few
k. Hofbibliothek,
H
¦$m. LL


St. 52.
V G-orici, 24. teemMl878r
„SoLa" izhaja vsak petek in veljt j poSio prejemtna ali v Gorki n» dom poliljana:
Vse leto.....f. 4.50
Pol leta......,. 2.30
Cetvrt leta     .   .   .   .   „ 1 -20 Pri ozuanilib in prav tako j.ri ,,jjo-sUnicah1' se placuje za navadno triatop-uo mio:
t kr. Lt «• tiska 1 krat 7   „   .,   „     „   i   „ 6   „   -,    M     »   3   „ Z*v«c« crkp po (TOitoru.
5 ^aitttene SbvMe'-gi ^Uttj tO sfltddV *:t8dricii vi WfctJtfttfcitfi tQbRff W»W'. iM/ Mixqi.-[i,fi«|iJ2|kHi!SivAl
!   !*^!-'.'JJ.«   ;«      .. V5<;'--,!J    .   M Jk'isC  ft;,
ljbo poSJliA.io ht.dniitvu: „Soee;ot (5orli
#¦;?«*•**{..'     S   ,„,„:'-Mi,   ,   ¦;'.l,rii;i
in'drugim neprnhiri*Bim i4 t>»rlMhiiifi aUiia, *kom ofUifpH UredniWU,  »-
(Jiasiio siovniskega politicnrga drustva goriSkega za biambo narodnlli pravic.
I.JJ   1.
¦****<
Vabilo na narocbo. |
Z iiovim Mom ua>tupi >h'mu *voj IX. ta'aj. K:tk«»r do zdaj. i/poliMYula limb* tudi /a-napivj zve*to >v«tj»» lepo im!«t!<»: Imditi narod, bramti np-jjo\i' *^v<*t»' pravioe, potr/.tti si' za iij»"4m\»' w Jtran-kf Kori-ti. Za t*» *o pa tudi , zauuL.i. da p-j •»-taii«-j»* z\t*>ti doMulauji prijatolji i in da M' »»-j po iw*p»ino^ti m* |K>iinto/i Mrvilu naruOnik'^.                                                                      |
za vst-  b»to    .    .     I jild. M> kr. /a pf»l Ma    .    .    2     .,    :J<)   . /a tVtrt Ma              I
K>d<»r /Hi .Smi'm" prijomati, naj so pis-menu itnrrM" j, l«»di da pri!»»/.i J»«j d< uar. hndi da na d>«{»!-!isu ita/isuni. d>* M.ij *o ic.-ive/o ns-r«u'ititt(» pm-tw^n.
NufMtul:;;! ;i.rj so ldau*ov<djtio p'^iija, naj-pril^iH'jiitt p¦» p'i>nnh naka/tiirah. o-krlrai^tvu .Suti1* v itojjti „\i,i did <iuuditur v/«»rattij«ivi hiH. II. nad>tropjf.
Ob tMieiu vabimu s>e cnkrat prav uljuduo vse tisti* p. n. narnfnikp. ki so z naroOnino za* ostali, naj nas vnaj za novo ltto raz^tst'l*", da bomo ni«gh tudi un sv<»je rarnne pcravnati in potem uobenega nadle^rovaje in ocl nikogar nad-legorani svuj-; tezavnu nalngo nadaijovati.
Oskrbni^tvo Soic.
Hon omnia moriar.
Leto 1?»7S unttra; malo dnf Se. in no bo ga voir. A v svttovui /tfodovini bode n.iprej /ivelu tor /ale-galo v njt'j odiuiim prn>:t«>r. I»a bi zv.a'.o ^vorit'. po-sloviio bi se lahi.o v/ad'ij»«m ireuurk'i Sil\«.*.-tnm;iio-Ci s poooftiio beM'iio: Non om:iis ino riai ! —
Uic v potetku Ufa in pasrbtin v d«ibi nuj skb;-pom »v. Stefanfckeaa pretauja in lifrimsko pfaavnavo bilo jo politiCno obnebje « tako nvvartiimi, osodepol-aimi oblaki ptvpreieno, da se je bilo zares bati, da se zdaj pa zdaj razdvaieui dementi razbrzdajo iu da
>e vnanii* obrna evropska vojska. Toda Betlfnski zbor ti:ijod!u'-iiisih drXavnikuv jo stra§»o unvilito progiml iu da->i so ue mote reei, da bi se bilo valid nji'go-viii hklopov Kvi'iip^ko pulitiinoobitsbje popolnomana-j.iMiilo .se \eiidar za zdaj — iu meu'da ha dolgo ui bati spluSue kouflagracijd. Berlinaki kougros je uarisal gkivuo pote/.e, pu katerih se ima preobraziti ltalka»r:ki poluotok; odtiieril je Rusiji odSkodbo zu .•^i\>miie zitve, ki jih je prizadela ssveta vojna za o-hvonojenji* ju/uih hiovanskih bratav, potidil je neod-\iMui.st treh kujezeviu Or no go re, Srblju i» Ruin imiijo, ki mi ?,i jo h poiocl uajblaxje krvi svojih jiinaskili Miiuv tnlo pri.slii2il«; odloAil jo mejti novi ttiiuHaini IhilRnriji in ustanovil avtonoinuo doze-!•> zapadun Kmuelijo- -i/rocil j« .dedujid Avstriji man* (kit, da za^'dn ui'.wciio Uosno in Horcegovino tor nravna tumosuje ra/inoro na korist Oataniiuin maLc-iniii naroduin.,
Vkljub strastnoiim raxKrajanjii madjarakih «lo-vjiiioziv«'V ii.i t.iliorjih in v parlamentu, vkljub zbmllji* vim inf« rp»0»ijam v Avstrijskom drzavnemzh'jni, vkljub ii-pie-tanemu mtnjpivaiiju zidovnkega turkolilnoga fca• mpisja. je voudar Av.stujska vtada v dr^avtiom intc-j re.-.u hproji-la cvrupjiki maiidat; huveda jo, taknit grof Ainirai»y so inonil. ali vsij motienje i/,razal, da seza-sedanjc ISosiw in Kercogoviiio laliko s 4 kompanijami du/i!iiL'. I'oznoji dogovki so pokazali, kako »ilno se je tuoz motil.
Due ao. julija t.l.jc Avstrijska armada pri Bro-\l-; \>:-ekoiaC'ila Kavo; bli/o v isti dobi so sc pomikali tiMi nasi polki iz MotkoviCa v D.dmaciji proti go-rati Ileroogovioi. Kaj se je godilo od tc dobe naprej do lu. avgusta, ko so naSi hrabri vojaki no sijajni zmagi zasadili tivstrysko zastavo na Serajevsko obzid-je, iu dalje da aadnje bitke due 17. sept, pri Livnem — to vsi dobro vemo, saj smo bili v duhu veduo mej svojimi sinovi in brati na bojiS6i, bpremljevaje jih z iskreuim socutjvn na krvavem, a slavnem potu, pol-ncm trpljonja in muk, pa tudi ne brez krasnih', vzvi*' senih niuinentov.
Ustaja je zdaj zatrta, duhovi v zascdenik deie-lah so mj poiiiinh, civilizajoca upiava izpolnuje svoje tdagudejiio naJogo, vojiskovodja - Ziiiagovalec in njc-gove tilavue Oete se vru(ajo na prejjubljeni dom, kder he njihov prihod zvecauo obhaja; prvaki Bosonsko-Hoicvgovakcgii narudapa, vcbuli miru in poroitva areft-iioj.^o boJoiiuosti, katcio jiiu daja uova vlada a pra-vicniini iu niodiimi naiedbatni, pokladajo zagotovila bvoje vehkc hvaiezuobti iu odkritosilue vdanosti na podnozju Avatnjbkega prestola proseCi, naj bi se njih
USTEK
Pravopisne opazke.
(konec)
Ko se rabi 2) j&ko pogostoma v Sasovnem po-menu brez k&zalnega zaimka ali prirecja v glavucm atavku in kaie» ostro pofdarjeno, istoat nastopnega trenotka dvth dogodkov, kakor ? lattn§6ini t#, v nera-SCini sobdd, n. pr.: ttko se nod stori, ima'a domov priti.a V'jtem ukazu je 6as vse bolj ostro in natanko dolofien, kakor^ kedar bi rekli: sk'se nofi stori, ima^ domof priti*. — Z nedovrinimi glagoli pa se rabi ko brez pofdarka in pomeni, da se je skoz eel v od-visnem stavkn naznanjeni cas tudi dejanje glavnega stavka godilo, n. pr.; nko se je noc delala, s'm bil Se na potu". Temu nasproti se govori in bi se inoralo pisati: adomGT s'm priSI, k' se je nod delala". Po-temtakem je razlocevati; ak6 bi se no6 storila, bi S'l spat, k* ne bi imel dela" in Bk' bi se nofi storila, bi s'l spat, ko ne bi imel dela\ Prvo pomeni: »sobald es Nackt iviirde, mochtc ich stMafm g$hmt wmn ich jitine Arbeit hatte," drugo pa: nwmn esNachtiviirde, niochte ich schlafen gehen, ah ob ich Mm Arbeit ](#fo* 0 J^o Y\ v poslednjem priiueru ^Qmo pozneje
dczeli skoro in atalno zdruiiti z mogttfih^ A^tflJo.ift jo H So kdo v dvoma,da bode U pioihja g^tovb Mil-Sana?-     •.:¦::>.                   .T-.J .•..;..„., ,„
Toda leto 1B78 je doilvelo fie mtiogo dra*^ 2a^ logtnih in voHellh dogodkov, o katerih bo ggfoWviti* ua^im potomcem poroC&lat Videlo je, kako je Tegbljtli katoliftka cerkev plakala nad amrljo itojega v<jlikega naLelnika l'ija IX. edinega fejttoj dbsedtajih bapeiev, kateri je pro^iyi<l Petrova leta; pomllovalo jo mUdb ltalijo o zgubinje prvega kralja ViktorjaiErtabUeUj zaaledovalo je skrivne zhfote socljalnih detnokritlot/ ko bo svoje zapeljive ittre«c raztoZall akoroi pb cell1 Kuropi in iiHtavllo je tolovajske roke Strrim^egWtlm' /aKlcpljencom, ko to jih atozall po iivljoojl krbnanfhf gbiv BUrega Vitjema, Spftnjskega Alfonfa in1 IfcalljittJ nkoga Huiuhertft; hudovttto bo je nad kranwirsko ivl« jufo, katcra je na Ciperskem otoku — ore* krvi "to dena-^a — vtnlila AngleSkl Upliv V -irednjiomi niorlu za uadaljno iutrlgovAnje; n^evftljt jri je ltreiall| iifo ti, kako oSabim, Indljdka ceiarlca (AngMka- kral|ica> v Hredtiji Azlji vtika nilomn blo>kft«fl p«r6 (A%anlitan> v HVoj'uaSopirjLMi pavji ropj radovnlo Bejo* Avitrlj-' Hkimi Slovaui o paduu Auflrftperg-LasBoijevejjB' initio Htorstva, s kfttcrim Be je zaoelo mfilti JSracno iiotlop* je avHtrijskoga u«tjvVote«tvA; porttnchovalo do j« Ita* liji yirredentl* in njentm Wgfotltn apOBto^m; plOB* kalo je Avbtrijski zvestobi, katero so Slovcnfei^ jUlni drzavni cuvarji, tako glasno razodovali na svojih ta-boijih; praznovalo je z hvalefriimi Slovenci Bftdemde-setletnico narodnega o(feta'Bleiweiaa iu videlo' pr\ tej piiliki ne samo zdruzeno Slovenijo, ampak V duhu zdruzeno vse Sloyanstvo. w, leto 1S78 je v resnici mnogo doiivelo in o s'ebi mnogo Bporoi-nov potomstvu zapustilo; ono sme tedaj slovO Jema* jeod nas ponosuo reclt                              ','/¦"•
Non omnis moriarl
govorili, hem spada le k o b i v prvem primeru, Iyer ima Casovni poinen „sobald—wilrde". Tukaj se pov* darja nastop za pogoj postavljenega Lasa in imatoraj ko glavni naglas v stavku; ali naglas more biti tudi na kakej drugej besedi, iu v tern primeru je stavek, s ko bi uze komaj loCiti po pomenu od navadnega pogojnega stavka s k1 b i; n. pr.: „ko bi to res bilo, poilej bi se jaz ne obotavljal dolgo" t. j. sobald dies wahr tcare, dann mochte ich nicht lange sa*idem; „k' bi to res bilo, bi se jaz ne obotavljal dolgc" t. j. lectin dies ualtr waret mochte ich nicht lange xaudern. Ali kakor nemsko sobald nL to kar wmn, tako tudi uase ko ne to kar k1; kakor se tvenn ne more veduo se sobald nauiescali, tako tudi k' ne a ko.
Ko nazuauja 3) euakoat in — v cemer senaSa sloven^Cina loCi od ostali h slavenskih jezikov — tudi neeuakost lastnpsti in naCina, u. pr.: „tak ko U" ; 8bel ko sneg14; „mo2, ko se spodobi"; 8on je ravno ko poglavar mej njimi" — tr ist gleich ivie em Haupt*-ling unter ihnen —* iu skreeno: „on je r a n k 6 poglavar mej Djimi" — er ist gleiclmm ein Hduptling miter ihnen —; „drzi se, ko bi ne znal pet steti" ¦• er halt sick, als ob er nicht fiinf gdhlen kdnnte.,1 Y posledujem zgledu imamo primer okrajSanega govor* jeuje; „ko bi ne zur.1" stoji namreC namestu „ko (ali kakor) bi se drzal, k',bi ne znalu, Tako okrajSevanje je navadno tudi v drugih si'av^Qskik.jeaikili. n, pr* Y
Bopisii
V GoriCi 34. decembra.—Leto i8.78 umiWi be-remo v na^ein danasnjem uvodnoin (lauku iu mi kli-eerao v veseli nadi do boljSe bodoCnosti i „Vivat ue-quensl" naj zivi nasleduje! — Narod kakorfien je s!o« venski, ni, da bi se moral otoino oziratl o& svojb pre-teklost; saj je napredujofi ia ne propadajoC narod. Njemu ni zdihovati po minulem blesku, po nekdanji mogoCnosti, kakor Izraelcem  na razvallnah
ceSfiini: „byla bledd a smutna, jako by byla vstala % hrobu" (Erben, Sto pr. pob. str.; 10.) t j. ^bleda je bila in zalostna, ko bi bila vstala iz groba"- Tako rabi tudi latinscina namestu ut si vcasi le quasi ali sicuL — Za komparativi stavimo mi navadno k 6 na* mestu staroslov. in ruskega neieli, hrv.-srb8kega nego, n. pr.; „holj bel ko 8neg.M, Misliti bi bilo, da so podali prehod — zakaj uekedaj se pa6 gotovo tudi pri nas v tern primeru ne rabiio ko all kakor (ja-ko>5e) — uegiraui komparativi, kiimajo tudi v ruSCini kak ne pa neieii za sabo; ali cudno je to, da nasi' &Uri pisatelji ravno za. negiranimi :.sUvkl -navadna stavijo ampak namestu sadaujega ko ali kakor, n. pr.: »Nobedeu iiher <m govory,; ampak kateri rad1 molfiy". (Tom. Kemp. Labaci 1745. I, 20, a.)..-K tem primeru bi, kakor prav uci P. Ladislav v Glasniku 1. 1866 str. 185.,i, naj prej araeli pisati nego namestu kakor; nego je namrefi to, kar nase ampak, :: . Ko vpeljuje 4) lastuost, v katerej oseba ali r?6 dela ali trpiv all na katero glede.se o njej govori) n. pr.: Jjubimo Boga ko naSega stvarnikainodreSenikaj 1 vse, kar imams, imamo.od njega ko dar njegove ne» • skoncne dobrote9.:                                             ¦...^-.•r:\
Poslednjid vpeljuje , k o primere* n. pi\:. to2ivali, i ki,v vodi 3ive, ko ribe^ raki itdi« ¦=..:.».-.   •<; -,   • Bazen nekterib staoovitnihizrek, kakor: Bran.
ki»,;»br#. ko bti" ita. w sine v vsefc t?h pr]mw«
Y
nekdaj mogo&tega Jeruzalema; — pac" pa gleda lahko Slovenes z nekakira ponosom 7 svoje pretekle dobe nazaj, ker vidi, kako se je mali, poprej od* nikogar posnani in od nikogar spostovani narodpolagomapro-bujal in probodil in kako t novejfii dobi vkljub vsem savirain, ki se nm od vseh Btrani pod noge mecejo, od kU do lata cvrsteje napreduje. — Tudi leto 1878 jo isdatao pripomoglo k nasemu napredku. Kako to? vtegne marsikdo ugovarjati in posmehovaje so kazati na propad narodne stranke ˇ sredisci slovenskih de-iett pri letosojih volitvah in na sedaj vladajoCe mole kolikor ? deielnem zastopo Kranjtkem, toliko ˇ aa-atopa Unb^&skega mesta. To so, aeveda cudne pri-kasni, da sta ˇ nemakih rokah glavna dva aastopa 1 deieji, katere prehrtalatfo je, ce odltejeao petcko Koeevarjav in nekoliko po meatih in train nasejjeiih Nemcev, ixkljucljivo slovenska. A kedor noma volilni rad xa Kranjsko in jeprebiral letosnjede-ieinosborske rasprave 0 volitvah potamexnih poslan-ca?, temu to ledanje gospodarstvo ˇ sredisci Slovenes no xdi tee cudao in tudi je ne bo posebno an-laioTal—mariTee porece, do tega je moralo priti, da Jjudstvo od tnjih nasejjencev ali Ustoih odpadnikov iajjeno in tlaceno-do jaanega sposna, kakodragoeen biser je prava narodna atoboda in kako skrbno in polrtoVatoo jo treba braniti in varovati. Mi ne pricakujemo namree boljsih namer ua Kranjskem sa-110 od pravicnejie vlade, ampak tudi od ljudskega probujenja: Jjndstvo santo naj 3 krepko roko potegne in ifOOfdabotajinigoapodaqem sa v&tlej odklenkalo!
Skupna nesreca je sopet zdruiila poprej razcep-Ijene naiodne stranke na Kranjakem in slozoost, ka-tera se je posebno srjajao obnesla pri Bleiweisovi slo-veanoati, oorodi—aanasati se smemo—gotovo obilen sad.—Lep vxgled ˇ sredisci pa vnema tudi Slovence t drugih deielah k cvrstemu, stoznemn deloTanju;—0 tem vam spricujejo nasi Itaborji na Primorskcm, na katerih ate ,Sloga" in .Edioost" zbirali tako ogrorane mnolice diiavi zvestih, na stojo narodnost pono&oih Sloveocev.
8 posebeim vesejjem pa moremo pozdravljati za-eetek narodne tzbuje t toini Istri, po kateri je jela marjjiva .Edinost" svoje patrijoticno delovanje razte-zati. Slovani na Primorskem spoznavamo svojo vaino nalogo—kot drzavni cuvarji na obalih Adrije, po katerih se poiejjivo stesajo roke nasih juinih sosedov; —ial, da se nam nasn zveatoba tako skopo placuje.
Za to'pa gledamo zaupno v boljso bodocnost ter klicemo akJepaje svoje racune se starim letom: Vivat sequens!
Iz Grgarja, 22. dee. (Izv. dop.) Tudi pri nas se je marsikaj na bolje promenilo. Se prod par leti se je cepovanjaki dopisovalec zastran nase stare cer-kvice z nam! Salil. Lani pa so nasi vrli Grgarci so-zidali z zdruienimi mocmi na mesta stare cerkvice tako lep. prostoren bozji hram, da lebko reCemo, da Era nij v vseh Gorab enacega. Na§ novi bo2ji hram z velevisocim zvonikom vred bode gctovo Se v poznih sloletjih prical, kako priden in kako vnet da je bii sedanji grgarski rod za bozjo cast in slavo.
DomaCi reaeseluici (rokodelci), ki so sent ter tje po Gorici in Train blodili, zanesli so bili z vojas-kimi odpustniki vred marsikako taljacsko pesem tudi 7 nase kraje in v ponosoih fantovskih urah nij bilo pri nas skoraj n2e drazega enti, nego taljansko tu-j[jenje. Ker pa nejso imele te pesnii domaLih korenik, izginole so kakor sneg pred pomladanskim solocem. Zlasti sedajnemn nasemu narodoemu uiitelju g. Ja-koba Komavlic^u ima se hvala peti, da je domaLe petje se zopet vzkrisilo. On je izuril mladenCe ne samo v pravem cerkvenem petji, temuC navadii jib je
ljejih tudi Se kakor rabiH. Tudi kot se ne rabi te v poslednjih dveh, temuf, razen casovnih stavkovs pa6 v vseh ostalih primerljejib. Mej ko in kot, vsaj prvotno, ravno tako ne razlofika v poraenn, kakor ga n6 mej ni in niti, ali v hrvascini mej ili iniliti.
Kako da ste sebesediei k' in ko pom^Sali, kar v nasem knjizevnem jezikn goren§Lina gospoduje, to si je lahko razlagati. Gorenci v resnici govore k' na-mesttt ko, kakor n. pr. ml6k namestu mlLko; ker ker pa vendar le pisejo mUko ne ml 6k, pisejo tadi ko ne k*, pa seveda ne le za avoj posebni k\ ki je iz ko, temufi tudi za pravi stari k'; primeri: „zdej nai gospodje nocjo druje k nemice Sprasea. (Monolog anga k*noce Cimber bite. Novice 1862. Sir. 124.)
k'd6 quist nek'dd quidatn, k'dor qui; sta-reje oblike so gdo, negdd, gddr, Id so nastale iz kto, nSkto, ktoLe, zato, ker sloveosdina kt ne trpi vknp, pac pa lazje gd, kar ima vie sta.a slo-venSCina v besedah kakor togda, kogda, jegda. V resnici pise Dalmatio vedno gdu, negdu, gdur, Trubar pa okrsrno du, nedu, dur, kakor se po Do-lenBkem fie pogostoma slifii. V sedaj navadnih oblikah jek' restituirano iz k*teri, k'daj itd. — Namestu nigdor govorimo in pi&emo nihfie; brvaSko-rio-wttta oblika nigdo (nikdo) je t nasem kojiier-Wt fafcW I»jf99 tako naj»acna, kakor bf bilo w-
! tudi mnogo posvetnih slovenskih pesem, in po naiej lepej dolini ne hrumi vi§e odnrno taljansko tuljenje, temufi odmevajo se prijetno nbrane narodne pesmi. Da bi naSega vrtega Komavlica tadi drugi narodni u-
citelji posnemalil                               .....
Na veliko korwt vseh oMinarjev sklensloje naSe iupanstvo, da se nekedajna Soma, sedanje p«*i§eeCr-na-glava med pojedine oMinarje razdeli. Bli bi sve-tovali nasemu iupcistva, da bi za to skrbelo, da se,
I tem prej je mogoce, vsa obcinaka pasisca med obdi-narje razdele, ker dokler bodo pasiSca vknpna, bodo vsled prevelicih povodenj od dne do dne slabea. De-lavnih rok pri nas ne manjka. Samo po razdelitvi i bode vaak posestnik boQe za svoj delez skrbel in z ograjenjem,   obdelovaejem, nasajanjem in dragim po-
I trebnim popravjjanjem in poboljlaojem bodo se mogle dosti in dosti zabraniti silne in nagle povodnji, ki veckrat nase lepe, plodovite njive poakodujejo.
IZ KOBint, 22. dec. (0 cistern izgovarjaoji slovenskih besedij.) Gojiti * i s t o slovenscino v Soli in zunaj sole, to bi moralo biti narodnemu ucitelju ena najvaznisih nalog. Z besedo ttListoM pa ne ume-jem le slovniino dosiedni govor, ampak tudi izgovar-janje irk v besedah po niim lastoih glasovib. 0 tem sem sicer u2e kot utiteljski kandidat 1. 1674. v „Slo-venskega ULitelja% pisal ter trdil, da bt takovo izgo-varjaoje olaj5alo uCenje pravopisa v narodnej soli; o tem sta pisala precej ognjeno letos v BSoci* v pod-listku dva mlada ucitelja iz Kleinmayr-jeve sole. Ve-lecastiti gospod Julij pi. Kleiumayr, professor sloven-Seine na uCitelji§ei v Kopru, priporoia natnreC gojen-cem, da izgovarjajo irke v besedah strogo po njim lastnih glasovih; torej delal (ne delau), pil (ne p'm) itd. Znano je, da hrvatski kajkavci izgovarjajo „l" kontc besedij kot „ltt, izmed drugih Slovanov izgovarjajo Ceho-slovani ta n\* tfsto; ostali Slovani pa ga izgovarjajo m-kako temno, da bolj kot „u" doni. Kako so stari Slovenci ta Bl" izgovarjali, ne da se zgodo-vinsko dokazati, menim pa, da soga Cisto izgovarjali, ker rabili so ga prav. Iz vsega tega sicer t*lerii, da je to ali ono izgovarjanje vsakemu na prosto voljo dano, vendar bi jaz iz pedagogicnega stalisca pri teg nil ,lu ovcem; vzrok razvidite iz sledecega:
RPiSi tako, kakor se prav izgovarja* je temeljua resnica v pravopisu. A baS ta dela slovenskemu uCt-telju v Soli veliko tezavo, ker se pri nas drugace go-vori, kakor piSe. Uftitelj to tezavo kmalu spoznaS, ako narekujeS uconcem po sedaujem nefistem izgo-varjaoji le stavek, Cegar veiina besedij ima nlH na konci; videl boS, da se „u* vriva na poSteno .P-ovo mesto! Se ve, da mi kedo poreSe: Stoj! zakaj nijst v svojej Soli opozoril na pmvilo: „Ce ne znate, bi li pisali na konci besedij „l" ali „u*, pomtsiite le, kako bi rekli, ee bi zenska bila, ali te bi jih vet bilo; n. pr. oce je pisal, (Ce bi 2enska bila: mati je pisala ; le M jih ved bilo: ocetje so pisali). In prav s temi besedami me je hotel zavrniti minole poiitnice nek u&telj v Gorici. A ta ugovor s tem pobijam: Zakaj li otroke maciti, da pri narekovanji Sele mislijo, „kako bi se to glasilo v mnoiini itd.* saj jira ne ostaja^asa za takovo premiSljevanje/ osobito pri precej hitrem narekovanji. In ali boste pri malo zmoinem otroku pol ure Lakali, da se tega domisli? Zakaj bi raji Cisto ne govorili, da uienec posameznih crk glasove sliSi in je tudi prav zapiSe ? Ali se s tem uceocem ne olajsa delo?
Iz povedanega, osobito radi tega, da so u2e naj-brze stari Sloveuci pravilno ta „1* izgovarjali, bil bi jaz za upeljavo Cistega govora v narodnih solah. Pa saj bi takovo izgovarjanje tudi  veliko  blagoglasnije
pacno nigdaj namestu nigdar, ali nikje namestu nikjer. Napak pa je tudi nihcer namestu nihCe; konCnica r je namree prvotno t e, i e pa je u2e v besedi nihee, zakaj nihee je iz niht2e, to pa iz nihtoZe, niktoze, nik'to^e, kakor nikogre, nik6mre (kar se oboje po Dolenskem se govori, p. Hipolit pa piSe k' nicemra namestu k niCemre su nichte, Tom. Kemp. str. 283. in 428.) iz n i k o-gore, nikomure, niCemure — nikogo2e, ni-komu2e, ni(emu2e, ali kakor blje (ble piSe p. Janez cd sv. Kriza) iz bolje, dlje iz dalje. — Samoglasniki v predposlednjem zlogu pred prislon-koie— re — r potemtakem u2e v prestarem 6asu izpadajo (iz nihtoze je izpadel o, preden se je bil & v r spremenil) in nikakor n6 napak*), ako pi§e Trubar nikomer t. j. nikdmr — nikom'r namestu nikomur za staroslov. nikomuie. Ravno tako prav je tudi nicemer t.j. nicemr — niiem'r namestu nidemnr za st&lov. nidemuie. Tudi Dalmatio piSe n. pr. kogar, nikoger, koiner, nikomer, deser, ni(eser, niCemer, kakdr, kamer, ku-liker, nister, viner, ter itd. t j. kogr, ni-kogr, komr, nikomr, cesr, niCesr, niCemr, kakr, kamr, kolikr, niStr, vendr, tr za staro kogoie, nikoie, komu^e, nikomnie, Sesoie,
*) Primeri „Die 8pr»che in Trabert ^atthBai" i Prof, fctvtf* T mm lj»Wj««k» rtftUc* Wiitr, je, it,
bilo, Slovenci bi edinost dosegli v izgovarjanji slovenskih besedij, in tujci bi se ne imeli ve5 spodtikati nad sedanjim neCistim naSim govorom, pa tudi otroci, Solo zapustivSi, bi pravopisno dosledno pisali, kar se zdaj — Ml ne godi Se.
TovatiSi, slovenski uciteljH premislite stvar do-bro; prav ielel bi, da bi se mi kedo izmej vas ogla-sil, saj vefi oLij veL vidi, in ve& glav veC ve. „Jezik eiistite peg" pel je naS pesnik, in nam slovenskim u-eiteljem naj te besede veljajo v prvej vrstit Nivzdarl JANKO LEBAN.
Politi^ni pregled.
Z Dunaja. Poslanska zbornica je v seji dne 2U. t. m. z 184 glasovj proti 74 skleuila, da se ima v razpravo vzeti vladni prediog, po katercm se t idaljsa veljava vojne jtustave do konca leta 1879. Nekateri poslanci so namreL predlagali, naj se razprava tako dol^o odloii, dokler bi se ne ustanovilo novo ministerstvo. V tem ima opozicija prav, da ohscga vojna po-stava marsikatero preostro doIoLb'i; a sedanjemu drzavnemu zboru ne ostane zadosta ('asa, da take ostrosti temeljito opili in za to jo pac pa-metnejse, da se pripusti vazna naloga — reforme vojne postave — novemu parlatnentu, ki se snide v priliodnji jeseni. — I'oslanec pi. S c h i» n *» r c r je rt»kel te dni v poslanski zborniri, da se av-strijski Nemci uie tu pa tarn oglasajn za i. d r u-ienjc z Nemiijo in ko so dru^i poslanci z noho"klii'i ugovarjati, je svojo izjuvo hv odIoLiipj» se potrdil. Da si ne mislimu, da so avstrijski Neinci v obLe enacega menenja, je vendar mnogo Nemcev in ncmskutarjev mej narni, kateri za nemstvo delajo, izdajstvo knhajo ter mislijo na razpad na.se drzave, ielc zrdinjenja Avstrijskn-nemskih dezel z Nemcijo. Ua lit oh mem lrpo fitevilo Slovanov pozobali, kedo hi se za te kaj zmenil? Sicer pa so Schutterer-ja spodobtio osramotili njegovi volilci, pohlavii odlocen protest drzavnemu zboru zopernjegov govor. Temu protesto se je pridruJilo Se mnogo obfiio In iz Karlsbada hocejo v ta naraen ceI6 deputacijo posiati cesarju. Tako je nesramni krifiafi samega sebe po sobeh loputnil. — Diiavno zborovanje preneha fiez praznike in se zaCne zopet v prvi polovici prih. januarija.
Grof Andrassy vzame odpust in se skozi 15 dni popolnoma odtegne driavnim opravilom. 0 novem ministerstvu raznasajo Dunajski listi vsak dan drugadne vesti. nDeutsch. Ztg.* poro-6a, da prevzame baron de P r e t i s predsedni-Stvo, a da obdr2i ob enem financni portefeuillc, — baron Weber pa da postane minister no-tranjih zadev. Grof Potocki, ki se je od ce-sarja pozvan nekoliko dni na Dunaji mudil in je potem v Pesto odpotoval, je nekda poljskim poslancem zatrdil, da ga ne mika noben mini-sterski portefeuilie in da se ni cesar o tej stvari i njim posvetoval.
nidesoie, ni5emu2e, kako2e, kamo^e. koli-ko2e, nietoie, vemda2e, te2c. V vseh teh in podobnih besedah moramo toraj tudi mi, ki pisemo nihee t. j. nihtie za nihtoze alt niktoze, ako hoiemo dosiedni biti, tisto crko pisati pred koncnim r, katero pisemo pred njim n. pr. v besedi vet'r za stslov. v6tr', in ako bi to besedo pisali po ceskem naCinu: vetr, morali bi pisati tudi: kogr, nikogr, komr, nikomr itd. — Etimologicuo uraovanje, ki ne pozna zgodovine dcticnega jezika, pelje pravopis le v nedoslednosti t. j. v napake. NaS pravopis se opira na glasove kranjsko-slovenskega jezika v 16. stoletju kakor nam je kazejo dela nasih prvih pisateljev. Neko njihovo dolensko posebnost — u namestu o — smo po pravici zamenjali z gorensko, ki se bolje ujema z drugimi slavenskimi jeziki; na Gorenskem je namree gotovo u2e v 16. stoletju to tako bilo; cez 16. sto» Ietfe nazaj segati pa nam ne dovoljeno, ako no«emo pokoncati edinstvenega znacaja naSega jezika in davno izmrlih ali celo le izmiSIjenih oblik staviti na mesto zivih in resnifinih. Tudi nai jeztk ima svojo zgddo-vino; stara sloveoiCina pa je luL, ki nam jo razsvet-luje. Ali kedor le v luc gleda, ne pa tudi na tla, sjer stoji, tega bi znala luC zapeljati tez domafie meje, ksmer nema provide hoditi,
¦iM—i—hn mil
Ogerska zbornica  je   19. t. m. s 175 glasovi proti 125 sprejela postavo o izdanji 40 miljonov rente;   ravno tako je z veliko  vecroc I dovolila nabor   vojaskih novincev   za prihpdnje { leto.
Po porocilih iz Cetinja je soditi, da bode I kmalo reSeno vprasanje zaradi novih mej. Ruski pooblaSdenec na Crnogorskem dvoru, Jonin, je zagotovil knjezu, da bo Porta v tem oziru skoro izvrSila sklcpe Berlinskega kongresa. To vest potrjuje tadi to, da je prijel poveljnik turSke vojske v Kosovem. Osman Nuri paSa, povelje, da poslje 12 bataljonov v Podgorico, da, ic bo treba, se silo zatrejo upomost Albancev, ako bi ne hoteli izrociti tega kraja.
V Bolgariji organizaeija pod vodstvom previdnega in ob enem encrglinega Pondukov-Korzakova prav dobro napreduje. 8. decerabra so odprli v Sofiji prvo Solo za odgojo ofirirjev.
K u ni u n i nameravajo v Dobrufi novo luko narediti in sicer bode it. trga Sarkioi nastalo mesto, ki bode po kno/u Karlu imp nosilo in se po ielcznici z Urailo zvezaio.
Iz it i in a se poroea. da je '20, t. in. mi-nfetertski predsednik Deprctis naznanil, da je novo ministerstvo ustttiovljrno; rekel je, da tie more Se njegovega programa na drobno razviti; a ker so zborniri iisebe uz> znane, da more le toliko zagotovljati. da ostanejo wojini naeelom zvesti. (ilavna stvar je. da bode ministerstvo skrbelo za ohranitev javnega miru in reda in pa da se predluxijo zboraici nafrti novih potrcbnih leleznic, Ce sodimo po casmkih, ki nam iz I-talije d'diajajo. ni Ijudstvo v «»bf<: ml. kaj za-dovoljim z nova vlado.
U LondiMia se porofa, da 2eli Afganski emir Sir AH t'a^ti it ititr «kfeititi in da bi sprejel tudi pnstvdovunje Purtr. To bi bilo pat vudim, da bi Ixdiuk pri bolniku pomotf iskal. Prugi casuiki pa trde, da je emir iz decide pobrisal ter vladarstvo i/rw*il svojemu sinu Jakubu Khiti-u.
Razne vesti.
„Softau ae /eii o praznikih po*teno odpociti in razvedriti; rtin koncuje i dana§njo >tevi!ko u/e na sveti vWer ?va;o nalogo za leto 1876. Svojim fast, titateljicam in iitateljem void iiajveselejse praznike is da bi srecno sklenili staro leto. V petek po no-vem letu pa pride w{?oLafc koledovat k svojim sta-rim prijateljem in znancem, katerim naj bise pridru-iilo Se lepo fttcvito noviii.
„ Italia irredenta" se je preteklo ncdeljo 70-pet enkrat ogtatla v Avstrijski Kizzi. V noLi okoli 11. ure je poctla homba med c, k. okrajno sodnijopri 8V. Antonu in na>o citalniro tako mocno, da so od-mev na Travnikti slfoli. Komu na fast, to ve sam Bog in junaSki mis?jonarji slavnega odbora „delle Al-pi Giolie/ ki se s Ukinri nedoJinimi igraiami bavijo.
Poprejiiije jutro so 6 mafcenikov neodreAene Ita-lije iz tukajSnjih jet prepeljali ˇ Trst, seveda varno zvezane, da nobenega na potu ne ukvadcjo in sprem* Ijane, kakor se taki gospodi spodobi.
Usliiana molitev. On dan je v Serajevskej vojniskcj bolniSnici nafelnik saniteta druzega armad-nega zbora viSji vidar (ranocelnik) MaSek s^ svojo ro-ko odprl eno od neitevilnih ka^et cokolade, ktere je trgovska hi§a Klude i druHvenici iz Smihovega za ra-njence darovala. Pri tej prilici obretel je (naSel je) gospod vidar na listu popiija v kaseti v CeSkem jezi-ci pisano molitev, ki se glasi:
BTisti, ki bode jedel to, od naJega gospodarja darovano dokolftdo. naj se spomnt d«ek Cehinj, ki so jo pakovale i pri tem delu molitvc k previiojemu stolu poSiljale za srefno zmago arstrijanske armade in oslo-bodjenje uboge raje od torlkega jarraa. Y Smihovem 8. septeinbra 1678.J Kakor u2e ves svet zna, nsliial je Bog to molitev. —
Kedor rad pije, hodi v Arad. V Aradu v blaienej ogerskej zemlji je letos toliko vioa, da ljudje se vedO, kam I Djitu, i zastran tega je tako po ceni, da ceneje biti ne more.
Za pet soldi (5ev se ga lebko v vsakej krfmi na-pijes\ da kotnaj iz krtme prides. Kedar jih pride «et-vorica v kr^mo, prinese jim krCraar vina ne v steklu, temut v Skafu, in vsacemu zaracona deset novCiie.v. Ako nej jeden skaf zadosti, prinese jim krcmar za §ti-ri solde vise za vsacega Se en Skaf rojnega vinca. Da je pri nas kaj tacega, — ali bi se marsikako vedno iejoo grlo pmo^ilo in ohladilo!
Kedor ae z ognjem pedft, se navadno I opeee. Jvan Kibarif. iz Vodic podgrajskih je sedel na obtoznej klopt obto^en, da je 8 prepbdajno pogodbo I skleoeno 27. avgusta 1873 pred ces. kr. notarjem d.r Quarantotto v Trstu pod §t. 1524 trde, da je svojej I zeni Mari RibariCevej 2000 fl. — dolien, izroCil jej vse svoie prcmo2enje v popolno neprekhcljivo last in I posest, ter da je hotel s tem prepodajnim pismom go- I ljufivo zabraniti, da^ebi njegova upnica Alojzija Stok-ova pri§la k plafiilu svoje tirjatve 300 gl.  glavnice se 100/o letnimi obrestmi vred od 16. julija 18C9 na-prej tekocimi in s pravdnimi in eksekutivnimi stroski vred. Ob enem je sedela tndi Mara Ribari6-eva na ob-to2nej kiopi, obdloioim, daje svojemu mo2u pomagala goljofivo zatajiti pravi stan njegovega premoienja ter potem tacem skuSala pripraviti Alojzijo Stok-ovo ob vse, kar je imela od Ivana Ribarits prasati.
Po enoglasnem razsodku porotnikov je bil Jvan Ribarit spoznan kriv budodelstva goljurije, Mara Ri-barifeva pa je bila spoznana sokriva istega hudodel-Btva na skodo Alojzije Btok-ove. Jvan Ribarift je bil za-to obsojen na dve letl jede, njegova iena Mara pa na I 1H mesecev jece. Ob enem je bilo gori oraenjonopre- I podajno pismo za neveljavno in nWevo izre?eno.
Ta konecna obravnava nej se vrSila pri nas, te-mii^ 8. marcija t. 1. pred. ces. kr. deielnlm sodiftcem IrXaAkim. Ker je pa vrle\aina, prinaSamo jo sedaj z n/itom na ono, ktero smo zadnjiL v Soci priobfiili za j naSe brake in nnxnanjaino jo v opominj in premiSlje- ! vanje poaebno nekim Krasevcem, ki so se navadilipred uekim javniin mo2em na Skodo svojih upnikov izroCe> vati svoje pmnozeuje svojim zenatn.
Iz Povirja *e nam piAe: Volitve zastopnikov za sc;irisko zupamjo, h kteri apadajo kataxtralne qU\m : He/ana. Kazle, Storje, Povir, Merce in Lokev, so do-konrane, a teh volitev ne moreino se veseliti. Vecina /AHtopniknv je iz Sezane; neksj jih je iz iStorij. Za Lokev, ki steje osemsto duS izbran je en sam aastop-nik. Vasi: Pleftivira, Merre, BreKtovica, Gorenje, iovir, Senadol in Preloze nejinajo pa prav nobenega zastop-nika. 1'pamn, da se nas po teh nearetnih volitvah vsaj d«/< Ini /.bnr u^ntili ter da napravi iz katUHtrnl-iiih obein I'ovir in Merte novo lupanijo, neodvisnood se/attiike, da ne btimo vscm «lrugim tlake delali,
ZanimivoBtt hs Bosne. V Bihafu im starec, Kara Alija ravanovif, kateri ima zdaj 135 let. Ta t»tan>c je v Kvojej nena\adni starosti He lako jak, da nosi v mlin do 40 ok (i)o funtov) i\t&, Pravijo da so mu za^eli ^e pred kratkem novi zobje ranti. Kara je bil v avojfj mladostl vojak ter «e je borll proti Na-prd^nrm in Serbom za «'asA 11 jih prvega ustanka. Pravijo. da je v Bosni ve< ljudi, koji so prestopili 100 k'luu staroBt.
To je junak! Iz Krete je doScl ne davno v Atene 80 Ictni starec Horakas, kateri je odleta 1818 sodeloval pri vseh ustajah proti Turkom. Boril se je v 200 bitkah, fslcd fcsar ni cuda, da je na njegovem livotn rana pri rani. In zdaj hoie zopet iti proti Turkom. —
Orof Andrassy na smrt obsojen, Dunajska ,N. Fr. I'r." pise: V uradnej „Pester Zeitung" 23. sept. 1851. leta natisnena je razsodha, vsled katere je bil ta«as po vojnej sodniji naS zdanji minister grof Juliu* Andrassy na smrt obsojen. Ta razsodba glasi se tako-le: Julius grof Andrassy, rojen na Dunaji, nkolo 26 let star, katoliSke vere, neoJSenjen, bivSi ve-liki iupan Zcmplinskega komitata in ud gospodske zbornice, je bil 1. jan. 1850 obdolien veleizdaje, sodnijsko pozvan, a se nij oglasil, je po sodnijskej prei^kavi po pravnih pricah se mu dokazalo, da je kljubu najviSjega manifests od 3. okt. 1848 se kot major narodne garde Zemplinskega komitata udelegfl boja pri Avehatu 30. okt. 1848., da je sluibo velikc* ga ftipana omenjenega komitata opravljal revolu-cijonarno do konca meseca marca 1849; nadalje da je prevzelod revolucijonarne vladeposlanstvo kot agent v Carigradu, da je tjapotovajofi meseca ju-nija skusal pregovoriti vlado srbske kneievine, da bi se ta sovrazno kazala Avstriji, in da bi zacasno Srbe in generala Knifianina domov prizvala. Da bi se pa ta nacrt za podjatmljenje Srbov in Hrvatov gotovo iz-vriil, stavil je revblucijonarnej vladi najsmelejse in zvi-t» predloge, v Carigradu pa do zaduSenja upora vse poskusil, da bi ga otomanska porta oficialno poznala, in da bi nje vladae organe prisilil i sovraznemu de-lovanju zoper Avslrijo, skuSal je, fie ne drugaie, pa s tem dosed, da so sebe kompromitirali, v kar je najgrsa sredstva revolucijonarnej vladi predlagal. Ker se je obtozencu vsako posamno dejanje pravno dokazalo, a kljubu obroka, ki je minol z 31. marcem p. 1. se nij oglasil, zato je vojno sodigee jednoglasno ga krivega izpoznalo zlocinstva veleizdaje, ter je obsojen, razen da izgubi celo svoje premozenje za poravnanje §kode, kakor ukazuje 5. vojni artikel proklamacije od 1. julija 1849, na smrt na vesalih, in tedaj se mora njegovo ime pribiti na vesala. To r&zsodbo je c. kr. 3. armadno poveljniStvo potrdilo, denes naznanilo in izvrSilo,
.   ,    Trlumfator F0ipovi«,  Kakor zmagovalec v I itiram Birou, tako w vra^a Sritel vojikoVodja WT-
poviC iz zlatne Bosne, kder je z razumnoi in 'ener^ gicno roko vodil juna&e Cete, dasovprimemo kratki r dobi zatrle krvavo ustajo ter nov biser pridobilei ki se ima gotovo v kratkem vko\ati v staroslavnoiHabs-H burSko krono. Na celem potovahji. skozi Dalnuuajoj u Primorsko in tako dalje do Dunaja povsod ga je ljud^ » stvo z navdu§enjem pozdravljalo; sam cesar pa ga je ; v svoji ogerski residencljij v GOdSlle; tako odliCnd.i sprejel, kakor bi he mogel vige odlikovati katerega;:: koli kneza. NajsijajnejSi sprejem pa je cakal slavntega .• generala v zlati Pragi dne 18. t. m.
0 njem poroca MS1. N.": „Fzm. Filipovift se je 1 pripe\jal v Prago zvefeer ob 7. uri, kjer so ga prica- ; kovali: cesarjeviC Rudolf, vsi general!, vsi prosti ofi-;: cirji, deputacije VBeh garnizoh v de^eli, praSki ruestni zbor in corpore, in deputacije Hrvatov. Filipovica je . pozdravil najprej cesarjevie, potem generali. Za tem , nagovoril ga je zupan praSki, Skram!ik, se sledecim fcSkim ogovorom: nDovoli naj miVaSa ekscelenca, da 1 Vas v imenu zastopstva kraljevega glavnega meata Prage radoetno pozdravim in klifiem: dobrodofilil Dru-ga mcsta te monarhije so bila tolikanj sreina, da so , posamne dele naie hrabre armade pri njihovej vruitvi z bojiftCi domoljubno toplo pozdravljala; ml pa u«l-vamo sreco, da pozdravljamo hrabrega vodjo naSo a r-made, onega vojskoVod^o, ki jo nase sinovo in brate * dovel k zmagi, ki je zastave nasih vojsk z novimi la-vorikami ozaljsal. Mi pozdravljamo VaSo ekscclenco ! kot zmagovalca, ter Vain izrekamo najtoplejSo zahva-lo za vse ono, karstestorilizaskupno domov In0. Njegovo vclicanstvo naS presvitli cesar in kralj je v svojej neprcmakljivflj pravifinostl u2e te zasluge pri-poznal, in z najviajim vojskovodjo radujejq se vsa area te drzavc, katera bijojo 11 pravim domoljubjem za nje. a'avo. To cutstvo hotelo je izraziti tudi zastopstvo Prage, in zapisalo je ime Va5o ekocclencc v zlato knji-go tega mesta, imeuovalo Vas Castnim mescannmu. Burni slava-kiici razlegali so bo na to iz na tisofie zbranega obcinatva pred kolodvorom. Baron Filipovic odgovoril je 2upauu meata Prage, da ga je veselilo vruitise v staros'avno mosto, kojega prebivalutvie 0 je zmirom s patrijoticnim mlsljenjam in po^rtvova-iijriu odlikovalo. Ponosen je na to, da je castcn meS-ran meata Prage, ker s tornImenovanjem se prlzna-vajo ttjegove zasluge. Ponosen bodem zmirom, de-jnl je, na naslov castiiega meacana mcsta Prage.—Iz 1 sedem udov sestavljena deputacija Hrvatov podala mu je zdaj srebrn lavorikov venec na rudeccj borzu-nastej blazini, in te deputacije vodja ogovoril je fzm. Filipovica slcdefie: M81avni vojskovodjal Po naloguNj. vcl. kralja prekoraLila je Vasa ekscelenca meje naSe velike monarhije, ter prenesla svitkutture v zapuSCe* ne provincije. Na Ctlu naSe hrabre armade zmagali ate slavno vsa protivljenja, ki so bo na.jplemcnitej6ira nameram nasega. prevzviSenega vladarja stavila. Teh vspehov veselil se je najve6 brvatski na-rod, ker zdaj more sosednjim sorodnikom podati bratsko roko. Hrvatska akademicka. mla-, de2 Luti v sebi poltlic, da je zdaj najodkritosrCaejSi prijatelj prebivalstvu bosenskemu, a pozneje njegoy vodja. Hrvatski fitudentje v Pragi ne morejo Cutov zatreti, katere gojijo do slavnega vojskovodja." Baron Filipovi6 odgovoril je tej deputaciji hrvatskir nav-dusevaje jo, naj u€eLa se mlade2 veduo delava dorao- > ljubno v prospeh domovine in Avstnje, pri katerej naj bode Bosna zmirom ostala. Mej sviranjem godbo in neprenehljivimi slava-klici odpeljal se je potem baron Filipovic v krasno ozaliSauo in elektricno razsvit-ljcno poslopje generalnep. poveljniStva, kjer je bil zopet navduScno sprejet. Ob 9. uri na vecer bila je vojaska baklada na cast slavnemu vojskovodji, Ljud^ stva se je vse trio. Iz vseh krajev dohajejo mu te-legrami v pozdrav, mnogo jih je bilo iz Bosne, vslavjanskemjeziku. Kljubu velikej gnjeci ob-Cinatva, se ipak nij niC nerednega zgodilo.
Strafina koirjska kuga. Hrvatske novine, in tudi jeden slovenskih listov, porocajo vdopisih iz sla-vonskega Broda, da je tain doll razsajati zaCela naj-hujsa ku2na konjska boleZen, in sicerda postajejopo-sebno vojaski konji „smrkovi*. Pretekli mesec.,29, novembra prikazala se je bolezen najprvo v Broda in' se tisti dan zapovedalo je generalno poveljniStvo 52 lepih k 0 n j ustreliti, katere je iivinski zdravnik za bol-ne izpoznal. Od tega dne pak se je ta bolezen tako naglo razSirila, da so dosedaj povprek vsak dan ve& kot 100 konj postrelili. V jednej same] vasi prav bli-zu Broda, kjer je Bamo pol eskadrona razstavljeu^ga, nstrelili so 50 kdnj veCidel bolnih, a tudi vse one zdrave, ki so bili v istih hlevih, Ker je to silna,na-lezljiva bolezen, zato tudivso opravo nstreljenega Jw-nja pozgati dade, ravno tako mora vojak, kateri ko-nja opravlja, svojo obleko pozgati. Skoda je newtoer-na in bode Se zmirom vecja, ker bolezen nikakor ne pojenjuje, temufi se Se vedno Siri. Ako bmenjena bo-, lezen skorc ue neha, v resnici nikdo pri,genetaloem poveljniStvu ne bode vedel, koliko konj imajo. *                                                                    SI. N.
Parifika ra«8tavia je privabila v glavno fran* cosko mesto od 1. maja do 1. novembra tekletft 571.792 popotoikov, 46.021 Ve6, riego jih je ojnskoJ valo poprejsnjo PariSko razstavo leta 1807. Stevilo doSllh gostov za Casa letoauje razetave preecga aa
308,774 broj popotnikov, ki so prisli v navadnein letu 1877 v Paris.                                      .
Mej obiskovalci PariSke razstave je bilo skupaj 118. 622 ptujcev in sicer Anglezev 64.044, Belgijcev 21.419, Neroccv 23.524, Italijanov lfi.417, Amerikan-cev (iz 2jcdinjenih driav) 14.550, Svicarjev 13.284, gpanjcev 10.234, Avstrijcev 9.072 itd. — Mej gosti je bilo 36 zvnnanjih vladarjev in knezov. — Ta statistk-ka pa obaega samo one popotnike, ki so stanovali v gostiloicab in tako zvanih „hotels meuWes," — a Ce pomislimo, da so s6 ronogi pri sorodnikiv, prijateljili in dobrib znahcih sobe priskrbeli, sraemo skoro racu-niti, da je priSIo letos Se enkrat toliko tujcev v IV ii», kakor srao zgorej naSteli.
Da je bilo mej gosti primerno prav malo Avstrijcev, vtegne biti krivo na cni strain to, da ni naSa driava v prvi vreti obrtnijska ampak kmetijska iv da sta obrtnijstvo in kmetijstvo pri nas Se v razvojn — drugod pa, kakor na AngleSkem, Francoskem, v Rel-giji, vSvajci i dr. uie razvita; na drug} strani pa so letos tudi zapletke na Balkaifckem poluotoku mofcio zavirale avstrijsko konkurencijo.
0. k. kmetijsko drastvo v Gorici bo imelo avoj obcni zbor due 2. januarija 1879 ob 101/2 uri predpoludne. I*a dnevnera redu je: 1. nujni predlog votitve druStvenega tajnika; 2, iuienovanje dveh cast-nih udov; 3. razni predlogi. Friporocamo drustveuim clanom, naj se deleze v obiluem Stevilu.
Milodari. Podporni odbor za rcvnc Uru/ine reservistov nam je postal razkaz doslih milodarov, iz k&terega posnematno, da je nabral do zdaj skupaj 5094 gl. 00 kr. Po novorn letu priobfiimo, koliko je ttaka oWiua darovala za blagi nanien.
Javna zahvala.
MnogoStevilnemu slavnemu obcinstvu, ki je letos na Lovrencevo naSega povsod spoStovanega otca An-dreja Trnovca, bivSega vefcletnega zupana in cerkve-nega kljuforja, danes pa na§o preljubljeno mater Ano Trnovcevo spremilo k poslednemu pocitku, izreka svojo naj globokejSo zahvalo
druiina Triiovccva. V Grgarji 18. decerabra 1878.
Trino porodilo firme Jos. Pipan et Comp. v Trstu 15. decembra 1878.
S tern sklenemo letosnjo dobo svojih trfriih po-roSil.—Pogled v pro&lost nam daje samosvest, da smo cltateljsm naSih porolil vedno dobro risali polozoj ob-Lne trgovine, posebno pa stanje nasega trzaSkega tr-ga. Da je skoz nasa porofiila dostikrat vejal nek pe-simisticen dull, to je resnica, katero so dogodjaji sko-ro zmirom opravicevali, in mi bi bili veseli, ko bi mogli z boljso nado pozdravljati bliznji prestop v novo leto; a ta nada nas ne more navdajati v ofiigled vedno veejemu labirintu; negotovost bode spreniljala trgovca tudi v novo > leto, in nihee nemore denes pre-soditi, kam nas bodo pripravile te po politicnih zme§-njavah in po notranjej in vnanjej zavozenej politiki vstvarjene ekonomicne razmere brez kake solidne pod-lage. — Da pri tern trgovec najvefi trpi, to vsakdo lebko spozna, kajti vsaka Spekulacija postala je zdaj nevarna igra vsled popolnem zamotane politike. — Po okupaciji Bosne in Hercegavine postal je naS trg ne-koliko zivahnejSi, kakor smo uze zadnjic porucali; tudi iz notranjih dezel ne pomanjkuje naroceb, katere vtegnejo te dni dosed skoro nezmagljivo mnozino, ker je zdaj gotovo, da z novim Ietom bode povisaoa carina, kakor je to naznanilo ministerstvo tukajsujej tr-govinskej zbornici z dekretom 5. decembra, it. 1993.
Yse zdaj hitro narofa, da prihrani nekoliko pri carini, ki bode n. pr. samo pri kaviza 8 gold, vzla-tn viSja, nego je bila dozdaj.—^A vse to nam dajeCi-sto malo tolaibe, temved bode povi§anje carine v bo-doiem letu nekoliko trio kuptijo. Kekoliko npanja eme staviti naS Trat v to, da si Avstrija prisvoji Bo-sno in Hercegovino, in ti dezeli sposobi za prometin obrtnijo, ter tako Avstriji osigtira levantinsko tr-govino; zarad tega pa ne moremo razumeti ouih na-rodnih gospodarjev, bivSih ministrov, ki trde, da ne bo drzavi konstila osvojitev teh de^el.
Kava.—-Ker je gotovo, da nastopi po novem letu vsled povisanja carine, moCua stagnacija, znizali so uvazevalci ceuo prav zdatno, ker s tern so vzbu-dili riekoliko Speknlacijo, in v resnici bilo je zadnji cas mnofeo kupcije; nakupavaliso tukajsnji trgovci po-Bebncnizje vrste kave, Rio; fine baze, Ceylon, pa se vzdrzjttjejo primerno dobro, in je po* njih tudi se pre-cej zivanno vprasanje.—^Tako nizkih Cen smemo skoro reel, da fee nijsmo imeli. — Kava Rio stane denes flizja 70 do 75 gld., srednja 78 do 82 gold., iina 85 do 92 gol(tt najasiLySa 93 do 95 gl.,-~zuiaiia (di-kt) 98 do 100 gl.,—Santos 85 do 100 gl.,—St. Dunnugo IQO do 114 gl.,—Java 102. do 115 gl.,   Maluoar ua-
-r"1-  "j "
p..
kup:l ,.d,^« v^r
k.ik'-V:Mt     /
... .;> .!.*   .,1
«,Vfiir l-'.t-.'inv *>   ilii
can' 'J'> do   21
;»o do :,.'»  nl,-    U v,
da
¦ bodi*
.•: a Ulw pt%.-
nil, s.
.I»M
t..;.-ii.l»
.nkaj«>
1 tive 100 do lib gl.,—Malabar plant. 120 do liOgl., ! —Ccvlon native 90 do 114 gl.,—Ceylon plant 125 do 153 gl.,—Moka 123 do 130 gold.
Sladka skorja v zabojih 35 &'> 70 gW..—fcagelj-novi cvpOMi Zanzibar 160 do 18j gl., poper Singapore 44.50 da 45 gi.t—Pcnaag IUtavia t3 gl..—ptgneut angkSki 00 gl.
01 ie uljkino.—Uze zad:#c^fnrt pnroralu da cene tog* piidelka utrgnejo mot-3(r*pa>ti; to af» ;-tudi uresr.iciIo: ccna olja je i^»tali fdko uizka, nizja skoro «e more posttti: n«^ ver.o pa. L dol«^ -t»jala ta -uilal»nvn>.t —D-iio- vt-Ija: Oi-t^ zaim oljkiiio olje 4:s ul..—fiiw jt*.hhi'> It^E... —, najfinoi^o 4« do 4» gl., —nan«z»t» polli'io ."» a!.. _--fiuo :»ii gl..-—najfiu#».j>f iW j:!.. -.\-y «»2 ul„_it»^v ilvi'h nu'M't-ih za M-lth -•» jji. tvm-j-u- |'.t%i«:j;.:»* 1 "V prvt" v»>tt» lS»i;-it*>I 4:» fil..--uav;i«tti«* ii ji'-• ¦ ¦ >--«»»" 45 gl.,—trrpiMitinovo tVa;n o.-ko !»» ;»i.
Sadjr—nij d«.-ti !>pi-fiuouit' vrstp se nana vendar n»'k:ij «Ir.-.*j= 14. dw»vi, in kdor m.iui, da  \a> prav ni/kcj rfiii tudi Midjf wajh
ti......lly/.W\ il do U gl.,    «,'¦» v
—puljeski* v sodih 17 do  1" i;l..
ve vrslc 35 do 45 «rl..--b-mimi p
do 7 gl..—nian.llji !»() d>» «U til..-   | .>u-uruf /ali-«j
do G gl., — ro/.inc prv«- M-.-b- >v.\l,
drugi* vistc 24 do 'Ju ^l,
Cisinf* rudcrt1 17 do Is j^j..
grozdif*« (opa>a> italijausku
14 do 15 gl.
Riz—prodaja M' po u/c dfd-«» 1.: \<i*i: cenah, wndar pa jo pivmet v iiOV.ru Wmm .-« vi-lik.—Riz italijaiiski vrlja r.».r.odo :J.Vrf.» u! goon 10.25 do 17.-5.
Mast.—I'cne U'ga blaga M' r-»- vtduo p uazaj; pa ne morejo skoro \r<: nt/jf pf«;;tati. ktr dr-nt'S stane blago za fcocni s-picjcisi n/<- toiiko. kaki»r za kasuiji; ni n. pr. prod- m i/mritt-v v januarjn in februuiju ii.mc.rott pivr » .i* i»> 1-* gl., m^j u-m ko danio tufmj I dago po 47.50 gl.
Speh.—iSe vj'dno pomaiijkojj' rwkt-ua dilv.i^ blaga, po kaU'iciu j«* vedno imW'iui vpiaMitje; /.* 1/-rotbo v jannaiju dohi se blago w; pn-tcj U-po, ti. d.t 17 komadov v zaboji, po 1:1.50 <d., im-j c.-in uo .*,!.'«.»• toftio blago 40 gl.
PetL'olij-'-bil je S»* v zaf-etku nn-«,i p»» h.-.j-nizjej ceui, kuti-ro m»io hi mogli im>liri, p»»nuj'ut :*> ga po 11.25 do 11.50 gl.; ker pa jt-dosb zdaj /auk povisanja carine z novim lctom v.st' poljio narori.-b. ji; poskoCila cena telhu blagu zadnji ("us prav inoriUf, tn bo §e vedno rastla do ubvega leta; trrba je toraj po-Cakati januarja, da vidimo zopet nizje cene. lV'«".s velja petrolij 13.50 gl., se vtem tedimga vtcgnernovi-deti na 14 gl. iu vfcje.
Do mac i p r ide 1 ki.—Fizol ponujajo Ijudje*i><»-ro bi rekli po vsakej ceui, pa m\u po takih ^.ludi hi dobe se kupci, in mi takticuo ne 01 znabza kak tr«i-ni uzrok za poviSanje ecu, kajti lizol iz cruoinoi>kiii Iuk kupi se denes na Fraucoskem po tako ui/kij ttm, kakor velja nas h'zol tukaj v Trsstu. ra/loa'k je toraj prevelik.—itavno tako je z maslout, mej tern ko tukaj rusko blago placujejo po iiO gl., in Orez, nij /a nase domace dobiti niti SO gl., denes hotvjo piacati najlepse blago po 70 gl., iu menj. — Uu^ko blago je torajvprekosilo na§e domace, in jnav bi bslo, tu hi nasi Stajerci od ltusov Laucili se, kako blago mora biti, da dopada na ip.ostrans.kein, posebno pa na Le-vantskem.—Fi2ol rudeC, navaden velja tukaj '.> gl.,-— bohinec in maudolon 10 gl.,—temuo rudec ? gl.,— zelen 8.50 gl.,-— bel Ogl., —kauanu 10 gi.t—cukreuec 10 gl., mesan 7 gl.;—kouoplje 22 do 2Z gl.t—pioso 10.50 do 11 gl.,—suhe slive 7.75 gl. v sodih.
Dunajska	borza.		
		•24 dt-c.	
Enotni iri. dolg t banko?eih  .   .		.....(M pl."00"	\r. '¦
		Oo  „  IM	
Zlata renta     .   .    ......		72   „  00	
I860 dri. p'osojilo    ,..•..		11?,  „ 75	
Akaije narodue banke     ....		"a7 ,, —	"'
Kreditne akcije   .   .   .   „   .   .   .		221   .,  50	
Loudou .    .........	* .	117  „ 2b	"
Srebro    ..........		IU0 „  15	
Napoi...........		9   .,  36	"
C. kr. cekini   ........		5  „ OO	
			
IMP" Zavolj svoje elegantnosti bo ta knjiga prav primerna za bozicna in novoletna darila. A-sploh tega lepega spominka velike, narodne sveftanosti ne bi smelo manjkati nobehemu zavednemu Slovoncu.
Cena s po>t;iino Go kr. — Narocuje se s poSt-nimi nak^znieami pri                                                  .  ;  '
i'redni^tvu ^.fu^osl. Sfenografa" v Z:urebu. •
	-lilt*' '                  Wir-mVfi!.i«;n-              ftt-MML. als Better und Preiswlrdigstes	"j
	Die Regenmantel,	1 1
	'J. r k."k. pr   Fahrik von M. J. Elsinger dL Sohne in Wi^n, Nfubau, /»dWgaHv: 2,'	
1 1		u
0 boziCu pride na svetlo knjiga
„!l5._ BL1XWI1S0TA SfE&iSOn"
opisal po svojih stei»ografskih biljezkab
Ant. Bezensek.
Razen   tocnega  opisa   svefianosti,  vseh   va2nth
zdravic, govorov, vseh telegramov in plsem  imela bo
ta knjiga tudi lepo iu verno sliko dr. Bleiweisa,
pa njegov zivotopis (spisal prof. dr. Uelestin).
Oznanilo.
Zarad >kWp.t:iju rai-un»v   /.a leto   18T« bo
fenjaiiilnica zaperta,
od 1. do vstert't lo. januarija l#7it.
Oprarila gkai zastav pri zastavljarmci se bodo versiia omenjt'ne dni kakor po navadi.
r Gut'ki dnc LL. J«r. IbTS.
| XAZXAML© SV1L0REJCI3L |
W            Svilodno seme, katero daja rumene b&
¦Jf^ mesicke. vzrcjcuo v hisi znamenitega svi- ^ j^ lorejea Lauza v Spljctu v Dalmaciji, na- ^j gg rocuje se pri podpisauih  zaatopnikih  za gg
;   SB
F. Papi§                   jj^|
v Gorici v Rasteln h, at. 305. jjfe
Br. Filip pi. Morelli     j^j
¦v Doljni Vertojbi.              A
L* Gorisko.
*
fcaavatelj in odgoYorai fMiiik«-Aimw;ViJUJ4Nl» — Tiste: MAU4JS(?r t Qorkl.