È l’artiglio di quel gatto Che alla volpe unisce un QDINDICIRALE DEI COMANDO FEDERALE DELU CILL * POLMESEČNIK ZVEZNEGA POVELJSTVA «ILE-* ANNO T NUMERO n LETO 1 ŠTEVILKA / 15 MArIc 1943/XXI Quando giunge in fondo valle Un fruscio ode alle spalle; Dospel še ni na rob polja, ho poleg sebe šum zazna. Volge gli occhi e due furfanti Vede allor venire avanti. Zagleda, da dva lopova grozeče se mu bližata. E far segno con le dita: “0 la borsa oppur la vita”. „Življenje ali pa denar, vse drugo nama nič ni mar!" Lesto lesto i suoi zecchin Serra in bocca il burattin, A Storžek hitro zlatnike potisne v usta, mirno zre, Ed a denti stretti aspetta Che si compia la disdetta, odločen in pogumen ves, naj volja se zgodi z nebes. Disperato pot attacca E la zampa ad uno stacca: V obuoni borbi se zgodi, da tatu roko oddrobi. To šapa mačke je bila, hi je na plen z lisico šla. Più rabbiosi, camuffati, Volpe e gatto son tornati. Zakrinkana se lopova na sled za Storžkom vržeta. Ei non cede allo sgomento E va via come il vento. Zavesti Storžek ne zgubi in v dir kot strela se spusti. LA VITA DEL DUCE VI Puntata ALUNNO DELLA SCUOLA TECNICA A FORLIMPOPOLI Come abbiamo già detto, Benito nel luglio 1895 aveva superato brillantemente gli esami di licenza elementare. Però il coseguimento del diploma pose i genitori in nuove e più grandi difficoltà. Troppo meschini erano i proventi dell’officina e della scuola. Ci voleva ' un miracolo, e questo fu compiuto dall’immenso amore dei suoi genitori. In ottobre viene iscritto alla prima classe della scuola tecnica di For-limpopoli. Questa, volta le condizioni d’ambiente sono molto diverse per lo studente. Non più la vita regolata e severa del collegio di Faenza, ma quella di {pensionante che gli permette, ogni sabato, di riabbracciare i suoi cari, di rivedere i suoi compagni, le care vallate, l’indimenticabile fiumicello. Trascorre così con animo maggiormente sereno tre anni di situilo che gli procurano la licenza della scuola tecnica. Non mancarono però episodi d’irrequietezza e di vivacità battagliera. Un giorno, affrontato da tre 'compagni per una questione di gioco, tiene loro testa con audace veemenza, riducendo tutti a mal partito. Accortosi poi di avere ecceduto, abbandona la scuola, mentre il Rettore dell’istituto, Prof. Valfredo Carducci, fratello del Poeta, sospende il ragazzo dalle lezioni. Dietro però numerose insistenze, il Rettore riprende a scuola Benito, in considerazione della sua straordinaria intelligenza. Passata questa burrasca, segue un lungo periodo di tranquillità, durante la quale egli si dedica più che allo studio, all’attività politica e giornalistica. Ottenuta a giugno la promozione, ritorna a Predwppio. Ivi riprende la vita movimentata fra i suoi compagni, cui si aggiunge il frateilo Arnaldo. Ecco come Benito stesso ci descrive il periodo delle vacanze trascorre in famiglia: « Arnaldo ed io dormivamo allora, nella stessa stanza, nello stesso grande letto di ferro, costruito da mio padre, senza materasso c col saccone di foglie di granoturco. Il nostro appartamento si componeva di due stanze al secondo piano di Palazzo Varano e per entrarvi bisognava passare per la terza stanza che era la scuoUl. La nostra stanza serviva anche da cucina. Al lato del nostro letto c’era un armadio di legyio rossiccio che conteneva i nostri vestiti, di fronte c'era una scansìa ad arco, piena di vecchi libri e di vecchi giornali. Arnaldo ed io li sfogliavamo ... Il mobilio consisteva in un cassettone e in un grande armadio di legno bianco. . , „ , , In mezzo, la tavola sulla quale io studiavo. Specialmente d estate Arnaldo era mio compagno di giuoco e d’avventure. D’inverno faceva freddo nella nostra casa affumicata e solo la néve ci dava un po’ di gioia». . , ■ t i Un episodio che impressionò profondamente il piccolo Benito fu la partenza- degli emigranti per l'America del sud, in cerca di lavoro e di pane. . «Scene di commozione, egli scrive nella vita, di Arnaldo, e di lacrime. Ricordo nella sera, lungo la scala malamente illuminata, dai lumi a petrolio, scendere i partenti con le spalle cariche di grandi socchi, mentre i parenti dalla ringhiera continuavano a gridare i loro addìi. I più non sono tornati. Molti sono morti nella fazemdas di Minas (MMesj L’estate era la nostra stagione. Finite, le scuole, l’àula della scuola di mia madre veniva sgombrata, per raccogliere il grano trebbiato dalla macchina comprata per primo da mio padre. Si andava a caccia di nidi e di frutta. Si spiava il primo frutto maturo. Il fiuma era la nostra meta preferita». Erano le solite scorribande, interrotte spesso da pause di improvviso raccoglimento del futuro Capo. I contpagni ascoltano la parola fervida di Benito. Più spesso ancora si apparta dai suoi coetani per leggere e studiare all’ombra degli alberi e sul gretto del Rabbi, ascolta discussioni e comizi di popolo, riportandone impressioni incancellabili. Un ultimo episodio vi narrerò, per descrivervi lo stato danimo del singolare studente, tutto preso dall’interessamento delle tristi condizioni sociali della sua terra. Erano avvenute delle sommosse di popolo per un miglioramento della vita sociale e, Benito visse, per parecchi giorni come elettrizzato dagli eventi. Fu in uno di questi giorni che, mancando alla lezione un professore di ruolo, il supplente assegnò agli alunni questo compito: «Il tempo e danaro.» . . . „ , Mentre nella classe tutti lavorano, Benito si avvicino alla cattedra, consegnò un foglio 4 uscì dall’aula. Il professore, sorpreso che l’alunno avesse terminato così presto il lavoro, rimase di stucco quando lesse sul foglio queste parole: «Il tempo è moneta, perciò vado a casa a studiare la geometria avvicinandosi l'esame. Non le pare più logico?» Fu nuovamente sospeso dalle, lezioni per 10 giorni. Ciò nonostante potè superare brillantemente gli esami di licenza tecnica e ritornare a Predappio, quasi completamente formato e nel fisico e nel morale. (Continua) Assildo Marino DUCEJEVO ŽIVLJENJE VI. nadaljevanje NA TEHNIČNI ŠOLI V FORLIM PO PO LI Kakor že rečeno je meseca julija 1895. I. Benito odlično dovršil osnovno šolo. Toda s to diplomo so nastale za starše velike nove težkočev, Prenizki so bili njihovi dohodki od delavnice in učiteljevanja. Potreben bi bil čudež, in tega je v resnici ustvarila neizmerna ljubezen njegovih roditeljev. Meseca oktobra so ga vpisali v prvi razred tehnične šole v Forlimpopoli. Življenjske razmere za dijaka so bile tu precej drugačne. Nikakega sledu več o urejenem in strogem življenju faencijskega zavodu, marveč prosto bivanje na hrani in stanovanju, ki mu je dovoljevalo, da je lahko vsako soboto objel svoje drage, videl svoje tovariše, prijazne doline in nepozabni potok. Preživel je torejj v najlepšem in srečnem miru tri študijska, leta, ki so mu prinesla odpustno spričevalo tehnične, šole. Sicer je pa tudi tu doživel nemirne čase-in trenutke živahne bojevitosti. Nekega dne so ga zaradi nekega spora pri igri napadli trij& "tovariši, toda Benito 'se jim je z vso silo postavil po robu ter jih pošteno izdelal. Ker je videl, da je šel predaleč, je zapustil šolo, rektor zavoda profesor Valfredo Carducci, pesnikov brat, ga je pa izključil od pouka. Po neštevilnih vztrajnih prošnjah ga je rektor, upoštevajoč njegovo izredno inteligenco, zopet sprejel v šolo. Po tej nevihti je sledila dolga mirna doba, v kateri.,se je posvetil, boli kot učenju, političnemu in novinarskemu delu. Ko je dovršil šolo, se je vrnil v Predappio. Tukaj se je takoj vrgel ;> živahno življenje med svojimi tovariši, katerim se je 'pridružil tudi brat Arnaldo. Poglejmo, kako nam popisuje, sam te počitnice, ki jih je preživel domu : »Arnaldo in jaz sva spala v isti sobi in v isti veliki železni postelji, ki jo. . je izdelal moj oče, brez žimnice in na koruzni slamnjači. Naše stanovanjc )e sestajalo iz dveh sob v palači Varano; ko si vstopil, si moral iti skozi tretjo sobo, kjer je bila šola. Najina soba je služila tudi za kuhinjo. Ob strani postelje je stala tudi omara iz rdečkastega lesa, v kateri sva hranila obleko, spredaj je pa stala polica na lok, polna starih knjig in časopisov, ki sva jih z Arnal-dom prelistavala. Od pohištva sta bila tu še predalnik in velika omara iz belega lesa. V sredi je stala miza, pri kateri sem se učil. Poleti je bil Arnaldo moj stalni tovariš pri raznih, igrah in pustolovščinah. Pozimi je bilo v naši zakajeni hiši zelo mrzlo, ter naju je samo sneg nekoliko razveseljeval«. Dogodek, ki je napravil na Benita velik vtis, je: bil odhod izseljencev v južno Ameriko, ki so se odpravili tja za zaslužkom in kruhom. V «Življenju Arnalda» piše o tem: «Prizori ganjenosti in solza! Spominjam se tistega večera, kako so stopali odhajajoči po slabo razsvetljenih stopnicah ob petrolejskih lučili; obloženi so bili z velikimi vrečami, sorodniki so jim klicali v slovo. Večina s,a jih ni vrnila. Mnogi so umrli na farmah Minas Geraes». «Poletje je bilo naš letni čas. Po končani šoli se je učilnica moje matere izpraznila, da so spravljali vanjo žito, ki so ga omlatili z mlatilnico, ki jo je prvi kupil moj oče. Hodili smo iztik.it za gnezdi in sadjem. Izvohali smo prve zrele plodove, reka pa je bila naš najljubši cilj«. To so bili navadni izleti, prekinjeni često po nenadnih odmorih razmišljanja bodečega načelnika. Tovariši so poslušali goreče Benitove besede. Premnogokrat se je pa svojim vrstnikom odtegnil, da bi čital in študiral v senci dreves ali na produ Rabbija, prisostvoval je razgovorom in shodom ljudi, kjer je dobil nepozabne vtise. Naj vam povem še zadnji dogodek, da vam predočim duševno stanje edinstvenega dijaka, ki je bil ves prevzet radi žalostnih socialnih razmer svojega domačega kraja. Zgodili so se namreč ljudski upori za izboljšanje socialneiga življenja, in Benito je živel nekaj dni ves elektriziran po teh dogodkih. Prav v teh dneh, ko je izostal iz šole redni profesor, so dobili dijaki od njegovega suplenta sledečo nalogo: «Čas je zlato». Medtem ko so vsi v razredu delali, pristopi Benito k mizi, izroči polo in odide. Profesor presenečen, ker je dijak tako hitro končal svoje delo, osupne, ko prebere s pole sledeče besede: «Čas je denar, zato grem domov študirat geometrijo, ker se bližajo izpiti. Ali se vam ne zdi bolj logično»? Zopet so ga izključili od pouka za deset dni. Kljub temu je odlično prestal zrelostni izpit tehnične šole ter se vrnil v Predappio, telesno in duševno skoro popolnonui izoblikovan. (Se nadaljuje) m mu,,, m, .um, mr i mn,,mm mimi. imun im m i Miin^iuui m m m ........................................................................................................................................................................................................ Il""lllllll"f 0 ^)l secolo scotio fiu il secolo della potenza | del capitate.: il seco to JK.JK. sata iù. secolo della po- ? tenia e detla gtozia 2el lavoto. MUSSOLINI fDtetehlo stoletje je bilo stoletje moči kapi- • tala, dvajseto stoletje bo stoletje moči in slaoe dela. f umu umu umili lili lili Ulil ............................................................................................................................................................................................................... 'Hill.........lllllli........lili.........IIIH........IIIIIH.......Milin.........Ulil.......illlllin ................................III......HIIIIHM CRONACA Refezione scolastica Ispettori della G. I. L. L. e Dirigenti del Comando Federale hanno compiuto, senza preavviso, ispezioni in Provincia per constatare l'andamento della refezione scolastica. E' risultato che l'importante servizio assistenziale viene esercitato con particolare attenzione da parte dei Dirigenti e del personale incaricato e che si compie ovunque con la più assicurante normalità, 1 Comandi Comunali finora visitati sono i seguenti: Kočevje — Ribnica — Longatico — Črnomelj — Grosuplje — Metlika — Novo mesto — Trebnje — Šmihel presso Novo mesto — S. Maria di Polje. Il carro di Tespi Ha fatto il giro per i centri minori della Provincia, riportando ovunque un completo successo, il Carro di Tespi Marionettistico. I nostri piccoli organizzati si sono divertiti un mondo con Janco e Metka, Miscolin e Bianca neve, rammaricati solo per la troppo breve permanenza fra loro della divertentissima compagnia teatrale. 1! Comando Federale della G. I. L. L. sta ora preparando altre sorprese ai piccoli amici della Provincia. Tespijev voz Tespijev lutkovni voz je naredil krožno vožnjo po manjših krajih v Pokrajini, ter je povsod žel popoln uspeh. Naši mali člani so se silno zabavali z Jankom in Metko, z Miškoli-nom in Snegulčico, ter so sanjo obžalovali prekratek obisk te zabavne gledališke družine. Gill-ovo Zvezno Poveljstvo pripravlja malim prijateljem iz Pokrajine še druga presenečenja. Notizie sportive Si è testé iniziato il torneo di pallavolo fra le rappresentanze delle scuole medie e civiche del capoluogo. A tutt'oggi hanno gareggiato con molta bravura 18 squadre maschili e 14 femminili. Segue con crescendo interesse l'allenamento tra gli atleti che si preparano alle prove fissate dal calendario sportivo. Športne novice Ravnokar se je pričel turnir v odbojki med moštvi ljubljanskih srednjih in meščanskih šol. Do da- nes je tekmovalo 18 ženskih in 14 moških ekip. Vedno bolj navdušeno je vežba-nje atletov, ki se pripravljajo na tekmovanje, ki je določeno po športnem koledarju. LA VIGNA DEL San Francesco era una volta gra-vemerite ammalato d’occhi. Il cardinale Ugolino, protettore dell’Ordine, gli scrisse di irecarei a Rieti, a casa sua, dove erano bravissimi medici |>er quelite malattie. Ricevuta la lettera S. Francésco ai mise dii cammino e prima fece tappa presso Santa Chiara a S. Damiano: poi accomiatatosi da lei prese la via di Rieti. Quando già vedeva da lontano le mura detla città si accorse che una turba
  • olno 'bleščeče svetlobe, zrak mil in bister. Resnično! Pričenjalo se je čudovito pomladansko jutro, nad ljubljanskim barjem so se raz- grinjale koprene tankih meglic. Pastirji so prepevali, 'krave so radovedno zrle vlak, ki je odhajal z naglico v neznano daljavo, lastovice so se spreletavale nad polji in malimi stezicami. Bog j® 'blagoslavljal zemljo, našo blatno rednico, 'ki je dobra in nam potrpežljivo pomaga prenašati skrb za vsakdanji kruh. Ona je zadovoljna s pljuskom vode in z drobnimi sončnimi žarki, ki prihajajo iz rok vzvišenega Stvarnika. V Preserju sem izstopil in zapustil v zeleni dolinici pokrajinsko cesto, ki pelje v Podpeč, kjer so kamnolomi z rdečimi pečinami. Prave pijavke kamnarjev! Vsi jarki so se blesketali od trobentic, vonj rose se je občutil. Po uri hoda «em dospel na vrh hribčka, kjer je bila častitljiva cerkev. Velika vrata pod zvonikom so bila odprta; stolpna ura je odbila v dolgih udarcih sedem. Cerkev je bila polna svete tišine. Tu so bile starodavne podobe, ki so se zdele nasmeh večnosti, kipi starih svetnikov, oblečenih v preprosta oblačila, tod'a z zlatim sijajem nad glavo. Stene so bile poslikane, sonce je osvetljevalo pozabljene kotičke; tam so se polagoma dvigali moji spomini, se spuščali brez greha, se gnetli eden za drugim, lahkotni* boječi, zmajajoči s kodrasto glavo in dvigajoči roke z otroškimi kretnjami. Med njimi se je vrtela moja mladost, taiko majčkena, tako nedolžna, vsa vriskajoča, ‘brez strahu, brez zaskrbljenosti, s sladkobnimi in zaeolzendmi očmii! Zapustil sem svetišče. Zunaj so prepevali in cvrčali ptički, beli oblaki so plavali po nebu. Doli v ozadju je čepel očak naših gora, Krim, ves zo-len, belkast in veličasten. Drevesa so šepetala vesele popevke, poslušal sem jih ves dan do sončnega zatona. Zvečer je stari zvonar Anton zvonil na dolgo z razposajenim veseljem, zrak je brnel v «rebrnih zvokih; naše pastirice, zbrane v raju pod košatimi Idpamii, so prepevale o ljubezni in o pritlikavih borovcih. Strmel »em v zapadno ne'bo, ki se je zdelo zlato, na barako poljano, ono tihotno poljano, poveličano od sonca, ljubkovano od nemirnih voda. Zvezde so se budile, blede sence so blodile med bičjem, sence žalosti, z razmršenimi lasmi, z rokami na čelu, s priprtimi očmi... Potem sem se vrnil domov; izilet 'je docela uspel, spominjal se ga bom vedno, kajti mladost je šla tedaj poulednjiikrat mimo mene! Joža Likovič Gabriele D’Annunzio Il 1° Marzo u. s, è stato il quinto anniversario della morte di Gabriele D'Annunzio, il Poeta Soldato. Nacque a Pescara in terra d'Abruzzo, il 12 Marzo 1863, fece i primi studi a Prato, dove, a 16 anni, pubblicò il primo volumetto di versi, col titolo «Primo vere», Compi gli studi universitari a Roma, acquistandosi ben presto fama di ottimo poeta e scrittore, Volendo conoscere uomini e paesi si reca in Grecia nel 1895 ed in Oriente nel 1899, Nel 1910 si trasferisce in Francia e vi resta cinque anni, durante i quali scrive in francese «Il Martirio di S. Sebastiano» ed altre due opere. Ma 11 1915 è l'anno in cui l'Italia uscirà dalla mediocre vita politica per intervenire nella guerra, contro gli Asburgo; D'Annunzio allora ritorna in Patria. Il 5 Maggio pronunzia a Quarto la «Sagra dei Mille», nella quale è il presagio della guerra im- Gaèrijel D Annunzio 1, marca je minilo pet let, odkar je umrl Gabrijel D'Annunzio, pesnik-vojak. Rodil se je v Pescari, v abru-ški deželi, 12. marca 1863. Prve šole je dovršil v Pratu, kjer je s šestnajstimi leti priobčil prvi zvezek svojih pesmi pod naslovom »Primo vere«, Vseučillščne študije je končal v Rimu in prav kmalu je zaslovel kot odlični pesnik in pisatelj. Z željo, da bi spoznal ljudi in dežele, se odpravi leta 1895, v Grčijo, leta 1899, pa v Orient. Leta 1910, se preseli v Francijo, kjer ostane pet let, v katerih napiše v francoskem jeziku »II Martirio di S, Sebastiano« (Mučeništvo sv. Sebastijana) in še dve drugi deli. Prišlo je 1915, leto, v katerem je Italija zapustila skromno politično zgodovino s posegom v vojno proti Habsburžanom d’An-nunzlo se takrat vrne v domovino. 6. maja nastopi v Quartu z govorom »la Sagra dei Mille« (praznik minente; veste poi la divisa militare ed è combattente coraggioso, aviatore intrepido, marinaio temerario. Idea e partecipa ai primi voli su Trento e Trieste, alla Bella di Buc-cari, al volo su Vienna, dove — segno di civiltà evoluta e di leale coraggioso combattentismo — lascia cadere non bombe ma manifestini. Dal 1919 al 1920 dimostra anche le sue ammirevoli attitudini politiche, compiendo, da Ronchi, la marcia su Fiume italianissima, che Egli tiene e governa per un anno, conservandola così all'Italia. Pur essendosi ritirato, nel '21 a Gardone Riviera, nella villa di Car-niacco, da Lui battezzata con il nome di «Vittoriale degli Italiani», non cessa di condividere le idee di Mussolini, al quale si lega di fraterna amicizia. La produzione artistica di Gabriele d'Annunzio è vasta e varia, così come varie sono state le manifestazioni della sua vita, pur conservando un nucleo centrale immutato, una linearità di sentire e di operare. Ai tre lavori della acerba gio- vinezza, i quali sono l'espressione della sua ispirazione sensuale e visiva, fanno seguito le Novelle di S. Pantaleone, l'Intermezzo di rime, il Piacere, li Trionfo della morte, il Poema paradisiaco, e moltissimi altri lavori, in prosa ed in versi nei quali sviluppa l'estetismo ed il superomismo, che in Lui si son venuti maturando in venti anni di crisi di pensiero e quindi di ricerca ma non di coscienza. Fu anche poeta drammatico e non mediocre cantore eroico, anche se gli manca «il battito dell'anima profonda e l'ansia religiosa». Ma fu soprattuto il realizzatore di una profonda melodia, per mezzo della musica arcana del verso. H. Giannuzzi Tisočih), v katerem je že slutiti bližnjo vojno. Vzame nato vojaško obleko, postane pogumen bojevnik, neustrašen letalec in drzen mornar. Udeleži se prvih poletov, — ki si jih je tudi sam zamislil, — na Trento in Trieste, udeleži se »bakarske potegavščine« in poleta na Dunaj, kjer pa ne meče bomb, marveč letake, da pokaže svojo visoko razvito omiko ter pošteno in hrabro borbenost. V letih od 1919. do 1920. dokaže tudi svoje občudovanja vredne politične sposobnosti, ko je izpeljal svoj pohod iz Ronkov na italijansko Reko, ki jo je držal in vladal skozi eno leto ter jo tako ohranil Italiji. Čeprav se je v letu 1921. odtegnil javnemu življenju in odšel živet v Gardone Riviera, v vilo Cargnaco, ki jo je sam preimenoval v »Vitto- j riale degli Italiani« (Dom zmage Italijanov), vendar ne zapusti idej Mussolinija, s katerim je bil povezan v bratskem prijateljstvu. Umetniško delo Gabrijela d'An-nunzia je obširno In raznovrstno, kakor so raznovrstni pojavi njegovega življenja, čeprav si je ohranil nedotaknjeno neko središčno jedro, neko svojo smer čustvovanja in delovanja. Trem delom iz njegove še nezrele mladosti slede »Novelle di S. Pantaleone« (Novele sv. Panta- j leona), »Intermezzo di rime« (Pesniška medigra), »Piacere« (Ugodje), j »Trionfo della morte« (Zmagoslavje | smrti), »Poema paradisiaco« (Rajska j pesem) ter še mnogo drugih del v j vezani in nevezani besedi, v katerih j razvija lepoznanstvo in nauk o nadčloveku, ki sta se ustalila v dvajsetletni krizi njegovega mišljenja, to se pravi v krizi njegovega iskanja, a ne njegovi vesti. Bil je tudi dramatičen in nenavaden pesnik junaških spevov, četudi mu manjka »utrip globoke du- ! še in versko hrepenenje«. Po tajin- j stveni muzikalnosti svojih verzov j je postal predvsem ostvaritelj globoke melodije. Amedeo di Savoia Aosta: Presente Un anno fa giunse dalla lontanissima Nairobi la notizia improvvisa della morte di Amedeo di Savoia Aosta; il popolo italiano senza eccezione alcuna, fu colpito profondamente da un dolore che non potrà trovare 1' uguale. Più di tutti certamente — se è lecito il dirlo — la gioventù italiana sentì questa perdita perchè la più bella figura della giovane generazione moriva nella gloriosa ma pur dolorosa prigionìa di guerra, in mano al nemico mortale. Oggi, nella primavera lieta di sole e di augurio, il pensiero ritorna con immutato dolore alla piccola modesta tomba del Kenia dove il Viceré giace nella povertà francescana della sua sepoltura ed il cuore dei giovani ritorna laggiù nell'Africa invendicata dove la promessa del ritorno è stata suggellata dal sangue versato. Il pensiero riprende la Via dell'Impero, ed Amedeo di Savoia grandeggia nel ricordo che lo fa vivo. Principe di stirpe millenaria, audace esploratore di deserti, capo indomito di reparti sahariani, pilota temerario, amministratore onesto e probo, bello nel corpo e nello spirito, scelse la via fascista del vivere sempre con il pericolo come compagno ed ultimo, attaccato con una centuria dì prodi all'Amba Ala-gi, tenne fede alla consegna fino alla fine, oltre i limiti di ogni umana possibilità. «Il capo non è morto — canta la canzone abissina — ma nel furore della battaglia è scomparso: è salito in cielo, si è congiunto a Dio che lo ha accolto nella serenità del Paradiso degli Eroi». E’ vero: il Duca non è morto nella piccola stanza della sua prigione, vicino ai suoi fidi, lontano dalla Madre Augusta, lontano dal suo Imperatore e dalla cara Italia, ma è vivo in mezzo a noi e guida le schiere di tutti gli eroi che oggi, nella dura lotta di Russia e di Africa, sono alla testa delle truppe e del popolo italiano. Egli vive per la Vittoria, in attesa del ritorno. Alessandro Cardelli Amadej Savojski Aosta: Slava muì Minilo je leto, ko je dospela iz daljnega Nairobija nenadna vest o smrti Amadeja Savojskega Aoste; vse italijansko ljudstvo brez izjeme je bilo — kot še nikdar — presunjeno po tem žalostnem dogodku. Bolj kot vsi pa — če nam je dovoljeno to izpovedati — je občutila to izgubo italijanska mladina, kajti umrla je v slavnem, čeprav žalostnem vojnem ujetništvu, najlepša postava mlade generacije v rokah smrtnega sovražnika. Danes pa, v sončni in nadepolni pomladi, se vrača misel v neizpremenjenj žalosti na majhni skromni grob v Keniji, kjer počiva podkralj v frančiškanski revni grobnici, srce mladine pa teži tja doli v nemaščevano Afriko, kjer je prelita kri zapečatila obljubo vrnitve. Misel se usmerja zopet na pot Imperija in Amadej Savojski zavzema prvo mesto v spominu, ki ga oživlja. Bil je princ tisočletnega rodu, drzen raziskovalec pustinj, neukročen načelnik saharskih oddelkov, smel pilot, neomadeževan in pošten upravnik ter lep po duši in telesu; izvolil je fašistično smer življenja ter ostal skupaj s centurijo junakov v Amba Alagi, do konca zvest svoji dolžnosti in ,'to celo preko meja človeških možnosti. «Načelnik ni umrl,» poje abesinska pesem, «marveč je izginil v bojnem metežu; šel je v nebesa ter se združil z Bogom, ki ga je sprejel v nebeški mir junakov.» In res: Vojvoda ni umrl v majhni sobi svoje ječe, blizu svojih zvestih, daleč od Prevzvišene matere in daleč od Cesarja in drage Italije, marveč živi sredi nas in vodi vrste vseh onih junakov, ki načeljujejo v trdih bojih v Rusiji in Afriki italijanskim četam in italijanskemu ljudstvu. On živi za zmago in v pričakovanju vrnitve. s- GL’ITALIANI NEL MONDO P3’ Si^ì (Continuazione) A questa esportazione qualitativa, successe un’esportazione di braccia, quantitativa. L’Italia mandava altrove i suoi lavoratori che in Patria erano troppi e dovevano lavorare per troppo poco. Li mandava oltre Alpi e oltre mare a tagliare istmi e forare monti, ad alzare terrapieni, a gettar moli, a scavare carboni, a fare tutto ciò che è più difficile e faticoso, e tutto ciò che è più umile: ad aprire vie nell’inaccessibile, a costituire città, ove prima era la selva vergine, a piantare pometi, argumenti, vigneti, dove era il deserto. Il mondo lì aveva presi ad opera — dice il Pascoli — i lavoratori d’Italia e più ne aveva bisogno, meno mostrava di averne, e li pagava poco e li trattava male. Lontani e vicini alla loro Patria, alla Patria nobilissima su tutte le altre, che aveva dato i più potenti conquistatori, i più sapienti civilizzatori, i più profondi pensatori, i più ispirati poeti, i più grandi artisti, i più benefici indagatori, scopritori, inventori del mondo, questi Italiani perdevano ogni legame spi- rituale con la Patria, cedendo ai provvedimenti nazionalizzatori di molti Stati, e si perdevano nei gorghi di altre nazionalità. Era una vergogna e un rischio farsi sentire a dir «sì», come Dante, a dir «terra» come Colombo, a dir «avanti» come Garibaldi. Eppure ciclopiche furono le imprese da essi compiute in ogni terra: scavarono il canale di Suez, secondo i piani di un altro grande Italiano, Luigi Negrelli, e quello di Panama; eressero le dighe gigantesche di Assenau, regolatrici delle piene stagionali del Nilo; aprirono le più lunghe gallerie transalpine; tracciarono migliaia di chilometri di strade e di ferrovie dalli-montagne austriache alle pianure nord-americane, alle Ande ed alle «Pampas» argentine; scesero nelle più impervie miniere d’ogni continente ad estrarvi minerali che non avrebbero arricchito l’Italia; prosciugarono paludi ; imbrigliarono fiumi, fecero giardini di terre prima maledette; in lotta con gli stenti, le epidemie, la fame». (Continua) (tentile (»alile» ITALIJANI PO SVETU (Nadaljevanje) Tej prvenstveno kvalitativni dajatvi je sledila dajatev delovnih rok, in to v znatni množini. Italija je pošiljala svoje odvisne delavce, ki so morali delati za premajhno plačo, v druge dežele. Pošiljala jih jc preko Alp in morja, da so prekopavali zemeljske ožine, vrtali gore, gradili nasipe in pomole, kopali premog ter delali sploh vse, kar je bilo težko in utrudljivo. Opravljali so vsa najnižja dela, da so odpirali poti v nedostopne kraje, zidali mesta, kjer so se prej razprostirali pragozdi, da so napravljali sadovnjake, vinograde in ze-lenjadne nasade, kjer so se širile puščave. Svet je sprejel italijanske delavce na delo — pravi Pascoli — in čim bolj jih je potreboval, teni manj je to pokazal; plačeval jih je slabo in slabo z njimi ravnal. Daleč in blizu svoje domovine, plemenitejše od vseh drugih, domovine, ki je dala svetu najmogočnejše osvojevalce, najučenejše civiliza-torje, najgloblje mislecc, najbolj navdihnjene pesnike, naivečje umetnike in najdobrotljivejše raziskovalce, odkritelje in iznajditelje, so izgubljali italijanski delavci v tujini vse duhovne vezi z domovino, padali kot žrtve raznarodovalnih ukrepov mnogih držav ter se izgubljali v vrtincu drugih narodnosti. Sramotno in nevarno je bilo zanje, če bi rekli «si» kakor Dante, «terra» kakor Kolumb in «avanti» kakor Garibaldi. In vendar so izvršili ogromna dela po vsem svetu: izkopali so sueški prekop po načrtih velikega Italijana, Alojzija Negrelija, prav' tako panamski kanal; zgradili so gigantske jezove Assenaua, ki urejajo sezonske povodnji Nila; odprli so najdaljše alpske predore, izdelali so tisoče kilometrov cest in železnic od avstrijskih gora pa do severnoameriških planjav, do Andov in argentinskih prerij ; spuščali so se v najtežje dostopne rudnike vseh kontinentov, da so kopali rudo, ki ni bila namenjena za obogatitev Italije; izsuševali so močvirja, jezili reke, ter izpreminjali preklinja-ne terene v vrtove; vse to v borbi s trpljenjem, kužnimi boleznimi in z lakoto. (Nadaljevanje sledi) £a pagina dei giocfii - Stran za igre ^ Indovinello : Le cinque sorelle 3) Siam cinque sorelle or brutte, or belle. Il volto smaltato a noi venne dato. Se freddo sentiamo la veste indossiamo, la veste felpata . cjie ognun fa beata. f .. C'è un tiumero -che sé' capovolto dà un numero diverso dal primo. ' La differenza tra r due numeri è 21. Di quale numero parliamo? Avviso ai nostri lettori In un angolo remoto della Direzione del gioì-nalino c'è un uomo misterioso che tulli i bambini vorrebbero conoscere, un vecchio sapiente, tanto vecchio, che ha ormai dimenticato quando è nato e che si nutre soltanto di letture. Questo vecchio dalla lunga barba fluente conosce tutte le cose che possono interessare gli uomini e anche quelle che possono interessare i bambini. Perciò, piccoli amici, se siete incerti su qualche cosa e la mamma e il Papà non hanno il tempo di rispondervi, e voi non avete il coraggio di chiedere al vostro insegnante, scriveteci e diteci, in iorma chiara, precisa e breve, qual'è il dubbio. Indirizzate al Signor Sa-tutto, al nostro giornale, e riceverete l'infallibile risposta. Siccome il nostro Sapiente conosce tutte le lingue, potete scrivere anche in sloveno. La Direzione Una strana sottrazione Il numero 45 risulta composto da lutti numeri dall'l al 9. Scriviamo ora questo numero incominciando' dall'ultimo, così: 9 + 84-7 + 6 + 5+4+3 + 2 +1 = 45 1+2+3+4+5+6+7+8+9 = 45 '•siano 8 + 6+4+1+9 + 7 + 5 + 3+2 — 45 Calcolo difficile Il numero cercato è 6. Infatti: 6X6 = 36, 36 :7 dà 5 per quoziente e 1 di resto. 1) Mettere sulla tavola quattro monete di nichelio e quattro di rame nel modo seguente: 1. Postaviti je treba na mizi štiri nikljaste in štiri bakrene novce na sledeč način: SS* a o • o • o • o • VrSH H| 2 3456789 10 Serie D Vrsla D , ••••oooo 3 4 5 6 7 8 9 10 e disporre le monete della serie A in modo che risultino uguali a quelle della serie B metyà’ùtè quattro spostamenti dj due monete attigue per volta. v —v3----------- 2) . ' & J numeri da uno a nove collocati su lina stessa linea debbono èssere disposti in modo da formare tre file in ognuna della quali si ottenga, un totale di 20: ter razpostaviti novce vrste A tako, da bodp enaki onim v vrsti B, in e|j £ štirimi prenosi po dva tika-fóc^ifeej novca hkrati. 2. Stévila od 1—9., ki'so postavljena v eno vrsto, je treba razmestiti v tri vrste, tako da tvori vsaka vrsta vsoto 20:J □00000E00 Provate. Poskusite! Giochi p recedenti - Prejšnje igre I tre L’orologio a pezzi rettangoli Si è parlato di «quadrilateri» e non di quadrati. Si può pertanto avere una figura come quella che riportiamo. Trije pravokotniki Govorilo se je o štiristraničnih likih in ne o kvadratih. Dobimo torej lik, ki ga tu priobčujemo. n 'V m La divisione del juadrante va fatta com'è indicato nelle figura. Razbita ura Razdelitev številčnice se mora izvršiti tako, kakor kaže priloženi črtež. Giuochi a premio Tutti i lettori possono collaborare con giuochi e trovate umoristiche, Mensilmente verranno concessi premi in libri ai migliori di essi. Nagradne Igre Vsi bralci lahko sodelujejo z igrami in smešnicami. Za najboljše se bodo vsak mesec podeljevale nagrade v knjigah. Concorso solutori Fra i solutori dei nostri giuochi si assegneranno alla fine di ciascun mese pure volumetti in premio e si pubblicheranno i nomi dei vincitori. Naorade reševalcem Koncem vsakega meseca se bodo nakazovale za pravilne rešitve naših iger nagrade v knjižicah ter priobčevala imena pravih reševalcev. Uganka: pet bratov Nas bratov je natančno pet, zdaj umazanih, zdaj čistih spet; posteklenjen je naš obraz, da plemeniti nam izraz. Če zima nas pritiska, se vsakdo v suknjo stiska; presrečen je vsakdo, da itìùetógMjejì'tóBj | Ce obrneš neko stailo narobe, dobiš število, ki Se od’prvega razlikuje; razlika irfed obema pa je 21. 'tr' ■ ■ Katero število'je to? Opozorilo našim bralcem V skritem kotičku časopisnega ravnateljstva živi skrivnosten mož, ki bi ga hoteli poznati vsi otroci. To vam je že star učenjak, tako star, da je že pozabil, kdaj je bil rojen. Hrani se samo s čitanjem. Ta starček z dolgo valovito brado pozna vse stvari, ki zanimajo odrasle in tudi tiste, ki zanimajo otroke. Zdaj pa, mladi prijatelji, poslušajte zdaj-Če česa ne veste In če mamica in očka nimata časa, da bi vam odgovarjala, vi pa si ne upate vprašati svojega učitelja, pišite in povejte ‘nam kratko, jasno in natančno, kaj bi radi vedeli. Naslovite pismo -na gospoda Vseznalca pri našem časopisu In prejeli bostè nezmoten odgovor, Ker pozna naš učenjak vse jezike, mu pišete lahko tudi slovensko. Ravnateljstvo ? Čudno odštevanje Število 45 je sestavljeno iz vseh števil od 1—9. Napišimo torej to število tako, da začnemo z zadnjim: 9 + 8 + 7 + 6 + 5+4+3 + 2 + 1 = 45 1+2+3 + 4 + 5+6+7 + 8+9 = 45 ostane 8 +6+4 +1+9 + 7+ 5+3+2 = 45 Težak račun Iskano število je 6, ker 6X6 = 36. 36 :7 da 5 za količnik in 1 za ostanek. DIVIETO Dl RIPRODUZIONE Dl SCRITTI ED ILLUSTRAZIONI Ai sen») e per effetto dell'articolo 4 del R. D. L. N. 1950 del 7 novembre 1928—IV, * «letata la riproduzione degli scritti e delle illustrazioni contenute nel presente fascicolo, » meno che non sia stata data spedate autorizzazione. PREPOVED REPRODUKCIJE SPISOV IN ILUSTRACIJ V smislu in zaradi 4. člena Kr. Dekr. Zak. St. 1960 od 7. novembra 1926—IV Je prepovedana reprodukcija tu objavljenih spisov in ilustraoij, razen v primeru posebne pooblastitve. Direttore responsabile: LUIGI IEZZI. — Direzione: Comando Federale BILL, Viale Vittorio Emanuele III n. 28 — Lubiana. — Tipografia Merkur S. A. — Lubiana. Odgovorni urednik: LUIGI IEZZI. — Ravnateljstvo: Zvezno Poveljstvo GILL-a, Ulioa Viktorja Emanuela III it. 28 — Ljubljana. — Tiskarna Merkur d. d., Ljubljana. 19ft3/XXI QDINDICMfALE DEI CDMAWDt FEDERALE DELEA GILL * POLMESEČNIK ZVEZNEGA PCVEL|SI VA GUI » ! , <» I . ' • Al piazzale della Gli Stan giocando coi blril. Igrišče Olla spet je danes vse živo, in keglje neumorno zbijajo. Questo è un gioco già caduto, Lo mandiam dond'è venuto. „Toda ta igra zdaj ni več v navadi, zato pustimo jo* kriče igralci mladi. I blril sono barbini, Buttiam via palle e stecchini! Za nas so keglji le uboga para, zato le v hot ta stara šara! Con le bocce allor si prova? Ma la gara a nulla giova. Balinanfe mogoče lepše bo, a s tekmo ni nikamor šlo. Nè più bello è il tamburello Che colpisce or questo or quello. Z loparjem žoga tudi ne ugaja, če v glavo kdo dobi jo, pa se usaja. Le piastrelle a dirla vero Han stufato il mondo intero. Kar se pa igre s ploščicami tiče, nikogar res na svetu več ne miče. Dl giocar vi prende V estro? Fate allor pallacanestro, Ce res bi radi se igrali, ne bi košarke rajši zbrali? E se avete più passione Non c’è meglio del pallone. Mogoče bi pa nogomet še bolj zabaval, da vsakdo bi v radosti plaval. Ma sentenzia un del loco: Un bel gioco dura poco. Tedaj pa nekdo modro jih pograja: „Le malo časa lepa igra traja.u