevanje matematike osnovnošolcev in srednješolcev). Telefon 040 540 994. Iščem zvezo Ženitna posredovalnica Zaupanje za vse, ki si želite trajnih razmerij. Brezplačno za mlajše ženske, ugodno za ostale. Inf o: 031836 378, 03 572 6319. Ženitna posredovalnica Zaupanje, Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, 3312 Prebold. Rad bi osrečil revno, prijazno, razgledano punco, ki bi se preselila na moj dom. Telefon 041 552 344... Želim si iskrenega razmerja z žensko brez otrok, staro do 44 let. Telefon 041510 457. Samozaposlen samohranilec ima dovolj samskega življenja. Javite se mu. Telefon 041 859 096. Razno KAKOVOSTNE IN POCENI BETONSKE ZIDAKE, vogalnike, opažnike, stebeme module in opečne vogalnike dobite pri MILTEX d.o.o, Tepanje 59, smer Loče, čez nadvoz, tik ob avtocesti. Odkupujemo palete. Pokličite Šibanc: 041 809 721 ali 040 609 099! www.zidaki.si Odkupujemo les hlodovino smreke, vse kvalitete. Ugodno plačilo, lahko takoj. Lesna industrija Sadek d.o.o., Brezje pri Oplotnici 35, Oplotnica. Telefon 02/845 02 54. Prodam ali menjam za drva nadstrešnico ter impregnirane morale (štaffle). Telefon 040 912363. Prodam 2x 600 1 cisterno za vino ter zamenjam dve leseni kadi za plastične 600 litrov. Telefon 031885 991 alt02.80 19 758. _ Prodam bukova drva, razrezana na 25 ali 33 cm, zložena na palete, z dostavo na dom, razklal z dvigalom. Telefon 031704 206. ŠENTJURSKE NOVICE, NOVEMBER 2013. /7C) uredni5tvo@sentjurskenovice.si 0)036200252 urednistvo@sentjurskenovice.si Moj mojster Posek, spravilo in cepanje vaših drv v vašem gozdu. AMG skupina, Andrej Golenač s.p., Partizanska 2,2317 Oplotnica. Telefon 031 603 955............................. Cepana drva za kurjavo, različne dimenzije, prodam. Telefon 041 375 282. Les na panju (smreka, jelka, bukev, gaber, hrast, javor) kupim ali kupim gozd. Telefon 031763 850.............................. Kvaliteten nož za rezanje laminatov prodam. Telefon 041929 408...................... Drva, mešana, 33 cm, suha, 180 EUR/klaftra zaboje za jabolka, bruno, opaž ter rezan les ugodno prodam. Telefon 041 331 831. Žagovino prodam. Telefon 041242 405. Moko, ajdovo in koruzno, prodam. Telefon 041793921............................... Nagrobnik prodam po ugodni ceni. Možna dostava in montaža. Telefon 041222 303. Mošt različnih sort, lahko izpod preše ali razsluzen, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041850 681...................... Na Brdu pri Slovenskih Konjicah prodam zelo lepo belo in rdeče grozdje. Telefon 031 538994.......................... Drva, bukova, razsekana ter razžagana na 25 cm ali 33 cm v paleti in suhe trske na paleti prodam. Lahko pripeljem. Telefon 051633506....................... 20 silažnih bal prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041326 554...................... Krmni krompir ugodno prodam. Telefon 040 633185.............................. Dobro ohranjen 130-litrski leseni sod in 60-litrsko cisterno prodam. Telefon 031 774 745................................. Drva, narezana na 25 ali 33 cm, prodam. Telefon 041 506 297..................... Tlakovce (H) rabljene ali nove, cca 10 m2, kupim. Telefon 051274 406-Furman. Suha brezova drva ugodno prodam. Telefon 041537228............................... Suha bukova drva prodam. Lahko razrežem. Prodam tudi dva 3-fazna reduktorja. Telefon 070 218 921............................. Če ima kdo za podarit sadje za žganjekuho, lahko pokliče po telefonu 031273 370. Bukova drva 4 m (klaftra) 220 EUR ter brezova drva 2,3 m 160 EUR prodam. Možna dostava. Telefon 040 992 930. Cisterno, 150-litrsko, za vino ugodno prodam. Telefon 041666 293. Mešana drva ugodno prodam. Lahko pripeljem in razrežem. Telefon 031755 203. Koruzo za silažo ali zrnje, 5 ha, prodam. Cena za lha je 1.350 EUR. Telefon 031434 636..................................... Sveže zelje prodam. Po predhodnem naročilu, tudi narezanega. Posestvo Čint, telefon 070 875 499. Prodam alfe - brzoparilnike. Telefon 030 929205................................... Prodam jabolka za prešanje sorte bobovec. Telefon 070 472 981...................... Mlin za sadje, nov, prodam z motorjem ali brez. Telefon 041818 899, popoldne. Stoječi kuhinjski element prodam ali zamenjam za poljske pridelke. Telefon 03 548 1862................................. Prodam dva fotelja, bordo rdeče barve, umetno usnje, malo rabljena, cena: 80 EUR. Telefon 03 54133 71 ali 070 258 596...... Prodam grozdje sorte sauvignon (1000 kg). Cena grozdja: 0,55 € za kg. Šmarsko virštanjski vinorodni okoliš. Telefon 041 538873................................... Ugodno prodam večjo kad za ribanje zelja, nože za ribanje zelja - nove, starinski šivalni stroj. Telefon 03 781 21 52. Prodam drva v goleh, bukova in mešana v hlodih, poln kamion. Telefon 041 798 740. _ Prodam ležalnik za dojenčka Hauck, rdeče barve, kot nov, cena 20 EUR, in voziček, primeren za dojenčka in potem otroka (zimska vreča, sivo-oranžne barve, 4 kolesa, lepo ohranjen), cena 25 EUR. Podarim jajčke, modre barve, še solidno ohranjeno. Telefon 041901914. Prodam senčilo za strešno okno Velux Siesta, dimenzij 61 x 94 cm, v roza barvi, 2 kom., nova in zapakirana. Cena 50 EUR za oba. Telefon 041901914................... Ugodno prodam belo in rdeče vino (laški, renski rizling, chardonnay ...). Telefon 03 582 43 02 in 040 188 411................. Prodam vinske sode, 1 x 3001,2 x 2701,1 x 2001, in lesena škafa (1 x 600 1,1 x 200 1). Možna menjava za grozdje. Telefon 041 916814................................... Prodam hrastove in smrekove plohe, 5 cm, in škarpnike, 50 kom. Telefon 041 815 242. Prodam krompir za ozimnico. Telefon 031 443 569.................................. Prodam sortno grozdje, chardonnay, zlati silvanec, laški rizling in mešano belo grozdje. Telefon 03 582 91 79 in 041 222 375...................................... V okolici Rogaške Slatine prodamo približno 1 h koruze za silažo in vinsko žgMje(5EUR/f).TeLefon 041 785 318........ Ugodno prodam originalni fleš za fotoaparat Nikon-speedlight SB-700. Zelo malo rabljen. Telefon 040 253113......... Ugodno prodam grozdje sorte rumeni muškat. Telefon 041563 572. AFORIZEM r Od dolgov se ne da dolgo živeti. »MODI« Montaža kovinskih izdelkov NERJAVEČI DIMNIKI Povrtavanje in sanacija dimnikov z vstavitvijo nerjavečih cevi. Branko Korent, s. p., Pongrac 3, 3302 Griže, Tel.: 03 571 8080 GSM: 041 736160 ROLETE-SENČILA POVALEJ IVAN s.p. Izdelava, montaža in popravilo Rolete alu.in pvc; vsi modeli Rolo garažna vrata 55mm, 78mm Žaluzije notranje in zunanje Zavese lamelne, panelne, resaste Roloji zatemnitveni in dekorativni Komamiki fiksni, drsni, rolo, vrata Pliseji, Tende, PVC obloga Tuncovec 15, 3250 Rog. Slatina Tel: 03 8191570, Fax: 03 8191571 GSM: 041 639 538, 031 639 538 E-pošta: roletepovalej@volja.net DOSTAVA, RAZVOZ, UREJANJE... Miran Pučnik s.p., Gabrovlje 15, Zreče - ugodna dostava peska, pivskih tropin, žagovine, drvi (trdni odrezki) v kasonih - dostavljamo lepo zemljo in strojno urejamo okolice gradbenih parcel - izvajamo razne izkope ter dostavljamo in polagamo betonske greznice raznih dimenzij Kontakt: 031619 235 GOTOVINSKA POSOJILA NA POLOŽNICE posojila za zaposlene in upokojence izplačilo gotovine takoj tudi za osebe z nižjimi dohodki Info-kredit d.0.0., Mariborska cesta 86,3000 Celje, telefon: 059 22 66 00, 05188 6600. BUKOVI LESNI BRIKETI premog - rjavi in črni, oglje za žar, koks, industrijska morska sol, www.simaterial.si, SIMATERI-AL, d. o. o., Kidričeva 34, 3000 Celje. Tel.: 040 806 975; 041 513 800. USTANAVLJANJE IN PRODAJA PODJETIJ-D. 0.0. Ažurno in zanesljivo vam ustanovimo d. o. o., ne potrebujete ustanovnega kapitala, vse uredimo mi! Preverite in pokličite Intertik d. o. o., PE Celje, Kukovčeva ul. 1,3000 Celje. Kontakt: 041 667 130, www.inter-tik.si. NERJAVEČI DIMNIKI-SANACIJA, MONTAŽA - nerjaveči dimniki - povrtavanje in sanacija dimnikov z vstavitvijo nerjavečih cevi - montaža kovinskih izdelkov Modi, Branko Korent s. p., Pongrac 3, Griže Tel.: 041736 160,03 57180 80. VSE ZA PRENOVO VAŠEGA DOMA ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU DOM PRENOVA, Milan Dobro-tinšek s.p. Ul. Blaža Kocena 6,3230 Šentjur Nudijo vam vse storitve za prenove vašega doma! Keramičarska, pleskarska dela, montažo knauf sistemov, prenovo kopalnic, kuhinj idr. Dodatne informacije: 040 161 417, dobrotinsek.milan@gmail.com http://dom-prenova.si/ (76) Mnenja/Družabno MNENJE Ponkovški pogled na svet ali svetovni pogled na Ponikvo » Piše: Gašper Andrinek Bliža se največji praznik v malem kraju na severu občine. Ne, to ni krajevno-športni praznik, ne občinski, niti državni. To je ljudski praznik. V vikendu radosti, ko obstane čas. Jesen je v vrhuncu svojih barv in ptice selivke so že zdavnaj zapustile deželo. Dogodek daje poseben čar lokalnemu prebivalstvu, zanj se zanimajo tudi »tujci«. A vendar naj bo ta še tako veličasten, naj ga obišče sam predsednik države ah vrhovni poglavarji cerkva, bo vseeno pri nekaterih pustil grenak priokus in obvezno zlivanje gnojnice čezenj. Odkar sem začel pisati in izražati svoja mnenja v lokalnem okolju, sem napisal že ogromno odzivov na polemike okoli tega vedenjskega stanja na robu občine. Zato upam, da bo ta odziv zadnji, ki bo zastavljen v tej smeri. V naslovu podajam dva kontradiktorna si stavka, ki sta skoraj v celoti nesmisla. Namreč, ponkovški pogled na svet je v neki meri obskuren, kar pomeni, da nasprotuje inovativnosti, napredku in celo svobodi. Moram reči, da se ob tem, čeprav nočem posploševati, ker niso vsi takšni, lahko včasih neizmerno zabavam. Saj takšne miselnosti ni zaznati daleč naokoli. Nočemo si priznati, da iz naših vrst izvirata svetovno pomembna človeka, ki sta se zapisala v zgodovino in si zagotovo zaslužita dostojno obeležje. Nočemo videti perspektiv in dodatnih možnosti, vedno znova se obračamo k starim fintam: »Jaz sem to, ti si ono ...« Na drugi strani pa je svetovni (pri tem se opredelim na Slovenijo) pogled na Ponikvo popolnoma drugačen. Zdaj že tradicionalna srečanja različnih ljudi, kot so kmetje, učitelji, geografi itd. nam znova in znova dokazujejo, da je kraj privlačen, torej, da privablja ljudi iz vse Slovenije. O čemer na koncu priča tudi nacionalna nagrada za izgled kraja. In potem bomba! Tukaj trčita naslovni misli. Še vedno si ne priznamo, kaj imamo, in bi raje imeli evropske evre v svojih žepih. Prišli smo tako daleč, da se vaški poglavarji in zakladniki ne udeležujejo dogodkov in so ponosni le na kilometer lemo narejene ceste bogu za hrbtom. Pri vsem skupaj pa jo najslabše odnesejo tisti, ki se zares trudijo. Tisti, ki se ne ženejo za oblastjo in ki ne blatijo kraja po nacionalnih tednikih zaradi tega, ker otroci hodijo v šolo mimo tistega-če-sar-ne-smemo-imenovati. In tako bo tudi ostalo, dokler ne bomo resnično sprejeli sveta v svoj kraj. MNENJE Kultura » Piše: Bojana Potočnik Obstaja kultura, beseda, o kateri vsi vse vemo in hkrati ničesar - kultura življenja, kultura pozdravljanja, oblačenja, prehranjevanja, navij aštva, kultura, kako preklinjaš, ko se svet zaroti proti tebi... ampak dandanes je kultura tudi, da kradeš, da si ovca in da greš za ovco, ki ima zvonec, in ostati moraš bela, bela ovca ... ker črnih ta svet ne prenese. Kaj pa kultura kot umetnost, kot dialog mislečih bitij? Ta nam kaže ogledalo, ogledalo nas samih in celome družbe. Vidimo se z razdalje, z drugega zornega kota in včasih tisto, kar vidimo, ni lepo ali celo boli. Če te umetnosti ni ter ni posluha zanjo in ne denarja ali pa obstaja celo strah pred njo, je nekaj hudo narobe s to družbo. In kdo lahko danes mladim ljudem v tej poplavi »kulturnih dogodkov« pokaže pravo umetnost? Vse prazne besede, za katere se zdi, da prihajajo iz srca, filmi, kjer po dveh minutah vem, kakšen bo ko- nec, gledališke predstave, ki me zabavajo s cenenim norčevanjem iz skupin ljudi, ki jih ta družba kljub civilizacijskemu razvoju še vedno ni sprejela, so samo dokaz, da je premalo umetnikov, pravih umetnikov, ki so na svetu zato, da ga lepšajo, širijo naša obzorja in spreminjajo svet na bolje. Ta stran je majhna, ampak goreča. In jaz verjamem v mlade ljudi, ki bodo kakšno ovco speljali na novo pot in jo morda pobarvali v mavrične barve, ki bodo posneli film, kjer bom do konca trepetala za junakovo usodo, ki bodo v človeku videli človečnost in ne barve kože, nacionalnosti, njegovega boga ali ljubimca. In, ja, učitelj ima neverjetno moč in priložnost mladim ljudem pokazati pravo umetnost, kajti poti do nje so skrite, ta umetnost ne prinaša bajnih zaslužkov, ne ponuja instant užitkov in konec koncev človeka sili, da misli, misli s svojo glavo... to pa zna biti nevarno za svet, v katerem živimo. Čeprav ni bilo pretirane gužve, so plesali do jutra. Oktoberfest v Šentjurju Največji festival piva na svetu, ki ga v bavarski prestolnici Munchen prirejajo že 180-ič, so letos obeležili tudi pri nas v Šentjurju. Na zadnjo septembrsko soboto so pred Keo Caffe Šentjur pripravili čisto pravo bavarsko veselico. Kot se za Oktoberfest spodobi, je tamkajšnje osebje ob tej priložnosti bilo primerno oblečeno v značilne bavarske noše in streglo litrske vrčke pravega bavarskega piva Paulaner. Poleg vrčkov piva so pravo bavarsko vzdušje ustvarili tudi s tradicionalno Oktoberfest hrano in s posebnim Oktoberfest ambientom. Vzdušje naj večjega festivala piva so želeli približati čim širšemu krogu ljubiteljev dobre veselice. Za pravo Oktoberfest vzdušje je skrbelo naše, v tradicionalne bavarske noše oblečeno osebje. Osrednji glasbeni gost, ansambel Vagabundi, je s svojim nadvse zabavnim celovečernim šovom pričaral vzdušje prave Oktoberfest veselice. V prijemi družbi, ob vrčkih piva in dobri hrani so se zabavali vse do jutranjih ur. (V. A.) Goste so stregli kot v Munchnu. AFORIZEM Od dolgov se ne da dolgo živeti. AVTODELI ŠTURBEJ Rosa team d.o.o. Drofenikova 16, Šentjur 03/ 574-30-16 031/622-220 AFORIZEM Pravijo, da so pri nas izredne razmere. Narobe, zdaj so že redne. Martin Laubič s.p. Kitajski česen » Piše: Tom Costo Medtem ko sekljam zelenjavo z domačega vrta za nedeljsko kosilo po še eni nepozabni sobotni noči, se spomnim na vse tuje stvari, ki so del našega vsakdanjega življenja. Nekateri na svoji ponvi veselo pražijo kitajski česen, da bodo na njem lahko do simpatično rume-no-rjave barve popekli gambere iz Vietnama, medtem pa poslušajo »domačo glasbo«, ki izvira iz Avstrije. Po kosilu se odpravijo na izlet z nemškim avtomobilom s štirimi krogi, ki ga je sestavil turški državljan, da lahko na ciljni desti-naciji spijejo ameriški napitek z mehurčki. Med tednom v službi najraje pogledajo so- delavko ali sodelavca, ki je zakonski partner nekoga drugega in delajo nadure, da delajo dobiček tujcu, ki podpisuje njihove plačilne liste. Želel bi si, da začnemo občudovati cvetlico domačega vrta, da opazimo ljudi, ki so nam blizu in da jim posvetimo čas ter pozornost. Želel bi si, da stopimo skupaj, da bo bolj domače, bolj pristno. Kam bezljamo, le kam nas vodi pot? Poti ne poznamo, saj gledamo v ekrane mo-bilnikov ter se slepimo z vsemi stvarmi, ki nam pridejo na poti. Le čas si moramo vzeti - res, da ga merimo z uro, ki je bila narejena v Švici, a vseeno meri NAŠ čas. Rad imam svoje prijatelje, svojo družino, a v mojem dnevu in v mojem srcu je vedno prostor za nove ljudi. Četudi so na začetku tujci, ker na novo vkorakajo v moj svet, sčasoma postanejo prijatelji. Ah, j****, pa se je zažgala zelenjava z domačega vrta. Danes bomo jedli gambere iz Jadrana in česen od soseda - saj ne bo zameril, če mu zmanjkata dva v vrsti. Dober tek! Več na tomcosto. com iaiig>iiaHiiiittiHiiuiiiii8iiitmiiiiiimiiniHttuiniiiiiui!iiinp!i!ioiiiiii!i HUviiiiitimiffiunitiiiiiiiifAiffliiiiiiiiiimiiiiiiiimiiimiiiiiniiiHiRiiiniiiimiiMipinimiiiiiiinimiRiiii T M cdrr— M Župan ima zagotovo dobre povezave pri samem šefu. Med dežjem je sonce posijalo le v času nekajminutne trgatve. Letošnjo kavčino je vinska kraljica tlačila kar z nogami. Še dobro, da tega ni počel mestni viničar. Ponkovški trg ponovno razburja. Zdaj, ko so ga razglasili za najlepše vaško jedro, nekaterim očitno ponovno ni prav in trdijo, da je ravno nasprotno. Leto po prestavitvi spomenika žrtvam NOB smo opazovali ponkovške otroke. Zaenkrat ne kažejo znakov poneumljanja ali preobrazbe v zombije, kot so napovedovali, čeprav petokrako gledajo vsakodnevno. Z nekaterimi šentjurskimi športniki je res križ. Drugod osvajajo medalje, doma pa jih skrivajo v predale. Zastave ponovno niso plapolale ob državnem prazniku. Upajmo, da so v JKP vsaj delavci imeli prost dan. Šentjurski gasilci imajo problem. Njihove lestve so dolge le šest metrov, če zagori v kakšnem bloku, bodo morali počakati, da zgori do višine, do katere lahko že špricajo. m Tisti, ki naredijo največ gašenj, imajo naj slabšo opremo. Ne čudite se, saj je logično, da oprema ostane dalj časa nova, če seje ne rabi. h* Na ilegalnem parkirišču je odslej parkiranje dovoljeno samo za intervencijo in dostavo. No, saj je tudi žoge in žogice treba dostaviti na rekreacijsko površino - torej so vsi dostavljavci. Matični podatki UE Šentjur Poročili so se: Simon Senica in Suzana Žibret, oba iz Podpeči pri Šentvidu. Umrli so: Marija Grejan z Grobelnega, stara 60 let; Ana Povalej iz Primoža pri Šentjurju, stara 92 let; Neža Uduč s Planine pri Sevnici, stara 81 let; Jožef Mavrič iz Šentjurja, star 88 let; Terezija Teržan iz Repuša, stara 90 let; Milena Koštomaj iz Cerovca, stara 49 let; Martin Obreza iz Šentjuija, star 71 let; Marija Filej iz Jarmovca, stara 100 let; Alojzija Kostanšek iz Ljubljane, stara 83 let; Matilda Kabal iz Gorice pri Slivnici, stara 89 let; Jožefa Podergajs iz kraja Laze pri Dramljah, stara 82 let. G@CQ33 Naslednja številka Šentjurskih novic izide 3. decembra 2013. Šentjurske novice izhajajo vsak prvi torek v mesecu. Uredništvo: MediaStar, d. o. o., Drofenikova ulica 15,3230 Šentjur. Telefon uredništva: 03 620 02 52. E-pošta uredništva: uiednistvo@sentjurskenovice.si Odgovorni urednik: Jure Godler, urednik@sentjurskenovice.si Dopisniki: Bogdan Rahten, Gašper Andrinek, Nina Krobat, Saša Rečnik, Jasna Romih, Milenka Blaževič, Zoran Borovšak, Vid Aužner Aforizmi: Jože Mastnak Marjan Lektoriranje: Bogdan Rahten, Urška Godler Oblikovanje: Matjaž Šrekl, Uroš Štruc, matjaz@radiorogla.si Oglasno trženje: Nika Zorič 041 677 561, Suzana Zorič 031 658 468 Natisnili smo 10.000 izvodov. Tisk Delo tiskarna. Lema naročnina znaša 24 EUR. Naročniško razmerje lahko prekinete le ob koncu obračunskega obdobja, odpoved mora biti sporočena pisno. Časopis sodi med proizvode, za katere se obračunava 8,5-odstotni davek na dodano vrednost (vračunan v ceni). Številka transakcijskega računa pri Banki Celje je 0600 0037 3219 342. Časopis je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS pod zaporedno številko 1049. Stališča avtorjev niso nujno stališča uredništva. Rjavolaska in blondinka se vozita naokrog na novem tandem kolesu. Potem, ko komaj premagata nek dolg vzpon, se ustavita. Rjavolaska si vsa upehana briše znoj in pravi: »Uffff, to pa je šlo komaj, ampak sva uspeli.« Blondinka pohvali svoj prispevek: »Ja, ampak če jaz ne bi ves čas zavirala, bi zagotovo zleteli nazaj dol po klancu!« Astronavtka leti na Luno. »Houston, imamo problem.« »Kaj je narobe?« »Nima veze, nič...« »Povej, kaj je problem!« »Nebom!« »Prosim, povej, kaj je problem!« »Ti dobro veš, kaj je problem!« e Po sojenju odvetnik vpraša klienta: »Sedaj, ko ste oproščeni, mi pa povejte, ste prejeli tisto podkupnino ali niste?« Klient: »Po tem, ko sem poslušal vašo obrambo, sem prepričan, da nisem.« @ »Obtoženi, priče trdijo, da ste sedeli na obali, medtem ko se je vaša žena utapljala. Zakaj ji niste pomagali?« »Kako pa bi naj vedel, da se utaplja? Drla se je tako kot vedno.« e Srečata se dva stara znanca, eden pravi: »Veš, da se bom oženil? Naveličal sem se umazanega perila, slabe hrane in premalo seksa.« Drugi: »Neverjetno. Jaz sem se pa iz istih razlogov pred kratkim ločil« © Kakšna je razlika med ženo in medvedom? Če se pred medvedom narediš mrtvega, odide in te pusti pri miru. Srečni nagrajenci oktobrske številke so: Silva Lesjak s Frankolovega, Marjetka Štor s Ponikve in Antonija Pirjevec iz Šentjurja. Nagrade, ki jih poklanja Magic Aleksander, vam bomo dostavili na dom. Iskrene čestitke vsem! V novi nagradni križanki je pokrovitelj Modno frizerstvo Marjetka Grobelno. Izpolnite geslo, napišite ga na kupon in ga najkasneje do 24.11. pošljite na naslov: MediaStar založništvo d. o. o., Drofenikova ulica 15,3230 Šentjur ali skenirani kupon pošljite na naš elektronski naslov: urednistvo@sentjurskenovice.si. efiBfiffllHBIliHiilHIlill I : j ; „ ■ ;!l'i!ijjll[i!!![llill!» !ii irilll.llilllliijliljilfniiHIIIUhlOiMirOiOlfllitlltlltMlllllljlllElliltliillliliHilll yil«i!illiS!lll!lllli!i! iNOVEMBER Nagradna križanka i 1 Nagradno geslo:----------------------------------------------------------------------------------------— 1 Ime in priimek: ___________________________________________________________________________________________ 1 Naslov:.___________________________________________________________________________________________________ E-pošta: _________________________________________________ _ ____________________________________________- j Kuhamo z VAMI Recept novembra Jesenska kostanjeva juha Sestavine za 4 osebe: • 400 g kostanja • 1 rdeča čebula • 3 stroki česna • žlica masla • 500 ml jušne osnove • 3 ščepci soli • 2 ščepca mletega črnega popra • šopek peteršilja • 100 ml smetane za kuhanje Priprava 1. korak: Kostanj najprej na vrhnjem delu križno zarežemo, nato pa ga v litru vode približno eno uro kuhamo na zmernem ognju. Ko je kuhan, ga olupimo. 2. korak: Čebulo in česen očistimo in na drobno nasekljamo. V kozici raztopimo maslo, na katerem približno pet minut pražimo čebulo in česen. 3. korak: Prilijemo jušno osnovo in dodamo kuhan kostanj. Po okusu začinimo s soljo in poprom, jed pa osvežimo še z malo peteršilja. Kuhamo približno 20 minut. Nekaj minut pred koncem kuhanja dodamo tudi smetano. Ko je juha kuhana, jo odstavimo z ognja in s paličnim mešalnikom zmiksamo do gladkega. Kostanj ima nekoliko višjo energijsko vrednost in odlično mineralno sestavo. Prav zaradi tega je še posebej primerna hrana za otroke, športnike, starejše in vse, ki so izpostavljeni večjim telesnim naporom. Delavska hranilnica d.d. Ljubljana NAJUGODNEJŠA BANČNA INSTITUCIJA Celje in Rogaška Slatina OBČANKE IN OBČANI SE SPRAŠUJETE KAKO DO PRIHRANKA VSAJ 16 EUROV NA MESEC? Število osebnih računov iz leta v leto povečujemo! Zakaj? Zaradi prihrankov, ki vam jih osebni račun* prinaša. PRODUKTI: DELAVSKA HRANILNICA DRUGE BANKE MESEČNI PRIHRANEK LETNI PRIHRANEK Osebni račun - vodenje 1,25 € (prvo leto brez) 2,10 € 2,10 € 25,20 € - nadomestilo za dvig gotovine na bankomatih 0 € 0,50 € 5,00 € (za 10 dvigov) 60,00 € - sprememba višine limita 0€ 4,36 € 0,36 € 4,36 € Elektronsko bančništvo - pristopnina 0 € 20,00 € 1,67 € 20,00 € - mesečno nadomestilo uporabe 0,40 € 0,50 € 0,10 € 1,20 € Plačilni promet - nakazilo z URN obrazcem na bančnem okencu 0,39 € * 1,50 € 5,55 € (za 5 plačil) 66,60 € - direktna obremenitev 0,12 € 0,22 € 0,50 € (za 5 plačil) 6,00 € MasterCard kartica - letno nadomestilo za uporabo kartice 12,50 € 16,30 € 0,32 € 3,80 € PRIHRANEK 15,60 € 187,20 € Vir: pregled tarif za poslovanje preko transakcijskega računa - Banka Slovenije ‘Obrazložitev: Osebni račun z rednimi mesečnimi prilivi plače ali pokojnine v Delavski hranilnici. In to še ni vse... Osebni račun vam omogoča tudi znižano kreditno obrestno mero za 0,6% točke, . potrošniški kredit do 120 mesecev S fiksno obrestno mero, • hipotekarni kredit do 360 mesecev Z ugodno obrestno mero. V jesenskih mesecih Delavska hranilnica ponuja vsem strankam ugodne akcijske kredite: 6M euribor + 4,30 % - w * STANOVANJSKE KREDITE 35B v coam® Pričakujemo vas od ponedeljka do petka od 8.30 do 17.00 OIOJG^ Miklošičeva 4, tel.: 03 62 09 381, celje@delavska-hranilnica.si Prvomajska 29a, tel.: 03 62 00 550, rogaskaslatina@delavska-hranilnica.si Spletna stran: www.delavska-hranilnica.si Splošni pogoji nagradne igre "Odpelji me” so na voljo na spletni strani ww Idrija • Krško • Novo mesto • Postojna • Šempeter pri Gorici • Tolmin • Nova Gorica • Ljubljana • Maribor • Šentjur • Lendava • Sežana www.avtokrka.si