Jugoslavija in njene sosede Dr. Roman Savnik 7. ItaUja. 1 Naša največja soseda je Italija. Z njo nas večinoma spaja vodovje Ja-1 dranskega morja, dočim je italijansko-jugoslcvenska kopna meja sorazmernoi kratka. Ta drži od Sušaka preko naših kraških pečin in Julijskih Aip na ] Karavanke. Italija ima izredno ugodne prirodne meje. Na severu jo deli ad\ ostale Evrope mogočen gorski venec Alp, dočim jo povsod drugod oblivaJ morje. j Pokrajinski znaeaj državc je prav mnogovrstcn. V severni Italiji se \ razprostira veliko nižavje, nckdaj zaliv Jadranskega morja, ki so ga reke scasoma zasule s svojimi naplavami. Šc danes postaja nižina vedno večja. | Jadransko primorje zasipa najdaljša italijanska reka Pad, ki nosi s seboj -i mnogo pcska in blata. Kalna in opasna je ta reka, prav taki so tudi njeni alpskt J pritoki, zato je primorano ondotao prcbivalstvo biti vcdno budno na straŽi. \ Leta in Ieta čistijo strugo s stroji ter utrjujejo in dvigajo obrežnc nasipe, l da jim voda ne odnese domaČega krova; kajti vedno višje teČe Pad stisnjea ! med nasipe, marsikjc leži njegova gladina v višini zvonika sosednjc cerkve. 1 V premnogih prekopih so izpcljali vodo po vsej nižini in ker vlada povsod dokaj ugodno podnebjc, je severna Itolija rodovitna poljana, na kateri se v | nedogled razprostirajo koruzna, rižna in pšenična polja, ki jih mestoma . prckinjajo ]c gaji pritlikavega drevja, zlasti dehtečih olcandrov in akacij, ' ter vinske gorice. ] V ostalem zavzema Italija Apeninski polotok, po katercm se vijc Ape- \ ninsko gorovje. Čeprav se dviga mestoma do višine Triglava, vendar ga ne I krijejo nikjcr snežišča in ledcniki. Pusto in skalovito je to gorovjc, kajti I žareče sonce ne dovoljuje rasti zelcnju. S pabočij hite krajše rekc, noseč s J seboj pesek in kamenje, Hki hudourniki, ki polcti skoro povsem usahnejo. 1 245 Vendar je gorovje lahko prehodno. Polotok ima manjše nižine le ob morju, tu pa poteka ravno obrežje, ki je često proslulo zaradi malarije. Ogromne vsote denarja je že izdala država za pobijanjc te bolezni. Zadnji čas se bori proti malariji predvsem šolska mlfldina, Pod vodstvom uOiteljev popravlja p« deželi mreže proti komarjem, nosilcem malarije, vliva olje v stoječe vode in razdcljuje kmetom brezplačno zdravilo kinin. Uspehi so že prav vidni, vcndar bo pretekio še prccej časa, predno bo ta bolezen povsod zatrta. Po srtdnji in južni Italiji goje največ južno sadje in vino. Italija je glede pridelka vina takoj za Francijo druga država na svetu. Živinoreja je tnanj razvita. Guvedo rede le bolj na severu, drugod pa prevladujejo ovce. osli in mule. Rudno bogastvo ni baš znatno. Pridobivajo sicer precej železa, žvcpla in soli. skoro docela pa manjka državi premoga. Zato izrablja italijanska indu-strija vodne sile, kjer pa teh primanjkuje, jc država prisiljena uvažati premog. Trg Sv. Petra v Rimu ^^M Svetnven sloves uživa italijanski marmor. Lornljcnjc marmorja zahteva izred-ncga truda. Okoli 20.000 Ijudi je zaposlenih v kamnolomih; nmrsikaterega kosa blestcčcga marmorja se drži kri ubitega delavca. Marmor dajc Italiji neizbri-sen pcčat. Brcz njega bi ne bilo krasnih marmornatih mest, ki so jih gradili stari Rtmljani, bi Italija nc bila najvažnejša dežcla na svctu na polju kipar-stva in stavbarstva. Italijani so kot nekdaj Rimljani tudi pravi mojstri v liradnji cest. Baš zadnja letn grade Širom države krasne široke cesfe, zavc- . tlajoč sc vsc večjega pomena avtomobilskega prometa. Ualija jc dežela potresov in vulkanov. Skoro vsako leto vznemiri prcbi-valcc potres, ki povzroči vcčjc ali manjšc razdcjanje. Najbolj znani ^nalkan je Vezuv, ki je deloval zadnjikrat pred tremi leti. Najvcčje gorje je povzročil pred skoraj 2000 leti, ko je zasul več rimskih mest. mcd njimi cvetoče Pom-pejc. Na otoku Siciliji je mnogo višji vulkan Etna. Italija je sicer le malo vcčja od Jugoslavije, vendar poseduje tudi kolo-nijc, ki zavzemajo devt-tkratno ploskev naše države. Razprostirajo sc veči-noma v Afriki, vendar so lc redko naseljene. Nasprotno je Italija sama med najbolj gosto naseljenimi državami v Evropi. Stejc 42 milijonov prcbivalcev. Ti so vcčinoma Italijani, vendar prebiva na sklenjenem ozemlju nad pol mili-jona naših rojakov in v Alpah tudi prccej Ncmcev. Italijani sami so si prav razlieni. Na severu so bolj svctloksi in postavni, na jugu manjSt; postavc in bolj temnopolti, prav zelo slični prebivalcem sosednje Afrikc. Znana jc njihova skromnost in razigranost. V tem pogledu prednjačijo Neapolitanci (prtbivalci Neapla), ki ljubijo sladko brczdelje in nimajo nikakega poželje-nja, zato pa tudi nc cenijo vrednote dela. Zadovoljni so z makaroni, svojo nacionalno jedjo, obenem pa so tako ponosni na Iepoto svojega mesta, ki Icži ob krasnem zafivu na vznožju Vezuva, da so prepričani, imeti vso pra- 246 vico denarno tujcc izkoriščati kar se Ie da. Kot pa jc skromno življenje Itali-J jana, tako je draga njcgova smrt. Pokopi se vrše z največjim sijajem; itali-fl janska pokopališča so krasno urejuna kot nobcna ilruga na svetu. ¦ Glavno mesto države je Rim. ki štcje 1 milijon prebivalcev. Mesto sel naglo razvija, Med krasnimi modemimi palačami stojf Častitljivi spomeniki I iz slavnc rimske dobe, nad 300 cerkva pa opozarja, da je mesto tudi kotj središčc katoiičanov imelo slavno pretcklost Le šest ur hoda leži Rim odl morŠa in vendar ni to imtlo nanj nikdar privlačne sile. Šele zadnj* leta se 1 razvija Rim v smeri proti svojeniu morskemu pristanišču Astiji, ki ^a mrzli1-! čno preurejajo. Tja drži zdaj posebna železnica iri avtomobi\ska cc^ta in na i tisoče rimskih meščanov, ki niso prcje v življenju šc- nikdar videli morja, se hiti danes pogosto hladit na itiorsko obrežje. Kot nekdaj slavne Benetke. tako se tutii Italija zaveda pomena morja. Tudi mi ga posedujemo. zato nam jc naŠe sicer sirornašno in skromno primorje najdragocencjše, kar iriiamo.