APRIL 1981
mehanotehnika izola
glasilo delovne organizacije
•H*
*
«£
*
*
!
*
■K*
*
*
TT
Ih
■&
■K-
*
■K*
i ■
*
Hil
un
Razobesimo zastave mesecu mladosti in praznovanj
Delavkam in delavcem, upokojencem ter bralcem našega glasila
ČESTITAMO
ob 27. aprilu — ustanovitvi OF, ob 1. maju — prazniku dela, ob 9. maju — dnevu osvoboditve in zmage.
Družbenopolitične organizacije Poslovodni organi Samoupravni organi Uredniški odbor
Razobesimo zastave mesecu mladosti in praznovanj
Praznujemo 27. april - obletnico ustanovitve OF. Spominjamo se pomembnih in odločilnih dni slovenske zgodovine. V teh dneh je dokončno dozorela slovenska narodna zavest. V Vidmarjevi vili v Ljubljani so se zbrali najbolj napredni in pogumni ter odločno kovali organiziran odpor proti tujemu sovražniku, ki je s svojimi uničujočimi napadi poskušal zatreti naš narod in proti domači reakciji, ki je vse to dopuščala.
Praznujemo 1. maj - praznik dela vseh delovnih ljudi sveta. Naše misli se navadno obrnejo v preteklost, v čas boja delavskega razreda. Zgodovinski in odločilni dogodek za ves delavski razred in vse delovne ljudi je bil ravno 1. maj 1886, ko je 40.000 delavcev v Čikagu odločno stopilo na ulice in demonstriralo za tri simbolične osmice: 8 ur dela, 8 ur odmora, 8 ur kulture, izobraževanja ... Pri nas smo 1. maj prvič praznovali leta 1890, kmalu po kongresu Druge internacionale. Najprej so ga praznovali slovenski in hrvaški narodi, kasneje leta 1906 v Bosni in Hercegovini, pozneje pa še v Makedoniji. Prvi maj je ostal simbol vztrajnega boja za boljši jutri.
Naše življenje danes je splet dolgih krvavih bitk naše revolucije, naše NOB in tega ne bomo nikdar pozabili. Ponosno bomo zrli v preteklost in z zaupanjem zrli in stopali v prihodnost.
Praznujemo 9. maj — dan osvoboditve naše domovine. S spoštovanjem in hvaležnostjo se spominjamo vseh, ki so se žrtvovali in nam priborili svobodo in neodvisnost.
Odločni in trdno zaverovani smo, da bomo s krvjo priborjeno svobodo, z vsemi svojimi silami branili in ohranili.
Praznujemo 25. maj - dan mladosti.
Vsaka izrečena beseda izraža ponos, da živimo v svobodni socialistični Jugoslaviji in da nam je na naši samoupravni poti vodilo Titovo delo. Mladi zadovoljno ugotavljamo, da pri graditvi lepše in bogatejše domovine prispevamo velik delež, zastopani in vključeni smo povsod, čutiti je našo zavzetost in polno aktivnost.
V mesecu maju - mesecu mladosti bo štafeta bratstva in enotnosti potovala po vsej naši domovini in poudarjala pripadnost mladih Titovemu delu in mišljenju. Nam mladim naj bo dan mladosti nova spodbuda za izpolnjevanje delovnih nalog, kajti le s pridnim delom bo naš jutri še lepši.
vrhovni plenum OF na 3. zasedanju, 16. septembra 1941 konstituiral v slovenski narodnoosvobodilni odbor (SNOO). V funkciji in pod imenom SNOO je vrhovni plenum nastopal kot najvišji začasni organ nove ljudske oblasti v Sloveniji.
Svoj politični program je OF zapisala v posebnem dokumentu, ki je znan pod imenom „Temeljne točke OF" in ga je sprejel vrhovni plenum OF novembra in decembra 1941. leta.
V osvobodilni fronti so se združile vse napredne sile slovenskega naroda za boj proti okupatorju. OF je bila enotno vseljudsko narodnoosvobodilno gibanje.
Enotnost vseh naprednih političnih sil pri organiziranju
NOB in podpora, ki jo je OF imela pri večini prebivalstva, sta ji omogočili, da je postala učinkovita nova ljudska oblast, kljub obstoju okupatorjeve oblasti in njegovemu terorju. In prav iz osvobodilne fronte je nastala današnja Socialistična zveza delovnega ljudstva kot naslednica „Ljudske fronte", ki je začela nastajati že v stari Jugoslaviji in se je utrdila med NOB pod imenom ,,Enotna narodnoosvobodilna fronta."
V Sloveniji je njeno vlogo imela prav OF slovenskega naroda. Na I. kongresu leta 1945 je enotna osvobodilna fronta dobila ime „ Ljudska fronta", ki pa se je na VI. kongresu leta 1953 preimenovala v Socialistično zvezo delovnega ljudstva Jugoslavije.
Kiro Jordanovski
Praznujemo 1. maj
Delovni ljudje praznujemo
Delovne zmage, ki jih vsako leto še posebej poudarimo ob 1. maju, prazniku dela, dovolj zgovorno pričajo o izrednih dosežkih delovnih ljudi in občanov Jugoslavije, v vseh povojnih letih graditve socializma.
dobljenih pravic delavskih množic. V proslavljanju 1. maja je za naše narode zelo pomembno obdobje narodnoosvobodilnega boja, saj je bilo tesno povezano s socialno in tudi nacionalno revolucijo. Proslava 1. maja 1942 v osvobojeni Foči je prerasla v veliko svečanost, ki se je udeležil tudi vrhovni štab s Titom na čelu. Tega dne
4. iiug - ODLOČNO PO TVOJI POTI TITO
Aleksandra Grbec
Praznujemo 27. april
Ob 40. obletnici O F
Letos, ko se po vsej državi vrstijo številne prireditve v počastitev 40. obletnice vstaje jugoslovanskih narodov in narodnosti, bi rad spomnil na enega izmed najpomembnejših dogodkov naše zgodovine - 27. april 1941 dan, ko je bila ustanovljena osvobodilna fronta.
Pobudnik za ustanovitev OF slovenskega naroda in glavni organizator te ustanovitve je bila Komunistična partija Slovenije, ki so se ji kot ustanovne skupine OF pridružili še krščan-
ski socialisti, levo krilo Sokola in skupina naprednih kulturnih delavcev. Kasneje so se tem ustanovnim skupinam pridružile še druge politične skupine tako, da je bilo skupaj kar 18 skupin. Predstavniki vseh teh političnih skupin, združenih v OF, so tvorili vrhovni plenum Osvobodilne fronte, ki je bil tudi najvišji organ OF. Iz svoje sredine je vrhovni plenum izvolil izvršni odbor osvobodilne fronte. V tem času je OF imela dvojni značaj: bila je politična organizacija osvobodilnega boja v Sloveniji, hkrati pa je opravljala tudi funkcijo nove ljudske oblasti. In prav zaradi te dvojne vloge osvobodilne fronte se je
Praznik dela je pri nas še toliko bolj pomemben, saj smo prva država v svetu in v vsej zgodovini človeštva, ki prepušča oblast delu in delavcem, ki ga je ustvaril.
„Prvi maji" v stari Jugoslaviji so vsi potekali v duhu boja za delavske pravice, proti vse večjemu pribriževanju naše buržuazije fašizmu in nacizmu, proti poskusu ukinjenja pri-
so sredi Splita na zvoniku Sv. Duje skojevci razobesili rdečo zastavo s srpom in kladivom.
1. maja 1943 so v Ljubljani sredi sovražnih tankov in strojnic priredili veličastne demonstracije. Na ljubljanskem gradu so zagoreli mogočni kresovi, z glavne pošte pa so zaplapolale slovenske in proletarske zastave.
(Nadaljevanje na 3. strani)
Z vestnim in marljivim delom, bomo najlepše obeležili praznik delovnih ljudi.
(Nadaljevanje z 2. strani) 1. maja 1944 je iz ust tekstilnih delavcev — jugoslovanskih internirancev v taborišču v Nemčiji — zadonela po barakah Internacionala. Delavci so zažgali tovarno, Nemci pa so jih z orožjem pognali v plamene goreče tovarne.
Leta 1945 je 1. maj pomenil osvoboditev Trsta, Gorice in Tržiča. Danes pa pomeni praznovanje 1. maja vse kaj drugega kot protest. Delavec je danes gospodar, ki sam sebi reže kruh in kroji usodo. Danes ob tem
prazniku merimo naše delovne uspehe, načrtujemo naš nadaljnji razvoj, ocenjujemo kaj smo ustvarili do sedaj in kaj in koliko bomo ustvarili v bodoče.
Odločeni z nadaljevanjem Titovega dela, z avantgardno vlogo zveze komunistov, z zdru-ženostjo delovnih ljudi lahko ponosno v teh prazničnih dneh razobesimo naše zastave, zastave našega boja in revolucije,zastave našega življenja v svobodni, demokratični in samoupravni socialistični družbi.
Aleksandra Grbec
r
Praznujemo 25. maj
Mladi v Mehanotehniki izvajajo začrtane naloge
Na volilni in programski konferenci ZSMS Mehanotehni-ka je bilo med drugim izvoljeno novo vodstvo in sprejet program dela za leto 1981.
Že takoj na začetku smo pristopili k izvajanju nalog iz programa dela. Organizirali smo razširjene seje osnovnih organizacij ZSMS v TOZD in DSSS skupaj s kordinacijskim svetom ZSMS. Na sejah smo ugotavljali, s kakšnimi problemi se mladi srečujemo pri delu, kakšne so naše želje za delo v mladinski organizaciji in drugo. Ugotovili smo, da se bomo morali še bolj ukvarjati s tako imenovanimi življenjskimi problemi mladih.
V Mehanotehniki smo organizirali občinsko problemsko konferenco na temo: DRUŽBENO EKONOMSKI POLO ŽAJ MLADEGA DELAVCA, na kateri naj bi sprejeli določena stališča, izmenjali izkušnje in naša mnenja in hotenja posredovali na republiški problemski konferenci, ki bo ravno tako razpravljala o družbeno ekonomskem položaju mladih.
Za pripravo na občinsko problemsko konferenco smo v Mehanotehniki porabili precej časa. Na sejo koordinacijskega sveta smo povabili tov. Čermelj Kristino, ki nam je predstavila stanovanjsko problematiko, ki je za našo delovno organizacijo precej pereča.
Izobraževanje in štipendiranje dijakov in študentov nam je 'predstaviI Klanjšček Ljubo, ki smo ga povabili na sejo KS, da bi bolje spoznali težave, ki tarejo mlade pri študiju. Z
zadovoljstvom in dobro pripravljenostjo smo pričakovali občinsko problemsko konferenco, na kateri bi naše pripombe, ugotovitve lahko koristile marsikateri 00 ZSMS v drugih delovnih organizacijah, ravno tako, kot bi izkušnje in pripombe drugih osnovnih organizacij koristile nam.
V četrtek, 12. 3. 1981 smo se mladi iz vseh 00 ZSMS v občini zbrali v prostorih naše delavske restavracije.
Po uvodni besedi predsednice OK ZSMS Izola, smo želeli, da bi razprava kar najhitreje vključila vse prisotne mladince, vendar kakor da se ni dalo prebiti ledu. Ob koncu smo le ugotovili, da pač obstajajo stanovanjski problemi, problemi štipendiranja in nenazadnje problemi zaposlovanja.
Žal konferenca sama ni obrodila zaželjenih sadov, take in podobne problemske konference nikdar ne bodo dosegle svojega namena. V kratkem času nameravamo mladi v Mehanotehniki izvesti dve delovni akciji. Prva naj bi zajemala čiščenje okolja delovne organizacije, ta že tradicionalna akcija naj bi bila izvedena pred prvomajskimi prazniki.
Nekoliko kasneje pa naj bi v dogovoru z vodstvom delovne organizacije izvedli akcijo ,.Pomoč proizvodnji".
Popolno in zavestno se bomo mladi Mehanotehnike vključili v priprave na prihod štafete mladosti, ki bo za mladino Izole še posebnega pomena, saj
MLADOST
Dvadeset petog maja četrdeset treče rodila se mladost u ravno proleče, to je bilo tamo u srcu Bosne jedan gradič, mali Drvar smo ga zvali.
To subili teški dani dušmanu je nismo dali od krunika je oteše i nikom je ne dadoše, čuvaše je mili rode sačuvaše do slobode.
Mnogi zanju život daše kajali se nikad nisu, j er su dobro znali za koga su mladost svoju poklanjali.
Sad slavimo dan mladosti
in roden da n druga Tita,
ostače nam kroz vekove kao sunce da nam sija
sad slavimo, a i slaviče se
dok se sunce oko zemlje kreče.
Stojanka Milovanovič
J
bo štafetna palica tokrat prvič prenočila v naši občini.
Ob dnevu mladosti bomo organizirali tudi tradicionalni nogometni turnir.
Organizirali bomo seminar za izobraževanje in usposabljanje mladih. Lanskoletni je pokazal, da se mladi zelo zanimamo in izpopolnjujemo svoje znanje.
Na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite se bomo učili vojaških veščin. Organizirali bomo orientacijski pohod v počastitev dneva borcev.
Veliko mladih bo vključenih v letošnjo akcijo „Nič nas ne sme presenetiti". Tudi vod Teritorialne obrambe bomo pomladili z vključitvijo novih mladincev in mladink - prosto-volj cev.
V sodelovanju s Sindikatom bomo pripravili problemsko konferenco na temo stanovanjska problematika v Mehanotehniki.
Koordinacijski svet 00 ZSMS Mehanotehnika
Odločno po tvoji poti, Tito
Odločno po tvoji poti, Tito
Tito živi v nas
Leta 1980 je na svojo pot odšla štafeta mladosti, da bi kot vsako leto prepotovala vso Jugoslavijo, od najmanjšega kra ja pa do velikih mest, saj Tita povsod v naši domovini enako ljubimo, enako mu pripadamo in povsod je Tito lik sina Jugoslavije.
Štafeta mladosti pa je v tem letu četrtega maja morala prekiniti svojo pot, kajti prekinila se je nit življenja velikana naše zgodovine. Osmega maja je Tita pospremila na njegovi zadnji poti.
Tita ni več med nami, toda ostal je njegov duh, njegovo
delo — socialistična, samoupravna Jugoslavija.
V teh dneh poteka leto njegovega poslednjega boja, ki mu je kljub tisočerim željam podlegel. Vendar Tito živi in bo živel med nami, dajal nam bo napotke za nadaljnjo graditev sistema socialističnega samoupravljanja. Prav sedaj s spremembami ustav in uvajanjem v praksi, uresničujemo Titovo pobudo o kolektivnem delu in odgovornosti. Začrtal nam je pot, po kateri želimo in hočemo hoditi v smeri demokratizacije družbenopolitičnih odnosov, pri čemer moramo dosledno zagotavljati in uveljavljati odločujoč položaj delovnega človeka in samoupravljalca.
Leta bodo minevala, toda Titova vizija nove družbe v vseh
nas ne bo zamrla, kajti njegov duh, njegova hotenja, njegove misli in delo je globoko zakoreninjeno v vseh nas.
Vojko Mahnič
E'passato un anno da quel triste 4 maggio, un giorno in cui finiva per tutti noi un’epoca. Moriva il compagno Tito, un uomo, un Presidente che verra ricordato dalla storia non solo per aver guidato i popoli Jugoslavi attraverso la lotta popolare di liberazione al la liberta e alTindipendenza nazio-nale, ma anche per aver lottato con tutte le sue forze per la pace nel mondo, per la liberazione dei popoli opressi, per la (Nadaljevanje na 5. strani)
Tito — to smo mi vsi
Zastave smo dvignili na vrh kopja, obrisali smo si solze in še bolj odločno poprijeli za delo. Življenje teče naprej.
Naše misli pa se kljub temu vračajo v tisti žalostni majski dan, ko smo se z grenko bolečino v srcih, pa vendar trdno odločeni, da bomo nadaljevali po njegovi poti, poslavljali od našega očeta — Tita. Tudi svet ne bo nikoli pozabil tako velikega skupa državnikov vsega sveta, ki so v tistem trenutku pozabili na vse spore, na vsa nasprotja, da bi se poklonili našemu voditelju, borcu za mir v svetu in sožitje med narodi. Naša nadaljnja pot brez Tita in cilji so jasni in trdni. In nikogar ni in nikogar ne bo, ki bi nas lahko odvrnil od te Titove in naše poti. Iz skupne moči, enotnosti in odločnosti bo rasla samoupravna ir, socialistična Jugoslavija še naprej, kajti tako smo hoteli in hočemo mi vsi.
Aleksandra Grbec
Un anno dopo
Pionirji, mladinci in vsi Jugoslovani smo trdno odločeni slediti tvoji poti, dragi Tito.
giustizia e per la non interferen-za negli affari interni di altri stati.
Ci si sentiva dentro, e lo si vedeva negli altri, in quei giorni, il dolore e la commozione. Nei posti di lavoro, per strada, in casa dapoertutto i volti erano tristi e gli occhi arrossati. Penso che non dimenticheremo mai quei giorni passati davanti al televisore per seguire momento per momento il peleginaggio dei capi di stato di tutto il mondo per rendere omaggio a un grande del la storia, Tito, amato e rispettato non solo da noi, ma da tutto il mondo.
Direi che mi sono rimasto impressi di quei giorni tre m omenti:
guando il treno che portava la salma del Presidente a Belgra-do si fermo a Zagabria e la gente incomincio a cantare „Compagno Tito noi ti git-
riamo", poi il momento in cu; i gtovani pasarono ii testimone della staffetta del la giovinezza davanti al la bara, e durante i funerali il silenzio oommovente della folla che a forza controlla-va il grande dolore mentre le lacrime scendevano dagli occhi.
Per quanto riguarda la mino-ranza italiana al la guale io appartengo, il Presidente Tito ebbe a dire in occasione di une incontro con un gruppo di connazionali: ,,Voi siete cittadi-ni di un paese socialista, su un piano di assoluta parita con gli altri cittadini. Nessuna discrimi-nazione e ammissibile. Qualsiasi discriminazione, anche la piu piccola, andrebbe a danno di tutta la nostra comunita socialista, a danno della Jugoslavia."
II Presidente Tito ha sempre prestato un particolare atten-zione, e mostrato la massima coeranza, al la giusta imposta-zione della guestione nazionale, dalla quale deriva il principio deli uguaglianza, deli unita e della fratellanza tra i popoli e i gruppi nazionali della Jugoslavia.
Con la morte di Tito e scomparso l'uomo, restano perola sua opera e il suo pensiero a beneficio del le gene-razioni presenti e future.
Sono sicuro che sapremo trarne insegnamento e seguire la strada da lui tracciata.
Fausto Marchesan
Susret
Godine 1962 u proleče, kada se budi priroda, kada puca sve od prirodne lepote, doživela sam susret sa čovekom koji je postao jedna od legendi naše predratne i posleratne istorije. Pošto sam bila džak pešak, tog prolečneg dana žurila sam u školu, putem sam dostigla još neke školske drugove. Morali smo iči samo jednim pravcem jer je tih dana bio neki lov. Bilo je svuda puno lovaca, koji su nas upozoravali, da ne idemo drugim pravcem, da se nebi dogodilo, kada pucaju na div-Ijač, neki zalutali metak, mogao bf koga od nas i raniti. To područje zvali smo Titovo lovi šte, jer su tu uzgaja!i raznu divljač, pa kada je bila sezona
lova, došao bi Tito, da se odmara sa svojimi starimi prijatelj ima, pa i u lov su išli. Tih dana je bio u lovu, zato smo gledali svakog lovca, koga bi sreli, zagledali njegovo lice, nebi
li ugledali Titov lik. Naravno nismo ga sreli, niti videli. Pomalo žalostni što nam se želja nije izpunila ali ponosni što je u našoj bližini, čutke smo koračali šumskom stazom. Na jednom proplanku ugledali smo nekoliko lovaca, sedeli su i se nešto razgovarali. Po našem starom običaju, da se uvjek starije pozdravi, mi smo to učinili.
Rekli smo: ,,Dobardan!"
Svi su nam odgovorili: ,,Do-bar dan".
Tada je jedan lovac pitao: ,,Kuda vi deco tako žurite".
Odgovorili smo jednoglasno: ,,U školu!"
,,A, tako znači, vi ste ti koji živite na salašu. Pa dobro deco, jeli vam teško? "
Odgovorili smo: ,,Ne."
Bila sam najmanja od svih,
pa sam se krila izza svojih drugarica.
Posle svega što nas je pitao, ustade sa suhog drveta, na kojem je sedeo i reče: „A ko najdalje ide od vas u školu? "
Svi drugovi pogledali su u mene.
,,Evo ona, 12 kilometara u jednom pravcu."
Nešto sam ja pocrvenila od nekog čudnog osečanja. U tom trenutku me je pozvao:
,,Dodži malo bliže devojčice, zašto se kriješ? "
Prišla sam bliže tog sem trena videla bolje tog nepozna-tog lovca. Imao je divne plave oči, mio pogled, malo prosedu kosu. Sve to je delovalo tako pomirljivo, tako da je moj strah polako izsčezao. Mnogo toga me je pitao i na kraju pita, dali sam postala pionir?
,,Da!" odgovorila sam malo sa ponosom.
,, Dal i znaš mi reči, čiji su pionirji? "
Rekla sem: ,,Titovi."
,,A ko je Tito? "
,,Pa to je naš predsednik." ,,Što ste učili o Titu? " Počela sem nabrojati pesmice, priče, ratne dogadžaje.
,,Sta si najbolje zapamtila? " ,,Najteže mi je bilo, kad sem čitala kako su ga hteli Nemci ubiti za vreme rata na Drvaru, kada je imao rodžen dan.
,,Znaš možda, ko je bio sa njim? "
Nabrojajuči druge in nezna-juči da ispred mene stoji rekla sam:
,,Bio je sa njim i njegov najbolji drug Edvard Kardelj." Nasmijao se i reče:
„Nisam znao, da ste čuli i za mene, ja sam taj Edvard Kardelj.
Govorio je nenametljivo, vidiš rekla si, da bi želela pozdraviti Tita, učiniti ču to ja u tvoje ime i tvojih drugova, jer čemo se sada sresti. Podigao je svoj mio pogled i počeo govoriti svima:
„A vi deco učite dobro, odrastite u poštene gradžane, svoje domovine, čuvajte svoju zemlju, jer su za nju mnogi borci dali svoje živote, da bih vi sada slobodno išli u školu".
Pozdravili smo: „Dovidže-nja!"
Odgovorio je: „Dovidženja deco, sretan put!"
Po običaju išla sam zadnja, sama sa sobom sam govorila, vidiš srela si čoveka koji istoriju stvara, sada kad ga medžu nama nema, često se setim tog susreta, nastoječi ispuniti njegov zavet, koji mi je dao još kao džaku.
STOJANKA MILOVANOVIČ
Tito med mladimi, ki jih je imel najrajši in jim je vedno zaupal.
Nuzdorfer Dinka pri stroju za tiskanje min.
Novo iz TOZD
Sestavljanje in tiskanje min v TOZD ,»Pisarniške potrebščine"
Delovna organizacija Meha-notehnika je že vrsto let med drugim tudi proizvajalec pisal. V okviru tega programa se je pri nas izdelovala zelo široka paleta proizvodov — od najnavadnejših kemičnih svinčnikov do najdražjih nalivnih peres, ravnil, šilčkov, ipd. Vrsta proizvodov je danes opuščenih in zamenjali so jih novi predvsem iz ekonomskih razlogov.
V vsakem tudi najenostavnejšem kemičnem svinčniku je glavni del kemična mina. Ta je srce svinčnika in od njene kvalitete je povsem odvisna
kvaliteta samega pisala. V naši tovarni smo že pred leti imeli kompletno strojno izdelavo kemičnih min. Kasneje so stroje prodali, ker so bile mine iz uvoza precej cenejše od domačih. No in kakor se iz dežja obrne na sonce, tako so se tudi uvozni pogoji tako spremenili, da sedaj uvažamo samo tiste dele min, ki jih potrebujemo. Sicer je pa res, da čim več dela vložimo v posamezni proizvod sami in čim manj polizdelkov kupujemo, tem več denarja ostane doma. Zato je težišče vseh naših prizadevanj, osvojiti tehnologijo izdelave vseh polizdelkov, ki sestavljajo pisala. Ta dva razloga sta tiotrovala nakupu stroja za sestavljanje min. Stroj za sestavljanje min je v bistvu avtomat, izdelan v švicarski firmi ALBE iz LUGA-NA, ki lahko sestavi do 160 kosov na minuto. Delavec, ki na takem stroju dela, mora v glavnem skrbeti, da ne zmanjka polizdelkov in črnila.
Milovanovič Stojanka pri stroju za polnjenje min.
Stroj sam pa dela takole:
Iz grmadnika padejo po vodilih cevke, ki so nažagane na določeno dolžino v boben z utori. Le-ta se za vsak zaključen ciklus obrne za 1 utor naprej. Na naslednji postaji črpalka vbrizga točno določeno količino črnila v cevko. Ker je črnilo precej gosto, cevka ima pa drobno luknjo, črnilo ne steče iz cevke. Nato se nabije konica in slednjič posebne klešče stisnejo cevko, ki dobi tako imenovana ušesa in s tem zadržuje vzmet. Sestava mine je s tem končana, seveda ne pa tudi ves postopek obdelave mine. Po sestavljanju se mine vložijo v centrifugo s konico navzven tako, da centrifugalna sila potisne črnilo v konico, ki je bila do tedaj prazna. Po tej operaciji je
potrebno mine očistiti z alkoholom, saj se navadno pri polnjenju in centrifugiranju zamažejo s črnilom. Sedaj je operacija polnjenja in sestave mine za kemični svinčnik končana.
Sledi tiskanje mine. To sedaj delamo na visoko zmogljivem avtomatu nemške firme GRA-UEL. Iz podobnega grmadnika, kamor delavec vloži večjo količino min, padejo slednje v posebno ležišče, kjer jih gumijasti valjček potiska z željenim napisom. Odtiska se naš zaščitni znak IZO, napis Mehanoteh-nika, naziv črnila in tip mine. Barva se prenaša iz rezervarja preko sistema gumijastih in jeklenih valjev na izmenljiv žig, od tu na gumijasti valj in na
mino. Potiskane mine potujejo s pomočjo verige skozi ogrevan tunel, kjer se barva osuši, na koncu pa mine padejo v zabojček. Za tiskanje uporabljamo posebno barvo, ki se suši na povišani temperaturi. Na ta način je možno z majhno količino barve, ki je ni potrebno razredčevati, tiskati sorazmerno dolgo časa.
Med novejše stroje, ki bi jih bilo vredno predstaviti, sodi tudi vakumirno pakirni avtomat znamke ILLIG. Ta avtomat ni tako ozko specializiran kot prejšnja dva in je na njem možno pakirati vrsto proizvodov — od min za flomastre, preko raznih kompletov svinčnikov, do vijakov ali celo manjših igrač. Tu priteče prozorna PVC folija med grelca, ki jo segrejeta in zmehčata. Na naslednji postaji se zvakumira željena oblika. Nato se vložek obreže na potrebno širino, in dolžino, nakar avtomat s poda-jalno pripravo odloži vložek v ležišče na rotacijski mizi. Ta se za vsak ciklus zavrti za 30 tako, da se na naslednji postaji, ko miza stoji, lahko vložijo
izdelki, ki jih pakiramo. Pri naslednjem zasuku mize, avtomat položi na ležišče karton, ki se nato po zasuku mize toplotno zapečati. Slednjič zapakiran izdelek podajalnik dvigne iz ležišča in spusti v pripravljen zabojček. Možnosti pakiranja na tem stroju so zelo široke le, da jih za sedaj še nismo prav izkoristili. Ciklusi so zelo kratki tako, da je avtomat zelo primeren za velike serije. Težava se pojavi predvsem, ker je delo vlaganja izdelkov v vložek monotono, delavec pa mora biti pri tem vseskozi zelo pozoren.
Razmišljali smo že, da bi tudi vlaganje izdelkov avtomatizirali, a vendar do realizacije še ne bo prišlo tako kmalu. Glavni problem so predvsem sorazmerno majhne serije in to, da je tak podajalnik primeren samo za en tip izdelkov.
Enak problem se kaže tudi v montaži, kjer bi lahko marsikaj avtomatizirali. Dokaj resno smo se v prvem letu dela na pisalih ukvarjali z mislijo, da bi kupili avtomat za montažo kemičnega svinčnika P 249 in P 255.
(Nadaljevanje na 7. strani)
Za zmanjšanje odsotnosti z dela je potrebna predvsem zavest vsakega posameznika
Analiza je pckazala, da bi se stroj izplačal, ko bi nanj sestavili 8 milijonov svinčnikov. Obljube, da se bo tako velika količina tega svinčnika tudi lahko prodala, pa si tedaj ni upal nihče dati. Danes — dve leti kasneje, ugotavljamo, da smo pravilno odločili, ko tega stroja nismo nabavili. Neurejene razmere na tržišču pisal so botrovale temu, da smo imeli precejšnje zaloge tudi brez montažnega avtomata.
Seveda pa to ne pomeni, da v
III kongres samoupravljalcev Jugoslavije, ki se bo pripravil na pobudo tov. Tita v novoletni poslanici, bo junija 1981 in sicer na temo:
Združeno delo v boju za socialistično samoupravljanje in družbenoekonomski razvoj.
Namen kongresa je, da vse stransko pretehta in analizira razvoj socialističnih samouprav nih odnosov, družbenoekonomski položaj delavskega razreda, delovanje mehanizma in ukre pov družbenoekonomskega in političnega sistema, oceni delovanje delegatskega sistema na vseh nivojih odločanja, da kritično oceni in obravnava pro bleme, ki iz analiz delovanja izhajajo, pretehta dosežke, ki smo jih pri uresničevanju sistema dosegli ter se dogovorili za širšo akcijo, ki bo pripomogla k premostitvi težav.
V pripravah na III. kongres se morajo vključiti organizacije Zveze Komunistov, Zveze Sindikatov, Zveze Socialistične mladine, kakor tudi vsi delavci po sindikalnih skupinah. Gradivo, sprejeto na kongresu, bo podlaga za razpravo na kongresih Zveze Komunistov in Zveze Sindikatov, ki bosta v letu 1982.
Zaradi tega vsega, kongres ne sme in ne more biti organiziran samo zaradi kongresa samega. Vse gradivo mora predvsem koristiti delavcem — samoupravljanem in bo osnovna za sanacijo sedanjega stanja.
montaži ne bomo ničesar poso-dobili,- V glavnem je največ možnosti, da bi avtomatizirali nekatere stranske operacije, glavna montaža pa bi zaenkrat še vedno ostala ročna. V naslednjem planskem obdobju smo si zadali nalogo, čimbolj posodobiti proizvodnjo, ki pa mora kljub temu ostati prilagodljiva kot je sedaj tako, da ne bomo imeli problemov hitro preskočiti z enega s proizvoda na drugi. Takšno usmeritev pa zahteva predvsem naše tržišče in mi se mu moramo prilagajati.
Janez Pižent
III. KONGRES SAMOUPRAVLJALCEV JUGOSLAVIJE
V J
Naša naloga je, da imenujemo delegate za volilno telo po TOZD. To volilno telo pa mora izvoliti delegata, ki bo zastopal delovne ljudi — samoupravljalce občine Izola na kongresu. Nadalje moramo izdelati analizo o odločanju delavcev v združenem delu, o pridobivanju in delitvi dohodka, o samoupravnem povezovanju in združevanju na podlagi dohodka in o vlogi združenih delavcev v delegatskem sistemu. Vse te analize, ki jih pripravi naša služba, je potrebno obravnavati in dopol niti na vseh nivojih sindikalnega organiziranja v Mehanotehniki.
Čaka nas torej precej dela, ga bomo uspeli narediti?
Vojko Mahnič
Podatki, o gibanju odsotnosti z dela zaradi bolezni v občinah na območju regije Koper kažejo, da se je odsotnost z dela v regiji v primerjavi s prejšnjim letom znižala kar za 6,3 %, kar pomeni, da se je na 100 zaposlenih delavcev procent izostankov zmanjšal' s 5,11% na 4,79 %.
Primerjava odsotnosti po občinah v letu 1979/80 tabela!
Iz tabele so razvidni pozitivni premiki po vseh občinah, izjema je le Ilirska Bistrica. Z največjim premikom pri zmanjševanju odsotnosti z dela se lahko pohvalimo prav v naši občini, saj se je odsotnost zmanjšala kar za 11,3%. Navkljub tako dobremu rezultatu, pa je občina Izola s 5,49 odsotnosti na 100 zaposlenih za celih 12,8% nad regijskim povprečjem, kar nam narekuje, da se moramo še naprej zavzemati in stremeti za čim manjšo odsotnost z dela. Podatki izostanka z dela zaradi bolniškega staleža (niso vključeni porodniški dopusti) v nekaterih večjih delovnih organizacijah na območju naše regije, kažejo
zelo velika odstopanja v primerjavi z regijskim povprečjem:
— kar z nad 9 % odsotnostjo izstopa delovna organizacija ..Polimer" Izola.
Takoj nato ji sledi delovna organizacija ..Mehanotehnika" s 7,85 % odsotnostjo, na tretjem mestu pa je „Droga" (TOZD Riba, TOZD Argo, TOZD Živila—Delamaris) s 7,66 % odsotnostjo.
V naši delovni organizaciji je bil sicer v minulem letu narejen velik pozitiven premik in sicer z upadom odsotnosti v primerjavi z letom 1979 za 3,6%, kljub temu pa smo s 7,85 % odsotnih na 100 zaposlenih daleč nad regijskim povprečjem. Razlika je očitna, saj zabeležimo kar 3,06% odsotnih na 100 zaposlenih. Seveda pri tem ne smemo pozabiti na strukturo zaposlenih v naši delovni organizaciji. Za Mehanotehniko se ugotavlja, da je odsotnost z dela do 30 dni, ki je v letu 1979 znašala 4,7%, porasla v letu 1980 na 4,81 %, medtem ko se je odsotnost nad 30 dni zmanjšala iz 3,44 % na 3,04 %.
tabela I — Primerjava 1979/80	odnostnosti	z dela po	občinah v letu
Občina	odsotnost	skupaj	indeks
	1979	1980	80/79
Ilirska Bistrica	5,05	5,14	101,8
Izola	6,16	5,49	88,7
Koper	5,53	5,12	92,6
Piran	5,26	5,04	95,8
Postojna	4,50	4,20	93,3
Sežana	3,90	3,72	95,3
REGIJA	5,11	4,79	93,7
Andrej Dujc
POSTANI TUDI Tl NAŠ DOPISNIK
v
J
Iz priprav
na III. kongres
samoupravljavcev
Predstavljamo vam
DE 1300 —
»Tračnice«
Delovna enota ,,Tirni Elementi" ali ,.Tračnice" je bila organizirana ob priliki formiranja TOZD ,,Tehnične igrače" leta 1973. V začetku so bili na tako organiziranost izraženi določeni pomisleki, saj bi po konceptu bilo logično proizvodnjo tirnih elementov organi zirati v okviru DE ,,Električne železnice". Proti taki organiziranosti pa sta bila predvsem dva razloga in sicer velikost take delovne enote ter specifičnost proizvodnje tirnih elementov. Značilnost za to proizvodnjo so namreč vertikalni brizgalni strojni in orodja z avtomatskim
ali ročnim podajanjem profila tračnic skozi orodje ter naknadnim zabrizgavanjem plastične mase. Tako proizvodnjo je delovna enota tudi dejansko imela v začetku, zatem pa naši tirni elementi zaradi povečanja cen uvoženega profila za tračnice niso bili več konkurenčni na tujem trgu. Posledica tega je bila ukinitev proizvodnje tirnih elementov v prejšnjem obsegu, zadržana je bila le proizvodnja kretnic in tračnic za garniture elektrovlaka za domače tržišče. V tem času se je hitro večal obseg proizvodnje lokomotiv in vagonov v DE ,,Električne železnice", ki tako povečanega obsega proizvodnje ni zmogla sama prenesti, zato je bila v DE ,,Tirni elementi" prenešena proizvodnja elektromotorčka do-
Montaža elektromotorja EO 50
mače konstrukcije EO 50. Ob tej priliki se je delovna enota nekoliko povečala in dobila nekaj nove opreme.
Do nadaljnjega nadomestila izpada proizvodnje tračnic, osvežitve proizvodnega programa in povečanja delovne enote je prišlo v začetku sanacijskega obdobja leta 1976. Tedaj je TOZD ,,Tehnične igrače" odkupil program vodenih avtomobilov od nemške firme SCHU-CO in tako je delovna enota dobila novo montažo. Zaradi voluminoznosti tega programa so se v tem času začele prostorske stiske delovne enote, ki še danes niso v celoti rešene. Stanje se je občutno izboljšalo v letu 1980 in sicer po končani adaptaciji prostorov preseljene vijakarne. Istočasno je bila preseljena strojna obdelava iz neprimernih prostorov v ,,hangarju" in urejene transportne Kvidentičarka v DE Guzič Katica, poti, ki so prej praktično vodile
Kontrola na traku montaža vodenih avtomobilov: od I80 kosov vodenih avtomobilov v letu I975. ko smo uvajali nov program, steče sedaj preko rok marljivih delavk 800 in več izdelkov teh lepih igrač.
Vodja DE ..Tirni elementi" Cink Žarko.
Navijalni stroj za rotorje elektromotorja
skozi delovno enoto. Ocenjujemo, da so prostori sedanje delovne enote res še nekoliko pretesni za tak obseg proizvodnje, so pa zato svetli in imajo urejene transportne poti. V gospodarskem načrtu je še predvidena ureditev osrednje montaže v bivšem ,,pokritem dvorišču".
V sanacijskem obdobju se je delovna enota tudi močno opremila z novimi stroji, od katerih so nekateri prinesli celo novo tehnologijo. Potreba po tehnološkem zaokroževanju je najprej narekovala preselitev dveh večjih novih strojev za brizyanje iz delovne enote ,,Električne železnice", kar se-
Na traku vodenih avtomobilov in čolnov.
daj omogoča brizganje lastnih polizdelkov za program vodenih avtomobilov.
Glavna investicija za delovno enoto v sanacijskem obdobju je bila nabava modernega stroja za valjanje profila tračnic iz okrogle žice. To nabavo je narekovala v uvodu omenjena nekonkurenčnost proizvodnje tirnih elementov iz uvoženega profila in s tem zelo slaba in nesmotrna izkoriščenost vertikalnih strojev, ki so edini primerni za to proizvodnjo. Stroj za valjanje je bil nabavljen z namenom predelave domače žice v profil, ravno pri tem pa so nastali problemi,
nologija v delovni enoti je avtomatsko vakuminiranje in polavtomatsko blistriranje. Delovna enota je sicer imela pred petnajstimi leti ročno blistriranje, ki pa že dolgo več ne zadošča, niti ni primerno za industrijsko proizvodnjo. V letu 1978 je bil nabavljen avtomatski stroj za blistriranje in zapiralka za blistre, ki se tudi da preurediti na avtomatsko delo, seveda za določene proizvode in primerne serije. Prava vrednost uvedbe te tehnologije se bo pokazala šele v letošnjem letu pri povečani proizvodnji tirnih elementov.
Montaža v delovni enoti je
Vodje montaže Štefančič Silvo Stibilj Ivanka.
Ribarič Tereza, Lončar Mihajlo,
Levakov Snežana na pakirnem stroju za blister pakiranje.
saj se na domačem trgu zaenkrat v zaželjeni toleranci in kvaliteti dobi le žica in medenine, na trgu pa je povpraševanje tudi po železnem profilu in profilu iz alpake. Ta dva materiala je žal potrebno še uvažati. To so objektivni vzroki, zaradi katerih se je polno izkoriščanje omenjenega stroja nekoliko zateklo, bo pa ta stroj proizvajal profil v dveh izmenah od meseca maja letos dalje.
Druga na novo uvedena teh-
organizirana po WF sistemu. Trenutno ima montaža dva oddelka: v prvem se vrši proizvodnja tirnih elementov in elektromotorčkov ter skin in blister pakiranja, v drugem pa montaža vodenih avtomobilov in čolnov na baterijski pogon.
V kratkem se bo v tem oddelku začela proizvodnja avtomobilčkov na daljinsko brezžično vodenje. Oddelek strojne obdelave obsega brizgalnico s pripra-
Horvat Cvetka na stroju za blistre.
Vzdrževalec strojev Vižintin lave Toni.
in vodja izmene strojne obde-
vo materiala, vzdrževanjem in kontrolo ter valjanjem profila za tračnice.
Na koncu velja poudariti, da je delovna enota neposredno preko tračnic in vodenih avtomobilov ter posredno preko proizvodnje elektromotorčkov za električne železnice usmerje-
na pretežno na izvozno tržišče, kar zahteva dobro pripravo, racionalno organiziranost proizvodnje in visoko kvaliteto končnih izdelkov. Proizvodni program te delovne enote je od vseh proizvodnih programov Mehanotehnike verjetno najbolj podvržen hudi konkurenci na svetovnem tržišču.
Vodja strojne obdelave Vetrih Mirko in vodja izmene v brizgalnici Harcet Maijan.
Ob ugotavljanju socialnoekonomskega statusa občanov Izola
Bo za višje kazni več previdnih voznikov in manj nesreč na cestah ?
V sklopu priprav na III. kongres Zveze sindikatov Slovenije, ki bo na temo — socialno-—ekonomski položaj delavca v združenem delu, je občinski svet ZSS Izola predvidel v programu dela za leto 1981 niz aktivnosti na tem področju. V decembru leta 1980 je bila izdelana kratka analiza izplačila nizkih osebnih dohodkov v OZD, vendar pa sama po sebi ni dala želenih rezultatov, ki so potrebni za nadaljnje delo na tem področju. Na seji občinskega sveta je bilo ugotovljeno, da je aktivnost pravilno zastavljena, vendar je potrebno v ta prizadevanja vključiti vse dejavnike, ki se kakor koli ukvarjajo s socialno problematiko občanov. Pri tej aktivnosti bodo morale odigrati pomembno vlogo osnovne organizacije sindikata po TOZD in DSSS v delovnih organizacijah ter krajevnih skupnostih, saj bodo morale
Sindikati za delitev po delu
Osnovne organizacije sindikata v Mehanotehniki so pred kratkim na letni konferenci pregledali opravljeno delo in si začrtali pot letošnjim nalogam.
Naša sindikalna organizacija si je v lanskem letu najbolj prizadevala za uresničevanje področja delitve dohodka in osebnega dohodka. Lani sprejeti akcijski program, bodo letos še dopolnili, v skladu z nedavno sprejetim družbenim dogovorom o delitvi po delu. Eden najtrših orehov lanske sindikalne dejavnosti je bila tudi razprava o ekonomskih stanarinah, delavci so samoupravni sporazum s tega področja odklonili, kar je dejansko posledica do tedaj neurejenih odnosov v stanovanjski skupnosti. Sindikat Mehanotehnike se je aktivno vključeval v obravnavo planskih dokumentov, podrob-
poiskati tudi takšne podatke, ki jih institucije, ki se ukvarjajo s socialno problematiko v občini Izola, ne morejo dobiti po svoji običajni poti. Dogaja se namreč, da veliko število občanov dobiva razne oblike pomoči popolnoma neopravičeno, glede na svoj socialno-ekonomski položaj. S tem odvzamejo pravice in možnosti ostalim, ki so pomoči iz takšnih ali drugačnih vzrokov resničo potrebni.
Da bi take nepravilnosti preprečili, ali pa jih vsaj zmanjšali, je nujno potrebna pri reševanju te problematike polna mera odgovornosti in zavesti članov osnovnih organizacij sindikata in krajanov v krajevnih skupnostih. Akcija je ravnokar v teku. Vključimo se vanjo in s svojo aktivnostjo prispevajmo k razreševanju te precej pereče problematike.
Kiro Jordanovski
no pa so ocenili tudi lanskoletno, za Mehanotehniko ugodno poslovanje. Preden omenimo uspešne akcije, naj povemo, da so večino sklepov tudi izvršili, niso pa uspeli uresničiti pobude o izgradnji lastnega vrtca, čeprav je od 1700 članskega kolektiva, zaposlenih kar 1080 ženske delovne sile.
Letos nameravajo podrobno uresničiti sklepe iz ugotovitev analize o izostankih z dela zaradi bolezni, okrepiti nameravajo delovno disciplino, letos pa bodo organizirali tudi problemsko konferenco o reševanju stanovanjskih težav svojih delavcev.
Z. Jovičič
Nov zakon o temeljih varnosti cestnega prometa, ki ga je v lanskem letu sprejela zvezna skupščina bo stopil v veljavo s 1. majem letošnjega leta. Ker zakon velja za vse voznike, ne glede ali so poklicni ali amaterji, je prav (vsaj menimo tako), da se z nekaterimi novostmi seznanimo.
Zakon je bil sprejet z namenom, da bi se zagotovila večja varnost v cestnem prometu. Ob tem se postavlja vprašanje, ali bodo vozniki zakonska določila sicer ceniii in spoštovali, ne bodo se pa po njih ravnali. Dosedanja praksa namreč kaže, da nekatere voznike spametuje nesreča (žal, za nekatere za vedno) ali pa — denarna in druge kazni. Zakon ima veliko novosti, tako bi rekli od uvodnih do končnih določb.
V splošnih določbah oddelka o prometnih pravilih je zakon razširil krog udeležencev v prometu, ki imajo prednost. Tako v 32. členu zakona določa, da mora voznik, ki pelje poleg vozila za javni prevoz potnikov ali avtobusa, s katerim se opravlja prevoz za lastne potrebe, ustavljenega na postajališču, voziti z zmanjšano hitrostjo tako, da ne ogroža vstopajočih oziroma izstopajočih.
Voznik mora ustaviti svoje vozilo za vozilom za javni prevoz potnikov ali avtobusom, kadar morajo vstopajoči oziroma izstopajoči iz tega vozila čez prometni pas, po katerem se vozilo premika. Enako dolž nost ima tudi voznik vozila, ki pelje za vozilom, v katerem se prevažajo otroci, kot tudi voznik vozila, ki pelje n;is|3roti takemu vozilu na cesti z dvema
prometnima pasovoma. Ustaviti mora svoje vozilo, kadar je vozilo, v katerem se prevažajo otroci, ustavljeno na cestišču, dokler otroci vstopajo vanj oziroma izstopajo iz njega. Vozilo za prevoz otrok mora biti označeno s posebnim znakom.
Kazni za opustitve navedenih voznikovih dolžnosti so:
— denarna kazen od 500 do
4.000 din,
— kazen zapora do 60 dni in
— odvzem vozniškega dovoljenja.
Voznik je dolžan omogočiti vključitev v promet vozilu za javni mestni prevoz potnikov ali posebej označenem vozilu za prevoz otrok. Po novem imajo torej avtobusi pri vključevanju v promet vso prednost, kršilcu lahko miličnik na licu mesta izreče denarno kazen 300 din.
Opozoriti velja tudi na določila 35. člena, ki pravi: ,,da morata biti voznik in oseba, ki se vozi v motornem vozilu, ki ima vgrajene varnostne pasove, privezana z njimi, dokler vozi vozilo v prometu na javni cesti." Taka piometna pravila imajo že tudi v sosednjih državah, z razliko sankcioniranja prekrška neuporabe varnostnega pasu 'jas zakon je namreč v predhodnih določbah (223. člen) določil, da se bo z denarno kaznijo 100 din na licu mesta kaznoval kršitelj neuporabe varnostnega pasu šele po 1. januarju 1985. Menimo, da je bil zakonodajalec v tem prime ru izredno popustljiv in računa na osveščenost voznikov in sopotnikov glede uporabe var nostnih pasov.
Od 1. maja 1981 dalje bo prepovedano v osebnem vozilu na prednjem sedežu poleg voznika prevažati otroka, ki je star manj kot 12 let, kot tudi ne osebe, ki je očitno pod vplivom alkohola. Kazen za prekršek (213. člen 2. točka) znaša 100 din takoj na licu mesta, vendar samo, če vozi otroka ne pa vinskega bratca.
Nadaljnje opozorilo velja tistim, ki se jim večkrat zelo (Nadaljevanje na 11. strani)
mudi. Opozorilo zato, ker bodo kršilci morali seči globoko v žep. Naj naštejemo nekaj primerov: Denarno lozen 100 din plača	takoj na licu mesta
voznik, ki vozi na cesti izven naselja s hitrostjo, ki je do 10 km/h večja od dovoljene hitrosti. Denarno kazen 200 din plača	takoj na licu mesta
voznik, ki vozi na cesti v naselju s hitrostjo, ki je do 10 km/h večja	od dovoljene hitrosti,
oziroma izven naselja s hitrostjo, ki je za več kot 10 do 30 km/h večja od dovoljene hitrosti.
Denarno kazen 500 din plača takoj na licu mesta za prekršek voznik, ki vozi na cesti v naselju s hitrostjo ki je nad 10 do 30 km/h večja od dovoljene hitrosti oziroma izven naselja s hitrostjo, ki je več kot 30 do 50 km/h večja od dovoljene hitro sti.
Z višjo denarno kaznijo od 500 do 3.000 din ali :■ zaporom do 30 dni se kaznuje za prekršek voznik, ki vozi v naselju s hitrostjo, ki je več kot 30 do 50 km h večja od dovoljene oziroma izven naselja s hitrostjo, ki je več kot 50 km/h večja od dovoljene hitrosti. Z najvišjo denarno kaznijo od 800 do 4.000 din ali z zaporom do 60 dni se kaznuje za prekršek voznik, ki vozi v naselju s hitrostjo, ki je za več kot 50 km/h večja od dovoljene, za ta prekršek se lahko vozniku izreče poleg kazni tudi varnostni ukrep prepovedi vožnje motornega vozila od 3 mesecev do 1 leta. Če pa je bila povzročena z zgoraj omenjenim prekrškom neposredna nevar nost ali prometna nezgoda, se storilca kaznuje z denarno kaznijo od 1.000 do 5 000 din, s kaznijo zapora od 30 do 60 dni, lahko pa se mu izreče ukrep prepovedi vožnje za dobo od 3 do 12 mesecev. Posebni vzgojni ukrepi so predvideni za ,,povratnike", voznike, ki so v enem letu s pravnomočno odločbo kaznovani za tri ali več prekrškov, s katerimi so bili neposredno ogroženi drugi udeleženci v prometu ali je bila povzročena protnetna nezgoda, bodo uporabljeni posebni vzgojni ukrepi, kot npr.: obvestilo o nevarnosti in možnih posledicah, ki jih v cestnem prometu povzroča njegovo obnašanje, pozivi na posamične ali skupinske razgovore, napotitev na predavanja ali predvajanje fil-
Verjetno že vsak član naše delovne organizacije ve, da obstaja in tudi dokaj pestro deluje v našem kolektivu skupna komisija za izobraževanje. Kljub temu bi želel to komisijo predstaviti in seznaniti s sestavo komisije in njenim delovanjem.
Skupna komisija ima kot vse druge komisije predsednika, namestnika predsednika in seveda člane.
Zakaj je to skupna komisija?
Predvsem zaradi tega, ker po določilih naših samoupravnih aktov, komisijo sestavljajo delegati iz vsake TOZD in DSSS. To pomeni, da sta v tej komisiji po dva člana iz vsake TOZD in dva iz DSSS. Seveda pa je na sejah komisije obvezno prisotna tudi služba za izobraževanje.
Naj predstavim člane, ki sestavljajo komisijo:
Frančeškin Branko in Reščič Igor — TOZD ,,Tehnične igrače"
Podgornik Amalija in Nusdorfer Ivo — TOZD ,,Pisarniške potrebščine"
Makovec Igor in Križmančič Igor — TOZD ,,Kovinski izdelki"
Gluvajič Milan in Beltram Miloš - TOZD „Orodje-remont" Valenčič Vera in Ivančič Marta -TOZD „Pliš igrače"
Šorgo Silvana in Palčič Vojko — DS „Skupne službe"
V tej sestavi deluje komisija od 3. 6. 1980 dalje. Od dneva konstituiranja pa do konca leta 1980 se je komisija sestala 11 krat, v prejšnji sestavi pa se je
Sekretar republiškega sveta tov. Godec Ivan je v mesecu februaiju obiskal našo delovno organizacijo. Ob tej priložnosti se je pogovarjal s predstavniki družbenopoliiičnih organizacij, samoupravnih organov in poslovodnih organov. Osrednja tema razgovora so bili rezultati poslovanja naše delovne organizacije v preteklem letu ter smernice srednjeročnega razvoja in dela našega kolektiva.
mov s področja prometne varnosti, napotitev na preverjanje poznavanja prometnih pravil in podobno.
Če se voznik, kateremu bo izrečen katerikoli izmed navedenih ukrepov, tem izogiba ali jih zavrača, se mu začasno vzame vozniško dovoljenje, dokler se po njih ne ravna.
Namesto zaključka
Marsikdo bo predpise samo spoštoval, ne pa se tudi po njih ravnal. Vsak človek bi moral
ceniti svoje življenje in življenja drugih. Žal, je po toči zvoniti prepozno in po nesreči je vse jadikovanje in kesanje zaman. Nastalo materialno škodo se lahko sčasoma nadomesti, človekovega zdravja in življenja — nikoli.
Zato bi moralo veljati za slehernega voznika, najsi bo poklicni ali amater, naslednje pravilo: ,,Vzemi si čas, pa boš imel denar in življenje."
Pa srečno vožnjo!
M. V.
Iz dela samoupravnih organov
Skupna komisija za izobraževanje
sestala 4 krat. Tako je bilo v letu 1980 skupno 15 sej. To nam pove, da je bilo delo komisije zelo pestro in včasih tudi precej težavno, kajti težko je vskladiti in poiskati pravilno rešitev med željami delavcev, potrebami delovne organizacije in sredstvi, s katerimi komisija razpolaga. Slednja so omejena in sicer do 1 % iz Btto osebnega dohodka zaposlenih, prav tako pa tudi zanašo komisijo veljajo stabilizacijska načela.
Kljub temu smo probleme, ki so nastajali, sproti reševali. Če podam nekaj podatkov v številkah, bi rekel, da je bilo v letu 1980 sprejetih 110 sklepov, od katerih je bilo 70 za prosilce pozitivno reševnih, 20 sklepov pa je bilo neugodno rešenih, za nekatere prošnje pa je komisija poiskala ugodnejše rešitve. Ko misija je posvetila veliko pozor nosti usklajevanju interesov po sameznih kandidatov z interesi delovne organizacije tako, da bi
se kandidate čimbolj usmerilo v izobraževanje za delo.
Naštel bi le nekaj področij, s katerimi se komisija pri svojem delu srečuje:
— obravnava prošenj za pridobitev ugodnosti za študij ob delu in kadrovskih štipendij,
— funkcionalno izobraževanje (udeležbe in kritje stroškov seminarjev, strokovnih posvetov, ipd)
— odobravanje študijskih dopustov po pravilniku (do 7 dni)
— obravnava načrta, programa praks in sprejem na obvezno prakso
— urejanje pogodbenih obveznosti pri študiju ob delu (vračilo stroškov, ipd)
— reševanje druge problematike s področja izobraževanja.
Poudariti moram, da se vsi člani komisije zelo aktivno in dokaj premišljeno vključujejo v reševanje problemov.
Na vsaki naši seji sta prisotna tudi tov. Klanjšček Ljubo in Križmančič Nives iz službe za izobraževanje, saj se brez napotkov in navodil strokovne službe praktično ne da pravilno odločiti. V službi se zbirajo vsi podatki, vloge, potrebno gradivo, s katerimi komisija lahko dela. Sodelovanje med komisijo in samo službo je zelo dobro.
Včasih se zgodi, da določenih primerov ne moremo in ne znamo samostojno rešiti, v takih primerih se posvetujemo z ostalimi delavci delovne organizacije, ki nam lahko nudijo ustrezne podatke, na osnovi katerih lahko komisija pravilneje in lažje pride do zaželjene rešitve.
Želim in upam, da bomo pri našem delu še naprej tako uspešni.
Igor Reščič
Obiskali smo delovni kolektiv »Arena« iz Pule
Prisrčen sprejem so nam pripravili delavci delovne organizacije „Arena”.
Vsem, ki se izleta v Pulo, organiziranega ob 8. marcu niso udeležili, bom skušal v naslednjih vrstah strniti svoje vtise ter jim na ta način omogočiti, da ocenijo zamujeno priložnost.
Prvo in vsekakor najbolj prijetno presenečenje za vse udeležence izleta je bil izredno lep, sončen dan. Kot naročeno, bi temu po domače rekli. Med vožnjo v Pulo smo se v Limskem kanalu ustavili na prvi ,,čik" pavzi, medtem ko smo ob 9,30 prispeli v Pulo, kjer smo si najprej ogledali svetovno znani zgodovinski objekt amfiteater znan tudi pod imenom „Arena". Po ogledu amfiteatra smo se napotili v tovarno trikotaže ,,Arena", kjer so nas gostitelji prisrčno sprejeli. V ielr> kratkem času, ki smo ga imeli na razpolago*, smo si ogledali proizvodne prostore te 700 članske delovne organizacije.
Ob ogledu njihovih delovnih prostorov, meje predvsem prevzela čistoča in urejenost prostorov, prav tako pa tudi delovna disciplina v času proizvodnega procesa.
Posebej bi opozoril na nekaj njihovih posebnih pozitivnih
Delavke v proizvodnji se ob našem obisku niso dale motiti, pri svojem delu, saj so morale tudi tisti dan izpolniti,,normo”, rade pa so z nami pokramljale.
izkušenj, ki bi jih morda lahko koristno uporabili tudi pri nas. Zelo zanimiv je njihov način varčevanja oziroma interna hranilnica. Njihovi delavci 16. v mesecu ne dobijo v roke denarja, temveč dobijo na vpogled svoje hranilne knjižice, v katerih je vpisan njihov osebni dohodek za pretekli mesec. Za vloge, ki jih imajo na hranilnih knjižicah pa dobijo 11 % obresti (če varčujemo pri banki, dobimo 7 % obresti). Delavec lahko vsak dan ob vsaki uri na blagajni delovne organizacije dvigne potrebno vsoto denarja. Tak način varčevanja prinaša korist tako delovni organizaciji kot tudi delavcem.
Druga zanimivost, ki je vredna pozornosti je njihov način obveščanja delavcev o poslovnih rezultatih, gospodarskih težavah
Prijateljsko vzdušje smo sklenili v pesmi in plesu.
ter o družbenopolitični in samoupravni aktivnosti v nfihovi delovni organizaciji. Vsako prvo sredo v mesečo sklicujejo po 14. uri informativne sestanke, ki jim poleg delavcev obvezno prisostvujejo poslovodni organi in vsa vodstva družbenopolitičnih organizacij in
Polni lepih vtisov pred restavracijo ,,Delfin”.
samoupravnih organov. Sestanek je v obliki javne tribune, na kateri obravnavajo oz. pristojni odgovarjajo na vprašanja, ki jim jih delavci zastavljajo.
Po ogledu „Arene" smo obiskali čuvaje naših vodnih 1 meja, kjer smo lahko izvedeli, kako živijo in delajo pripadniki vojne mornarice. Prijetno vzdušje se je strnilo v pesmi ,,Jugoslavija" in plesu v kolu, nakar smo se od naših gostiteljev poslovili. Ob koncu smo si ogledali še hotelsko-turistično poslopje ,,Zlatne stene".
Po kosilu v restavraciji ,,Delfin" je bilo prosto popoldne. Naš izlet smo zaključili s skupno večerjo v gostišču ,.Marija na Krasu" . Po zaključeni večerji in zabavi smo se vračali proti Portorožu, Izoli in Kopru.
Upam, da so bili udeleženci izleta zadovoljni. Organizatorji smo
si z vso močjo prizadevali, da bi ta izlet čim boljše izpeljali. Kako
dobro je bil izlet organiziran, pa nam bo verjetno pokazala že
udeležba na prihodnjem izletu.	„.	,
Kiro Jordanovski
Bilo je lepo
Vi vprašanje mi odgovor
Nadaljujemo z rubriko, ki smo jo uvedli v prejšnji številki. Menimo, da bodo lahko marsi-kak odgovor uporabile komisije za delovna razmerja pri svojem delu.
Vprašanje:
Ali lahko ugotovljena oziroma med delom pridobljena delovna zmožnost oziroma strokovnost nadomesti zahtevano strokovno izobrazbo v oglasu oziroma javnem razpisu?
Odgovor:
Zakon o delovnih razmerjih določa (1. odst. 43. člena), da se zmožnost za opravljanje določenih del oziroma nalog ugotavlja na način in po postopku, ki ga določa samoupravni splošni akt. Gre za predhodno strokovno ugotovitev, ki jo mora nato upoštevati pristojni organ za izbiro. Naši pravilniki o delovnih razmerjih določajo, da se poprejšnji preizkus strokovne izobrazbe oziroma z delom pridobljenih delovnih zmožnosti opravi: z avdicijo, s pismenim ali ustnim pogovorom s kandidatom, s preizkusom kandidatovih spretnosti in s testi. Poprejšnji preizkus se opravi zato, da se ugotovi, če ima kandidat ustrezne strokovne in delovne sposobnosti, ki so potrebne za opravljanje objavljenih oziroma razpisanih del oziroma nalog. Če kandidat pri poprejšnjem preizkusu ne doseže ustreznih rezultatov, se šteje, da ne izpolnjuje razpisanih pogojev in z njim ni možno skleniti delovnega razmerja.
Kadar se zahteva za določena dela in naloge ustrezna izobrazba, ki je kandidat nima, ima pa z delom pridobljene delovne zmožnosti, je potrebno že v objavi oziroma razpisu, predvideti možnost, da se taka delovna zmožnost lahko ugotavlja. Na takšen način ugotovljena delovna zmožnost je povsem enakovredna oziroma nadomesti zahtevano strokovno izobrazbo, ki se jo pridobi s šolanjem. Seveda pa to velja le za tista dela oz. naloge, za katera je delavec sklenil delov-
no razmerje in samo za tisto TOZD, v kateri je delavec sklenil delovno razmerje.
Vprašanje:
Ali je možno odpustiti delavca, za katerega se v poskusnem delu gotovi, da delovne naloge strokovno zna opravljati, ima pa malomaren odnos do dela, da odklanja delovne naloge, ki mu niso všeč in da se ne podreja delovni disciplini, da zamuja ob prihodu na delo, ipd.?
Odgovor:
Namen poskusnega dela je ugotiviti strokovne in druge z delom pridobljene delovne zmožnosti deiavca, če teh ni mogoče ugotiviti s poprejšnjim preizkusom, pred sklenitvijo delovnega razmerja. Če bi sklep o prenehanju delovnega razmerja temeljil samo na negativno ocenjenem poskusnem delu zaradi malomarnega odnosa, do dela, zaradi odklanjanja delovnih nalog ipd, bi bil nezakonit. Izhajati moramo namreč iz dejstva, da je delavec na poskusnem delu v delovnem razmerju in ima glede dela enake pravice in dolžnosti kot katerikoli drugi delavec v delovnem razmerju s tem, da mu delovno razmerje lahko preneha, če ne izpolni uspešno zahtev poskusnega dela. Pri odklanjanju delovnih nalog, zamujanju na delo, ipd, gre za kršitev delovne obveznosti, ki jo je treba ugotoviti v disciplinskem postopku pred disciplinskim organom. Komisija (imenovana od komisije za delovna razmerja), ki spremlja delavca na poskusnem delu, ni disciplinski organ in ne more izreči delavcu ukrepa prenehanja delovnega razmerja. Zato lahko preneha delavcu, ki je na poskusnem delu, delovno razmerje zaradi kršitev delovnih obveznosti v primerih, na način in po postopku, kije predviden za ugotavljanje kršitev delovnih obveznosti oziroma kršitev delovne discipline.
Vprašanje:
Ali lahko delavec prekliče svojo izjavo o prenehanju delovnega razmerja in če lahko, do kdaj?
Odgovor:
Po dosedanji sodni praksi (rednih sodišč in sodišč združenega dela) je bilo odločilno ali je o delavčevi izjavi že odločal pristojni organ. Do tistega trenutka je namreč lahko delavec
preklical svojo izjavo o prenehanju delovnega razmerja (odpoved). Takšna praksa je lahko vprašljiva, saj je pri tem potrebno upoštevati, da je sklep samoupravnega organa, v primeru prenehanja delovnega razmerja po 1. točki 167. člena zakona o delovnih razmerjih
Z uporabo splošnih principov higijene in njenih metod raziskovanja ima higijena dela osnovno nalogo, da prouči in poišče odgovarjajoče mere s pomočjo katerih, se dvigne splošni nivo zdravja in delovne sposobnosti delavcev in s tem v zvezi tudi poveča proizvodnja dela. Upoštevajoč faktorje, ki škodljivo delujejo na zdravstveno stanje in delovno sposobnost delavcev, higijena dela proučuje možnosti za dosego ugodnejših zdravstvenih pogojev dela, išče sredstva za higijen-sko tehnično zaščito delavca pri delu in skrbi za dobro psihično in fizično kondicijo delavcev. Pri tem higijena dela z medicinskega aspekta poučuje različne pogoje dela od higije-nske zgradnje in ureditve samih proizvodnih prostorov, surovin, ki se obdelujejo v proizvodnji, tehnoloških procesov v različnih vejah proizvodnje, ugodne in neugodne vplive delovne sredine, mentalne higijene delavcev, sistem uvajanja in šolanja delavcev, problemi žensk v delovnem razmerju, skrb za delovne invalide in starejše delavce do osebne higijene delavcev, (sistem uvajanja in šolanja delavcev,) na delu in izven, starejše delavce in njihovo prehrano, način življenja, družabno življenje, kulturo, zabavo, šport, telesne vaje itd . . .
Od škodljivih vplivov fizikalnih faktorjev delovne sredine je najpomembnejša zaščita pred:
— sevanjem,
— povečanim ali zmanjšanim tlakom,
— ropotom in vibracijami,
— visoko temperaturo,
— škodljivo svetlobo.
Znano je, da ropot deluje na
živčni sistem in mnogo ljudi ropot težko prenaša, s tem v zvezi ropot povzroča utrujenost in druge spremembe, ki se javljajo v organizmu. Jasno je.
zgolj deklarativne narave. Iz tega izhaja, da učinkuje delavčeva izjava pravno že z dnem, ko jo je delavec podal. Potemtakem že dane (pismene) izjave delavec ne bi mogel enostransko preklicati.
M. V.
da ropot najbolj škodljivo deluje na sluh. Pred ropotom se ljudje zelo težko branijo. Splošna zaščita pred ropotom naj bi se vzela v obzir že pri gradnji prostorov, v katerih bo tehnološki proces povzročal ropot. V ta namen uporabljajo določeni izolacijski material za stene, strope in tla. Važno je, da je v takem prostoru čim manj izvorov ropota razen tega, se izmed posameznih izvorov ropota postavljajo stene. Na ta način se lahko zmanjša splošna intenziteta ropota tudi za 20 Db. Ravno tako obstajajo osebna zaščitna sredstva pred ropotom npr.: švedska vata, ušesni čepki, antifoni, itd . . .
Vedno je treba poudariti, da se pri gradnji redko upoštevajo vsi bodoči izvori ropota in da se s kasnejšimi merami zadovoljivo reši ta problem. Ravno tako nekateri delavci neradi nosijo osebna zaščitna sredstva in tako prihaja do trajne okvare sluha (pri nas bodo v približno dveh mesecih znani rezultati preiskave sluha pri delavcih v vijakar-ni). Tehnične mere na samih delovnih mestih z visoko temperaturo predvidevajo predvsem dovolj hladnega in suhega zraka, posebno še, če je relativna vlaga dovolj visoka, stene pred izvorom toplote, vodne zavese in slično. Takih delovnih mest kot tudi delovnih mest, kjer bi prihajalo do sevanja ter povečanega in zmanjšanega tlaka pri nas ni.
Za preprečevanje delovanja škodljivih razsvetljenosti za zdravje delavcev je potrebno, da tehniki projektirajo tako razsvetljenost, ki bo dovolj močna, ne bo bleščala, ne bo delala ostrih senc, ki pa obenem zadovolji vse splošne in lokalne potrebe razsvetljenosti na delovnem mestu. Osebna zaščita
(Nadaljevanje na 14. strani)
Koliko vemo o higienskih pogojih delavcev na delu?
(Nadaljevanje s 13. strani) delavca obsega različna sredstva in opremo, ki ščiti celotno telo ali posamezne dele in se uporablja samo v slučaju, da ni mogoče izvesti zaščite v delovni okolici. Od ostalih mer zaščite delavcev je izredno važna zaščita pred nalezljivimi boleznimi, narediti moramo vse, da se prepreči širjenje splošnih kapljičnih infekcij. Pri tem je izredno važna osebna higijena (čiste roke, robček pred nos pri kihanju, itd.). Vsakemu delavcu morajo biti na razpolago prostori za osebno higijeno z najnujnejšim, to je pregrade z umivalniki s toplo in hladno vodo, milom,sanitarnimi brisačami (papirnate), sanitarnimi koši za odpadke, omaricami za potrošni material in eventuelno s prikladnim umivalnikom za umivanje nog. Uporaba bideja
se ne priporoča zaradi nevarnosti infekcije, zato se uporabljajo tuši. Garderobe naj bodo ločene za moške in ženske in naj bodo po možnosti kombinirane s tuši.
Vsi delovni prostori naj bodo čisti. Čiščenje naj se izvaja stalno in na način, ki ne moti delavcev in da se ne dviguje prah. To se nanaša na tla, stene in okna kot tudi na delovne mize, stroje, stole in orodje, na kar se često ne misli. Ne smemo pozabiti, da je čistoča glavno sredstvo proti infekciji.
Poznamo še kup zaščitnih mer, ki so večinoma predpisane z zakoni in standardi in za njihovo izvajanje skrbijo strokovne službe, vendar ne smemo pozabiti, da smo za svojo varnost in zdravje dolžni poskrbeti predvsem sami.
Zlata Viler
Iz sodne prakse za našo prakso
Objavljamo odločbo Ustavnega sodišča SR Črne gore (U-17/80 z dne 9. 4. 1980), ki bi ji v povzetku lahko dali naslov:
Dosledno opravljanje svojih delovnih nalog in skrb za izpolnitev svojega fonda delovnega časa, je dolžnost vsakega delavca v združenem delu.
Ustavno sc dišče je to svojo odločitev takole obrazložilo: ,,Z izpodbijanim sklepom delavskega sveta (neke) delovne organizacije (v SR Črni gori, op. p.), je bilo določeno, da pripada delavcu 70 točk, v primeru, če dosledno, pravilno in pravočasno opravlja svoje delo oziroma delovne naloge in če je primerno prisoten na delu (,,uredno prisutan na radu" — orig.). To pomeni, da se poveča osebni dohodek nad ocenjeno vrednost sestavljenosti del in
delovnih nalog. Tako se ponovno plača delo, ki je že bilo ovrednoteno v okviru ocene del in delovnih nalog.
Dosledno izvrševanje svojih delovnih nalog in skrb za izpolnitev svojega fonda delovnega časa, je skrb vsakega delavca v združenem delu. Določiti posebne stimulacije za izvrševanje rednih del in delovnih nalog, ki so že ocenjena in določena, ni v skladu z načeli nagrajevanja po delu in rezultatih dela.
Poleg tega, so se s sprejetim sklepom spremenile osnovne vrednosti del in delovnih nalog, ki so jih delavci sprejeli z referendumom in zato delavski svet nima pravice menjati osnovne vrednosti del in nalog, pač pa lahko poda pobudo za spremembo le-teh.
M. V.
Iskrice
Sloni živijo dlje od ljudi. Nemara zato, ker jim je malo mar, kako težki so.
Ni bogat tisti, ki ima zlato, ampak tisti, ki je z malim zadovoljen.
Odšli
TOZD „Tehnične igrače"
Janežič Vera DE 1010- starostno upokojena Vršič Jakob DE 1010- umrl Gregorič Darij DE 1010 — odhod v JLA Rojc Marjanca DE 1100 - sporazumno raz. Babič Štefanija DE'1100- sporazumno raz. Babič Jožefa DE 1100— sporazumno raz. Jugovič Orhideja DE 1100 - sporazumno raz. Ulemek Dragica DE 1100 - sporazumno raz. Peharda Milka DE 1100 - sporazumno raz. Oukič Mirjana DE 1200 - sporazumno raz. Milenkovič Sladana DE 1300 — sporazumno raz. Zabukovec Franc DE 1300 — disciplinsko raz. Gorjup Alojša DE 1500 — invalidsko upokojena
TOZD „Pisarniške potrebščine"
Milenkovič Dorde DE 2000 — sporazumno raz
TOZD „Kovinski izdelki"
Davide Bruno DE 4100 - sporazumno raz.
Dujič Ana DE 4200 — sporazumno raz.
Kadrovski utrinki
Upokojili so se
Pavletič Viktorja — v Mehanotehniki je bila zaposlena od 14. 11. 1962 do 31. 12. 1980 na delih in nalogah brizgalke plastičnih mas in sestavljalke— pakovalke;
Baruca Marjan — v Mehanotehniki je bil zaposlen od 26. 3. 1962 do 6. 1. 1981 na delih in nalogah nastavljalca strojev, prevzemnega kontrolorja in superkontrolorja;
Cetin Marjan — v Mehanotehniki je bil zaposlen od 6. 2. 1960 do 28. 2. 1981 na delih in nalogah vodje kadrovskega oddelka;
Janežič Vera - v Mehanotehniki je bila zaposlena od 2. 3. 1963 do 9. 3	1981	na	delih in nalogah sestavljalke-pakovalke;
prevzemnega kontrolorja, obhodnega kontrolorja;
Našim upokojenim sodelavcem se zahvaljujemo za dolgoletno delo in zvestobo ter jim želimo veliko zadovoljstva, zdravja in osebne sreče v nadaljnjem življenju.
TOZD „Pliš igrače" Mezgec Darko DE 6000
sporazumno raz.
TOZD „Orodje—remont"
Radman Marino DE 8100 — sporazumno raz.
DS ,,Skupne službe"
Antolovič Marino DE 9210— sporazumno raz. Kandare Mitja DE 9220 — sporazumno raz. Cetin Marjan dE 9310 — starostno upokojen Cerkvenik Dragica DE 9310 — sporazumno raz. Aščerič Erna DE 9500 — sporazumno raz.
Kadrovske spremembe v mesecu februarju in marcu Prišli
TOZD „Tehnične igrače"
Magajna Marjan DE 1010 —obhodni kontrolor
TOZD ,,Kovinski izdelki"
Kutin Branimir DE 4200— pomočnik—nastavljalec
TOZD „Pliš igrače"
Uršič Franc DE 6000 - direktor TOZD Valenčič Vladimir DE 6000 — polnilec igrač Hrvatin Zora DE 6000 — sestavljalec—šivalec Kožuh Darinka DE 6000 — čistilec na stroju
TOZD „Orodje-remont"
Brojnik Igor DE 830— elektromehanik Fatarič Livio DE 8100 — brusilec Kaligarič Klavdij DE 8010— konstruktor
DS „Skupne službe"
Kočevar Anica DE 9310 - kadrovik
Valenčič Nives DE 9600 — komercialist nabave — pripravnik
Imerahote hnika
Šport - šport - šport Za dobro voljo...
Zakon nam sicer ne predpisuje, s katerima dvema prstoma moramo sprejemati razne sporazume in podobne akte, vendar uporabljamo v glavnem dve varianti:	Sprejemanje	sporazuma o delitvi
dohodka. Sprejemanje prispevkov za SIS.
Uspešni nastopi kegljaškega kluba
Leta 1958 je skupina ljubiteljev kegljanja na pobudo tov. Novak Matevža in Kranjc Franca začela s pripravami za izdelavo dvosteznega kegljišča. Kegljišče se je gradilo s prostovoljnimi prispevki in udarnim delom v parku Arigoni v fzoli.
Asfaltno kegljišče z ročnim postavljanjem kegljev je bilo odprto leta 1959.
V prvih letih delovanja kluba so nastopali največkrat v borbenih igrah in lučajih 8 x 100. Poudariti je potrebno, da je bilo to prvo kegljišče na Obali, zaradi tega lahko rečemo, da je bila Izola zibelka kegljanja na Primorskem.
Na tem kegljišču se (e tekmovalo in treniralo do leta 1969. Ker so v letih 1965 — 1970 uredili več avtomatskih štiri—steznih kegljišč na Obali, je bil klub prisiljen zaradi pomanjkanja denarja za nakup avtomatov, leta 1970 kegljišče zapreti. Člani kluba smo morali zaradi novih pravil KZS trenirati in tekmovati na kegljišču v Luciji in Portorožu. Ta problem tare klub še danes. Kljub velikemu prizadevanju vodstva kluba, da se pripravi avtomatsko kegljišče v Izoli, so bila vsa prizadevanja zaman. Največji problem je bilo čutiti pri financiranju, saj telesno kulturna skupnost ni uspela zbrati dovolj sredstev, drugi, pa zato nič manjši problem, se je pokazal pri osebnih interesih gostinsko—turističnih organizacij. Tako se vsi v klubu sprašujemo, kaj mora biti ravno v Izoli najmanj posluha, pa ne samo za kegljaško sekcijo, tem-
več tudi za vse ostale športe, ki prav tako nimajo boljših pogojev.
Vsa ta leta delovanja je bil kegljaški klub Izola tesno povezan s kegljaško sekcijo iz Mehanotehnike in Stavbenika.
Prav iz teh dveh sekcij si je klub pridobil največje število članov. Trenutno igrajo v prvem moštvu štirje člani naše delovne organizacije in sicer: Krušvar Radovan, Ličan Jože, Mahne Franc, Žužek Vinko. Vsa leta delovanja je klub odigral vidno vloc,o na republiških in državnih tekmovanjih.
V letih 1967 - 1970 so bili mladinci kegljaškega kluba iz Izole kar trikrat republiški prvaki. Samec Alojz je bil leta 1969 republiški mladinski prvak, poleg tega pa sta bila par Žužek — Mezgec mladinska prvaka Slovenije.
V zadnjih letih je klub vse bolj napredoval, najboljše uspehe pa je ekipa dosegla v borbenih igrah, saj se je kar trikrat kvalificirala na državno prvenstvo.
Trenutno ima klub žensko in moško ekipo.
Moška ekipa igra v drugi slovenski ligi — zahod.
Ženska ekipa, ki tekmuje šele dve leti, pa igra v Primorski ligi. Poudariti je treba, da je ženska ekipa sestavljena izključno iz delavk Mehanotehnike in sicer: Grižon Gracijela, Veljak Marija, Sabadin Ines, Vučkič Majda, Baričič Dorina, Medica Nerina in Radikon Zlata. V dveh letih svojega delovanja dosega ta ekipa zelo lepe rezultate.
Vse to pa je tudi vzpodbuda za nadaljnje uspešno delo in razvoj kegljanja v naši delovni organizaciji in v Izoli.
Vinko Žužek
Le kdaj bomo tudi ..Razvoj" privlekli za tovarniško mrežo?
Rekreacija v Mehanotehniki je na psu, pa še ta je na tleh)
Moška in ženska ekipa kegljaškega kluba
Križanka
SRT. r.j.	M MA	mnt’	HASPROl. NOt!	/ASMA- mhap/f		lili SSSSSi; XvXvXv!v	NAif & LASIL O	ZEMLJA S4EV/ ffOUJA	zaščit- no seev- STVO	bOKSAR Muha -HEt>	JLLHr/- UA	SBE3DZ PA571.	B	mm	NOČNI Lokal	
JPAE- JEHMU						VZGOJA							&O0 pa/	HLAD ifK£C KS		
						MLHAT- !N£										
?0PRAVU-UR.					veda o um H H			%								
					HAT'											
1*1		TftGM V					TpVAR. piastm				AfKAl/ SSSLL					
		BLUESTC, S.VtETH.					ee				0&HJE					
																
I/ZDIH			fiENA- RMA EH OTA	H4PA1>						OOJiAČA X/VAL					wmž. ■	
																
DMQ0 /fter								?/JAT£U (Pee-,							mm 18!	
ZEKSK0 IHtr						on/s					ME2 OS^EKE	AvtV- 02MAKA KOPRA		UAA- 37E-K. A54- GLAVt		
						A MK EL										
jjjiilii	os. ZUlfEic				PA/P/S		EMK/ čm	P/MTEU IVAH							M	1
								VESTNIK								
	OSLOV GLAS			ZEL. TIRI						PEL HALTt					MU& Mm lit	11 M ,x
f:W:¥:W:¥:		Hesro v SS3/1							Avto. oznaka 0$UL/A/\				Avto. 0ZA/AKA Qoa/c£			
Stari vici za dobro voljo
V avtobus stopi starejša ženska in ker je vse zasedeno, prosi fantička, naj ji odstopi prostor.
„Ti lažje stojiš kot jaz, ker me bolijo noge."
Fantič odvrne: „Ste tudi vi odstopili sedež starejšim, ko ste bili mladi? "
,,Seveda!"
,,No, zato pa vas sedaj bolijo noge!"
Jure je prišel v hotel in v jedilnici zavpil:
„Natakar, prinesite mi biftek, pa glejte, da bo mehak in sočen in velik! Meso mora biti seveda pravilno začinjeno in odrezano od dobro uležane govedine!"
„Razumem, se je priklonil natakar — in kakšno krvno skupino naj ima žival? "
•
- Dragi, če me boš še enkrat poljubil, bom za zmeraj tvoja. . .
— O, hvala za opozorilo!
Čeprav je Martin vztrajno zatrjeval, da za dopust ne potrebujeta več kot dva kovčka, jih je žena napolnila sedem. Ko sta nazadnje prisopihala na postajo, je Martin vzkliknil:
,,Pa je res škoda, da nisva še klavirja vzela s seboj!"
,,Na hodi duhovit", ga je zavrnila žena.
,,Saj nisem. Ampak na klavirju so ostale najine vozne karte.”
Ml Mehanotehnika izdaja delovna organizacija ,,Mehanotehnika" Izola.
Glasilo izdaja uredniški odbor: Bolha Jože, Dujc Andrej, Flajs Brigita, Mahnič Vojko, Lovrečič Albin, Popovič Željko, Sosič Dušan, Šlosar Boleslav.
Glavni urednik: Aleksandra Grbec Odgovorni urednik: Milan Vuga Fotografije: Žika Jovičič Naslov uredništva: Ml „MEHANO-TEHNIKA" 66310 Izola, Polje 9, telefon 62 121, int. 205. Priprava za tisk. IBM Dnevnik v Ljubljani, tiska tiskarna Delavske univerze v Domžalah v nakladi 2000 izvodov. Po mnenju republiškega komiteia za informacije SR Slovenije št. 421-1/72 z dne 2. 9. 1980 je glasilo Ml Mehanotehnika oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov 17. točka 1. odstavka 36. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu — ur. list SFRJ 33/72).