28. štev. V Liublfani, sreda 2. februarja 1921. Poštnina pihana v gotovini. ^elja v Ljubi htii in po pošti: MO leto oi leta . :etrt ide . ta mesec . f I O'-„ 180-- »0 „ 3C-. ia inozemstvo: celo leto ... K 480-- P«! leta. . . . „ 2t0-- tetrt Itu . . . „ I20-- t« mesec 40 — mm Za Ameriko: celoletno . , 8 dolar, polletno ... 4 doiatje četrtletno. . . 2 dolarja H , Nosi uaiBcnltn ni' iHisnjaJO -»čnuio ho nakaznici. % -»»v %/ Znajti pO i sicer aim .< z K iii. •s. Uredništvo je v Ljubljti.j, 1 rarčiškarsUu ulica štev. 6 1. Teleion štev. 360. — Uprtviustvo je ca Manjinem tr^u :----- .... štev. 8. Teleion štev. 44. ' ~ ______ Iz Pcss ja vsak dan zjutraj. mezna številka velja 160 K. Vprašanjem glede inseratov i. dr. se naj priloži .. odgovor dopisnica ali znemka. — Dopisi naj se irankirajo. — .................... Rokopisi se ne vračajo. ------- Potovanje ministra dr. Bekeša. Sestanek z avstrijskim kanceiai^eiu. — Namen potovanja v Pariz. Češkoslovaški zunanji minister dr. Bcneš potuje danes popoldne skozi Slovenijo z brzovlakoin, ki odhaja Iz Maribora ob 14.8, Iz Celja ob 15.34 in prihaja v Ljubljano ob 17.11. LDU Praga. 1. febr. Zunanji minister dr. Beneš odpotuje nocoj v Rim. Kakor doznava »Pragcr Tag-hlatt«, se po dosedanjih dispozicijah minister dr. Beneš ne udeleži gospodarske konference, ki bo v Portoro-so. da ne bi izgledalo, da se bodo razpravljala politična vprašanja. Te konference se udeleže samo strokovni ministri. LDU Dunaj 1. febr. Kakor poročajo večerni listi, je danes odpotoval zvezni kancelar dr. Mayr v Linz. Od tani se odpelje jutri zjutraj z vlakom, v katerem potuje češkoslovaški zunanji minister dr. Beueš v Run. Praga, 1. feb. (Izvirno poročilo.) Zunanji minister dr. Beueš potuje prihodnje dni po prizadevanju zaveznikov iz Rima v Pariz. Potovanje ministra je. v zvezi z avstrijskim vprašanjem. Dr. Beneš bo v Parizu predložil švoj načrt glede sodeloval lija Francije z Avstrijo, Madžarsko in Jugoslavijo v svrho obnove Avstrije in narodnostnih držav. V tukajšnjih političnih krogih se govori, da bo dr. Beneš sporazumno z italijanskim zunanjim ministrom grofom Sforzo skušal pri antanti doseči ponovno prepoved povratka Habsburžanov. Odgoditev konstituante. Volitve v odseke. — 49 dnevni rok za ustavo- tvorni odbor. Beograd, 1. febr. (Izvirno poročilo.) Deseti redni sestanek ustavo-tvome skupščine otvori predsednik dr. Ribar ob 9 in pol dopoldne. Zapisnik zadnje seje se sprejme. Čita-lo se nato pritožbe in prošnje ter poročilo verifikacijskega odbora. Nato prisežejo nekateri poslanci, katerim so bili mandati verificirani. Preide se na dnevni red, ki obsega kot prvo točko volitve v imunitetni odsek. Izid volitev je nastopen: Lista Marka Ojuričiča (radikalec) 5 mandatov, lista Dragotina Pečiča (demokrat) 5, lista Života Jovanoviča (komunist) 3, lista Miloša Vidakoviča (zemljoradnik) 2, lista Mustafa bega Kapetanoviča (musliman) 2, lista dr. Dominika Mazzija (Jugoslov. in Narodni klub) 2, lista dr. Milana Koruna (socialist) 1 mandat, skupaj 20 članov. Pri volitvah odseka za prošnje in pritožbe so dobili lista Mihajla Marjanoviča (radikalec) 5 članov, lista dr. Jurija Kučiča (demokrat) 5, lista Janeza Prgdana (Jugoslov.Ju Narodni klub) 2, lista dr. Uroša Stojišča (zemljoradnik) 2, lista Živka Mihailoviča (komunist) 3, lista Ahmeda Kovačeviča (musliman) 2, lista Brkiča (socialist) 1 člana, skupaj 20 članov. PO volitvah predlaga predsednik dr. Ribar odgoditev sej konstituante. dokler ustavni odsek ne konča svojega dela. Odseku naj se določi rok 40 dni, da pripravi vse potrebno gradivo. Predsednikova predloga se sprejmeta z večina glasov. Predsednik bo sklical seje, Čim bo končalo delo ustavotvornega odseka in bodo gotove vso priprave za delo konstituante. Nemški odpor proti pariškim sklepom. Beilin, 1. febr. (Izvirno poročilo.) Danes ponoči sta dospela v Berlin originala antantnih not. Izpre-memb v vladi ne bo, ker se s tem položaj ne bi izpremenil. Berlin, 1. feb. (Izvirno poročilo.) Včeraj je imelo ministrstvo sejo, na Kateri se je bavilo s položajem, ki !e nastal vsled antantnih not. V kabinetu jc popolno soglasje, da se d predlogih antante glede reparacij-ikega vprašanja ne more razprav-jati. Tudi vse koalicijske stranke so istega mnenja. Nemški nacional-Ci bodo najbrže brez drugega odklonili antantine zahteve. LDU Berlin, 1. febr. Državni kabinet je včeraj zboroval pozno v noč o antantnih notah glede položaja, ki so ga povzročile, dalje tudi o zunanjih In notranjih političnih odnošajih. Pogajanja so sc zaključila. Oovorc, da bo kabinet nadaljeval svojo politiko In da ostane državni minister dr. Simone na svojem mestu. Prevladuje mnenje, da bi spremenitev vlade položaja ne izboljšala. 7 tek- (Izvirno porolčlo.) ‘™7 minister dr. Simons je posa-S™ sankam označil stališče r.ntnnfp Pn ”apram zahtevam antante. Po dosedanjih poročilih' bo ves parlament odklonil antantine zahteve. LDU Berlin, 1, febr. Na današnji seji državnega zbora je podal državni minister Simons vladno izjavo k poslednji noti zavezniških vlad. Očrtal je najprej potek pogajanj in je govoril potem o vsebini note, kateri ni nobene besede priznavanja za to, kar je Nemčija storila glede razorožitve. Tudi se ne vpoštevajo dosedanja izplačila, ki znašajo skoraj 20 milijard zlatih mark. Tudi ni vedano. če bomo dobili pri pre- mirjti založene zakladnice nazaj. V noyem programu je zatorej nejasnost in protislovje. Ugotoviti je treba, kako velika je storjena škoda. Kar je doslej porabila Francija, sc je potrošilo, ne da bi bilo služilo svojemu namenu. Cenftvč izvedencev so se zdele g. Poincareju prenizke, zato so se povišale. Da bi poslušali nemške izvedence, to ni prišlo nikomur na um. Sedaj navedena vsota se zdi več kakor samovoljna. Clemenceau jc svojčas sam izjavil, da ne nameravajo posezati v našo svobodo In samostojnost. I) carinskem nadzorstvu ni biJo prej nikdar govora. Vladi Je jasno, da Je sedaj ubrana pot nepraktična in neuporabna in da vodi do gospodarske sužnosti Neipčljc. Po poslednjih predlogih bi morala Nemčija skozi 42 let vršiti delo jetnikov. Vlada ne more v tem aranž-manu spoznati potrebnih podlag za nadaljnja pogajanja. Njena dolžnost pa je, da uporabi vsa sredstva, da pride do primernih jasnili protipred-logov. — Po kratki debati o poslovnem redu se obravnava odgodi na drugi dan. NOV ANTANTIN PROTEST PROTI ZDRUŽITVI AVSTRIJE IN NEMČIJE. Berlin, 1. febr. (Izvirno poročilo) Antanta je po svojih diploma-tičnih zastopnikih v Berlinu izjavlja, da na noben način ne bo dopustila priklopHve Avstrije k Nemčiji. V merodajnih berlinsifth krogih menijo, da jc s tem vprašanje prikloptt-ve za vco časa odgodeno. m—— — um in r» n --- SLOŽNO PELO SP ASI NAROD, ZATO BODJMO SLOŽNI V DELU ZA »JUQQSLO-VFNSKO MATICO.» NEMCI PREPREČILI BELO RAZMEJITVENE KOMISIJE. Maribor, 1. febr. (Izvirno poročilo.) V Pipprsdorfu ob Muri je nemško prebivalstvo zabranilo delo tehničnega osebja razmejitvene komisije s pretvezo, tla obmejni kraji niso bili obveščeni, da odpošlje razmejitvena komisija svoje tehnično osebje tjakaj. Tehnična dela so bila vsled tega začasno ustavljena. RADIKALNI KLUB ODOBRIL PA-ŠIČEVO POLITIKO. LDU Beograd, 1. febr. V radikalnem klubu je ministrski predsednik Pašič danes zahteval izjavo, ali se njegovi tovariši strinjajo z njegovo politiko. Minister Velizar Jankovič je imel eno uro dolg govor, v katerem je naglašal, da je sporazum med radikalci In demokrati .zelo važno delo in v veliko korist države. Ta sporazum je treba še pomnožiti. Po njegovem govoru Je radikalni klub odobril politiko in delovanje ministrskega predsednika Pašiča. KONSTITUIRANJE USTAVNEGA ODSEKA. LDU Beograd, 1. febr. Danes dopoldne se je konstituiral ustavni odsek konstituante. Za predsednika Je bil izvoljen dr. Vcsnič, za podpredsednika pa dr. Tomljenovič. BARANJSKI SOC!JALISTI ZA PRIKLOPITEV K JUGOSLAVIJI. LDU. Pečuli, Iz Unače javljajo, da je posebna skupščina tukajšnje socialistične delavske organizacije soglasno sprejela resolucijo, da so ta kraj pridruži kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Sklep izraža željo, naj se Unača potem aneksije spoji z našo kraljevino. To resolucijo je skupščina predložila ministru za notranje posle. PONESREČEN KOMPLOT HORTYJAN-CEV V PECUHU. LDU Pečuh, 1. febr. Te dni Je obmejna policija zalotila na zborovanju približno 60 oseb, največ tukajšrtiih dam, hi so hotele organizirati akcijo, naperjeno proti naši dr-žavl. Namen zborovanju Je bil, demonstrirati po ulicah za to, da tlmproj pride seraka] Hortyleva madžarska vojska. Taino so hoteli francoskemu majorju Dereanu, članu tukajšnje antantne misije, podati ustmen ali pismen protest zaradi sedanje politik« naših oblasti, ki so, kakor so oni trdili, dovolilo socljalističn! orgaulzaciji, da Je v mestni upravi delala, kar je hotela. Preiskava Jo dognala, da so voditelji te akcijo prosili majorja Dereana, naj Jlb ali sprejme In postuša nilbova razlaganja, ali pa da sam pride na njihovo zborovanje. Major Rercn pa Je doznal, zakaj gre, in Je to prošnjo kratkomalo odbil. Po dobljenih Informacijah so to akcijo zasnovali doslej neznani Hor-thyjevl agenti I* Madžarske. Od tukajšnjih oseb Je akcijo najbolj podpirala grofica Zl-chyJova. Mnogo oseb, ki pri tej akciji niso bilo preveč udeležene, so bile obsojene na denanto globo: riode kazni voditeljev akcije pa se čaka na rešitev. PROGRAM NADALJNIH MEDNARODNIH KONFERENC. Pariz, 1. feb. (Izvirno poročilo.) Posvetovanja zaveznikov in nemških strokovnjakov se zopet pričnejo 7. februarja v Bruslju. Dne 21. februarja se vrši v Londonu konferenca o orientalskih vprašanjih. Dne 27. februarja se v Londonu zopet sestanejo zastopniki zavezniških vlad in Nemčije, da po možnosti dosežejo z Nemci koučnoveljavnl sporazum. .. . Pariz, I. febr- (Izvirno poročilo.) Kakor javlja »Matin«, je konferenca državnikov v Parizu Imenovala podkomisijo, ki bo pripravljala za iondonslca posvetovanja načrt za finančno nadzorovanje Nemčije ANGLEŠKE REPRESALIJE NA IRSKEM. LDU Dublin, 31. Jan. Vojaštvo Jo zapa-Hl0 dvo trgovini v King Williamstownu kot kazen za umorjenega fiollcihkega komisarja in stražnika. Miner — zidar. t Kdor nima revolučnega duha, us bo nikdar tVorec. (Prof. Doniš.) Danes okolu 6 uro popoldne se popelje skozi Ljubljano zunanji minister češkoslovaške republike dr. Edvard Beneš. Kdo le Beneš? Revolucionar, ki Je z Masarjkom fn tovariši uničil habsburški prestol, mož, ki poleg Masaryka prvi zasluži, da sc ga Imenuje zmagovalca nad Habsburžani. Nehvaležnost sveta Izvira Iz pozabflt-Tosti. In ml preradl pozabljamo na strahovite težkočc, na katero so naleteli slovenski prckucuhl Iz bivše avstroogrske monarhije v antantnih državah. Dr. Beneš sam pravi: »Bill smo antanti mnogo premalo uanl. Trebafo Jo premagati neverjetne predsodke, zaničljive ugovore, duha rutine In kratkovidne birokracije ter posebno naj. strašnejšega sovražnika: popolno nepozna-nje naše stvari v vseh krogih brez Izjeme. Potrebno Je bilo mnogo potrpežljivosti In vztrajnosti, mnogo nravno moči, da Človek ni Izgubil poguma in vere v končno zmago. Ko nam bo nekoč dano **dati vse zapreke, ki so se stavile v bran našemu delu. se nam ne bo verovalo.« Velikanskega napora Je bilo treba, da so se razpršili antantlnl predrazsodkl o Habsburžanih In AvstrUt. Spomnimo so samo, kolikokrat so nam Je mod vojno trgalo srce ob Izjavah antantnih državnikov, k| so bili polni prizanesljivosti napram habsburški tiraniji. In polog umrlega prof. Denisa Je bil ravno dr. Beneš tisti, ki Je kar so Je dalo neumorno spreobračal antantine politike, razkrinkavajoč značaj Habsburžanov. Njegova knjiga »Raztrgajte Avstro-Ogrskol« Je vrhunce njegovega publicističnega dela, vsebujoč težko obsodbo habsburških zločinov nad Soškim narodom. Toda samo obtoževanje ni zadostovalo. Treba fe bilo pokazati tudi na pozitivno stran priznanja češko samostojnosti. Kakor J« storil Masarvk v svoji »Novi Evropi«, tako dokazuje dr. BcneŠ v svoji knjigi, da se more uničiti pangermaulzem le z razbitjem Avstro-Ogrske to z ustanovitvijo Jeza srcdnfeevropsklb držav na poti proti vzhod:«. Zato sta potrebni.samostojna Češka ta Jugoslavija. Ali bo češki narod tej ogromni nategi kos? Beneš dokazuje, kal pomonja njegov narod kidturno to gospodarska. In antanta vprašuje: Ali ste se šele seda) spomnili ua svobodo? Bcneš odgo« vrja, da Jc bila češka zgodovina od 1526. leta dalje do zadnjega dne veriga bojev za samostojnost češkega naroda In njegovo temile. Cehi no prihajajo antante prosit pomoči. Prišli so, da se bojujejo to ne zahtevajo drugega nego priznanje njihove zgodovine, priznanje samostojnosti. Priznanje torej hočejo, ne proklaraaclje. Masarykov In Bencšev boj Je bil kronan z uspehom. Samostojnost Češke Je bila priznana, češka armada dovoljena. Za gse to ni bil zadosti samo bister publlclsrl-čen duh, globoko znanje temveč tudi dlpio-matične zmožnosti. Dr. Beneš le obvladal vse. Ce tudi daleč vsak sebi, sta Masaryk )n Beneš delala v soglasju, ki ga Je omogočala skupna zvezda vodnica: nesebična volja za dosego samostojnosti češkega naroda. V najbolj kritičnih dneh, v oktobru 1918 sta bila oba moža naj-dalje drug od drugega: Masaryk pri Wil« sonu, dr. Bcneš pa v Švici, kjer se Je dogovarja! s češko delegacijo. In vendar Je bilo vse v soglasju in narodu v korist Boljšega sotrudnika In zaupnika sl Masaryk ni mogci izbrati, ko Je odhajal iz Češke v svet, d« začne boj proti Avstriji. Poznanje za-padne Evropo, široko obzorje, znanstvena Izobrazba, udanost Masaryku, vse to Je predestlnlralo Beneša, da le postal miner Avstrije in zidar Češke. Antanta se Je dala prepričati po Boneševem refrenu: Austrla est delenda. Habsburžan le moral zapustiti prestoL Habsbužan Je premagan, ni pa še mrtev. Hidra dviga glavo in sika strup PO vseh evropskih središčih. In žali Odporg proti njemu ni toliko, kakor bi smeli pričakovati. Da prepreči vsaka presenečenja, so pelje dr. Beneš v Rim, da se tam sporazume o sredstvih, ki naj stro zločinske nakane Habsburžanov. Kakor Je bilo Beneševo medvojno de- lo tudi nam v direktno korist, tako bodo uspehi njegovega potovanja v Italijo tudi sedaj nam v prid. Prepričani smo, da ga bo vodila sie» kot preje misel realne slovanske vzajemnosti, uresničene med Češkoslovaško to Jugoslavijo. V tem znamenju nam bodi pozdravljei na naših tlebl PREDSEDNIK GRŠKEGA PARLAMENTA. LDU Atene, 31. jan. Narpdna skupšCina je vladnega kandidata Lombardesa izvolila za predsednika. V svojem nastopnem govoru je predsednik naglašal hvaležnost grškega naroda velesilam In je pozdravil armado, ki se sedaj bojuje za zakonite pravice grškega naroda. VELIKA RACIJA NA SLOVAŠKEM. Praga, 1. febr. (Izvirno poročilo.) Iz Bratislave javljajo > V soboto zvečer In V nedeljo ves dau Je bila po vsej Slovaški generalna rovlzUa. Na ullcab so se morali vsi pasanti legitimirati. Tudi vlake so revidirali. V Bratislavi Je bila revizija skoraj brez uspeha. V Košlcah Je bilo aretiranih 400 oseb, kt so pa bili, ko so se legitimirali, zopet Izpuščeni na svobodo. FRANCOSKI VOJNI MINISTER O NEMŠKI REVAN2I. LDU Pariz, I. lebr. Vojni minister Baf-thou Je sprejel francoske vojaške atešefe. Minister Jo izrazil svoje veselje nad uspehom konference glede razorožitve ta le pripomnil, da zavisl svetovni mir od tega, da oPUSti Nemčija misel na revanšo. REPARAC1JSKA KOMISIJA ZA BOLGARIJO. Solila, I feb. (Izvirno poročilo.) V mirovni pogodbi za Bolgarijo predvidena rc-peracijska komisija dospe Jutri semkaj ter bo pričeta svojo poslovanje na Isti način, kakor one v Avstriji to Nemčiji. Razpusti se pa mednarodna vojaška komisija. MILIJONSKI DAR P1LSUDSKEOA ZA ŠLEZKI PLEBISCIT. LDU Varšava, 31. Jan. Državni predsednik Pilsudskl Je daroval za plebiscitne namene v Gomil Šfozljl milijon mark. RUSKO-ROMUNSKA TRGOVSKA POOA-JANJA. Moskva, 1. feb. (Izvirno poročilo.) V Odeso Je dospelo romunsko odposlanstvo, da vpostavl z rusko sovjet, vlado tTgovlu* ke odnošale. Odposlanstvo je ponudilo vojni materija!, medtem ko so zastopniki Ukrajine zahtevali stroje za donsko ozemlje ter materija! za elektrifikacijo železnic. Zato bi dobavljali surovine. BORZNA IN TRŽNA POROČILA.' 1. februarja. Valuto In devize. C u r 1 h : Berlin 9.50, New York 626.50, London 24, Pariz 43.30, Milan 22.50, Praga 7.90, Zagreb 4.50, Budimpešta 1.15, Dunaj 1.65, avstrijske krono 1.15. Praga: dinarji 196, marke 128.75, Svlc. franki 1303.50, liro 286, franc, franki 567.50, funti 310, dolarji 80, avstrijske krone 11.12 in pol, poljsko marke 8. Devize: Beograd 203, Berlin 128.75, Bukarešta 106.50, Solila 95, Curlh 1308.50, Mi-lan 289, Pariz 570.50, London 312, Newyork 81, Dunaj 11.12 In pol, Zagreb 52. D n na J: dolar]) 698, marke 1084, funti 2700, franc, franki 486O, lire 2140, dinarji 1830, poljsko marke 79.25, švic. Iranki 11. 150, češke kroue 861. madž. krone 124.75. Devize: Zagreb 456—460, Berlin 1085. 50—1092.50, Budimpešta 124.50—126.50, Bo. karošta 915—925, Milan 2452.50—2472.50, Pariz 4880—4920, Praga 855-861, Solilo 827.50—837.50. Zagreb: Devize: Berlin 221—230, Italija 521—525, I.ondoa 540—0, Ncw York ček 139—140, Pariz 980—990, Praga 188.50 —191, Švie? 0—2300, Dunaj 21.70—21.85. Valute: AmcrtSuI dolarji 135, carski rublji 60—70, francoski franki 0—980, napoleondo. ri 453—465,nemške marke 218—228, romunski leji 290—202, italijanske lire 613—515, turške lire v zlatu 520-0, češkoslovaška krone 170—0, souvej-elgni 560. Dr. Edvard Beneš. Dr. Benuš se je rodil 18. maja 1884 v Kožlanech. Njegov oče je bil kmetovalec. Na gimnaziji se je pod vplivom starejšega brata, publicista Vaclava Beneša, začel zgodaj pečati s socijainlmi vprašanji, izpopolnjeval se je s samoizobrazbo. Poleg tega pa ni zanemarjal telesne vzgoje. Bil je navdušen nogometaš v »Slaviji«. Ko je bil v 7. šoli, se je pri igri ponesrečil. Zlomil si je nogo. Med vojno ga je to rešilo vojaške službo. Dr. Beneš pa je bil tudi po-polen abstinent. Na vseučilišče v Pragi je prišel dr. Beneš leta 1904. Tam se je pod vplivom Masarykovih predavanj začel pečati s socijologijo. Leta 1905. je odšel v Pariz, brez vsake podpore, živeč se samo z dopisovanjem. Na pariški Sorbonni je poslušal zgodovino. literaturo in filozofijo. Leta 1906. se je napotil v Anglijo, dve leti pozneje pa v Berlin. V tem času je dokončal spis »Avstro-ogrski problem in češka vprašanja«, študijo o političnih bojih v Avstriji. Na podlagi tega spisa mu je bil v Dijonu podeljen juridičen doktorat. Na praski univerzi je bil dr. Beneš promoviran za dr. filozofije, ko je priobčil številne študije o vprašanju socijalizma, je postal po Masarykovem prizadevanju profesor narodnega gospodarstva na češkoslovaški trgovski akademiji v Pragi in kmalu nato se Je habilitiral kot docent socijologije na češki filozofični fakulteti s spisom »Strankarstvo«. Po izbruha svetovne vojne se je dr. BencŠ dvakrat peljal v Švico pod pretvezo, da gre študirat vpliv vojne na socijalna vprašanja. Na ta način se mn je posrečilo priti v stik s prof Masarykora, kojega naročila je nosil v Prago. 1. septembra 1915 se ti dr. BcneŠ za stalno odpeljal v vico čez Bavarsko. Iz Švice Je moral oditi v Francijo, kjer se je posvetil tiskovni propagandi in organizaciji. Po prof. Denisu je prevzel vodstvo glavnega informačnega organa »La Nation Tscheque«, kjer je napisal številne članke, ki vsi izzvene-vajo v klic: Delenda est Austria! S prof. Masarykom in Stefanl-kom je dr. Beneš dosegel, da so se zavezniki leta 1917. v Wllsonovl noti izjavili za češkoslovaško stvar. Zavezniške pogodbe s Francijo, Anglijo in Italijo so predvsem delo dr. Beneša. Za ministra zunanjih zadev v češkoslovaški republiki je bil dr. Beneš imenovan v čehosl narodni skupščini 14. novembra 1918 in tc posle opravlja še danes. Sedaj je dr. Beneš zopet začel pl edavati na univerzi o ideji češkoslovaške države. Njegov najvažnejši spis med vojno je publikacija: Uničite Avstro-Ogrskol Spis vsebuje program češke države. Masa-rykova »Nova Evropa« in študija o »Slovanstvu« ter Beneševo delo sta publikaciji, ki so imele neprecenljiv vpliv na mišljenje antantinih državnikov glede Avstro-ogrske monarhije. «i I. Suchy: Ljubljanski pijančki. (Dalje.) Ponočnjak je tako dolgo neozdravljiv. dokler ga ne potlači ob tla bolezen, ki mu stvar zagreni. Do tega trenotka ostane zvest svoji navadi; niti prisege, niti solze ne morejo ugonobiti njegove poželjlvostl po ponočnem kolovratenju. On se oduševlja samo za tajinstvenost noči (izven doma), njega oživ6 edino le pestre nočne slike, on živi samo po . noči, on pozna vse polu- in celonočne plinove in električne svetilke, pozna vse stražnike, ve, kje tiči še kak izvošček, on pozna vse cestne pometače, katerim, če je Židane volje, ponudi tudi kako cigaro ali cigareto; on uganja šale z bojazljivimi pasantl, iztakne nadpsne deske nad trgovinami, ki jih postavi na drug prostor; sedaj pozvoni pred to, sedaj pred ono hišo in kar je še takih duhovitih improinptijev, porajajočih se v glavi pijanega objestnega, ki si je par tout vtepel v glavo, da sc hoče pozabavati. In se-li je zabaval? On pravi, da ne. Zakaj stori to zopet drugi večer? Psihična uganka —. 'tf * Dočim sc pijančki tc vrste navadno ne zabavajo tako, kakor so nameravali, predno so se podali na križevi pot forsiranega uživanja, ie Konstituaota. Beograd, 31. jan. Deveti redni sestanek ustavo-tvorne skupščine otvori predsednik dr. Ribar ob šestnajstih in pol. Posl. Korubiti Šegvič stavi na vojnega ministra kratko interpelacijo v obliki pritožbe glede postopanja poveljnika 23. polka z vojaki. Vojni minister odgovori, da bo poveljnik kaznovan, če se mu dokaže, da je kriv in prosi poslanca, naj mu navede imena onih, ki so mu poveljnika naznanili in obljubi poslancu, da oni vojaki ne bodo kaznovani, če so izpovedali resnico. Posl. Marko Piletič vpraša finančnega ministra, kaj je z zadržanimi 20%, ki so bili odvzeti pri žigosanju kronskih bankovcev. Finančni minister dr. Kumanudi odgovori, da so bile pri žigosanju kronskih nov-čanic izdane provizorne priznanice, s katerimi se je država zadolžila. Ta dolg Je reguliran v finančnem zakonu za leto 1920 na ta način, da se provizorne priznanice nad 1000 kron pretvorijo v stalne državne obveznice, za katere so bile dne 21. avgusta 1.1. predvidene obresti 1%. Sedaj pa so se te obresti končnoveljavno določile na 3%. Priznanice do 1000 kron se morajo izplačati do 1. aprila. Izmenjava priznanic nad 1000 K se bo vršila na ta način, da se vpo-Sljejo finančnemu ministrstvu duplikati teh priznanic. Na podlagi teh duplikatov se bodo izdajale državne obveznice. Ker denarni zavodi, ki so vršili zamenjavo kronskih bankovcev. teh duplikatov dosedaj še niso v poslali ministrstvu in ker brez duplikatov ni mogoče Izdajati obveznic, ker se je bati falziflkatov, je odredilo finančno ministrstvo, da se ta naredba izvrši, kakor hitro bodo doposlani vs! duplikati. V proračunu je predvidena tudi vsota za to, ki 7naša dva In pol milijona dinarjev, ki se bo takoj izplačala, kakor hitro se bo izvršila zamenjava provizor-nih priznanic s stalnim! državnimi obveznicami. Posl. Deržlč vpraša prometnega ministra, kaj je z ukorom predsedniku Saveza železničara v Zagrebu. Pi ometal minister odgovori, da je odredilo ukor železniško ravnateljstvo v Zagrebu. Predsednik dr. Ribar pozivljc poslance, naj se udeleže volitev ustavotvornega odbora. Vrše sc volitve v ustavotvorni odbor. (Izid teh volitev smo objavili že včeraj v brzojavki na 1. strani. Ur.) Prihodnja seja v torek dopoldne. Reparacijska komisija in Avstrija. Prvotni namen dunajske repara-cijske komisije je pravzaprav ta, da določi vojne odškodnine, ki jih ima Avstrija plačati državam, s katerimi je bila v vojni. Zdi se pa, da se ta komisija peča bolj s tem, kako bi restavrirala Avstrijo, katero naj bi po antantini želji reševale v prvi vrsti Češkoslovaška in Jugoslavija. Delovanje omenjene komisije se giblje namreč vedno bolj v tej nazadnje omenjeni smeri. Včeraj smo poročali, da je pariška konferenca sklenila priti Avstriji na pomoč z ustanovitvijo finančnega sindikata z glavnico 200 milijonov frankov. Ta svota je seveda le kaplja v morje avstrijske finančne mi-zerije. Avstrijski proračun za 1921 Izkazuje namreč deficit 13 milijard kron (33 milijard izdatkov, 20 milijard dohodkov). Ta deficit se je pa še znatno povečal vsled poslabšanja avstrijske valute v zadnjem času. Tako so se povišali n. pr. izdatki za prehrano od 7 na 20 milijard ter plače državnih uradnikov In upokojencev od 9 milijard na skoraj dvojno svoto. Kako sl pri tem katastrofalnem deficitu zamišlja antanta finančno rešitev Avstrije z 200 milijoni frankov. je pač nerazumljivo. Se bolj nerazumljivo pa je, da proučuje re-paracijska komisija načrt, kako bi se dosegle v avstrijski državni upravi prištednje v Izdatkih, ko pa na diugi strani komisija sama obtežuje Avstrijo z visokimi mesečninaml svojih članov. Antantini oficirji, ki imajo skrbeti za to, da se uničuje volni materija!, zlasti motorji za letala, dobivajo mesečnino po 100.000 K in vojaki po 40.000 K. Pri taki »podpori« od strani antante pač ni čudno. da. se v Avstriji vedno bolj množe klici po združitvi z Nemčijo. NOVOST! NOVOST! Primorske pesmi Igo Gruden. mm nar. uui m n m. n Razna poročila. Kitaj M Izprazni zasedena Dalmacija? »Nove Doba« poroča iz Šibenika, da v tamkajšnjih Italijanskih vojaških krogih govorijo, da bodo Italijani zapustili zasedeno Dalmacijo do 15. marca. Pred mr dnevi !e dospel v Šibenik italijanski general, da vinski bratec v tem oziru čisto drugačen tip pijančka. Leta dru-ga vrsta obiskovalcev »ekstra sobe« ali takozvani »stalni gostje« živč samo v zbijanju šal, uspevajo le v gojenju veseličenja ter se tudi množ6, to se pravi, znajo si pridobiti učencev in novih »bratcev«. Vinski bratec je sicer le nekaka posebna vrsta nočnih ptic, uvrstiti ga pa moramo v razred »neločljivih«, ker se ga naloti samo v »družbi«, s katero ga veže »simpatija«. V tem o/iru se razločuje posebno od »tihega« pijančka, ki kakor osamljen vrabec, zadoščajoč sam sebi, čepi v najtišjem kotičku ter se kvečjemu oglaša z enostavno melodijo točenja pijače v kozarček in srkanja kapljic. — Veliko moških obojega spola, samcev in oženjenih Išče in najde zabave in »duševne probuje« le v gostilni in vsled te skromne tendenc ce se osredotoči mišljenje in čuv-stvovanje tako »organiziranega« pijančka le v večernem cilju, ki je ali »Figovec«, ati »Fajmošter«, ali »Ložar«, ali »Štefan« in kakor se že imenujejo te zagonetne tvrdke popularnih lečnic. Pravoverni vinski bratec komaj čaka normirane ure, ki ga popelje v Meko njegovih želja, za kar seveda nima pojma vodo pijoči gjaur. Vinski bratec začne živeti Sple v gostilni, to se pravi, kako on pojmi »živeti«: da biva med »dobrimi pri- V tiovO stranko so vstopili demanti, ki so bili v opoziciji proti skupini Oiolitti-Cre-cicli. Na proglasu stranke je podpisanih 50 oseb, izmed katerih je večina Jugoslovanov. Kaj se godi v Južni Srbiji? Muslimanski člani radikalne in demokratske stranke so svojima klbuboma predložili poročilo o težkih razmerah v Sandžaku tn Makedoniji. Od svojih klubov so zahtevali, da se to vprašanje stavi na dnevni red In da k»n-stltuanta imenuje posebno medstrankarsko komisijo, ki bo dogodke najobjektivnele preiskala* ★ Konferenca Izvedencev v Bruslju. Po navodilih vrhovnega sveta bodo člani kon-. »erence izvedencev poklicani za 17. februarja v Bruselj. Tudi nemški zastopniki ao povabljeni k temu sestanku. Romunski pogoji za mirovna pogajanja z Rusijo. Kakor poročajo iz Bukarešte, 'e minister zunanjih poslov na Cičerinovo vprašanje odgovoril, da začne Romunija mirovna pogajanja le tedaj, ako Rusija pn- 1 zna priključitev Besarabije Romuniji. Južnotirolska meja. Tiskovni urad a Južno Tirolsko javlja uradno: Mednarodna komisija je končnoveljavno določila meja pri sedlu Reschen, 3 km severno od pri« meme črte v dolžini 7 km, tako, da se d N žavna meja krije z administrativno mej<< občine Reschen in občine Nauders. Pega vica na Dunaju. Kakor poroča da-najska »Rathauskorrespondenz«, je doslej obolelo za pegastim lesarjem vsega skupaj 25 oseb. Od teh jih pripada 18 družoj artistov, ki se Je, kakor je dognano, oku-žila na potovanju iz Trsta na Dunaj prej-kone v Trbižu. Trije primeri pegastega lesarja izvirajo od drugod in štirje so nastali med dunajskim prebivalstvom. Tekom 24 ur se je pojavil samo še en primer od zunaj. Od obolelih je doslej umri samo eden. Dosedanje razširjenje bolezni ne zbuja nobeno bojazni. Naraščanje samomorov v Zedinjenih dr. .J>vab. Število samomorov v Zedinjenih dr. žavah je lani zraslo za okroglo looo |n je znašalo nad 6000, med temi 707 otroških samomorov. Najmlajši morilec je bil stat 5, najstarejšj 103 leta. osebno vodi tepraznjenje. Stare avstrijske ladje, ki so osule v Hbeniški luki, so odplule proti Puli. Republikanka stranka v okupirani Dalmaciji Iz Zadra poročajo, da se Je tamkaj osnovati republikanska stranka Dalmacije. Jatelji«, da se ogreva ob šalah, improviziranih, večinoma stabilnih dovtipih in stnešnlcah, ob skromnih zbadljivkah in ugankah, pri čijih »rešitvi« sedaj ta, sedaj oni pade v »tajbo«. In v resnici so si vsi »dobri prijatelji«. To čustvo se poraja na novo sleherni večer, če »bratec«, ki Je danes na vrsti, naroči »Štefan« vina in se med zvenenjem vzdignenih čašic pojavlja ogenj »prijateljskih poljubov« ter se po strogih zakonih nepriliznjenega prijateljstva zvrnejo polne čaše v grlo. In kako požrlovalno je na tak način pridobljeno in zapečateno prijateljstvo! Ali potrebuješ denarja? i »Prijatelj« ti ga posodi. Potrebuješ botra? »Prijatelj« tl je na uslugo. Potnega kovčega nimaš? Evo ti ga. Želiš 11 kako spričevalo, morda celo potno legitimacijo? »Prijatelju so znana vsa sredstva in pota in Jutri ob osmih jo že imaš. Itd. »Prijatelju« ni nobena žrtev prevelika. nobena pot predolga, noben trud preveč, , da ustreže vinskemu bratcu. Za svojce bi morda ne storil koraka, za »bratca« pa je v stand čakati dolge ure pred vratml visokih gospodov. On pozna samo eno vrsto prijateljev: »vinske prijatelje«. In kaj povzroča to srčno in dušno zvezo? Skupna zadeva steklenice, navada in — burke. (Konec prihodnjič.' DRŽAVNA CINKARNA V CELJU PRED KATASTROFO. Uničevanje domačo Industrije V Celju imamo veliko cinkamt-ško podjetje, ki je edino te vrste v Jugoslaviji. Cinkarna je bila last avstrijskega erarja, od katerega smo jo ob prevratu prevzeli mi. Cinkarna je torej tudi danes državno podjetje. Pazsodni človek bi mislil, da bo naša državna uprava vsaj tej svoji instituciji šla na roko, ako že tako brezvestno ubija privatno industrijo. Pa bi se pošteno motil. Kakor vsa naša industrija se ima tudi državna cinkarna boriti z ogromnimi težkočami. Vsled splošnih draglnjskih razmer so že proizvajalni stroški sami izredno visoki. K temu pa pride še nesmiselna, neverjetno visoka izvozna carina s poslovnim davkom, tako da je cinkarna popolnoma izločena iz mednarodne konkurence. V naši državi sami pa lahko razpeča le neznaten del svoje produkcije. Vsa prizadevanja, razširiti krog domačih odjemalcev, so ostala dosedaj brezuspešna. Zato se kopičijo zaloge od dneva do dneva in presegajo danes že tOO vagonov blaga v skupni vrednosti 25 milijonov kron. K tema pride Se okrog 40 vagonov cinkove rude v vrednosti nad 15 milijonov kron. Vsega tega bogastva cinkarna ne more vnovčiti, pa sc zato vsak dan bolj zadolžuje In se bliža neizbežni katastrofi, ako vlada v zadnjem hipu ne spremeni svoje brezglave politike. In vendar je rešitev prav lahka. Cinkarna je že ponovno prosila za oprostitev izvozne carine, ker bi lahko v tem slučaju uspešno konkurirala na svetovnem trgu. Za Izvoz prideta vpoštev v prvi vrsti clnova pločevina in cinkov prali. Proizvajalni stroški za 1 kg cinkovega pra ha znašajo 17 K, svetovna cena je danes približno enaka. A če hoče cinkarna danes to blago Izvažati, mora plačati od vsakega kg 8 K Izvozne carine In 4 K poslovno-obrt-nega davka. Pod takimi pogoji je Izvoz seveda nemogoč. Isto je s cino-vo pločevino, kjer dosegajo lastni proizvajalni stroški s 27 K za 1 kg tudi približno višino svetovne cene. Pri Izvozu pa zahtevajo 5.50 K carine in 2.75 K poslovno-obrtnega davka za vsak kg. Surovi cink presega že s produkcijskimi stroški tako izdatno svetovno ceno, da na izvoz ni niti misliti Tudi cinova ruda vsled prevelikih transportnih stroškov ne‘pride vpoštev za izvoz. In vendar za surovi cink in cinkov prah v naši državi ni nobene potrebe. Cinkove pločevine pa porabimo doma, kakor že omenjeno, le nekaj odstotkov. Ako finančna uprava ne spremeni v najkrajšem času svoje carinske in davčne politike, bo morala državna cinkarna v Celju, ki bi lahko bila za državo vir stalnih In bogatih dohodkov, ustaviti svoj obrat in delavstvo odpustiti. ★ 4-’ Dogovor med Jngoslavilo In Av-strijo o provizoričnem urejeni« medsebojnih trgovinskih odncšajflv, Ta dogovor dala obema državama pravico naj večje ugodnosti. Vsebuje določbe glede prometa s popravljenimi ta predtflanlmd predmeti, kakor tudi posebne določbe o svobodnem prevozu skazi obe državi. Oba pogodbenika sta se dogovorila, da bosta uvedla pogajanja, kakor hitro bodo okolnosti dopuščale, za oseben dogovor v olajšanje malega obmejnega prometa, da bosta skupno delovala za ubranitev tihotapstva ter da sl bosta sploh prizadevala oritl do copol- ne svobode medsebojnega trgovinskemu prometa. Istočasno s tem dogovorOm se j« sklenil med obema državama kontingental dogovor Pod izvozni kontingent JugosU-vije spada žito in moka, druga živila in lomila ter razne sirovlne za industrijo, med drugimi: tkan insko tvorivo, strugarske In rezbarske tvarine, krtačarsko In pletenta-sfco tvorivo, kofe, strojarsko tvorivo, kemikalije, kovine In kovinski materijal, les in drvno oglje. Izvozna kontlngcntna Usta Avstrije vsebuje: železno bi drngo kovinsko blago, vozila elektrotehnični materijal, papir, materijal za tiskarne, tkanine, usnje, kemikalije, barve, medicinske inštrumente, vsakovTsta učila, steklene tehnične pred-mete, kavčuk in keramiko (porcelanski, lončarski itd. Izdelki), opeko, mašilnl ma-terlJaJ pri strojih itd., čopiče, lesene žreb-IjlČke (cveke), obklade (furnirje) itd. + Davek na poslavni obrt Zveza trgovcev Je zaprosila finančnega ministra, da ustavi plačevanje davka na poslovni obrt do 3. t m., ker se vrši ta dan v Beogradu sestanek gospodarskega sveta. Zveza trgovcev, ki Je tudi povabljena na ta sestanek, namerava ob tej priliki določiti svoje stališče glede plačevanja navedenega davka. + Olajšavo za brv oz suhih češpelj. M-i nlstrstvo za promet Je naročilo vsem železniškim direkcijam, da morajo Izvoznikom suhih češpelj In marmelade staviti na razpolago potrebne vagone. Za naše češplje se Jnteresirado posebno v Hamburgu, DanskL Holandski ta drugih severnih krajih. + Vprašanje otvoritve tvornlce In skladišča za perilo v Brodu na Savi. V prosto-rlh bivše kavarne »Crvena kuča« v Broda nameravajo otvoritl tvornico In skladišče *a perilo, ki bi te v začetku zaposlilo oko- li 80 delavcev. + 25 letnica beograjske »Prometne banke*. Dne 26. Jan. Je slavila »Prometna banka«, ki je eden najaktivnejšeh denarnih zavodov v Srbiji, 25 letnico svojega obstoja. Po petindvajsetletnem intenslvnem delu se je banka vkjlub vsem gospodarskim neprilikam, s katerimi se Je Srbija v tem času borfia, tako visoko posnela, da vefja sedaj za eno najmočnejših bank na slovaa-skeni jugu. + Prometni zavod za premog, ta precej zagonetna delniška družba v Ljubljani, sklicuje občni zbor na dan 14. t. m. Objavo sta podpisala Josip vitez Pogačnik ta Jadranska banka. + Mariborski trg. Svinjska mast 52 do 56 K; svinjsko meso 32—36 K; govela meso 18—22 K; teletina 20—22 K; ov&t« meso 18—20 K; puran 120—180 K; gos 80 do 140 K, jajca 3—4 K; koruza 4—5 K; Ječmen 4.50—5 K; oves 3 K; ajda 3 K; pšenica 6—7 K; ajdovo pšeno 11—12 K; proseno pšfctio 7—8 K; liter mleka 4-50—5 Kj surovo maslo 55—60 K; kg sira 9—10 K; liter smetane 20 K; kg krompirja 2—2.20 K; leg čebule 5—6 K; kg jabolk 4—8 K. + Žitne cene na lirvatskem. Cona pšenice je 1000—1010 K; nova koruza 375 do 410 K; oves 300—330 K. ★ + Predlogi angleškega delavstva za omejitev brezposelnosti Na zborovanju britanske delavske stranke ln zveze strokovnih organizacij v Londonu se bo razpravljalo o nar-edbah, k! bi omejile brezdelnost ta napravile konec krizi, ki Je nastopEa vsled nje, je bfla sklenjena resolucija, katera zahteva nastopno: Prosta trgovina z Rusijo, vzpostavitev trgovine z kontinentom, stabilizacija meničnih tečajev, 44 ur dela na teden, ne da bi se pri tem znlžaio mezdo, ter odškodnina za dobo brezposelnosti, ki bi znašala dva funta šterllnga na teden itd. Resolucija se predloži mlnistrr skemu predsedniku. + Znižanje cen železu. Nemška indu. strijska zveza za pridelovanje sirovega železa je znižala cene za 270 mark pri toni. Sedaj stane tona železa 1200—1300 mark. + Padanje cen steklenim izdelkom v Bclgiii. Položaj na trgu stekla v Bclsiji jc vedno slabši. Na borzi stekla v Charlerol so cadle ccne stekla za 5 do 10 odstotkov. Dnevne vesti. — Razmejitvena komisija določuje sedaj mejo ob Muri. Mura bo sicer tvorila nepreklicno mejo med naSo državo in Avstrijo, vendar je »reba tok reke stalno fiksirati, ker se lahko struga tekom stoletij menjava. Nato prestopi komisija na bivše ogrsko ozemlje (Prekmurje). Tudi tam bo šlo delo hitro, ker ostanejo nekdanje državne meje med Avstrijo in Ogrsko. —Smrt dveh rodoljubov. V Knežaku »a Notranjskem jo umrl trgovec In gostilničar Jos. Čuček, v starosti 72 let. Pokojnik Ic bil odlična osebnost, znan po coli Notranjski, lnaiosio lot župan in načelnik odbora za pofcoadovanje krasa. Kot prijatelj Vilharjeve rodbine sre pokojniku glavna zasluga za velikodušno volilo pok. gos.oe Vilharjeve Družbi sv. Cirila in Metoda. — V Trstu je premini] železniški uradnik Mat. Lavrenčič iz znane postojnske narodne rodbine. Pokolnik je marljivo deloval pri vseh slovenskih društvih ter bil mnogo let pred-, sodnik rojan&ke C. M. podružnice. ZasluŽ-/ nlina rodoljuboma časten spomin! — t Drago Rumpret. Dne 20. januarla je postal splošno priljubljeni sromeljski nadučitelj Drago Rumpret žrtev lovske nesreče. Omenjenega dne sta šla s posestnikovim sinom P. O. skupaj na lov. Kmalu sta zasledila lisico ter nanjo streljala. Liska pa se je obrnila v drugo smer, vsled česar ie Rumpret zaputil svoje mesto, česar ne bi smel storiti. G. ]e Se enkrat ustrelil ter zadel nadučitelja po nesreči smrtno v trebuh. Ranjenca so odpeljali v brežiško bolnico, toda že med potjo le v groznih bolečinah Izdihnil. Rajnkega, ki je vse svoje življenje posvetil narodu in v blagor ljudstva, }e spremila na njegovi zadnji poti ogromna množica. G. Kneplč, nadučitelj iz Vidma, se Je v imenu učiteljstva v kratkem nagovoru poslovil od dragega pokojnika. Nato so še govorili v imenu Srotnlja-nov posestnik Kos, v Imenu njegovih so-Solcev g. Humeu ter v imenu krškega Sokola dr. Jan. N. v. v. m.! — Umrl ie v Postojni g. Matija Petrih, lamošnji urar, star 76 let Bil }e 32 let načelnik gasilnega društva v Postojni in ima zelo velike zasluge za gasilstvo. BU je tudi odbornik deželne gasilne zveze v Ljubljani in častni član mnogih gasilskih društev. N. v m. p.l — Osebne vesti. Za vladne svetnike so imenovani okrajni glavarji Ant Mencinger, Fr. Podboj, dr. Henrik Steska, L. OTasselil In Rajko Svetek, pol. svetnik Vek. Kerše-van je dobil naslov višjega podle, svetnika Dr. Fr.-Vidic le Imenovan za vladnega svetnika v 7. čin. razredu. — Odlikovanje. Z redom Sv. Save V. razreda ie odlikovan g. Inž. Pinc Franc, načelnik kurilnice drž. že!, v Ljubljani. — Vpokojenci Južne železnice In stano-/anjsfce razmere. Zadnjič smo poročali, ka ko škandalozne prejemke Imajo vpokojen-cl jiftne železnice. Marsikateri vpokojenec dobiva mesečno jedva toliko Icronlc, kar JBi potrebuje dnevno za preživljanje rodbine. K temu pa pride še skrb za stanovanje. Umevno Je, da vpokojenci, ki nimajo lastnega premoženja ter niso sposobni za postransko službo, ne morejo vselej redno plačato stanarine. Posledica je, da se jim kratkim potom odpovedo stanovanja. Južna železnica pa Ima na Resljevi cesti hiše, ki so zidane lz pokojninskega tonda, ter so torej last vpokojencev. V teh hišah stanujejo aktivni uslužbenci Južne železnice. Poverjeništvo za socialno skrbstvo ln centralna vlada naj prisilita južno železnico, da sprejme v imenovane hiše potrebne vp> kojence, za svoje aktivne uslužbence pa naj zida nove hišev Vpokojenci imajo v tem oziru zaupanje v poverjenika g. Ribnikarja. — Zaupniki soclalno-demokratsklh gospodarskih organizacij Iz cele Slovenije zborujejo včeraj ln danes v Ljubljani. — Tcčall za črevljarje in krojače. Urad m pospeševanje obrti Je 31. m. m. zaključil tečaja za invalidne črevljarje In krojače. V Ljubljani se bo priredil zopet prikrojevali tečaj za črevljarje, v Cediu pa prikrojevala! tečaj za krojače. Interesenti mojstri 9n pomočniki naj takoj prijavijo svojo udeležbo, in sicer za črevtjaKiki tečaj, ki se bo vršil v Ljubljani, na Urad za pospeševanje obrti v Ljubljani, za krojaški tečaj, ki se bo vrSil v Celju, pa na krojaško zadrugo v Celju. — Lastniki certifikatov za državno na. stavljenco sc opozarjajo, da veljajo za leto 1 0 izstavljanj certifJkatii za vožnje na progah juine Železnice v kraljevini SHS brez nadaijtith farmalitet še.naprej do 23 februarja 1921. 'Liubnaiia. Represalije proii Nemcem. Ni dovolj, Ja so se Nemcem prepovedale društvene prireditve, tomvoč bi bilo potrebno, da se sploh revidirajo nemška društva. V Ljubljani še vedno obstoji nemški »LeJtrcrveieto«, dasl nima več aktivnih članov. Nadalje je ustanovil dr. Eger po prevratu neposredno pred svojim odhodom novo društvo »Deu-'scher Verein*. Društvo se je ustanovit) poglavitno za to, da se Je na nezakoniti način polastilo velike knjižnice »Stidmarke«. ObJa&tl naj bi se vendar pobrigale, kad 3e danes s to knjižnico. Prepričam smo, da se knjige Se vedno teposojujejo, a to tudi take, ki imajo zastrupljeno nemško nacionalno vsebino. — Židovska nadlega Ob prihodu vsakega zagrebškega vlaka prevladujejo švab-ski klici: »TrSger, Lohndlener, Kutscher« itd. Samozavestni kričači so Židje, ker Nemci lz Avstrije se vedejo vsaj na videz bolj previdno v naši prestoliol. Zidovski agentje žive v predvojni dobi ter hočej) s svojo limpertinenco še vedno vse ustrahovati. Poznalo ie »Lalbach« in »Agram« ter zahtevajo od vratarjev lu javnih uslužbencev vsa mogoča pojasnila v nemškem jeziku. V naši sužonjski potrpežljivosti kar tekmujemo z uslugami. — Splošna gospodarska zadruga za SlovcnUo v Ljubljani, Gosposvetska cesta 2, nudi članom fino bana&ko moko 00 po 17 K, domačih mlinov št. 0 po 16.50, moko za kuho št. 1 po 15.50 K, ajdovo moko popolnoma belo po 17 K, koruzni zdrob po 7.50 K, koruzno moko svežo mleto iz domače koruze po 6 K, riž po 26, 28 In 30 K, lefo 10.50 K, nadalje testenine, olje, mast, razne dišave, mila Itd Ta teden Ima v ras-prodajl tudi suho meso, gnjat in ribo. Novi člani sc sprejemajo vsak dan od 8. do 12. in 3. do 5. Delež 50 K, vpisnina 4 K. Jamči se z dvojnim deležem. Clan more postati vsakdo, ki plača predpisan delež. Člansko zborovanje zadruge se vrši t, m. Dan se pravočasno objavi — Veliki pustni korao. Vstopnice za »Stavčevo« maškarado se dobe v predprodaji v trgovini g. L. Černeta v Wolfovl tfl-ci ln na dan prireditve od 9 do 12 ure dop. v dvorani hotela Union. Vstopnina za nečlane 30, za člane 20 K toda le v predprodaji. Posebnih vabil se letos ne bo raspa-§Hjalo in Je vstop splošen. — Društvo Jugoslovanskih železniških uradnikov v Ljubljani priredi v soboto 5. t m. zabavni večer s koncertom In plesom v dvorani Mestnega doma. Sodeluje salonski orkester Sokola I. ter kvartet prof. dr. Kozine. Začetek ob 8. zvečer. — Nesreča v tovarni. V T&nnlesovl tovarni Je padlo težko kdo delaven I«. Gorenjcu na nogo tar mn jo zdrobilo. Preparali so ga z rešilnim vozom v bolnico. neca Slovenca Računa iz Konovce so nemčurii pred nar dnevi nanadli v Sinči vasi in ea pretepli. Nemški orožniki niso ščitili troina. marveč so ga sami s puškami suvali, češ, Slovenca smeš pretepsti, samo ubiti e a ne smeš. Primorje. Logaški komlsarijat (okrajno glavarstvo) sfc seli v Idrijo, kjer bodo prostori kmalu pripravljeni. Fašisti in bombe sta takorekoč dva nerazdružljiva dela. Italija je res lahko »ponosna«, da je v svoji 2000 letni kulturi rodila takšne sinove. Fašisti pa ne napadajo z bombami samo Jugoslovanov, temveč tu li pristaše nasprotnih strank katerekoli narodnosti. Tako so 29. jan. zvečer vrgli bombo na Delavski dom v Vodnjanu pri Puli. V poslopju je bilo zbrano mnogo delavcev so-eijalistov, vendar pa se le slučajno ni zgodila nobena nesreča. Maribor. Nov nemški manever. Ker ie bil Nem com prepovedan »Bergfest« kakor tudi druge prireditve, vabijo sedaj v »Marburger Zeitung« svoje somišljenike s pretvezo, da pokrliejo vsal del prireditvenih stroškov, naj sl proti vstopnini dveh kron ogledajo okrasitev OBtzove dvorane. Mislimo, da bi bilo treba tudi taka vabila prepovedati, ker značl poset GBteove dvorane ob takih «kol-nostlh demonstracijo proH vladnemu ukrepu, ki Je bil tovan le vsled nemškega terorja proti našim lludem na Koroškem. Obrtniške razstave. Na svoji seji, ki jo Je imelo slovensko obrtno društvo dne 27. Januarja, se je sprejel sklep, da se letos poleti priredi v Mariboru razstava obrtulšk:h izdelkov, leta 1923 pa obrtna razstava v večjem slogu. Obsojen baron. Ker le nemški baron Twlckl odpustil svojega oskrbnika Gleisler-Ja In med prerekanjem sunil njegovo ženo v prsa, da Jo Je ranil, k bil sedaj obsojen na 24 ur zapora ali 200 kron globe. Cel{e. Mestno gledališče v Celja. V četrtek dne 3. februarja ob 19 in pol se predstavlja v našem gledališču tridajanska veseloigra »Oosipod senator« od SchOnthau in Ka-delburga. Dijaški dom se ustanovi z začetkom priliodnjega šolskega leta v Celju v prostorih, kjer Je sedaj nastanjena Rudarsk* Sola. Zavetišče za dečje oskrbo namerava ustanoviti država v Celju. Rfczplsana učna mesta. Na celjski realni gimnaziji so razpisana 4 stalna učna mesta. Podrobnosti so razvidne Iz razpisa v »Uradem listu« št 10. Veliko sokolsko maškarado prirej! Celjski Sok od na pustno nedeljo zvečer v vseh zgornjih prostorih Narodnega doma. Pustno veselico priredita »Čitalnica« ln Celjsko pevsko društvo na pustni torek zvečer v Narodnem domu. Mlajša zanesljiva babica se sprejme tia celjski javni bolnici. Koroško, Nova nemška nasMstva. Dan na dan se dotraiaio na Koroškem nasil-stva orati Slovečem zlasti proti onim. ki sezavedato svoie narodnosti. Navedemo nai samo nekal primerov. Dne 1. ianuaria 1921 so poizkušali time ne ni vdreti v stanovale' posestu. a lirnaciia Delavca v Poirk.vi. mu pretili in mu raz-vse šipe. — V Zgornji Libni pri Pliberku le Anton Obertauč dne 2. ianuaria zavednega Slovet! skesra kmeta Lesiaka in Franceta Volnato-vesra hudo poškodoval na elavi. — Dne 1. iannarta so nemčurii kmetu Valentinu Ovniču v Ponikli razbili okna in driure nredmete. — Zaved- MALI ZEMLJEVID O. Dr. GAVAZZ1JA. G. urednik! O. dr. Gavazzl si ie v današnji številki Vašega cen), lista izprosil prostor za obrambo proti kritiki njegovih dveh zemljevidov, U je bila objavljena v »Slovencu« od 22. m. m. Pomanjkjivost svojega velikega zemljevida opravičuje g. dr. Gavazzl s tem, da Je bil ta zemljevid sostavljen 1. 1919, ko se še ni *nalo za prave tneje. Ta izgovor torej ne velja za mali zemljevid. In vendar Je tudi ta poslednji napačen in netočen ln priča o isti neodpustljivi površnosti, s katero so sedaj, z malini Izjemami, sestavljeni vsi zemljevidi novih držav, pri nas in tudi v inozemstvu, la malomarnost ki površnost zaslužurjeta na’-ostrejše obsodbe, ker Ju ni mogoče oprav I-vlčltl z drugim, nego naglostjo, s katero se taki izdelki mečejo na književna trg. V dokaz naj navedemo lz velikega števila le tri neodpustne napake. Na malem zemljevidu pripada Jugoslaviji ves levi breg Bojane, Skadar ta ie vel'k del severne Albanije, ki nam Jo do sedaj niso bili še po nikomur prisojeni. Po dr. Oavazzliu potegnjena meja ne označuje niti demarkacijske črte naše okupacije, kar le vsemu sveta zano, da Skadar ni v» naših četah zaseden. Dr. Gavazzl je tukaj enostavno fantaziral. . Enako fantazijo predstavlja tudi njegova meja proti Romuniji, ki gre na njegovem malem zemljevidu veliko predaleč na vzhod. Železnica, ki gre mimo Zombolje, Parduuja in Modoša, ln ki je po resnični meji na dveh mestih presečna, teče pri dr. Gavazzlju popolnoma po našem ozemlju In Je Se celo oddaljena od njegove romunske meje. Naj omenim še tretjo napako pri Kaniči, kjer je dr. Gavazzl celo ozemlje med levim bregom Drave ln njenim severnim starim koritom, z glavnimi kraji Ždalo 'n Golo, eostavno priklopil k Madžarski, aka-ravno pripada ta kraj od nekdaj k Hrvaški In nam Je bil po hudem boju prisojen tudi na mirovni konferenci. Ze tl trije primeri dokazujejo, da g. dr. Cavazzi ni nikdar videl kart, ki so bile priložene k mirovnim pogodbam; da, da ni uiti čatai časopisov, v katerih se Je svojčas poročalo o delovauju naše mirovne konte-rence, kajti sicer bi moral znati o dolgotrajnih, a žal brezuspešnih bojih za dosego boljše meje proti Romuniji, o uspešnem balu za rešitev Zdaie ki Gole, in o neodločenem boju za Skadar. Tako se ne dela zemljevidov. Popolnoma ponesrečen le tudi njega v poizkus, da bi opravičil naziv »Medjlmurja« za sosednje Štajersko. Res Je pač, da leži del Štajerske med Muro ta Dravo, in da se b< vsled tega mogel Imenovali »Medi', murje« kakor njegov hrvaški nastavek; ne-pobltno dejstvo pa je, da se slovenski lorajl okolo Ljutomera niso nikdar tako Imenovali. Po l»2ikl *• **■ Gavazzija bi so moralo kot »Primorije« označiti ne samo bivše avstrijsko Primorje (Goriško, Trst ln Istra), temveč tudi hrvaško Primorje ln Dalmacija, ki Je tudi primorska dežela. In tu bi bila taka označba vsaj kolikor toliko opravičena, ker se v narodu govo«rl o hrvaškem In o dalmatinskem Primorju. Pod imenom »Medjtaiurie« Pa se Je vedno raz-umeval le tisti ta* ozemlja med Muro la Drarvo, ki Je po hrv* »zodovinskem pravu spadal’ h Koroški, ki so si ga pa prisvoll'1 Madžari. Danes ie ta del upravljan iz Zagreba, dočim spada ljutomerski okraj pod Slovenijo. Zemljevid nam nima podati neke fantazije ta *eHe sestavitelja, temveč današnje faktično stanje. Smatral sm ™ potrebno, da opozorim na površnost omenjene karte, ker nikakor ne gre, da bi se motili > takimi netočnimi in površnimi izdelki pojmi pri nas ta v tujini. Ljubljana, 1. febr- Adriaticu«, POPISNIM KOMISARJEM l G*, popisni komisarji za Ljubljano in Spodnjo Šiško se prosijo, da pridejo zanesljivo spodaj določenega dne in točno ob določeni uri v veliko dvorano mestneca magistrata, da se skupno po okrajih ugotovi, če niso stranke katerih hiš dvakrat popisane, oziroma če ni prebivalstvo katerih hiš, šup, barak, vagonov itd., v katerih stanujejo ljudje, dvakrat popisano. Og. popisni komisarji naj prinesejo s seboj samo opisni krog (formular št. 1) in kontrolno polo (formular št. 5). Kedaj se bo predložil ostali materijal, se objavi pozneje. Ojr. popisni komisarji naj se zglase v veliki dvorani na magistratu, kjer , so dobili listna navodila, zanesljivo 1 in točno po sledečem redu^ 1. Og. popisni komisarji za 1. okraj (popisni krogi št. 1 do 23), dne 3. februarja 1921 ob 8. url dopoldne. 2. Qg. po-oisni komisarji za 11. okraj (popisni krogi št. 24 do 40), dne 3. februarja 1*521 ob 10. uri dopoldne. 3. Gg. dopisni komisarji za 111. A okraj (popisni krogi št. 50 do 65), dne 3. februarja 1921 ob 2. url popoldne. 4. (Ig. popisni komisarji za 111. B okraj (popisni krogi št. 66 do 85), dne 3. februarja 1921 ob 4. uri popoldne. 5. Og. popisni komisarji za IH. C okraj (popisni krogi št. 86 do 105), dne 4. februarja 1921 ob 8. ur: zjutraj. 6. Og. popisni komisarji za IV. A okraj (popisni krogi št. 106 do 133), dne 4. februarja 1921 ob 10. uri dopoldne. 7. Og. popisni komisarji za IV. B okraj (popisni krogi šL 134 do 162), dne 4. februarja 1921 ob 2. uri popoldne. 8. Gg. popisni komisarji za V. okraj (popisni krogi št. 163 do 174), dne 4. februarja 1921 ob 4. uri popoldne. 9. Gg. popisni komisarji za VI. okraj (popisni krogi št. 175 do 189). dne 5. februarja 1921 ob 8. uri zjHtrai 10. Og. popisni komisarji za VII. okraj (popisni krogi št. 190 do 210). dne S. februarja 1921 ob 10. uri dopoldne. — Ta poziv je nabit tudi na mestni deski, levo od vrat glavnega magistralnega poslopja, kjer se bodo nabili tudi nadaljni razglasi, ki se tičejo Ijudsekga štetja. Sokolstvo. Priprave za sokolski zlet v Osijeku. Kakor znano, je Jugoslovenski' sokolski sa-vez sklenil, da se vrši drugi sokolski pokrajinski zlet v Osijeku. Zlet se bo vršil 27., 28. in 29. junija t. 1. Po dosedanjih računih se ga bo udeležilo okoli 10.000 jugoslovanskih in 4000 češkoslovaški sokolov. Za slavnost se vršilo že priprave. »Društvo za zgradbo doma Sokol I. Ima svoi redni občni »bor v nedeljo dne 6. februarja oh 9 url predpoldne v društvenem lokalu Sokol I. Trg Tabor St 2. Ker se bo sklepalo o važnem in dalekoseZnem proračunu za letoSnjo dobo, vabi k najobliaejšl udeležbi odbor. Zdravo! vezani izvodi po 50 K pri ..Slovenski Socialni Matici14 v Ljubljani, poštni predal 91. Pokrajina. Škofja Loka. Tukajšnji fantje - pevci so priredili 23. januarja svojim k vojakom odhajajočim tovarišem poslovilni večer 9 petjem in plesno zabavo. Oktetu godbe g, Skorpika iz Ljubljane In vsem, lil so pripomogli do lepega večera, posebno gospem ln gospodičnam, najlepša hvala. — Cisti dobiček od zabave se Je razdelil mod ta« kajšnja društva In sicer: Sokolu 1000 K, Gasilnemu društvu 1000 K ta podružnici Jugoslovanske Matice 600 K. Poljane nad Škoijo Loko. Pišejo nami Tukajšnje orožnlštvo Se imelo pred krat« kim Izredno srečo. V treh zaporednih dnett so odvzeli orožniki tihotapcem za Blego« šem 8 glav živine, ki Je bila namenjenai preko meje. Večinoma se pečajo s tihotapi stvom mladi delotnrzneži, id živino tudi kradejo. Tukajšnje orožnlštvo Ima s Uho* tapd sploh veliko posla Io bi se moralo zt-to tudi izdatnejše pomnožiti. Ste oreveč občutliivl za mrzli ?rak? Vsakovrstna bolečine se ta* kol noiavliak)? Slabost? Oi. kako ta ubfatnHo bolečine in utrtolek) tela masaže s Fellerlevim oravim Elza** fluidom! 6 dvoinatih ali 2 veliki šdb« cHalni steklenici 42 K. Državna tro« Sarina nosebei. Potrebovali bo odvalaioče želo. dec okrenčtdoče sredstvo? Poslu« Jfite se le Fellerlevih pravih Elza* kroclilcl 6 Skatlilc 18 K. — Omot Ul poštnina nosebei a naicenele. Eu< sren V. Felier. Stublca donia. Elsfl ir« st. 252. Hrvatska. F. (7) Gledališče in glasba. Na5 dosedanji glasbeni kritik 2. Zorku Prelovec je z danaSnjim dnem opustil svoje poročanje. Poleg zasebnih razlogov sa g« dovedle do tega koraka znane razmere prt našem gledališču, kjer se presojajo kritike s preveč osebnega stališča, ta želja odbora pevskega društva »Ljubljanski Zvon«. Uvažuiemo argumente g. Prelovca, kakor nam Je tudi žal, da izgubimo tako vestnega in požrtvovalnega sotrudulka, ki sl Je vedno prizadeval, tc$uo In — to ie posebno povdarjam© — nepristransko informirati slovensko Javnost o vseh zanimivih pojavih slovenska glasbene umetnosti. Smatramo za svojo dolžnost, da st g. Prclovcu tem potom tudi Javno zahvalimo. — Uredništvo »Jugoslavije«. Radi težke obolelosti gdč. Richterjeve se poje v četrtek 3. t. m. mesto opore »Da-liborc opera »Rlgoletto« za B. Glasbena Matica je v ponedeljek zvečer svo0 zadnji Izredno uspeli koncert ponovila, topot pri precej pičli udeležbi občinstva. Kdo pa misli v predpustnem času, ko se večer za večerom za stavo pleše po vseh ljubljanskih dvoranah — ua resen koncert? Kar se tiče moralnega uspeha, le Mi lep kot prvič. Pelo se Je a vnemo 1« navdušenjem. Lajovic Je s svojimi novimi zbori prodrl. Bilo je dosti aplavza, nekatere pesmi je moral vrli MatlSnl zbor ponv-vKL O. Niko Štritof na] na začrtani poti vztraja ln potem lahko pričakujemo od Ma-ttčmega zbora še mnogo lepih koncertov z Izključno novimi vtz&oredl. Znanost in umetnost. Oskar Wilde: Pravljice: Poslovenil M. F. v Ljubljani 1921. Založila Slovenska Socialna Matica. — Prevodna literatura Je pni nas razmeroma §e vedno precej revna, zlasti nam manjka klasikov 12 velikih zapadnih literatur, zato moramo najtopleje pozdraviti najnovejši prevod prekrasnih pravljic tega znamenitega Angleža, ki ie vzbujal tako dolgo toliko pozornosti na literarnem polju. Knjiga obsega vseh 15 Wildejevih pravljic in uverieni smo. da jih bo bral vsak nas Hiteli-gent z velikim užitkom. Oprema knjige ie zelo lepa. papir za današ-nie razmere krasen. Dobivajo se Ie Mali oglasi. Preda se: NAJFINEJšI MED, svoj pridelek razpošilja po 4 kg čiste vse« bine s pločevinasto posodo vred za 280 K frauko čebelarstvo bratje Murkdj, Vrh-. tiika. 181 KRASNA DVONADSTROPNA HIŠA v Mariboru Tattenbachova ulica se proda. Posredovalci izključeni. Naslov pove upravniitvo Usta v Mariboru. 183 POHIŠTVO ZA SPALNO SOBO h. orehovega lesa, pisalna miza, plišast« zola z 4 naslonjači to otroški voziček j« naprodaj Selo 41. 184 ELEKTRIČNI LIKALNIKI za vsako idočo napetost. 150 volt, 220 voltov so takoj za oddali pri skladišču V Maribora. Prodajalci dobe pri večjem na* kupu ugodnosti v cenah. Dražba za električno industrijo d. d. MaTibor, Jurčičev« ulica 8. 181i NAJ FINEJŠIH KLOBAS vsake vrste suhih priporočam po najnižjt dnevni ceni Franc Ribnikar, mesar ln pre*> kajevalec, Hrastnik ob Savi. lit POZORI MESARIJA POZORi Lepo opremljena mesarija v večjem trga Štajerske se da v naiern. Naslov pove uprava »JagoslavlJe«. ^ Kupi se: PETROLEJSKE VRČE z ali brez zabojev kupuje po najviSjih cenah Hrovat & Komp., Ljubljana. 13T Službe: MLAD MOŽ, Izučen steklarstva, do sedaj delal po ran Učnih steklarnah v vseh obratih, Slovenec, 35 let star, samec, slovenščine, hrvaščine ln nemičlne zmožen, skozi dolgo vrsto let vodja steklarnice v tujini, ISče mesta kot 5ef ekspedicije oziroma upravitelj založb * steklarski stroki. Cenjene ponudbe pod St 1448 na upravo Usta- 1SS TRGOVSKI POMOČNIK mešane stroke, prvovrstna moč in učene« se takoj sprejme. Traovina Šterk, Črno* me« 170 Razno: ZLATO MOŠKO URO tistemu, kdor ml preskrbi prazno sobo a separatnim vhodom v mestu eventuelna tudi Rožna dolina * GUnce za takoj, alli najkasneje do 15, t. m. Dopisi pod: »Sepa< ratnl vhod* na upravništvo »Jugoslavije«. 1831' PRIJETNO LETOVIŠČE na lepo ležečem posestvu v bližini Mari« bora, se odda za pomlad, poletje ali jesefl dvodružlnsko stanovanje s celo oskrbo la vso udobnostjo. — Vprašanja « točno navedbo družinskih Članov, se naj vpošljeja na anonCal zavod »Vedež« Maribor, pod šifro »letovliče«, na kar se naznanijo natančnejši podatld, 180 TRGOVSKI LOKAL na deželi ali v mestu se išč« v najem. P