Inštitut za slovenski jezile Frana Ramovša ZRC SAZU
Revija Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Jezikoslovni Zaeiski
jS 1
CenomsiY.®;'„ofaftopm;
\issfh\-
Inititaitzas
d jezik Frana Ramoirila ZRC SAZU
Urednik Tehnična urednica Prevod izvlečkov in povzetkov v angleščino
Jezikoslovni zapiski 21 ' 2015 ' 1 ISSN 0354-0448
Uredniški odbor Kozma Ahačič, Hubert Bergmann, Metka Furlan, Mateja Jemec Tomazin, Karmen Kenda-Jež, Valerij M. Mokijenko, Alenka Šivic-Dular, Andreja Žele Peter Weiss Alenka Jelovšek Donald Reindl, DEKS, d. o. o.
Naslov uredništva Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU Novi trg 4, 1000 Ljubljana, Slovenija
Telefon 01 4706 160
Peter.Weiss@guest.arnes.si ali isj@zrc-sazu.si
http://ojs.zrc-sazu.si/jz
http://bos.zrc-sazu.si/knjige/index.html
Izdal Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU zanjMarko Snoj
Založila Založba ZRC zanjo Oto Luthar
Prelom	Peter Weiss, Simon Atelšek
Oblikovanje	Evita Lukež
Tisk Cicero, Begunje, d. o. o.
Naklada 250 izvodov
Letna naročnina Letna naročnina za študente Cena posamezne številke Cena dvojne številke Naročila sprejema Telefon
10 € 8 € 7 € 12 €
Založba ZRC, p. p. 306, 1001 Ljubljana, Slovenija
01 4706 464
zalozba@zrc-sazu.si
Jezikoslovni zapiski so uvrščeni v mednarodne zbirke podatkov MLA International Bibliography of Books and Articles on the Modern Languages and Literatures, New York, ZDA; Bibliographie linguistique / Linguistic bibliography, The Hague, Nizozemska; IBZ, K. G. Saur Verlag, Osnabrück, Nemčija; New Contents Slavistics, Staatsbibliothek zu Berlin, Nemčija.
Revija izhaja s podporo Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije.
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5, ki ob priznavanju avtorstva dopušča nekomercialno uporabo, ne dovoljuje pa nobene predelave.

Inštitut za slovenski jezile Frana Ramovša ZRC SAZU
Revija Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Jezikoslovni zapiski
. ; «i
„Shi ShuietV® toa
i lfttianv,dtiga2"	Cta.
# ta^banu ,0^1 ^ j . kjnft a
Kazalo
Razprave in članki
7 Tanja Fajfar - Mojca Žagar Karer
Strokovnjaki in prepoznavanje terminov v strokovnih besedilih 23 Mojca Žagar Karer - Tanja Fajfar
Strokovnjaki in drugi uporabniki terminologije kot naslovniki terminoloških slovarjev 37 Ljudmila Bokal
Stroka kot terminografsko izhodišče (ob primeru klekljarske terminologije) 51 Mojca Kompara
Raba veznikov in predlogov pri tvorbi kratic 63 Mateja Curk
Anglizacija jezika v odvisnosti od družbenega profila literarnih oseb v sodobnih slovenskih proznih delih 75 Nika Siebenreich
Obravnava samostalnikov druge moške sklanjatve s stališča naravne skladnje 91 Tjaša Jakop
(Ne)prevzetost izrazja v slovenskih narečjih (po gradivu za Slovenski lingvistični atlas) 121 Marija Malnar Jurišic - Perina Vukša Nahod
O čovjeku ukratko - konceptualna analiza frazema čabarskih govora 137 Radmila V. Žugic
Tvorba pridevskih deminutiva u prizrensko-timočkim govorima srpskog jezika i bugarskom jeziku: komparativna analiza 151 MpuHa AneKceeBHa KropmyHOBa
^eHHOCTHMe OpHeHTHpM pyCCKOrO HenOBeKa CKB03b npH3My HMeHH
co5cTBeHHoro (no MaTepuanaM perHOHanbHOH aHTponoHHMHH XV-XVII BB.)
Ocene in poročila
177 Irena Stramljič Breznik
Kolektivna monografija o glasbenih motivih v frazeologiji 183 Krunoslav Puškar
Poredbeno istraživanje razloga odabira osobnog imena u Zagrebu i Sofiji
v SPOMIN
193 Silvo Torkar
Akademik Petar Šimunovic (1933-2014)
Bibliografija
197 Peter Weiss
Jezikoslovni zapiski 11-20 (2005-2014): bibliografija
Razprave in članki
I
Tanja Fajfar - Mojca Žagar Karer
Strokovnjaki in prepoznavanje terminov v strokovnih besedilih
CoBiss: 1.01
V prispevku so predstavljeni rezultati raziskave, v katero so bili vključeni strokovnjaki s področja avtomatike in tiflopedagogike, ki so v strokovnih besedilih svoje stroke podčrto-vali termine. Zanimala nas je stopnja soglasja glede terminološkosti oz. neterminološkosti podčrtanih jezikovnih enot pri obeh skupinah. Ta je bila zelo podobna, in sicer 84 % (oz. 85 %), če je merilo, da je enota terminološka, soglasje dveh tretjin strokovnjakov, in 67 % (oz. 68 %), če je merilo soglasje treh četrtin strokovnjakov. Na podlagi rezultatov raziskave ugotavljamo, da strokovnjaki termine večinoma dojemajo kot stabilne enote. Opozarjamo tudi na primere, glede katerih med strokovnjaki ni bilo soglasja. Ključne besede: terminologija, strokovno besedilo, strokovnjaki, prepoznavanje terminov, stabilnost terminov
Experts and Identifying Terms in Specialized Texts
This paper presents the results of a study involving experts from two domains—control engineering and teaching the visually impaired—that read specialized texts in their respective disciplines and underlined terms. We were interested in the degree of consensus on underlined units in the two groups. It was very similar (84% and 85%, respectively) when the criterion for terminology was the consensus of more than two-thirds of the experts, and 67% and 68% when the criterion was the consensus of more than three-quarters of the experts. The results indicate that experts perceive terms as mostly stable units. The paper also discusses cases of linguistic units that the experts were unable to agree on. Keywords: terminology, specialized text, experts, identifying terms, stability of terms
1 Uvod
Z razvojem korpusne terminografije, ki omogoča opazovanje terminov v veliki količini avtentičnih strokovnih besedil, je postalo aktualno tudi razpravljanje o tem, kaj sploh je termin. Je mogoče, da je terminologija v veliki meri subjektivna in da glede terminov med strokovnjaki večinoma ni soglasja? Tradicionalno terminološka veda, ki temelji na načelih dunajske šole terminologije,! temu ni posvečala veliko pozornosti, saj je kot glavni namen terminološkega dela razumela prav ureditev in uskladitev terminološkega sistema
Začetnik dunajske šole in avtor splošne teorije o terminologiji je bil Eugen Wüster. Splošna teorija o terminologiji temelji na naslednjih načelih: onomaziološki pristop, sinhroni pristop, povezanost pojmov v pojmovni sistem, definiranost pojmov v terminološki definiciji, enopo-menskost, odsotnost sinonimije (Wüster 1991; Felber 1984).
stroke, ki odraža strukturo urejenega pojmovnega sistema stroke. Za dunajsko šolo terminologije je končni cilj terminološkega dela standardizacija, pri čemer se pojmu dogovorno pripiše jezikovni izraz, tj. termin.2 Felber (1984: 15) recimo piše, da hiter napredek znanosti in tehnologije vodi v obilico pojmov in terminov, zaradi česar bi popolnoma svoboden razvoj terminologije vodil v zmedo, ki je ni mogoče tolerirati.3
Termin torej razumemo kot jezikovni znak, ki označuje pojem. Po svojih lastnostih se razlikuje od druge leksike. Različni avtorji (npr. Poštolkova -Roudny - Tejnor 1983: 62-84; Masar 1991: 37-58; Gorjanc 1996: 252-254; Vidovič Muha 2000: 116-119; Hudeček - Mihaljevic 2009: 70-71) so terminom pripisali različne lastnosti, npr. pomensko predvidljivost, mednarodnost, neodvisnost termina od besedilnih okoliščin, zelo pomembne pa so tudi ustaljenost, gospodarnost in jezikovnosistemska ustreznost. Seveda so te lastnosti do neke mere idealizirane, včasih si v konkretnih primerih celo nasprotujejo.
Korpusna terminologija je z opazovanjem terminov v besedilih opozorila na dileme, ki doslej niso bile posebej izpostavljene. Aktualno je postalo pro-blematiziranje meje med terminološko in neterminološko leksiko, meje med večbesednimi termini in kolokacijami ter razmerja med termini obravnavanega področja in drugih področij (Logar - Vintar 2008: 14). Prav tako so bile izpostavljene slabosti ročnega izpisovanja terminov iz strokovnih besedil, kar je bil pred pojavom specializiranih korpusov običajni postopek pridobivanja terminov za terminološke vire, zlasti za terminološke slovarje. Rezultat ročnega izpisovanja terminov so »individualne in večkrat hipne odločitve posameznikov« (Logar Berginc - Vintar - Arhar Holdt 2013: 131), P. Gantar (2004: 171) pa opozarja, da je tak postopek zelo zamuden in dolgotrajen in da zabriše relevantno tipično rabo. Po drugi strani nekateri avtorji izpostavljajo, da je ročno izpisovanje terminov sicer res najbolj zamudna in najdražja metoda pridobivanja terminov, a verjetno vodi do najboljših rezultatov (Schmitz 2011: 42). Strokovnjaki namreč pri podčrtovanju terminov izhajajo iz pojmovnega sistema stroke, ki ga poznajo, zaradi česar lahko v besedilu z večjo gotovostjo prepoznajo termine.
Da bi preverili, s kakšno gotovostjo strokovnjaki prepoznavajo termine v strokovnem besedilu, smo izvedli raziskavo. V njej smo ugotavljali stopnjo soglasja strokovnjakov glede terminološkosti posameznih jezikovnih enot, ki so jih s podčrtovanjem označili v strokovnem besedilu. Nekaj raziskav, ki se ukvarjajo s to temo, že obstaja.
Pripadniki dunajske šole sicer poudarjajo, da je prva faza terminološkega dela pred standardizacijo opis trenutne rabe terminologije na določenem področju (Felber 1984: 9, 182). Temu seveda lahko oporekamo, saj obstaja veliko strok, ki nimajo predpisane (standardizirane) terminologije, pa se strokovnjaki vseeno lahko sporazumevajo med seboj. Kljub temu domnevamo, da je strokovno sporazumevanje bolj učinkovito, če pripadniki strokovne skupnosti pri sporazumevanju uporabljajo isto terminologijo.
2
1.1 Dosedanje raziskave subjektivnosti dojemanja terminologije
Obsežnejšo raziskavo je leta 1999 v okviru doktorske disertacije izvedla R. Estopa Bagot (navajamo po Vintar 2008: 47-49), ki je med štirimi skupinami uporabnikov terminologije (strokovnjaki, dokumentalisti, prevajalci, terminografi) preverila, koliko enot so označili za terminološke v istem besedilu s področja medicine. Rezultati so pokazali velika odstopanja med temi skupinami uporabnikov. Strokovnjaki so označili 938 izrazov, dokumentalisti 486, prevajalci 270, terminografi pa 1052. Presek vseh štirih skupin je bil le 119 enot ali 10 % vseh označenih enot. Eden od razlogov za tako velike razlike oz. tako majhno strinjanje je gotovo to, da so skupine glede na naravo svojega dela dobile različna navodila, katere enote naj podčrtajo.4 Š. Vintar neujemanje med skupinami uporabnikov komentira: »Tu se že kar šokantno pokaže problematičnost definicije termina in neustreznost posplo-šujočih pristopov, ki ne upoštevajo uporabniškega vidika« (Vintar 2008: 49). O sami definiciji termina rezultati te raziskave pravzaprav ne povedo veliko. Glede na različna navodila vsaj dve skupini uporabnikov (dokumentalisti in prevajalci) nista označevali terminov, ampak leksikalne enote za klasifikacijo dokumenta oz. specializirane leksikalne enote, ki otežujejo prevod, tako da je neujemanje med skupinami pravzaprav pričakovano. Po drugi strani so uporabniki znotraj posamezne skupine verjetno dosegli neko stopnjo soglasja, vendar o ujemanju med uporabniki terminologije znotraj posameznih skupin nimamo podatkov.
V	slovenskem prostoru sta v zadnjem času izšli dve razpravi, ki poleg drugih tem obravnavata tudi vprašanje subjektivnosti terminologije in to preverjata z empirično raziskavo.
Prva raziskava, ki vključuje preverjanje subjektivnosti pojma terminološkost, je potekala v okviru projekta TERMIS (Logar Berginc 2013: 248). Študenti tržnega komuniciranja in odnosov z javnostmi (FDV) in študenti prevajalstva (FF) so dobili besedilo s področja odnosov z javnostmi in nalogo, naj v njem podčrtajo termine. V članku sta navedeni le dve zelo splošni ugotovitvi, in sicer da je bilo podčrtovanje zelo različno in da so študenti ne glede na študijsko smer podčrtali manj besed in besednih zvez, kot je pričakovala avtorica raziskave. Žal konkretni podatki o (ne)ujemanju med študenti posamezne smeri in med obema skupinama študentov niso navedeni.
V	drugi raziskavi (Logar Berginc - Vintar - Arhar Holdt 2013: 120, 128-129) avtorice navajajo rezultate dveh preizkusov prepoznavanja terminov.
V	prvem preizkusu sta dva strokovnjaka s področja odnosov z javnostmi za potrebe priprave terminološke podatkovne zbirke pregledala pogostnostni seznam samostalnikov in seznam izluščenih samostalniških terminoloških kandidatov.
Strokovnjaki naj bi označili specializirane leksikalne enote, ki označujejo medicinske pojme, dokumentalisti specializirane leksikalne enote, ki bi jih uporabili za klasifikacijo oz. indeksacijo dokumenta, prevajalci specializirane leksikalne enote, ki otežujejo prevod, terminografi pa specializirane leksikalne enote, ki spadajo v medicinski terminološki slovar.
Presek med izboroma obeh strokovnjakov je bil 117 terminov od skupno 200 terminoloških kandidatov na pogostnostnem seznamu in 125 terminov od skupno 200 kandidatov na seznamu izluščenih terminoloških kandidatov. Z rezultati so avtorice preverjale uspešnost dveh metod (seznam pogostnosti, luščenje terminoloških kandidatov), iz njih pa je mogoče izračunati, da je bilo ujemanje med izboroma strokovnjakov v prvem primeru 59-odstotno (pogostnostni seznam), v drugem primeru pa 63-odstotno (seznam izluščenih terminoloških kandidatov).5
V drugem preizkusu sta druga dva strokovnjaka s področja odnosov z javnostmi podčrtovala terminološko relevantne izraze v znanstvenem članku s tega področja. Skupaj sta podčrtala 415 terminov, presek med izboroma pa je bil 109 terminov (26-odstotno ujemanje).6 Avtorice v sklepu ugotavljajo, da se »skozi nizko ujemanje med obema strokovnjakoma jasno kaže subjektivnost same definicije terminološkosti« (Logar Berginc - Vintar - Arhar Holdt 2013: 132-133). Ali to pomeni, da je termin nekaj subjektivnega in da med strokovnjaki ni soglasja glede tega, katere enote so terminološke? Da bi si odgovorili na to vprašanje, smo izvedli raziskavo, v katero smo vključili več strokovnjakov, ki so presojali o terminološkosti posameznih enot v strokovnem besedilu s svojega področja, pri čemer smo za merilo terminološkosti določili soglasje večine strokovnjakov.
2 Raziskava stopnje soglasja strokovnjakov o terminološkosti jezikovnih enot v strokovnih besedilih
Če se strinjamo, da je termin jezikovni izraz, ki je dogovorno pripisan pojmu, potem predvidevamo, da večina strokovnjakov (pre)pozna termine s svojega področja. V tem primeru težko govorimo o subjektivnosti terminologije.7 To tezo smo se odločili preveriti z raziskavo, ki je vključevala dve skupini strokovnjakov z dveh različnih strokovnih področij, in sicer avtomatike in tiflopedagogike. Zanimalo nas je, kakšna je stopnja soglasja glede terminov v izbranih strokovnih besedilih med strokovnjaki znotraj posameznega strokovnega področja. Primerjali smo tudi rezultate oz. stopnjo ujemanja med obema skupinama strokovnjakov.
Stopnje medsebojnega ujemanja med strokovnjakoma (v smislu subjektivnosti terminološkosti) v prvem preizkusu avtorice niso komentirale.
Avtorice so v opombi 11 zapisale: »Obseg neujemanja je sicer pričakovan in bi bil skoraj gotovo še večji, če bi bilo podčrtovalcev še več« (Logar Berginc - Vintar - Arhar Holdt 2013: 129). Naša raziskava (gl. razdelek 2.2) te hipoteze ne potrjuje, saj je bilo med 17 strokovnjaki tiflopedagogike 26-odstotno ujemanje, ko smo za merilo terminološkosti privzeli, da je podčrtana enota termin, če jo podčrtajo prav vsi strokovnjaki. Če je merilo nekoliko ohlapnejše (več kot 75 % strokovnjakov se strinja, da je enota termin), je ujemanje bistveno višje. Pri tem se seveda zavedamo, da terminologija kot del jezika v širšem smislu ni in nikoli ne bo povsem stabilen in do skrajnosti objektiviziran sistem. Glede na razvoj strok to tudi ne bi bilo smiselno.
5
6
2.1	Opis raziskave
V raziskavi smo za obe skupini strokovnjakov pripravili tri krajša strokovna besedila približno enake dolžine. Uporabljena so bila besedila različnih avtorjev (vedno strokovnjakov) iz visokošolskih učbenikov, znanstvenih člankov in enega strokovnega priročnika.8 S tem smo želeli zmanjšati vpliv posebnosti sloga enega avtorja oz. enega besedilnega tipa.
Izbrali smo avtomatiko, ki je veja elektrotehnike, in tiflopedagogiko, vejo specialne pedagogike, ki obravnava poučevanje slepih in slabovidnih. V raziskavi smo najprej preverjali stopnjo soglasja med strokovnjaki znotraj posamezne stroke, nato pa nas je zanimala tudi primerjava stopnje soglasja med dvema zelo različnima strokama.
Vzorec je bil obakrat 17 strokovnjakov, pri čemer smo pri avtomatiki zajeli relativno homogeno skupino profesorjev in raziskovalcev na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani (Laboratorij za avtonomne mobilne sisteme in Laboratorij za modeliranje, simulacijo in vodenje), ki predstavljajo relevanten delež strokovnjakov za avtomatiko na visokošolski ravni. V skupino strokovnjakov za področje tiflopedagogike pa so bili vključeni pedagogi iz Zavoda za slepo in slabovidno mladino Ljubljana ter profesorji in diplomanti s Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani, ki predstavljajo jedro stroke.
Strokovnjaki so dobili navodilo, naj v izbranih strokovnih besedilih podčrtajo vse termine svoje stroke,9 strokovnjaki s področja avtomatike (v nadaljevanju avtomatiki) so torej podčrtovali termine s področja avtomatike, strokovnjaki s področja tiflopedagogike (v nadaljevanju tiflopedagogi) pa tiflopedagoške termine. Opozorjeni so bili, naj ne podčrtujejo terminov sorodnih strok (npr. matematičnih terminov v avtomatiki). Strokovnjakom pred podčrtovanjem namenoma nismo natančneje pojasnjevali, kaj je termin in kje je meja termina, ker smo hoteli ugotoviti, ali v stroki obstaja neko splošno soglasje glede enot jezika, ki naj bi bile terminološke. Vsi avtomatiki so besedila podčrtovali hkrati, enako je bilo pri tiflopedagogih.
2.2	Rezultati raziskave
Najprej si bomo ogledali rezultate za področje avtomatike, nato rezultate za področje tiflopedagogike, nazadnje pa jih bomo še primerjali med seboj.
Za področje avtomatike so bila uporabljena naslednja besedila: Drago Matko, Identifikacije, 1998 (visokošolski učbenik); Borut Zupančič, Zvezni regulacijski sistemi I, 2010 (visokošolski učbenik); Matija Arh - Igor Škrjanc: Samo-nastavljanje DMC-ja s pomožnim proporcionalnim regulatorjem, Elektrotehniški vestnik 79 (2012), št. 4, 169-172 (znanstveni članek). Za področje tiflopedagogike so bila uporabljena naslednja besedila: Alenka Perko, Slepota in slabovidnost: opredelitev motnje in načrtovanje usposabljanja slepih in slabovidnih otrok, Defektologica Slo-venica 4 (1996), št. 2, 85-92 (znanstveni članek); Tatjana Murn, Vloga brajice v procesu razvoja bralne pismenosti slepih, v: Tudi mi beremo: različni bralci z različnimi potrebami, 2014, 47-58 (strokovni prispevek); Roman Brvar, Dotik znanja: slepi in slabovidni učenci v inkluzivni šoli, 2010 (priročnik).
Kadar se termin pojavi večkrat, naj podčrtajo vse pojavitve istega termina.
8
2.2.1 Avtomatika
Strokovnjaki so v besedilih skupaj podčrtali 101 enoto, in sicer so vsi strokovnjaki (torej 100 %) podčrtali 11 enot (11 %), 94 % strokovnjakov je podčrtalo 12 enot (l2 %), 88 % strokovnjakov 7 enot (7 %), 82 % strokovnjakov 8 enot (8 %), 76 % strokovnjakov 8 enot (8 %), 71 % strokovnjakov 4 enote (4 %), 65 % strokovnjakov 7 enot (7 %), 59 % strokovnjakov 6 enot (6 %), 53 % strokovnjakov 3 enote (3 %), 47 % strokovnjakov 3 enote (3 %), 41 % strokovnjakov 3 enote (3 %), 35 % strokovnjakov 3 enote (3 %), 29 % strokovnjakov 3 enote (3 %), 24 % strokovnjakov 7 enot (7 %), 18 % strokovnjakov 8 enot (8 %), 12 % strokovnjakov 4 enote (4 %) in 6 % strokovnjakov 3 enote (3 %).
Rezultati kažejo, da je popolno soglasje med strokovnjaki redko, kar je pričakovano, saj so podčrtovali termine v avtentičnih besedilih in ne v izoliranih seznamih terminoloških kandidatov. Zato smo privzeli, da jezikovna enota ni terminološka le, če jo označi 100 % strokovnjakov, ampak že takrat, kadar jo označi oz. podčrta večina strokovnjakov. Seveda pa lahko merilo postavimo različno.
V	prvem primeru smo za merilo terminološkosti določili tričetrtinsko ujemanje, kar pomeni, da je posamezna enota termin, kadar jo označi več kot tri četrtine strokovnjakov. Iz zgornjih podatkov lahko ugotovimo, da je takih enot med vsemi podčrtanimi 46 %. Nadalje sklepamo, da tiste enote, ki jih je označila manj kot četrtina strokovnjakov, niso terminološke - takih je 22 %. Če upoštevamo obe merili (več kot tri četrtine strokovnjakov se strinja, da je enota termin, in manj kot četrtina strokovnjakov se strinja, da je enota termin - kar dejansko pomeni, da se več kot tri četrtine strokovnjakov strinja, da enota ni termin), je stopnja soglasja glede terminološkosti posameznih enot 68 %.
V	drugem primeru smo se odločili za nekoliko ohlapnejše merilo. Za opredelitev posamezne jezikovne enote kot terminološke je zadostovalo, da se je glede tega strinjalo več kot dve tretjini strokovnjakov - takih enot je med vsemi podčrtanimi 57 %. Enot, ki jih je označila manj kot tretjina strokovnjakov in zato niso terminološke, pa je 28 %. V tem primeru je stopnja soglasja glede terminološkosti posameznih enot kar 85 % (slika 1).
Rezultati kažejo, da terminološkost ni povsem subjektivna, po drugi strani pa je jasno, da popolnega soglasja glede terminološkosti posameznih enot v strokovnih besedilih ni in ga nikoli ne bo mogoče doseči.10 Zanimivo bi bilo preveriti stopnjo soglasja glede terminološkosti posameznih enot, če bi se strokovnjaki odločali na podlagi izoliranega seznama terminoloških kandidatov, in ne na podlagi avtentičnega besedila, kjer so termini vpeti v skladenjska in druga razmerja v besedilu.
10 Seveda to ne pomeni, da terminološko delo, ki poleg opisa rabe vključuje tudi poenotenje terminologije na podlagi mnenja več strokovnjakov, ni smiselno. Prav nasprotno, poenotenje terminologije bi zmanjšalo oklevanje strokovnjakov v posameznih primerih in olajšalo strokovno komunikacijo.
100 % 90 °% 80 °% 70 °% 60 °% 50 °% 40 °% 30 °% 20 °% 10 % 0 %
o podčrtani enoti ni soglasja podčrtana enota nitermin podčrtana enota je termin
A\JT ^/4
AVT 2/3
Slika 1: Stopnja sogla350 o terminološkosti oz. neterminološkosti posamezne enote, kadar velja, da je enota termin c^o onota ni termin, če se glede tega strinja več kot tri četrtine oz. več kot c^^^e tretjini avtomatikov 40 o	46 o	57 o
Enote, ki so j ili %odčrtali vsi avtomatiki, in so torej nedvoumno termini, so: regulator, proces, id%ntijikacija,proporcionalno inte^Airano diferencirni (PID) regulator, parametrična identifikacija, parametrična identifikacijska metoda, vo-dljivost, spoznavnost, Nyquistov dVagram, regulirni signAV regulacijski signal. V tej skupini so stabilni termini, ki so reprezentativni za avtomatiko, treba pa je pripomniti, da tudi nekaterih temeljnih terminov (npr. regulacija, vodenje, parametrični model, nihajni preizkus, kompenzator) niso podčrtali čisto vsi strokovnjaki. To lahko skoraj gotovo pripišemo nepazljivosti posameznih strokovnjakov. Tudi zato bi bilo merilo terminološkosti, ki predvideva 100 % soglasje strokovnjakov, prestrogo in je bolj smiselno upoštevati soglasje večine strokovnjakov.
Zanimivo je pogledati tudi tiste enote, glede katerih med strokovnjaki ni bilo soglasja - gre za enote, ki jih kot terminološke razume 41 % do 59 % strokovnjakov, kar pomeni, da približno polovica strokovnjakov meni, da enota je termin. Takih enot je sicer le 15 %. V tej skupini so zveze, ki so kombinacija dveh terminov (parameter regulatorja, sistem za vodenje) ali kombinacija netermina in termina (izhod modela, načrtovanje kompenzatorjev, vhod procesa). Strokovnjaki so oklevali tudi pri posameznih terminih iz avtomatike, ki imajo podoben, a manj specializiran pomen tudi v splošnem jeziku (optimizacija, občutljivost, verificirati). Poseben je termin cenilka, ki je izvorno iz matematike, a se je (z zoženim pomenom) vključil tudi v terminološki sistem avtomatike. Prav tako so omahovali pri terminu napovedno vodenje, ki je manj pogosta sopomenka termina prediktivno vodenje.
Natančneje smo pregledali tudi seznam enot, ki jih je kot terminološke označil manjši del strokovnjakov (6 % do 35 %). Prevladujejo različne kombinacije neterminov in terminov, npr. napoved izhoda procesa, obnašanje sistema, elementi za vodenje, sinteza elementov za vodenje, obnašanje sistema pri vzbujanju s stopnico, trenutek vzorčenja, minimizirati cenilko, kvaliteta regulacije, metoda identifikacije, občutljivost na spremembe parametrov. Te enote je označilo le nekaj posameznih strokovnjakov, na podlagi česar utemeljeno sklepamo, da gre v teh primerih za subjektivno oceno in jih zato ne moremo šteti za termine. Gre za besede, ki se v strokovnih besedilih pogosto pojavljajo skupaj, a niso termini. Nekajkrat sta bila podčrtana tudi dva termina, ki ne spadata na ožje področje avtomatike, tj. industrijsko postrojenje, ki je splošni tehniški termin, in Poissonova naključna distribucija, ki je matematični termin. Strokovnjaki so sicer dobili navodilo, naj ne podčrtujejo terminov sorodnih strok.
2.2.2 Tiflopedagogika
Strokovnjaki so v besedilih skupaj podčrtali 151 enot, in sicer so vsi strokovnjaki (torej 100 %) podčrtali 39 enot (26 %), 94 % strokovnjakov je podčrtalo 12 enot (8 %), 88 % strokovnjakov 7 enot (5 %), 82 % strokovnjakov 9 enot (6 %), 76 % strokovnjakov 5 enot (3 %), 71 % strokovnjakov 7 enot (5 %), 65 % strokovnjakov 6 enot (4 %), 59 % strokovnjakov 7 enot (5 %), 53 % strokovnjakov 4 enote (2 %), 47 % strokovnjakov 6 enot (4 %), 41 % strokovnjakov 8 enot (5 %), 35 % strokovnjakov 2 enoti (1 %), 29 % strokovnjakov 11 enot (7 %), 24 % strokovnjakov 6 enot (4 %), 18 % strokovnjakov 6 enot (4 %), 12 % strokovnjakov 10 enot (7 %) in 6 % strokovnjakov 6 enot (4 %).
Če upoštevamo, da je enota termin, če se glede tega strinja tri četrtine strokovnjakov, potem ugotovimo, da so tiflopedagogi kot terminološke določili 48 % podčrtanih enot. 19 % podčrtanih enot ne moremo šteti za terminološke, ker jih je podčrtala manj kot četrtina tiflopedagogov. Če združimo obe merili (več kot tri četrtine strokovnjakov se strinja, da je enota termin, in manj kot četrtina strokovnjakov se strinja, da je enota termin), je stopnja soglasja med strokovnjaki glede terminološkosti posameznih enot 67 %.
Če za merilo terminološkosti zadostuje, da se glede terminološkosti posamezne enote strinja več kot dve tretjini strokovnjakov, potem je takih enot med vsemi podčrtanimi 57 %, enot, ki jih je označila manj kot tretjina strokovnjakov, pa je 27 %. V tem primeru je stopnja soglasja glede terminološkosti posameznih enot 84 % (slika 2).
Enote, ki so jih podčrtali vsi tiflopedagogi in torej v zvezi z njimi ne moremo govoriti o subjektivnosti, so: slepota, slabovidni, okvara vida, slepa oseba, degenerativno obolenje retine, refrakcijska anomalija, kratkovidnost, dalekovidnost,11 anomalija očesnega aparata, ostrina vida, optotip, vizualna funkcija, vizualno
11 Časovno nezaznamovana sopomenka termina je daljnovidnost.
100 % 90 °/o 80 / 70 / 60 / 50 / 40 / 30 / 20 / 10 / 0 /
o podčrtani enoti ni soglasja podčrtana enota nitermin podčrtana enota je termin
TIFLO ;!/4
TIFLO 2/3
Slika 2: Stopnja soglas50 / terminološkosti oz. neterminološkosti posamezne enote, kadar velja, da je enota termin oz. d/ /nota ni termin, če se glede tega strinja več kot tri četrtine oz. več kot d^^t; tretjini tiflopedagogov
funkcioniranje, slat^o/idnost, katarakta, glaukom,12 albinizem, afakia, strabizem, nistagmus, atrofija ^zidnega živca,vi/4ni živec, amauroza,O3 ambliopija, miopija, hipermetropija, brajeva pisava, brajica, brajeva vrstica, slep učenec, slaboviden učenec, komunikacija, mobilnosC, ori^ntacija, socializ^ija, tvočna knjiga, pozitivna folija, brajev stroj in inkluzivna večinska šola. Med podčrtanimi termini prevladujejo termini s področja oftalmologije, torej medicine, druga skupina stabilnih terminov pa so primarno tiflopedagoški termini (mobilnost, orientacija, brajeva vrstica).
Enot, glede katerih med tiflopedagogi ni bilo soglasja - približno polovica strokovnjakov (natančneje od 41 % do 59 % strokovnjakov) je menila, da gre za terminološke enote -, je bilo 16 %.
V tej skupini so pogoste daljše besedilne enote, ki se nanašajo na specializirano vsebino (npr. slepota kot posledica sladkorne bolezni, vzrok nastanka slepote ali slabovidnosti, vnetje posameznih očesnih struktur). Posebno podskupino tvorijo zveze ostanek ostrine vida, ostanek širine vidnega polja, normalna ostrina vida, zmanjšana bralna sposobnost, vidna/grafična pisava in prilagojeno opismenjevanje, ki jih je podčrtala okrog polovica strokovnjakov in bi terjale dodaten posvet s strokovnjaki. Zanimivo je, da je 41 % strokovnjakov podčrtalo zvezo običajna
12	Pravopisno ustreznejši zapis termina je glavkom.
13	Pravopisno ustreznejši zapis termina je amavroza.
tiskana publikacija, ki gotovo ni terminološka, kaže pa na to, da gre pri obravnavi slepih in slabovidnih za družbeno občutljivo področje, ki se zaveda dihotomij običajno : neobičajno, normalno : posebno.14
Poseben primer je beseda zaznava, ki jo je kot termin prepoznalo 59 % strokovnjakov, medtem ko je besedo zaznavanje kot termin prepoznalo 53 % strokovnjakov. Večje je bilo soglasje pri večbesednem terminu vidno zaznavanje (82 %). Glede na to, da so vidno zaznavanje v večji meri prepoznali kot termin, sklepamo, da je del strokovnjakov zaznavanje oz. zaznavo razumel kot varianto termina vidno zaznavanje, del strokovnjakov pa v splošnem pomenu.15
V	tej skupini so se znašli tudi termini, ki spadajo na področji, ki sta s tiflope-dagogiko tesno povezani. To sta pedagogika (termin izobraževanje)16 in medicina (termini diagnoza, prognoza obolenja, oko).17 Poleg tega sta zlasti besedi izobraževanje in oko pogosti tudi v splošnem jeziku, zato je oklevanje pri podčrtovanju pričakovano.
V	tretji skupini so enote, ki jih kot terminološke razume manjšina strokovnjakov (6 % do 35 %). Veliko je daljših besedilnih enot, ki se nanašajo na specializirano vsebino in so se pojavile že v drugi skupini (npr. bolezen oči v starosti, stanje po odstranitvi očesne leče, pomanjkanje kožnega pigmenta, povezano s slabovidnostjo, biti samostojen pri domačih nalogah, biti samostojen pri šolskem delu). Nekaj je tudi kombinacij neterminov in terminov (npr. pokazatelj vizualnega funkcioniranja, uspešnost (re)habilitacije, gradivo v brajevipisavi).
Znova se pojavi skupina splošnih medicinskih terminov (npr. sladkorna bolezen, incidenca,preventiva, vnetje, obolenje), ki niso tiflopedagoški, a so jih posamezni strokovnjaki verjetno podčrtali, ker se z njimi pogosto srečujejo pri svojem delu.
Tresenje očesnih zrkel je kot terminološko enoto prepoznalo 53 % strokovnjakov, medtem ko so termin nistagmus podčrtali vsi strokovnjaki. Pri tresenju očesnih zrkel gre za opisno poimenovanje, ki je v besedilu, ki so ga strokovnjaki podčrtovali, od termina nistagmus ločeno z nestičnim vezajem.18 Njegova funkcija v besedilu ni povsem jasna, verjetno se je avtorju besedila zdelo, da bi moral medicinski termin dodatno pojasniti. Zanimiv je tudi primer termina popolna slepota in njegove sopomenke amauroza. V besedilu sta se termina pojavila med
14	18 % strokovnjakov je kot terminološko enoto podčrtalo tudi načelo enakih možnosti.
15	SSKJ: zaznavati 'čutno dojemati predmetni svet'.
16	Izobraževanje je v Terminološkem slovarju vzgoje in izobraževanja razloženo kot 'zavestna, sistematična, racionalna in vrednostna komunikacija med spoznavajočim subjektom in objektom spoznavanja' (http://www.termania.net/slovarji/terminoloski-slovar-vzgoje-in-izobrazevanja/3474519/izobrazevanje>.
17	V Slovenskem medicinskem slovarju je diagnoza razložena kot 'prepoznanje in poimenovanje bolezni', prognoza (bolezni) kot 'predvidevanje poteka, izida bolezni, operacije', oko pa kot 'organ za zaznavanje svetlobnih dražljajev, sestavljen iz zrkla, zunanjih zrkelnih mišic, vek in solzil' (http://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar>.
18	V tem primeru bi bilo pravopisno ustrezno namesto vezaja uporabiti pomišljaj. Kot že omenjeno, je šlo za avtentična besedila, ki jih pravopisno nismo popravljali.
naštevanjem različnih diagnoz bolezni oči, in sicer: Amauroza je popolna slepota [...], kar pomeni, da je bil termin v bistvu razložen s svojo sopomenko. Termin amauroza so podčrtali vsi strokovnjaki, termin popolna slepota pa le 35 %. Pri naštevanju diagnoz je avtor besedila včasih med dvema terminoma zapisal nestični vezaj (ambliopija - slabovidnost; miopija - kratkovidnost, katarakta - siva mrena). V takih primerih so strokovnjaki praviloma podčrtali oba termina (npr. ambliopijo in slabovidnost so podčrtali vsi strokovnjaki, prav tako miopijo in kratkovidnost, medtem ko so katarakto podčrtali vsi, sivo mreno pa je podčrtalo 94 % strokovnjakov). Predvidevamo, da bi popolno slepoto podčrtalo več strokovnjakov, če bi bilo besedilno okolje drugačno, npr. da bi bila termina ločena z vezajem kot v zgornjih primerih.
Da je meja termina relativno jasna oz. da glede nje obstaja določeno soglasje, dokazuje primer termina (re)habilitacija,19 ki ga je podčrtalo 94 % strokovnjakov, uspešnost (re)habilitacije pa le 12 %, drugih 12 % strokovnjakov pa je podčrtalo zvezo napovedovalec uspešnosti (re)habilitacije. Očitno je (re)habilitacija stabilen termin, medtem ko zvezi uspešnost (re)habilitacije in napovedovalec uspešnosti (re)habilitacije večinsko nista bili prepoznani kot terminološki. Tu se potrjuje smiselnost vključitve večjega števila strokovnjakov v prepoznavanje terminov, saj na ta način zmanjšamo vpliv subjektivnosti. Rezultat take izbire terminov so tiste enote, ki jih večina strokovnjakov prepozna kot terminološke.
2.3 Primerjava rezultatov
2.3.1 Primerjava stopnje soglasja glede terminološkosti enot med avtomatiki in tiflopedagogi
Čeprav so tiflopedagogi označili skupaj 151 enot, avtomatiki pa 101 enoto, je razmerje med enotami, za katere se večina strokovnjakov strinja, da so terminološke, in enotami, za katere se večina strinja, da niso terminološke, presenetljivo podobno. In to ne glede na to, ali kot merilo štejemo, da so enote terminološke, če se glede tega strinja več kot tri četrtine strokovnjakov (in tem enotam dodamo tiste, ki jih je kot terminološke označila manj kot četrtina strokovnjakov) ali če se glede terminološkosti enot strinja več kot dve tretjini strokovnjakov (in tem enotam dodamo tiste, ki jih je kot terminološke označila manj kot tretjina strokovnjakov). Po prvem merilu je strinjanje pri avtomatikih 68 %, pri tiflopedagogih pa 67 %, po drugem merilu pa je strinjanje pri avtomatikih 85 %, pri tiflopedagogih pa 84 % (slika 3).
Za raziskavo smo namenoma izbrali dve nesorodni vedi, eno s področja tehnike, drugo pa s področja pedagogike. Vzorec anketiranih je bil enak, prav tako so bila enaka navodila. Seveda rezultatov na podlagi preizkusa na zgolj dveh strokovnih področjih ne moremo posplošiti na vsa strokovna področja, vendar pa lahko iz podatka, da je stopnja soglasja med strokovnjaki 67 % (oz. 68 %) po
19 V besedilu se je pojavila oblika termina z oklepajem, v bistvu pa gre za dva termina, in sicer rehabilitacijo in habilitacijo.
100 % 90 °/o 80 / 70 / 60 / 50 / 40 / 30 / 20 / 10 / 0 /
i

19 /
27 /
6/
43 /
57 /
85/
84/
AVT 3/4
TIFLO 3/4
AVT 3/4
TIFLO 2/3

o podčrtani enoti ni soglasja
podčrtana enota je termin oz. podčrtana enota nitermin
Slika 3: Primerjava med avtomatiki in tiflopedagogi glede soglasja o terminološkosti in neterminološkos510 /dčrtanih enot, kadar se o terminološkosti oz. neterminološkosti strinja več kot tri četrtine oz. dve tretjini strokovnjakov
strožjem merici/ in 84 % (oz. 85 %) po nekoliko ohlapnejšem merilu, ugotovimo, da je to strinjanje pravzaprav veliko in da termini niso nekaj povsem subjektivnega.	10 /
Ker so strc/ovnjaki termine podčrtovali v avtentičnih strokovnih besedilih, ki niso vedno terminoloAko ^atan^Hci, ^nniso ^m^li ^pecif^c^nF^lO znanj o terminologiji, je bila stopnja soglasja strokovnjakov obeh strok glede terminološkosti posameznih enot svoje stroke torej relativno visoka. Gotovo ima pri vtisu terminološkosti posameznih enot določeno vlogo tudi besedilno okolje, npr. mesto termina v stavku (naslov, naštevanje med drugimi termini, kot pojasnilo nekega drugega termina itd.). Kot že omenjeno, bi bilo zanimivo narediti tudi primerjalno raziskavo, v kateri bi preverjali, kakšno je strinjanje strokovnjakov pri prepoznavanju terminološkosti enot, ki niso v besedilu, ampak so vključene v seznam.
2.3.2 Značilnosti enot, ki so jih avtomatiki in tiflopedagogi označili kot terminološke
Pri analizi podčrtanih enot se je pri obeh skupinah strokovnjakov oblikovalo nekaj tipičnih skupin terminov. Enote, ki so jih kot terminološke prepoznali vsi strokovnjaki, so stabilni, reprezentativni termini posamezne stroke. Pri tiflope-dagogiki so izstopali zlasti oftalmološki termini, predvsem imena bolezni oči.
Za našo analizo so bolj zanimive enote, glede katerih med strokovnjaki ni bilo soglasja - gre za enote, ki jih ne moremo opredeliti niti za terminološke niti
za neterminološke, saj jih je podčrtala okrog polovica strokovnjakov (natančneje 41 % do 59 % strokovnjakov). Takih enot je sicer le 15 % pri avtomatiki in 16 % pri tiflopedagogiki. Avtomatiki so v to skupino vključili zveze, ki so kombinacija netermina in termina (načrtovanje kompenzatorjev, vhod procesa), medtem ko so bili tiflopedagogi neenotni glede nekaterih zvez, npr. ostanek ostrine vida, ostanek širine vidnega polja, normalna ostrina vida, zmanjšana bralna sposobnost. Daljše besedilne enote, ki se nanašajo na specializirano vsebino (npr. slepota kot posledica sladkorne bolezni, vzrok nastanka slepote ali slabovidnosti), so kot terminološke podčrtali samo nekateri tiflopedagogi, po drugi strani pa so avtomatiki nekajkrat podčrtali tudi kombinacijo dveh terminov (parameter regulatorja, sistem za vodenje).
Prav tako so avtomatiki oklevali pri posameznih terminih, ki imajo podoben pomen tudi v splošnem jeziku, a so v avtomatiki ožje opredeljeni v okviru pojmovnega sistema avtomatike (optimizacija, občutljivost, verificirati). Pri tiflopedagogiki sta podobna primera npr. izobraževanje in oko, ki sta pogosti besedi v splošnem jeziku, hkrati pa sta tudi termina na področju pedagogike oz. medicine. Tiflopedagogi se prav tako niso strinjali glede dveh medicinskih terminov, ki pa nista tudi ožje tiflopedagoška (diagnoza, prognoza obolenja).
Zanimiv je bil tudi seznam enot, ki jih je kot terminološke označil manjši del strokovnjakov (6 % do 35 %). Pri avtomatiki prevladujejo različne kombinacije neterminov in terminov (npr. napoved izhoda procesa, kvaliteta regulacije, občutljivost na spremembe parametrov), nekaj takih primerov najdemo tudi pri tiflopedagogiki (npr. uspešnost (re)habilitacije, gradivo v brajevi pisavi). Pri tiflopedagogiki je v tej skupini (tj. 6 % do 35 %) še več daljših besedilnih enot, ki se nanašajo na specializirano vsebino (npr. bolezen oči v starosti, stanje po odstranitvi očesne leče, pomanjkanje kožnega pigmenta, povezano s slabovidnostjo). Ker je te enote označilo le nekaj posameznih strokovnjakov, utemeljeno sklepamo, da se večina strokovnjakov strinja, da te enote niso termini.
Kljub temu da so strokovnjaki dobili navodilo, naj ne podčrtujejo terminov sorodnih strok, je v obeh skupinah nekaj strokovnjakov podčrtalo tudi nekaj takih terminov, pri avtomatiki npr. industrijsko postrojenje, ki je splošni tehniški termin, in Poissonovo naključno distribucijo, ki je matematični termin. Pri ti-flopedagogiki pa se je znova oblikovala skupina splošnih medicinskih terminov (npr. sladkorna bolezen, incidenca, preventiva, vnetje, obolenje). Če bi želeli v raziskavo zajeti terminologijo v širšem smislu (kar bi bilo koristno npr. pri izdelavi področnega slovarja, ki poleg terminov stroke v ožjem smislu zajame tudi termine sorodnih strok in pogosto uporabljane splošne lekseme), bi seveda lahko upoštevali tudi take termine.
3 Zaključek
V raziskavi smo želeli preveriti, v kolikšni meri so termini stabilne jezikovne enote. Uporabniki jezika, ki termine uporabljajo za sporočanje specializiranih vsebin in medsebojno komunikacijo, so zlasti strokovnjaki, ki lahko zato najbolj verodostojno presojajo terminološkost posameznih jezikovnih enot. V raziskavi smo torej posredno preverjali terminološko kompetentnost strokovnjakov. Da bi zagotovili večjo objektivnost, smo v raziskavo zajeli strokovnjake dveh različnih strok, avtomatike in tiflopedagogike.
Presenetljivo je bil delež soglasja glede terminološkosti (oz. neterminološ-kosti) posameznih enot v strokovnih besedilih lastne stroke pri obeh skupinah zelo podoben, tj. 84 % (oz. 85 %) pri dvotretjinskem merilu in 67 % (oz. 68 %) pri tričetrtinskem merilu. Če pri prepoznavanju terminov sodeluje več strokovnjakov, merilo terminološkosti ne more biti le 100-odstotno soglasje strokovnjakov. Menimo, da lahko enoto upravičeno štejemo za terminološko, če se glede tega strinja npr. 94 % strokovnjakov. Seveda pa se postavlja vprašanje spodnje meje. Ena možnost je, da za terminološke enote štejemo tiste, glede katerih se strinja več kot polovica strokovnjakov, vendar bi bilo merilo smiselno postaviti višje - primerno se nam zdi dvotretjinsko ali celo tričetrtinsko strinjanje strokovnjakov, ob tem pa mora biti v prepoznavanje terminov vključenih čim več strokovnjakov, saj to zagotavlja verodostojnejše rezultate.
literatura
Felber 1984 = Helmut Felber, Terminology manual, Paris: Unesco - Infoterm, 1984.
Gantar 2004 = Polona Gantar, Jezikovni viri in terminološki slovarji, v: Terminologija v času globa-lizacije, ur. Marjeta Humar, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2004, 169-178.
Gorjanc 1996 = Vojko Gorjanc, Terminologija novejših naravoslovno-tehničnih strok (ob primeru računalništva in jedrske fizike), v: Jezik in čas, ur. Ada Vidovič Muha, Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 1996 (Razprave Filozofske fakultete), 251-260.
Hudeček - Mihaljevic 2009 = Lana Hudeček - Milica Mihaljevic, Hrvatski terminološkipriručnik, Zagreb: Institut za hrvatski jezik i jezikoslovlje, 2009.
Logar — Vintar 2008 = Nataša Logar - Špela Vintar, Korpusni pristop k izdelavi terminoloških slovarjev: od besednih seznamov in konkordanc do samodejnega luščenja izrazov, Jezik in slovstvo 53 (2008), št. 5, 3-17.
Logar Berginc 2013 = Nataša Logar Berginc, Aktualni terminološki opisi in njihova dostopnost, v: Družbena funkcijskost jezika (vidiki, merila, opredelitve), ur. Andreja Žele, Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2013 (Obdobja 32), 247-253.
Logar Berginc — Vintar — Arhar Holdt 2013 = Nataša Logar Berginc - Špela Vintar - Špela Arhar Holdt, Terminologija odnosov z javnostmi: korpus - luščenje - terminološka podatkovna zbirka, Slovenščina 2.0 1 (2013), št. 2 = Jezikovne tehnologije, ur. Tomaž Erjavec - Jerneja Žganec Gros, 113-138.
Masar 1991 = Ivan Masar, Pr^ručka slovenskej terminologie, Bratislava: VEDA, 1991.
Poštolkova — Roudny — Tejnor 1983 = Bela Poštolkova - Miroslav Roudny - Anton^n Tejnor, O česke terminologii, Praha: Academia, 1983.
Schmitz 2011 = Klaus-Dirk Schmitz, Concepts as building blocks for knowledge organization - a more ontological and less linguistic perception of terminology, v: Terminologie & Ontologie: Theories et applications, ur. Christophe Roche, Annecy: Institut Porphyre, 2011, 37-46.
Vidovič Muha 2000 = Ada Vidovič Muha, Slovensko leksikalno pomenoslovje: govorica slovarja, Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 2000.
Vintar 2008 = Špela Vintar, Terminologija: terminološka veda in računalniško podprta terminologija, Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete v Ljubljani, Oddelek za prevajalstvo, 2008 (Prevodoslovje in uporabno jezikoslovje).
Wüster 1991 = Eugen Wüster, Einführung in die allgemeine Terminologielehre und terminologische Lexikographie, Bonn: Romanistischer Verlag, 31991 (Abhandlungen zur Sprache und Literatur 20).
Summary
Experts and Identifying Terms in Specialized Texts
With the development of language technologies and the amount of data concerning terms that can be extracted from a large number of authentic specialized texts, new issues have emerged that terminology studies have not traditionally dealt with. For instance, one of the most popular discussions is on the subjective perception of terminology. In order to determine how stable terms are as linguistic units, we performed a study involving two groups of experts that read some specialized texts from their disciplines and underlined linguistic units that they believed to be terms. The study included experts from two unrelated domains: control engineering and teaching the visually impaired.
Assuming that full consensus among experts is very rare, it should be sufficient for a linguistic unit to be considered a term when the majority of experts agree on it. An appropriate criterion for a linguistic unit in a specialized text being judged a term is the consensus of two-thirds or three-quarters of experts. The experts in teaching the visually impaired underlined 151 units and the experts in control engineering underlined 101 units; despite this large number, the percentage of units that most experts agreed on as terminological or non-terminological was surprisingly similar. The result did not change much whether the consensus of three-quarters or two-thirds of experts was a criterion. The percentage of experts' consensus on terminological units for the two-thirds criterion was 84% for teaching the visually impaired and 85% for control engineering, and for the three-quarters criterion the percentage was 67% for teaching the visually impaired and 68% for control engineering. We thus conclude that terms are mostly stable linguistic units and are also recognized by experts as such.
The paper also discusses cases of linguistic units that experts were unable to agree on. This group includes a combination of two terms, a combination of a non-term and a term, longer text units that relate to specialized content, and terms that have a similar meaning in general language but are more narrowly defined in specialized language.
Mojca Žagar Karer - Tanja Fajfar
Strokovnjaki in drugi uporabniki
TERMINOLOGIJE KOT NASLOVNIKI
terminoloških slovarjev
CoBiss: 1.01
V članku so opredeljeni uporabniki terminologije, ki se s terminologijo ukvarjajo vsak s svojega vidika, zaradi česar imajo kot naslovniki terminoloških slovarjev različne potrebe. Osnovna razlika med skupinami uporabnikov je, da samo strokovnjaki terminologijo razumejo kot nabor poimenovanj za pojme iz pojmovnega sistema posameznega strokovnega področja. Terminologijo prepoznavajo kot poimenovanja za specializirano vsebino, ki jo poimenujejo. Druge skupine uporabnikov terminologije se s terminologijo ne ukvarjajo na pojmovni ravni, ampak na izrazni. Terminološki slovar oz. informacije, ki jih vsebuje, morajo biti zato prilagojeni naslovnikom slovarja.
Ključne besede: terminologija, terminološki slovar, uporabniki terminologije, naslovniki terminoloških slovarjev
Experts and Other Terminology Users as Intended Users of Terminological Dictionaries
This paper identifies various terminology users that deal with terminology from their own perspectives and thus have different needs as the intended users of terminological dictionaries. The basic difference between groups of terminology users is that only experts understand terminology as a set of designations for concepts from a conceptual system of a particular domain. They recognize terminology as designations for specialized content. Other terminology users do not deal with terminology at the conceptual level, but at the expression level. A terminological dictionary and the information contained in it should be adjusted to the intended dictionary users.
Keywords: terminology, terminological dictionary, terminology users, intended users of terminological dictionaries
0 Uvod
V slovenskem prostoru so naslovniki terminoloških slovarjev tipično strokovnjaki, ki imajo vsaj diplomo s svojega strokovnega področja, oz. študentje stroke, ki jo uslovarja slovar. Terminološki slovarji naj bi predstavljali pojmovni sistem stroke in medsebojna razmerja med pojmi, pri čemer se predvideva, da naslovnik pojmovni sistem stroke že bolj ali manj pozna.
V članku se bomo osredotočili na strokovnjake kot naslovnike slovarja in ugotavljali, kakšen terminološki slovar potrebujejo. Ali je smiselno slovar zasnovati za točno definiranega naslovnika ali je ustrezneje slovar predvideti za heterogeno skupino naslovnikov? Na vprašanje smo poskušali odgovoriti z raziskavo, katere
izhodišče je bila predpostavka, da obstaja bistvena razlika v dojemanju terminologije med strokovnjaki in nestrokovnjaki (z nestrokovnjaki označujemo vse druge skupine uporabnikov terminologije, ki ne poznajo pojmovnega sistema konkretnega strokovnega področja, seveda pa so strokovnjaki na svojem področju, npr. prevajalci, dokumentalisti, terminologi).1 Raziskava je zajela na eni strani dve skupini strokovnjakov, in sicer s področja avtomatike in tiflopedagogike, na drugi strani pa skupino terminologov, ki so ena od skupin uporabnikov terminologije.
V članku bomo najprej opredelili različne skupine uporabnikov terminologije, nato pa se bomo posvetili naslovnikom terminoloških slovarjev. V središču našega zanimanja bo strokovnjak kot naslovnik terminološkega slovarja. Glede na to, da pri svojem delu izhaja iz pojmovnega sveta svoje stroke, je njegovo dojemanje terminologije drugačno od dojemanja nestrokovnjaka, ki termine prepoznava le na izrazni ravni, vsebine, ki jo ti termini označujejo, pa ne (pre)pozna.
1 Kdo so UPORABNIKI terminologije
Špela Vintar (2008: 46-47) je natančneje opredelila štiri skupine uporabnikov terminologije; to so strokovnjaki, dokumentalisti, prevajalci in terminologi. Pri tem je treba omeniti, da te skupine terminologijo uporabljajo na različne načine. Primarna skupina uporabnikov terminologije so gotovo strokovnjaki, ki terminologijo uporabljajo za sporočanje strokovnih vsebin. Prav tako se s terminologijo pogosto srečujejo prevajalci strokovnih besedil. Terminologi se s terminologijo ukvarjajo posredno pri izdelavi terminoloških virov. Četrta skupina uporabnikov terminologije pa so dokumentalisti, ki pri svojem delu (npr. v knjižnicah ali arhivih) označujejo dokumente s ključnimi besedami ali klasifikatorji. Ta skupina uporabnikov se od drugih loči po tem, da posamezne termine uporabi kot označevalce, ki omogočajo iskanje po zbirkah dokumentov.2
Tem štirim skupinam lahko dodamo še zelo heterogeno skupino uporabnikov jezika, ki se s posameznimi termini srečajo naključno, npr. novinarji pri pisanju člankov, ki se navezujejo na strokovno tematiko, posamezniki, ki bi radi izvedeli, kaj pomeni kakšen specializiran termin, ki ga ne najdejo v splošnih jezikovnih priročnikih, literati, ki v literarnem delu pišejo tudi o strokovnih vsebinah, itd. To je skupina uporabnikov, ki jo zelo težko opredelimo, zaradi česar ne moremo predvideti njihovih potreb.
Nekateri raziskovalci poleg strokovnjakov in nestrokovnjakov navajajo tudi kategorijo polstro-kovnjakov, kamor uvrščajo zlasti študente in strokovnjake sorodnih strok (gl. npr. Bowker -Pearson 2002: 27).
M. Teresa Cabre (1998: 11-12) loči med dvema skupinama uporabnikov terminologije. V prvo skupino spadajo neposredni uporabniki terminologije (strokovnjaki) in posredniki, npr. prevajalci, ki terminologijo uporabljajo, da olajšajo komunikacijo drugim uporabnikom. Oboji terminologijo razumejo kot orodje za komunikacijo, za strokovnjake pa ima terminologija poleg tega tudi pomembno vlogo pri konceptualizaciji lastnega strokovnega področja (torej kot pot do pojmovnega sistema stroke). V drugi skupini pa so terminologi/terminografi, ki se ukvarjajo z zbiranjem, opisovanjem in urejanjem terminov.
1
Glede na to, da dokumentalisti niso neposredni uporabniki terminologije, da se terminologi z njo ukvarjajo z jeziko(slo)vnega vidika, skupino potencialnih uporabnikov terminologije pa je težko zamejiti, si bomo na tem mestu podrobneje ogledali dve skupini uporabnikov terminologije, in sicer strokovnjake in prevajalce.
Kot že omenjeno, strokovnjaki terminologijo uporabljajo za učinkovito strokovno komunikacijo, pri čemer morda niso tako pozorni na jezikovni vidik terminologije, ker je zanje bistvena strokovna vsebina, torej pojmi, ki jih termini označujejo.3 Pri tem je pomembno, da so termini gospodarni, nedvoumni in ustaljeni, saj to zagotavlja nemoteno strokovno komunikacijo. Prevajalci v primerjavi s strokovnjaki pri rabi terminologije ne izhajajo s pojmovnega vidika, ampak z jezikovnega oz. besedilnega, saj prenašajo v drug jezik celotna besedila, ki so sestavljena iz specializiranih in nespecializiranih leksikalnih enot.4 V idealnem primeru bi strokovna besedila prevajal strokovnjak s prevajalskim znanjem oz. prevajalec s poglobljenim strokovnim znanjem, žal pa to pogosto ni mogoče, zlasti pri jezikih z manjšim številom govorcev, kot je slovenščina.
Očitno je torej, da so potrebe prevajalcev drugačne od potreb strokovnjakov (in seveda tudi od potreb drugih potencialnih skupin uporabnikov terminologije). Špela Vintar ugotavlja, da upoštevanje potreb različnih skupin uporabnikov terminologije pomeni, da »vsak posamezni glosarski projekt vnaprej definira ciljne skupine uporabnikov ter v skladu s tem zasnuje tudi terminografsko metodologijo« (Vintar 2008: 49). S tem se strinjamo in na osnovi tega menimo, da ima slovar, zasnovan in izpeljan z mislijo na konkretno skupino uporabnikov kot naslovnikov slovarja, manjšo uporabno vrednost za skupino uporabnikov, ki ji slovar ni bil primarno namenjen. To seveda pomeni, da so slovarji, primarno namenjeni npr. prevajalcem, za strokovnjake manj uporabni kot slovarji, primarno namenjeni strokovnjakom. Seveda velja tudi obratno. Upoštevanje ciljne skupine uporabnikov terminološkega priročnika je torej bistveno za vsako resno terminološko delo.
1.1 Kdo so naslovniki terminoloških slovarjev
Terminološki slovarji torej lahko nagovarjajo različne skupine uporabnikov, ki imajo različne potrebe. Vprašanje je, ali lahko posamezen terminološki slovar zadosti pričakovanjem in potrebam vseh uporabnikov terminologije. Da je to mogoče, menita npr. Nataša Logar in Špela Vintar: »Naloga terminografa je zadovoljiti čim več poizvedb različnih uporabnikov slovarja, to pa pomeni, da je treba termine vključiti tako, da bosta celovito terminološko informacijo dobila dokumentalist
Tudi M. Teresa Cabre (1998: 11-12) ugotavlja, da strokovnjaki terminologijo uporabljajo ne glede na njeno primernost oz. neprimernost z vidika posameznega jezikovnega sistema. Njihovo zanimanje za terminologijo je osredotočeno na pojme in na njihovo jasno in nedvoumno poimenovanje.
Prim. tudi Vintar (2008: 47): »Za razliko od prevajalcev pa se terminologi navadno manj posvečajo besedilnemu vidiku, se pravi rabi izrazja v kontekstu. To odražajo tudi številni terminološki slovarji in priročniki, ki so zato za prevajalce bistveno manj uporabni.«
3
in prevajalec, pa tudi vsi drugi« (Logar - Vintar 2008: 13). Nataša Logar Ber-ginc meni, da ne moremo pričakovati specializacije slovenskih terminoloških slovarjev glede na več vrst naslovnikov, »zato je treba zasnovo [terminoloških slovarjev] oblikovati tako, da bodo vključene informacije čim bolj celovite za vse (npr. tako, da so v geselskem članku tudi kolokacije, primeri rabe, ne preveč specializirane razlage, prevodi v vsaj en tuji jezik, da so navedene vse sopomenke z normativno usmeritvijo ipd.)« (Logar Berginc 2009: 230). V slovenskem prostoru so terminološki slovarji običajno namenjeni strokovnjakom, kar pomeni, da skušajo upoštevati njihove potrebe. Ker so avtorji teh slovarjev večinoma strokovnjaki sami, nastali pa so iz potrebe po poenotenju terminologije znotraj stroke, je razumljivo, da potrebe nestrokovnjakov (torej drugih skupin uporabnikov) niso upoštevane. Vprašanje pa je, ali ne bi upoštevanje potreb nestrokovnjakov bistveno zmanjšalo uporabnosti terminoloških slovarjev za strokovnjake. Če je razlaga oz. definicija popolnoma razumljiva nestrokovnjaku, je velika verjetnost, da je za strokovnjaka premalo natančna in zaradi tega morda celo strokovno neustrezna.5
V skladu z idejo, da naj konkretni slovarski projekt poskuša upoštevati potrebe različnih uporabnikov terminologije, postane aktualno vprašanje vključevanja besedilnega okolja v terminološki slovar. »Pri besedilnem okolju ne gre zgolj za dodajanje več podatkov o terminu, ampak gre hkrati za način preseganja terminološke meje oz. njeno ,mehčanje'. Z vključitvijo (tipičnega) besedilnega okolja, tj. kolokacij in zgledov rabe, se tako poveča verjetnost, da bomo zadostili uporabnikovemu subjektivnemu občutku za terminološkost oz. da bodo različni uporabniki, ki iščejo informacije v terminološki podatkovni zbirki, iskano tam tudi našli« (Logar Berginc 2013: 249).6 Kot je bilo že omenjeno, je lahko tudi »mehčanje« terminološke meje problematično z vidika ene od najpomembnejših skupin uporabnikov terminologije, tj. strokovnjakov.
Če naslovniki terminološkega slovarja niso le strokovnjaki, ampak tudi druge skupine uporabnikov, je v slovar verjetno smiselno vključiti čim več informacij (tudi zglede rabe in kolokacije), saj nestrokovnjaki pojma, ki ga posamezen termin označuje, navadno ne poznajo, zanima pa jih, kaj termin pomeni oz. kako se obnaša v besedilu. Kadar je naslovnik slovarja strokovnjak, pa tipično besedilno okolje za samo razumevanje pojmov ni bistveno. Strokovnjaki namreč izhajajo iz pojmovnega sistema stroke, ki ga praviloma poznajo, prav tako poznajo povezave med posameznimi pojmi in termini.7
M. Teresa Cabre (1998: 19) ugotavlja, da je terminologija, kadar je naslovnik strokovnjak, praviloma oblikovana po priporočilih ISO, tj. z zelo natančnimi definicijami, samo najnujnejšimi podatki in praviloma s tujejezičnimi ustrezniki.
Prim. tudi Logar Berginc (2013: 250): »[K]olokacije krepijo terminološko razlago in/ali lajšajo njeno razumevanje. Za zglede rabe velja enako«.
Zato pri strokovnjakih težko govorimo o subjektivnosti terminologije. Več o tem v Fajfar -Žagar Karer 2015.
6
1.1.1 Naslovnik je strokovnjak
Glede na to, da so bili terminološki slovarji tradicionalno namenjeni strokovnjakom, je zanimivo, da raziskovalci v zadnjem času ugotavljajo, da potrebe strokovnjakov kot skupine naslovnikov terminoloških slovarjev niso podrobneje raziskane (Fathi 2014: 13). V zvezi s tem sta zanimivi dve raziskavi.
V raziskavi, ki so jo izvedli Nataša Logar, Polona Gantar in Iztok Kosem (2014), je avtorje zanimala smiselnost vključitve besedilnega okolja v terminološko podatkovno zbirko odnosov z javnostmi. Raziskava je vključevala 24 strokovnjakov s področja odnosov z javnostmi. Na tem mestu nas zanimajo predvsem odgovori na vprašanje: »Ali menite, da so informacije o tipičnem besedilnem okolju termina koristne v terminološkem slovarju odnosov z javnostmi?« Strokovnjakom so ponudili tri odgovore: »A: Da, te informacije mi pomagajo popolnoma razumeti termin, njegov pomen in vlogo v kontekstu«; »B: Da in ne«; »C: Ne, dovolj je, če preberem samo prvi del vnosa (definicija, prevod, dva primera)«. Strokovnjaki so največkrat izbrali odgovor A (58 %), ki mu sledi odgovor B (38 %) (Logar - Gantar - Kosem 2014: 53-55). Avtorji v zaključku članka ugotavljajo, »da kolokacije krepijo terminološko definicijo in/ali olajšajo njeno razumevanje [...] - skupaj s primeri omogočajo hitrejše razumevanje pojma leksem (v našem primeru termina)« (Logar - Gantar - Kosem 2014: 56). Ta sklep navadno velja za nestrokovnjake, ki ne poznajo pojmovnega sistema stroke, zato od slovarja pričakujejo čim več informacij, ki jim bodo pomagale razumeti, kaj leksem (oz. termin) pomeni. Po drugi strani pa je taka ugotovitev vprašljiva z vidika strokovnjakov in njihovega razumevanja terminologije. Zanje je najpomembnejša informacija v slovarju definicija, ki pojem umesti v pojmovni sistem stroke, zato mora biti strokovno natančna in ne prilagojena nestrokovnjaku. Vključitev besedilnega okolja v slovar strokovnjaku ne olajša razumevanja definicije, ampak samo prikaže tipično obnašanje termina v besedilu. Besharat Fathi (2014) npr. ugotavlja, da manj kot polovica strokovnjakov v terminološkem slovarju išče kolokacije in primere rabe.
Raziskava, ki jo je izvedla Besharat Fathi (2014), je vključevala 40 strokovnjakov z različnih strokovnih področij, ki poleg svojega maternega jezika aktivno uporabljajo vsaj en tuji jezik. Avtorico je zanimalo, katere informacije strokovnjaki pričakujejo v terminoloških slovarjih in kako ocenjujejo obstoječe terminološke slovarje. Rezultati raziskave so pokazali, da strokovnjaki pri svojem delu najpogosteje uporabljajo enojezične terminološke slovarje, ki jim sledijo dvojezični slovarji in enciklopedije. Vsi strokovnjaki jih uporabljajo pri recepciji besedil, večina pa tudi pri njihovi produkciji. Le četrtina strokovnjakov slovarje uporablja pri prevajanju besedil. Avtorica opozarja, da je ta podatek treba upoštevati pri sestavljanju slovarjev za strokovnjake, saj določa tip informacij, ki naj bodo vključene v slovar (Fathi 2014: 17).
Eno od vprašanj v raziskavi se je nanašalo tudi na tip informacij, ki jih strokovnjaki pričakujejo v terminoloških slovarjih in drugih virih. 93,3 % strokovnjakov v slovarjih išče definicije, 90 % medsebojna razmerja med termini
(npr. sinonimijo), 66,6 % jih išče področno oznako, 60 % grafične ponazoritve, 58,3 % slovnične podatke, 56,6 % pa normativne podatke. Najmanjši delež strokovnjakov (41,6 %) je označil, da v slovarjih išče kolokacije in primere rabe (Fathi 2014: 18).
Strokovnjaki uporabljajo terminološke slovarje, da potrdijo svoje znanje in da so pri pisanju besedil kar se da natančni. To je razlog, da strokovnjaki kljub svojemu obsežnemu znanju v terminoloških slovarjih iščejo oz. preverjajo definicije. Težnja po natančnosti se še poveča pri interdisciplinarnih področjih, ki so jih strokovnjaki omenjali kot najbolj problematična. Definicije so koristne tudi pri novih pojmih. Strokovnjaki želijo, da so normativne informacije vključene tudi v terminološke slovarje in jih ni treba iskati posebej (Fathi 2014: 19).
Avtorico so še posebej zanimali vzroki za to, da dajejo strokovnjaki prednost enojezičnim terminološkim slovarjem, čeprav večina strokovnjakov, ki so sodelovali v raziskavi, kot svoj drugi jezik uporablja angleščino. Strokovnjaki dvojezičnim terminološkim slovarjem ne zaupajo, ker se jim pogosto ne zdijo dovolj natančni. Mnogi dvojezični terminološki slovarji so bili namreč izdelani za študente, zaradi česar pojmovne povezave v teh slovarjih ne ustrezajo potrebam strokovnjakov, ali pa jih niso napisali strokovnjaki (Fathi 2014: 19-20).
Na podlagi analize rezultatov raziskave avtorica zaključi, da »morajo biti potrebe strokovnjakov upoštevane pri nastajanju terminoloških slovarjev, pri čemer se je treba zavedati, da so potrebe strokovnjakov drugačne od potreb polstrokov-njakov in nestrokovnjakov. Potrebujemo več referenčnih virov za vsa strokovna področja, ki so namenjena predvsem strokovnjakom« (Fathi 2014: 20).
2 Dojemanje terminologije pri strokovnjakih in nestrokovnjakih
Če izhajamo iz tega, da naj bo struktura terminoloških slovarjev prilagojena naslovniku, je treba ugotoviti, ali so potrebe strokovnjakov in nestrokovnjakov (tudi če ti spadajo v eno od skupin uporabnikov terminologije), na katere naj bi terminološki slovar odgovoril, res različne. Izhodiščna predpostavka, na podlagi katere smo preverjali različnost potreb ene in druge skupine, je bila, da med strokovnjaki in nestrokovnjaki obstaja bistvena razlika v dojemanju terminologije.
Izvedli smo raziskavo med strokovnjaki konkretnega področja in terminologi, ki niso strokovnjaki za konkretno področje, imajo pa specifična jezikoslovno-ter-minološka znanja. V raziskavo je bilo vključenih 17 strokovnjakov s področja avtomatike8 (v nadaljevanju: avtomatiki), 17 strokovnjakov s področja tiflopeda-gogike9 (v nadaljevanju: tiflopedagogi) in 4 terminologi, ki se ukvarjajo s terminologijo in izdelavo terminoloških slovarjev.
8	Gre za vejo elektrotehnike.
9	Veja specialne pedagogike, ki obravnava poučevanje slepih in slabovidnih.
Pripravili smo tri krajša strokovna besedila približno enake dolžine.10 Uporabljena so bila besedila različnih avtorjev (vedno strokovnjakov) iz visokošolskih učbenikov, znanstvenih člankov in enega strokovnega priročnika. S tem smo želeli zmanjšati vpliv posebnosti sloga enega avtorja oz. enega besedilnega tipa.
Strokovnjaki obeh strok so dobili navodilo, naj v izbranih strokovnih besedilih podčrtajo vse termine svoje stroke, avtomatiki so torej podčrtovali termine s področja avtomatike, tiflopedagogi pa tiflopedagoške termine. Opozorjeni so bili, naj ne podčrtujejo terminov sorodnih strok (npr. matematičnih terminov v avtomatiki). Vsi so besedila podčrtovali hkrati. Terminografi so dobili ista besedila in navodilo, naj podčrtajo termine s področja avtomatike in tiflopedagogike.
Predvidevali smo, da bodo strokovnjaki podčrtali tiste enote, ki jih poznajo, terminologi (ki niso strokovnjaki za konkretni področji) pa tiste enote, ki jih ne poznajo in jih prav zato označijo kot termine. V bistvu nestrokovnjaki ugibajo oz. predpostavljajo, da je izraz, ki ga ne poznajo iz splošnega jezika, verjetno termin. Jennifer Pearson (1998: 27) ugotavlja, da nestrokovnjaki izraz prepoznajo kot termin, ker ne vedo, kaj pomeni. Avtorica navaja primer termina cryogenics (slv. kriogenika),11 ki ga bodo nestrokovnjaki zaradi tega, ker ga ne poznajo, prepoznali kot termin, medtem ko besedne zveze part-time work (krajši delovni čas) ne bi opredelili kot termin, ker jo prepoznajo iz splošnega jezika, v kontekstu delovnega prava pa je to termin. Torej bi jo strokovnjak s tega področja nedvoumno prepoznal kot termin.12 Nataša Logar Berginc (2013: 248) je naredila raziskavo med študenti tržnega komuniciranja in odnosov z javnostmi ter študenti prevajalstva, v kateri je preverjala subjektivnost pojma terminološkost s podčrtovanjem terminov v strokovnem besedilu, in ugotovila, da je študente pri podčrtovanju vodila relativna nepogostost oz. nerazumljivost besed v splošnem jeziku in hkrati poznavanje besede v strokovnem jeziku. Glede na to, da študentje sodijo v skupino polstrokovnjakov, so rezultati raziskave pričakovani, po drugi strani pa bi bili rezultati verjetno drugačni, če bi isto besedilo podčrtovali nestrokovnjaki ali strokovnjaki.
Sklepamo namreč, da strokovnjaka in nestrokovnjaka pri odločanju, ali je posamezen izraz termin ali ne, vodita različna mehanizma. Strokovnjak načeloma
10	Za področje avtomatike so bila uporabljena naslednja besedila: Drago Matko, Identifikacije, 1998 (visokošolski učbenik); Borut Zupančič, Zvezni regulacijski sistemi I, 2010 (visokošolski učbenik); Matija Arh - Igor Škrjanc: Samo-nastavljanje DMC-ja s pomožnim proporcionalnim regulatorjem, Elektrotehniški vestnik 79 (2012), št. 4, 169-172 (znanstveni članek). Za področje tiflopedagogike so bila uporabljena naslednja besedila: Alenka Perko, Slepota in slabovidnost: opredelitev motnje in načrtovanje usposabljanja slepih in slabovidnih otrok, Defectologica Slo-venica 4 (1996), št. 2, 85-92 (znanstveni članek); Tatjana Murn, Vloga brajice v procesu razvoja bralne pismenosti slepih, v: Tudi mi beremo: različni bralci z različnimi potrebami, 2014, 47-58 (strokovni prispevek); Roman Brvar, Dotik znanja: slepi in slabovidni učenci v inkluzivni šoli, 2010 (priročnik).
11	Termin označuje vedo znotraj fizike, ki se ukvarja z zelo nizkimi temperaturami.
12	Termin krajši delovni čas najdemo tudi v Pravnem terminološkem slovarju, ki nastaja na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
pozna pojem in tudi jezikovni izraz (termin), ki je z njim povezan, nestrokovnjak pa pojma ne pozna in izraz intuitivno označi kot termin.
2.1 Avtomatika
Avtomatiki so v izbranih strokovnih besedilih kot terminološko označili 101 jezikovno enoto, terminologi pa 88 jezikovnih enot. Terminologi so označili 10 enot, ki jih avtomatiki niso, hkrati pa niso označili 23 enot, ki so jih avtomatiki označili.13
Presek med obema skupinama je torej 78 enot, pri tem pa je treba opozoriti, da v vseh primerih ne gre za termine, ker je določen del teh enot podčrtala manjšina strokovnjakov. Kljub temu ocenjujemo, da je ujemanje med obema skupinama veliko in kaže na to, da rezultati preizkusa kljub različnemu mehanizmu prepoznavanja terminologije pri strokovnjakih in terminologih pogosto sovpadajo. Razlog za to so verjetno tipične značilnosti terminov - termini so pogosto redke ali malo znane besede, velikokrat tujke. Zaradi teh lastnosti so v besedilu opazni in jih zato podčrtajo tudi nestrokovnjaki. Po drugi strani pa jih strokovnjaki podčrtajo ravno zato, ker jih poznajo.
Zanimive pa so razlike med obema skupinama uporabnikov terminologije, ki jih je mogoče uvrstiti v dve skupini. V prvi skupini so enote, ki so jih avtomatiki podčrtali, terminologi pa ne, v drugi skupini pa enote, ki jih avtomatiki niso podčrtali, terminologi pa so jih podčrtali.
V	prvi skupini je pet enot, ki jih terminologi niso podčrtali, podčrtala pa jih je velika večina avtomatikov (82 % in več), zato so to nedvomno termini. Te enote so identifikacija, vodenje, odziv na stopnico, vodenje MPC, vodenje z matriko dinamičnega odziva. Večinoma gre za besede, ki so primarno del splošnega jezika, to so vodenje, odziv, stopnica in identifikacija, zaradi česar jih nestrokovnjaki niso prepoznali kot terminološke. V avtomatiki npr. termin vodenje označuje 1. 'vplivanje na delovanje sistema z izbranimi ukrepi z namenom doseganja zastavljenega cilja, npr. s spreminjanjem veličin, določanjem vrstnega reda operacij', in 2. 'pretvarjanje informacije o vodenem procesu in njegovem okolju v odločitve in ukrepe, ki ob upoštevanju kriterijev in omejitev zagotavljajo doseganje zastavljenega cilja', termin odziv označuje 'izhodni signal sistema, ki je posledica določenega vzbujanja ali začetnega pogoja', termin stopnica 'preizkusni signal, modeliran s stopnično funkcijo', termin identifikacija pa označuje 'eksperimentalno modeliranje dinamičnih sistemov'.14 Med termini, ki jih terminologi niso označili, sta tudi dve vrsti vodenja (vodenje MPC in vodenje z matriko dinamičnega odziva), kar je razumljivo, glede na to, da terminologi besede vodenje niso prepoznali kot termin.
V	drugi skupini je 10 enot, ki jih je podčrtal vsaj en terminolog, hkrati pa jih ni podčrtal niti en avtomatik. To so: implementirani identifikacijski postopek,
13	Med temi enotami je veliko takih, ki jih je označil manjši del strokovnjakov in jih zato ne štejemo za termine.
14	Definicije so iz Terminološkega slovarja avtomatike (2014).
model z algoritmom, enostavni proporcionalno integrirano diferencirni (PID) regulator, nihanje, objekt regulacije, mA tokovni signal, tokovni signal, vzbujanje, družina MPC, dolžina horizonta vodenja.15 V teh primerih gre večinoma za besede in besedne zveze, ki nestrokovnjaku iz splošnega jezika niso znane. V nekaterih primerih gre za zveze termina in netermina (enostavniproporcionalno integrirano diferencirni (PID) regulator, objekt regulacije, dolžina horizonta vodenja). Vzbujanje in nihanje sta fizikalna termina, zaradi česar ju avtomatiki niso podčrtali (v skladu z navodilom, naj podčrtajo termine svoje stroke), terminologi pa so ju vseeno podčrtali. Podobno velja za matematični termin Poissonova naključna distribucija in splošni tehniški termin industrijsko postrojenje, ki so ju podčrtali vsi terminologi in le nekaj avtomatikov.
2.2 Tiflopedagogika
Tiflopedagogi so v izbranih strokovnih besedilih kot terminološke označili 151 jezikovnih enot, terminologi pa 114 jezikovnih enot. Terminologi so označili dve enoti, ki jih tiflopedagogi niso, hkrati pa niso označili 39 enot, ki so jih označili tiflopedagogi.!6
Presek med obema skupinama je torej 112 enot, pri tem pa je treba opozoriti, da v vseh primerih ne gre za termine, ker je del teh enot podčrtala manjšina strokovnjakov. Ujemanje med obema skupinama je torej relativno veliko in - kot smo ugotavljali že pri preizkusu na področju avtomatike - kaže na to, da kljub različnemu mehanizmu prepoznavanja terminologije strokovnjaki in terminologi pogosto kot terminološke označijo iste enote.
Če se osredotočimo na razlike med obema skupinama, ugotovimo, da terminologi niso podčrtali 8 enot, ki jih je podčrtala velika večina strokovnjakov (88 % in več) in jih zato gotovo lahko štejemo za termine. To so: anomalija očesnega aparata, komunikacija, mobilnost, orientacija, vizualno funkcioniranje, specialni pripomoček, specialno učilo, zvočno besedilo. Gre za izraze, ki so nestrokovnjakom znani iz splošnega jezika, npr. orientacija, komunikacija, mobilnost, vizualno funkcioniranje, v stroki pa označujejo specializirano vsebino. Tako sta orientacija in mobilnost specialni veščini, ki slepe in slabovidne osebe usposobita za samostojno gibanje v prostoru oz. okolju; komunikacija pa je specialna veščina, ki slepe in slabovidne osebe usposobi za sporazumevanje z drugimi in za uporabo grafične pisave. Termin vizualno funkcioniranje po mednarodni klasifikaciji bolezni (International Classification of Diseases 2006) označuje štiri stopnje funkcionalnega vida, in sicer normalni vid, srednjo vizualno prizadetost, težko vizualno prizadetost in slepoto.
15	Če bi bila skupina terminologov večja, bi bilo teh primerov verjetno še več, saj dojemanje ter-minološkosti posamezne enote (če izključimo merilo neznanosti izraza) pri nestrokovnjakih v veliki meri temelji na ugibanju in je zato subjektivno.
16	Med temi enotami je veliko takih, ki jih je označil manjši del strokovnjakov in jih zato ne štejemo za termine.
V drugi skupini razlik med tiflopedagogi in terminologi sta dve enoti, ki ju je podčrtal vsaj en terminolog, hkrati pa ju ni podčrtal niti en tiflopedagog. To sta očesni aparat in atrofija. Atrofija je splošni medicinski pojem in označuje 'zmanjšanje celice, tkiva, organa, organizma ali njihovih delov'; prav tako aparat 'skupina organov ali njihovih delov ali celičnih organelov, ki skupaj opravljajo kako funkcijo',17 v konkretnem primeru ga natančneje določa pridevnik očesni. Omeniti velja, da nihče od strokovnjakov ni podčrtal očesnega aparata, vsi pa so podčrtali anomalijo očesnega aparata, kar gre pripisati temu, da je oftalmologija s tiflopedagogiko povezana v omejenem obsegu, in sicer z vidika okvar vida.
Raziskava je torej pokazala, da kljub različnima mehanizmoma prepoznavanja oz. označevanja terminov rezultati pri obeh skupinah pogosto sovpadejo. Strokovnjaki terminologijo namreč poznajo, nestrokovnjaki pa o njej ugibajo. Prvi izhajajo iz pojma oz. specializirane vsebine, ki jo termin označuje, drugi pa se zaradi strokovnega neznanja lahko naslonijo samo na izrazno raven termina. Ali ga bodo označili za termin ali ne, je praviloma odvisno od (ne)poznavanja konkretnega izraza v splošnem jeziku. Pomenljivi pa so zlasti primeri neujemanja med strokovnjaki in nestrokovnjaki. Do neujemanja je prišlo pri prepoznavanju terminov, ki so nastali s terminologizacijo, npr. identifikacija, orientacija, po drugi strani pa je bilo neujemanje prisotno tudi v primerih, ko izraz je termin, vendar ne s področja avtomatike oz. tiflopedagogike, npr. Poissonova naključna distribucija, atrofija. To pravzaprav potrjuje začetno domnevo, da sta mehanizma prepoznavanja terminologije pri strokovnjakih in nestrokovnjakih različna.
3 Kaj to pomeni za terminološke slovarje
Glede na osnovno razliko v dojemanju terminologije med strokovnjaki in nestrokovnjaki je smiselno, da terminološki slovarji, namenjeni strokovnjakom, izhajajo s pojmovnega vidika. Z razvojem besedilne terminologije in upoštevanjem drugih skupin uporabnikov terminologije kot naslovnikov terminoloških slovarjev (poleg strokovnjakov) se je pojmovni vidik umaknil v ozadje, v zadnjem času pa so se raziskovalci spet začeli spraševati o potrebah strokovnjakov. Tako recimo Schmitz (2011: 45) opozarja, da je pri terminološkem delu nujno treba upoštevati pojme in termine. Avtor poudarja, da za posamezne naloge, kot sta npr. tvorjenje novih terminov in luščenje terminov, besedilna terminologija zagotavlja ustrezne metode, ki jih je smiselno uporabiti - vendar pa je zelo pomembno, da se pri tem ne izgubi povezava s pojmovnim vidikom terminologije.
Kaj bi torej morali upoštevati pri terminološkem slovarju, namenjenem strokovnjakom? Ker je za strokovnjake pri uporabi slovarja bistvena strokovna verodostojnost informacij (prim. še Fathi 2014: 19), morajo biti avtorji terminoloških slovarjev strokovnjaki. Pri tem je treba poudariti, da so informacije v slovarju
17 Obe definiciji sta iz Slovenskega medicinskega slovarja (2012).
praviloma za stroko bolj relevantne, če pri slovarskem projektu sodeluje večja skupina kompetentnih strokovnjakov.18 Ker je terminologija tudi del jezika sploh, je gotovo koristno, da pri izdelavi terminološkega slovarja sodeluje tudi terminolog ki ima jezikoslovno-terminološko znanje. Terminološki slovar, namenjen strokov njakom, mora seveda izhajati iz rabe na strokovnem področju, ki ga uslovarja in pri tem smiselno upoštevati terminološka načela (ustaljenost, gospodarnost jezikovnosistemska ustreznost, morebitni jezikovnokulturni vidik itd.).
Konkretno naj bi slovar vključeval naslovniku prilagojene informacije, torej strokovno natančno definicijo, ki pojem umesti v pojmovni sistem,19 normativne informacije, tujejezične ustreznike, jezikovne podatke, vezane na izraz (termin). Besedilno okolje za strokovnjake, ki praviloma poznajo pojme svojega strokovnega področja, ni nujna informacija, saj pri strokovnjakih večinoma ni potrebe po tovrstnih informacijah, ki bi naj bile v funkciji olajševanja razumevanja definicije.
Seveda pa tip terminološkega slovarja, namenjen strokovnjakom, ni edini mogoči tip terminološkega slovarja. Če so naslovniki drugi uporabniki terminologije (nestrokovnjaki s stališča konkretnega strokovnega področja), je treba upoštevati njihove potrebe, ki izhajajo iz tega, da ne poznajo pojmovnega sistema stroke. V ospredju je zato jezikovni vidik. Ker naslovnik praviloma ne pozna pojma, morajo biti definicije prilagojene. Smiselno je, da so vključene tudi dodatne informacije, ki olajšajo njihovo razumevanje, npr. besedilno okolje.
4 Zaključek
V članku smo se ukvarjali z uporabniki in naslovniki terminoloških slovarjev. Ugotovili smo, da imajo različne skupine uporabnikov terminologije različne potrebe, pri čemer so bile v središču našega zanimanja potrebe strokovnjakov. Različne potrebe skupin uporabnikov terminologije izhajajo iz osnovne razlike v dojemanju terminologije med strokovnjaki in nestrokovnjaki. Strokovnjaki pri svojem delu izhajajo iz pojmovnega sveta neke stroke, nestrokovnjaki pa termine prepoznavajo le na izrazni ravni, vsebine, ki jo ti termini označujejo, praviloma ne poznajo. Raziskava, ki je vključevala dve skupini strokovnjakov s področja avtomatike in tiflopedagogike ter skupino terminologov, torej nestrokovnjakov, je pokazala, da je stopnja ujemanja pri prepoznavanju terminov med skupinama strokovnjakov in nestrokovnjakov relativno visoka, kar pomeni, da različna mehanizma dojemanja terminologije (strokovnjaki enoto podčrtajo, ker jo poznajo, nestrokovnjaki pa zato, ker je ne poznajo) pogosto sovpadeta. Pomenljivi pa so primeri, ko se mnenja strokovnjakov in nestrokovnjakov ne ujemajo. Nestrokovnjaki praviloma
18	Z vidika vpliva na terminologijo oz. širjenja terminologije je pomembno tudi, da so ti v stroki priznani.
19	Definicija, prilagojena nestrokovnjaku, bi bila lahko strokovno nenatančna ali celo napačna. Več o razlikah med definicijami v terminoloških slovarjih in razlagami v splošnih slovarjih v Žagar (2007: 599-607).
ne označijo terminov, ki so nastali s terminologizacijo iz splošnega jezika, npr. identifikacija, orientacija, hkrati pa podčrtajo tudi termine drugih strok, ki se pojavljajo v besedilu, npr. matematični termin Poissonova naključna distribucija v avtomatiki ali medicinski termin atrofija v tiflopedagogiki.
Glede na osnovno razliko v dojemanju terminologije med strokovnjaki in nestrokovnjaki je torej smiselno, da terminološki slovarji, namenjeni strokovnjakom, izhajajo s pojmovnega vidika, medtem ko za slovarje, namenjene različnim skupinam nestrokovnjakov, to ni nujno. Ker strokovnjaki slovar uporabljajo zlasti za dopolnjevanje in preverjanje znanja, nestrokovnjaki pa bi predvsem radi izvedeli, kaj beseda sploh pomeni (ker ne poznajo pojmov, ki jih označujejo termini), morajo biti informacije v slovarju prilagojene potrebam naslovnika.
Literatura
Bowker - Pearson 2002 = Lynne Bowker - Jennifer Pearson, Working with Specialised Language: A Practical Guide to Using Corpora, London - New York: Routledge, 2002.
Cabre 1998 = M. Teresa Cabre, Terminology: theory, methods and applications, Amsterdam - Philadelphia: John Benjamins Publishing Company, 1998.
Fajfar — Žagar Karer 2015 = Tanja Fajfar - Mojca Žagar Karer, Strokovnjaki in prepoznavanje terminov v strokovnih besedilih, Jezikoslovni zapiski 21 (2015), št. 1, 7-21.
Fathi 2014 = Besharat Fathi, Experts and Specialised Lexicography: perspectives and needs, Ter-minälia 9 (2014), 12-21.
International Classification of Diseases 2006 = International Classification of Diseases: 10th revision, 2006 (http://apps.who.int/classifications/apps/icd/icd10online2006/).
Logar — Gantar - Kosem 2014 = Nataša Logar - Polona Gantar - Iztok Kosem, Collocations and examples of use: a lexical-semantic approach to terminology, v: Slovenščina 2.0 2 (2014), št. 1, 41-61 (http://www.trojina.org/slovenscina2.0/arhiv/2014/1/Slo2.0_2014_1_03.pdf).
Logar — Vintar 2008 = Nataša Logar - Špela Vintar, Korpusni pristop k izdelavi terminoloških slovarjev: od besednih seznamov in konkordanc do samodejnega luščenja izrazov, Jezik in slovstvo 53 (2008), št. 5, 3-17.
Logar Berginc 2009 = Nataša Logar Berginc, Slovenski splošni in terminološki slovarji: za koga?, v: Infrastruktura slovenščine in slovenistike, ur. Marko Stabej, Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2009 (Obdobja 28), 225-231.
Logar Berginc 2013 = Nataša Logar Berginc, Aktualni terminološki opisi in njihova dostopnost, v: Družbena funkcijskost jezika (vidiki, merila, opredelitve), ur. Andreja Žele, Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2013 (Obdobja 32), 247-253.
Pearson 1998 = Jennifer Pearson, Terms in Context, Amsterdam - Philadelphia: John Benjamins Publishing Company, 1998.
Schmitz 2011 = Klaus-Dirk Schmitz, Concepts as building blocks for knowledge organization - a more ontological and less linguistic perception of terminology, v: Terminologie & Ontologie: Theories et applications, ur. Christophe Roche, Annecy: Institut Porphyre, 2011, 37-46.
Vintar 2008 = Špela Vintar, Terminologija: terminološka veda in računalniško podprta terminologija, Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete v Ljubljani, Oddelek za prevajalstvo (Zbirka Prevodoslovje in uporabno jezikoslovje), 2008.
Žagar 2007 = Mojca Žagar, Determinologizacija v splošnih in strokovnih slovarjih, v: Razvoj slovenskega strokovnega jezika, ur. Irena Orel, Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2007 (Obdobja 24), 599-607.
Slovarji
Terminološki slovar avtomatike 2014 = Rihard Karba idr., Terminološki slovar avtomatike,
Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2014 (Zbirka Slovarji). Slovenski medicinski slovar 2012 = Boris Klun idr. (ur.), Slovenski medicinski slovar, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta, 2012 (http://www.termania.net/slovar-ji/95/slovenski-medicinski-slovar).
Summary
Experts and Other Terminology Users as Intended Users of Terminological Dictionaries
This paper first defines different groups of terminology users and then focuses on the intended users of terminological dictionaries. Particular attention is paid to cases in which experts are the intended users of terminological dictionaries. Unlike other terminology users, experts use terminology to communicate specialized content. It was assumed that their understanding of terminology is different from the understanding of non-experts, who identify terms at the expression level only, but do not recognize the content designated by these terms.
A survey was carried out that included experts in control engineering, experts in teaching the visually impaired, and terminologists, who have linguistic and terminological knowledge but are not experts in control engineering or teaching the visually impaired. Experts in control engineering and teaching the visually impaired were instructed to underline the units they perceived as terms in specialized texts in their disciplines. Terminol-ogists were instructed to underline terms in the same specialized texts.
The study confirmed the assumption that experts and non-experts use different mechanisms to identify linguistic units as terms. An expert is in principle familiar with the concept and the linguistic expression (i.e., term) associated with the concept, whereas a non-expert is unfamiliar with the concept and intuitively marks a linguistic expression as a term.
In view of this, it makes sense for a terminological dictionary intended for experts to be based on the conceptual approach, whereas this is not necessary for dictionaries intended for various groups of non-experts. Because experts mainly use dictionaries to complement and check their knowledge, whereas non-experts would like to know what a word actually means, the information in dictionaries should be adjusted to fit the needs of the intended dictionary users.
I
Ljudmila Bokal
Stroka kot terminografsko izhodišče (ob primeru klekljarske terminologije)
CoBiss: 1.01
Prispevek opisuje sinhrona in diahrona merila, po katerih je mogoče opredeljevati stroke, ki imajo uslovarjeno svoje izrazje v slovarjih. Navezuje jih na klekljarstvo, ki ima svoje izrazje kodificirano v strokovnem slovarju in ki je ena od antropoloških strok, ki pridobiva strokovno vrednost kot terminologizirana veda.
Ključne besede: terminologija, terminografija, terminološki slovar, stroka, klekljarstvo
A Profession as a Terminographic Point of Departure (Lace-Making Terminology)
This article describes the synchronic and diachronic criteria by which it is possible to define professions whose terminology has been codified in dictionaries. It examines lace-making, whose terminology is codified in a technical dictionary and which is a profession that has been studied anthropologically and has received increasing professional terminological attention. Keywords: terminology, terminography, terminological dictionary, profession, lace-making
1 Kljub temu da jezik kot sredstvo sporazumevanja celovito odraža stvarnost in tako tudi pojme določene stroke, ki v stvarnosti prepleteno živijo, je avtonomnost posameznih strokovnih področij tako velika, da se odraža na več jezikovnih ravninah, najmočneje v izrazju. V jezikoslovni literaturi je večkrat omenjena trditev,1 ki se
Toporišičeva slovnica šteje izrazje med konstitutivna znamenja strokovnih jezikov; med njimi Toporišič najprej omenja praktičnostrokovnega: »Ena vrsta strokovnega jezika je praktičnostrokovni jezik. Podoben je praktičnosporazumevalnemu, le da je v njem precej več strokovnega izrazja. Značilne zanj so poleg tipičnega izrazja še tipične ustaljene besedne zveze, rekla in kalki.« (Toporišič 2000: 29) Strokovno izrazje zaznamuje tudi znanstveni jezik: »Najvišja vrsta strokovnega jezika je t. i. znanstveni jezik. S praktičnostrokovnim jezikom ga povezuje strokovno izrazje, vendar je znanstveno obširnejše.« (Toporišič 2000: 29) Toporišič z izrazjem opredeljuje tudi navadni strokovni (poljudnoznanstveni) jezik: »V takih [poljudnoznanstvenih - op. L. B.] besedilih se pisci trudijo tudi zapletene stvari povedati čim bolj preprosto in jasno, namesto s tujo besedo (in tudi z izrazjem) raje z domačo« (Toporišič 2000: 29). Tudi novejša jezikoslovna literatura daje izrazju relevantno mesto: »Jezikovna komunikacija opravlja številne sporočevalne naloge in največkrat gre pri tem za poročanje o določeni temi ali področju. Tako rekoč vsaka tema v komunikaciji pomeni, da bomo pri govorjenju ali pisanju o njej uporabili izraze, povezane s temo. Če je tema ozko specializirana, bomo v komunikaciji uporabili specializirano izrazje.« (Vintar 2008: 13) Specializirano izrazje je konkretizirano z izrazom termini: »Funkcijskozvrstna teorija v osnovi zadovoljivo pojasni, kako in koliko se jezik stroke razlikuje od splošnega jezika. Največja razlika med splošnim in strokovnim jezikom je v izbiri besedišča in deležu terminov.« (Jemec Tomazin 2010: 138)
1
navezuje na pojem strokovni jeziki. Vsaka terminologija oziroma terminološka leksi-ka2 je potemtakem odsev predmeta svoje obdelave. Namen pričujočega sestavka je raziskati merila metajezika, ki pridejo v poštev za opredelitev avtonomnosti določenega strokovnega področja s terminografskega stališča. Ponazorjena bodo ob primeru klekljarske terminološke leksike, ki je leta 2013 dobila registracijo svojega izrazja v Malem klekljarskem izrazju iz žirovskih del Tončke Stanonik (MKS, izdajatelj Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, soizdajatelj Klekljarsko društvo Polhov Gradec) avtorice Ljudmile Bokal. Ob kodifikaciji (uslovarjenju) izrazja določene stroke, ki spada med obrobne antropološke, se pojavi vprašanje, katere so njene strokovno določene posebnosti, ki opredeljujejo stroko in botrujejo odločitvi o terminografski obdelavi. Obenem se članek dotika tudi razmisleka, ali poleg izrazja, ki najbolj relevantno dokazuje specifičnost določene stroke in se izkazuje na pomenski jezikovni ravnini, prispeva k avtonomnosti stroke še katera od jezikovnih ravnin.
1.1	Ob izhodiščni trditvi, da je izrazje tisto, ki najbolj prepoznavno določa specifičnost določene stroke, je smiselno v zadevno razpravo pritegniti teorijo znaka. Semantična dvojnost označeno : označujoče velja tudi za terminologijo; smiselno pa je poudariti še tretji vidik, ki zadeva komuniciranje. O tem je obširno razpravljal Rudi Keller v svoji knjigi On Language Change (Keller 1994: 13-14). Ta povezovalni sociolingvistični vidik vzpostavlja dejaven odnos med obema enotama, ki zajema vse vrste pomenskega prelivanja, širjenje in oženje pomenov ter nastajanje novih pomenov. Keller sicer govori o splošnem jeziku, a prav tako upošteva tudi terminološko vedo, v kateri termini vstopajo v komunikacijske procese med drugim tudi glede na stopnjo določenega znanja različno ozaveščenih naslovnikov.3 Tu ne gre samo za terminologizacijo in determinologi-zacijo, ampak tudi za terminološki dogovor, ki se še posebej oblikuje s komunikacijo.
1.2	Predmet določene vede se opredeljuje kot strokovno področje z določenimi posebnostmi. Z jezikovnega stališča vse to opisuje terminologija oziroma terminološka veda. Odgovor, kaj proučuje terminološka veda in kaj je terminologija, najdemo v novejši jezikoslovni literaturi. V terminološkem priročniku Špele Vintar z naslovom Terminologija piše: »Terminološka veda se ukvarja s termini kot poimenovanji za specializirane pojme določenega strokovnega področja. [_] Inventar jezikovnih poimenovanj pojmov neke stroke imenujemo terminologija, na primer geološka, medicinska, planinska terminologija.« (Vintar 2008: 18) Starejša literatura, katere predstavnik prav tako poudarja specifičnost izrazja, dodaja še konvencijo. Jože Toporišič v Enciklopediji slovenskega jezika ob iztočnici izrazje
Ker izraz terminologija zajema dva pomena, proučevanje strokovnega izrazja in izrazje samo, je za določnejšo pomensko osvetlitev smiselno uporabljati besedno zvezo terminološka leksika, ki jo navaja tudi Ada Vidovič Muha (2000: 116).
Mojca Žagar Karer (2011: 133-134) govori o sporazumevanju v strokovnih jezikih, pri čemer so tvorci zmeraj strokovnjaki, naslovnike pa zameji v tri skupine: strokovnjake, polstrokovnjake in nestrokovnjake.
2
tako pravi: »Besede in besedne zveze, ki se v strokah dogovorno rabijo kot poimenovanja stvari in pojavov ter njihovih lastnosti, npr. zdravstveno, slovnično, politično, tehniško izrazje« (Toporišič 1992: 69). Izraz terminologija je podrejen in kot prednostni termin je navedeno izrazje. Nadalje Toporišič omenja, kar je že sam v obdelavi tega izraza uresničil, »pogoste dvojnice tipa domače - prevzeto, domače - t. i. mednarodno, npr. vratar - golman, zdravstvo - medicina«.
1.3 V zgornjih definicijah je v zvezi z opredeljevanjem terminologije poudarjen izraz stroka. Terminologija je s stališča besedja zbirka izrazov določene stroke. Če se ozremo na Slovar slovenskega knjižnega jezika (SSKJ2), ima izraz stroka naslednjo razlago: 'navadno s prilastkom posamezna gospodarska dejavnost, znanstvena panoga'. Izraz stroka zajema dve temeljni smeri človeške ustvarjalnosti, gospodarstvo in znanost. V sodobni terminološki literaturi pa najdemo o opredeljevanju področij človeške dejavnosti kot stroke omejitve. Razberemo jih lahko iz obravnave izraza strokovni jezik: »V slovenščini nam dela težave že izraz strokovni jezik, ki ga razumemo kot jezik stroke, se pravi jezik neke uveljavljene, posebno znanje zahtevajoče človeške dejavnosti.4 Po tej razmeroma široki definiciji stroke bi mednje sicer lahko šteli tudi športne in druge prostočasne dejavnosti, še vedno pa bi težko našli ljudi, ki bi govorili o stroki balinanja ali likanja.« (Vintar 2008: 14) Mojca Žagar Karer opozarja na nedorečenost oziroma ozkost merila specializiranosti izrazja: »Ko govorimo o strokovnem jeziku, se pojavi tudi vprašanje, kaj vse vključuje pojem stroka. Pri uveljavljenih znanstvenih področjih [_] načeloma ni težav, problem se lahko pojavi pri splošno populariziranih področjih, kot je šport,5 ali pri vsakdanjih dejavnostih, saj je večina vsakdanjih dejavnosti do neke mere specializirana.« (Žagar Karer 2011: 127)
1.3.1 Pri iskanju meril za določitev strok s terminografskega stališča je pomembno poudariti, da so stroke različne. V strokovni literaturi je to pogosto omenjeno. Mojca Žagar Karer omenja, »da so terminološki sistemi bolj ali manj trdni in da so med različnimi vedami velike razlike«, in nadaljuje z delitvijo ved in njihovih terminov v dve skupini, v naravoslovne in tehniške vede ter humanistične vede. Za prvo so značilni »t. i. preskriptivni termini«, za drugo pa »t. i. psevdopreskriptivni termini«, pri čemer se psevdopreskriptiv-ni termini razlikujejo od preskriptivnih po tem, da pogosto niso enopomenski, ustaljeni, gospodarni, neodvisni od besedila, zato jih je težje normirati: »Povezava med pojmom, terminom in definicijo je veliko bolj ohlapna kot pri preskriptivnih terminih« (Žagar Karer 2011: 35). Navedek napravi ločnico med vedami s tem, da terminom na humanističnem področju jemlje stopnjo, intenziteto predpisovalnosti. Razmislek o tem, kakšne
4	Tu ima citat tole opombo: »Po SSKJ celo le gospodarska dejavnost ali znanstvena panoga.«
5	Tu ima citat opombo, ki bo v nadaljevanju podrobneje razčlenjena: »V določenem institucionalnem okviru je šport seveda stroka (tudi v smislu znanstvene vede, saj ima svoj predmet in metode raziskovanja), po drugi strani pa bi recimo ukvarjanje z rekreativnim tekom težko označili za strokovno dejavnost.«
možnosti pri tem nastopajo, vključuje rahljanje denotativnega pomena z večjo odprtostjo h konotacijam, kar privede do determinologizacije, na ravni naslovnika rečeno, da obstaja večja možnost, »da spoznavni subjekt (človek) po lastni presoji modificira spoznavni objekt« (Vidovič Muha 2000: 97).
2 Splošnejši uvod k obravnavani temi se zdaj nagiba k ponazarjanju. Merila, ki naj bi veljala za stroke, bodo v izhodišču obdelana na splošno, ne glede na predmet strok, konkretizirala pa se bodo ob stroki, ki ima poleg krovnih antropoloških karakteristik relevantne etnološke značilnosti, ob klekljarstvu. Vprašanje, ali to stroko lahko jemljemo kot vzorčno za antropološke vede, puščamo ob strani. Ker gre za terminologijo, izbiro utemeljujemo s tem, da je po besedah recenzenta MKS6 klekljarstvo prva od rokodelskih strok (tudi te odražajo način življenja in potemtakem spadajo v etnologijo), ki je terminološko obdelana.
2.1 Opredelitev MKS s stališča splošne teorije o terminoloških slovarjih ni enoznačna. Njegova makro- in mikrostruktura se v konceptu razlikuje od standardnih terminoloških slovarjev. Terminološka literatura namreč loči med strokovnimi slovarji na eni in terminološkimi slovarji na drugi strani (Košmrlj-Levačič 2007: 584). Strokovni slovarji »izkazujejo jezik stroke širše in ne le z vidika terminologije«, v terminoloških slovarjih pa »so kot iztočnice prikazani le terminologizirani leksemi, torej le termini«. V njih »med iztočnicami prevladujejo samostalniki in samostalniške besedne zveze, medtem ko najdemo v strokovnih slovarjih razen samostalnikov tudi pridevnike, glagole, prislove, redkeje tudi druge besednovrstne iztočnice« (Košmrlj-Levačič 2007: 584). Košmrlj-Levačičeva poudarja tudi zajetost besedne družine: »Oba tipa slovarjev se ločita tudi po tem, da so v strokovnem slovarju pogosto upoštevani skoraj vsi členi besedne družine, v terminološkem pa je izbor omejen le na člene, ki so pomembni z vidika pojmovnega sistema stroke« (Košmrlj-Levačič 2007: 584).
2.1.1 Navedenim postavkam bi dodali še naslednje, ki se izkazujejo v MKS. Strokovni slovarji se od terminoloških razlikujejo po zajetosti relevantne strokovne literature. Ciljnega gradiva ne zajamejo v najširšem obsegu, ampak izberejo tisto, ki je za določeno stroko temeljno, ob strani pa puščajo drugo, ki sicer prispeva k celoviti zajetosti, ni pa v stroki sami opredeljeno kot merodajno in služi za preverjanje prvega. MKS se je omejil na termine enega avtorja, uporabljene v strokovnem in leposlovnem korpusu, ki se nanaša na stroko. MKS namreč črpa termine iz leposlovnih del7 Tončke
6	MKS je recenziral prof. dr. Janez Bogataj.
7	Navajamo jih po časovnem zaporedju: Pravljice za Ajčko Bajčko in mamico, Celje: Mohorjeva družba, 1995; Podobe iz čipkaste preje, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1996; Lučka na klekljarskih počitnicah, Celje: Mohorjeva družba, 2004; Pravljica o klekljarici Polonci: pišem, klekljam, Ljubljana: Pegaz International, 2006 (Knjižnica Žirovskega občasnika 10); Kaj je povedala babica: pravljica z zimskega okna, Žirovski občasnik: zbornik za vsa vprašanja na Žirovskem 31 (2010), št. 40, 154-155.
Stanonik, ki je v letih 1995-2013 v petih delih zlasti z etnološkega stališča opisovala življenje klekljaric v Žirovski kotlini. Izrazje pa je nabrano tudi v strokovnem dodatku leksikonskega tipa k delu Lučka na klekljarskih počitnicah, ki klekljarske izraze iz osrednjega dela dopolnjuje s termini, ki jih v leposlovnem delu ni. Ker izbor terminov sloni na enem avtorju, se to leksikografsko delo po najbolj natančnih merilih opredeljuje kot avtorski strokovni slovar.8 Ob takem izboru terminov se pojavi zadržek, da omejitev na enega avtorja potencialno ne zajame vseh terminov določene stroke, ki pa ga je treba izločiti z objektivnimi9 in subjektivnimi merili.10
2.1.2	Kot je bilo omenjeno, se strokovni in terminološki slovarji razlikujejo v načelih o zajetosti iztočnic. Strokovni slovarji izhajajo iz besedilnega pristopa h gradivu določene stroke, terminološki pa iz pojmovnega sistema stroke, ki se izkazuje s termini. Besedilni pristop pritegne v slovar vse lekseme, ki se pojavljajo v določeni stroki, čeprav niso termini. Tako v MKS najdemo ženske in moške oblike za delujočo osebo, dovršne in nedovršne glagole iz istega korena, variantne besedne zveze in pisne dvojnice. MKS je kot iztočnice (zajetih je 407) sprejel tudi izraze, ki kažejo odnos avtorice Tončke Stanonik do klekljanja, to so subjektivno oblikovane metafore. Na primer: ovčice, paličice, potresavati s kleklji. Ti izrazi niso termini, a izhajajoč iz avtorskega koncepta slovarja dopolnjujejo prejšnjo ustaljeno klekljarsko leksiko.
2.1.3	Tej značilnosti avtorskega slovarja se pridružuje še druga, ki še poglablja osebno noto, ponazarja pa se z navajanjem citatov11 iz avtoričinih klekljarskih del ob posameznih klekljarskih izrazih. K sami razlagi termina citati prispevajo z enciklopedičnimi dodatki, kar naj ne bi bilo vsebovano v samih definicijah v terminoloških slovarjih, a je z njimi mogoče ponazarjati skladenjske možnosti. Namen MKS je bil torej predstaviti predvsem avtorsko specifiko izrazja z določenega etnološkega področja.
2.2 Možnost, da se razloček med strokovnimi in terminološkimi slovarji izrazi že v najbolj opaznem znamenju slovarske makrostrukture, daje tudi naslov. Pridevnik
8	Besedna zveza avtorski slovar se v pričujočem članku rabi v pomenu, kot ga navaja SSKJ; označena je kot lingvistični termin z razlago: 'avtorski slovar, ki vsebuje besede določenega avtorja'. Poleg tega pomena se v zadnjem času ta zveza uporablja tudi v pomenu 'slovar, ki ga sestavi en avtor', krajše bi bilo enoavtorski slovar, nasproti tistim, ki jih izdela komisija oziroma več avtorjev, kar bi bil večavtorski slovar. Prim. Fajfar - Žagar Karer 2013: 118: »V analizo časovne zaznamovanosti je bilo vključenih 35 slovarjev. 17 je avtorskih Večavtorski slovarji (skupno 18 slovarjev) so [^]« Seštevek obeh skupin slovarjev da izhodiščno vsoto. Če pritegnemo tako pojmovanje avtorskih slovarjev, je MKS avtorski slovar tudi glede na enega avtorja.
9	Objektivno merilo bi vključevalo selektivno vzporejanje z morebitnimi obstoječimi geslovniki v določeni stroki.
10	V MKS je bila celovitost terminov preverjena s praktičnim znanjem klekljanja avtorice.
11	Citiranost izhaja že iz SSKJ2. Opredeljena je tako: »Citati se rabijo za ponazarjanje posebne (narečne ali individualne) rabe.«
terminološki v naslovu ohranja relevantno znamenje pojmovnega sistema stroke. Opustitev tega pridevnika v naslovu pa nakazuje širšo zajetost izrazja stroke; pogosto je potem slovar identificiran z uslovarjenim jezikom. Tako imajo slovarji, ki so bili izdelani v Sekciji za terminološke slovarje Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, naslove Botanični terminološki slovar, Geografski terminološki slovar, Geološki terminološki slovar na eni strani, na drugi pa Slovenski smučarski slovar, Slovenski tehniški slovar.12
3 Delni odmik od zastavljene povezovalne niti članka s prikazom koncepta MKS bo pojasnjen v nadaljevanju in bo smiselno povezan s pojmovanjem terminov v humanističnih vedah in z merili, opredeljujočimi stroke. Opazno je, da so bila nekatera od njih nakazana že v obstoječi terminološki literaturi.
3.1	Predmet stroke je najbolj relevantno sinhrono znamenje stroke, ki se odraža v njenem pojmovnem sistemu in je posredovano z izrazjem. V terminološki literaturi je to merilo v zvezi s športom omenjeno hkrati z drugim merilom, metodologijo: »V določenem institucionalnem okviru je šport seveda stroka (tudi v smislu znanstvene vede, saj ima svoj predmet in metode raziskovanja) [poudarila L. B.]«13 (Žagar Karer 2011: 127). V citatu je poleg teh dveh meril omenjeno tudi merilo izobraževanja, dostopa do znanja, kar bo obravnavano v nadaljevanju.
3.2	S predmetom stroke je povezana metodologija, ustaljeni sistematični postopki pri raziskovanju predmeta stroke. Metode strok so pri antropoloških in humanističnih strokah drugačne kot pri naravoslovnih in tehniških vedah. Pri humanističnih so v ospredju deskriptivne in primerjalne metode, ki vključujejo avdiovizualne vidike, pri naravoslovnih in tehniških pa je uveljavljena eksperimentalna metoda. Razlika je tudi v merljivosti rezultatov, ki je v tehniških in naravoslovnih vedah bolj v ospredju. Klekljarstvo kot ena od antropoloških strok se naslanja zlasti na deskriptivne razčlembe.
3.3	Stroke svoj predmet javno obelodanijo z izraznimi sredstvi, zlasti z jezikovnimi. Gre za literaturo o stroki, ki jo obravnavamo kot celoto strokovnih in znanstvenih del, v katerih je uzaveščeno znanje, na katero je naravnano človekovo delovanje. Navezava na klekljarstvo tu pokaže bogato klekljarsko bero. Kot vrhunec
12	Zavedajoč se te dvojnosti, je bil prvotno tako naslovljen tudi Čebelarski terminološki slovar, a je bil v korekturah pridevnik slovenski zamenjan s pridevnikom terminološki.
13	Nadaljevanje citata, ki je naveden v opombi, vključuje pomisleke o trditvi: »[...] po drugi strani pa bi recimo ukvarjanje z rekreativnim tekom težko označili za strokovno dejavnost« (Žagar Karer 2011: 127). Kdaj je neko ukvarjanje z nečim, kar sicer izhaja iz predmeta stroke, nepoklicno, puščamo tokrat ob strani.
strokovne klekljarske literature omenimo monografijo Idrijska čipka - z nitjo pisana zgodovina (2013) in njeno angleško verzijo, v kateri je s terminografske-ga stališča med drugim tudi bogat nabor klekljarskih terminov.
3.4	S prejšnjim merilom je povezana institucionalizirana možnost izobraževanja, rezultat česar je prehajanje znanja med generacijami in določeno strokovno vedenje. Špela Vintar ga omenja z izrazom »znanje«: »strokovni jezik [...] razumemo kot jezik stroke, se pravi jezik neke uveljavljene, posebno znanje [poudarila L. B.] zahtevajoče človeške dejavnosti« (Vintar 2008: 14). Znanje se pridobi v izobraževalnem procesu. To merilo vsebuje že zgoraj navedeni citat iz dela Mojce Žagar Karer (2011: 127): »V določenem institucionalnem okviru [poudarila L. B.] je šport seveda stroka [...].«14 Z izrazom »institucionalni okvir« se razume javna in organizirana skupnost ljudi, ki opravlja določeno izobraževalno dejavnost.
3.4.1	Javno organizirano pridobivanje znanja in vsesplošen dostop do njega ne glede na starost populacije izhaja iz potreb skupnosti. Določena stroka se ne more uveljavljati, če znanje o njej ne prehaja med ljudi. Glede na to, da je pridobivanje znanja največkrat vezano na mladino, je izobraževanje temelj, ki zagotavlja sprejemanje in dolgotrajno pronicanje terminološke leksike v vse pore družbenega življenja. Z mladimi generacijami se določeno izrazje širi in uveljavlja, pri čemer je še posebej poudarjena raba v medijih.
3.4.2	Na področju izobraževanja ima klekljarstvo dolgo tradicijo. Prva klekljarska šola je bila v Ljubljani ustanovljena leta 1763, v Idriji pa leta 1876. Klekljarske šole delujejo danes v Idriji, Žireh in Železnikih, klekljarski tečaji pa so organizirani po raznih krajih Slovenije.
3.5	Posebno merilo za opredeljevanje posameznih strok je standardizacija izrazja posameznih strok. Standardizacija pomeni enoumno določitev prepoznavnosti izdelka v vrsti sebi enakih, povezanih z določeno stroko. Mojca Žagar Karer večkrat omenja različno stopnjo standardizacije, pri čemer kot poseben člen v tem postopku nastopa terminološki dogovor: »Pri področjih, ki so bolj [poudarila L. B.] standardizirana [...], terminološki dogovor posredno nastaja tudi pri procesu standardizacije različnih proizvodov, procesov, storitev ... « (Žagar Karer 2011: 18). Pri tem merilu se tehta tudi uresničevanje terminološkega dogovora: »Za nekatere stroke je standardizacija pomembnejša kot za druge - težave z natančnim sporazumevanjem imajo lahko usodne posledice denimo v letalskem prometu, pri električnih napeljavah itd.« (Žagar Karer 2011: 18-19).
14 Prim. opombo 13 o relativizaciji trditve, ki se tu nanaša na v citatu poudarjeno besedno zvezo.
3.5.1 Kako pa je s standardizacijo v antropoloških vedah, ki jih tu ponazarja klekljarstvo? Novejši čas je prinesel spremembe tudi na tem področju. Za pridobitev certifikata idrijska čipka je natančno navedeno, kako mora biti sklekljana. Občinski svet občine Idrija je leta 1999 sprejel Pravilnik o označbi porekla blaga z imenom idrijska čipka, v katerem je razdelek Definicija. Idrijska čipka je definirana tako: »Ročno klekljan izdelek, ki se je izoblikoval v daljšem časovnem obdobju na območju ,idrijske čipke'15 in za katerega veljajo določene tehnične in tehnološke značilnosti« (Uradni list 1999).16 Čipke presojajo strokovno kvalificirane klekljarice. To pomeni, da se stroke v tem izenačujejo. Termin idrijska čipka lahko obravnavamo kot standardizirani termin.
3.6	Stroke po svoji osnovni dejavnosti niso enovite, ampak se pogosto notranje členijo v posamezne panoge. Široka krovna povezanost jim daje skupno jedro, ki se konkretizira v avtonomnih in od skupnega jedra ločenih vejah. Klekljarstvo se deli v posamezne veje, z bolj določno besedo imenovane tehnike. Tu omenimo samo ozki in široki ris. Že omenjena monografija o idrijski čipki pa ima za tehnike klekljanja navedenih kar 57 poimenovanj.17 Naravoslovne in tehniške stroke se prav tako delijo v posamezne panoge, na primer kemija v organsko in anorgansko kemijo, elektrotehnika v telekomunikacije in energetiko.
3.7	Interdisciplinarnost strok je merilo, ki ga je mogoče utemeljevati z njihovo premajhno samozadostnostjo za raziskovanje neznanih ali premalo znanih področij predmeta določene stroke. Trditev je mogoče navezati na pojmovni sistem, ki je konkretiziran s terminološko leksiko. Izrazni sistem vsake stroke namreč oblikujejo termini, ki so v stroki polno umeščeni, zato so zanjo bistveni, nosilni. Ti relevantni termini imajo v pojmovnem sistemu stroke svoje nepogrešljivo mesto, z njimi je označen predmet stroke. Strokovno izrazje posameznih strok pa zajemajo tudi izrazi, ki so v določeni stroki le delno umeščeni, v njej le gostujejo18 in prispevajo k interdisciplinarnosti vede oziroma k širjenju in poglabljanju predmeta vede.19 Pogosto
15	V definiciji je uporabljen termin, ki se pojasnjuje, kar bi bilo s terminografskega stališča primerneje zamenjati s konkretno geografsko navedbo, kaj je v stroki opredeljeno kot dežela oziroma območje idrijske čipke.
16	Pravilnik je bil dopolnjen v Uradnem listu dne 7. 7. 2000 z objavo o konkretnih spremembah.
17	Ob tolikšnem številu tehnik je morda upravičen dvom o pravilni uporabi izraza tehnika, a razpravljanje o tem ne spada v kontekst članka.
18	Izraz iz te besedne družine (gostovanje) uporablja tudi Ada Vidovič Muha, ko opisuje stilno učinkovanje leksike zunaj njene primarne rabe: »Stilno učinkovanje leksike s socialno- ali funkcijskozvrstno prepoznavnimi prvinami pa je vezano na njeno medzvrstno rabo, ali drugače: gostovanje katerekoli na določen sporočanjski (komunikacijski) položaj ali področje vezane leksike v njej nelastnem sporočanjskem okolju ima moč stilema. V tem smislu lahko učinkuje tudi raba (znanstvenega) termina zunaj knjižnojezikovnega področja, seveda pa je zlasti opazna tovrstna stilistika na ravni knjižnega jezika, se pravi raba npr. narečnega, slengovskega ipd. izrazja.« (Vidovič Muha 2000: 98)
19	Za čebelarsko stroko je v literaturi navedenih deset interdisciplinarnih strok (veterina, botanika, biologija, zoologija, kemija, medicina, kulinarika, genetika, ekologija, etnologija). Prim. Bokal 2009: 106-113.
se teoretično in praktično izpopolnjevanje vedenja o določeni stroki odraža prav v delno umeščenih terminih. S stališča terminografske obdelave se pri njih pogosto pojavlja vprašanje o vključitvi oziroma nevključitvi v slovar.
3.7.1 Če se osredotočimo na klekljarstvo, so relevantni termini klekelj s celotno besedno družino, vzorčna predloga, sukanec, slepi ris, široki ris, klekljarska blazina. Tovrstno relativno samostojnost jedrnega klekljarskega izrazja v zadnjih desetletjih širijo izrazi iz novejše klekljarske leksike - zaščiteno geografsko poreklo idrijske čipke,20 unikatna čipka,21 avtorska čipka -, ki segajo na pravno področje, mednarodna barvna skala22 pa na operativni vidik izdelave čipk.
3.8	Da je neka dejavnost opredeljena kot stroka, mora imeti možnosti razvoja. Ostajanje na določeni stopnji prej ali slej vodi v nazadovanje, ki se konča v zamrtju. Vključujoč merilo o interdisciplinarnosti, je rodovitno znamenje razvoja stroke prav številčno večanje delno umeščenih terminov v pojmovnem sistemu stroke.
3.8.1 Klekljarstvo se ne širi samo v horizontalni smeri, ki bi ga ponazarjala slovenska regijska območja in bo natančnejše pojasnjeno v nadaljevanju, veča se tudi njegova notranja diferenciacija. Raznovrstnost figuralnih, živalskih in rastlinskih motivov vključuje nove prijeme, dinamika vpletanja v tekstilne izdelke pa išče vedno nove možnosti. Tu bi omenili samo neke vrste klekljano grafiko Urha Sobočana, ki klekljarsko znanje prenaša v likovno oblikovane motive.
3.9	Glede na populacijo in starostni razpon dejavnosti naj stroke ne bi imele zadržkov. Populacijsko merilo vključuje moške in ženske vseh starosti, kolikor jih pač ne ovirajo osebne lastnosti. Kljub temu da je klekljanje vezano bolj na ženski svet, so se z njim ukvarjali tudi moški. Predvsem pa je pomembno, da so to znanje pridobivali mladi. Poznamo družine, v katerih klekljajo člani več generacij, tako ženske kot moški.
3.10 Naslednja postavka se dotika vsakokratne praktične vraščenosti določene stroke v skupnost in prepoznavnost, kjer živi. Tu pridejo do izraza oblike javnega predstavljanja in populariziranja dosežkov na prireditvah (moderen izraz v zvezi s tem je promocija), ki se konkretizirajo v razstavah, raziskovalnih taborih, festivalih, seminarjih in v medosebnem primerjanju kvalitete, vezane na konkretne predmete ali dejavnost kot tako, kar se pokaže na tekmovanjih.
20	Termin ima v MKS naslednjo definicijo: zaščiteno geografsko poreklo idrijske čipke [...] s
pravnim predpisom zavarovane značilnosti idrijske čipke glede na določeno geografsko območje.
21	Termin ima v MKS definicijo: unikatna čipka [...] čipka, ki je enkraten, izviren izdelek določene avtorice.
22	MKS: mednarodna barvna skala [...] z barvami dogovorjen način razpoznavanja klekljarskih prvin, tehnik na klekljarskem vzorcu.
3.10.1	Klekljarstvo v zadnjem desetletju tako rekoč nenehno doživlja javne potrditve v vseh zgoraj omenjenih oblikah. Omenimo Festival idrijske čipke, še posebej pa so popularni t. i. dnevi, na primer Slovenski klekljarski dnevi v Žireh in Čipkarski dnevi v Železnikih, povezani z razstavami, etnološkimi, kulturnimi, otroškimi in športnimi dogodki, trajajočimi več dni.
3.10.2	Tudi naravoslovne in tehniške stroke pri tem nimajo omejitev. Javno predstavljanje je pri njih sicer manj vezano na zabavne in kratkotrajne informativne objektivizirane oblike, kot so razstave, vendar se zadevne stroke dokazujejo z zavzetimi oblikami zlasti javnih predavanj, seminarjev in mladinskih tekmovanj.
3.11	Geografska razširjenost stroke je merilo, ki ga določa uveljavitev dejavnosti v širšem prostoru. Stroka, vezana na ozko območje, prej ali slej ponikne in postane le predmet etnoloških obdelav in prikazov. S tega stališča je pomembna tudi izmenjava strokovnih dognanj ter medregijsko ali mednarodno povezovanje nosilcev stroke.
3.11.1 Klekljanju s tega stališča ne gre oporekati. Ne samo v Sloveniji, tudi v Evropi in še širše v svetu je uveljavljeno kot umetnost bele niti, ki ima svoje strokovno združenje23 in redno izhajajočo revijo.24 Povezovalni člen pri ustvarjalnem praktičnem dejstvu je že omenjena mednarodna barvna skala, ki predpisuje način, po katerem je mogoče izdelovati čipke ne glede na izvorno narodno pripadnost. Dokaz geografske razširjenosti je tudi svetovni kongres klekljaric oziroma čipkaric vsaki dve leti. Junija 2016 bo svetovni čipkarski kongres v Sloveniji, organizira pa ga za to priložnost ustanovljena Ustanova OIDFA kongres Slovenija 2016.
3.12	Če k sinhronim merilom pritegnemo še diahroni vidik, je tradicija tisto, kar daje stroki veljavo glede na časovno trajanje v stvarnosti. Ada Vidovič Muha tradicijo jemlje kot »dokaz starosti oz. uveljavljenosti stroke« (Vidovič Muha 2000: 119) in jo navezuje na terminološko ustaljenost. To merilo je neposredno povezano s socialno dimenzijo nosilcev stroke. Prenašanje vedenjskih nastopov, vezanih na skupnost, iz roda v rod se je poenotilo v skupnih vzorcih vedenja, ki s ponavljanjem dobijo ustaljeno obliko. Pogosto se izrazijo v navadah in običajih.
3.12.1 Klekljarstvo je zaznamovano s tradicijo. Najprej je zaživelo na gradovih, od tam pa se je razširilo v premoženjsko šibkejše sloje in se uveljavilo kot domača obrt, ki jo je napajala za življenje pomembna silnica - klekljarstvo je bilo dodaten vir zaslužka. Pri tem ne gre zanemariti tudi skupnostnega motiva, da je bilo kleklja-nje vedno družabna dejavnost. Socialna psihologija bi mu v obravnavi te plati
23	Združenje se imenuje OIDFA (L'Organisation Internationale de la Dentelle au Fuseau et ä l'Aiguille) in je bilo ustanovljeno leta 1982.
24	Revija ima naslov Bulletin OIDFA in izhaja četrtletno.
doživljanja dala veliko vrednost. Klekljarice so hodile na obisk ena k drugi, hodile so v vas, na prejo.
3.12.2 Naravoslovne in tehniške stroke tradicije kot take ne vključujejo. Njihova temeljna obravnava ni povezana s tisto silnico človeške dejavnosti, ki bi jo usmerjala v take družbene odnose in komunikacijske stike, na podlagi katerih bi nastali določeni ustaljeni rituali, navade in običaji. Primeri za to so matematika, kemija in elektrotehnika.
3.13 Strokovno področje klekljarstva bogatega znanja nima spravljenega le z objekti-viziranimi deli, zajetimi v literaturi. Njihova nadgradnja so tudi subjektivizirana besedila, ki z metaforičnimi klekljarskimi izrazi dopolnjujejo strogo strokovno enopomensko razsežnost terminološkega razumevanja besedil. Kot je bilo omenjeno pri MKS, so v njem med iztočnicami tudi metaforični izrazi, ki so kono-tativni ustreznik klekljarskim terminom: klekljarska bera, klekljarska abeceda in klekljarska poštevanka. S terminološkega stališča taki klekljarski izrazi nakazujejo ohlapnost ali odprtost terminov v humanističnih in antropoloških strokah, o katerih je bilo govora na začetku sestavka v zvezi s psevdopreskriptivnostjo terminov. Predpostavka, da ti termini lažje vzpostavljajo konotativne pomene, bi bila privlačno izhodišče za poglobljeno nadaljnjo raziskavo. Tu pride do veljave ustvarjalna moč posameznika, ki se kaže v asociativno bogatih ubeseditvah. Razmerje med pojmom in terminom se tako rahlja in s tem se potrjuje dognanje, da v družboslovnih in humanističnih strokah »razmerje med terminom in pojmom ni jasno in nedvoumno« (Žagar Karer 2011: 147).25
4 Zunanja merila, opredeljujoča stroko, naj dopolnijo notranjejezikovne posebnosti. Že v uvodnem delu sestavka je bilo omenjeno, da je bistveno znamenje samostojnosti stroke izrazje. Pojmi sedejo v pojmovni sistem stroke, kako se umestijo, katera od jezikovnih ravnin se pri tem odrazi, kako se pojmovni sistem kot celota izkazuje in ali sodeluje tudi slovnica, pa so notranjejezikovna vprašanja, ki še čakajo na odgovor.
4.1	Ob tem predpostavljamo, da se terminološka leksika ne izkazuje samo na pomenski jezikovni ravnini. Posebnosti terminov določene stroke lahko segajo celo v slovnico in tudi na druge jezikovne ravnine.
4.2	Pregled po terminološki klekljarski leksiki se ustavi pri besedotvorju, natančneje pri tvorjenkah, in to tistih, ki so glede na besedotvorno vrsto izpeljanke. Posebno področje klekljarske leksike namreč oblikujejo termini za poimenovanje čipk:
25 Mojca Žagar Karer omenja nejasnosti in potrebo po interpretaciji v pravnih besedilih.
križčevke, zibke, rogljički, srčkovke, bunke, cvetke, cvetkove (izpridevniška tvorba samostalnikov je pogosta), gobice, krizanteme, metrovke, mizice, močeradov-ke, pajki, pajkove, potonike, ribice, slince, štručke, vejevke, žabice.
4.2.1	Njihova opazna slovnična lastnost se razkriva v slovnični kategoriji števila. Vsi izrazi so v množini, množinska raba je torej relevantno znamenje tistega dela klek-ljarskih terminov, ki poimenujejo čipke. Izvor take slovnične posebnosti določa oblika teh čipk. Posamezen klekljarski prtiček namreč sestavljajo ponavljajoče se oblike figur, katerih poimenovanja izvirajo iz splošnega botaničnega področja (cvetke), iz prepoznavnih oblik cvetov ali celotnih rastlin (krizanteme, potonike; gobice), iz poimenovanj živali s prepoznavnimi oblikami (močeradovke, žabice, ribice, pajki) ali celo iz poimenovanj vsakdanjih uporabnih predmetov (mizice, zibke).26 Klekljarski termini za poimenovanje posameznih čipk so torej množin-ski samostalniki. Kategorialna pomenska sestavina števnosti27 se pri množinskih samostalnikih veže z ločilnimi števniki. Tako je tudi pri teh klekljarskih terminih: enoje križčevke, dvoje križčevke itd.
4.2.2	Poleg te slovnične posebnosti imajo ti klekljarski termini še prepoznavno besedotvorno obliko. Ada Vidovič Muha tvorjenkam pripisuje možnost zapolnjevanja praznih mest v leksikalnem sistemu: »Tvorjenke so glede netvorjen-ke besede z najmanj enim morfemom več, njihova morfemska zgradba je torej zapletenejša, večja pomenska obremenitev pa zato pričakovana. Morfemi, ki se v tvorjenkah pojavljajo, so obrazilni, kar pomeni, da imajo za razliko od npr. slovničnih morfemov, ki samo prirejajo (iste) besede za različne skladenjske vloge, moč tvorjenja novih (besednih) leksemov, besed torej, da so skratka besedotvorni.« (Vidovič Muha 2000: 39) Klekljarski termini z omenjenega področja so manjšalnice. Manjšalnica je »[t]vorjenka, zlasti samos-talniška, ki s priponskim obrazilom izraža manjšo mero značilnosti podstave« (Toporišič 1992: 100). Pojav manjšalnic v klekljarski terminološki leksiki se torej navezuje na pomanjšanje izraza v korenu termina, in sicer na nevtralno sestavino, in ne na ekspresivno, ki jo manjšalnice pogosto vsebujejo. Merilom za presojanje stroke se tako pridružujejo tudi notranjejezikovne posebnosti posameznih strok.
26	Zakaj so k temu pritegnjeni le leseni predmeti, je vprašanje, ki odpira področje materialne kulture in še ožje bivalne kulture določenega območja.
27	Kljub temu da posamezno čipko sestavlja množica posameznih figur, izraza samega ne moremo obravnavati z vidika podspola neštevnosti (najbližje bi mu bila oznaka »skupno«), ki je po Adi Vidovič opredeljen tako: »Med kategorialne pomenske sestavine sodi tudi števnost: kot je znano iz slovnic, je brez oznake števnosti (neštevna) snovnost - snovni samostalniki [...], pojmovni samostalniki in kot kategorialna modifikacijska pomenska sestavina skupno, npr. vejevje, srnjad - obrazilna (besedotvorna modifikacija jedra tip veliko (srn) -(srn)-jad« (Vidovič Muha 2000: 33).
5 Zgoraj opisanih meril za določanje strok s terminografskega stališča ne moremo obravnavati ločeno - vsa so teoretično in praktično povezana med seboj v enovito celoto, ki jo stroka kot taka izraža.
6 Sestavek nima namena razpravljati o upravičenosti terminografske obdelave posameznih področij, osvetliti želi le možnosti za presojanje strokovne »senzibilnosti« posameznih ved, s prikazom meril, ki opredeljujejo stroko, pa skuša prikazati, kako tudi obrobne antropološke stroke pridobivajo terminografsko enakopravnost, postajajo s tega stališča zanimivejše in se terminologizirajo.
literatura
Bokal 2009 = Ljudmila Bokal, Plasti čebelarskega izrazja, v: Naj medi!: ob 100-letnici ČD Grosuplje, ur. Jakob Müller, Grosuplje : Čebelarsko društvo, 2009, 106-113.
Fajfar - Žagar Karer 2013 = Tanja Fajfar - Mojca Žagar Karer, Časovna zaznamovanost v terminoloških slovarjih, v: Družbena funkcijskost jezika: vidiki, merila, opredelitve, ur. Andreja Žele, Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2013 (Obdobja 32), 117-123.
Jemec Tomazin 2010 = Mateja Jemec Tomazin, Slovenska pravna terminologija: od začetkov v 19. stoletju do danes, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2010 (Lingua Slovenica 5).
Keller 1994 = Rudi Keller, On Language Change: the invisible hand in language, London: Rout-ledge, 1994.
Košmrlj-Levačič 2007 = Borislava Košmrlj-Levačič, O terminih z vidika terminografske prakse, v: Razvoj slovenskega strokovnega jezika, ur. Irena Orel, Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za slovenistiko, Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik, 2007 (Obdobja 24), 583-598.
Leskovec idr. 2012 = Ivana Leskovec idr., Idrijska čipka, z nitjo pisana zgodovina, Idrija: Mestni muzej, 2012.
MKS = Ljudmila Bokal, Mali klekljarski slovar iz žirovskih del Tončke Stanonik, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2013.
SSKJ2 = Slovar slovenskega knjižnega jezika: druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja 1-2, Ljubljana: SAZU - ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša (izd.) - Cankarjeva založba (zal.), 2014.
Toporišič 1992 = Jože Toporišič, Enciklopedija slovenskega jezika, Ljubljana: Cankarjeva založba, 1992 (Leksikoni Cankarjeve založbe, zbirka Sopotnik).
Toporišič 2000 = Jože Toporišič, Slovenska slovnica, Maribor: Obzorja, 42000 (11976).
Uradni list 1999 = Uradni list Republike Slovenije, št. 67/1999 z dne 19. 8. 1999 (http://www. uradni-list.si/1/content?id=26602), dostop 3. 5. 2015.
Vidovič Muha 2000 = Ada Vidovič Muha, Slovensko leksikalnopomenoslovje: govorica slovarja, Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 2000 (Razprave Filozofske fakultete).
Vintar 2008 = Špela Vintar, Terminologija: terminološka veda in računalniško podprta terminogra-fija, Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2008 (Prevodoslovje in uporabno jezikoslovje).
Žagar Karer 2011 = Mojca Žagar Karer, Terminologija med slovarjem in besedilom: analiza elektrotehniške terminologije, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2011 (Linguistica et philolo-gica 26).
summary
A Profession as a Terminographic Point of Departure (Lace-Making Terminology)
Professions are most of all distinguished by the specific expressions that are connected with the profession's subject area and that point to the autonomy of a particular professional area. The subject area of a profession is its most relevant synchronic characteristic, which is expressed in its conceptual system and is transmitted through terminology. In addition to their subject area, which is one of the metalinguistic criteria for defining professions, professions are also defined by methodology, various degrees of terminological standardization, inclusion of knowledge in relevant literature, institutionalized opportunity for education, internal division into individual branches, interdisciplinarity, which may be justified by the self-sufficiency of professions being too small to research their unknown areas, the possibility of development, the criterion of including the entire population, the criterion of a particular profession's embeddedness in the community and its public recognition, and the geographical scope of the profession. These synchronic criteria are joined by the diachronic perspective, which is attested in tradition. Professions are also justified through their special internal linguistic features. These criteria are illustrated in the article with lace-making terminology. Its perceptible grammatical character is revealed in the grammatical category of number (plural) in expressions for lace and with a characteristic word-formational form (diminutives). This is attested by Mali klek-ljarski slovar iz žirovskih del Tončke Stanonik (Pocket Lace-Making Dictionary from the Žiri works of Tončka Stanonik, 2013) of Ljudmila Bokal, demonstrating that marginal anthropological areas are also of terminographic interest and are codified in terminology.
I
MOJCA KOMPARA
Raba veznikov in predlogov pri tvorbi kratic
CoBiss: 1.01
V prispevku je predstavljena raba veznikov in predlogov v razvezavi in kratici. Za pregled zastopanosti veznikov in predlogov v kraticah je uporabljen nabor krajšavno-razvezavnih parov, pridobljenih s pomočjo algoritma za samodejno prepoznavanje krajšav. Pregledane so slovenske kratice in ugotovljeno je, da je primerov, ki imajo veznik in/ali predlog v kratici, sorazmerno malo, so pa taki primeri le prisotni in zanimivi za pregled in diskusijo. V prispevku so predstavljeni vzroki za rabo oz. opuščanje veznika in/ali predloga ter stališče o sprejemljivosti posameznega zapisa. Ključne besede: slovenščina, kratice, veznik, predlog
The use of conjunctions and prepositions in forming abbreviations
This article presents the use of conjunctions and prepositions in fully written-out forms and abbreviations. A selection of pairs of abbreviations and fully written-out forms obtained through an algorithm for automatically identifying abbreviations is used to examine the frequency of conjunctions and prepositions in abbreviations. Based on the examination of Slovenian abbreviations, it is established that there are relatively few cases in which abbreviations contain a conjunction and/or a preposition (i.e., only 1.5%), but they prove interesting for study and discussion. Keywords: Slovenian, abbreviations, conjunction, preposition
0 uvod
Normiranje zapisa kratic in krajšav nasploh ter natančnejša opredelitev pravil je nujno zato, ker v slovenskem prostoru, z izjemo spletnega Slovarčka krajšav,1 ki je že nekaj let na voljo uporabnikom na spletni strani Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša, in samodejno izdelanega Slovarja krajšav,2 ki je od leta 2011 dostopen na portalu Termania, še nimamo slovarja krajšav, po naboru gesel primerljivega s krajšavnimi slovarji drugih jezikov, npr. angleščine (Paxton 1983; De Sola 1986; Jung - Jung - Hagge 1991; Barnhart 1995; Benedetto Mattia 1997; Dale in Puttick 1999; Fergusson 2000; Gale 2006), nemščine (Koblischke 1983; Steinhauer 2005), italijanščine (Malossini 1999; Righini 2001), francoščine (Murith - Bocabeille 1992), španščine (Galende Diaz 2000) itd., ki bi krajšave normiral in uporabnikom ponudil ustrezne oblike zapisa. S tem bi se izognili ohlapnosti
1	Slovarček krajšav (http://bos.zrc-sazu.si/kratice.html).
2	Slovar krajšav (http://www.termania.net/Search.aspx/Dictionary?dictionaryId=66).
pravil o tvorjenju krajšav, predvsem kratic, v Slovenskem pravopisu (SP 2001), ki določajo, da prvotne krne v kratici načeloma pišemo z velikimi črkami, izjemoma tudi mešano, npr. TAM, SAZU, BiH, in prepuščajo tvorbo uporabnikovi presoji.
1 poskusi normiranja
Normativni priročnik, bodisi pravopis z zadostnim obsegom krajšavnih gesel ali pa slovar krajšav, bi uporabnika usmerjal pri uporabi in zapisu krajšav, predvsem pa pripomogel k pravilni tvorbi novih krajšav, saj bi moral bralcu nuditi tudi dodatek s pravili za tvorbo. S problematiko načrtnega oblikovanja terminoloških krajšav in sestavljanja posebne zbirke sta se ukvarjala Gorazd Perenič in Tomaž Ilešič. Leta 1994 je Državni zbor Republike Slovenije v sodelovanju z Vlado Republike Slovenije, Ustavnim in Vrhovnim sodiščem Republike Slovenije in Republiškim senatom za prekrške po nemškem vzoru izpeljal projekt KRAP, tj. pripravo enopomenskih kratic predpisov Republike Slovenije. Perenič in Ilešič (Perenič 1995) sta predstavila računalniški program za sistematično tvorjenje krajšav in kratic zakonov. Večpomenskost krajšav je pripeljala do potrebe po izoblikovanju enotnega seznama krajšav na pravnem področju, saj je večpomenskost krajšave s stališča jasnosti in nedvoumnosti pravnega jezika nesprejemljiva. Perenič in Ilešič sta na osnovi računalniškega algoritma izoblikovala mehanizem za sestavljanje krajšav in kratic, ki bi preprečeval dvoumnost krajšav in kratic zakonov. Mehanizem je preprost: na začetku je oznaka predpisa (U = ustava, Z = zakon, Od = odlok, Po = poslovnik itd.) in nato začetnice besed v naslovu zakona. Na koncu je zaporedna rimska številka predpisa (Jarnovič 2000/01: 42-43). Algoritem rešuje že obstoječe primere pravnih krajšav, predvsem tiste manj znane, ter normira novonastale. Državni zbor je jeseni leta 1994 v 181. členu Sprememb in dopolnitev poslovnika Državnega zbora potrdil naslednje določbe:
Ob predložitvi predloga akta, ki ga bo državni zbor obravnaval, določi sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve kratico akta v skladu s posebnim predpisom, ki določi način računalniškega označevanja akta. Kratica akta se lahko v postopku sprejemanja akta spremeni le, če se spremeni naslov predloga akta ali pa to zahtevajo pravila določanja kratice. Kratica akta se skupaj s sprejetim aktom objavi v Uradnem listu Republike Slovenije (UL RS 80/1994).
Pristop Ilešiča in Pereniča predstavlja pionirsko delo na področju algoritmov za generiranje kratic pri nas. Po njunem vzoru bi lahko normirali tudi druge krajšave in s tem preprečili izrazno homonimijo in nejasnost.
Leta 1995 je bil sprejet še Odlok o določanju kratic aktov (OdDKA), ki natančneje ureja postopek določanja krajšav in akte, katerim se določi krajšava. V skladu z njim kratico določi sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve. Kratica je definirana kot skupek črk in številk ter mora biti enopomenska, zato je treba vsakemu aktu določiti samo eno kratico, ki mora biti drugačna od preostalih kratic aktov. Sestavljena je iz oznake akta in začetnic iz naslova akta ter je čim krajša,
vendar nima manj kot dva znaka ali več kot osem. Na podlagi odloka je oznaka akta sestavljena iz ene ali dveh črk, ki označujeta vrsto predpisa.3 Kratica zakona o ratifikaciji mednarodnega bilateralnega akta vsebuje oznako predpisa, za njo pa stoji oznaka države, ki je sestavljena iz dveh črk, sledi še kratica naslova akta. V primeru, da ima naslov akta premalo besed, da bi ga lahko po začetnicah ločili od drugih aktov, se kratici akta dodata naslednji dve črki besede (ki se pišeta z malimi tiskanimi črkami), ki najbolje označujeta akt. Če je del naslova akta tudi letnica, se kratici doda letnica brez tisočletja in stoletja. Kratica akta, ki dopolnjuje ali spreminja akt, je enaka kratici veljavnega akta, na koncu se ji doda zaporedna velika tiskana črka, ki se zapiše za pomišljajem. Seznam vseh kratic aktov vodi sekretariat, polni naslov akta s kratico pa se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. V primeru, da je predlog akta umaknjen iz obravnave ali ni sprejet, se sprosti tudi kratica, ki jo je sekretariat določil aktu, če pa akt preneha veljati, se kratica izbriše iz seznama. Če se določita dve enaki kratici, sekretariat popravi novejšo in jo nadomesti z novo. Sekretariat je poskrbel tudi za zakone, sprejete po 25. juniju 1991, in jim določil evidenčne kratice, ki veljajo do določitve kratic v skladu z Odlokom (UL RS 57/1995).
1.1 Normiranje krajšav
Slovenščina ima vedno več kratičnih in simbolnih poimenovanj, ki so lahko domača ali prevzeta. Poimenovanja se izoblikujejo z okrnitvijo besed ali stalnih besednih zvez. Okrnimo jih navadno do začetnih črk. Taka primera sta m - meter, t -tempus. Krne, ki smo jih dobili iz posameznih besed besednih zvez, nato strnemo v kratico ter iz S, A, Z, U dobimo na primer kratico SAZU- Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Pri slednji veznik izpustimo in ga v kratico ne vključimo. Krne lahko strnemo tudi v zapis formule in dobimo na primer NaCl - natrijev klorid. Lahko pa se zgodi, da je krn en sam in ga v takem primeru uporabljamo kar kot simbol in ne kot kratico; taka primera sta H - vodik in t - čas. Simbole za merske enote pišemo s presledkom in vedno za številko, npr.: 35 m, 5 a - pet arov. Simbole razvezujemo v prvotna poimenovanja, velikokrat jih tudi prevajamo: Na - natrij, t - čas. Po SP 2001 za kraticami, formulami in simboli ne pišemo krajšavnih pik. S pogosto rabo kratice, ki se berejo nečrkovalno, prehajajo med navadno pisano besedje in se lahko tako tudi pišejo, npr.: sit, Unesco, Tam. Okrajšave so po SP 2001 besede ali besedne zveze, ki so zapisane okrajšano, pika pa predstavlja znamenje okrajšanosti, npr.: oz. - oziroma, t. i. - tako imenovani, d. d. - delniška družba. Okrajšave besednih zvez se pišejo s presledkom za vsako okrajšano besedo: n. m. - navedeno mesto, red. prof. - redni profesor, d. d. - delniška družba.
U - ustava, UA - ustavni amandma, UZ - ustavni zakon, Z - zakon, B - zakon o ratifikaciji bilateralnega mednarodnega sporazuma, M - zakon o ratifikaciji multilateralnega mednarodnega sporazuma, DP - državni proračun, Rb - rebalans proračuna, RZ - zaključni račun državnega proračuna, De - deklaracija, NP - nacionalni program, Od - odlok, OR - obvezna razlaga akta, Po - poslovnik, Pp - priporočilo, Re - resolucija (UL RS 57/1995).
Zloženke okrajšamo tako, da dele, ki so okrajšani, pišemo brez odmika, vendar z vezajem, če je tako pisana neokrajšana beseda, npr.: l.r. - lastnoročno, lit.zg. - li-terarnozgodovinski. Skupaj vedno pišemo okrajšave kot npr.: itd., ipd., npr., tj., brez vmesne pike pa okrajšave ene same besede, iz katere jemljemo značilne črke za besedno razločevanje: jsl. - južnoslovanski,plpf. -pluskvamperfekt, ide. - indo-evropski (SP 2001: 118-122). Pravopis iz leta 2001 vsebuje najobsežnejši seznam krajšav, njihove vrste so v pravopisnih pravilih jasno opredeljene. Krne v kraticah pišemo z velikimi začetnicami, lahko pa tudi mešano, npr. TAM, SAZU, BiH - in prav pri takih primerih lahko avtor kratico zapiše po lastni presoji. »Pravila v pravopisu opozarjajo na varianti zapisa kratic, ki se obnašajo kot slovenske besede, tj. z velikimi tiskanimi črkami in kot navadne besede, pri čemer preferirajo drugo možnost. Slovar kljub temu še vedno dopušča variantnost.« (Jarnovič 2000/01: 41) Tak primer je TÄM in Tam. Uporaba krajšav na različnih področjih povzroča pomensko variantnost, zato bi bilo smiselno poenotiti oznake za okrajšave, na primer: št.: štev. - številka. Tudi pri črkovalnem branju kratic lahko opazimo variantnost. Obstaja tudi variantnost pomenov ene kratice, ki lahko povzroča dvoumnost, saj sta oba pomena kratice povezana tako, da ju je sobesedilno težko ločiti, npr.: VŠ -visoka šola : višja šola. Ponekod se v slovarskem delu pravopisa pojavljajo dodatne variante pomena, npr.: cit. - citiran : citat. Treba pa je upoštevati, da so glede na pomen okrajšave variantno najbolj tolerantna vrsta krajšav. Simboli in formule so mednarodno standardizirani. Pri kraticah je variantnost dopustna le, dokler je kratica sobesedilno razumljiva (Jarnovič 2000/01: 42-44).
Variantnost zapisa krnjene kratice glede na elemente iz razvezave po večini predvideva izpust predloga in veznika, npr. DRSC - Direkcija Republike Slovenije za ceste, NUK - Narodna in univerzitetna knjižnica. To pa ni dosledno upoštevano, saj velikokrat najdemo veznike in predloge tudi v kratici; tak primer je razvezava Raziskave in razvoj, ki jo lahko realiziramo v kratico RIR, RiR ali/in RR. Iz nabora 2019 slovenskih krajšavno-razvezavnih parov, pridobljenih z algoritmom za samodejno prepoznavanje krajšav in krajšavnih razvezav, je mogoče zaslediti 571 kratic, ki veznike in predloge v kratici izpuščajo. Se pa predlogi in vezniki včasih realizirajo tudi v kratici; takih primerov je bilo 27. Kljub temu da jih je le za manj kot poldrugi odstotek, je smiselno pregledati njihovo strukturo in značilnosti.
2 primeri kratic z vezniki in predlogi
V naboru 2019 krajšav je bilo 27 takih, v katerih je bil veznik ali predlog upoštevan tudi pri zapisu kratice. Navadno naj bi se pri tvorbi kratic veznik in predlog izpustil, tako da iz razvezave Slovenska akademija znanosti in umetnosti dobimo kratico SAZU in ne SAZIU. Predvsem zaradi pomanjkanja normativnih priročnikov, ki bi zadostno pokrivali področje krajšav in preprečili ohlapnost pravil, pa se v slovenskem prostoru pri tvorbi kratic pojavljajo nedoslednosti.
2.1 Primeri kratic z veznikom
Veznik je najbolj tipična vezniška beseda, ki je (tako kot prislov in predlog) nepregibna in izraža razmerje med besedami ali stavki. Veznik ne vpliva na sklonsko obliko besed ali besedne zveze in prav po slednjem se loči od predloga. Izraža priredno razmerje, redkeje podredno, med deli prostega stavka oziroma priredno ali podredno razmerje med stavki samimi, npr. Maja in Tilen sta se vrnila, Maja kuha kosilo za celo družino in Tilen prekopava prazno gredo. Veznik v prostem stavku povezuje enakovredne dele, npr. Maja in Tilen, le primerjalni vezniki, npr. kot, ko, kakor, povezujejo odvisni del prostega stavka z nadrednim, npr. Tilen je starejši kot Maja. Vezniki, ki povezujejo samo stavke, so stavčni oziroma medstavčni, npr. da, medtem ko. In, pa, ali, toda in drugi pa se lahko rabijo tako med stavki kakor med deli prostega stavka. (Toporišič 2000: 426)
Vezniki so enodelni in dvodelni. Enodelni vezniki stojijo pred eno ali v eni izmed sestavin vezniške besede, dvodelni pa v obeh sestavinah vezniške zveze, npr. oče in mati; Jaz sem kuhala, ti si pa pohajala; Maja je ne samo nadarjena, ampak tudi pridna. Enodelni vezniki so enobesedni ali večbesedni. Med enobese-dne spadajo in, pa, ali, sicer, toda, a, le, samo ipd. Nekateri so ali samo vezniki ali predvsem vezniki, npr. ker, toda, kajti, da, in, če, so pa tudi taki, ki imajo pisno ali glasovno enake vzporednice v drugih besednih vrstah, npr. ali, ki ima lahko vlogo vprašalnega (Ali si bil tam?) ali poudarnega členka (Ali ga je napralo!). Očitno zvezo s prislovi je mogoče pripisati tudi veznikom zato, zakaj, tedaj, tako, kolikor, kar idr. Med njimi so nekateri sklopljeni, npr. zakaj in zato. Večbesedni enodelni vezniki so sestavljeni iz več kot ene sestavine, npr. medtem ko, kot da, potem ko ipd., in spadajo v dve glavni skupini. V prvo spadajo vezniki, sestavljeni iz prislova ali členka in veznika, npr. tako da, toliko da, zato ker, ali iz členka in veznika, npr. češ da, komaj da, le da, samo da, še ko, že ko, v drugo pa vezniki iz predloga ali predpone in kazalnega zaimka ter da, ko, ker, npr. s tem da, medtem ko, zato ker. (Toporišič 2000: 426-428)
Dvodelni vezniki so sestavljeni na dva načina: tako da se v obeh delih vezni-ške besede ponovi isti veznik, npr. ali - ali, bodisi - bodisi, ali pa je v enem delu en veznik, v drugem pa stoji njegov soodnosni izraz, npr. tako - kakor, ne - ampak, ne samo - ampak tudi (Toporišič 2000: 429).
Vezniki se uporabljajo v vezniških zvezah, ki sestojijo iz dveh ali več delov, ki so v tipičnem medsebojnem razmerju ali pa slednjega določa veznik (Toporišič 2000: 431). Vezniki so priredni in podredni; priredni so mogoči v prostem in zloženem stavku, podredni pa le v zloženem.
Najpogostejši veznik, ki se pojavlja v kraticah, je enodelni in enobesedni veznik in. Slednji spada med večfunkcijske priredne veznike (Toporišič 2000: 434). Veznik in je tudi najbolj splošno rabljen vezalni veznik, ki nam pove, da sta sestavini vezniške zveze druga drugi dodani in enakovredni, npr. Inovativnost in tehnologija.
Pri glavnini zvez z veznikom so elementi krnjeni tako, da je kratica sestavljena iz krnov posameznih besed, veznik pa je opuščen in ni krnjen, npr. CŠOD - Center šolskih in obšolskih dejavnosti. Kratice so bile razdeljene v skupine na podlagi ključnih besed iz razvezave, npr. društva, države, razvoj, sindikat, sklad itd. Tvorba kratic iz posamezne kategorije je pokazala, da večjih odstopanj pravzaprav ni. Kratice so se dosledno sestavljale z opuščanjem veznika. Tako so bili vezniki opuščeni pri imenih društev, npr. DMFA -Društvo matematikov, fizikov in astronomov, in pri imenih sindikatov, npr. SVIZ - Sindikat vzgoje, izobraževanja in znanosti ipd. Odkar je sindikat SVIZ pod svoje okrilje vzel tudi kulturni resor, se naziv glasi Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture, pri krajšavi pa je zaradi prepoznavnosti beseda kulture izpuščena. Opuščanje veznika v kratici je veliko bolj pogosto kot njegova krnitev, je pa mogoče najti tudi nekaj takšnih primerov; navedeni so v preglednici 1.
Preglednica 1: Raba veznika in v kratici in razvezavi
RIR4	Raziskave in razvoj
IIT	Inovativnost in tehnologija
VIRS	Visokošolsko in raziskovalno središče
LiD	Levica in demokrati
BiH	Bosna in Hercegovina
Vir: Nabor krajšavno-razvezavnih parov, pridobljenih z algoritmom za samodejno prepoznavanje
Iz preglednice 1 lahko vidimo, da se krnjeni veznik in v kratici včasih realizira z malo, npr. LiD, BiH, včasih z veliko tiskano črko, npr. IIT, VIRS. Krnjenost veznika je v skladu s pravopisnimi pravili in tudi v splošni rabi, saj je že v pravopisnih pravilih med primeri navedena kratica BiH, ki ima krnjen tudi veznik, in kratica SAZU z izpuščenim veznikom (SP 2001: tč. 1021). V pravilih pa ni nikjer posebej opredeljeno, kdaj se veznik izpusti oz. zapiše in kdaj se krni. Kot zanimivost velja izpostaviti, da v primeru razvezave Srbija in Črna gora v kratici SČG veznik in ni krnjen. V naboru krajšavno--razvezavnih parov, pridobljenih s pomočjo algoritma, je mogoče opaziti tudi različice zapisa kratice, npr. pojem raziskave in razvoj se realizira s kraticama RIR in RR. Ker gre tu za variantnost (Jarnovič 2000/01: 41) zapisa krnjene kratice, ki za elemente iz razvezave večinoma predvideva izpust predloga in veznika, lahko govorimo o neustrezni rabi kratice RIR. Po pregledu naključnih spletnih besedil pa je bilo ugotovljeno, da se kratica RIR v slovenskih besedilih dosledno pojavlja in uporablja, pogost je tudi zapis RiR. Večinoma krajše kratice z do štirimi črkami se včasih zaradi boljše prepoznavnosti, ne-zamenljivosti in lažje izgovarjave ter rabe v besedilu realizirajo z veznikom,
4 Uporablja se tudi zapis RiR.
vendar to ni nujno; opozoriti velja na kratico VV - Vinogradništvo in vinarstvo, ki nima krnjenega veznika. Kratice brez veznika so veliko bolj rabljene in ustaljene, vzrok za krnitev veznika pa je mogoče iskati v večpomenskosti. Kratica RR ima že v slovenskem prostoru več pomenov kot kratica RIR. Na podlagi izsledkov iz Slovarčka krajšav lahko pomeni rezultati raziskovanj, raziskave in razvoj, zelo redko in italijansko povratnica. Kratica RIR pa pomeni zgolj raziskave in razvoj. RIR se veliko lažje realizira tudi v stavku, predvsem zaradi samoglasnika i se lažje bere, izgovarja in sklanja ter vsaj v slovenskem prostoru ni večpomenska.
Vzrok za izpust oz. realizacijo veznika v razvezavi lahko tako iščemo v prepoznavnosti in preprečitvi dvoumnosti kratice. Če bi za razvezavo inovativno-st in tehnologije izbrali kratico IT, pri kateri nismo krnili veznika in, bi pomen zamenjevali z zelo prepoznavno razvezavo informacijska tehnologija in njeno kratico IT. Sklepamo lahko, da se je avtor kratice odločil za ohranitev veznika predvsem zaradi preprečevanja dvoumnosti in zamenjevanja pomenov. Vzrok za ohranitev veznika lahko iščemo tudi v drugih segmentih, npr. lažji izgovarjavi in posledično sklanjanju v besedilih. Slednje velja za kartico BiH, v pomenu Bosna in Hercegovina, saj je lažje izgovorljiva kot različica brez krnjenega veznika BH.
Prav vse našteto bi utegnilo biti opravičljiv razlog za zapis veznika v kratici. Če spomnimo na postopke dodeljevanja kratic v pravu, kjer je večpomenskost nesprejemljiva, bi bilo krnjenje veznikov zaželeno oz. obvezno, v praktični rabi pa vsekakor ni nujno.
2.2 Primeri kratic s predlogom
Predlog je nepregibna besedna vrsta brez predmetnega pomena. S slovničnim pomenom izraža podredna skladenjska razmerja med besedami oz. zvezami, sa-mostalniške besede ob njih morajo biti v določenem sklonu (navadno se predlogi vežejo z rodilnikom, dajalnikom, tožilnikom, mestnikom in/ali orodnikom, pri prevzetih besedah pa tudi z imenovalnikom). Predlogi se rabijo med besedami stavka, nikoli med dvema stavkoma. Glede na vrsto je mogoče govoriti o pravih in nepravih (drugotnih) predlogih. Pravi, vedno nenaglašeni predlogi, imajo samo vlogo predloga, nepravi (tudi besednozvezni) pa se najdejo tudi v vlogi prislova, samostalnika ali česa drugega. Neprave predloge lahko od pravih ločimo že po izgovoru: če se končujejo na zveneči nezvočnik, npr. kljub, niz, se pred naslednjo besedo, ki se začenja z zvočnikom ali samoglasnikom, končni nezvočnik izgovarja nezveneče. Nepravi predlogi izražajo razmerje med vladalno in vladano besedo, npr. banket v čast visokega obiska, vplivajo na sklon samostalniške besede ali besedne zveze, ne morejo biti stavčni člen in imajo nezamenljivo mesto pred samostalnikom. Predlogi imajo lahko morfem-ske variante, ki so lahko ali pisne in izgovorne ali pa samo izgovorne, npr. z/s, izmed/zmed, iznad/znad, izpod/spod, izpred/spred, k/h - v, in tudi vsi predlogi na -d, -b, -z. Raba predloga z/s je določena z (ne)zvenečnostjo začetnih glasov
sledeče besede, k/h pa se uporablja glede na to, ali sledita začetna glasova k/g ali ne. Varianto tipa izmed/zmed določa predvsem pripadnost besedila k zborni/ knjižnopogovorni oziroma narečni zvrsti (Toporišič 2000: 413).
Predlogi iz nabora krajšavno-razvezavnih parov so za, v, o in na; najpogostejši je predlog za, sledi v, predloga o in na sta se pojavila po enkrat.
2.2.1 Razvezave s predlogom
Predlogi se po večini vežejo z enim ali dvema sklonoma, predlog za s tremi: z ro-dilnikom, npr. živeti za cesarja Avgusta, s tožilnikom, npr. skrb za otroke, in orod-nikom, npr. življenje za nami, rojen za tremi sestrami, obolel za gripo (Toporišič 2000: 414-415). Predlog v se lahko veže s tožilnikom, npr. rdeč v obraz, in mestnikom, npr. srečen v zakonu (Toporišič 2000: 414-415). Predlog o se lahko veže samo z mestnikom, npr. pripoved o junaštvu (Toporišič 2000: 414-415), predlog na pa s tožilnikom, npr. iti na njivo, in mestnikom, npr. šopek na mizi (Toporišič 2000: 414-415).
Razvezave s predlogom so bile razdeljene v kategorije, ki imajo enako vsaj eno besedo, npr. center pri primeru CSD - Center za socialno delo ali akademija pri primeru AGRFT - Akademija za gledališče, radio, film in televizijo. Razvezave s predlogom lahko vključujejo enega ali največ dva predloga, npr. DARS - Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji, lahko pa so sestavljene tudi iz kombinacije veznika in predloga, npr. AKTRP - Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja; pri slednjih ni bilo primerov s krnjenimi vezniki ali predlogi v kratici. Glede na nabor gradiva iz algoritma v razvezavi predlogi navadno niso krnjeni, druge besede pa so. Izjemo predstavlja kratica ARRS - Agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, pri kateri poleg predloga ni krnjena tudi beseda dejavnost. Pri drugih kraticah agencij to ni bilo opaženo, npr. ARSO - Agencija Republike Slovenije za okolje. Je pa iz nabora mogoče izluščiti primere kratic, ki imajo krnjen tudi predlog. Največ jih je mogoče zaslediti prav s predlogom za.
(A) Predlog za
Najpogostejši predlog za se v kraticah iz gradiva pretežno veže s tožilnikom. Nekaj primerov je vidnih iz preglednice 2.
Opuščanje predloga pri tvorbi kratic se veliko bolj uporablja in je pogostejše kot krnjenje, v nekaterih primerih pa do krnjenja predloga za v kratici vendarle pride. Običajno se predlog za v kratici realizira z veliko črko, npr. FZG - Forum za Goriško, le v enem primeru je bil krnjeni predlog realiziran z malo tiskano črko: MzK - Ministrstvo za kulturo. Opaziti pa je mogoče, da se predlogi iz razvezav kratic drugih ministrstev, npr. MF - Ministrstvo za finance; MZ - Ministrstvo za zdravje, v kratici ne pojavljajo. Prav zato je kratica Ministrstva za kulturo izjema, ki kaže na nedoslednost pri tvorjenju kratic, in bi morala bila poenotena z drugimi kraticami ministrstev.
Preglednica 2: Raba predloga za v kratici in razvezavi
CZD	Center za dehumanizacijo
CZKD	Center za kulturo dekontaminacije5
DZRJL	Društvo za raziskovanje jam Ljubljana
DZU	Družba za upravljanje
FZG	Forum za Goriško
FZO	Filozofija za otroke
FZPO	Fundacija za pomoč otrokom
IZTR	Inštitut za izgradnjo Trga republike6
MzK	Ministrstvo za kulturo
ZZD	Zveza za Dolenjsko
ZZGS	Zavod za gozdove Slovenije7
ZZL	Zbor za Ljubljano
ZZMM	Združenje za Moj Maribor
ZZP	Zveza za Primorsko
ZZR	Zbor za republiko
Vir: Nabor krajšavno-razvezavnih parov, pridobljenih z algoritmom za samodejno prepoznavanje
Glede na izsledke iz nabora lahko trdimo, da se pri nekaterih kraticah predlog ohrani predvsem v izogib zamenljivosti z drugimi že zelo znanimi kraticami. Slednje je vidno pri razvezavi kratice Center za dehumanizacijo, ki ohranja predlog za in tako preprečuje zamenljivost s kratico CD in njenimi pomeni. Po Slovarčku krajšav ima kratica CD kar 5 pomenov: Cankarjev dom, Corpus Diplomaticus (diplomatski zbor), zgoščenka, pomeni tudi angleško potrdilo o vlogi in blagajniški zapis. Kratica CZKD (v pomenu Center za kulturo dekon-taminacije) bi lahko bila brez predloga za zamenljiva s kratico CKD, ki ima veliko več pomenov, po zbirki Acronym Finder kar 15: Certified Kitchen Designer, Completely Knocked Down (shipping), Choi Kwang Do (Martial Art) itn. Kratice CZKD pa v zbirki Acronym Finder ne najdemo. Tudi kratica DZU (v pomenu Družba za upravljanje) ima realiziran predlog; če ga ne bi imela, bi jo lahko zamenjevali s kratico DU, ki po Slovarčku krajšav pomeni državna uprava ali delavska univerza. Podobno velja tudi za kratico FZG (v pomenu Forum za Goriško), ki utegne biti zamenljiva s kratico FG - Fakulteta za gradbeništvo (Univerze v Mariboru). Enako velja tudi za kratico FZO - Filozofija za otroke -, ki brez predloga postane FO in pomeni Fizkulturni odbor. Kratice
Iz gradiva je bila samodejno izluščena krajšava CZKD z razvezavo Center za kulturo dekonta-minacije. Ob pregledovanju avtentičnosti razvezav s pomočjo spletnega iskalnika google.com je bila za krajšavo CZKD najdena razvezava Center za kulturno dekontaminacijo. Iz gradiva je bila samodejno izluščena krajšava IZTR z razvezavo Inštitut za izgradnjo Trga republike. Ob pregledovanju avtentičnosti razvezav s pomočjo spletnega iskalnika google.com je bila za krajšavo IZTR najdena razvezava Investicijski zavod za izgradnjo Trga revolucije. Iz gradiva je bila samodejno izluščena krajšava ZZGS z razvezavo Zavod za gozdove Slovenije. Ob pregledovanju avtentičnosti razvezav s pomočjo spletnega iskalnika google.com ustreza razvezavi Zavod za gozdove Slovenije krajšava ZGS, krajšavi ZZGS pa razvezava Zbornica za gradbeništvo Slovenije.
5
6
DZRJL, FZPO, IZRK in IZTR po Slovarčku krajšav nimajo drugih pomenov, če so realizirane brez predloga, to pa ne velja za zbirko Acronym Finder, ki za kratico FPO ponuja 68 pomenov, za kratico IRK 11, za ITR pa kar 135. Vsi najdeni pomeni so tuji, slovenski niso zabeleženi. Kratica ZZD (v pomenu Zveza za Dolenjsko) je brez predloga zamenljiva s kratico ZD v pomenih Zakon o dedovanju, zbrano delo in zdravstveni dom. Kratica ZZGS8 (v pomenu Zavod za gozdove Slovenije) se brez predloga realizira v kratico ZGS in pomeni Zakon o geodetski službi in Zavod za gozdove Slovenije. Kratici ZZL (v pomenu Zbor za Ljubljano) in ZZMM (v pomenu Združenje za Moj Maribor), obe brez predloga (torej v obliki ZL in ZMM), v Slovarčku krajšav nimata drugih pomenov; to pa ne velja za kratico ZZP (v pomenu Zveza za Primorsko), ki brez predloga (kot ZP) pomeni zimski in poletni semester in Zakon o prekrških. Tudi kratica ZZR (v pomenu Zbor za republiko) brez predloga lahko pomeni Zakon o računovodstvu. Zamenljivost pomenov bi utegnila biti zadosten razlog za krnjenje predlogov v kratici, čeprav ima kratica ZZD s krnjenim predlogom poleg pomena Zveza za Dolenjsko še pomen Zakon o združenem delu. Krnjenje zaradi zamenljivosti je sprejemljivo, če se izognemo homonimnosti, kar pa vseeno ni preprosto, glede na to, da nimamo referenčnega priročnika z naborom krajšav in njihovih razvezav, ki bi snovalcu nove kratice pomagal pri njenem ustreznem zapisu.
(B) Predlogi v, o in na
Primera s predlogom v sta zgolj dva, v obeh primerih se vežeta z mestnikom. Raz-vezavi Slovenija v svetu in Slovenci v svetu uporabljata kratico SVS. Če predloga v v kratici ne bi uporabili, bi bil pomen zamenljiv s Slovensko slovnico in nemško zloglasno SS - Schutzstaffel. Predlog o se pojavi samo enkrat in se veže z mestnikom. Kratica ZOF (v pomenu Zakon o financiranju) se brez predloga realizira v ZF (v pomenu znanstvena fantastika). Zanimiv je primer kratice ZGNZ - Z glavo na zabavo. V razvezavi sta uporabljena predloga z in na. Gre za novonastalo kratico in priložnostni način krnjenja, saj se predloga iz razvezave običajno ne krnita (prim. DARS - Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji).
3 Kdaj je krnjenje primerno in kdaj ni
Kratice so priložnostne ali ustaljene; priložnostne lahko z rabo postanejo ustaljene, s časom lahko ustaljene kratice preidejo v navadno pisano besedje in jih zato obravnavamo kot navadne besede, npr. radar, Nama, Beti itd. Če bi bile vse vede in vsi uporabniki kratic ter predvsem snovalci novih, tudi priložnostnih, veliko bolj ozaveščeni in dosledni pri krnitvi besed razvezav ter zapisu kratice in če bi
Uradna kratica razvezave Zavod za gozdove Slovenije je sicer ZGS, neuradno različico ZZGS pa je algoritem našel pri filtriranju besedil.
imeli ustrezni normativni priročnik, bi bilo okrog kratic manj vprašanj in preglavic. Krnitev veznikov in predlogov razvezav v SP 2001 ni ustrezno predstavljena, saj dopušča možnost krnitve veznika pri kratici BiH, tudi z malo tiskano črko, o predlogih pa ne govori. Glede na primere iz korpusa, pridobljene s filtracijo z algoritmom za samodejno prepoznavanje krajšav in razvezav, lahko trdimo, da tako predlogi kot vezniki iz razvezave večinoma niso krnjeni in prisotni v kratici. Nekaj primerov krnjenih veznikov in predlogov se je med zgledi le pojavilo, npr. IIT -Inovativnost in tehnologija, DZU - Družba za upravljanje. Vzroki za krnitev veznika in predloga so lahko različni, najbolj primeren in sprejemljiv je variantnost oz. izogib večpomenskosti, sledi tudi lažja izgovarjava, sklanjanje in posledično raba. Žal pa brez ustreznega normiranja kratic, kot so si ga zastavili pravniki, in primernega priročnika, ki bi ustrezno opredelil krajšanje, vlada pri zapisu kratic nered in vsak lahko po lastni volji tvori nove kratice.
4 Sklep
V prispevku je predstavljena raba veznikov in predlogov v razvezavah in kraticah. Kljub temu da se predlogi in vezniki iz razvezav v kraticah večinoma ne krnijo, se je v besedilih pojavilo nekaj tovrstnih primerov. Vzroki za krnjenje veznika in predloga so lahko večpomenskost, variantnost zapisa, prepoznavnost in ne nazadnje tudi lažja izgovarjava ter raba v stavku. Opozoriti gre, da se nekatere kratice tvorijo s krnom veznika in/ali predloga predvsem zaradi prepoznavnosti in neza-menljivosti z drugimi pomeni; tak primer je npr. IIT - Inovativnost in tehnologija -, ki bi ga utegnili zamenjati z IT - informacijska tehnologija. Podobno velja tudi za kratico CZD - Center za dehumanizacijo -, ki se brez predloga realizira v CD in lahko ponazarja kar pet različnih razvezav. Poudarjeno je, da so uporabniki brez ustreznega normativnega priročnika in/ali slovarja prepuščeni lastni presoji pri načinu tvorbe kratic in zato je gradnja normativnega priročnika in vzpostavitev strožjih pravil za tvorbo kratic nujna.
literatura
Acronym Finder (http://www.acronymfinder.com/).
Gale 2006 = Acronyms, Initialisms and Abbreviations Dictionary, New York: Gale Research Co., 382006.
Barnhart 1995 = Robert Barnhart (ur.), The Barnhart Abbreviations Dictionary, New York: John Wiley & Sons, 1995.
Benedetto Mattia 1997 = Fioretta Benedetto Mattia, Elsevier's Dictionary of Acronyms, Initialisms, Abbreviations and Symbols, Amsterdam: Elsevier Science B.V., 1997.
Dale — Puttick 1999 = Rodney Dale - Steve Puttick, The Wordsworth Dictionary of Abbreviations and Acronyms, Hertfordshire: Wordsworth, 1999.
De Sola 1986 = Ralph De Sola, Abbreviations Dictionary, New York - Amsterdam - Oxford: Elsevier, 71986 (11958).
Fergusson 2000 = Rosalind Fergusson, The New Penguin Dictionary of Abbreviations: from A to Z, London: Penguin, 2000.
Galende D^az 2000 = Juan Carlos Galende D^az, Diccionario General de Abreviaturas Espanolas, Madrid: Editorial Verbum, 22000 (11997).
Jarnovič 2000/01 = Urška Jarnovič, Krajšave v SP 2001, Slava 14 (2000/01), št. 1-2, 34-44.
Jung - Jung - Hagge 1991 = Heidrun Jung - Udo O. H. Jung - H. P. Hagge, The Dictionary of Acronyms and Abbreviations in Applied Linguistics and Language Learning, New York: Peter Lang Publishing Group, 1991.
Koblischke 1983 = Heinz Koblischke, Großes Abkürzungsbuch, Leipzig: VEB Bibliographisches Institut, 1983.
Malossini 1999 = Andrea Malossini, Dizionario delle sigle e degli acronimi, Milano: A. Vallardi, 1999.
Murith - Bocabeille 1992 = Jean Murith - Jean-Marc Bocabeille, Dictionnaire des abreviations et acronymes: scientifiques, techniques, medicaux, economiques, juridiques = Dicitionary of scientific, technical, medical, economic, legal abbreviations and acronyms, Paris: TEC & DOC Lavoisier, 1992.
Paxton 1983 = John Paxton (ur.), Everyman's Dictionary of Abbreviations, London: J. M. Dent & Sons, 31983 (11975).
Perenič 1995 = Gorazd Perenič, KRAP ali Kratice splošnih aktov: odlok o določanju kratic, sestavljanje kratic, izjeme, objava, evidenčni seznam, Pravna praksa 14 (1995), št. 18, I-XII. (Priloga.)
Righini 2001 = Enrico Righini, Dizionario di sigle abbreviazioni e simboli, Bologna: Zanichelli, 2001.
Slovar krajšav (http://www.termania.net/Search.aspx/Dictionary?dictionaryId=66).
Slovarček krajšav (http://bos.zrc-sazu.si/kratice.html).
SP 2001 = Slovenski pravopis, Ljubljana: SAZU oz. ZRC SAZU (izd.) - ZRC SAZU, Založba ZRC (zal.), 2001.
Steinhauer 2005 = Anja Steinhauer, Das Wörterbuch der Abkürzungen, Mannheim: Duden Verlag, 2005.
Toporišič 2000 = Jože Toporišič, Slovenska slovnica, Maribor: Obzorja, ^2000 (11976).
UL RS 80/1994 = Spremembe in dopolnitve poslovnika Državnega zbora, Uradni list RS 80/1994 (http://www.uradni-list.si/1/content?id=70988#!/Spremembe-in-dopolnitve-poslovnika--Drzavnega-zbora).
UL RS 57/1995 = Odlok o določanju kratic aktov, Uradni list RS 57/1995 (http://www.uradni-list. si/1/content?id=16447).
Summary
The use of conjunctions and prepositions in forming abbreviations
This article presents the use of conjunctions and prepositions in fully written-out forms and abbreviations. A selection of pairs of abbreviations and fully written-out forms obtained through an algorithm for automatically identifying abbreviations is used to examine the frequency of conjunctions and prepositions in abbreviations. Based on the examination of Slovenian abbreviations, it is established that there are relatively few cases in which abbreviations contain a conjunction and/or a preposition (i.e., only 1.5%), but they prove interesting for study and discussion. The occurrence of prepositions and conjunctions in abbreviations can have various reasons, but in any case Slovenian is not an exception: abbreviations with conjunctions and prepositions can also be found in certain other languages. Emphasis is placed on the need to compile a normative guide and establish more precise rules for forming abbreviations.
Mateja Curk
Anglizacija jezika v odvisnosti
od družbenega profila literarnih oseb
v sodobnih slovenskih proznih delih
CoBiss: 1.01
V prispevku analiziramo jezikovne značilnosti iz angleščine prevzetih prvin, s katerimi se prek jezika zrcalijo podobe literarnih oseb v štirih slovenskih proznih delih. Glede na ugotovitve empirične analize in na osnovi literarnim osebam pripisanega družbenega profila prispevek sklenemo z ugotovitvijo o odvisnosti procesa anglizacije jezika od družbenega profila literarnih oseb v izbranih delih.
Ključne besede: sodobna slovenska proza, družbeni profil literarnih oseb, anglizmi, sistemsko prevzeti leksemi, nepodomačene (citatne) jezikovne prvine
The Anglicization Process Depending on the Social Profile of Literary Characters in Contemporary Slovenian Prose
This paper analyzes the characteristics of linguistic elements borrowed from English through which the images of literary characters in four Slovenian prose works are reflected through language. Based on the findings of an empirical analysis and on the social profile attributed to literary characters, the paper concludes with findings regarding the dependency of the Anglicization process on the social profile of literary characters in contemporary Slovenian prose.
Keywords: contemporary Slovenian prose, social profile of literary characters, Anglicisms, systemically borrowed linguistic elements, quoted linguistic elements
1 uvOD
Raziskavo1 procesa anglizacije jezika je spodbudilo dejstvo, da je v sodobnem globaliziranem svetu angleščini uspelo pridobiti prestižni pomen med jeziki. Vpliv svetovno razširjene angleščine na druge jezike je zanimivo opazovati z vidika rabe anglizmov2 v vsakdanjih različicah govorjene (pogovorne) slovenščine, ki jo imenujemo tudi govorice družbenih okolij (ali sociolekti po Durrell 2004, Skubic 2005). Relevantnost raziskovanja prvotno govorjenih različic slovenskega jezika
Raziskava je bila opravljena v okviru doktorskega študija pod somentorstvom doc. dr. Helene Dobrovoljc na Podiplomski šoli ZRC SAZU v Ljubljani.
V strokovni literaturi so anglizmi pogosto opredeljeni kot leksikalne prvine, prevzete iz angleškega jezika (Kalin Golob 2001: 240). Glede na jezikovne prvine v analiziranem gradivu in nekatere jezikoslovne razprave med anglizme prištevamo tudi prvine, ki so bile prevzete prek angleščine iz drugih jezikov, s katerimi je globalni jezik v stiku (prim. Dobrovoljc - Bizjak Končar 2010: 94; Domanska 2008). Tako opredelitev predlaga tudi A. Onysko, ki med anglizme uvršča »vsako leksikalno, strukturno ali fonološko prvino angleškega jezika, ki je prisotna v jeziku prejemniku in je formalno povezana z angleščino« (Onysko 2007: 11).
1
utemeljujejo novi pristopi, ki so predmet klasičnih dialektoloških raziskav (to so govori pretežno podeželskega okolja oziroma narečja) razširili tudi na področje raziskovanja govoric družbenih okolij, v slovenskih jezikoslovnih raziskavah iz druge polovice 20. stoletja imenovanih tudi mestne govorice (Toporišič 1986), in tako močno vplivali na razvoj sociolingvistike (Kenda-Jež 2004).3 Značilnosti govoric sodobnih družbenih okolij posnemajo tudi posamezna dela novejše slovenske proze, v katerih se kaže poseben vpliv angleščine. Ker pa je literatura v primerjavi z drugimi vrstami diskurzov povsem specifična, imajo tudi v njej rabljeni anglizmi poseben pomen in vlogo.
Raba anglizmov v govoricah različnih družbenih okolij ni značilna le za slovenščino, saj o njihovi vse bolj razširjeni rabi v pogovornih zvrsteh, zlasti pa v vsakdanjem govorjenem jeziku, pišejo tudi raziskovalci drugih jezikov (Doman-ska 2008; Gorup 2000; Šehovic 2009), ki pa le redko analizirajo z anglizmi zaznamovan pogovorni slog literarnega diskurza (Berthele 2000, Lambert 2000). Ker se želimo posvetiti manj znanim, a v sodobnem času aktualnim področjem, bomo v prispevku raziskali, v kolikšni meri je prisotnost anglizmov odvisna od družbenega profila literarnih oseb v izbranih proznih delih.
Raziskavo smo omejili na tiste prvine angleščine, ki se v sodobnem literarnem diskurzu pojavljajo kot stilno opazne prvine bodisi zaradi citatnega (crazy) bodisi zaradi fonetiziranega zapisa (plejstejšn) bodisi zaradi zapisa, ki s svojo ci-tatnostjo sovpada z izgovorno realizacijo v slovenščini (drink).
2 jezikovna analiza
V raziskavo smo vključili štiri prozna besedila, ki so jih avtorji srednje in mlajše generacije ustvarili v obdobju 2000-2012 in jih opazno zaznamuje prisotnost an-glizmov. Gre za družbeno opazna dela, ki razširjajo literarni kanon in so predmet kritične presoje bralcev in kritikov.4 Skupna značilnost izbranih del je prvoosebni pripovedovalec, ki nastopa v vlogi pripovedovalca literarne zgodbe. Ta sega najpogosteje na obrobje družbe.
Čeprav sta dialektologija in sociolingvistika povsem samostojni jezikoslovni disciplini, od katerih se ena ukvarja z »narečji, jezikovnimi različki z relevantno zemljepisno razsloje-nostjo«, druga pa s »sociolekti, jezikovnimi različki z relevantno družbenoplastno in funkcij-skozvrstno razslojenostjo«, Karmen Kenda-Jež - na osnovi poznavanja pionirskih raziskav t. i. urbane dialektologije (Labov 1994) - izpostavlja skupne točke obeh disciplin (Kenda-Jež 2004: 267-268). Omenjene skupne točke so razvidne iz značilnosti raziskav Williama Labo-va, ki so osredotočene na jezikovne razlike med družbenimi sloji prebivalstva velikih metropol, kot je New York. V primerjavi s predhodnimi sociolingvističnimi raziskavami je W. Labov ugotovil, da se tudi »jezikovni različki« (Kenda-Jež 2004) urbanega okolja razlikujejo ne le na leksikalni ravni, ampak na vseh jezikovnih ravneh, tudi na fonološki (Ivic 2001 v Valh Lopert 2008: 124).
Delo Gorana Vojnovica Čefurji raus! (2008) je bilo kot avtorjev prvenec leta 2009 nagrajeno z nagrado Prešernovega sklada in leta 2008 z nagrado kresnik za najboljši roman. Prodanih je bilo več kot 15.000 izvodov dela.
3
Andrej Ermenc Skubic (r. 1967), Fužinski bluz (2001): Osebe romana so univerzitetna profesorica jezikoslovja Vera Višnar, ki se po ločitvi in upokojitvi iz akademskih krogov preseli v stanovanjsko naselje na obrobju Ljubljane; v delirij ujeti nekdanji pripadnik hevimetalske subkulture Petek Sokič, ki s prodajo oglasnika komaj plačuje najemnino za sorodnikovo stanovanje; nepremičninski agent Igor Ščinkovec, ki več časa kot posredniškim poslom s prodajo stanovanj nameni iskanju donosnejših, a nelegalnih zaslužkov; in najstnica iz nacionalno mešane družine, Janina Paškovic.
Dušan Čater (r. 1968), Ata je spet pijan (2002): Protagonist Ata Čatko se bolj kot s pisateljevanjem ukvarja z mafijskimi posli izterjevanja denarja. Pisateljem pogosto pripisanemu klišeju o pijančevanju pa doda uživanje prepovedanih drog.
Goran Vojnovic (r. 1980), Čefurji raus! (2008): Večkulturna podoba slovenskih družbenih okolij je upodobljena s perspektive potomca priseljencev iz držav nekdanje Jugoslavije, Marka Dordica. V ospredju je protagonistovo dokumentiranje ene od govoric migrantske skupnosti, in sicer tiste, ki živi v ljubljanski soseski Fužine.
Goran Vojnovic, Jugoslavija, moja dežela (2012): Tako kot Marko Dordic je tudi Vladan Borojevic predstavnik druge generacije priseljencev in prihaja iz nacionalno mešane družine. Zgodbo o iskanju protagonistove identitete zaznamuje življenje v različnih kulturnih okoljih na prostoru nekdanje Jugoslavije.
Na osnovi družbenega profila, ki je pripisan literarnim osebam, v prispevku pokažemo, kako bralec spoznanja o družbeni identiteti posameznih literarnih oseb pridobiva tudi skozi jezikovni model posameznika. Empirično morda najbolj ulovljiv je pregled rabe anglizmov, ki jih razprave v preteklosti (Gjurin 1974) prepoznavajo kot elemente govorice mlajših oseb, zanimalo pa nas bo, ali je trditev mogoče razširiti na druge starostne skupine in ali je raba anglizmov odvisna tudi od družbenega statusa, izobrazbe in nekaterih drugih dejavnikov.
Pri jezikovni analizi izbranih proznih del smo uporabili metodo empiričnega pregleda jezikovnega gradiva in izpisovanja iskanih jezikovnih prvin. Pregled je pokazal, da anglizmi v izbranih delih označujejo:
[A]	predmete in pojave novejšega časa, za katere slovenščina ni razvila samostojnega izrazja, a so v vsakodnevnih govoricah sodobnih družbenih okolij razmeroma pogosto prisotni: tehnični in športni izrazi, pogosto povezani s procesom determinologizacije (npr. badminton (< angl. badminton), bovling (< angl. bowling), cd player cd playerja (< angl. CD player), didžej (< angl. DJ), džoging (< angl. jogging), evro (< angl. Euro), guglati (< angl. Google), imidž (< angl. image), internet (< angl. Internet, inter-network), plejstejšn (< angl. playstation), surfati (< angl. surfing));
[B]	predmete in pojave, za katere se je v slovenščini že uveljavil sinonimni neprevzeti izraz, a se v pogovorni rabi pojavlja anglizem (basket (< angl. basket-ball), drink (< angl. drink), fajt (< angl. fight), keš (< angl. cash), lajf
(< angl. life), mejl (< angl. mail), parking (< angl. parking), sori (< angl. sorry), tim (< angl. team)). Na osnovi izsledkov empiričnega pregleda nas je pri raziskovanju povezave med prisotnostjo anglizmov in družbenim profilom literarnih oseb zanimalo:
[1]	Ali pisci čutijo potrebo po podomačitvi prevzetih prvin?
[2]	Ali je izbira pisno prilagojenega oziroma neprilagojenega izraza odvisna od literarne osebe?
[3]	Ali je raba anglizmov sistemska in kako sistemsko prevzete prvine izkazujejo prilagoditev na pomenski ravni?
[4]	Ali so natančneje analizirane jezikovne značilnosti v obravnavanih literarnih govoricah bolj značilne za anglizme, za katere se slovenske ustreznice v jezikovni rabi še niso uveljavile, ali za anglizme, za katere obstajajo slovenske ustreznice, ki pa jih govorci v določenem govornem položaju načrtno niso uporabili?5
3 Fisna prilagojenost ali neprilagojenost sistemu slovenskega jezika
Pri prevzeti leksiki se v slovenskem jeziku srečujemo predvsem s soobstojem pisno neprilagojenih (citatnih) in pisno prilagojenih (izposojenih) različic (Dobro-voljc - Bizjak Končar 2010), npr. beef steak - biftek. Za pričujočo raziskavo je ugotavljanje prisotnosti rabe citatnih ali podomačenih oblik zapisa prevzetih prvin pomembno, ker iz tega sklepamo o piščevem prikazovanju jezikovne izobraženosti, osveščenosti in kreativnosti literarnih oseb. Načeloma velja, da se pisna prilagoditev angleške besede povezuje z nepoznavanjem angleščine kot jezika, zato se anglizmi v izvirni obliki pogosteje ohranjajo v družbenih skupinah, ki angleščino dobro obvladujejo, npr. mlajši govorci in izobraženci, pripadniki subkultur in drugi.
V	dosedanjih raziskavah značilnosti oblike prevzetih jezikovnih prvin je bilo ugotovljeno, da se predvsem novejši anglizmi pojavljajo v »nestabilnih, dvojnih ali celo več oblikah, drugi so nekje vmes, spet drugi so že popolnoma poslovenjeni in večina slovenskih govorcev v njih ne zazna več tujih prvin« (Šabec 2006: 209, prim. s skupino A v prispevku navedenih anglizmov).
V	primerjavi z novejšimi anglizmi pa anglizmi, ki so bili v slovenščino sprejeti za poimenovanje predmetov in pojmov, za katere v slovenščini ni bilo ustreznega domačega izraza, pogosto nimajo »pridiha tujskosti«, mogoče pa je tudi, da so v rabi že toliko časa, da je njihova oblika ustaljena (Šabec 2006, prim. s skupino B v prispevku navedenih anglizmov).
Enako velja za tvorjenke s sestavnim delom, prevzetim iz angleškega jezika. Zanje je značilno, da je izvor njihovih sestavnih delov zabrisan, npr. guglati
5 Posebnost so primeri sočasne rabe angleškega izraza in slovenske ustreznice: »Oneway ticket,« sem rekel. »Enosmerna!« (Ata Čatko, Čater 2002: 206).
je glagol, ki pomeni 'brskati z iskalnikom Google' (tako še surfati, šejkati ipd.) (prim. pseudo-anglicisms po Onysko 2007, psevdoizposojenke po Stramljič Breznik 2008: 150).
Za analizo smo ločeno obravnavali tiste anglizme, ki so v literarnih govoricah rabljeni v (3.1) pisno nepodomačeni, tj. citatni, ali (3.2) podomačeni obliki.6
V nadaljevanju najprej predstavljamo tujejezične prvine iz angleščine in -glede na povezavo med rabo anglizmov in družbenim profilom literarnih oseb -kažemo, v katerih govornih položajih literarni govorci ne čutijo potrebe po prilagajanju prvin angleškega jezika svojemu jezikovnemu sistemu.
3.1 Pisno neprilagojeni anglizmi
Specifičnost neprilagojenih angleških prvin v literarnih govoricah določajo govorni položaji, v katerih literarne osebe te prvine rabijo. Pri pregledu izbranih besedil smo opazili, da so citatno rabljene tujejezične prvine prisotne:
3.1.1	V posebnih besedilnih položajih, ko literarne osebe navajajo neko drugo besedilo, zapisano v angleškem jeziku, npr. naslovi in citirani deli pesmi, javni napisi ipd. Ti položaji so podobni govornim položajem, v katerih so v medijih, oglaševanju, popularni kulturi in tehnologiji prav tako načrtno rabljene citatne oblike angliz-mov (gl. Picone 1996).
Z njim se bori tisti domiselni viški jezikovni trot, ki si je nad trgovino izobesil napis JUWELIR. (Vera Višnar, Skubic 2001: 68 - poud. M. C.)
Telo me je še vedno malce bolelo, pa sem nekako nihal med tem, ali naj ostanem ali grem. Should I stay or should I go. (Ata Čatko, Čater 2002: 73 - poud. M. C.) Na stavbi, kjer naj bi se vse skupaj dogajalo, je z rdečim flumastrom na veliko pisalo: STRIPTEASE TONIGHT!, kar se, amiši moji, če se lahko spet malce pohecam, prebere: striptis tunajt. (Ata Čatko, Čater 2002: 179 - poud. M. C.)
3.1.2	V govornih položajih, značilnih za literarni diskurz, se angleški citati pojavijo tako (a) v glasu pripovedovalčeve pripovedi kot tudi (b) v položajih, ko prvoosebni pripovedovalec citira drugo osebo v premem govoru in na ta način posnema v angleškem jeziku tvorjeni govor (prim. Bahtin 2007).7
(a)	Izgubil sem se. Pa ne namenoma. Sorry. (Ata Čatko, Čater 2002: 67 - poud. M. C.)
Bil sem otrok, remember! (Ata Čatko, Čater 2002: 17 - poud. M. C.) Če bi naju zdejle Mirsad vidu. U, ja, to bi blo pa ful bad. (Janina Paškovic, Skubic 2001: 228 - poud. M. C.)
To je bila pač zame prispodoba vojne v Bosni, en velik »sevdah nightmare«, ena sama krvava orgija duševne bolečine (Vladan Borojevic, Vojnovic 2012: 199 - poud. M. C.).
Pri tem moramo upoštevati, da v primeru anglizmov, ki prilagoditev slovenskemu jeziku izkazujejo v neimenovalniški obliki, ne moremo biti prepričani, ali so prilagojeni ali neprilagojeni, npr. dandy, dreadlocks, drink, night club, parking.
Citatne oblike so v nekaterih primerih tudi grafično zaznamovane z ležečo pisavo ali so zapisane v narekovajih ali z velikimi tiskanimi črkami, s čimer se opazneje ločijo od ostalega dela besedila.
6
(b)	Uni trije so bli takoj trezni, sam drl so se, Stefan run, Stefan run, [...] Pol ti pa pride Stefan
Švedanin kar naenkrat nazaj. Pa prav, Your cops are crazy. Voda teče od njega, mlaka se mu nabira pod ritjo. [...] Pa je moru oblečen skočt v vodo. Pa plavat. Ko je naredu en krog, so rekl, če je fajn. Yes sir! So rekl, no pol pa še. (Janina Paškovic, Skubic 2001: 60 - poud. M. C.)
So it goes, kot bi rekel stanovski kolega ... Kdo že? (Ata Čatko, Čater 2002: 69 - poud. M. C.)
Med razlogi za jezikovno izbiro nepodomačenih anglizmov, t. i. citatov, najnovejše študije navajajo tudi sociolingvistična dejstva, kot je povezanost z določeno »socialno ali profesionalno skupnostjo« (Stankovska 2013: 403). O tem, da »v nekaterih družbenih slojih dajejo pisanju ,po tuje' prednost tudi iz nejezikovnih motivov, torej ne zato, ker slovenski jezik ne bi imel ustreznega domačega izraza ali pa zato, ker bi bil ta uporabljen za kak drug pomen«, pišejo tudi druge raziskave - zlasti tiste, ki neprilagojenost tujejezičnih prvin pripisujejo substandardnim različicam slovenščine (slengu) (Dobrovoljc 2004: 175).
V študijah prisotno povezavo anglizmov z jezikovnim prestižem, posnemanjem jezikovnih navad dominantnih družbenih skupin ter zlasti med mladimi pogosto težnjo po razlikovanju in unikatnosti tudi v načinu izražanja (Domanska 2008: 15) smo preverili na primeru literarnih besedil. Na osnovi pregleda govornih položajev, v katerih literarne osebe rabijo pisno neprilagojene anglizme, ugotavljamo, da se težnja po jezikovnem prestižu povezuje z željo po drugačnosti. Slednja je prisotna ne le v govoricah najstnikov, ampak tudi mlajših odraslih literarnih govorcev in se kaže v odmiku od predpisov, ki usmerjajo k podomačevanju. Poleg tega spodaj navedeni zgledi dokazujejo, da se težnja po jezikovnem prestižu povezuje tudi z literarnim posnemanjem jezikovnih značilnosti subkultur anglosaškega sveta.
Zanimiva je ugotovitev, da se ob prevzemanju angleških leksikalnih prvin slovenski jezik tudi skladenjsko prilagaja prevladujoči angleščini. Značilno slovensko skladenjsko strukturo pridevnik + samostalnik vse pogosteje nadomešča tip zvez rock band, ki bi ga standardna slovenščina prevajala v zvezo površinsko izraženega pridevnika in samostalnika (rokovski bend), pogovorno pa se ohranja angleška zveza nespremenjena, četudi funkcijsko nastopa tudi rock v vlogi pridevnika. Takih zvez je tudi v analiziranih besedilih veliko:
spooky lokal (Janina Paškovic, Skubic 2001: 145),
rock bend (Igor Ščinkovec, Skubic 2001: 158),
hardcore general (Peter Sokič, Skubic 2001: 164),
hardcore scena (Peter Sokič, Skubic 2001: 85),
hardcore speed death metal festival (Peter Sokič, Skubic 2001: 85),
wellness svet (Vladan Borojevic, Vojnovic 2012: 234),
last minute sedež (Ata Čatko, Čater 2002: 203),
dream team (Igor Ščinkovec, Skubic 2001: 239-240),
CD shop (Marko Dordic, Vojnovic 2008: 179),
internet cafe (Vladan Borojevic, Vojnovic 2012: 64).
3.2 Pisno prilagojeni anglizmi
Glede na družbeni profil literarnih oseb smo pri pregledu obravnavanih proznih del najprej opazili, da - v primerjavi s pisno neprilagojenimi - poslovenjene anglizme najdemo tudi v govorici najstarejše govorke. Med lekseme, z rabo katerih se upokojena profesorica jezikoslovja komaj opazno odmakne od standardnega jezika, sodijo: japi (< angl. yuppie), kemp (< angl. camp), lezbijka (< angl. lesbian), seksi (< angl. sexy).
S pregledom govoric drugih literarnih oseb smo ugotovili, da so prevzete jezikovne prvine v večini primerov prilagojene pisnemu, oblikoslovnemu in skladenjskemu sistemu slovenskega jezika. Ugotovitev potrjujejo v nadaljevanju opisane značilnosti prilagoditve prevzetih prvin na različnih jezikovnih ravneh, s katerimi dokazujemo, da je raba pisno prilagojenih anglizmov sistemska. Opis značilnosti podkrepimo z zgledi, ki obenem nakazujejo, da je raba anglizmov v literarnem diskurzu načrtna, saj za večino pisno prilagojenih anglizmov v slovenskem jeziku obstajajo domače ustreznice.
Po Rudolfu Filipovicu je za proces podomačevanja jezikovne oblike na gla-soslovni ravni značilno, da tujejezične foneme nadomestijo fonemi slovenskega glasoslovnega sistema (Filipovic 1990 v Gorup 2000). To se v analiziranem jezikovnem gradivu kaže na ravni fonetičnega zapisa prevzetih prvin (bed (< angl. bad), bulšit (< angl. bullshit), displej (< angl. display), fajn (< angl. fine), frend (< angl. friend)). Zlasti za lekseme, ki so bili prevzeti v novejšem času, pa v jezikovnem gradivu najdemo več variant zapisa - avtiaut (< angl. out), džojntidžoint (< angl. joint).
Za prilagajanje prevzetih leksikalnih prvin so na oblikoslovni ravni, kot potrjujejo primeri iz obravnavanega gradiva, značilne tri faze, in sicer: 1) v jeziku prejemniku se uveljavi osnovna oblikoslovna oblika (drink (< angl. drink), staf (< angl. staff)), 2) prevzeta oblikoslovna kategorija je sprejeta med kategorije jezika prejemnika (diler (< angl. dealer), filing (< angl. feeling), parking (< angl. parking)), 3) prevzete leksi-kalne prvine so vključene v skladenjski in spregatveni sistem jezika prejemnika (densati (< angl. to dance), finiširati (< angl. to finish), šejkati (< angl. to shake)) (Filipovic 1990 v Gorup 2000), kar omogoča njihova besedotvorna prilagoditev.
Prilagojenost prevzetih prvin zakonitostim slovenskega jezika izkazujejo tudi nekatere druge značilnosti rabe. Med njimi je sistemu slovenskega jezika na specifičen način prilagojena raba posameznih prevzetih prvin, ki so rabljene v neformalnih govornih položajih in različnih vsebinskih kontekstih. Jezikovne prvine, ki jim glede na značilnosti rabe ustreza oznaka sistemsko prevzeti leksemi, I. Makarova opredeli glede na rabo v pogovorni slovenščini, kjer v večini primerov nastopajo »kot dvojnice nevtralnih leksemov«, ter jih skladno s tem imenuje kolokvializmi (Makarova 2001: 47-48),8 kar pomeni, da jih umešča v sistem pogovornega jezika.
Glede na ugotovitve Irine Makarove je pri analizi značilnosti rabe prevzetih prvin v vsakdanjem govorjenem jeziku treba upoštevati predvsem štiri vidike. Mednje Makarova (2001: 48) poleg (1) izvora in (2) razširjenosti rabe uvršča tudi (3) govorni položaj prevzetih prvin, za katere v slovenskem jeziku obstajajo domače ustreznice, ter (4) pomensko prilagajanje (oženje, širitev, premik pomena), posebej zaznamovano s težnjo po posploševanju pomena.
3.2.1 Pomensko prilagajanje sistemsko prevzetih anglizmov
Za posamezne sistemsko prevzete leksikalne prvine, ki so v prejemnem jeziku popolnoma prilagojene in neomejeno rabljene, je značilno tudi pomensko prilagajanje (Kalin Golob 2001; prim. Gorup 2000: 280-281). V nadaljevanju predstavljamo, pri katerih sistemsko prevzetih leksikalnih prvinah smo ob pregledu opazili to specifično značilnost.
Pomenska sprememba je »pojav, ko pri danem leksemu na časovni osi (ob spreminjanju glasovja) pride do spremembe pomena, ne pa tudi do spremembe oblike« (Šekli 2011: 26). Glede na spremembe, ki so značilne za prilagajanje prevzetih leksikalnih prvin na pomenski ravni, je Rudolf Filipovic (1986) oblikoval tri kategorije:
[1]	Prevzete leksikalne prvine, ki imajo enak pomen kot v izvornem jeziku.
[2]	Prvine, ki so prevzete v posebnih kontekstih in imajo v prejemnem jeziku le nekatere pomene (zoženje pomena).
[3]	Prvine, ki so v prejemnem jeziku rabljene v pomenu, ki ga v izvornem jeziku niso imele (širjenje pomena) (Kalin Golob 2001: 237).
Znotraj jezikovnega sistema pomenske spremembe zajemajo predvsem »oženje in širjenje pomena, pa tudi lepšanje in slabšanje pomena« (Šekli 2011: 26). Da je za raziskavo prevzetih prvin, z rabo katerih literarni govorci posnemajo značilnosti govorjenega jezika, posebej relevantna širitev pomena, je z raziskavo leksike, ki je v bosanskem pogovornem jeziku rabljena daljše časovno obdobje (kralj/kraljica), dokazala že Amela Šehovic (2009; prim. Picone 1996).
Tako kot za leksikalne prvine, prevzete v starejših obdobjih, je širitev pomena značilna tudi za posamezne sistemsko prevzete anglizme, ki so v jezikovni rabi prisotni dlje časa, so zato ustaljeni ter se v vsakdanjih govoricah pojavljajo v raznolikih kontekstih. Mednje spadata anglizma ful (< angl. full) in kul (< angl. cool), za katera je že Skubic (2005: 215-216) ugotavljal, da sta pomensko izredno široka, njun pomen pa je vedno odvisen od konteksta.
To potrjuje tudi analizirano jezikovno gradivo, v katerem je ful v slovenskem jezikovnem kontekstu najpogosteje rabljen v pomenu 'zelo':
Tipa se režita ko da sta ful vesela, v bistvu kao da sta ful prijazna (Peter Sokič, Skubic 2001: 169 - poud. M. C.).
Kul pa je v analiziranem gradivu pogosto rabljen v pomenih: ' 'všečen':
Mislim, sej mora bit ful enih kul stvari za delat, če si morska klobasa, sam mi tega sploh ne vemo, ko se nam druge stvari zdijo kul (Janina Paškovic, Skubic 2001: 141-142 - poud. M. C.).
Saj ne rečem, da je Slovan kul klub (Marko Bordic, Vojnovic 2008: 17 - poud. M. C.).
' 'dober, v redu ali super':
Tako v trenerki je čisto druga. Kul je (Marko Dordič, Vojnovic 2008: 109 - poud. M. C.).
Nič tazga. Vsi smo to delal. Vse kul (Vladan Borojevič, Vojnovic 2012: 170 - poud.
M. C.).
Ponazorjene pomenske spremembe obravnavanih leksemov dokazuje primerjava s pomeni, ki jih imata leksema cool in full v angleškem jezikovnem kontekstu:9
Be cool. 'tak, ki je miren', prvotno 'hladen'
She tried to make her voice cool and commanding. 'tak, ki je miren, premišljen'
It looked cool and casual, but not provocative. 'tak, ki je videti sproščeno, modno'
The Keene State College sounds cool too. 'tak, za kakršnega se zdi, da ima določeno mero
prestiža'
A full week passed before we had our answer. 'tak, ki traja cel teden'
May I have full authority? 'tak, ki želi imeti popolno avtoriteto'
Poleg vsebinskega konteksta na širitev pomena vpliva tudi raba v posebnih govornih položajih, v katerih so anglizmi, kot so fak (< angl. fuck), ful, kul, sori (< angl. sorry), šit (< angl. shit), rabljeni kot prislovi, medmeti ali v pridevniški rabi (primer šit, gl. Zuljan Kumar 2009). Spodnji primeri dialogov tudi kažejo, da so anglizmi v govornih položajih, ki so v vsakdanjih govoricah značilni za pogovore v sproščenem ožjem krogu, rabljeni samostojno.
»Fak!« je rekel Dostojevski in se nasmehnil (Ata Čatko, Čater 2002: 51 - poud. M. C.).
»Sori, Čatko. Obisk imam, pa te ne morem povabiti naprej,« je rekel (Ata Čatko, Čater
2002: 83 - poud. M. C.).
»Šit,« sem rekel. »Pa še kakšen šit, Čatko.« (Ata Čatko, Čater 2002: 174 - poud. M. C.).
Glede na to, kaj literarni govorci z anglizmi poimenujejo, primeri fak, ful, kul, sori in šit nakazujejo, da je širitev pomena značilna za anglizme, ki označujejo ustaljen in sinonimen slovenski izraz. Ti anglizmi so v veliki večini primerov pisno prilagojeni, a kljub temu smo prilagoditev na pomenski ravni označili kot specifičen način zaznamovanja sistemsko prevzetih leksikalnih prvin. Kako lahko na osnovi analiziranega gradiva to utemeljimo?
Ugotovitev dosedanjih raziskav, ki rabo sistemsko prevzetih leksikalnih prvin predstavljajo kot značilnost govorjenega (pogovornega) jezika nasploh, nadgrajujemo z ugotovitvijo, da je raba sistemsko prevzetih anglizmov, za katere je značilno pomensko prilagajanje, razširjena ne le v literarnih govoricah mlajše generacije, ampak tudi v t. i. ekscesnih govoricah mlajših odraslih (govorcev srednjih let) (prim. Radovanovic 1986, Skubic 2005).10 Anglizmov iz te skupine ne rabi le najstarejša govorka, ki zaradi tendence po rabi domačih besed v svojo govorico sprejema le anglizme, ki so v pogovornem jeziku prisotni že dlje časa (vikend).
9	Zgledi rabe leksemov cool in full v angleškem jezikovnem okolju so izpisani iz korpusa Gigafi-da, dostopnega na www.gigafida.net, in s spletne strani sentence.yourdictonary.com, dostop do obojega 4. 9. 2014.
10	Z izrazom ekscesni sociolekt se po Skubicu (2005: 214) označuje sproščen vsakodnevni pogovorni jezik, odmaknjen od norme knjižnojezikovnega standarda, ki ga od t. i. slenga, ki je vezan na mladostnike, razlikuje prav to: starostna skupina govorcev.
4 sklep
Doslej se je posnemanje govoric družbenih okolij v prestižno izbranem jeziku literature povezovalo s spreminjanjem družbenih in ekonomskih razmer. Poleg prestižnosti angleščine kot sodobne lingue france raziskovalci spremembe jezikovnega izraza literarnega jezika, ki se med drugim kažejo v prisotnosti an-glizmov v sodobni literaturi, pripisujejo vplivu procesa kulturne globalizacije na spreminjanje pogleda na posameznikovo identiteto in posredno tudi na spremembe pisateljevega dojemanja procesa pisanja in knjige kot medija (Thomsen 2008: 5).
Z raziskavo, v kateri smo prisotnost anglizmov preučevali v odvisnosti od družbenega profila literarnih oseb izbranih slovenskih proznih del, smo dokazali, da je prisotnost anglizmov odvisna tudi od značilnosti družbenega profila govorca, kot so starost, izobrazba in poklic, ekonomski položaj, pripadnost ekscesni družbeni skupini (na primer subkulturi).
V jezikoslovnih študijah iz sredine 20. stoletja (Gjurin 1974) uveljavljeno mnenje, ki rabo anglizmov opredeljuje kot značilnost govorice mladih, v prispevku dopolnjuje opažanje, da določene anglizme uporabljajo ne le govorci mlajše, ampak tudi mlajše srednje in srednje generacije.
Primer najstarejše govorke, upokojene univerzitetne profesorice jezikoslovja, dokazuje, da na manj raznoliko rabo anglizmov poleg starosti vpliva tudi višja izobrazba in poklic. Večja raznolikost anglizmov pa se zlasti pri mlajših odraslih literarnih osebah povezuje z nižjo izobrazbo, slabšim ekonomskim položajem, pripadnostjo ekscesnim družbenim skupinam ali nekdanjo pripadnostjo hevimetalski subkulturi.
Z raziskavo odvisnosti rabe anglizmov od družbenega profila literarnih oseb se je potrdila ugotovitev novejših jezikoslovnih raziskav, ki rabo anglizmov, pogosto tudi namesto slovenskih ustreznic, povezuje večinoma z mlajšo generacijo govorcev. Nadgradnja teh ugotovitev, ki jo ponuja profil literarnih oseb v obravnavanih proznih delih, pa kaže, da se anglizmi pojavljajo tudi v literarnih govoricah, ki jih po Andreju E. Skubicu imenujemo ekscesni sociolekti in za katere je tipična težnja govorca po »izstopu iz prevladujočega družbenega razmerja sil in zavzetju distanciranega, brezbrižnega ali kritično provokativnega odnosa do njega; skratka, izstop iz konvencionalno dovoljenega« (Skubic 2005: 214).
viRI
Čater 2002 = Dušan Čater, Ata je spet pijan, Ljubljana: DZS, 2002.
Skubic 2001 = Andrej Ermenc Skubic, Fužinski bluz, Ljubljana: Študentska založba Beletrina, 2001. Vojnovic 2008 = Goran Vojnovic, Čefurji raus!, Ljubljana: Študentska založba Beletrina, 2008. Vojnovic 2012 = Goran Vojnovic, Jugoslavija, moja dežela, Ljubljana: Študentska založba Beletri-na, 2012.
literatura
Bahtin 2007 = Mihail Mihajlovič Bahtin, Problemi poetike Dostojevskega, Ljubljana: Literarno--umetniško društvo Literatura, 2007.
Berthele 2000 = Raphael Berthele, Translating African-American vernacular English into German: the problem of 'Jim' in Mark Twain's Huckleberry Finn, Journal of Sociolinguistics 4 (2000), št. 4, 588-613.
Dobrovoljc 2004 = Helena Dobrovoljc, Pravopisje na Slovenskem, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2004 (Lingua Slovenica).
Dobrovoljc - Bizjak Končar 2010 = Helena Dobrovoljc - Aleksandra Bizjak Končar, Proces po-domačevanja in vprašanje pisanja novejših prevzetih besed, Jezikoslovni zapiski 16 (2010), št. 2, 91-110.
Domanska 2008 = Anna Domanska, On the Consciousness of anglicisms in Norwegian youth language, University i Bergen, 2008 (https://bora.uib.no/handle/1956/3659), dostop 10. 10. 2013.
Durrell 2004 = Martin Durrell, Sociolect, v: Sociolinguistics: International Handbook of the Science of Language and Society 1, ur. Urlich Ammon - Norbert Dittmar - Klaus J. Mattheier - Peter Trudgill, Berlin - New York: Walter de Gruyter, 2004, 200-205.
Filipovic 1986 = Rudolf Filipovic, Teorija jezika v kontaktu, Zagreb: Jugoslavenska akademija znanosti i umjetnosti, 1986.
Filipovic 1990 = Rudolf Filipovic, Anglicizmi u hrvatskom ili srpskom jeziku, Zagreb: Školska knjiga, 1990.
Gjurin 1974 = Velemir Gjurin, Interesne govorice sleng, žargon, argo, Slavistična revija 22 (1974), št. 1, 65-81.
Gorup 2000 = Radmila Gorup, Lexical Borrowings from German and English into Serbian and Croatian, Journal of the North American Society for Serbian Studies 14 (2000), št. 2, 273-283 (http://www.serbianstudies.org/publications/pdf/Vol14_2_Gorup.pdf), dostop 18. 3. 2014.
Ivic 2001 = Milka Ivic, Pravci u lingvistici, Beograd: Čigoja Štampa, 2001.
Kalin Golob 2001 = Monika Kalin Golob, Med angleščino in slovenščino: prevzemanje in pomenski premiki, Družboslovne razprave 17 (2001), št. 37-38, 235-240.
Kenda-Jež 2004 = Karmen Kenda-Jež, Narečje kot jezikovnozvrstna kategorija v sodobnem jezikoslovju, v: Aktualizacija jezikovnozvrstne teorije na Slovenskem: členitev jezikovne resničnosti = Obdobja 22: metode in zvrsti, ur. Erika Kržišnik, Ljubljana: Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete, 2004, 263-276.
Labov 1994 = William Labov, Principles of Linguistic Change 1: Internal Factors, Oxford -Cambridge: Blackwell, 1994.
Lambert 2008 = Iain B. M. Lambert, Representing Maori speech in Alan Duff's Once Were Warriors, Language and Literature 17 (2008), št. 2, 155-165.
Makarova 2001 = Irina Makarova, Kolokvializmi tujega porekla v pogovorni slovenščini, v: Slovenski knjižni jezik - aktualna vprašanja zgodovinske izkušnje: ob 450-letnici izida prve slovenske knjige: povzetki predavanj, ur. Ada Vidovič Muha, Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za slovanske jezike in književnosti, Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik, 2001, 47-48.
Onysko 2007 = Alexander Onysko, Anglicisms in German: borrowing, lexical productivity, and written codeswitching, Berlin - New York: Walter de Gruyter, 2007 (http://books.google.si/bo-oks?id=kbr2txEYSHAC&printsec=frontcover&hl=sl#v=onepage&q&f=false), dostop 20. 3. 2014.
Picone 1996 = Michael Picone, Anglicisms, Neologisms and Dynamic French, Amsterdam - Philadelphia: John Benjamins Publishing Company, 1996 (http://books.google.si/books?id=e-4G0REShHqIC&printsec=frontcover&hl=sl#v=onepage&q&f=false), dostop 24. 3. 2014.
Radovanovic 1986 = Milorad Radovanovic, Sociolingvistika, Novi Sad: Književna zajednica No-vog Sada, 1986.
Skubic 2005 = Andrej Ermenc Skubic, Obrazi jezika, Ljubljana: Študentska založba, 2005.
Stankovska 2013 = Petra Stankovska, Izposojenke v čeških in slovenskih besedilih, v: Družbena funkcijskost jezika (vidiki, merila, opredelitve), ur. Andreja Žele, Ljubljana: Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, 2013 (Obdobja 32), 403-407.
Stramljič Breznik 2008 = Irena Stramljič Breznik, Prevzete leksemske prvine in njihova besedotvorna zmožnost, Slavistična revija 56 (2008), št. 2, 149-160.
Šabec 2006 = Nada Šabec, Anglicizmi v slovenskih medijih, v: Sinhronija in diahronija v dialekto-loških raziskavah, ur. Mihaela Koletnik - Vera Smole, Maribor: Slavistično društvo Maribor, 2006 (Zora 41), 208-215.
Šehovic 2009 = Amela Šehovic, Leksika razgovornoga bosanskog jezika, v: Senahid Halilovic -Iljas Tanovic - Amela Šehovic, Govor grada Sarajeva i razgovorni bosanski jezik, Sarajevo: Slavistički komitet, 2009, 111-319.
Šekli 2011 = Matej Šekli, Neprevzeto besedje za sorodstvo v slovenščini z vidika zgodovinskega be-sedjeslovja, v: Seminar slovenskega jezika, literature in kulture: zbornik predavanj 47 (2011), ur. Vera Smole, 21-28.
Thomsen 2008 = Mads Rosendahl Thomsen, Mapping World Literature, London - New York: Continuum International Publishing Group, 2008.
Toporišič 1986, 2006 = Jože Toporišič, Morfo(no)loška obremenitev slovenskih zvočnikov, v: Zbornik razprav iz slovenskega jezikoslovja. Tinetu Logarju ob sedemdesetletnici, Ljubljana: SAZU, 1986, 333-350. (Ponatis v: Jože Toporišič, Besedjeslovne razprave, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2006 (Linguistica et philologica 13), 296-308.)
Valh Lopert 2008 = Alenka Valh Lopert, Prevzeto besedje v jeziku komercialne radijske postaje, Jezikoslovni zapiski 14 (2008), št. 1, 123-137.
Zuljan Kumar 2009 = Danila Zuljan Kumar, Jezikovno preklapljanje v jeziku v stiku, v: Slovenski mikrokozmosi: medetnični in medkulturni odnosi, ur. Irena Novak Popov, Ljubljana: Zveza društev Slavistično društvo Slovenije, 2009 (Zbornik Slavističnega društva Slovenije 20), 62-78.
summary
The Anglicization Process Depending on the Social Profile
of Literary Characters in Contemporary Slovenian Prose
This paper investigates the extent to which the presence of Anglicisms depends on the social profile of literary characters in four Slovenian prose works that are clearly marked by the presence of Anglicisms and were written between 2000 and 2012 by recent and new authors. Based on a review of speech situations in which orthographically non-adapted Anglicisms are used, the tendency for linguistic prestige was found to be associated with a desire to be different. This desire is presented not only in teenagers' speech, but also by young adults speaking standard Slovenian, and it is reflected in a violation of rules for nativization. During the review process, it was also determined that borrowed linguistic elements are usually adapted to the Slovenian orthographic, morphological, and syntactic systems. The findings were confirmed by the characteristics of the nativization process of borrowed linguistic elements at various levels of language and—as shown in this paper—the use of orthographically adapted Anglicisms is systemic. Depending on what is named by systemically borrowed elements (e.g., fak 'fuck', ful 'very', kul 'cool', sori 'sorry', šit 'shit', etc.), a broadening of meaning is typical for Anglicisms referring to an established and synonymous Slovenian expression. It is concluded that the use of system-ically borrowed Anglicisms, for which semantic adaptation is characteristic, is not only widely used in the standard discourse of the young people but also in social vernaculars of middle-aged speakers.
I
NIKA SlEBENREICH
obravnava samostalnikov druge moške
sklanjatve s stališča naravne skladnje
CoBiss: 1.01
V prispevku so s pristopom naravne skladnje obdelane posamezne skupine slovenskih samostalnikov druge moške sklanjatve. Z obravnavo teh samostalnikov je predstavljeno delovanje slovenske teorije jezikovne naravnosti na področju oblikoslovja. Ključne besede: naravna skladnja, slovenščina, oblikoslovje, samostalnik, druga moška sklanjatev
Nouns of the Slovenian Second Masculine Declension in the Framework of Natural Syntax
This article uses a Natural Syntax approach to examine individual groups of nouns of the Slovenian second masculine declension. The analysis of these nouns exemplifies the application of this Slovenian theory of linguistic naturalness to morphology. Keywords: Natural Syntax, Slovenian, morphology, noun, second masculine declension
1 Osnovni pojmi naravne skladnje
Naravna skladnja je veja teorije naravnosti, ki je pod peresi nekaterih jezikoslovcev začela nastajati kot odgovor na abstraktne rešitve, ki jih je v sredini 20. stoletja ponujalo tvorbeno glasoslovje. Za njeno delovanje je bistvena predpostavka, da je jezikovna zmožnost prirojena, da ima vsak govorec nezavedno uzaveščen oziroma celo genetsko določen sistem jezikovnih pravil, na podlagi katerih tvori jezikovne zgradbe. Te jezikovne zgradbe so glede na potek govorjenja ali glede kodiranja za človeške možgane lažje ali težje. Tiste, ki so za možgane lažje, so opredeljene kot bolj naravne (Dobrovoljc 2005: 7).
Naravna skladnja deluje tako, da v skladu z osnovnimi merili razporeja jezikovne pojave, ki tako dobijo mesto v t. i. lestvicah naravnosti. Osnovna oblika lestvic naravnosti je >nat (A, B), kjer je A bolj naravno od B. Dovoljeni sta tudi dve razširjeni lestvici, in sicer >nat (A & B, B) in >nat (A, A & B), ki sta veljavni, če je veljavna soodnosna lestvica oblike >nat (A, B).
Pri opisu meril, ki razporejajo jezikovne pojave v lestvice naravnosti, sledim zadnji različici načel (Orešnik 2013). Osnovno merilo za opredeljevanje naravnosti nekega jezikovnega pojava je načelo ugodnega za govorečega in ogovorjenega:
[1]	Govoreči deluje pri sporazumevanju drugače od ogovorjenega. Govoreči uresničuje predvsem težnjo po gospodarnosti, medtem ko je ogovorjeni zainteresiran predvsem za natančnost povedanega. Ker je središče sporazumevanja govoreči, načelo pravi, da je vse, kar je ugodno zanj, bolj naravno. To opisujemo z lestvico >nat (ugodno za govorečega, ugodno za ogovorjenega).
Ostala načela, na podlagi katerih se jezikovni pojavi razvrščajo v lestvice naravnosti, so tesno povezana z zgornjim načelom:
[2]	Načelo najmanjšega napora:
Bolj naravno je tisto, kar govorečemu ob ubesedovanju povzroča manj napora (>nat (manj, bolj) / naporno). Kar je kognitivno preprostejše, je namreč lažje priklicati iz spomina, tvoriti itd.
[3]	Načelo včlenjenosti v zgradbo:
Kar je bolje včlenjeno v svojo zgradbo, je govorečemu bolj naravno od tistega, kar je v neko zgradbo manj včlenjeno (>nat (bolj, manj) / včlenjeno v zgradbo). Kot približek velja, da je za govorca manj naravno, kar tiči na robu zgradbe, in bolj naravno, kar je znotraj nje. In obratno: ogovorjeni začne prej dekodirati, kar je na začetku zgradbe, kot tisto, kar je na sredi zgradbe.
[4]	Načelo o pogostnosti:
Bolj pogosta pojavnica je govorečemu bolj naravna kot manj pogosta pojavnica (>nat (bolj, manj) / pogosto kot pojavnica). Kar je za govorečega kognitivno preprostejše, se namreč bolj uporablja.
[5]	Načelo o majhnem nasproti velikemu razredu:
Kar tvori majhen razred, je za govorečega bolj naravno od tistega, kar tvori velik razred (>nat (majhen, velik) / razred). Med sporočanjem namreč govoreči lažje izbira iz majhnih razredov kot iz velikih.
[6]	Načelo o potekih:
Vsi poteki so naravni (>nat (+, -) / potek). Zgled poteka sta na primer premik in ujemanje. Premiki pogosto prizadenejo drobne besede, ki so pretežno naravne. Podobno se ujemanje pokaže na končnicah, ki so prav tako drobne enote.1
[7]	Načelo o sprejemljivi nasproti nesprejemljivi rabi:
Kar je sprejemljivo, je za govorečega bolj naravno od nesprejemljivega (>nat (+, -) / sprejemljivo). Temeljni razlog za sprejemljivost neke skladenjske enote je ravno njena večja naravnost za govorca v primerjavi z neko soodnosno nesprejemljivo enoto.2
[8]	Tipološko načelo:
Kar je bolj razširjeno po jezikih sveta, je za govorečega bolj naravno (>nat (bolj, manj) / razširjeno v jezikih sveta). V več jezikih se namreč uresničuje tisto, kar je za govorečega kognitivno bolj preprosto.
Lestvice naravnosti torej utemeljujemo s sklicevanjem na zgornje predpostavke v obliki načel. Navadno zadošča, da je lestvica utemeljena z enim od načel, ki podpre bodisi vrednost A bodisi vrednost B lestvice, nepodprta vrednost pa zavzame edino preostalo mesto v lestvici (Orešnik 2011: 8).
Vsak premik iz osnovnega položaja je za govorca naraven. In obratno, ogovorjenega premiki motijo, ker otežujejo dekodiranje.
Recenzent opozarja, da je sprejemljivost odvisna od okoliščin: čevlji z visokimi petami so najbrž sprejemljivi za svečanost, vendar je naravnejša obutev z nizko peto (v smislu manj zapletena, lažje hodimo itd.). Torej: nenaravna enota postane v posebnih okoliščinah sprejemljiva, vendar najbrž ne bolj naravna in zato še vedno zahteva večji napor ali nadzor in povečuje potrebo po predhodni avtomatizaciji. - S to pripombo se strinjam, vendar ne zahteva preubeseditve načela.
1
Lestvice naravnosti predstavljajo bistveni del t. i. izpeljav. Izpeljava je algoritem, v katerem naravna skladnja izračunava napovedi o razmerah v nekem jezikovnem gradivu. Ključnega pomena pri tem so pravila povezovanja, ki uravnavajo povezave soodnosnih vrednosti v lestvicah, udeleženih v kateri koli izpeljavi (Orešnik 2011: 9).
Povezovanji sta dve - vzporedno in križno. Recimo, da sta v izpeljavi prisotni lestvici >nat (A, B) in >nat (C, D). Tedaj vzporedno povezovanje poveže vrednost A z vrednostjo C in vrednost B z vrednostjo D. Nasprotno pa križno povezovanje poveže A z D in B s C.
Ker štejemo vzporedno povezovanje za privzeto,3 ga uporabimo zmeraj, kadar ni razloga za križno povezovanje. Razlog za križno povezovanje je, kadar je izpeljava omejena na jezikovno gradivo znotraj nekega nenaravnega okolja, ki je v lestvici >nat (A, B) opredeljeno kot vrednost B (Orešnik 2011: 9).
2 opis gradiva za vse izpeljave
Slovenska slovnica drugo moško sklanjatev opredeljuje takole: »V to sklanjatev gredo samostalniki moškega spola, ki zaznamujejo moške osebe in imajo v im. ed. končnico -a, v rod. ed. pa -e. Izjema je končnica -e v im. ed.:
vojvod-a	-e -i	-o -i	-o
-i	-0 -ama -i	-ah -ama
-e	-0 -am -e -ah -ami
Vsi samostalniki te sklanjatve se lahko sklanjajo tudi po prvi moški sklanjatvi, torej vojvoda -a -u itd. Namesto končnice -a v im. ed. imajo redki samostalniki -e, npr. kamikaze, Pijade (dalje navadno: Pijade, Pijadi itd.).« (Toporišič 2004: 288) Vendar novejše raziskave in normativni slovarski prikazi izrecno opozarjajo na različne oblikoslovne vzorce teh samostalnikov. Že SP 2001 ponuja med samostalniki moškega spola, ki se v imenovalniku ednine končujejo na -a, šest skupin samostalnikov:4
[1]	-e, tudi -a (tip sluga)
Gre za samostalnike moškega spola na -a, ki se pregibajo po obeh sklanjatvah, to je prvi moški in drugi moški, pri čemer je prednostno sklanjanje po drugi moški paradigmi. Predstavniki te skupine: aga, barba, čača, čiča, čika, dahija, dalajlama, efendija, espada, ha-rambaša, hodža, kadija, knjigovodja, kolovodja, matija, mesija, možina, oddelkovodja, oproda, paša, pevovodja, poslovodja, računovodja, skupinovodja, sluga, spahija, starešina, starika, starosta, strojevodja, ščitonoša, taborovodja, trdina, vladika, vlakovodja, vodonoša, vojskovodja, vojvoda, zborovodja, žagovodja, žerjavovodja.
[2]	-a, tudi -e (tip kolega)
Gre za samostalnike moškega spola na -a, ki se pregibajo po obeh sklanjatvah, to je prvi moški in drugi moški, pri čemer je prednostno sklanjanje po prvi moški paradigmi. Predstavniki te skupine: ata, fantina, kolega, tata.
3	Privzeto se šteje za privzeto v smislu, da ga ne utemeljujemo.
4	Skupine so razvrščene po končnicah rodilnika ednine.
[3]	-e in -a IN -a in -e (tip vodja)
Gre za samostalnike moškega spola na -a, ki se pregibajo po obeh sklanjatvah, to je prvi moški in drugi moški, pri čemer je izbira sklanjatve povsem poljubna.
Predstavniki te skupine: ajatola, akindžija, četovodja, delibaša, delovodja, gazda, izmenovodja, jaka, maharadža, mula, nadvojvoda, obratovodja, oča, panda, parija, pavliha, pismonoša, pro-ta, radža, šerpa, švigašvaga, tesla, ulema, vodja, zastavonoša.
Poljubnost je vendarle vprašljiva zaradi slovarskega zapisa, ki uporabnika pušča v dvomu oziroma odpira vprašanje, zakaj mogoči paradigmi v slovarskem zapisu nista poenoteni.
[4]	-e (tip čivava)
Gre za samostalnike moškega spola na -a, ki se pregibajo samo po drugi moški sklanjatvi. Predstavniki te skupine: ara, batjuška, brkonja, činčila, čivava, dada, dobričina, klanovodja, lama, lukamatija, nindža, pančenlama, poturica, starina, stegovodja.
[5]	-a (tip kuža)
Gre za samostalnike moškega spola na -a, ki se pregibajo samo po prvi moški sklanjatvi. Predstavniki te skupine: akija, kuža, očka, poba.
[6]	-a, tudi -- (tip ničprida)
Predstavniki te skupine: ničprida, panama, pepita.
Skupine 4, 5 in 6 se - če izhajamo iz spoznanj slovnice - ne uvrščajo v nobeno od obstoječih sklanjatev moškega spola, saj slovnica predvideva, da je dvojna sklanjatvena uresničitev inherentna lastnost skupine samostalnikov druge moške sklanjatve. Če iz nabora samostalnikov, ki bi jih uvrstili v drugo moško sklanjatev, izločimo skupino 5, ki vključuje samostalnike akija, kuža, očka, poba, se zdi to smiselno, še zlasti, ker je uvrstitev temeljila le na imenovalniški edninski končnici, ne pa nadaljnji paradigmi. Enako velja za skupino 6, ki vključuje samostalnike ničprida, panama in pepita.
Večji problem predstavlja 4. skupina samostalnikov, ki vključuje naslednje samostalnike: ara, batjuška, brkonja, činčila, čivava, dada, dobričina, klanovodja, lama, lukamatija, nindža, pančenlama, poturica, starina, stegovodja. Sklanjatve-na uresničitev je po drugi moški sklanjatvi, pomensko pa so ti samostalniki mejni, saj se v rabi vse bolj uresničujejo v >ženskem< spolu. Na to dejstvo se je v jezikoslovnih razpravah že opozarjalo (Dobrovoljc - Jakop 2011; Plesničar 2012). V dosedanjih razpravah ni vedno opredeljeno, katera skupina samostalnikov je podvržena temu jezikovnemu poteku.
Novejši jezikovni opisi, na primer druga izdaja Slovarja slovenskega knjižnega jezika (SSKJ2), kažejo na premike, saj so v novem slovarju nekateri samostalniki te skupine predstavljeni tudi kot samostalniki ženskega spola, kar odraža tudi dejansko stanje v praksi: »Prvič je bila na večeru prijateljev in podpornikov kulture nova vodja za resno glasbo, opero in balet Ingrid Gortan« (vir Gigafida). Taki samostalniki v SSKJ2 so: ara, činčila, dobričina, jakuza, junačina, lama, lukamatija, modrina, možina, mula, ničprida, panda, papa, parija, paša, poturica, starina, šerpa, švigašvaga, tesla, trdina in vodja.
Kot gradivo za izpeljave bomo upoštevali oblike, kakršne prikazuje zadnji normativni priročnik, tj. Slovenski pravopis iz leta 2001 (SP 2001). Za tiste besede, ki jih v SP 2001 še ni, bomo upoštevali njihov slovarski prikaz v novejših informativno--normativnih slovarskih delih, npr. SSKJ2 (jakuza, nindža). Za nekatere pogoste
besede v rabi, ki jih slovarska dela še niso evidentirala, pa bomo upoštevali stanje, kakršno prikazuje besedilni korpus Gigafida (klanovodja, stegovodja).
S pristopom naravne skladnje bomo obdelali le prve tri skupine, ki imajo dvojno sklanjatveno realizacijo, saj je po slovnici to inherentna lastnost skupine samostalnikov druge moške sklanjatve.
3 izpeljave s samostalniki druge moške sklanjatve
V izpeljavah, ki sledijo, so obdelane posamezne skupine samostalnikov druge moške sklanjatve. Druga moška sklanjatev namreč zajema samostalnike moškega spola s končnico -a, a so oblikoslovni vzorci teh samostalnikov različni, zato pri opisu ni mogoče govoriti o enotni oblikoslovni kategoriji. Posebnost izpeljav s samostalniki druge moške sklanjatve je, da je s pristopom naravne skladnje prvič obravnavano oblikoslovno gradivo.
Zaradi lestvice naravnosti >nat (-, +) / pregibanje, ki je utemeljena s tem, da so oblike bolj ugodne za ogovorjenega, saj mu lajšajo dekodiranje, tvori pregibanje nenaravno okolje. Sklanjatev je posebna vrsta pregibanja, zato vse izpeljave, v katerih se primerjajo paradigme, zahtevajo križno povezovanje. Nenaravno okolje pa tvori tudi druga moška sklanjatev, saj velja lestvica >nat (I., II.) / moška sklanjatev samostalnikov druge moške sklanjatve, tj. prva moška sklanjatev samostalnikov druge moške sklanjatve je bolj naravna kot druga moška sklanjatev istih samostalnikov. Lestvica je utemeljena bodisi z načelom o majhnem nasproti velikemu razredu bodisi z načelom o pogostnosti.
S stališča naravne skladnje bodo v devetih izpeljavah (3.1-3.9) opisani tile jezikovni parametri:
[1]	Rodilnik na -e je v okviru sklanjatve moškega spola naravnejši kot rodilnik na -a. Lestvica >nat (-e, -a) / rodilnik sklanjatve moškega spola je utemeljena z načelom o ugodnem za govorečega in ogovorjenega. Za ogovorjenega je namreč ugodnejše, če ima samostalnik sklanjatev z rodilnikom na -a, saj gre za samostalnik moškega spola, kjer je rodilnik na -a bolj pričakovan. Po načelu o ugodnem za govorečega in ogovorjenega -a stoji na mestu B lestvice.5
[2]	Moški spol je naravnejši od ženskega spola.
Lestvica >nat (moški, ženski) / spol je utemeljena z načelom najmanjšega napora, saj je moški spol po jezikih pogosto kodiran ničto.
[3]	Izrazi za moškega so naravnejši od izrazov za žensko.
Lestvica >nat (>moški<, >ženska<) je utemeljena z načelom najmanjšega napora. Izrazi za >mo-škega< namreč po jezikih sveta pogosto niso kodirani, medtem ko izrazi za >žensko< pogosto so.
Ker bosta v nadaljevanju v večini izpeljav nastopali lestvici > nat (majhen, velik) / razred oziroma >nat (bolj, manj) / pogosto kot pojavnica, ki sta sicer eni
Recenzent opozarja na naslednje: Medtem ko je naravnost rodilnika na -a za ogovorjenega utemeljena kognitivno oz. pragmatično (namreč s pričakovanostjo), je naravnost rodilnika na -e za govorečega utemeljena le z mehanizmom teorije, ne pa kognitivno ali drugače neodvisno. -Ko teorija določi eno vrednost lestvice, se ne spušča v utemeljevanje preostale vrednosti lestvice. To velja za vsa mesta, kjer se pojavlja načelo o ugodnem za govorečega in ogovorjenega.
izmed načel teorije (in se zato ne utemeljujeta), moramo pred nastopom izpeljav pojasniti dve vrsti pogostnosti in vključitev druge moške sklanjatve v ta kontekst.
Jezikoslovci ločujejo med dvema vrstama pogostnosti: med absolutnim številom izraznih enot (token frequency) in med podatkom o različnih besedah, definiranih izrazno (type frequency). Token prevajamo z izrazom »pojavnica«, type pa z »različnica« (o tem Gorjanc v Dobrovoljc 2005: 42). Obe vrsti pogostnosti upošteva tudi naravna skladnja.
Različnice meri načelo o majhnem nasproti velikemu razredu. Razlika med prvo in drugo moško sklanjatvijo je tako v velikosti razredov, ki ju sklanjatvi tvorita. Tip klobuk tvori velik razred, tip vojvoda pa majhen razred. Ker načelo o majhnem razredu nasproti velikemu trdi, da je tisto, kar tvori majhen razred, za govorečega bolj naravno od tistega, kar tvori velik razred, je po načelu o majhnem razredu nasproti velikemu druga moška sklanjatev naravnejša od prve moške sklanjatve: >nat (II., I.) / moška sklanjatev. Drugače je v primeru, če se znotraj prve moške sklanjatve omejimo zgolj na samostalnike na -a. Samostalnikov na -a, ki se sklanjajo po prvi moški sklanjatvi, je namreč manj kot samostalnikov na -a, ki se sklanjajo po drugi moški sklanjatvi. V takem primeru tvori prva sklanjatev manjši razred kot druga sklanjatev in je zato naravnejša: >nat (I., II.) / moška sklanjatev samostalnikov na -a. Enak rezultat dobimo, če se omejimo zgolj na samostalnike druge moške sklanjatve. Samostalnikov na -a, ki se sklanjajo prednostno po prvi moški sklanjatvi, je manj kot samostalnikov na -a, ki se sklanjajo prednostno po drugi moški sklanjatvi. V takem primeru tvori prva sklanjatev manjši razred kot druga sklanjatev in je zato naravnejša: >nat (I., II.) / moška sklanjatev samostalnikov druge moške sklanjatve.
Nasprotno pojavnice meri načelo o pogostnosti. Ta vrsta pogostnosti se torej nanaša na meritev pojavnic v besedilih. Sklanjatev, ki ima več pojavitev, je bolj naravna kot sklanjatev, ki ima manj pojavitev. V besedilih se pojavlja več samostalnikov prve moške sklanjatve, zato je po načelu o pogostnosti prva moška sklanjatev naravnejša od druge moške sklanjatve: >nat (I., II.) / moška sklanjatev. Drugače je v primeru, če se znotraj prve moške sklanjatve omejimo zgolj na samostalnike na -a. V besedilih se taki samostalniki vedejo večinoma po načelih druge moške sklanjatve, zato je druga moška sklanjatev naravnejša po načelu pogostnosti: >nat (II., I.) / moška sklanjatev samostalnikov na -a.6 Če se nasprotno omejimo zgolj na samostalnike druge moške sklanjatve, deluje lestvica naravnosti v prid prvi moški sklanjatvi. Samostalnikov na -a, ki se sklanjajo prednostno po prvi moški sklanjatvi, je namreč v besedilih več kot samostalnikov na -a, ki se sklanjajo prednostno po drugi moški sklanjatvi. V takem primeru je prva sklanjatev naravnejša po načelu pogostnosti: >nat (I., II.) / moška sklanjatev samostalnikov druge moške sklanjatve.
Primer kaže, da sta načelo o majhnem nasproti velikemu razredu in načelo o pogostnosti med seboj neodvisni načeli. Če načeli delujeta neodvisno drugo od drugega, pomeni, da lahko eno deluje, kadar drugo ne deluje; nadalje lahko hkrati delujeta obe načeli ali pa ne deluje nobeno

Vprašanja glede naravnosti prve oz. druge moške sklanjatve torej ostajajo odprta, a znotraj samostalnikov druge moške sklanjatve je dokazano naravnejša prva moška sklanjatev:
>nat (I., II.) / moška sklanjatev samostalnikov druge moške sklanjatve
Lestvica je utemeljena z načelom o majhnem nasproti velikemu razredu.
>nat (I., II.) / moška sklanjatev samostalnikov druge moške sklanjatve
Lestvica je utemeljena z načelom o pogostnosti.
3.1 Opis gradiva: Pri samostalnikih druge moške sklanjatve je prevladujoča sklanjatev z rodilnikom na -e. Z izpeljavo bomo napovedali, da sklanjatev z rodilnikom na -e tvori velik razred, sklanjatev z rodilnikom na -a pa majhen razred.
Dvojnici: Sklanjatev z rodilnikom na -e, sklanjatev z rodilnikom na -a. -Izpeljava poteka v nenaravnem okolju »pregibanje« in »druga moška sklanjatev«.
[1]	Domneve naravnega oblikoslovja
[1.1]	>nat (-e, -a) / rodilnik sklanjatve moškega spola
Tj., sklanjatev z rodilnikom na -e je bolj naravna kot sklanjatev z rodilnikom na -a. Za ogovorjenega je namreč ugodnejše, če ima samostalnik sklanjatev z rodilnikom na -a, saj gre za samostalnik moškega spola, kjer je rodilnik na -a bolj pričakovan. Po načelu o ugodnem za govorečega in ogovorjenega -a stoji na mestu B lestvice.
[1.2]	>nat (majhen, velik) / razred
Tj., majhen razred je bolj naraven od velikega razreda. To je kar načelo o majhnem nasproti velikemu razredu.
[2]	Deluje križno povezovanje.
[3]	Posledice:
Če jezik loči med sklanjatvijo z rodilnikom na -e in sklanjatvijo z rodilnikom na -a, tako da ena tvori majhen razred, druga pa velik razred, tedaj teži sklanjatev z rodilnikom na -e, da bi tvorila velik razred, sklanjatev z rodilnikom na -a pa k temu, da bi tvorila majhen razred.
[4]	Naravno oblikoslovje je ovrženo, če so v slovenščini naslednje razmere: Če jezik loči med sklanjatvijo z rodilnikom na -e in sklanjatvijo z rodilnikom na -a, tako da ena tvori majhen razred, druga pa velik razred, tedaj teži sklanjatev z rodilnikom na -a, da bi tvorila velik razred, sklanjatev z rodilnikom na -e pa k temu, da bi tvorila majhen razred.
Sledi primerjava posameznih skupin samostalnikov, kjer bodo upoštevani podatki o različnicah, torej podatki o številu različnih besed. Najmanj samostalnikov vključuje 2. skupina (tip kolega; 4 samostalnike), sledi ji 3. skupina (tip vodja; 25
načelo. Taka neodvisnost se zdi mogoča, saj gre pri teh dveh načelih za dve različni vrsti pogostnosti. Sledi nekaj zgledov, ki kažejo na to, da sta načeli neodvisni.
Zgled 1: Eno načelo deluje, drugo načelo ne deluje oz. deluje obratno: >nat (netvorjenke, tvorjenke) - načelo o pogostnosti
>nat (tvorjenke, netvorjenke) - načelo o majhnem nasproti velikemu razredu
Zgled 2: Obe načeli delujeta: >nat (veznik, prislov)
Zgled 3: Nobeno načelo ne deluje: >nat (naravni, slovnični) / spol
6
samostalnikov), največ samostalnikov pa vključuje 1. skupina (tip sluga; 41 samostalnikov). Take razmere bomo napovedali s tremi izpeljavami (3.2-3.4).
3.2 Opis gradiva: Samostalniki 1. skupine (sklanjatev z rodilnikom na -e, tudi -a; tip sluga) se prednostno sklanjajo po drugi moški sklanjatvi, medtem ko je pri samostalnikih 2. skupine (sklanjatev z rodilnikom na -a, tudi -e; tip kolega) prednostno sklanjanje po prvi moški sklanjatvi. Z izpeljavo bomo napovedali, da sklanjatev z rodilnikom na -e, tudi -a (tip sluga) tvori velik razred, sklanjatev z rodilnikom na -a, tudi -e (tip kolega) pa majhen razred.
Dvojnici: Sklanjatev z rodilnikom na -e, tudi -a (tip sluga), sklanjatev z rodilni-kom na -a, tudi -e (tip kolega). - Izpeljava poteka v nenaravnem okolju »pregibanje« in »druga moška sklanjatev«.
[1]	Domneve naravnega oblikoslovja
[1.1]	>nat (-e, tudi -a; -a, tudi -e) / rodilnik sklanjatve moškega spola
Tj., sklanjatev z rodilnikom na -e, tudi -a (tip sluga) je bolj naravna kot sklanjatev z rodilnikom na -a, tudi -e (tip kolega). Za ogovorjenega je namreč ugodnejše, če ima samostalnik prednostno rodilnik na -a, saj gre za samostalnik moškega spola, kjer je rodilnik na -a bolj pričakovan. Po načelu o ugodnem za govorečega in ogovorjenega -a, tudi -e stoji na mestu B lestvice.
[1.2]	>nat (majhen, velik) / razred
Tj., majhen razred je bolj naraven od velikega razreda. To je kar načelo o majhnem nasproti velikemu razredu.
[2]	Deluje križno povezovanje.
[3]	Posledice:
Če jezik loči med sklanjatvijo z rodilnikom na -e, tudi -a (tip sluga) in sklanjatvijo z rodil-nikom na -a, tudi -e (tip kolega), tako da ena tvori majhen razred, druga pa velik razred, tedaj teži sklanjatev z rodilnikom na -e, tudi -a (tip sluga) k temu, da bi tvorila velik razred, sklanjatev z rodilnikom na -a, tudi -e (tip kolega) pa k temu, da bi tvorila majhen razred.
[4]	Naravno oblikoslovje je ovrženo, če so v slovenščini naslednje razmere: Če jezik loči med sklanjatvijo z rodilnikom na -e, tudi -a (tip sluga) in sklanjatvijo z rodilnikom na -a, tudi -e (tip kolega), tako da ena tvori majhen razred, druga pa velik razred, tedaj teži sklanjatev z rodilnikom na -a, tudi -e (tip kolega) k temu, da bi tvorila velik razred, sklanjatev z rodilnikom na -e, tudi -a (tip sluga) pa k temu, da bi tvorila majhen razred.
3.3 Opis gradiva: Samostalniki 1. skupine (sklanjatev z rodilnikom na -e, tudi -a; tip sluga) se prednostno sklanjajo po drugi moški sklanjatvi, medtem ko se samostalniki 3. skupine pregibajo po obeh sklanjatvah, pri čemer je izbira sklanjatve poljubna (sklanjatev na -e in -a IN -a in -e; tip vodja). Z izpeljavo bomo napovedali, da sklanjatev z rodilnikom na -e, tudi -a (tip sluga) tvori velik razred, sklanjatev z rodilnikom na -e in -a (tip vodja) pa majhen razred.
Dvojnici: Sklanjatev z rodilnikom na -e, tudi -a (tip sluga), sklanjatev z rodilnikom na -e in -a (tip vodja). - Izpeljava poteka v nenaravnem okolju »pregibanje« in »druga moška sklanjatev«.
[1]	Domneve naravnega oblikoslovja
[1.1] >nat (-e, tudi -a; -e in -a) / rodilnik sklanjatve moškega spola
[1.2]
[2] [3]
[4]
Tj., sklanjatev z rodilnikom na -e, tudi -a (tip sluga) je bolj naravna kot sklanjatev z rodil-nikom na -e in -a (tip vodja). Ker je v vrednosti A več e-ja, mora -e stati na mestu A lestvice. Nasprotno je v vrednosti B delež a-ja večji kot v vrednosti A, zato mora -a stati na mestu B lestvice. Za ogovorjenega je namreč ugodnejše, če ima samostalnik prednostno rodilnik na -a, saj gre za samostalnik moškega spola, kjer je rodilnik na -a bolj pričakovan. Po načelu o ugodnem za govorečega in ogovorjenega -e in -a stoji na mestu B lestvice. >nat (majhen, velik) / razred
Tj., majhen razred je bolj naraven od velikega razreda. To je kar načelo o majhnem nasproti velikemu razredu. Deluje križno povezovanje. Posledice:
Če jezik loči med sklanjatvijo z rodilnikom na -e, tudi -a (tip sluga) in sklanjatvijo z rodil-nikom na -e in -a (tip vodja), tako da ena tvori majhen razred, druga pa velik razred, tedaj teži sklanjatev z rodilnikom na -e, tudi -a (tip sluga) k temu, da bi tvorila velik razred, sklanjatev z rodilnikom na -e in -a (tip vodja) pa k temu, da bi tvorila majhen razred. Naravno oblikoslovje je ovrženo, če so v slovenščini naslednje razmere: Če jezik loči med sklanjatvijo z rodilnikom na -e, tudi -a (tip sluga) in sklanjatvijo z rodilnikom na -e in -a (tip vodja), tako da ena tvori majhen razred, druga pa velik razred, tedaj teži sklanjatev z rodilnikom na -e in -a (tip vodja) k temu, da bi tvorila velik razred, sklanjatev z rodilni-kom na -e, tudi -a (tip sluga) pa k temu, da bi tvorila majhen razred.
3.4 Opis gradiva: Samostalniki 2. skupine (sklanjatev z rodilnikom na -a, tudi -e; tip kolega) se prednostno sklanjajo po prvi moški sklanjatvi, medtem ko se samostalniki 3. skupine pregibajo po obeh sklanjatvah, pri čemer je izbira sklanjatve poljubna (sklanjatev na -e in -a IN -a in -e; tip vodja). Z izpeljavo bomo napovedali, da sklanjatev z rodilnikom na -a in -e (tip vodja) tvori velik razred, sklanjatev z rodilnikom na -a, tudi -e (tip kolega) pa majhen razred.
Dvojnici: Sklanjatev z rodilnikom na -a in -e (tip vodja), sklanjatev z rodilni-kom na -a, tudi -e (tip kolega). - Izpeljava poteka v nenaravnem okolju »pregibanje« in »druga moška sklanjatev«.
[1] [1.1]
[1.2]
[2] [3]
Domneve naravnega oblikoslovja
>nat (-a in -e; -a, tudi -e) / rodilnik sklanjatve moškega spola
Tj., sklanjatev z rodilnikom na -a in -e (tip vodja) je bolj naravna kot sklanjatev z rodilnikom na -a, tudi -e (tip kolega). Za ogovorjenega je namreč ugodnejše, če ima samostalnik prednostno rodilnik na -a, saj gre za samostalnik moškega spola, kjer je rodilnik na -a bolj pričakovan. Po načelu o ugodnem za govorečega in ogovorjenega -a, tudi -e stoji na mestu B lestvice.
>nat (majhen, velik) / razred
Tj., majhen razred je bolj naraven od velikega razreda. To je kar načelo o majhnem nasproti velikemu razredu. Deluje križno povezovanje. Posledice:
Če jezik loči med sklanjatvijo z rodilnikom na -a in -e (tip vodja) in sklanjatvijo z rodil-nikom na -a, tudi -e (tip kolega), tako da ena tvori majhen razred, druga pa velik razred, tedaj teži sklanjatev z rodilnikom na -a in -e (tip vodja) k temu, da bi tvorila velik razred, sklanjatev z rodilnikom na -a, tudi -e (tip kolega) pa k temu, da bi tvorila majhen razred. Naravno oblikoslovje je ovrženo, če so v slovenščini naslednje razmere: Če jezik loči med sklanjatvijo z rodilnikom na -a in -e (tip vodja) in sklanjatvijo z rodilnikom na -a, tudi -e (tip kolega), tako da ena tvori majhen razred, druga pa velik razred, tedaj teži sklanjatev z rodilnikom na -a, tudi -e (tip kolega) k temu, da bi tvorila velik razred, sklanjatev z rodilnikom na -a in -e (tip vodja) pa k temu, da bi tvorila majhen razred.
Sledi primerjava posameznih skupin samostalnikov, kjer bodo upoštevani podatki o pojavnicah, torej podatki o pojavitvah izraznih enot v besedilih. Približna povprečna pojavitev posamezne enote 1. skupine samostalnikov (tip sluga) je 748, sledi ji 3. skupina (tip vodja), kjer se posamezna enota povprečno pojavi 6659-krat, največjo povprečno pojavitev pa imajo samostalniki 2. skupine (tip kolega), kjer se posamezna enota povprečno pojavi 16.953-krat. Take razmere bomo napovedali s tremi izpeljavami (3.5-3.7).
3.5	Opis gradiva: Samostalniki 2. skupine (sklanjatev z rodilnikom na -a, tudi -e; tip kolega) so pogostejši kot samostalniki 1. skupine (sklanjatev z rodilnikom na -e, tudi -a; tip sluga).
Dvojnici: Sklanjatev z rodilnikom na -e, tudi -a (tip sluga), sklanjatev z rodilnikom na -a, tudi -e (tip kolega). - Izpeljava poteka v nenaravnem okolju »pregibanje« in »druga moška sklanjatev«.
[1]	Domneve naravnega oblikoslovja
[1.1]	>nat (-e, tudi -a; -a, tudi -e) / rodilnik sklanjatve moškega spola
Tj., sklanjatev z rodilnikom na -e, tudi -a (tip sluga) je bolj naravna kot sklanjatev z rodilnikom na -a, tudi -e (tip kolega). Za ogovorjenega je namreč ugodnejše, če ima samostalnik prednostno sklanjatev z rodilnikom na -a, saj gre za samostalnik moškega spola, kjer je rodilnik na -a bolj pričakovan. Po načelu o ugodnem za govorečega in ogovorjenega -a, tudi -e stoji na mestu B lestvice.
[1.2]	>nat (bolj, manj) / pogosto
Tj., bolj pogosto je bolj naravno od manj pogostnega. To je kar načelo o pogostnosti.
[2]	Deluje križno povezovanje.
[3]	Posledice:
Če jezik loči med sklanjatvijo z rodilnikom na -e tudi -a (tip sluga) in sklanjatvijo z rodilnikom na -a, tudi -e (tip kolega), tako da so samostalniki ene sklanjatve pogostejši kot samostalniki druge sklanjatve, tedaj težijo samostalniki sklanjatve -e, tudi -a (tip sluga) k temu, da bi bili manj pogosti, samostalniki sklanjatve -a, tudi -e (tip kolega) pa k temu, da bi bili bolj pogosti.
[4]	Naravno oblikoslovje je ovrženo, če so v slovenščini naslednje razmere: Če jezik loči med sklanjatvijo z rodilnikom na -e, tudi -a (tip sluga) in sklanjatvijo z rodilnikom na -a, tudi -e (tip kolega), tako da so samostalniki ene sklanjatve pogostejši kot samostalniki druge sklanjatve, tedaj težijo samostalniki sklanjatve -a, tudi -e (tip kolega) k temu, da bi bili manj pogosti, samostalniki sklanjatve -e, tudi -a (tip sluga) pa k temu, da bi bili bolj pogosti.
3.6	Opis gradiva: Samostalniki 1. skupine (sklanjatev z rodilnikom na -e, tudi -a; tip sluga) so manj pogosti kot samostalniki 3. skupine (sklanjatev z rodilnikom na -e in -a; tip vodja).
Dvojnici: Sklanjatev z rodilnikom na -e, tudi -a (tip sluga), sklanjatev z rodilni-kom na -e in -a (tip vodja). - Izpeljava poteka v nenaravnem okolju »pregibanje« in »druga moška sklanjatev«.
[1]	Domneve naravnega oblikoslovja
[1.1]	>nat (-e, tudi -a; -e in -a) / rodilnik sklanjatve moškega spola
Tj., sklanjatev z rodilnikom na -e, tudi -a (tip sluga) je bolj naravna kot sklanjatev z rodilnikom na -e in -a (tip vodja). Ker je v vrednosti A več e-ja, mora -e stati na mestu A lestvice. Nasprotno je v vrednosti B delež a-ja večji kot v vrednosti A, zato mora -a stati na mestu
B lestvice. Za ogovorjenega je namreč ugodnejše, če ima samostalnik prednostno rodilnik na -a, saj gre za samostalnik moškega spola, kjer je rodilnik na -a bolj pričakovan. Po načelu o ugodnem za govorečega in ogovorjenega -e in -a stoji na mestu B lestvice.
[1.2]	>nat (bolj, manj) / pogosto
Tj., bolj pogosto je bolj naravno od manj pogostnega. To je kar načelo o pogostnosti.
[2]	Deluje križno povezovanje.
[3]	Posledice:
Če jezik loči med sklanjatvijo z rodilnikom na -e, tudi -a (tip sluga) in sklanjatvijo z rodil-nikom na -e in -a (tip vodja), tako da so samostalniki ene sklanjatve pogostejši kot samostalniki druge sklanjatve, tedaj težijo samostalniki sklanjatve -e, tudi -a (tip sluga) k temu, da bi bili manj pogosti, samostalniki sklanjatve -e in -a (tip vodja) pa k temu, da bi bili bolj pogosti.
[4]	Naravno oblikoslovje je ovrženo, če so v slovenščini naslednje razmere: Če jezik loči med sklanjatvijo z rodilnikom na -e, tudi -a (tip sluga) in sklanjatvijo z rodilnikom na -e in -a (tip vodja), tako da so samostalniki ene sklanjatve pogostejši kot samostalniki druge sklanjatve, tedaj težijo samostalniki sklanjatve -e in -a (tip vodja) k temu, da bi bili manj pogosti, samostalniki sklanjatve -e, tudi -a (tip sluga) pa k temu, da bi bili bolj pogosti.
3.7 Opis gradiva: Samostalniki 2. skupine (sklanjatev z rodilnikom na -a, tudi -e; tip kolega) so pogostejši kot samostalniki 3. skupine (sklanjatev z rodilnikom na -a in -e; tip vodja).
Dvojnici: Sklanjatev z rodilnikom na -a in -e (tip vodja), sklanjatev z rodilnikom na -a, tudi -e (tip kolega). - Izpeljava poteka v nenaravnem okolju »pregibanje« in »druga moška sklanjatev«.
[1] [1.1]
Domneve naravnega oblikoslovja
>nat (-a in -e; -a, tudi -e) / rodilnik sklanjatve moškega spola
Tj., sklanjatev z rodilnikom na -a in -e (tip vodja) je bolj naravna kot sklanjatev z rodilnikom na -a, tudi -e (tip kolega). Za ogovorjenega je namreč ugodnejše, če ima samostalnik prednostno rodilnik na -a, saj gre za samostalnik moškega spola, kjer je rodilnik na -a bolj pričakovan. Po načelu o ugodnem za govorečega in ogovorjenega -a, tudi -e stoji na mestu B lestvice.
>nat (bolj, manj) / pogosto
Tj., bolj pogosto je bolj naravno od manj pogostega. To je kar načelo o pogostnosti. Deluje križno povezovanje. Posledice:
Če jezik loči med sklanjatvijo z rodilnikom na -a in -e (tip vodja) in sklanjatvijo z rodilnikom na -a, tudi -e (tip kolega), tako da so samostalniki ene sklanjatve pogostejši kot samostalniki druge sklanjatve, tedaj težijo samostalniki sklanjatve -a in -e (tip vodja) k temu, da bi bili manj pogosti, samostalniki sklanjatve -a, tudi -e (tip kolega) pa k temu, da bi bili bolj pogosti. Naravno oblikoslovje je ovrženo, če so v slovenščini naslednje razmere: Če jezik loči med sklanjatvijo z rodilnikom na -a in -e (tip vodja) in sklanjatvijo z rodilnikom na -a, tudi -e (tip kolega), tako da so samostalniki ene sklanjatve pogostejši kot samostalniki druge sklanjatve, tedaj težijo samostalniki sklanjatve -a, tudi -e (tip kolega) k temu, da bi bili manj pogosti, samostalniki sklanjatve -a in -e (tip vodja) pa k temu, da bi bili bolj pogosti.
3.8 Opis gradiva: Samostalniki 2. skupine (sklanjatev z rodilnikom na -a tudi -e; tip kolega) se prednostno sklanjajo po prvi moški sklanjatvi, medtem ko je pri samostalnikih 3. skupine (sklanjatev z rodilnikom na -a in -e; tip vodja) izbira sklanjatve poljubna.
[1.2]
[2] [3]
[4]
Razlika med 2. in 3. skupino je ta, da so samostalniki 2. skupine (tip kolega) samo moškega spola, medtem ko so samostalniki 3. skupine (tip vodja) bodisi moškega bodisi ženskega spola.
Dvojnici: Sklanjatev z rodilnikom na -a in -e (tip vodja), sklanjatev z rodilni-kom na -a, tudi -e (tip kolega). - Izpeljava poteka v nenaravnem okolju »pregibanje« in »druga moška sklanjatev«.
[1]	Domneve naravnega oblikoslovja
[1.1]	>nat (-a in -e; -a, tudi -e) / rodilnik sklanjatve moškega spola
Tj., sklanjatev z rodilnikom na -a in -e (tip vodja) je bolj naravna kot sklanjatev z rodilnikom na -a, tudi -e (tip kolega). Za ogovorjenega je namreč ugodnejše, če ima samostalnik prednostno rodilnik na -a, saj gre za samostalnik moškega spola, kjer je rodilnik na -a bolj pričakovan. Po načelu o ugodnem za govorečega in ogovorjenega -a, tudi -e stoji na mestu B lestvice.
[1.2]	>nat (moški, ženski) / spol
Tj., moški spol je naravnejši od ženskega. Moški spol je po jezikih pogosto kodiran ničto, zato je naraven po načelu najmanjšega napora. [1.2.1] >nat (moški, moški & ženski) / spol
Lestvica 1.2.1 je dovoljene oblike >nat (A, A & B) in je veljavna, ker je utemeljena so-odnosna lestvica 1.2.
[2]	Deluje križno povezovanje.
[3]	Posledice:
Če jezik loči med sklanjatvijo z rodilnikom na -a in -e (tip vodja) in sklanjatvijo z rodil-nikom na -a, tudi -e (tip kolega), tako da so samostalniki ene sklanjatve samo moškega spola, samostalniki druge sklanjatve pa bodisi moškega bodisi ženskega spola, tedaj težijo samostalniki s sklanjatvijo z rodilnikom na -a, tudi -e (tip kolega) k temu, da bi bili samo moškega spola, samostalniki s sklanjatvijo z rodilnikom na -a in -e (tip vodja) pa k temu, da bi bili bodisi moškega bodisi ženskega spola.
[4]	Naravno oblikoslovje je ovrženo, če so v slovenščini naslednje razmere: Če jezik loči med sklanjatvijo z rodilnikom na -a in -e (tip vodja) in sklanjatvijo z rodilnikom na -a, tudi -e (tip kolega), tako da so samostalniki ene sklanjatve samo moškega spola, samostalniki druge sklanjatve pa bodisi moškega bodisi ženskega spola, tedaj težijo samostalniki s sklanjatvijo z rodilnikom na -a in -e (tip vodja) k temu, da bi bili samo moškega spola, samostalniki s sklanjatvijo z rodilnikom na -a, tudi -e (tip kolega) pa k temu, da bi bili bodisi moškega bodisi ženskega spola.
3.9 Opis gradiva: Samostalniki 1. skupine (sklanjatev z rodilnikom na -e, tudi -a; tip sluga) se prednostno sklanjajo po drugi moški sklanjatvi, medtem ko je pri samostalnikih 3. skupine (sklanjatev z rodilnikom na -e in -a; tip vodja) izbira sklanjatve poljubna.
Razlika med 1. in 3. skupino je ta, da so samostalniki 1. skupine (tip sluga) samo moškega naravnega spola, medtem ko so samostalniki 3. skupine (tip vodja) tako moškega kot ženskega naravnega spola.
Dvojnici: Sklanjatev z rodilnikom na -e, tudi -a (tip sluga), sklanjatev z rodilnikom na -e in -a (tip vodja). - Izpeljava poteka v nenaravnem okolju »pregibanje« in »druga moška sklanjatev«. Vendar je lestvica 1.2 semantične narave, zato je križno povezovanje zamrznjeno.7
7 Za zdaj samo izkušnja kaže, da semantika preprečuje križno povezovanje. Razlage naravna skladnja še nima.
[1]	Domneve naravnega oblikoslovja
[1.1] >nat (-e, tudi -a; -e in -a) / rodilnik sklanjatve moškega spola
Tj., sklanjatev z rodilnikom na -e tudi -a (tip sluga) je bolj naravna kot sklanjatev z rodil-nikom na -e in -a (tip vodja). Ker je v vrednosti A več e-ja, mora -e stati na mestu A lestvice. Nasprotno je v vrednosti B delež a-ja večji kot v vrednosti A, zato mora -a stati na mestu B lestvice. Za ogovorjenega je namreč ugodnejše, če ima samostalnik prednostno rodilnik na -a, saj gre za samostalnik moškega spola, kjer je rodilnik na -a bolj pričakovan. Po načelu o ugodnem za govorečega in ogovorjenega -e in -a stoji na mestu B lestvice. >nat (>moški<, >ženska<)
Tj., >moški< je naravnejši od >ženske<. Izrazi za >moškega< so po jezikih sveta pogosto kodirani ničto, zato so naravni po načelu najmanjšega napora. >nat (>moški<, >moški & ženska<)
Lestvica 1.2.1 je dovoljene oblike >nat (A, A & B) in je veljavna, ker je utemeljena so-odnosna lestvica 1.2.
>nat (pretežno >moški<, pretežno >moški & ženska<)
Lestvica 1.2.1.1 je dovoljene oblike >nat (A, A & B) in je veljavna, ker je utemeljena soodnosna lestvica 1.2.1. Deluje vzporedno povezovanje. Posledice:
Če jezik loči med sklanjatvijo z rodilnikom na -e, tudi -a (tip sluga) in sklanjatvijo z rodil-nikom na -e in -a (tip vodja), tako da samostalniki ene sklanjatve pomenijo pretežno samo >moškega<, samostalniki druge sklanjatve pa pretežno >moškega< in >žensko<, tedaj težijo samostalniki s sklanjatvijo z rodilnikom na -e, tudi -a (tip sluga) k temu, da bi pomenili pretežno samo >moškega<, samostalniki s sklanjatvijo z rodilnikom na -e in -a (tip vodja) pa k temu, da bi pomenili pretežno >moškega< in >žensko<.
[4]	Naravno oblikoslovje je ovrženo, če so v slovenščini naslednje razmere: Če jezik loči med
sklanjatvijo z rodilnikom na -e, tudi -a (tip sluga) in sklanjatvijo z rodilnikom na -e in -a (tip vodja), tako da samostalniki ene sklanjatve pomenijo pretežno samo >moškega<, samostalniki druge sklanjatve pa pretežno >moškega< in >žensko<, tedaj težijo samostalniki s sklanjatvijo z rodilnikom na -e in -a (tip vodja) k temu, da bi pomenili pretežno samo >moškega<, samostalniki s sklanjatvijo z rodilnikom na -e, tudi -a (tip sluga) pa k temu, da bi pomenili pretežno >moškega< in >žensko<.
[1.2]
[1.2.1]
[1.2.1.1]
[2] [3]
4 Sklepne ugotovitve
Po spoznanjih Jožeta Toporišiča, objavljenih v Slovenski slovnici (Toporišič 2004), spadajo v drugo moško sklanjatev tisti samostalniki moškega spola, ki se sklanjajo bodisi po prvi moški bodisi imajo končnice, kakršne so v prvi ženski sklanjatvi. Slovnica le skopo opozarja, da so oblikoslovni vzorci druge moške sklanjatve različni, torej na dejstvo, da izbira sklanjatvenega vzorca ni arbitrarna. Ker novejše raziskave in normativni slovarski prikazi izrecno opozarjajo na različne oblikoslov-ne vzorce teh samostalnikov, smo samostalnike razdelili na več skupin.
Posamezne skupine samostalnikov smo obdelali s pristopom naravne skladnje, in sicer je bil s stališča naravne skladnje opisan sledeči jezikovni parameter (in njegove različice):
Rodilnik na -e je v okviru sklanjatve moškega spola naravnejši kot rodilnik na -a. Lestvica >nat (-e, -a) / rodilnik sklanjatve moškega spola je utemeljena z načelom o ugodnem za govorečega in ogovorjenega. Za ogovorjenega je namreč ugodnejše, če ima
samostalnik sklanjatev z rodilnikom na -a, saj gre za samostalnik moškega spola, kjer je rodilnik na -a bolj pričakovan. Po načelu o ugodnem za govorečega in ogovorjenega -a stoji na mestu B lestvice.
Skupine smo primerjali glede na dve vrsti pogostnosti, in sicer glede na raz-ličnice, kjer so upoštevani podatki o številu različnih besed, in glede na pojavnice, kjer so upoštevani podatki o pojavitvah izraznih enot v besedilih. Pri primerjanju glede na različnice smo ugotovili, da najmanj samostalnikov vključuje 2. skupina (-a, tudi -e; tip kolega), sledi ji 3. skupina (-e in -a IN -a in -e; tip vodja), največ samostalnikov pa vključuje 1. skupina (-e, tudi -a; tip sluga). Drugačen vrstni red smo dobili ob primerjavi pojavnic, torej približnih povprečnih pojavitev posameznih enot. Najmanj pojavitev izpričujejo samostalniki 1. skupine (tip sluga), sledijo jim samostalniki 3. skupine (tip vodja), največ pojavitev pa imajo samostalniki 2. skupine (tip kolega).8
Izkazalo se je, da je naravna skladnja pristop, ki vrne pravilne napovedi glede obeh vrst pogostnosti.
literatura
Dobrovoljc 2005 = Helena Dobrovoljc, Primerjalne skladenjske zgradbe s stališča slovenske teorije jezikovne naravnosti, Jezikoslovni zapiski 11 (2005), št. 1, 7-25.
Dobrovoljc — Jakop 2011 = Helena Dobrovoljc - Nataša Jakop, Sodobni pravopisni priročnik med normo in predpisom, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2011.
Mayerthaler 1981 = Willi Mayerthaler, Morphologische Natürlichkeit, Wiesbaden: Akademische Verlagsgesellschaft Athenaion, 1981.
Orešnik 2006 = Janez Orešnik, Slovenski trpnik z deležnikom (v naravni skladnji), v: Jezikovna predanost: akademiku prof. dr. Jožetu Toporišiču ob 80-letnici, ur. Marko Jesenšek - Zinka Zorko, Maribor: Slavistično društvo Maribor - Ljubljana: SAZU, 2006 (Zora 44), 26-34.
Orešnik 2011 = Janez Orešnik, Uvod v naravno skladnjo, Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, 2011.
Orešnik 2013 = Janez Orešnik, Diachronic natural syntax: directionality of change = Diahrona naravna skladnja: smeri sprememb, Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2013 (Razred za filološke in literarne vede, Dela 64).
Plesničar 2012 = Karmen Plesničar, Oblikoslovnopregibanje in razvrščanje samostalnikov II. moške sklanjatve v slovenskem jezikoslovju: diplomsko delo, Nova Gorica: [K. Plesničar], 2012.
SP 2001 = Slovenski pravopis, Ljubljana: SAZU oz. ZRC SAZU (izd.) - ZRC SAZU, Založba ZRC (zal.), 2001.
SSKJ2 = Slovar slovenskega knjižnega jezika: druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja 1-2, Ljubljana: SAZU oz. ZRC SAZU (izd.) - Cankarjeva založba (zal.), 2014.
Šekli 2011 = Matej Šekli, Sinhronija in diahronija v opisnem in zgodovinskem jezikoslovju, v: Meddisciplinarnost v slovenistiki, ur. Simona Kranjc, Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, 2011 (Obdobja 30), 455-460.
Toporišič 2004 = Jože Toporišič, Slovenska slovnica, Maribor: Obzorja, 42004 (11976).
Recenzent opozarja na naslednje: Pogostnost za 1. in 2. skupino si nasprotujeta, 3. skupina je križišče obeh zamišljenih premic. To utegne biti interakcija parametrov v statističnem smislu. Če gre celo za disordinalno (crossover) interakcijo, daje samo interakcija parametrov ustrezno razlago za odvisno spremenljivko (-e ali -a), osnovni parametri (main effects) pa v tem primeru ne zadostujejo. - Iz te zadrege še ne vidim izhoda. Morda je gradivo prepičlo za odločanje o takih vprašanjih.
Summary
Nouns of the Slovenian Second Masculine Declension in the Framework of Natural Syntax
Natural Syntax is a pseudodeductive theory that determines the presuppositions on the background of which a (morpho)syntactic state of affairs can be made predictable, and thus synchronically explained. The judgements of naturalness are expressed in naturalness scales, which are founded on the basic parameters of the theory. The predictions of linguistic behavior are calculated with the help of rules governing the alignment of corresponding naturalness values.
This article discusses nouns of the Slovenian second masculine declension from the viewpoint of Natural Syntax. Based on their endings in the genitive singular, these nouns are divided into six groups, which are then compared using the Natural Syntax approach. The groups are compared with regard to two types of frequency; namely, types, taking into account data on the number of different lexemes, and tokens, taking into account the instances of the lexical units examined.
IJAŠA JAKOP
(Ne)prevzetost izrazja v slovenskih
narečjih (po gradivu za Slovenski lingvistični atlas)
CoBiss: 1.01
V prispevku je obravnavano narečno besedje iz različnih pomenskih polj ('človeško telo', 'sorodstvo', '(kmečka) hiša'), ki je bilo zbrano za Slovenski lingvistični atlas, in sicer glede na njegovo prevzetost oz. neprevzetost. Izsledki kažejo, katero izbrano besedje je po narečjih bolj enotno in katero je bolj raznoliko, katero vsebuje več oz. manj prevzetih leksemov in zakaj.
Ključne besede: slovenščina, dialektologija, narečna leksika, Slovenski lingvistični atlas
Lexical (Non-)Borrowing in Slovenian Dialects (Using Material for the Slovenian Linguistic Atlas)
This article examines dialect vocabulary from various semantic fields ('the human body', 'kinship, '[farm]house') that was collected for the Slovenski lingvistični atlas (Slovenian Linguistic Atlas) according to whether the word has been borrowed or not (Slavic origin). The findings indicate which designations are more uniform across dialects, and which show greater diversity, which show fewer borrowed (loan) expressions across dialects, and which show greater susceptibility to borrowing, and why. Keywords: Slovenian, dialectology, dialect lexicon, Slovenian Linguistic Atlas
1 Izvor leksemov
Slovenski jezik meji na pet sosednjih jezikov - italijanskega, furlanskega, nemškega, madžarskega in hrvaškega -, zato v naših narečjih najdemo vplive teh jezikov (zlasti velja to za obrobna - mejna narečja oz. t. i. narečja v stiku). Poleg besed slovanskega izvora torej najdemo v narečjih še izposojenke, prevzete v različnih obdobjih. Največ prevzetih besed predstavljajo germanizmi, manj je romanizmov (predvsem na zahodu), najmanj pa madžarizmov (na skrajnem severovzhodu).1
1.1 Nemški (kulturni) vpliv oz. vpliv nemščine na slovenščino se je začel že v drugi polovici 8. stoletja - po političnoupravni priključitvi Karantanije in Karniole k frankovski državi oz. Bavarski (prevzemanje iz južne bavarske nemščine v narečno slovenščino), kasneje, v 19. stoletju in v prvi polovici 20. stoletja, pa tudi iz knjižne nemščine v knjižno slovenščino. Hungarizmi so zajeli najmanjši, skrajno
1 Izraza »prevzeti« in »izposoditi si« se tu uporabljata sinonimno (kot npr. v Snoj 2003: V).
severovzhodni del slovenskega jezikovnega prostora (prekmursko narečje), vendar pa madžarski vpliv časovno ne zaostaja veliko za nemškim, saj se je začel s priseljevanjem v Panonsko nižino konec 9. stoletja.
1.2 Romanizmi so v naša (predvsem zahodna - primorska) narečja prihajali iz furlanšči-ne, kolonialne beneške italijanščine, knjižne italijanščine in istriotščine. Izposojenke iz knjižne italijanščine je v slovenščini mogoče ločiti od izposojenk iz beneške italijanščine in furlanščine na osnovi odrazov romanskih nezvenečih nezvočnikov v zvenečem okolju, npr. nar. sln. amiko : amig 'prijatelj' (V640, SLA 1/139) ^ knj. it. amico : furl. *amig(> ami), ben. it. amigo 'prijatelj' (po Šekli 2013a: 291, 302; SLA 1.2: 314-315).2
2 Narečno gradivo
Prispevek se opira na narečno gradivo, zbrano za Slovenski lingvistični atlas (SLA), in sicer na tisto, ki je bilo v letih 2007-2014 dodatno obravnavano, analizirano in je že vneseno v podatkovno zbirko SlovarRed.3 Prvemu zvezku SLA, ki je izšel leta 2011 in vsebuje vprašanja iz pomenskih polj 'človeško telo', 'bolezni' in 'družina', bo sledil drugi, ki bo zajel vprašanja iz pomenskega polja 'kmetija', tj. samostalnike in glagole, ki opisujejo slovensko (kmečko) hišo, njene prostore in dele ter predmete v njej, gospodarska poslopja in kmečko delo. V zadnjih letih se je zbirka narečnega gradiva razširila in obogatila - zbrano je bilo gradivo do zdaj še nezapisanih krajev oz. točk, poleg tega pa je bila prvotna mreža točk razširjena s 404 na 413 (za SLA 1, 2011; gl. SLA 1.1: 13-14) in kasneje na 417 točk (za SLA 2 v pripravi); to so predvsem točke na obmejnih področjih ali v zamejstvu.
2.1 Pomanjkljivosti gradiva
Največja slabost gradiva za SLA je, da ni homogeno, in sicer zaradi dolgega obdobja zbiranja gradiva,4 različne usposobljenosti zapisovalcev in zmožnosti informatorjev ter spreminjajoče se transkripcije. Kot piše Karmen Kenda-Jež (2002: 154), je druga težava ta, da so bili pri drugem zapisu govora istega kraja pogosto anketirani starejši ali enako stari informanti, čeprav je med zapisoma preteklo dvajset let ali več (npr. točke T050, T071, T097, T148, T155, T188, T206, T208),5 zato izsledkov ni
2	Za dokončno redakcijo morfoloških analiz pri pripravah zvezkov SLA skrbi Matej Šekli.
3	Prispevek je nastal v okviru aplikativnega raziskovalnega projekta ARRS in SAZU L6-4042 Materialna kulturna dediščina v slovenskih narečjih: geolingvistična predstavitev, ki ga vodi Jožica Škofic.
4	Najstarejši zapis je iz leta 1946, najnovejši pa iz leta 2014. Zapisi iz let 1946-1958 so skoraj v celoti rezultat terenskega dela Tineta Logarja (v glavnem so to točke primorske, rovtarske, gorenjske in dolenjske narečne skupine); pozneje so gradivo zbirali tudi študentje ljubljanske slavistike, najnovejše zapise pa so povečini prispevali sodelavci Dialektološke sekcije ISJFR.
5	Veliki T pred trimestno številko pomeni točko kraja oz. govora iz SLA (navadno so to manjši kraji oz. vasi). Mreža krajev za SLA obsega 417 točk, od T001 do T417, natančen seznam točk in krajev po narečjih pa je v prilogi na koncu prispevka.
mogoče interpretirati in kartografirati kot diahrone pojave. Tretja pomanjkljivost je, da so bili zapisovalci pozorni predvsem na narečni glasovni sistem, medtem ko so druge jezikovne ravnine zanemarjali (Jakop 2008: 36-37). Ker so se nekateri spraševalci zadovoljili že s prvim informantovim odgovorom, zapis enega samega leksema (zlasti takrat, kadar gradivo iz sosednjih raziskovalnih točk izkazuje obstoj več različnih leksemov) ne odraža nujno dejanskega stanja v določenem govoru.
2.2	Zapisovanje gradiva
Odgovori v gradivu za SLA so zapisani v fonetični transkripciji. Precej govorov je zapisalo več zapisovalcev,6 zato ima lahko en govor več različnih zapisov iste besede oz. oblike. Pri tem gre lahko za drugačen način zapisovanja (drugačno transkripcijo - z Ramovševo transkripcijo se je gradivo zapisovalo približno do srede sedemdesetih let 20. stoletja, pozneje pa se je uveljavila Logarjeva transkripcija),7 lahko pa za dejansko razliko - pravo glasoslovno ali tudi oblikoslovno dvojnico, tudi pri enem samem zapisovalcu. Te v govorih seveda lahko nastopajo sinhrono, lahko pa so odraz narečnega razvoja v času zbiranja podatkov.
2.3	V nadaljevanju bo narečno besedje iz različnih pomenskih polj ('človeško telo', 'sorodstvo', '(kmečka) hiša') obravnavano glede na prevzetost oz. neprevzetost.8 Od besednih vrst bodo predstavljeni le samostalniki v njihovi osnovni obliki. Ti leksemi so bili izbrani za prikaz raznolikosti (ali enotnosti) slovenskega narečnega gradiva in dovzetnosti nekaterih poimenovanj za prevzemanje iz tujih jezikov. Zanimalo nas bo, katero izbrano besedje je po narečjih bolj oz. manj enotno in katero vsebuje več oz. manj prevzetih leksemov.
3 Poimenovanja za dele človeškega telesa (iz gradiva za sla 1)
Na splošno velja, da so poimenovanja za dele človeškega telesa med najbolj odpornimi na tujejezikovne vplive. Haspelmath in Tadmor (2009) v svojem tipološkem pregledu izposojenk, ki zajema 41 jezikov, ponujata statistično podporo dolgoletnim predpostavkam o leksikalni izposoji, predlaganim v zgodovinski in tipološki lingvistični literaturi. Njuna študija kaže, da je pomensko polje '(človeško) telo' izmed vseh 24 pomenskih polj (sestavlja jih kar 1460 pomenov), ki sta jih proučevala, po številu izposojenk na tretjem mestu, kar pomeni, da bo zelo malo verjetno vsebovalo prevzete besede oz. besede tujega izvora (v povprečju 14,2 %). Vzrok je univerzalnost, saj vsak
6	Npr. točke T043, T050, T059, T071, T097 itd.
7	Gl. še Kenda-Jež (1996: VII-XV; 2011: 27-30), Benedik (1999: 20-22).
8	Govorci sami se (zlasti starejših) izposojenk navadno ne zavedajo, saj se jih je večina tako glasoslovno kot oblikovno že popolnoma prilagodila slovenskemu jeziku in se hkrati oddaljila od jezika dajalca.
jezik pozna svoje izraze za dele telesa in zato ni potrebe po izposoji (Haspelmath - Tadmor 2009: 64-67).
Po seznamu osnovnega besedja (Haspelmath - Tadmor 2009: 68-71), poimenovanem Leipzig-Džakarta (angl. Leipzig-Jakarta),9 je bilo v katerem koli od 41 primerjanih jezikov ravno pri besedju s pomenom 'nos' najmanj »možnosti«, da bi bilo izraženo z izposojenko. Na seznamu teh stotih besed so še leksemi lasje, oko, uho, usta, jezik, zob, vrat, roka, noga, koleno, popek, jetra, kri in otrok (sin/hči), ki so obravnavani tudi v SLA 1, ter leksem hiša, ki bo obravnavan v SLA 2.
Iz narečnega gradiva za SLA je razvidno, da so nekatera poimenovanja za dele človeškega telesa enotna na celotnem slovenskem jezikovnem prostoru, npr. nos (V009),10jezik (V015), zob (V016), žila (V042), srce (V048), noga (V056) in koža (V064).11 Več diatopičnih sopomenk je pri poimenovanjih drugih delov telesa: za leksem ustnica (V013, SLA 1/22)12 najdemo 21, za pregibe prstov (V035, SLA 1/41) 31, za tilnik (V021, SLA 1/28) 35, za ledvice (V050, SLA 1/53) 41, za trepalnice (V066, SLA 1/17) 42 in za kolk (V055, SLA 1/61) kar 49 različnih leksemov.
3.1 Odgovori na vprašanje 'ustnica' (V013, SLA 1/22) torej prinašajo 21 leksemov (lahko v edninski, bolj pogosto pa v množinski obliki):13 usta, ustne, ustnice, žnablje oz. žnablji in žnablja, žnabljica (^ srvnem. snabel 'kljun'), šobe (ed. šoba), šobec, šobice, trobec (^ stvnem. trumba 'troba'), gobec, gobica, muzgalo (mn. muzgala), mužon (^ ben. it. muson 'šoba'), mulica (^ kor. nem. mule 'na-šobljena usta', srvnem. müle 'usta, gobec'), labra (^ it. labbra 'ustnice' (mn.), labbro 'ustnica' (ed.) < lat. labrum), labrin (^ furl. lavri 'ustnica', lavrin 'razcepljena ustnica' + it. labbra 'ustnice') in lavrin (^ furl. lavri 'ustnica', lavrin 'razcepljena ustnica'), nejasnega izvora pa so čobe (ed. čoba), lampe (ed. lampa), papre (ed. paper) in štrule.14
9	Seznam Leipzig-Džakarta (po krajih, v katerih je bil zasnovan in oblikovan; Haspelmath - Tad-mor 2009: 69) je spisek 100 besed, ki ga jezikoslovci uporabljajo za preizkus stopnje kronološkega ločevanja jezikov s primerjavo besed, ki so (bolj) odporne na prevzemanje iz drugih jezikov. Seznam sta leta 2009 objavila Martin Haspelmath in Uri Tadmor v knjigi o izposojenkah Loanwords in the World's Languages: A Comparative Handbook.
10	Veliki V pred trimestno številko označuje, da gre za številko vprašanja iz vprašalnice SLA (prim. Benedik 1999: 26-86). Vprašalnica SLA obsega 870 oštevilčenih vprašanj (1-666, 700870); skupaj s podvprašanji jih je skoraj 3000 (po SLA 1.1: 13).
11	Ta poimenovanja so tako enotna - razlike so le v glasovju (in naglasu) -, da zanje niso bile izdelane leksične karte.
12	Za analizirano slovensko narečno gradivo iz SLA 1 (2011) in 2 (v pripravi) je poleg številke vprašanja navedena tudi številka karte, na kateri je leksem kartiran (na primer SLA 1/22 = SLA 1, karta številka 22).
13	Čeprav vprašalnica za SLA sprašuje po edninski obliki leksema (ustnica), so leksemi večinoma zapisani v množini, saj so ustnice parni organ.
14	Narečno gradivo za SLA je zapisano v fonetični transkripciji, vendar pa obdelava leksike zahteva glasoslovno abstrakcijo (z upoštevanjem fonetičnih pravil vsakega posameznega govora). Na podlagi morfološke analize gradiva (tj. prikazana oblikovna/morfemska zgradba
^ poknjiženih oblik kartiranih leksemov v praslovanski izrazni podobi) so bili leksemi z istim
Preglednica 1: Pogostnost in prostorska razporeditev leksemov za pomen 'ustnica' (po narečnih skupinah)15
			Narečna skupina		
	koroška	primorska	rovtarska gorenjska dolenjska	štajerska	panonska
žnablje	43	27	12 33 44	58	7
ustnice	8	16	6 7 26	13	5
ust-	-	1	- 1 -	-	-
ustne	-	1	- - -	-	-
šobe	-	45	20-4	-	-
šobice	-	5	- - -	-	-
šobec	-	4	- - -	-	-
trobec	-	11	- - -	-	-
čobe	-	-	- - -	5	29
lampe	-	-	- - -	-	8
muzgalo	-	4	- - -	-	-
mužon	-	2	- - -	-	-
paper	2	-	- - -	-	-
labra	-	2	- - -	-	-
Prevladujejo izpeljanke s prevzeto besedotvorno podstavo žnablj- (več kot 50 %); leksem slovanskega izvora ustnice je ohranjen v pribl. 20 % govorov, sledijo še šobe na zahodu (primorska in rovtarska narečja) in čobe na vzhodu (panonska narečja) s skupaj pribl. 28 %. Le v pribl. 2 % gre za romanizme. Manj pogosti leksemi so še trobec (11 odgovorov), šobec (4 odgovori), muzgalo oz. muzgala (samo 4 točke v Reziji), mužon (2 točki v šavrinskem podnarečju), paper (2 točki v podjunskem narečju), labra (2 točki: 1 v rezijanskem in 1 v terskem narečju), enkratnice pa so žnabljica, mulica; labrin, lavrin; ustne, gobec, gobica in štrule.
Kljub zgoraj predpostavljeni nizki stopnji dovzetnosti za prevzemanje na karti 1 (SLA V013 ustnica) vidimo, da je med poimenovanji za ustnico največ prevzetih leksemov (v nasprotju z leksemom usta, kjer je pribl. 99 % vseh leksemov neprevzetih). Germanizmi so zajeli širši osrednji prostor, medtem ko neprevzeti leksemi ostajajo na obrobju - na skrajnem severozahodu (ziljsko narečje), v zahodnem delu primorske narečne skupine in na vzhodu (vzhodna štajerska narečja in celotna panonska narečna skupina).
14
izhodiščem, a v različnih glasovnih podobah v posameznih slovenskih narečnih govorih poknjiženi na dva načina, in sicer etimološko-zgodovinsko in glasovno-pravopisno (po SLA 1.2: 16-17).
Po Logar-Riglerjevi karti iz leta 1983 se slovenska narečja delijo na 7 narečnih skupin: koroško, primorsko rovtarsko, gorenjsko, dolenjsko, štajersko in panonsko. Preglednico razporeditve leksemov po narečnih skupinah je med pripravami za prvi zvezek SLA zasnoval Vlado Nartnik.
© Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU in Inštitut za antropološke in prostorske študije, 2011
Vir kartografske podlage: pregledne karte Geodetskega zavoda RS, Geodetske uprave RS, Geodetskega inštituta Slovenij e
4 Besedje za sorodnike ipd. (v sla 1)
Poimenovanja za sorodnike so po slovenskih narečjih precej raznovrstna. Najbolj enotna so poimenovanja za bližnje sorodnike, kot so oče (V604, SLA 1/103), mati (V605, SLA 1/104), sin (V606, SLA 1/105), hči (V607, SLA 1/106), brat (V620, SLA 1/107) in sestra (V621).16
Neprevzeto besedje za sorodstvo je bilo na časovni osi praslovanščina - slovenščina podvrženo različnim leksikalnim, oblikovnim in pomenskim spremembam. Poimenovanja za člane ožjega krvnega sorodstva se niti oblikovno niti pomensko niso spreminjala (mati 'mati', sin 'sin', hči 'hči', brat 'brat', nar. bratar, sestra 'sestra' < psl. *mati 'mati', *syn^ 'sin', *d^ti 'hči', *bratr^ 'brat', *sestra 'sestra'),17 ali pa so se spreminjala samo oblikovno (npr. oblikotvorno oče 'oče' < psl. *otbcb 'oče', kar je izpeljanka iz psl. *ot^ 'oče, ata', kontinuanta otroške besede pie. *ata 'oče, ata').18
4.1 Leksema sln. bratranec 'stričev sin, tetin sin; bratranec' in sestrična 'stričeva hči, tetina hči; sestrična' v sodobni slovenščini poimenujeta krvne sorodnike iste generacije. Zgodovinsko slovensko kot tudi slovansko primerjalno gradivo kažeta na to, da so izhodiščni leksemi, tvorjeni iz besedotvornih podstav psl. *bratr-, *sestr-, prvotno poimenovali za generacijo mlajše krvne sorodnike: star. sln. bratič 'nečak', sestrič'nečak' (16. stol.) < *bratritb 'bratov sin', *sestritb *'sestrin sin'; psl. *bratran^ 'bratov sin', *bratrana 'bratova hči', *sestritbna 'sestrina hči'. V zgodovini slovenščine je dokumentirana sprememba pomena: star. sln. 'nečak', 'nečakinja' ^ sln. 'bratranec', 'sestrična', ki je značilna še za nekatere druge slovanske jezike. V slovanskih jezikih torej opažamo težnjo po pomenski spremembi: psl. *'nečak', *'nečakinja' ^ nespl. sl. 'bratranec', 'sestrična'.19 Otroci so sorodstveno oznako prevzeli od svojih staršev, pri čemer niso upoštevali, da niso v enakem sorodstvenem razmerju kot njihovi starši. Od tod pomenski premiki.
Tjaša Jakop (2007: 192; SLA 1.2: 268) opaža, da v nekaterih (štajerskih) narečjih obstaja razlikovanje med bratran(ec) s pomenom 'stričev sin' in sestrič(en) s pomenom 'tetin sin', torej sorodnik po sestri in bratu očeta ali mame;20 zabeleženo je v točkah T300 (Turje), T318 (Šentgotard), T319 (Vransko), T321 (Šoštanj), T322 (Rečica ob Paki), T329 (Šentjur) in T357 (Lobnica), zunaj štajerske narečne
16	V vseh narečjih se uporablja le leksem sestra, zato za to poimenovanje ni bila izdelana leksična karta.
17	Prav tako imajo ti leksemi oblikovne in pomenske vzporednice z istim izhodiščem (genetska identičnost) v večini indoevropskih jezikov: pie. *meh2ter 'mati', *suHnus 'sin', *dhugh2ter 'hči' (Šekli 2011: 25).
18	Slovanski jeziki iz praindoevropščine niso podedovali nevtralnega poimenovanja pie. *ph2ter 'oče' (Šekli 2011: 23).
19	Po Snoj (2003: 54-55, 651) in Šekli (2011: 28).
20	Razlikovanje sorodstvenih oznak po ženski in moški liniji se sicer odraža tudi drugod, npr. stric : ujec, teta : ujna (SLA1.1: 260-267) ipd., čeprav ne na istem narečnem geografskem področju (areali teh pojavov se ne pokrivajo).
skupine pa še v koroški točki T055 (Zgornja Kapla). To razlikovanje se je v sred-njesavinjskem narečju (npr. v Velenju in okolici) začelo mešati z bratran(ec) s pomenom 'bratranec po očetu' in sestrič(en) s pomenom 'bratranec po mami'. Vendar pa areala tega pojava ni mogoče natančno določiti, ker vprašalnica za SLA tovrstnega razlikovanja ni predvidela, zato je lahko tudi v točkah, kjer razlikovanje obstaja, zapisan le en leksem, tj. bratranec. V T388 (Gorica) je npr. poleg lekse-mov bratanec in bratranec zapisan tudi sestranec, vendar brez pomenske razlage.
V SLA je za pomen 'bratranec' oz. 'sin strica ali tete' (V626, SLA 1/116) izpričanih 14 različnih poimenovanj. Knjižni leksem bratranec je najpogostejši, sledijo mu leksemi strnič, kužin (^ furl. cusin, ben. it. cusin, knj. it. cugino 'bratranec' ^ stfr. cosin), sestrič, bratanec, bratran, sestričen, (ta) mali brat in bratič. V narečjih najdemo še manj pogoste lekseme: bratan, sestranec, zerman (^ ben. it. serman, knj. it. germano in furl. zErman 'bratranec'; E ^ u v T121) in enkratnice: branec, mlajši, kusen (^ nem. der Cousin 'bratranec' ^ stfr. cosin) in unukateštver (^ madž. unokatestver 'skupno ime za bratrance, sestrične, nečake, nečakinje, vnuke in vnukinje, otroke bratov in sester' ^ madž. unoka 'vnuk' + testver 'brat ali sestra'); madžarska beseda barät pa ima pomen 'prijatelj'.
Preglednica 2: Prostorska razporeditev pogostejših leksemov za pomen 'bratranec' (po narečnih skupinah)
			Narečna skupina		
	koroška	primorska	rovtarska gorenjska dolenjska	štajerska	panonska
bratranec	49	29	29 40 69	41	37
strnič	-	49	1 - -	11	-
kužin	-	37	- - -	-	-
sestrič	1	-	- - -	14	-
bratič	-	-	- - 2	5	1
bratanec	-	-	- - -	-	7
bratran	-	-	1 1 -	4	-
(ta) mali brat	-	-	- - 6	-	-
zerman	-	7	- - -	-	-
V SLA imamo izpričanih 15 različnih leksemov za pomen 'sestrična' oz. 'hči strica ali tete' (V627, SLA 1/117). Knjižni leksem sestrična je najpogostejši, sledijo mu leksemi sestrička, sestrana, sestranica, sestrinka in (ta) mala sestra; strnična in strnička; bratrana, bratranka, bratrančka in bratrančinja; kužina (^ furl. cusine, ben. it. cusina, knj. it. cugina 'sestrična'), kusena (^ nem. die Kusine/Cousine 'sestrična') in zErmana (^ ben. it. sermana, knj. it. germana in furl. zermana 'sestrična'; E ^ u v T121).
Poimenovanja za stričeve ali tetine otroke izkazujejo precejšnjo narečno raznolikost. Na večini ozemlja najdemo obliki bratranec in sestrična. Drugo najpogostejše poimenovanje je strnič in strnična oz. strnička. Tudi večina drugih narečnih leksemov za bratranca in sestrično je izvorno slovanska, razlikujejo se le v
© Geografski inštitut Antena Melika ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU in Inštitut za antropološke in prostorske študije, 2011
Legenda
O	neprevzeta beseda
®	2 neprevzeti besedi
•	germanizem
□	romanizem
t	hungarizem
/	ni odgovora
-	ni zapisa
Vir kartografske podlage: pregledne karte Geodetskega zavoda RS, Geodetske uprave RS, Geodetskega inštituta Slovenije
besedotvornih priponah h korenoma brat(r)- ali sestr-, npr. brat(r)- + -an, -an-ec, -ič; -an-a, -an-ka, -an-čka, -an-činja in sestr- + -ič, -ič-en, -an-ec; -ič-na, -ič-ka, -an-a, -an-ic-a, -in-ka. Rezultat (narečnih) besedotvornih razvojev so oblike kot npr. sestranica in sestrinka, bratrančka in bratrančinja, ki jih v slovarjih knjižnega jezika ne najdemo. Od neslovanskih, tj. prevzetih besed (ki predstavljajo le pribl. 9 % celotnega besedja), se na zahodu pojavijo romanizmi kužin, kužina in zerman, zermana, prevzeti iz italijanščine oz. furlanščine (oblikoslovni morfemi teh izposojenk pa so že slovenski).
Besedje za ožje sorodstvo kaže na manjšo dovzetnost za prevzemanje. Če si ogledamo karto 2 (SLA V627 bratranec), vidimo, da se prevzeti leksemi (roma-nizmi) pojavijo le na zahodu (v primorski narečni skupini), na skrajnem SV pa najdemo v eni točki tudi hungarizem.
4.2 Za pomen 'fant' (V636, SLA 1/137) imamo v gradivu SLA 42 različnih narečnih poimenovanj. Najbolj pogosti leksemi so: fant (^ furl. fant, ben. it. fante 'sluga, sel, kurir'),pob (^ bav. srvnem.puobe, srvnem. buobe 'fant'),peb (^ bav. avstr. nem. püeb 'fant'), poba, dečko, čeh, sin,21 pubec in pobar. Redka oz. področno omejena pa so pobič, mulo (^ it. mulo '(nezakonski) otrok'), mulec, puršt (^ avstr. bav. nem. Pursch 'fant, mlad mož'), pebar in fantek; enkratnice pa so fantič, fantiček in fantinovec; pebič, pobovec, pubiček, publec, bubec; dečkec, čehak, mu-lajec in ragač (^ furl. regag 'fant', it. ragazzo 'fant').
Preglednica 3: Prostorska razporeditev najpogostejših leksemov za pomen 'fant' (po narečnih skupinah)
			Narečna skupina			
	koroška	primorska	rovtarska gorenjska	dolenjska	štajerska	panonska
fant	1	63	23 39	63	12	1
pob	41	31	13 5	10	29	11
peb	2	-	- -	-	20	-
dečko	-	-	- -	1	-	15
čeh	-	-	- -	-	-	12
poba	-	-	- 1	4	8	6
mulo	-	4	- -	-	-	-
sin	-	3	- -	-	-	-
pubec	1	-	- -	-	1	4
pobar	1	-	- -	-	-	-
4.3 Za pomen 'dekle' (V637, SLA 1/138) najdemo 45 različnih narečnih poimenovanj. Najpogostejši je leksem dekle (ki ima še izpeljanke deklica, deklič, deklinče
21 Leksem sin za pomen 'fant' uporabljajo v rezijanskem narečju in severnem delu terskega narečja. Ravno obratno pa se namesto leksema sin (V606) v nekaterih točkah oz. govorih uporablja leksem fant, pa tudi pob in poba (po Jakop 2008: 42).
itd.), v osrednjih narečjih prevladuje leksem punca (^ nem. Punze 'dekle'), na vzhodu še puca. Sledijo: pupa (^ it. pupa 'dekle') v narečjih na stiku z italijanskim jezikom, čeča (^ kor. nem. Tschätsche, tudi Zatsche, Zätsche 'igrača, malenkost'), deklina, dečla in dekla. Redkejša poimenovanja so šepuža (nejasno, malo verjetno iz lat. pusa 'dekle'), mula (^ it. mula '(nezakonski) otrok', furl. mule 'nezakonski otrok; paglavec, porednež, mulec, mulček'), hči22 in hčica, cura (^ hr. cura 'dekle'), deklinče in punčka. Leksem pozre je omejen na srednjesa-vinjsko narečje: v Šoštanju (T321) je ob leksemupozre razlaga 'deklič med 13. in 14. letom', v Kasazah (T325) pomeni 'dekle', v Vojniku (T326) in Podgradu pri Celju pa ima pozre oznako 'zaničljivo' (po Jakop SLA 1.1: 304-305 in Furlan 2013: 166). Enkratnice so: dete, punče, pucka, pupica, pupika, čečica, deklesa, šoca (^ avstr. bav. nem. ustreznica knj. nem. Schatz 'ljubi'), pajdaščinja (^ madž.pajtas 'tovariš, pajdaš'), frajarica (^ nem. Freier 'snubač'), frajndinja (^ avstr. bav. nem. Freund 'prijatelj' z nar. nem. aj za knj. nem. oj), fuja (nejasno, malo verjetno iz furl. fie 'hči, dekle') in [njegova] stara.
Preglednica 4: Prostorska razporeditev najpogostejših leksemov za pomen 'dekle' (po narečnih skupinah)
			Narečna skupina		
	koroška	primorska	rovtarska gorenjska dolenjska	štajerska	panonska
dekle	17	8	18 15 33	41	2
dekla	-	-	- - -	-	16
dečla	21	1	- 2 -	3	-
deklina	1	-	- - -	9	24
punca	1	36	19 25 45	13	1
puca	-	-	- - -	-	9
pupa	-	36	- - -	-	-
čeča	-	25	6 - -	-	-
deklič	6	-	- 5 -	-	-
deklica	-	-	1 - 5	1	-
puža	6	1	- - -	-	-
mula	-	7	- - -	-	-
hči	-	7	- - -	-	-
4.4 Med besedjem za pomen 'fant' prevladujejo prevzeta poimenovanja (pribl. 95 %; od tega je približno polovica germanizmov in polovica romanizmov), medtem ko prevzeta poimenovanja za pomen 'dekle' predstavljajo le pribl. 46 % vsega besedja.
V gradivu nista (vedno) ločena pomena 'deček; dorasel mlad neporočen moški' in 'fant; moška oseba, ki je v ljubezenskem odnosu do dekleta', zato iz gradiva ni vedno jasno, kaj zapisani leksem pomeni. Za pomen 'fant, ženin' najdemo
22 Leksem hči za pomen 'dekle' se uporablja v rezijanskem in severnem delu terskega narečja. Ravno obratno pa namesto leksema hči (V607) v nekaterih točkah oz. govorih uporabljajo leksem dekle in njegove različice (deklica, deklič, dečla), pa tudi punca in lopa (po Jakop 2008: 52).
naslednje lekseme: marožo (^ ben. it. moroso 'zaročenec'), moroz (^ furl. moros 'ženin', ben. it. moros 'fant, zaročenec'), ljubi, (ta) mladi, šocelj (^ avstr. bav. nem. Schätzelein 'ljubček'), šoc (^ avstr. bav. nem. ustreznica knj. nem. Schatz 'ljubi'), junak, frajnd (^ avstr. bav. nem. Freund 'prijatelj'; nar. nem. aj za knj. nem. oj), dinar (^ nem. Diener 'služabnik, sluga'), ljubček, šposo (^ it. sposo 'ženin'), fra-jar (^ nem. Freier 'snubač'),prijatelj,pajdaš (^ madž.pajtas 'tovariš, pajdaš') in [njen] stari. Druga narečja za oba pomena uporabljajo en sam leksem, ki je lahko v drugem pomenu sobesedilno pojasnjen s prilastkom njen (npr. njen fant, njen pob).
Kot pri leksemu fant tudi pri leksemu dekle nista jasno ločena pomena 'dorasla mlada neporočena ženska' in 'ženska oseba, ki je v ljubezenskem odnosu do fanta'. Za pomen 'dekle, nevesta' v istrskem narečju uporabljajo prevzeti leksem maroža, v nadiškem pa moroza, drugod pa še ljuba, ljubica, šocka, šoca, dinarica, nevesta in (ta) mlada. Zanimiv je tudi leksem lopa (sln. *hlapa < *xolpa, femina-tiv k *xolp^ 'sluga, suženj, fant' (^ *xolpbcb > sln. hlapec); z izpadom vzglasne-ga h- in razvojem a > o ob l, m, n (Furlan v SLA 1.1: 240; Furlan 2013: 151-152)) kot drugi leksem v vseh točkah rezijanskega narečja. Druga narečja za oba pomena uporabljajo en sam leksem, ki je lahko v drugem pomenu sobesedilno pojasnjen s prilastkom njegova, npr. njegova dekle, njegova punca, njegovo dekle ipd.
Izkazalo se je, da je leksika v slovenskih narečjih še bolj raznolika, kot to kaže gradivo za SLA; za 'fanta' in 'dekle' najdemo po narečjih in govorih še več različnih izrazov. Avtoričino lastno raziskovanje in zbiranje na terenu (v letih 20092013) je prineslo nekaj dodatnih poimenovanj, kot so fantina (kraško narečje), fantin (poljansko narečje), deček (poljansko in prekmursko narečje), fante (gorenjsko narečje),pobec (posavsko narečje) v pomenu 'fant' ali npr. debiče (kozjansko--bizeljsko narečje) v pomenu 'dekle', kar kaže na potrebo po nadaljnjem zbiranju gradiva tako po vaseh kot tudi v mestih in potrjuje zgoraj napisano (gl. razdelek 2.1). Prav tako najdemo veliko zanimivih izrazov v raznih narečnih slovarjih, npr. leksem poberin 'majhen deček' v slovarju nadiškega narečja (Špehonja 2012a: 189; 2012b: 200, 272, 338; prim. Furlan 2013: 163-164).
5 bESEDJE ZA KMEČKO HIŠO IN NJENE DELE (ZA sla 2)
Tu je predstavljeno tudi gradivo, zbrano za 2. zvezek SLA, ki bo izšel leta 2015 in bo vseboval leksiko iz pomenskega polja '(kmečka) hiša'. Izbrana so najbolj osnovna poimenovanja, in sicer za 'hišo' in njene osnovne dele: 'okno', 'vrata' in/ ali 'duri', za katere bi predvidevali nižjo stopnjo prevzemanja, in 'stopnice', pri katerih bi že zaradi tega, ker so kmečke hiše običajno pritlične stavbe in niso imele (zunanjih) stopnic (t. i. stopnišča), predvidevali, da bo izposojenk več.
5.1 Odgovori na vprašanje 'okno' (V145, SLA 2/10) so za celotno slovensko jezikovno področje zelo enotni; leksem okno (< *okhno) se po narečjih razlikuje le v oblikah oz. končnicah (bodisi ohranja srednji spol bodisi se je maskuliniziral ali
feminiziral).23 V terskem narečju uporabljajo leksem bukon oz. balkon (^ furl. balcon 'okno'). Kot drugi leksem so zapisane besede lina (^ srvnem. line 'okno z rešetko' v T265 Gorenji Vrh pri Dobrniču), kukrle (^ prim. avstr. nem. Guckerl 'lina' (Österreichisches Wörterbuch 2012) ^ bav. nem. kucken 'gledati' v T270 Podhosta), oblok (^ psl. *oblQkh (> madž. ablak 'okno') v T404 Gornji Senik - Felsoszölnök) in okenca z opombo »majhna odprtina v steni, lina« (v T415 Radvanje - Rothwein).
5.2	Precej enotna in v celoti neprevzeta so tudi poimenovanja za vrata (V134, SLA 2/4). Najpogostejši in v vseh narečjih razširjen je leksem vrata (< *vorta, kolektiv od *vorto) s pogosto feminizirano obliko vrate. Drugi najpogostejši leksem za vrata je duri/dure/dura (< *duri, *durq, *dura < psl. *dvbrb, mn. *dvbri 'vrata'; sln. duri je verjetno nastalo iz douri, to pa po premetu iz dveri). Na vzhodu prevladuje leksem dveri oz. dvera (< psl. *dvbrb, mn. *dvbri 'vrata').
5.3	Pri besedju za 'stopnice' (V133; SLA 2/30) je najpogostejši in v vseh narečjih razširjen germanizem štenge z manj razširjeno različico brez sekundarnega nosnika štege (^ srvnem. stege, stiege 'stopnice' (> nem. Stiege 'stopnice')). Na zahodu najdemo romanizme škale (^ it. scale (mn.) 'stopnice'), škaline in ščale (^ furl. scjale (ed.)), ščaline, na vzhodu pa stolbe (narečno stube < *sthlba 'stopnice'). Drugi leksemi zavzemajo manjše areale, npr. štegne, štegle ali štengle (^ nem. Stiegl < srvnem. stigele) ali pa se pojavljajo posamično, npr. štapne ali štape (^ stvnem. sta-fe, stapf, stapfo 'stopinja' k zah. germ. *stap-ia- 'stopiti'; Bezlaj IV: 104). Leksem stopnice iz knjižnega jezika (Pleteršnik 1894-1895 z oznako novoknjižno) je zelo redek: najdemo ga samo v 8 točkah (od 417), vedno kot dvojnico ob leksemu štenge.
Preglednica 5: Prostorska razporeditev leksemov za pomen 'stopnice' (po narečnih skupinah)
			Narečna skupina		
	koroška	primorska	rovtarska gorenjska dolenjska	štajerska	panonska
štenge	29	66	37 32 74	65	15
štengle	1	2	- - -	-	-
štege	22	2	1 - -	3	12
štegne	-	2	- - -	-	-
štegle	-	4	- - -	-	-
škale	-	23	- - -	-	-
škaline	-	2	- - -	-	-
ščale	-	4	- - -	-	-
stolbe	-	-	- - -	-	19
stopnice	-	-	- - 3	4	-
štirja	3	-	- - -	-	-
štapne	-	-	- 2 -	-	-
23 V kraškem, istrskem, notranjskem, horjulskem, selškem, gorenjskem in srednjesavinjskem narečju najdemo oblike s protetičnim v, v rožanskem narečju pa s protetičnim h < g.
	-—I . ^^		
Karta 3:	stopnice -	prevzem	
Številka vprašanja:	SLA V133		
Avtorica:	Tjaša Jakop		
© Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU in Inštitut za antropološke in prostorske študije, 2011

®3C6
•257,
•3C
17'

•307 ,
•277
I ^259
•272

•271
•293	^296
I -li I
•28
•28
Legenda
O neprevzeta beseda

germanizem
O	2 germanlzma
□	romanlzem (it.)
□	romanlzem (furl.) B	2 romanizma
^	nejasno
/	ni odgovora
-	ni zapisa
Vir kartografske podlage: pregledne karte Geodetskega zavoda RS, Geodetske uprave RS, Geodetskega inštituta Slovenij e
Prevladujejo izpeljanke s prevzeto besedotvorno podstavo, in sicer germaniz-mi (štenge, štege, štegne), ki predstavljajo več kot 86 % besedja, precej manj je romanizmov, in sicer pribl. 6 % (škale ipd. v primorskih narečjih), prav tolikšen (pribl. 6 %) je delež neprevzetih besed (stopnice in stolbe). Manj pogosti leksemi so štegle, ščale, štirja, štapne in škaline, enkratnice pa so štape, štapnice, štolge, štenžice, štegnice, ščaline in stop. Na karti 3 (SLA V133 stopnice) vidimo, da germanizmi prevladujejo na celotnem slovenskem jezikovnem področju; izjema je skrajni severovzhod (prekmursko narečje) z neprevzetim leksemom stolbe (s sekundarnim m pred b v T403 in T405) ter skrajni zahod (tersko narečje) in jugozahod (istrsko narečje) z romanizmom škale oz. ščale.
5.4	Narečno gradivo za pomen 'hiša' (V129A, SLA 2/2) je dokaj enotno, veliko bolj raznolika pa so poimenovanja za pomen 'slaba hiša' (V129B, SLA 2/3), kjer najdemo preko 80 različnih leksemov.24 Za hišo v nevtralnem pomenu je najpogostejši in v vseh narečjih razširjen leksem hiša (< *(xyš)-a ^ stvnem. hüs [hflš] 'hiša'), predvsem v panonskih narečjih pa leksem hiža (< *(xyž)-a ^ stvnem. hüs- [hnž-] 'hiša').25 Drugi najpogostejši leksem za hišo je hram (< *xormh 'šotor, zgradba, hiša'). Drugi leksemi so redkejši in se pojavljajo zgolj posamično, npr. manjšalnice (hišica, hižička) ali besedne zveze (zidana hiša/hiža, zidana hramba), ki poimenujejo hišo iz kamna oz. opeke.
5.5	Poimenovanja za slabo hišo spadajo med tabuizirane besede,26 ki so kulturno oz. socialno določene in imajo (zlasti v narečjih) več različnih poimenovanj in besedotvornih različic, saj je (bila) njihova raba omejena - bodisi zaradi okolice bodisi zaradi govorcev samih (t. i. samocenzura): mnogi informatorji namreč niso želeli negativno poimenovati hiše oz. bivališča. Narečna poimenovanja za slabo hišo so zato zelo raznolika, vendar pa je med njimi veliko enkratnic, zato takšno gradivo v arealnem smislu ni povedno.
5.6	Na podobno težavo naletimo pri drugih tabuiziranih poimenovanjih. Čeprav je npr. Jakob Rigler leta 1961 pri popravljanju in dopolnitvi Ramovševe vprašalni-ce iz leta 1934 vprašanje V069 (spolovilo) izpustil in odgovorov v točkah, ki so
24	Ti leksemi so: hišica, hiška, hištrna, stara hiša, (ena) uboga hiša, (ena) grda hiša, (ena) mala hiša, majhna hiša, podrta hiša, revna hiša, lesena hiša, hiša malo vredna, hižička, cimprana hiža, slaba hiža; bajta, bajtica, borna bajta; kajža in kajša, kajžica, kajšla in kajšel; koča, kočur, kočura, kočarija, stara koča, cimprana koča, butana koča, tolčena koča; kuča, slaba kuča, stara kuča, kučica; baraka, barakica; blatnjača; cimper, cimprača, cimpranjača, cimprana hramba, lopa, kalupa ali karlupa, koliba, kojota, klučanja, kopanja, tolčenica, zidina, zidanica, huta, havsarica, avženga, paštuba, folovž, tetoja, kazon, podrtija ali razdrtija itd.
25	Po Bichlmeier (2010: 175-178): hiša ^ stvnem. im./tož. *hüs 'hiša' < got. (gud-)hüs '(božja) hiša (tempelj)', hiža ^ stvnem. rod. hüses 'hiše' < got. *husis (rod. ed.).
26	Kot tabuizirane največkrat nastopijo besede, povezane s spolnostjo, besede, ki opisujejo določene dele telesa (povezane s spolnostjo) in njihove funkcije, telesne izločke (tj. znoj, smrkelj, urin, fekalije, sperma, menstrualna kri itd.) ali slabšalne besede (negativna poimenovanja, zmerljivke, zbadljivke) ter kletvice.
bile zapisane pozneje (tj. po letu 1961), večinoma ni, so narečna poimenovanja za moške in ženske spolne organe kljub nepopolnosti gradiva (redkejše mreže točk oz. krajev) izredno raznolika. Za pomen 'penis' najdemo v gradivu za SLA 41, za pomen 'vulva/vagina' pa 35 različnih leksemov; 10 leksemov ustreza splošnemu poimenovanju za spolovilo 'spolovilo, genitalije'. Nekaj poimenovanj je splošnoslo-venskih, tj. razširjenih po celotnem slovenskem jezikovnem prostoru (npr. kurec, klinec, lulek 'penis'; pizda, finka 'vulva/vagina'), medtem ko so druga poimenovanja bolj omejena na posamezna področja oz. govore; med temi je veliko enkratnic: kar 28 (od 41) za moško in 18 (od 35) za žensko spolovilo. (Jakop 2012: 37-55)
6 povzetek
Članek podaja pregled izbranih narečnih besed iz semantičnega polja 'človek' (be-sedje, vključeno v SLA 1) in iz semantičnega polja '(kmečka) hiša', ki bo predstavljeno v SLA 2. Bogastvo leksemov v slovenskih narečjih je rezultat zgodovinskih in geografskih dejavnikov, pa tudi vplivov sosednjih jezikov, tako sorodnih slovanskih (hrvaščina) in drugih indoevropskih (italijanščina, furlanščina, nemščina) kot nesorodnih (madžarščina). Za posamezna poimenovanja imamo tako lahko več različnih leksemov in tudi delež prevzetih besed niha (ne glede na pomensko polje).
Poimenovanja za dele telesa so precej enotna, vendar pa nekatera (npr. 'ustnica') kljub predpostavljeni nizki stopnji dovzetnosti za prevzemanje izkazujejo višjo stopnjo izposoje (preko 50 % izposojenk). Tudi poimenovanja za bližnje sorodnike (kot so starši, oče, mati, brat, sestra) so bolj enotna kot npr. poimenovanja za bolj daljne sorodnike (npr. bratranec, sestrična), medtem ko v besedju za pomen 'fant' prevladujejo prevzeta poimenovanja (pribl. 95 %). Izbor leksemov iz semantičnega polja '(kmečka) hiša' kaže različne stopnje variabilnosti leksemov: od najbolj enotnih (npr. okno, vrata) do bolj raznolikih (npr. stopnice, kjer prevladujejo germanizmi, ki predstavljajo več kot 86 % besedja). Najbolj raznolika so poimenovanja za slabo (oz. majhno) hišo, kjer je bogastvo leksemov (tudi) posledica tabuizacije.
Zavedati se je treba, da v še tako gosti mreži krajev zbrano in skrbno obdelano gradivo ne odraža dejanskega stanja v narečjih in govorih, temveč je le približek. Enako velja za razmerje med prevzetimi in neprevzetimi besedami. Karte, ki kažejo izvor besed oz. njihovo prevzemanje, tako lahko zgolj nakazujejo obrise arealov prevzemanja v slovenskem jezikovnem prostoru.
Viri in literatura
Bichlmeier 2010 = Harald Bichlmeier; Roma - Namenkundlich-sprachhistorische Anmerkungen zu einem allgemein bekannten Ortsnamen (Mit einem Exkurs zu Fragen der Chronologie von Lehnwortbeziehungen benachbarter Sprachen am Beispiel von nhd. Haus und seinen Vorformen), Das Altertum 55 (2010), 175-202.
ESSJ I-V = France Bezlaj, Etimološki slovar slovenskega jezika I-V, avtorji gesel France Bezlaj -Marko Snoj - Metka Furlan, Ljubljana: SAZU oz. ZRC SAZU (izd.) - Mladinska knjiga (zal.), 1976-2007.
Furlan 2013 = Metka Furlan, Novi etimološki slovar slovenskega jezika: poskusni zvezek, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2013.
Haspelmath - Tadmor 2009 = Martin Haspelmath - Uri Tadmor, The Loanword Typology Project and the World Loanword Database, v: Loanwords in the World's Languages: A Comparative Handbook, ur. Martin Haspelmath - Uri Tadmor, Berlin: De Gruyter Mouton, 2009, 1-34.
Jakop 2006 = Tjaša Jakop, Nouns in pairs in Slovene dialects, v: The Fifth International Conference Formal Approaches to South Slavic and Balkan Languages: Proceedings, ur. Svetla Koeva -Mila Dimitrova-Vulčanova, Sofija, 2006, 194-198.
Jakop 2007 = Tjaša Jakop, Besedje za bratranca in sestrično v slovenskih narečjih (po gradivu za SLA), Jezikoslovni zapiski 13 (2007), št. 1-2 = Merkujev zbornik, 189-194 + 2 pril.
Jakop 2008 = Tjaša Jakop, Dvojina v slovenskih narečjih, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2008 (Linguistica et philologica 21).
Jakop 2009 = Tjaša Jakop, The influence of the grammatical category of number on neuter nouns in Slovenian dialects, Dialectologia et Geolinguistica 17 (2009), 12-31.
Jakop 2011 = Tjaša Jakop, The variety and richness of words for relatives in Slovene, v: Language Variation - European perspectives III: selected papers from the 5th International Conference on Language Variation in Europe (ICLaVE 5), Copenhagen, June 2009, ur. Frans Gregersen itd., Amsterdam - Philadelphia: John Benjamins, 2011 (Studies in Language Variation 7), 227-238.
Jakop 2012 = Tjaša Jakop, Izrazi za spolovila v gradivu za Slovenski lingvistični atlas in pri Ivanu Koštialu, Jezikoslovni zapiski 18 (2012), št. 2, 37-55.
Jakop 2013 = Tjaša Jakop, Zamejska narečja v Slovenskem lingvističnem atlasu (SLA), Glasnik Slovenskega etnografskega društva 53 (2013), št. 3, 4.
Kenda-Jež 1996 = Karmen Kenda-Jež, Uvodna pojasnila, v: Tine Logar, Dialektološke in jezikovnozgodovinske razprave, ur. Karmen Kenda-Jež, Ljubljana: ZRC SAZU - Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, 1996, VII-XVIII.
Kenda-Jež 2002 = Karmen Kenda-Jež, Model idealnega govorca v slovenskih dialektoloških raziskavah, v: Med dialektologijo in zgodovino slovenskega jezika: ob življenjskem in strokovnem jubileju prof. dr. Martine Orožen, ur. Marko Jesenšek - Bernard Rajh - Zinka Zorko, Maribor: Slavistično društvo, 2002 (Zora 18), 150-165.
Kenda-Jež 2011 = Karmen Kenda-Jež, Fonetična transkripcija, v: SLA 1.1, 27-30.
Logar — Rigler 1990 = Tine Logar - Jakob Rigler, Karta slovenskih narečij, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1990 (zemljevid).
Österreichisches Wörterbuch 2012 = Österreichisches Wörterbuch, Wien: Österreichischer Bundesverlag, 422012.
Pirona 2001 = Giulio Pirona, Il nuovo Pirona: vocabolario friulano, Udine: Societa filologica friulana, 2001.
Pleteršnik 2006 = Maks Pleteršnik. Slovensko-nemški slovar I-II (CR-ROM), ur. Metka Furlan, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 22006 (11894-1895).
Ramovš 1924 = Fran Ramovš, Historična gramatika slovenskega jezika 2: konzonantizem, Ljubljana: Učiteljska tiskarna, 1924 (Znanstveno društvo za humanistične vede v Ljubljani, Dela I/2).
Skok 1971-1973 = Petar Skok, Etimologijski rječnik hrvatskoga ili srpskoga jezika I-III, Zagreb: Jugoslavenska akademija znanosti i umjetnosti, 1971-1973.
SLA 1.1 = Jožica Škofic idr., Slovenski lingvistični atlas 1: človek (telo, bolezni, družina) 1: atlas, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2011 (Jezikovni atlasi).
SLA 1.2 = Jožica Škofic idr., Slovenski lingvistični atlas 1: človek (telo, bolezni, družina) 2: komentarji, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2011 (Jezikovni atlasi).
Snoj 2009 = Marko Snoj, Slovenski etimološki slovar. Ljubljana: Modrijan, 22009.
SSKJ = Slovar slovenskega knjižnega jezika, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU - Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, 1995.
Striedter-Temps 1963 = Hildegard Striedter-Temps, Deutsche Lehnwörter im Slovenischen, Berlin: Osteuropa-Institut - Wiesbaden: Otto Harrassowitz, 1963 (Veröffentlichungen der Abteilung für Slavische Sprachen und Literaturen des Osteuropa-Instituts (Slavisches Seminar) an der Freien Universität Berlin 27).
Šekli 2011 = Matej Šekli, Neprevzeto besedje za sorodstvo v slovenščini z vidika zgodovinskega besedjeslovja, v: Družina v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi: 47. seminar slovenskega jezika, literature in kulture: zbornik predavanj, ur. Vera Smole, Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za slovenistiko, Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik, 2011, 21-28.
Šekli 2013 = Matej Šekli, Metodologija določanja plasti mlajših romanizmov v slovenščini, Jezikoslovni zapiski 19 (2013), št. 2 = Dialektološki razgledi, 291-315.
Špehonja 2012a = Nino Špehonja [= Specogna], Besednjak nediško-taljansko, b. kr., 2012.
Špehonja 2012b = Nino Špehonja [= Specogna], Vocabolario italiano-nediško, b. kr., 2012.
Thesaurus 2 = Thesaurus der slowenischen Volkssprache in Kärnten 2: C-dn, ur. Stanislaus Hafner -Erich Prunč, Wien: Österreichische Akademie der Wissenschaften, 1987.
WBÖ 4 = Wörterbuch der bairischen Mundarten in Österreich 4, ur. Eberhard Kranzmayer idr., Wien: Österreichische Akademie der Wissenschaften, 1991.
Weiss - Kenda-Jež 2014 = Peter Weiss - Karmen Kenda-Jež, Sistem SLOnar: povedne oznake slovenskih narečnih različkov (od narečne skupine do idiolekta), Jezikoslovni zapiski 20 (2014), št. 1, 145-173.
Summary
Lexical (Non-)Borrowing in Slovenian Dialects (Using Material for the Slovenian Linguistic Atlas)
This article presents selected dialect vocabulary from the semantic field 'man'; specifically, 'the human body' (vocabulary included in Slovenski lingvistični atlas [Slovenian Linguistic Atlas, SLA] 1) and 'kinship', and from the semantic field '(farm)house' (the Slovenian farmhouse, architectural elements, and interior furnishings), which will be published in SLA 2). The wealth and variety of the lexemes is a result of the exceptional diversity of Slovenian dialects, which arose due to historical and geographical circumstances, as well as the influence of neighboring languages. The degree of borrowing from neighboring languages varies from one designation to another; German borrowings predominate and, especially in the west, also Romance borrowings.
The vocabulary for parts of the body is quite uniform, but some lexemes (e.g. ustnica 'lip'), despite the assumption of a low level of borrowing, show a greater degree of loan words (over 50%). Vocabulary for close relatives (such as starši, oče, mati, brat, sestra 'parents', 'father', 'mother', 'brother', 'sister') is also more uniform than that denoting more distant relatives (e.g. bratranec, sestrična 'cousin'), while vocabulary for 'fant ('boy') shows a predominance of loan words (approx. 95%). Lexemes from the semantic field '(farm)house' range from most uniform (for e.g. okno 'window', vrata 'doors') to more diverse (e.g. 'stairs', with 86% Germanic lexemes) and most diverse (e.g. for slaba (oz. majhna) hiša 'poor (or small) house', where the variety of lexemes (also) appears as a result of tabooisation.
One should be aware that even the material collected within the very dense network of data-points only approximates to the situation prevailing in the dialects. The same applies to the proportion between borrowed and non-borrowed words. Maps showing the origin of the words or their borrowing can therefore only suggest the contours of areals of borrowing within Slovenian linguistic territory.
Priloga: V013 'ustnica' ■ V627 'bratranec' ■ V133 'stopnice' T001	točka iz SLA (SLA 1.1: 12-14)
iKzBrdlAj	zapis v sistemu SLOnar (Weiss - Kenda-Jež 2014; gl. http://tinyurl.com/SLOnar)
V013	uvaja odgovor po vprašalnici za SLA (Benedik 1999)
■	loči odgovore na različna vprašanja
;	loči gradivo iz različnih zapisov (različnih zapisovalcev) za SLA
,	loči sopomenke iz istega zapisa za SLA
/	ni zapisa
-	ni odgovora (v T406)
X	ni poimenovanja
(!)	nezanesljiv zapis (in opozorilo na zanesljivost prepisa)
*	tik pred narečnim zapisom: zastarelo
šteigže, (steigye) v okroglih oklepajih je za vejico pri Logarju zapisan drugi leksem, morda redkejša oblika od prve
[na] žndblex v oglatih oklepajih je zapisan tisti del odgovora na vprašanje, ki ni (bil) upoštevan pri analizi in kartiranju gradiva
T001 = iKzBrdlAj: V013 ustnce ■ V627 bratränc ■ V133 štiie T002 = iKzBorlAj: V013 ustnce ■ V627 bratränc ■ V133 štije, štenge T003 = iKzBlalAj: V013 ustncä ■ V627 / ■ V133 štie T004 = iKzBiZlAj: V013 ustnca ■ V627 sastričsn ■ V133 štisnža T005 = iKzUkvllj: V013 žnablca ■ V627 kusen ■ V133 štisnže T006 = iKzPodlAj: V013 žnabl? ■ V627 bratränc ■ V133 štiie T007 = iKzRiVlAj: V013 žnabfi ■ V627 bratränc ■ V133 štiie T008 = iKzRat: V013 žnable ■ V627 bratranc ■ V133 štengle
T009 = ±Kz#kKGo: V013 žnabu; ustsnca ■ V627 bratränc; brätranc ■ V133 šteggle; štengle
T010 = iKrMaZlAj: V013 /; mu:lca ■ V627 /; bEatEä:nc ■ V133 šti:je; šti:3ghe, šti:3gge
T011 = iKrLočlAj: V013 ustncä ■ V627 bratränc ■ V133 štiie
T012 = iKrPodlAj: V013 žnabu; žnabla ■ V627 bratränc; bratränc ■ V133 šteie; šteje
T013 = iKrKoslAj: V013 žnabu ■ V627 bratränc ■ V133 št^^je
T014 = iKrTehlAj: V013 / ■ V627 / ■ V133 šte:je
T015 = iKrBrelAj: V013 žnable ■ V627 bratränc ■ V133 štine
T016 = iKrSvelAj: V013 žnabu ■ V627 bratränc ■ V133 štine
T017 = iKrHodlAj: V013 žnabu ■ V627 bratranc ■ V133 šteie
T018 = iKrČahlAj: V013 žnäblä ■ V627 bratranc ■ V133 štene
T019 = iKrSPllAj: V013 žnabu ■ V627 bratränc ■ V133 štine
T020 = iKrZablAj: V013 /; žna:bwa ■ V627 /; bEatEä:nc ■ V133 šte:nje; šte:nye
T021 = iKrŽrelAj: V013 / ■ V627 / ■ V133 šte:je
T022 = iKrPoklAj: V013 žna:bua ■ V627 bEatEä:nc ■ V133 šte:ne
T023 = iKrRadlAj: V013 žna:bla ■ V627 braträ:nc ■ V133 šte:jnhe
T024 = iKrSellAj: V013 žnabu ■ V627 bratränc ■ V133 štenži
T025 = iKrKamlAj: V013 žna:bua ■ V627 bEat'Eanc ■ V133 šte:jhe
T026 = iKrTinlAj: V013 žnäbla ■ V627 bratränc ■ V133 šteie
T027 = iKrŠkolAj: V013 üstnce, [na] žnablex ■ V627 bratränc ■ V133 šfinhe
T028 = iKrŽiVlAj: V013 žnable ■ V627 bratränc ■ V133 štighe
T029 = iKoObilAj: V013 žna:bu ■ V627 br3trä:nc ■ V133 štenži
T030 = iKoBellAj: V013 žnä:bu ■ V627 braträ:nc ■ V133 šte:nye
T031 = iKoLeplAj: V013 žna:ble ■ V627 bEatEä:nc ■ V133 šte:nye
T032 = iKpDjelAj: V013 / ■ V627 bratrSnc ■ V133 štirja
T033 = iKpKnelAj: V013 päpsr; päpsr; šn9:bla ■ V627 bratrönc; bratrönc; bratrö:nc ■ V133 štiria; štirja; / T034 = iKpGrelAj: V013 žna:ble ■ V627 bEätEa:nc ■ V133 štierja
T035 = iKpPod[A]: V013 paipsr, žnaible; žnaibla ■ V627 bratramc; braträmc ■ V133 štemje
T036 = iKpRin[A]: V013 žnobua ■ V627 bratrSnc ■ V133 štisia
T037 = iKpGlo[A]: V013 žnobua ■ V627 bratronc ■ V133 štiie
T038 = iKpViV[A]: V013 žnobua ■ V627 bratronc ■ V133 štisia
T039 = iKpBel[A]: V013 žnSble ■ V627 bratronc ■ V133 štigge
T040 = iKpŠen: V013 žnobua ■ V627 bratronc ■ V133 štigge
T041 = iKpLib: V013 žnoble ■ V627 bratronc ■ V133 štiie
T042 = iKmKop: V013 žnable, štrflle ■ V627 bratranc ■ V133 štenge
T043 = iKmČrK: V013 žnable; žnabla, žnable ■ V627 bratranc; bratranc ■ V133 štigge; štigge
T044 = iKmRaK: V013 žnable ■ V627 bratranc ■ V133 štenge
T045 = iKmDoD: V013 žnabla, *žnabua ■ V627 bratranac ■ V133 štigge
T046 = iKmPam: V013 žnable ■ V627 bratranc ■ V133 štigge
T047 = iKmBrd: V013 žnabla ■ V627 bratranc ■ V133 štigge
T048 = iKmStr: V013 žnable ■ V627 bratranc ■ V133 šfigge
T049 = iKsPer: V013 ž'na:bla; ž'no:ble ■ V627 brat'ranc; brat'ra:nc ■ V133 š'te:nge; š'te:ge
T050 = iKsSPP: V013 žnobla; ž'no:ble ■ V627 bratronc; brat'ranc ■ V133 štigge; š'ti:nge
T051 = iKsVuz: V013 üstnca, žnoble ■ V627 bratronc ■ V133 štiage
T052 = iKsRaD: V013 žnobli ■ V627 bratranc ■ V133 štiage, šteigge
T053 = iKsRiP: V013 / ■ V627 bratronc ■ V133_/
T054 = iKsLoP: V013 žnobl ■ V627 / ■ V133 št^ge
T055 = iKsZKa: V013 žnoble ■ V627 bratranc, sestrič ■ V133 štiage
T056 = iPrBil[I]: V013 müzgalo; müzgalo, labra ■ V627 kužin; kužin ■ V133 štegle; štegle
T057 = iPrNji[I]: V013 müzgalo; müzgalo ■ V627 kužin; kužin ■ V133 štihla; štihla
T058 = iPrOso[I]: V013 müzgalo; müzgalo ■ V627 kužin; kužin ■ V133 štihla; štlyla
T059 = iPrSol[I]: V013 müzgala; müzgala ■ V627 kužin; kužin ■ V133 štila, leitra; štila
T060 = iPtBre[I]: V013 laibra ■ V627 / ■ V133 scaila
T061 = iPtBar[I]: V013 lavren ■ V627 kužin ■ V133 scale
T062 = iPtViš[I]: V013 labren ■ V627 kužin ■ V133 šCale
T063 = iPtČer[I]: V013 šu:ba ■ V627 ku'žin ■ V133 ščal^:ne, sodile
T064 = iPtBre: V013 šoba ■ V627 kužin ■ V133 štegyla
T065 = iPtRob: V013 šoba ■ V627 kužin ■ V133 štenyle
T066 = iPoLoM: V013 žnable ■ V627 bratranc ■ V133 šteinye, šteigge
T067 = iPoTre: V013 žnabla, š"u9ba; šuoba ■ V627 bretranc; bretranc ■ V133 šteigye; šteigge, leitre T068 = iPoBov: V013 žnable ■ V627 bretranc ■ V133 leitre T069 = iPoKre: V013 šuobe, üstance ■ V627 kuž^n ■ V133 štegye T070 = iPoKob: V013 š"6ba ■ V627 bretranc ■ V133 šteigye
T071 = iPoDre: V013 yuöpcä, üstnca; üstanca ■ V627 bratranc; bratranc ■ V133 šteigye; šteinye
T072 = iPoZat: V013 yuopc ■ V627 bratranc ■ V133 šteinye, šteinže
T073 = iPoČig: V013 üstanca ■ V627 bratranc ■ V133 šteigye
T074 = iPšMar[I]: V013 š0:pca ■ V627 kuži:n ■ V133 šte:nye
T075 = iPšMat[I]: V013 šoba ■ V627 kužin ■ V133 štenhe
T076 = iPšLiv: V013 šoba; šoba ■ V627 kužin; / ■ V133 štegye; štegye
T077 = iPšDre[I]: V013 šoba ■ V627 kužin ■ V133 štenhe
T078 = iPšPod[I]: V013 šobe ■ V627 kužin ■ V133 štegha
T079 = iPšJer[I]: V013 šoba ■ V627 kužin ■ V133 štenhe
T080 = iPšŠpe[I]: V013 šoiba ■ V627 kužiin ■ V133 šteijnha
T081 = iPšOšn[I]: V013 šoba ■ V627 kužin ■ V133 štenhe
T082 = iPbMir[I]: V013 'šoibe ■ V627 ku'ži:n ■ V133 š'ti:ayan
T083 = iPbBrK: V013 šoba ■ V627 kužin ■ V133 štleyne
T084 = iPbMed: V013 šoba ■ V627 kužin ■ V133 štleyne
T085 = iPbKoz: V013 šoba ■ V627 kužin ■ V133 štlnya, štainya
T086 = iPbKoj: V013 šoba ■ V627 kužin ■ V133 štagya
T087 = iPbStellj: V013 'šuisbe ■ V627 ku'ži:n ■ V133 š'ta:jyne T088 = iPbOslllj: V013 šflsba ■ V627 kužin ■ V133 stenys, stäinys T089 = iPk#bRoč: V013 üstnca ■ V627 bratranc ■ V133 štenyo
T090 = iPk#bAvč: V013 üstnca; žnäbl'o; šoba ■ V627 brstränc; bratränc; bratränc ■ V133 äte^yä,
štegyo; štenya; štenye T091 = iPk#bKan: V013 šobo ■ V627 bratränc ■ V133 štenya T092 = iPk#bKaK: V013 šoba ■ V627 bratränc, kužin ■ V133 štegyä T093 = iPk#bDes: V013 üstne ■ V627 bratränc ■ V133 št^nyä T094 = iPk#bPod: V013 šuoba ■ V627 bratränc, kužin ■ V133 šteigy T095 = iPklok: V013 šüoba ■ V627 bratränc ■ V133 štenye T096 = iPkGrg: V013 šü=be ■ V627 bratränc ■ V133 šteiye
T097 = iPkSol: V013 šüoba; šü^ba; š®ba; šü^ba; 'šusba ■ V627 kužin; kužin; kužin; kužin; ku'ži:n ■
V133 štegy3; štegy3; štegye; stegys; š'te:jgy3 T098 = iPkTrn: V0l3 šüob^' ■ V627' kužin, bratränc ■ V133 / T099 = iPkŠem: V013 šü°ba ■ V627 kužin ■ V133 šteinye T100 = iPkŠeG: V013 šü^ba ■ V627 brstränc, kužin ■ V133 šteiyn3 T101 = iPkSovllj: V013 süsba ■ V627 kužin ■ V133 štl3ny3
T102 = iPkMir: V013 šüoba; šü^b^; 'šusba ■ V627 kužin; kužin; brat'ramc, ku'ži:n ■ V133 štleyne;
štl3yn3; š'ti3yn3
T103 = iPkRen: V013 šü^ba ■ V627 kužin, brstränc ■ V133 štl3ny3 T104 = iPkBra: V013 š"5ba ■ V627 stsranč ■ V133 šteigja T105 = iPkDobllj: V013 šü^pca ■ V627 kužin ■ V133 št^nge T106 = iPkOpS: V013 šüopca ■ V627 kužin ■ V133 štlegy3 T107 = iPkKom: V013 šüoba ■ V627 stsrnč, bratränc ■ V133 šteigy3 T108 = iPkŠma: V013 žnäbla ■ V627 stsrsnč ■ V133 šteinye
T109 = iPkŠta: V013 š"5ba; üssnca; üstsnca, šüoba, žnäbl'ie ■ V627 stsrnč; stsrsnč; stsrnč, bratränc ■
V133 šteinye; št'ienye; šteigye T110 = iPkKop: V013 žnäble, üstnce ■ V627 stsrneč ■ V133 šteigye, škäle T111 = iPkMavllj: V013 šü^pce ■ V627 stsrnsč ■ V133 škäle T112 = iPkKrillj: V013 šüobä; 'šuobä ■ V627 stsrsnč; s'tsrsnc ■ T113 = iPkProllj: V013 'šusba ■ V627 s'tsirnsc ■ V133 škäle T114 = iPi#rBol[I]: V013 t'rusbsc ■ V627 s'tsrnsc ■ V133 š'ka:le T115 = iPi#rPla: V013 šuSbsc ■ V627 stšrnic ■ V133 škäle T116 = iPi#rOsp: V013 trSbsc ■ V627 stärnec ■ V133 škäle T117 = iPi#rPre: V013 trüobsc; žnäbel ■ V627 stsrnic; stsrnec ■ T118 = iPi#rDek: V013 šüob^c; šü^pca ■ V627 stsrnic; stsrnit' T119 = iPi#rKub: V013 trüspci, žnäble ■ V627 stsrnic ■ V133 škäle T120 = iPi#rPod: V013 trüobsc ■ V627 stärnic ■ V133 škäle T121 = iPi#šKor: V013 žnäb^l' ■ V627 zurmän ■ V133 škäle T122 = iPi#šKrk: V013 žnabia ■ V627 stsrnic ■ V133 škala T123 = iPi#šPom: V013 mužSn ■ V627 stsrnit' ■ V133 škäle T124 = iPi#šLop: V013 mužSn, tröbsc ■ V627 stsrnit' ■ V133 škale T125 = iPi#šTre: V013 tröbsc ■ V627 stsrnit' ■ V133 škale T126 = iPi#šSoč: V013 tröboc ■ V627 stsrnic ■ V133 škale T127 = iPi#šRak: V013 tröboc ■ V627 brätan, stärnic ■ V133 škäle T128 = iPnSkr: V013 šü^ba, üstnica ■ V627 stsrsnč, bratränc ■ V133 šteinye T129 = iPnAjd: V013 üsnca, šüoba, žnäbla; üstsnca ■ V627 stärno; brstränc ■ V133 šteinye; šteinye T130 = iPnGab: V013 žnäb^l ■ V627 stärsnG ■ V133 šteigye T131 = iPnVip: V013 žnäbla ■ V627 brätranc, stärnG ■ V133 šteigye T132 = iPnŠtj: V013 žnäble, üstnca ■ V627 stsrnč ■ V133 šteigye
T133 = iPnPod: V013 žnäb^a; žnäble; üstsnce ■ V627 stärnG, bratränc; stärsnG; stsrnsč ■ V133 šteigyxe; šteinye; šteinye
■ V133 škäle; š'kala
■	V133 škäle; štiinje
■	V133 škäle; škälä
T134 = iPnDut: V013 žnabel ■ V627 stsrneč ■ V133 stainye
T135 = iPnSež: V013 šfloba ■ V627 stsrnč ■ V133 šteigye
T136 = iPnOpč[I]: V013 šušba; 'šusba ■ V627 strneč; s't3:rneč ■ V133 škala; š'ka:le
T137 = iPnKol[I]: V013 šuoba; šflobe ■ V627 stsrenč; stsrsnč ■ V133 škale; škale
T138 = iPnDra[I]: V013 trüsbec ■ V627 stšrnec ■ V133 škale, škaline
T139 = iPnHrp: V013 ü'snce ■ V627 stšrnic ■ V133 škale
T140 = iPnBuk: V013 žnabo ■ V627 stsrnč ■ V133 štei5ye
T141 = iPnPla: V013 žnable ■ V627 stsrnsč ■ V133 štegge
T142 = iPnRaz: V013 žnabsl, üstsnca ■ V627 brstranc ■ V133 štegya
T143 = iPnSen: V013 žnabl ■ V627 stsrnič ■ V133 šteigy'e
T144 = iPnMaV: V013 žnabu ■ V627 stsrnč ■ V133 štenye
T145 = iPnSla: V013 žnabJa ■ V627 bratranc, stsrnč ■ V133 šteigye
T146 = iPnKle: V013 žnabJu ■ V627 stsrneč ■ V133 štegye
T147 = iPnKne: V013 žnabl ■ V627 stsrnsč ■ V133 štenye, štegyi3
T148 = iPnDKo: V013 žnabl; žnabsl; ž'na:ble ■ V627 stsrnič; stsrnsč; s't3:rneč ■ V133 štegy'e; štegye; š'te:gye
T149 = iPnBar: V013 šuSbsc; šuSbsc ■ V627 stärnic; stärnic ■ V133 šteine; šteigie
T150 = iPnTat: V013 šSbsc ■ V627 strneč ■ V133 šteinye
T151 = iPnPre: V013 žnabl ■ V627 stärnic ■ V133 šteiie
T152 = iPnHru: V013 šuSba, uüistsnce ■ V627 stärnic ■ V133 šteinye, šteinie
T153 = iPnPod: V013 wüisto ■ V627 strnic ■ V133 štegge, šteinge
T154 = iPnSab: V013 uüistu ■ V627 stsrnic ■ V133 šteinge
T155 = iPnIBl: V013 žnabl; wsistnca; 'u:s3nca ■ V627 stärnc, bratranc; stšrneč; s't3:rn3č ■ V133
šteinye; štegye; š'telgye T156 = iPnJel: V013 'uistnica ■ V627 zer'mam ■ V133 ška'li:ne T157 = iPnPod: V013 üistsnca ■ V627 stärnic, bratranc ■ V133 šteinye
T158 = iRt#bRut: V013 znable; z'na:bla ■ V627 bratranc; brat'ra:nc ■ V133 [pa] stenyax; šteinge, s'teinge
T159 = iRt#bPod: V013 znabla; z'na:ble ■ V627 bratran; bratr'a:nc ■ V133 steigye; s'te:jnge T160 = iRt#bPor: V013 znabla ■ V627 bratranc ■ V133 šteinge
T161 = iRtMoS: V013 šuSba; šuSba, üstnce ■ V627 bratranc; bratranc ■ V133 šteigye; šteiye
T162 = iRtGrB: V013 üstnce ■ V627 bratranc ■ V133 šteigže, (šteigye)
T163 = iRtČep: V013 üstnce ■ V627 bratranc ■ V133 /
T164 = iRcGTr: V013 šü^ba ■ V627 bratranc ■ V133 šteigye
T165 = iRcŠeb: V013 š"5ba ■ V627 bratranc ■ V133 šteinže
T166 = iRcCer: V013 žnable, šuSbe; žnabla; 'šuoba, ž'na:ble ■ V627 bratranc; usak säiya; brat'ranc ■
V133 šteinže; šteigye, šteigže; š'tejnže, š'tejnye T167 = iRcSKa: V01'3 'šuobe, 'ustnce ■ V627 brat'ranc[i] ■ V133 š'tejghe T168 = iRcLan: V013 šüoba ■ V627 usak säiya ■ V133 šte'inye
T169 = iRcIdr: V013 šoba; žnable, šübe; šübe, üstsnce, žnable; šübe, žnable ■ V627 bratranc;
bratränc; bratränc; bratränc ■ V133 šteigye; št3nye; šteigye; štenye T170 = iRčČVr: V013 žnabl; žnabl ■ V627 starnč; bratranc ■ V133 šteinye; šteigyxe T171 = iRčGod: V013 šoba ■ V627 bratranc ■ V133 štegyie T172 = iRčHot: V013 šoba ■ V627 bratranc ■ V133 šteinye T173 = iRhLog: V013 žnabl ■ V627 bratranc ■ V133 štegye T174 = iRhVrh: V013 šuoba ■ V627 bratranc ■ V133 štegye T175 = iRhMLi: V013 šoba ■ V627 bratranc ■ V133 šteigye T176 = iRhHor: V013 š6:ba, u:stnca ■ V627 brä:tranc ■ V133 šte:gge, štenye T177 = iRhPGr: V013 šoba ■ V627 bratranc ■ V133 štenge T178 = iRpDob: V013 üstnca ■ V627 bratranc, brätränc ■ V133 šteinye T179 = iRpLuč: V013 'ustnca ■ V627 bra:tranc ■ V133 šte:jnye T180 = iRpLes: V013 žnable ■ V627 bratranc ■ V133 štienye
T181 = iRpGoV: V013 /; šuoba ■ V627 brä:tranc; brä:tranc ■ V133 steinye; šte:inye
T182 = iRpBüV: V013 šuoba ■ V627 bräitranc ■ V133 štejgge
T183 = iRpJav: V013 š"5ba ■ V627 bratranc ■ V133 šteigye
T184 = iRpGab: V013 šoba ■ V627 bratranc ■ V133 šteigge
T185 = iRšPun: V013 žnabl, šoba ■ V627 bratranc ■ v133 štegge
T186 = iRšŽab: V013 šoba ■ V627 bratranc ■ V133 štegye
T187 = iRšZBl: V013 žnabl, šoba; šobe; žnabu, šobe; žnabla, žnabu, šobe ■ V627 bratranc; bratranc;
bratranc; bratranc ■ V133 štegye; štegye; štegye; štenge T188 = iGsZSo: V013 žnabl; ž'na:ble, 'uistnce ■ V627 bratranc; b'ra:tranc ■ V133 štegye T189 = iGsZLo: V013 šoba, žnabl ■ V627 bratranc ■ V133 štenye T190 = iGsPod: V013 šoba ■ V627 bratranc ■ V133 štegye
T191 = iGsŽel: V013 žnabl, šoba; üstsnce ■ V627 bratranc; bratranc ■ V133 štegye; štenge
T192 = iGsDra: V013 šoba; š6:ba ■ V627 bratranc; brä:trenc ■ V133 štegye; šte:nye
T193 = iGsSel: V013 šoba; šobe, ustnce ■ V627 bratranc; / ■ V133 štegye; štenge
T194 = iGsPra: V013 šoba ■ V627 bratranc ■ V133 štenye
T195 = iGgDov: V013 žnable ■ V627 bratranc ■ V133 štegge
T196 = iGgSrV: V013 žnabl ■ V627 bratranc ■ V133 štape, (štene)
T197 = iGgBoB: V013 usta, žnabsl ■ V627 bratranc ■ V133 štegge, štenže
T198 = iGgZGo: V013 žnabu ■ V627 bratranc ■ V133 štenge
T199 = iGgSJa: V013 žnabla, žnabu ■ V627 bratranc ■ V133 štenge
T200 = iGgBre: V013 žnable ■ V627 bratranc ■ V133 štegge
T201 = iGgRad: V013 üstsnce ■ V627 bratranc ■ V133 štegge; šte:gge
T202 = iGgKro: V013 ustnca, žnabl; üstsnca; žna:bu ■ V627 bratranc; bratranc; bEa:tEanc ■ V133
štenge, štapne; štenge; šte:gge T203 = iGgLju: V013 žnabls ■ V627 bratranc ■ V133 stegge T204 = iGgLoS: V013 žnabu, vustsnca ■ V627 bratranc ■ V133 štenže T205 = iGgZJe: V013 žnabu ■ V627 bratranc ■ V133 štapne, štegge T206 = iGgBaš: V013 /; žnabu ■ V627 bratranc; bratranc ■ V133 štenge, *štenže; štenge T207 = iGgKok: V013 žnabu ■ V627 bratranc ■ V133 štenye
T208 = iGgStr: V013 žnabu; žnabu, üstsnca; üstsnca ■ V627 bratranc; bratranc; bratranc ■ V133
štegye; štegge; štenge T209 = iGgPri: v013 žnabu ■ V627 bratranc ■ V133 štegge T210 = iGgŠen: V013 žnabu ■ V627 bratranc ■ V133 štegye
T211 = iGgCeG: V013 žnabu; žnabu ■ V627 bratranc; bratranc ■ V133 štegye; štenye
T212 = iGgVal: V013 žnabu, šoba ■ V627 bratranc ■ V133 štenge
T213 = iGgSSe: V013 š6:be, žna:ble ■ V627 bra:tr3nc ■ V133 šte:nye, šte:gge
T214 = iGgDob: V013 šoba, žnabu ■ V627 bratranc ■ V133 štenye
T215 = iGgZGa: V013 žnabu ■ V627 bratranc ■ V133 štegge
T216 = iGgČrK: V013 žnabu ■ V627 bratranc ■ V133 šteinye, štenye
T217 = iGgTun: V013 žnabsl ■ V627 bratranc, braträn ■ V133 štegye
T218 = iGgSrJ: V013 uistsnca, žnaibu ■ V627 braitranc ■ V133 šte:gye
T219 = iGg#vDol: V013 üstnce, žnable ■ V627 bratranc ■ V133 šteigye
T220 = iGg#vSte: V013 žnabu ■ V627 bratranc ■ V133 šteinye
T221 = iGg#vOkr: V013 žnabl ■ V627 bratranc, bratranc ■ V133 šteigye
T222 = iGg#vObr: V013 šoba ■ V627 bratranc ■ V133 šteigye
T223 = iGg#vKra: V013 žnabu ■ V627 bratranc ■ V133 šteigye; š'te:gge
T224 = iGg#vMor: V013 žnabu ■ V627 bratran ■ V133 šteigye
T225 = iGg#vVač: V013 žnabla ■ V627 bratranc ■ V133 šteigge
T226 = iGg#vČem: V013 žnable ■ V627 bratranc ■ V133 šteinge
T227 = iGg#vIzl: V013 / ■ V627 bratranc, bratranc ■ V133 štegge
T228 = iDdPle: V013 šoba ■ V627 bratranc ■ V133 šte'gye
T229 = iDdVnG: V013 šoba; šoba, üstanca ■ V627 bratranc; / ■ V133 štenge; štegye, (stapn^ce)
T230 = T231 T232 T233 T234 =
T235
T236
T237
T238
T239 =
T240
T241
T242
T243
T244
T245
T246
T247
T248 T249 T250 T251 T252 T253 T254 T255 T256 T257 T258 T259 T260 T261 T262 T263 T264 T265 T266 T267 T268 T269 T270 T271 T272 T273 T274 T275 T276 T277 T278 T279
DdBor: V013 žnabaJ ■ V627 brätranc ■ V133 štenge
DdRkt: V013 žnabs; žnabel ■ V627 brätranc; bratranc ■ V133 šteinge; štenge
DdRkk: V013 üstnca ■ V627 brätranc ■ V133 stegye
DdBeg: V013 žnäbli, üstsnce ■ V627 brätranc ■ V133 štainge
DdCer: V013 žnäbu; žnäbu; üstsnca; žnäbu, üstsnca; žnä:bu ■ V627 brätranc; brätranc;
brätranc; brätranc; braträ:nc ■ V133 šteinye; šteigge; šteinge; šteinge; šte:inge DdLip: V013 žnäbu ■ V627 brätranc ■ V133 štäinge
DdNoV: V013 žnäbu; žnä:bu ■ V627 brätranc (!); bra:tran3c ■ V133 štainge; štä:igge
DdStT: V013 žnäbu ■ V627 ta mäl brat ■ v133 šteigye, steinšce (!)
DdVrL: V013 žnäbu ■ V627 bratransc, bratransc ■ V133 šteinge
DdIgq: V013 žnäbu ■ V627 brätransc, brätranc ■ V133 šteigge
DdGro: V013 žnäb^l ■ V627 brätranc ■ V133 štSgge
DdVRa: V013 žnäbil ■ V627 brätranc ■ V133 štienge
DdRaš: V013 žnäbu ■ V627 brätranc ■ V133 šteinge
DdPod: V013 žnäb^i ■ V627 brätranc ■ V133 štenge
DdSGr: V013 žnäb^l; žnabu ■ V627 brätranc; bratransc ■ V133 štainge; štaigge
DdSod: V013 žnäbl ■ V627 brätransc ■ V133 šteinge
DdKoV: V013 žnäb^l, žnäbla ■ V627 brätransc ■ V133 šteingie
DdRib: V013 /; žnäblu, žnäbu; üstsnca ■ V627 brätranc; brätranc; bratranc ■ V133 šteinge;
šteinge; stopn^ce, štenge DdDoV: V013 žnäbl^ ■ V627 brätranc ■ V133 štainge DdRud: V013 üstsnce ■ V627 brätranc ■ V133 štenge DdStu: V013 žnäb^l ■ V627 brätranc ■ V133 štegge DdJan: V013 žnäb^l ■ V627 brätranc ■ V133 štegge DdŠmL: V013 /; žnä:bu ■ V627 /; braträmc ■ V133 š'tiegge; štienge DdGBr: V013 žnäbl ■ V627 brätranc ■ V133 št|egge DdSti: V013 žnäbli ■ V627 brätranc ■ V133 št^ngie DdMul: V013 žnäb^l ■ V627 bratränc ■ V133 štSnge DdZag: V013 žnäb^l ■ V627 brätranc, ta mäl brät ■ V133 štiegge DdAmb: V013 žnäb^l ■ V627 brätranc ■ V133 štienge, štiegge DdŽuž: V013 žnäb^l ■ V627 brätranc, ta mäl brät ■ V133 št^gge DdMLi: V013 žnäbl ■ V627 brätranc ■ V133 štiegge DdMaD: V013 / ■ V627 brätranc ■ V133 štSnge ^ Dd#vTih: V013 žnäb^l ■ V627 brätranc ■ V133 štenge
Dd#vŠen: V013 žnäb^^; žnä:b^l ■ V627 brätranc; braträ:nc ■ V133 stapnic'e; štienge Dd#vMir: V013 žnäb^l ■ V627 brätranc ■ V133 štSgge
Dd#vTre: V013 üstanca; žnäb^l, üstsnca ■ V627 brätranc; brätranc ■ V133 štienge; štSnge Dd#vGVr: V013 üstanca ■ V627 brätränc ■ V133 štiegge Dd#vDob: V013 žnäb^l ■ V627 brätranc ■ V133 štiegge
Dd#vMok: V013 žnäb^l; üistanca ■ V627 brätranc; brätranc ■ V133 štienge; štenge
Dd#vBrM: V013 žnäble ■ V627 bratränc ■ V133 štienge
DdVaV: V013 žnä:b^l ■ V627 breträmc ■ V133 štienge
DdPod: V013 žnä:b^l ■ V627 brä:tranc ■ V133 štienge
DdUrS: V013 žnäb^l, üistanca ■ V627 brätranc ■ V133 štienge
Dd#vKoV: V013 žnoibsl ■ V627 braträmc ■ V133 štienge
Dd#vNoM: V013 üstanca ■ V627 brätranc ■ V133 /
Dd#vSmV: V013 / ■ V627 brätranc ■ V133 štienge
Dd#vGab: V013 žnä:bel; žnä:bel ■ V627 brä:tranc; brä:tranc ■ V133 šte:gge
Dd#vZav: V013 žnä:b^l ■ V627 bräitranc ■ V133 štimge
Dd#vSeŠ: V013 žnä:b^l ■ V627 bräitranc ■ V133 štinge
DdKoK: V013 ž'na:ble ■ V627 brat'ramc ■ V133 š'tienge
DkBPo: V013 šü^ba, žnäbu ■ V627 mäle brät, bratränc ■ V133 štenge, šteinge
T280 = T281 = T282 = T283 = T284 = T285 = T286 = T287 = T288 = T289 = T290 = T291 = T292 = T293 = T294 = T295 = T296 = T297 = T298 = T299 = T300 = T301 = T302 = T303 = T304 = T305 = T306 = T307 = T308 = T309 = T310 = T311 = T312 = T313 = T314 = T315 = T316 =
T317 =
T318 = T319 = T320 = T321 = T322 = T323 = T324 = T325 = T326 = T327 = T328 = T329 =
DkDra: V013 'ustsnca ■ V627 b'ratranc ■ V133 s'teigge
DkOsi: V013 šflba ■ V627 bratranoc ■ V133 šteigge
DkDel: V013 vüsnca; / ■ V627 bratranc; b'ratranc ■ V133 steige; š'te:nge
DkBLo: V013 'vü:šenca ■ V627 b'ratranc ■ V133 š'te:nge
DjSBi: V013 vušnca ■ V627 bratranc ■ V133 štenge
DjPre: V013 visnca ■ V627 bratränac ■ V133 štegge
DjStT: V013 visnica ■ V627 bratränac ■ V133 štegye
DjDob: V013 üstnice ■ V627 bratranc ■ V133 štegge
DjDrV: V013 vüstnica ■ V627 bratränac ■ V133 štenge
DjDra: V013 vüstnice ■ V627 bratranc ■ V133 štegge
DjVin: V013 vüstnice ■ V627 bratranac ■ V133 štegge
DjPre: V013 vüsnica; vüsnica ■ V627 bratranac; brätransc ■ V133 štegge; štegge
DjAdl: V013 vüsnica ■ V627 bratränac ■ V133 šteigge
DsVaV: V013 / ■ V627 brätranc ■ V133 šteigge
DsPod: V013 / ■ V627 brätranc ■ V133 štenge
DsGrP: V013 vüstnca ■ V627 brätranc ■ V133 štenge
DsMet: V013 vüsnca ■ V627 brätranc ■ V133 šteigge
Šp#zPlV: V013 žnäbla, üstnca ■ V627 bratränc ■ V133 šteinge
Šp#zDob: V013 ž'na:bli ■ V627 brat'ra:nc (!) ■ V133 š'te:nge
Šp#kSyi: V013 ž'na:ble ■ V627 / ■ V133 š'tiegge
Šp#zTur: V013 žnäbla ■ V627 sestrečn, brätrenc ■ V133 šteinge, stüop
Šp#kRad: V013 žnäbl ■ V627 bratränc ■ V133 št^gge
Šp#lLok: V013 žnäbu ■ V627 bretränc ■ V133 šteinge
Šp#lŽig: V013 žnäbl ■ V627 bratränc ■ V133 šteigge
Šp#kSev: V013 wüstnca; 'u:stnca ■ V627 bratränc, *st§rnč; brat'ra:nc ■ V133 šteinge; š'tienge
Šp#kLož: V013 žnabla ■ V627 starnič ■ V133 šteinge
Šp#kLeK: V013 žnabl ■ V627 stsrnč, bratranc ■ V133 štegge
Šp#kDob: V013 'u:stnca ■ V627 brat'ra:nc ■ V133 š'te:gge
Šp#kVDo: V013 'ču:ba ■ V627 b'räitranc ■ V133 štengä
Šz#sSol: V013 ž'nä:b^a ■ V627 brat'ramc ■ V133 š'te:gge
ŠzLuč: V013 žnäbla ■ V627 bratränc ■ V133 štegge
ŠzLjS: V013 žnäbu; žn'abJa (!) ■ V627 bratränc; bratränc ■ V133 štenge, stapnic'e; štenga
ŠzGGr: V013 üstanca, žnäble; žnäbu ■ V627 /; bratränc ■ V133 štenge; šteigge
ŠzMel: V013 ž'na:bl'a ■ V627 brat'ramc ■ V133 štegg'a
ŠzSKr: V013 ž'nä:b^a ■ V627 brat'rä:nc ■ V133 stap'nica, š'te:nga, š'tä:pancä
ŠzNiz: V013 žnabu ■ V627 bratranc ■ V133 štegge
ŠzMoz: V013 žnäbu; üstance; üstnca ■ V627 bratränc; bratränc; braträn ■ V133 štegge; štenge; stenge
ŠsMot: V013 žnäbl; žnäbu; 'ustnca ■ V627 bratränc, braträn; braträn, bratränc; brat'ra:nc ■
V133 /; šteigge; stupnice, štegge ŠsŠen: V013 žnäbu ■ V627 sestričn, bratränc ■ V133 štegge ŠsVra: V013 žnäble ■ V627 bratränc, sestričn ■ V133 štegge ŠsGom: V013 žnäbl ■ V627 sestrič ■ V133 štenge ŠsŠoš: V013 žnäbla ■ V627 bratränc, sestrič ■ V133 štegge ŠsReP: V013 žnabl ■ V627 braträn, sestrič ■ V133 štegge ŠsČrn: V013 žnabl ■ V627 sestrgč ■ V133 štdgge ŠsLoŽ: V013 üstnca, žnabl ■ V627 bratranc ■ V133 štegge ŠsKas: V013 žnäbla ■ V627 sestrič ■ V133 štenge
ŠsVoj: V013 žnable; ž'nä:ble ■ V627 sestrič; sest'ri:č ■ V133 štenge; š'te:nge ŠšSve: V013 žn"ä°bl, oustnca ■ V627 bratranc, bratranc ■ V133 šteigge, šteigge ŠšPro: V013 žnabo ■ V627 sestrič ■ V133 šteinge ŠšŠej: V013 žnäble ■ V627 sestrič, bratränc ■ V133 šteigge
T330 =
T331 =
T332 =
T333
T334 =
T335 =
T336 =
T337 =
T338 =
T339 =
T340
T341
T342
T343
T344
T345
T346
T347 =
T348
T349
T350
T351
T352
T353
T354
T355
T356
T357 =
T358
T359
T360
T361
T362
T363
T364
T365
T366
T367 =
T368
T369
T370 =
T371 =
T372
T373
T374
T375
T376
T377
T378
T379
T380
ŠšŠer: V013 žnabl ■ V627 / ■ V133 šteigge
ŠšSlC: V013 žnabli, üusnce ■ V627 bartranc ■ V133 šteigge
ŠšŽus: V013 žnabl ■ V627 bartranc ■ V133 šteigge
ŠšZad: V013 žnabli ■ V627 bratranc ■ V133 šteigge
ŠšZib: V013 vusnica, žnabli ■ V627 bartranc ■ V133 šteinge, stopniice
ŠšPol: V013 žnabli ■ V627 sestrič ■ V133 šteigge
ŠšSPo: V013 žnabla ■ V627 bratranec ■ V133 šteigge
ŠšRaV: V013 žnabl ■ V627 bratranc ■ V133 štaigge
ŠšTla: V013 žnable ■ V627 bratič ■ V133 šteigge
ŠšDoR: V013 žnabla ■ V627 bratič ■ V133 štegge, šteigge
ŠbPod: V013 žnabla ■ V627 bratič ■ V133 štaigge
ŠbPlS: V013 žnabli ■ V627 bratranc ■ V133 štaigge
ŠbLop: V013 žnabJ ■ V627 starnič ■ V133 štenge
ŠbPil: V013 / ■ V627 bratranec ■ V133 šteigge
ŠbKoz: V013 žnabli ■ V627 / ■ V133 /
ŠbBiS: V013 žnable; ž'na:ble ■ V627 stsrnič; s't3rneč ■ V133 štegge; š'te:nge
ŠbZSu: V013 čSba ■ V627 bartranec, starnč ■ V133 šteigge
ŠbPiš: V013 žnabl; žnable ■ V627 starnič; starnič ■ v133 šteigge; štenge
ŠbSro: V013 'vü:stnce ■ V627 s'te:rnč ■ V133 štejnge
ŠbKap: V013 'ču:ba ■ V627 s't3rnič ■ V133 š'te:nge
ŠbŠen: V013 žnabl ■ V627 strnič ■ V133 štegge
ŠbMos: V013 čüba, žnabla ■ V627 strnič ■ V133 šteigge
ŠjVit: V013 žnable ■ V627 sestrič ■ V133 šteigge
ŠjSko: V013 žnSble ■ V627 sestrič ■ V133 stäigge (!)
ŠjŽič: V013 žnable ■ V627 sestrič ■ V133 stäigge
ŠjKeb: V013 ž'no:bv ■ V627 sest'ri:č ■ V133 s'taigge
ŠjZaf: V013 öustnca ■ V627 sestrič ■ V133 stäigge
ŠjLob: V013 žnSbl ■ V627 bratranc, sestsrč ■ V133 šteige
ŠjPiv: V013 žnable ■ V627 bratranec ■ V133 šteige, stöpsnce
ŠjMiD: V013 žnabl; žnable ■ V627 bratranec; bratranec ■ V133 šteige, štdnge; šteinge
ŠkLuč[A]: V013 ž'no:bl ■ V627 brat'ranc ■ V133 š'te:ige
ŠkZSl: V013 'u:usnica ■ V627 brat'ra:nc ■ V133 š'te:igge
ŠkZKu: V013 žnabl ■ V627 bratranec ■ V133 /; šteige, štäige
MsŠeS: V013 žnabl ■ V627 bratranec ■ V133 šteige
MsZVe: V013 ž'na:bl ■ V627 brat'ramec ■ V133 š'teige
MsKre: V013 ž'na:ble ■ V627 bret'ra:nec ■ V133 š'te:jge
MsSVo: V013 žnabl ■ V627 bratranec ■ V133 šteige
MsNeg: V013 'čoba ■ V627 brat'ramec ■ V133 š'te:jge
MsČre: V013 čSba ■ V627 bratranec ■ V133 šteignce
MrBre: V013 'čo-ba ■ V627 brat'ra:nec ■ V133 š'te:ga
MrSJu: V013 čfiba; čfiba; čfibe ■ V627 bratanec; bratanec; bratanec ■ V133 štega; štega,
štenga; štenge MrVer: V013 'čuba ■ V627 bra'to:nec ■ V133 štenge MrKrL: V013 čfiba; čfiba ■ V627 bratranec; bratrSnec ■ MrBuč: V013 čfiba ■ V627 bratSnec ■ Vl33 štenge MrLju: V013 čfiba; 'čuba ■ V627 bratranec; brat'ro:nec ■ MrGib: V013 vüstnica ■ V627 bratSnec ■ V133 štenge MrSTo: V013 čflba ■ V627 bratranec ■ V133 štega, štegga MrMiO: V013 [spSdia] čuba ■ V627 bratranec ■ V133 štenge MrJur: V013 'čuba ■ V627 brat'ro:nec, bra'to:nec ■ V133 š'te:ga MrPod: V013 čoba ■ V627 bratranec ■ V133 štege MrCve: V013 'ču:ba ■ V627 / ■ Vl33 štenga
■ V133 štenge; štegge ■ V133 štenge; š'te:nge
T381 =
T382
T383
T384
T385
T386
T387
T388
T389
T390
T391 =
T392
T393
T394
T395
T396
T397
T398
T399
T400
T401 =
T402
T403
T404
T405 T406 T407 T408 T409 T410 = T411 T412 = T413 = T414 T415 T416 = T417 =
MrOrm: V013 žnäble, čfiba; 'ču:ba ■ V627 bratranec; brat'rä:nec ■ V133 štegga; š'te:nge
MrSrD: V013 č0ba, čuba ■ V627 bratanec ■ V133 štenge
MrPGo: V013 'usncä, ž'nä:blä ■ V627 brat'rä:näc ■ V133 š'te:nge
MhŽet: V013 ž'nä:bl ■ V627 brat'rä:näc ■ V133 š'te:nge
MhPod: V013 üs(t)nce ■ V627 b'rätranec ■ V133 stölge
MhCir: V013 č0ba; čSba ■ V627 branec; bratränec ■ V133 štege; štenge
MpCan: V013 'čoba ■ V627 bra'ta:nec ■ V133 s'tube
MpGor: V013 lömpä; čoba ■ V627 brätänec, sestränec; bratränec ■ V133 stübe; stübe MpMar: V013 čSba ■ V627 bratränäc ■ V133 stübe MpStr: V013 lämpa ■ V627 bratränec ■ V133 stübe MpBel: V013 čoba ■ V627 bratränec ■ V133 stübe
MpGom: V013 lämpa; lämpa; 'lämpa ■ V627 bratränec; bratränec, bratänec; brat'ra:nec ■
V133 stübe; stübe; s'tube MpNed: V013 lämpa ■ V627 bratänäc ■ V133 stübä MpVPo: V013 lämpa ■ V627 bratanec ■ V133 stübe MpGBi: V013 'čuba ■ V627 brat'ranec ■ V133 stübe MpHot: V013 vustnica, čobe, lämpe ■ V627 bratränec ■ V133 stübe MpVeč: V013 'čuoiba ■ V627 brat'ramec ■ V133 s'tui'be MpGra: V013 lämpe, lömpe ■ V627 bratränäc ■ V133 stübe MpGPe: V013 lämpe, čSbe ■ V627 bratränec ■ V133 stübe MpKri: V013 čSba ■ V627 bratränäc ■ V133 stübe
MpKan: V013 [s'po:udAa, z'go:urna] 'čoba ■ V627 brat'rä:nec ■ V133 s'tube MpŠal: V013 'čo:ba ■ V627 brat'ra:nec ■ V133 s'tu:be MpMar: V013 čSba ■ V627 bratränac ■ V133 stümba
MpGSelMj: V013 čoba; 'čoba; 'čo:ba; 'čo:ba ■ V627 x; 'unokäteätveir; brat'rämec; x ■ V133
stübe; stübe; s'tu:be; s'tu:be MpSlVlMj: V013 'läimpa ■ V627 m'läijgi ■ V133 s'tumbe MpŽenlAj: V013 - ■ V627 - ■ V133 -
MrBanlH*j: V013 'vu:stnca ■ V627 b'ra:tič, bra'to:nec ■ V133 š'teigge ŠsHuSlH*j: V013 'čouba ■ V627 b'ra:tič, b'rä:tič ■ V133 š'teigge ŠbDublH*j: V013 'vü:snica ■ V627 b'rä:tič ■ V133 š'te:gge DkČablH*j: V013 'u:stnica, 'šo:ba ■ V627 'ma:li b'ra:t ■ V133 š'te:gge DkRavlH*j: V013 'šo:ba ■ V627 'ma:li b'rat, b'ra:tič ■ V133 š'te:jgge DkRGolH*j: V013 'šoipca ■ V627 b'ratič ■ V133 š'te:nge Pi#šBrelH*j: V013 t'ro:boc ■ V627 zer'mäm ■ V133 ä'käile MxŽetlAj: V013 / ■ V627 / ■ V133 š'te:ige KsRadlAj: V013 / ■ V627 / ■ V133 š'te:nge DkVas: V013 / ■ V627 / ■ V133 štenge DkNKo: V013 / ■ V627 / ■ V133 š'te:nge
I
Marija Malnar JuRišič - Perina Vukša Nahod
O čovjeku ukratko - konceptualna analiza frazema čabarskih govora
CoBiss: 1.01
O človeku na kratko - konceptualna analiza frazemov čabrskih govorov
V prispevku so analizirani frazemi, zbrani s terenskim delom v treh čabrskih govorih - v Tršcu, Prezidu in Čabru. Iz korpusa so izločeni vsi frazemi, ki se nanašajo na človeka, to je tisti, ki opisujejo človekovo zunanjost, lastnosti, stanje in odnos do dela. Predstavljeni so najpogostejši koncepti in primerjani z obstoječim hrvaškim frazeološkim gradivom. Ključne besede: hrvaščina, čabrski govori, frazeologija, konceptualna analiza
On People in Brief: A Conceptual Analysis of Phrasemes in the Čabar Dialects
This work analyses phrasemes gathered through field research in three Čabar dialects: Tršce, Prezid, and Čabar itself. The corpus that was compiled served for selection of all phrasemes referring to people; that is, describing their behavior, personality, condition, and attitude towards work. The most common concepts are presented and compared to existing Croatian phraseological material.
Keywords: Croatian, Čabar dialects, phraseology, conceptual analysis
1 uvOD
Čabarsko se područje nalazi u zapadnome dijelu Hrvatske, na sjeveru Gorskoga kotara. Graniči s Republikom Slovenijom pa su fonološke i morfološke značajke čabarskih govora očekivano podudarne onima susjednih slovenskih govora te time odstupaju od jezičnoga razvoja središnjega dijela kajkavskoga narječja.1 U čabar-ske govore, koji pripadaju zapadnomu tipu gorskokotarske kajkavštine, ubrajaju se mjesni govori Gerova, Tršca, Čabra, Prezida i Plešca.
U radu se analiziraju frazemi prikupljeni terenskim istraživanjem u raz-doblju od 2010. do 2013. godine u trima čabarskim govorima: Tršcu (Tr),2 Pre-zidu (Pr) i Čabru (Ča, S1 i Ča, S2).3 Iz slobodnoga govora izvornih govornika4 i
1	Više u Malnar (2012: 90-99, 157); Pronk (2010).
2	Kratice: Tršce - Tr, Prezid - Pr, Čabar - Ča, sustav prvi - S1, sustav drugi - S2.
3	Istraživanje je potvrdilo postojanje dvaju različitih inventara u govoru Čabra. Upravo zbog medusobne različitosti, u fonološkome zapisu prikazuju se oba sustava; sustav prvi češce je potvrden inventar, dok sustav drugi predstavlja inventar koji je danas rijetko potvrden.
4	Informatori su bili: u Tršcu - Marija Malnar (r. 1933.), Marijanka Klepac (r. 1934.), Marija ^ Vesel (r. 1940.), Cvetka Lipovac (r. 1940.), Maja Malnar (r. 1988.), Silvija Križ (r. 1989.)
ciljanim frazeološkim upitnikom prikupljeno je i diktafonom snimljeno 800-tinjak frazema koji su transkribirani i zabilježeni s fonološkim, morfološkim, tvorbenim, sintaksnim i leksičkim inačicama. Iz korpusa su zatim izdvojeni oni koji se odnose na čovjeka te je utvrdeno koji su koncepti najčešci.
2 Konceptualna analiza - frazemi koji se odnose na čovjeka
Neki lingvisti frazeologiju spominju u okviru proučavanja kulturnoga aspekta jezika. Tako je u zborniku Phraseology Theory, Analysis and Application (1998.) frazeologija definirana kao područje lingvističkoga proučavanja koje vrlo precizno oslikava odnos jezika i kulture. Kako je jezik sredstvo prikazivanja i repro-duciranja kulture (a najlakše se ostvaruje preko frazema), frazemi nam pokazuju i kulturne svjetonazore odredenoga društva. Vecina frazema temelji se na različitim metaforama te se zato frazeološka grada može razvrstati prema konceptima, to jest tematskim semantičkim poljima u koja se grupiraju odredene karakteristike na temelju kojih je formirano frazeološko značenje. Dosadašnja frazeološka istra-živanja pokazala su da su frazemi koji se odnose na čovjeka najbrojniji, što je potvrdeno i ovim istraživanjem. Tako se u korpusu od 800-tinjak frazema više od 50 % frazema primjenjuje isključivo za opisivanje čovjekove vanjštine, osobina, stanja te odnosa prema radu.
2.1 Čovjekova vanjština
Frazemi koji se odnose na čovjekov izgled zauzimaju najveci dio prikupljenoga korpusa. Pokazalo se tako da je u čabarskim govorima nečija mršavost ili deblji-na, kao i ljepota ili ružnoca, najčešci impuls za nastanak frazema.
2.1.1 Debljina - mršavost
{ceua}5 bajla [žiena]6 = debela žena: Ti se ceua bajla (Tr). diebou ko bacva = jako debeo: Diebou se ko bäcva (Tr). diebeu ko bobon = jako debeo: Diebeu je ku bobon (Pr). diebou ko cmrl7 = jako debeo: Debu je ko cmrl (Ča, S2).
diebou ko pajcek = jako debeo: Debu je ko pajcek (Ča, S2). Debela se ko pajcek (Ča, S2).
diebou ko pouh = jako debeo: Al je diebou ko pouh (Tr). diebou ko žakel8 = jako debeo: Debu ko žäkel (Ča, S2).
4	i Emilija Malnar Čop (r. 1989.), u Prezidu - Julka Pintar (r. 1921.), Josipa Žagar (r. 1925.), Lucija Turk (r. 1927.), Joža Beroš (r. 1940.) i Durda Zbašnik (r. 1945.), u Čabru - Marija Juric (r. 1923.), Marija Žurga (r. 1927.), Franciska Urh (r. 1927.) i Antun Žagar (r. 1947.).
5	Vitičastim zagradama { } obuhvacen je neobavezni, izostavljivi dio frazema.
6	U uglatim zagradama [ ] donosi se uobičajeni kontekst u kojemu se frazem obično po-tvrduje.
7	Čmrl 'bumbar'.
8	Žakel 'vreča'.
debiua ko presica = jako debela: Debiua je ko presica (Tr). Debeua še ku prasica (Pr).9 {jemet} treibeh ko bacva (meih)10 = {imati} veliki trbuh, biti debeo: imaš treibeh11 ko
bäcvo (Tr). Treibeh te je ko meih (Tr). Ko bäcvo ima treibih (Ča, S1). restapiu (respuknu) se bu kedu = jako debeo je tko: Se se bu restapiua (Tr). Respuknu
se bu kulke je (Tr). šerak ko senin kaš = jako debeo: Šeruaka se ko senin kaš (Tr).
ima šešico12 kedu = jako mršav je tko: Neso jo doma nec futrale, ko da ima šešico (Ča, S2). ribra be preštou kamu = jako mršav je tko:: Tak je suh da mo be ribra preštou (Tr). suh (tenak) ko cackalica = jako mršav: Suha je ko cackalica (Tr). Tenka je ko cackalica (Tr).
{suh} ko fažunava palca = jako mršav: Suh je ko fažunava pälca (Tr).
suh ko galajdra = jako mršav: Suh je ko galäjdra (Tr).
{suh} ko kostur = jako mršav: Suh je ku koštur (Pr). Se se ko kostur (Ča, S2).
{sama} kust i kuža = jako mršav: Ti se säma kust i kuža (Tr). Kust i kuža, nec je nei (Tr).
Kušt pa koža je (Pr). Poglidej jo käka je ko kust i kuža (Ča, S2). suh ko sablast = jako mršav: Suh je ko säblast (Tr).
suh ko stakviš = jako mršav: Suh se ko stakviš (Tr, Pr, Ča, S1). Suh je ku štakviš (Pr). Lei
ga ku je ku stakviš (Pr). suh ko štap = jako mršav: Suh je ku štäp (Tr). suh ko štrcel13 = jako mršav: Suh je ko štrcel (Ča, S2). suh ko štruoc14 = jako mršav: Suh ko šteruoc (Tr). suh ko štrgajla15 = jako mršav: Suha se ko štrgajla (Tr). suh ko trska = jako mršav: Joj, al je strašnu navulna, suha je ko terska (Tr). suha ko Tvigi = jako mršava: Suha je ko Tvigi (Tr).
videt (paznat) je ribra kamu = jako je mršav tko: Ribra te je videt, täka se (Tr). Paglej al
se suh da se te rebra videjo (Pr). Rebra te je paznat tak se suh (Pr). žeuodec se prime za hrptinco16 kamu = jako mršav je tko: Paglej kok je suh da mo se je žeuodec za hrptinco parjou (Tr).
Iz prikupljene je grade razvidno da je 11 frazema koji opisuju debele osobe, dok je onih koji se odnose na mršave osobe 17. Taj je podatak pomalo iznenadujuc jer se »negativniji« element u binarnome odnosu obično više izruguje te možemo zaključiti kako je na području istraženih govora mršavost negativnije doživljava-na, odnosno konotirana.
Frazemi debiua ko presica i ceua bajla odnose se samo na ženske osobe, dok se frazem diebou ko pouh u pravilu primjenjuje za označavanje debljine kod muškaraca.
Debele osobe usporeduju se s velikim predmetima iz okoline, poput bubnja ili bačve, kao što je zabilježeno i u ostalim kajkavskim, čakavskim i štokavskim govorima. U čabarskim je govorima ovjerena usporedba i s vrecom, no jasno je da se pritom misli na dupkom ispunjenu vrecu kojom se asocira napuhanost debele
9	Kod najstarijih je govornika u Prezidu sačuvan cakavizam 2. tipa (c, š i ž), dok je u mladih govornika izgubljen. Više o podrijetlu cakavizma u Prezidu u Malnar - Vukša (2012: 323-324).
10	Oblim zagradama ( ) obuhvaceni su leksemi koji mogu zamijeniti lekseme ispred zagrada.
11	Velarni spirant x u radu se bilježi kao h.
12	Šešica 'sušica' (tuberkuloza).
13	Štrcel 'slomljeni komadic drva'.
14	Štruoc 'suha kora'.
15	Štrgajla 'uholaža'.
16	Hrptinca 'kralježnica'.
osobe. U frazemu ^{jemet} treibeh ko bacva (meih) dio predstavlja cjelinu, to jest veličina nečijega trbuha simbolizira njegovu korpulentnost. Frazem šerak ko senin kaš vjerojatno je lokalnoga podrijetla, a kako je riječ o velikome drvenom košu koji se u prošlosti rabio isključivo za nošenje sijena, pretpostavljamo da je upravo njegova veličina motivirala nastanak ovoga frazema. Gojazne se osobe u svim narječjima usporeduju sa životinjama, a to je potvrdeno i u istraženim govorima, u kojima su frazemske zoonimske sastavnice svinja, puh i bumbar, životinje koje su česte u spo-menutome podneblju. I dok je svinja poznata po svojoj proždrljivosti, puha ubrajamo u glodavce koji spavaju zimski san, ali se u razdoblju aktivnosti uglavnom hrane ili tragaju za hranom te se u vrlo kratkome razdoblju mogu podosta udebljati. Bumbar je kukac koji pripada porodici pčela unutar koje se izdvaja svojom veličinom, što ujedno motivira nastanak frazema koji je zabilježen samo kod jedne ispitanice u mjesnome govoru Čabra, a koja se koristi starijim, danas rijetko potvrdenim sustavom.
Medu frazemima koji se odnose na mršave osobe zabilježeno je nekoliko sa somatskom sastavnicom: {sama} kust i kuža, ribra be preštou kamu, videt (paznat) je ribra kamu, žeuodec se prime za hrptinco kamu te se navode oni dijelovi tijela koji se najprije uočavaju gubljenjem tjelesne težine. Takvi frazemi, s fonološkim, morfološkim i leksičkim varijacijama, ovjereni su u kajkavskim, u čakavskim i u štokavskim govorima. Zabilježena su dva frazema sa zoonimskim sastavnicama: stakviš - bakalar te štrgajla - uholaža. U sva tri hrvatska narječja potvrden je frazem suh ko bakalar, no osobitost je čabarskih govora u tome što riječ stakviš nije dio uobičajenoga rječničkog inventara, nego se nalazi samo u frazemu. Frazem suh ko štrgajla može se smatrati lokalizmom, a riječ je o životinji iz razreda kukaca koju karakterizira manje, vitko tijelo te se takva slika prenosi i u frazeološki fond.
U čabarskim govorima mršave se osobe usporeduju i s izrazito tankim pred-metima ili biljkama: fažunava palca,17 štrcel, štruoc, štap, trska. Riječ je o drve-nim »tvorevinama« čije je glavno obilježje tankovitost i vrlo je vjerojatno da su frazemi s navedenim sastavnicama lokalnoga podrijetla. Nakraju treba istaknuti i frazem suh ko galajdra jer je u njegovu C-dijelu riječ koja se danas upotrebljava isključivo u frazemu, a ispitanici pretpostavljaju da znači uže.
Frazeme sa sastavnicom galajdra, stakviš, štrcel i štruoc upotrebljavaju isključivo stariji govornici, dok je frazem suha ko Tvigi zabilježen samo kod mlade generacije.
2.1.2 Ljepota - ružnoca
leip ko ajngel //18 leip ko ajngelcek = jako lijep: Ko ajngel je (Tr). Leip je ko äjngelcek
(Tr). Al se lepa ku äjngelcek (Ča, S2). Leip je ku äjngelcek (Ča, S1). {leip} ko cukercek19 = jako lijep: Al je lepa ko cukercek (Tr). Ti se ko cukercek (Tr). leip ko liljan = jako lijep: Päglej ga kok je leip ko Ulan (Tr). leip ko ruža = jako lijep: Leip je ko ruža (Tr).
17	Fažunava palca 'palica koja služi za podupiranje graha' (u poljoprivredi).
18	Dvjema kosim crtama // odvajaju se dvije varijante istoga uopcenog frazema.
19	Cukercek 'bombončic'.
leip ko slika = jako lijep: Leip je ku slika (Pr).
leip ko sunce = jako lijep: Al se lepa, ko sunce (Tr). Al se lep ko sunce (Ča, S2).
lepa ko Brižitka = jako lijepa: Lepa je ko Brižitka (Tr).
lepa ko Marija = jako lijepa: Je lepa ku Marija (Pr).
lepa ko rušca = jako lijepa: Al je lepa ko rUšca (Tr).
lepa ko šmarenca = jako lijepa: Al je lepa ko šmarenca (Tr).
leip ko slika, a na slike saobracajna (prometna) nesreča = ružan: Leip se ko slika, a na
slike saobracajna nesreča (Tr). Ma, ku prometna nesreča zgleda (Pr). leip ko slika, a na slike traktor = ružan: Lepa se ko slika, a na slike traktor (Tr). leip ko slika, a na slike veš mašina = ružan: Lepa se ko slika, a na slike veš mašina (Tr). lepa ko rušca ko se v drek patakne (ko z drieka raste) = ružna: Tak se lepa ko rušca ke
se v drek patakne (Tr). Lepa se ko rušca ko z drieka raste (Tr). grd ko akrap20 = jako ružan: Gart je ko akrap (Tr). grd ko porez = jako ružan: Gart je ko pores (Tr). grd ko strah = jako ružan: Grt je ko strah (Tr). grd ko vrag = jako ružan: Grt je ku vrak (Pr).
U prikupljenome su se korpusu pokazali brojniji oni frazemi koji iskazuju nečiju ljepotu, pri čemu treba napomenuti kako se frazemi lepa ko Brižitka, lepa ko Marija, lepa ko rušca i lepa ko šmarenca očekivano primjenjuju isključivo za ženske osobe.
Lijepe se osobe često usporeduju s religijskim motivima andela (leip ko ajngel // leip ko ajngelček) ili Djevice Marije (lepa ko Marija). Riječ je o sim-bolima ljepote i savršenstva koji se u istome značenju pojavljuju i u ostalim hrvatskim narječjima. Očekivana je i usporedba s cvijecem (leip ko ruža, lepa ko rušca21), a imenicom ruža u analiziranim govorima označuje se sve cvijece (ne odnosi se specifično na ruže kao vrstu). Ovdje se izdvaja frazem lepa ko šmarenca, a riječ je o u durdici, biljci poznatoj po predivnome bijelom cvi-jetu i prepoznatljivu mirisu koja se često može pronaci i na području Čabra. Glumica Brigitte Bardot od svoje je prve pojave na velikome platnu postala simbolom ljepote koja je zaživjela i u frazemu s antroponimskom sastavni-com. Motiviranost sastavnice cukerček u frazemu {leip} ko cukerček može se objasniti proširivanjem osnovnoga značenja, pri čemu se slatkoca okusa prenosi na vizualnu »slatkocu«, a samim time i na ljepotu pojedinca. Zamjetno je kako je značenje dodatno naglašeno upravo uporabom umanjenoga oblika imenice cuker. Usporedba nečije ljepote sa suncem nije česta u hrvatskim govorima i vrlo se vjerojatno može objasniti činjenicom da su na gorskome području sunčani dani izrazito rijetki te sunce simbolizira nešto željeno, a samim time i izrazito lijepo.
Frazemi koji označavaju koncept ružnoce u svojemu C-dijelu imaju sastavnice koje simboliziraju nešto čega se ljudi boje, od čega strahuju. Sastavnica vrag u religijskome kontekstu predstavlja suprotnost Bogu, simbolu savršenstva i dobrote, što znači da označuje sve negativno i ružno, te se to preslikava i na nečiji izgled.
20	Akrap 'škorpion'.
21	Rušca 'umanjenica od ruža'.
Tako se i negativna simbolika apstraktnoga pojma straha prenosi na fizički izgled koji unutar frazema počinje označavati suprotnost ljepoti.
Jedini zoonim koji se pojavljuje u spomenutim frazemima je akrap. Iako je frazem grd (ružan) ko akrap ovjeren u mnogim hrvatskim dijalektima, govornici uglavnom ne znaju da je riječ o člankonošcu odbojnoga, ružnoga izgleda - škorpi-onu (više u Fink-Arsovski 2002: 30).
Za izricanje nečije ružnoce rabi se i sastavnicaporez. Porez može označavati oblik prisilnoga davanja koji nije namjenski usmjeren te samim time čovjeku stva-ra neugodan trošak i izaziva negativne konotacije.
Frazeme leip ko slika, a na slike saobracajna (prometna) nesreča i leip ko slika, a na slike veš mašina, u kojima prošireni dodatak mijenja značenje osnovnoga frazema, upotrebljavaju isključivo mladi ispitanici, dok je frazem lepa ko Brižitka potvrden samo kod starijih govornika.
Medu frazemima koji se odnose na čovjekov izgled, u korpusu su se brojem izdvojili i oni koji opisuju njegovu kosu (frizuru).
2.1.3 Kosa
ko da je krava oblizaua kaga = ima zalizanu kosu tko: Käko frizuro imaš ko da te je kräva oblizala (Ča, S2).
ko da je s Klieka pršu kedu = raščupan je tko: Se je glih täka ko da je s Klieka paršua (Tr).
kraužlast ko jajncek = kovrčav: Kraužlast se ko jajnček (Tr). Se se ku jajnček kraužlast (Ča, S2). Je ko jajnček kraužlast (Ča, S1).
kraužlast ko uafca = kovrčav: Tak je lepa kraužlasta ko uafca (Tr). Kraužlast je ko uafca ' (Tr).
past pad kosilico = imati lošu frizuru: Imaš frizuro ko da se pat kosilico pou (Tr).
uopalet s palacinkarco22 = imati lošu frizuru: Zglidaš ko da t^ je nedu s palačinkarco uopälu (Tr).
uopalet s puanafco23 = imati lošu frizuru: Frizuro ima ko da se ga spuanafco uopälu (Tr).
Jedini frazemi koji prikazuju izgled čovjekove kose s neutralnim značenjem jesu kraužlast ko jajnČek i kraužlast ko uafca. Motiviranost njihova nastanka sa-svim je prozirna i u njima se slika janjece/ovčje vune prenosi na značajke čovjekove kose. Aktivnost oblizivanja krave (dok jede, žvače travu) motivirala je nastanak frazema koji opisuje nečiju zalizanu kosu, a ovaj je frazem potvrden i u drugim kajkavskim, ali i štokavskim i čakavskim govorima. U frazemu ko da je s Klieka pršu kedu zabilježen je jedan od rijetkih primjera oronima u prikupljenome fra-zeološkom korpusu. Klek je planina na jugu Gorskoga kotara, a uz nju se pove-zuju i mnogobrojne legende. Jedna od njih je ona o postojanju klečkih vještica, čime se objašnjava i motiviranost nastanka spomenutoga frazema. U njemu se slika vještice, koja se u narodnoj tradiciji obično zamišlja kao stara, neugledna i neuredna žena, prenosi na kvalifikaciju osobe raščupane kose. U ovome je
22	Palačinkarca 'tava za pečenje palačinka'.
23	Puanafca 'tava za pečenje palačinka'.
frazemu zapravo riječ o definiranju primarne asocijacije (raščupan = vještica) te se frazem, koji možemo smatrati regionalizmom, oblikuje i širi uključivanjem ele-menata usmene predaje (vještica = živi na Kleku). Frazem past pad kosilico, koji rabe isključivo mladi govornici, motiviran je usporedbom kose s travom nakon košenja. Frazemi uopalet s palacinkarco i uopalet s puanafco imaju isto znače-nje (kao i njihove sastavnice), ali treba istaknuti da prvi navedeni rabe isključivo mladi govornici, a potonji isključivo stariji. Simbolika masne tave kojom se udara nekoga po glavi, nakon čega mu kosa ostaje neuredna i prljava, poslužila je kao poticaj za nastanak spomenutih frazema.
2.2 Čovjekove osobine
U dijelu korpusa koji opisuje čovjekove osobine najbrojnijim su se pokazali frazemi sa značenjem biti glup, a nešto manje potvrda zabilježeno je u suprotnome zna-čenju bitipametan. Ipak, kako su frazemi prikupljeni ovim istraživanjem u velikoj mjeri potvrdeni i u drugim hrvatskim govorima, za potrebe ovoga rada izabrane su one osobine koje slijede po brojnosti frazema, a u frazeološkoj se literaturi rjede analiziraju.
2.2.1 Brbljavost
gavuaret ko vergel24 = mnogo govoriti: Gavari ko vergel (Tr).
jemet doug jezek {ko krava} = biti brbljav, ne znati čuvati tajnu: Al imaš doukjezek (Tr). Paglej kok ima douk jezok ko /se patabua (Pr). Douk jezek ima ko na märe zadržat za se (Ča, S1).
jemet jezek ko krava rip = biti brbljav: Ima jezik ko krava rip (Tr). imaš jezok ku krava rep (Pr). Kire hedu govori ima jezek ku krava rlp (Ča, S2). imaš jezek ko krava rlp (Ča, S1).
meinet se ko restergan25 duhtar26 = mnogo govoriti: Meine se ko restergan duhtar (Tr).
pridgat ko gaspud27 = mnogo govoriti, pametovati: Pridgaš ko gäsput (Tr).
{reglat} ko navit = mnogo govoriti, govoriti bez zaustavljanja, bez prekida: Regla ko da ga je kedu näviu (Tr). Ko nävit je (Ča, S1).
reglat ko regelca28 = mnogo govoriti, brbljati: Regla ko regelca (Tr).
rezvizat jezek = raspričati se, početi mnogo govoriti: Jezek se mo je rezvizou do kraja
(Tr).'
žvrgalit ko tec29 = mnogo govoriti: Zvrgäli ko tec (Tr).
Frazemi koji opisuju nečiju brbljavost uglavnom se podjednako rabe za muški i ženski rod, no frazem reglat ko regelca, iako može označavati i brbljavost muš-karca, najčešce se primjenjuje za žene.
Frazemi jemet doug jezek {ko krava}, jemet jezek ko krava rip i žvrgalit ko tec u svojoj strukturi sadržavaju zoonime krava i tec. Nastanak prvoga od
24	Vergel 'čegrtaljka'.
25	Restergan 'rastrgan'.
26	Duhtar 'liječnik'.
27	Gaspud 'svečenik'.
28	Regelca 'budilica'.
29	Tec 'ptica'.
spomenutih frazema motiviran je dužinom kravljega jezika, dok je u drugome riječ o povezivanju dužine kravljega repa s dužinom čovječjega jezika. Frazem sa zoonimom tec, kojim se u svojemu govoru koriste isključivo stariji govornici, konkretno je motiviran ptičjim cvrkutom, a zvuk je bio i poticajni impuls za stvaranje frazema gavuaret ko vergel i reglat ko regelca. Čegrtaljka je samo-zvučno glazbalo koje proizvodi izrazito glasan, a po nekima i iritantan zvuk, što je motiviralo njegovo povezivanje sa zvukom nečijega dugotrajnoga i neželjeno-ga govorenja. Nastanak frazema čija je sastavnica budilica vjerojatno možemo datirati u razdoblje starijih mehanizama koji su jače i duže zvonili te je taj zvuk poslužio kao asocijacija za brbljave osobe, posebice žene. Frazem meinet se ko restergan duhtar potpuno je neprozirno motiviran te je stoga teško odrediti asocijativnu vezu ovoga frazema s njegovim značenjem. Moguca se motiviranost može objasniti time da se pridjev restergan upotrijebio u prenesenome značenju 'preopterecen poslovima'. Tako se može pretpostaviti da je liječnik koji velikomu broju svojih pacijenata mora objašnjavati pojedinačne zdravstvene situacije poslužio kao slika za stvaranje onoga koji mnogo govori.30 Svečenik koji propovijeda bio je asocijacija za nastanak frazemapridgat ko gaspud u značenju »mnogo govoriti«, zabilježenog samo kod starijih govornika. Razlog povezivanja takva značenja sa svečenikom vjerojatno se krije u činjenici da sve-čenici mnogo i mudro govore kada podučavaju religijskim vrijednostima. Osim spomenutog, zabilježeno je i dodatno, specificirano negativno značenje »pame-tovati«, što pokazuje da su dugotrajne propovjedi ljudima katkad i dosadne jer podučavaju več poznatim dogmama.
U korpusu je zabilježen i jedan frazem koji se ne odnosi na brbljavost, ali je takoder povezan s aktivnošču govorenja. Riječ je o frazemu:
{gavuaret} ko od zelienga presca = neprestano ponavljati iste stvari: Fort gavari anu te istu, ko od zelienga presca (Tr).
Ovaj se frazem na terenu može čuti izrazito rijetko, i to uglavnom kod starijih govornika. Nije zabilježen u ostalim hrvatskim govorima, a činjenica da je nastao kao rezultat »priče koja nema kraja i u kojoj se uvijek ponavlja rečenica - i zielen presec«31 objašnjava njegovu neprozirnu motiviranost. Nastanak ovoga frazema veže se uz legendu, odnosno priču, te se zoonimpresec upotrebljava unutar frazema koji iskazuje radnju govorenja, dok je u frazeološkoj literaturi najčešče zabilježen u primjerima kojima se izražava nečija debljina ili neurednost.
30	Frazem meinet se ko restergan duhtar objašnjava Keber (2011: 175), koji za frazem raztrgan (strgan) dohtor, zabilježen u slovenskome jeziku, navodi da njegov imenični dio znači 'odvjetnik, advokat', a pridjevski 'neovlašten' ili 'samouk'. Ovom svezom tipične odlike odvjetničkoga zanimanja (govorenje) bivaju odredene pridjevskom sastavnicom koja uvjetuje značenje frazema te tako dolazi do njegova pojačavanja (mnogo govorenja).
31	»Tu te je bua ana prpuvet od zelienga presca, nei buo kraja, fort je buo f krük, i ke se mislu da bü nekej, polej je buo spit - i zielen presec. I tak je uostau ko nedu fort gavari anu te istu, da gavari ko od zelienga presca.« (M. Malnar, Tršče)
2.2.2 Umišljenost
boga32 za brado prjat = biti umišljen, ohol: Kaj misleš, da se baga za brado prjou (Tr). držat se ko general = praviti se važan: Drži se ko general (Pr). držat se ko krajl = praviti se važan: Drži se ko krajl (Pr).
glidat z vesuazga {kaga} = praviti se važan, biti umišljen, prezirati koga: Jezes, al je
maške, tak z vesuazga te ledi glida (Tr). ko da je papiu {pazuabou} pamet celmo sveite kedu = pravi se važan tko: Al se važna ko da se celmo svete pämet papiua (Tr). Al se pämeten deiva ko da je celmo svete pamet pazuabou (Tr). {muder} ko feškal33 = važan: Muder je ko feškal (Tr).
pajest (pabrat) (pajerbat) pamet {celmo svete} = praviti se pametan, biti umišljen: Tak
se deiva pämeten, ko da je celmo svete pämet pajou (Tr). Abräjta se ku da je fsen pämet pabrou (Pr). Tok sepämetan delaš ko da se celmo svete pämetpojerbou
(Ča, S2).
poun siebe = umišljen: Joj, al je poun siebe (Tr).
previjat se ko glista = praviti se važan: Previja se ko glista (Tr).
zdignet nus {ko pura} = praviti se važan, biti umišljen: Zdigneua je nus kr je väžna (Pr). Al se obrajta, kok je samu nus zdignu (Ča, S2). Še zdigneua nus ko pura (Pr).
Iz navedenih je primjera razvidno da se umišljen čovjek usporeduje s osoba-ma (kralj, general, odvjetnik) koje imaju visoku funkciju u društvu. Zbog svojega se ponašanja, držanja ili govorenja te osobe stavljaju u negativan kontekst, iako medu ljudima o njima vlada i pozitivno mišljenje. Kralj je vladar čija se titula obič-no nasljeduje, a čije su ovlasti kroz povijest bile neograničene te se medu ostalim kralju ništa nije moglo staviti u odgovornost, niti je mogao biti tužen. Zatim slijedi general koji na važnosti dobiva ne svojim rodenjem nego strategijama, vojnim zaslugama, hrabrošcu te je osobito cijenjen medu narodom i vojskom. Odvjetnik je zbog inteligencije, znanja i mudrosti nekad zauzimao bitno mjesto u selu, a njegova je riječ, uz svecenikovu i liječnikovu, imala posebnu važnost. Stoga i ne čudi da je taj frazem zabilježen samo kod starijih govornika.
Bilo kakav dodir s božanskim, u čovjeku budi taštinu i nesvjesnost o smrtnosti i prolaznosti, a povijest nas uči da su mnogi sebe smatrali božanstvom i pritom izazvali božji i ljudski gnjev. Frazem boga za brado prjat u semantičko-me talogu ima sliku hvatanja božje brade. Iako u nekim govorima može značiti 'učiniti nešto nemoguce', u čabarskima pak ima značenje 'biti umišljen', pa čak i 'ohol'.
Poznate su orijentacijske metafore GORE JE DOBRO i DOLJE JE LOŠE. U skladu s tim, svaki čovjek stremi visinama. Uočavamo da u frazemima glidat z vesuazga {kaga} i zdignet nus {ko pura} dolazi do odudaranja od ravnoteže te stvaranja negativne konotacije. Upravo se dosezanjem »previsokoga« spomenu-te sheme mijenjaju kad je riječ o kompleksnim ljudskim osobinama motiviranim
32	O pravopisnome problemu pisanja frazeološke natuknice Bog velikim ili malim slovom Fink (2001: 145) piše: »Dakle, u frazemima bogu iza leda (za ledima), krasti bogu (od boga) dane, uhvatiti boga za bradu i sličnima frazeološko se značenje ne veže direktno uz leksičko značenje riječi Bog (u značenju 'stvoritelj'), pa se ta sastavnica može pisati malim slovom.«
33	Feškal 'odvjetnik'.
gestama. Kövecses i Szabo (1996: 337) frazeme motivirane gestama svrstavaju u posebnu skupinu zato što njihovo značenje proizlazi iz našega znanja o samoj gesti, a ne o onome što znamo o jeziku. Prvi je frazem motiviran gestom gledanja svisoka, odnosno s položaja za koji čovjek misli da ga je dosegnuo, te s kojega ima kontrolu nad svim ispod njega, a drugi obrnutom radnjom, odnosno dizanjem nosa u visinu, gdje želi biti, no pritom ne može i ne želi vidjeti što se dogada oko njega. Taj je frazem proširen zoonimompura, a poticaj mu je kretanje spomenute životinje (uzdignute glave i napuhanih prsa).
Frazem previjat se ko glista obično je vezan uz značenje 'lukavost, domišlja-tost' jer je u semantičkome talogu slika uvijanja beskičmenjaka koja se prenosi na negativno ljudsko ponašanje. Iako je utemeljen na istoj slici, u čabarskim govori-ma ovaj frazem ima značenje 'praviti se važan, biti umišljen', vrlo vjerojatno jer se slika uvijanja povezala s čovjekovim prenemaganjem.
Frazemi ko da je papiu {pazuabou} pamet celmo sveite kedu i pajest (pabrat) (pajerbat) pamet {celmo svete} uobičajeni su i u ostalim kajkavskim, čakavskim i štokavskim govorima (s inačicama pobrati, popiti, spiti ...). Iako u njima nije po-tvrden somatizam glava, jasno je da su motivirani ontološkom metaforom GLAVA JE SPREMNIK, u koji čovjek želi pospremiti sve znanje, odnosno pamet cijeloga svijeta.
2.3 Stanje
Medu frazemima koji opisuju stanje u kojemu se čovjek nalazi, brojnošcu su se izdvojili oni koji se odnose na spavanje i stanje pijanstva.
2.3.1 Spavanje
glidat pad kužo = spavati: Gren mau pat kužo glidat (Tr). pejt piknet = ici spavati: Zdej gren piknet (Tr).
pejt spat s kakušme = ici vrlo rano spavati: Kok je šu ränu spät, s kakušme na pa rit (Tr).
Jest grin spät s kakušme (Pr). pejt v cune34 = ici spavati: Gren v cune (Tr).
spat ko ajngel // spat ko ajngelcek = mirno spavati: Tak lepu spi ko äjngel (Tr). Spi ku
ajngelcok (Pr). Spi ku ajngelcsk (Pr). Spi ko ajngelcek (Ča, S1). spat ko krepan = čvrsto, duboko, nepomično spavati: Spi ko da je krepäua (Tr). spat ko medveid = tvrdo spavati: Spi ku medveit (Pr). spat ko pajn35 = tvrdo spavati: Spi ko päjn (Ča, S2). spat ko pouh = tvrdo spavati: Spiš ko pouh (Tr).
spat ko teliček36 v štale = mirno, spokojno spavati: Spiš ko teliček f štäle (Ča, S2). spat ko uatrak37 = mirno spavati: Tak lepu spi ko majhen uatrak (Tr). spat/38zaspat ko zakuan = čvrsto spavati/zaspati: Je spou ko zakuan (Tr). Zaspäua son ku zakuäna (Pr). Al se zaspäla ko da se zakläna (Ča, S2).
34	Cuna 'krpa'.
35	Pajn 'panj'.
36	Teliček 'tele'.
37	Uatrak 'dijete, djetešce'.
38	Kosa crta / rabi se izmedu glagola različitih vidova.
spat ko zaziban = mirno, lijepo spavati: Lepu spi ko be ga zazibou (Tr). {zaspat} ko da je kedu puknu (vedru) z beten (kuadaven) pa guave kaga = čvrsto zaspati: Zaspou sen ko da me je kedu z beten pa guave puknu (Tr). Spi ko da se ga vedru s kuadaven pa guave (Tr). zaspat/spat ko top = čvrsto zaspati/spavati: Ma, spi ko top, na mareš ga zbedet (Tr).
Zaspou je ko top (Tr). zaspat ko trut = čvrsto zaspati: Zaspaua bun ko trut (Tr).
Frazemi pejt v cune, pejtpiknet, pejt spat s kakušme označavaju radnju odlaska u krevet. Frazem iči u krpe prisutan je i u drugim hrvatskim govorima, i u njemu se ime-nica krpe odnosi na posteljinu, što ga čini konkretno motiviranim. U drugome frazemu glagol piknet označava kratkotrajno zatvaranje očiju te se ovaj frazem isključivo rabi kada osoba planira kratko odspavati (primjerice popodnevni san). Osobina kokoši da ide spavati prije mraka poslužila je kao slika za nastanak frazema pejt spat s kakušme, koji označuje nečiji rani odlazak u krevet ili rano lijeganje, a ovaj frazem živi u gotovo svim hrvatskim govorima. Glidat pad kužo jedini je frazem u kojemu se radnja spavanja ne specificira. Koža u ovome frazemu označava kapke koji su zatvoreni te se tako objaš-njava gledanje pod kožom. Najbrojniju skupinu čine frazemi koji se odnose na kvalitetu spavanja.39 Mirno spavanje povezuje se uz ajngela/ajngelčka, uatraka i telička. Iako su u krščanstvu andeli duhovna bica, pri poprimanju fizičkih obilježja često ih se prikazuje u dječjemu liku. Upravo se zato, kao i u frazemu spat ko uatrak, miran san poistovje-čuje s dječjim snom. Poveznica s djetetom uočava se i u frazemu spat ko zaziban, u kojemu je poticajni impuls za nastanak frazema bilo dijete usnulo nakon njihanja u kolijevci. Kao sinonim za miran san poslužilo je i tele, mladunče goveda, a razlog tomu može biti taj što su na istraženome području ljudi često uzgajali krave. Svim preostalim prikupljenim frazemima opisuje se čvrsto, tvrdo spavanje. Usporedba čvrstoga sna s neaktivnošču topa, nekadašnjega močnog oružja koje je zamijenjeno suvremenijim te stoga sada miruje/»spava«, dovela je do frazema zaspat/spat ko top, koji se može često čuti i u ostalim hrvatskim govorima. Asocijativna veza mrtvoga čovjeka i nepomičnoga čovjeka usnulog čvrstim snom rezultirala je frazemima spat/zaspat ko zakuan i spat ko krepan. Poticajni impuls za nastanak frazema spat ko pajn bilo je mrtvo drvo, to jest ostatak debla ili panj. Koncept »tvrdoga spavanja« u večini se hrvatskih govora opisuje frazemima koji u sebi imaju zoonimsku sastavnicu, što je potvrdeno i u ovome korpusu. Motiviranost nastanka zoonimskih frazema spat ko medveid i spat ko pouh potpuno je razvidna s obzirom na to da obje spomenute životinjske vrste spavaju zimski san, a i obitavaju na promatranome području. Kao asocijacija za nastanak frazema zaspat ko trut poslužio je trut, muška jedinka pčele čiji je jedini zadatak oplodivanje matice. Upravo u skladu s njegovom ulogom u pčelinjoj porodici, frazemima sa sastavnicom trut najčešče se označuju lijene osobe ili one koje žive na račun drugoga. U promatra-nim je govorima došlo do širenja početne simbolike te se očekivana slika truta prenijela i na aktivnost spavanja.
39 Fink-Arsovski (2012: 48) navodi da se može govoriti o dvama osnovnim aspektima kvalitete spavanja, a njihova je razlika temeljena na stupnju osjetljivosti na vanjske podražaje.
S obzirom na generacijske razlike uporabe frazema, pokazalo se da frazemi spat ko teliček v štale i spat ko zaziban žive isključivo u govoru starijih govornika.
2.3.2 Stanje pijanstva
bet pad gasen = biti pripit, malo pijan: Spit je pad gasen, kaj češ (Tr). Cugnu ga je, videt
mo je da je pod gässn (Ča, S2). mrtav pejan = jako pijan: Märtaf jepejan (Tr).
past v komo = 1. biti jako pijan: Pou se/komo (Tr); 2. loše se osječati: Joj,/kome sen (Tr).
pejan ko avion = jako pijan: Pejan se ko avijon (Tr).
pejan ko bacva = jako pijan: Pejan je ko bačva (Tr).
pejan ko batina = jako pijan: Pejan je ku bätina (Ča, S1).
pejan ko galida = jako pijan: Peste ga, viš da je pejan ko galida (Tr).
pejan ko kuada = jako pijan: Pejan je ko kuada (Tr). Pejan je ku kuada (Pr).
pejan ko letva = jako pijan: Pejan je ko letva (Tr).
pejan ko majka = jako pijan: Spit je pejan ko majka (Tr).
pejan ko petelincek40 = pripit: Pejan kopetelinček (Ča, S2).
pejan ko presec = jako pijan: Pejan kopresec (Ča, S2).
pejan ko špužva = jako pijan: Pejan je ko špužva (Tr).
pejan ko zagujzda41 = pijan: Pejan ko zagujzda (Tr).
pejan ko zamašek42 = jako pijan: Pejan je ko zamašek (Tr).
pet ko žouna43 = mnogo piti: Pije ko žouna (Tr).
Medu prikupljenim je frazemima 16 onih koji se odnose na koncept pijanstva, a uglavnom je riječ o poredbenima frazemima. Večina ih se odnosi na stanje pijanstva; u A-dijelu potvrdena je sastavnica pejan (pijan), a uglavnom imaju značenje 'jako pijan'. Samo dva frazema prikazuju čovjekovo stanje svijesti: mrtav pejan i past v komo. Pridjev mrtav inače se u hrvatskim govorima upotrebljava za pojačavanje značenja (mrtav umoran, mrtav ladan), a u ovome slučaju upučuje na to da je pijana osoba potpuno nesvjesna i u stanju mirovanja, što se implicira i uporabom imenice koma, čime se ističe da je osoba u dubokoj nesvjestici te da ne reagira na podražaje.
Razvidno je da imenice u C-dijelu, kao i u ostalim kajkavskim, čakavskim ili štokavskim govorima, mogu biti predmeti koji se odnose na posude (pejan ko bačva) ili njezine dijelove (pejan ko zagujzda, pejan ko zamašek) u kojima se čuvaju alkoholna piča, posebice vino i rakija, i za koje se uvijek smatra da su njima natopljeni. Takoder se rabe sastavnice koje su kruti, tupi i/ili predmeti izradeni od drva (pejan ko batina, pejan ko galida, pejan ko kuada, pejan ko letva). Oni mogu asocirati na ukočenost ili nestabilnost pijanoga tijela, ali i na njegovu iskrivljenost motiviranu izgledom drvenih predmeta nakon što upiju vodu. Posebice se to odnosi na frazem sa sastavnicom galida jer je riječ o posudi sličnoj kablu, a u kojoj se držala kuhana stočna hrana.
Nekoliko je frazema sa zoonimskom sastavnicom: pejan ko petelinček, pejan ko presec, pet ko žouna. Frazem pejan ko presec motiviran je prljavštinom i
40	Petelinček 'pjetlič'.
41	Zagujzda 'klin'.
42	Zamašek 'čep'.
43	Žouna 'žuna'.
neurednošcu svinje koja se ogleda u izgledu pijanca. O motivaciji frazema pet ko žouna Snoj donosi tri moguca objašnjenja. Poziva se tako na njemačku etimologiju,44 a navodi i da moguci nastanak spomenutoga frazema proizlazi iz drugog naziva za žunu - pivka (Snoj 2013: 94), što je u svome radu zabilje-žio i Keber (1998: 352). Kao trecu mogucnost nastanka ovoga frazema Snoj navodi i zabilježenu promjenu značenja imenične sastavnice.45
Motivacija frazemapejan ko špužva vrlo je prozirna. Riječ je o predmetu koji može upiti veliku količinu tekucine, čime se upucuje i na količinu alkohola koju je osoba popila.
Dva su tumačenja ovjerena za frazem pejan ko majka. Prema jednima, frazem se dovodi u vezu s rodiljama koje su prije radale u svojim domovima. Kako bi lakše podnijele bolove i sam porodaj uglavnom su im davali piti že-stoka alkoholna pica. Drugo je mišljenje da je frazem nastao elipsom frazema pijan kao majka zemlja jer u svijesti primitivnih naroda postoji vjerovanje da je majka zemlja roditeljica svega živoga te da bi ispunila svoju reprodukcij-sku ulogu mora biti obilno natopljena tekucinom, tj. kišom koja je nebeski dar (Kovačevic 2014: 29).
Smatramo da su frazemipejan ko avion, koji je zabilježen samo kod mladih govornika, i bet pad gasen slično motivirani, i to prijevoznim sredstvima s motorima s unutarnjim izgaranjem. Frazem bet pad gasen vrlo je vjerojatno motiviran ponašanjem pijanoga čovjeka koje u temeljnim radnjama nalikuje na vožnju automobila: prvo se ulije gorivo, a kada se doda gas i potakne motor na rad stvara se buka koju prate ispušni plinovi. Kod pijanoga čovjeka možemo uočiti preklapanja tih radnja: prvo se konzumira alkohol, da bi u pijanome stanju čovjek glasnije i manje razumljivo govorio, a oko njega se osjeca miris alkohola. Taj je cijeli slijed radnja preslikan u jednu radnju -dodavanje gasa.46 Frazem pejan ko avion možda je motiviran činjenicom da avion treba i troši mnogo goriva, što je ekvivalent količini alkohola koja je potrebna pijancu. S druge strane, može biti riječi samo o odredenim trenut-cima nestabilnosti aviona tijekom turbulencija, što se vrlo jednostavno može preslikati na teturanje i nestabilnost pijane osobe.
44	»Če je obravnavani pomen besede žolna posledica besedne metafore, lahko domnevamo, da gre za delni kalk po nem. Schluckspecht 'kdor rad in veliko pije alkoholne pijače', kar sinhrono deluje kot velelniška zloženka iz glagola schlucken 'požirati, goltati' in samostalnika Specht 'žolna'« (Snoj 2013: 94).
45	»Frazem piti kot žolna utegne biti prenarejen iz *piti kot žolnir, pri čemer beseda žolnir, izposojenka iz srednjevisokonemške solner, pomeni 'vojak', mlajše tudi 'inženir'. Da so vojaki vedno radi in veliko pili, ni treba posebej poudarjati, torej je domnevani primerjalni frazem motivacijsko utemeljen.« (Snoj 2013: 94)
46	Snoj (2013: 92) takoder navodi da je metaforički dio frazema pod gasom nastao od osnovnoga značenja 'plin' preko prenesenoga 'alkoholne pare' (koje izlaze iz čovjeka koji je pio alkoholna pica) ili pak 'smjese zraka i benzinskih plinova koje pokrecu automobil' (kao što alkoholno pice pokrece opijenoga).
2.4 Odnos prema radu
{deiva} kedu da se se kadi = mnogo radi tko: Täk hedu deiva da se se kädi (Tr). deivat ko crv = marljivo i ustrajno raditi: Deiva ko cerf (Tr). Deiua ku crf (Pr). deivat ko da bu skuzej47 (za dele) živu = mnogo raditi: Täk deiva da se misle da bu
skuzej živu (Tr). Deiva ko da bu za dele živu (Tr). deivat ko da je kedu spustu/pustu z kiten48 kaga = jako, mnogo raditi: Deiva ko da be ga s kiten spustu (Tr).
deivat (mucet se) ko kuojn = mnogo raditi: Deiva ko kuojn (Tr). Muceš se ku kojn (Ča, S2). deivat ko mucenik = mnogo raditi: Deiuas ko mucenik (Pr). deivat ko žbeua49 = mnogo raditi: Deiua ku žbeua (Pr).
mantrat se ko crv v kamne = raditi marljivo i ustrajno, ali bez rezultata, neučinkovito:
Mäntra se ko crf f kämne (Ča, S2). muce se ko sramak kedu = mnogo radi tko: Muceš se ku srämak (Ča, S2). vreiden ko bravlinc50 = jako vrijedan, marljiv: Vreiden je ko brävlinc (Tr). vreiden ko crv = jako vrijedan: Vreiden je ko cerf (Tr). Vreidsn se ko crf (Ča, S1).
Medu frazemima koji izražavaju nečiju marljivost zamjetna je dominacija onih sa zoonimskom sastanicom. Crv je životinja koju karakterizira griženje materije na koju naide i upravo je njegova zaokupljenost i predanost toj aktivnosti poslužila kao slika nečijega ustrajnog rada. U frazemu mantrat se ko crv v kamne priložni dodatak uvjetuje promjenu frazemskoga značenja, a taj frazem živi i u drugim hrvatskim dijalektima. Očekivano je da marljivost crva u kamenu ne dolazi do izražaja (za razliku od primjerice u jabuci), što zapravo predstavlja svakoga tko se muči, ali ne postiže željene rezultate. Konkretno su motivirani frazemi deivat ko žbeua, deivat (mucet se) ko kuojn i vreiden ko bravlinc. Uočljive i prepoznatljive osobine pčele, konja i mrava, životinja koje ubrajamo medu »radilice«, uključene su u frazeološki korpus i u govorima čabarskoga područja, podneblja gdje sve navedene vrste obitavaju u velikome broju. Poznata je i pojačana aktivnost psa pušte-nog s lanca te je upravo takva slika bila okidač za nastanak frazema deivat ko daje kedu spustu/pustu z kiten kaga, potvrdenog kod starijih ispitanika. Za izražavanje nečije marljivosti upotrebljava se i frazem deivat ko da bu skuzej (za dele) živu. Motiv za nastanak ovoga frazema jest nečija ustrajnost i marljivost u ostvarivanju ciljeva unatoč činjenici da se u trenutku smrti u životu sve privede kraju, što sav trud zapravo čini besmislenim.
Zabilježen je i frazem koji nije izravno vezan uz nečiju marljivost, ali opisuje aktivnost rada:
kak pr jeide, tak pr deile = tko mnogo jede, dobro radi: Käk se pr jeide, täk se i pr deile (Tr). Če buš pocäse jela polej budo ledi rekle, joj al se pocäsna täka se i pr dele; kok se pr jede, tok se i pr dele (Ča, S2). Če se hiter pr jeide, se i pr deile (Ča, S1).
Sporo ili brzo jedenje povezuje se uz nečiju kvalitetu rada, pri čemu način konzumiranja hrane simbolizira brzinu, a samim time i način obavljanja radnja.
47	Skuzej 'uvijek'.
48	Kitne 'lanci'.
49	Žbeua 'pčela'.
50	Bravlinc 'mrav'.
Neočekivano je da je u istraženome korpusu zabilježen samo jedan frazem koji opisuje lijenu osobu:
namaren ko kuada51 = jako lijen: Namären je ko kuäda (Tr),
no možemo pretpostaviti da bi se usmjerenim istraživanjem dobili drukčiji rezultati. Klada ili cjepanica, kratak debeo komad drva za loženje (RHJ), čest je motiv u životu Čabrana, a svojom je nepomičnošcu poslužio kao slika lijenoga čovjeka.52
3 ZAKLJUČAK
Ovim se radom nastojalo prikazati frazeološko bogatstvo čabarskih govora, pri čemu su se potvrdili očekivani rezultati te se pokazalo da su u korpusu najbrojniji upravo frazemi koji se odnose na čovjeka. Medu njima najčešci su oni koji se odnose na čovjekovu vanjštinu i opisuju njegovu mršavost ili debljinu te ljepotu ili ružnocu.
Vecina je frazema uglavnom motivirana sastavnicama iz biljnoga ili živo-tinjskoga svijeta, religije, predmetima iz svakodnevne uporabe, a kao asocijativni elementi često su poslužili i dijelovi ljudskoga tijela. Posebna zanimljivost svaka-ko su sačuvane leksičke jedinice koje su prešle u pasivni leksik i žive isključivo u frazemima.
Frazemi predstavljaju jezični sloj koji oslikava život čovjeka u nekoj sredini i koji se, zbog svoje ustaljene uporabe, prenosi s koljena na koljeno, njegujuci tako brojne arhaičnosti. Dodatni je to razlog da frazeologija i dalje bude sastavni dio dijalektoloških istraživanja, a što je potvrdeno i ovom obradom.
literatura
Fink 2001 = Željka Fink, Hvatamo li za bradu Boga ili boga?:: o jednom pravopisnom problemu u frazeologiji, Filologija 36-37 (2001), 139-148.
Fink-Arsovski 2002 = Željka Fink-Arsovski, Poredbena frazeologija: pogled izvana i iznutra, Zagreb: FF press, 2002.
Fink-Arsovski 2012 = Željka Fink-Arsovski, Hrvatski frazemi s komponentama spavati, zaspati, san i njihovi ruski ekvivalenti u: Stručak riječima ispunjen, Zbornik radova posvečen Antici Menac o njezinu 90., ur. Željka Fink-Arsovski, 2012, 47-61.
Keber 1996 = Janez Keber, Živali v prispodobah 1, Celje: Mohorjeva družba, 1996.
Keber 1998 = Janez Keber, Živali v prispodobah 2, Celje: Mohorjeva družba, 1998.
Keber 2011 = Janez Keber, Slovar slovenskih frazemov, Ljubljana: ZRC SAZU, 2011 (Slovarji).
Kovačevic 2014 = Barbara Kovačevic, Pijan ko majka i pijan ko duga, Hrvatski jezik 1 (2014), br. 4, 27-30.
Kövecses - Szabo 1996 = Zoltän Kövecses - Peter Szabö, Idioms: A View from Cognitive Semantics, Applied linguistic, 17 (1996), br. 3, 326-355.
51	Kuada 'klada'.
52	U hrvatskim govorima motiv klade nalazimo u frazemima koji označavaju glupoga ili pijanoga čovjeka te način spavanja ili sjedenja.
Malnar 2012 = Marija Malnar, Fonološki opis čabarskih govora na frazeološkom korpusu, doktorska disertacija, Filozofski fakultet Sveučilišta u Zagrebu, 2012. (Umnoženo.)
Malnar — Vukša 2012 = Marija Malnar - Perina Vukša, Postoje li čakavski elementi u fonologiji čabarskih govora?, u: Zbornik radova Petoga hrvatskog slavističkog kongresa 1, ur. Marija Turk - Ines Srdoč-Konestra, Rijeka: Filozofski fakultet, 2012, 339-348.
Malnar 2002 = Slavko Malnar, Pamejnek, Čabar: Matica hrvatska, ogranak Čabar, 2002.
Malnar 2008 = Slavko Malnar, Rječnik govora čabarskog kraja, Čabar: Matica hrvatska, ogranak Čabar, 2008.
Maresic - Menac-Mihalic 2008 = Jela Maresic - Mira Menac-Mihalic, Frazeologija križevačko-po-dravskih kajkavskih govora s rječnicima, Zagreb: Institut za hrvatski jezik i jezikoslovlje, 2008.
Menac - Menac-Mihalic 2011 = Antica Menac - Mira Menac-Mihalic, Frazeologija splitskoga govora s rječnicima, Zagreb: Institut za hrvatski jezik i jezikoslovlje, 2011.
Menac-Mihalic 2005 = Mira Menac-Mihalic, Frazeologija novoštokavskih ikavskih govora u Hrvat-skoj: s rječnikom frazema i značenjskim kazalom s popisom sinonimnih frazema, Zagreb: Institut za hrvatski jezik i jezikoslovlje - Školska knjiga, 2005.
Pronk 2010 = Tijmen Pronk, Rani razvoj goranskih govora, Rasprave Instituta za hrvatski jezik i jezikoslovlje 36 (2010), br. 1, 97-133.
RHJ = Vladimir Anic, Rječnik hrvatskoga jezika, Zagreb: Novi Liber, 1998.
Snoj 2013 = Marko Snoj, Frazemi v luči etimologije: metoda in praksa, u: Frazeološka simfonija: sodobni pogledi na frazeologijo, ur. Nataša Jakop - Mateja Jemec Tomazin, Ljubljana: Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, 2013, 91-98.
Teliya i dr. 1998 = Veronika Teliya - Natalya Bragina - Elena Oparina - Irina Sandomirskaya, Phraseology as a Language of Culture: Its Role in the Representation of a Collective Mentality, u: Phraseology: Theory, Analysis, and Applications, Oxford: Oxford University Press, 1998, 55-75.
Vidovic Bolt 2011 = Ivana Vidovic Bolt, Životinjski svijet u hrvatskoj i poljskoj frazeologiji I, Zagreb: Hrvatska sveučilišna naklada, 2011.
povzetek - summary
O človeku na kratko - konceptualna analiza frazemov čabrskih govorov
V prispevku so analizirani frazemi, zbrani s terenskim delom v treh čabrskih govorih - v Tršcu, Prezidu in Čabru. Iz korpusa so izločeni vsi frazemi, ki se nanašajo na človeka, to je tisti, ki opisujejo človekovu zunanjost, lastnosti, stanje in odnos do dela. Predstavljeni so najpogostejši koncepti in vzporejeni z obstoječim hrvaškim frazeološkim gradivom. Vsi frazemi so ponazorjeni s transkribiranimi potrditvami z raziskovanega področja.
On People in Brief: A Conceptual Analysis of Phrasemes in the Čabar Dialects
This work analyses phrasemes gathered through field research in three Čabar dialects: Tršce, Prezid, and Čabar itself. The corpus that was compiled served for selection of all phrasemes referring to people; that is, describing their behavior, personality, condition, and attitude towards work. The most common concepts are presented and compared to existing Croatian phraseological material. All phrasemes are documented with transcribed examples from field research.
RADMILA v. ZUGIC
tvorba pridevskih deminutiva u prizrensko-timočkim govorima srpskog jezika i bugarskom jeziku: komparativna analiza
cobiss: 1.01
Tvorba pridevniških manjšalnic v prizrensko-timoških govorih srbskega jezika in v bolgarskem jeziku: primerjalna analiza
Avtorica v prispevku definira semantično kategorijo pridevniških manjšalnic in določa njihov odnos do samostalniških manjšalnic. Podaja pregled dosedanje raziskanosti tvorbe pridevniških manjšalnic v prizrensko-timoških govorih in v bolgarskem jeziku, potem pa jih analizira z besedotvornega stališča.
Ključne besede: pridevniške manjšalnice, besedotvorni načini, prizrensko-timoški govori, bolgarščina, primerjalni pristop
Formation of Adjectival Diminutives in the Prizren-Timok Dialects of Serbian and in Bulgarian: A Comparative Analysis
This article describes the semantic category of adjectival diminutives and defines their relationship to nominal diminutives. It provides an overview of research to date on the formation of adjectival diminutives in the Prizren-Timok dialects and in Bulgarian, and then it analyzes them from the perspective of word formation.
Keywords: adjectival diminutives, word-formation patterns, Prizren-Timok dialects, Bulgarian, comparative approach
1 uvod
Ako se ima u vidu1 da su dosadašnja komparativna istraživanja tvorbeno-semantičke problematike imeničkih deminutiva2 u prizrensko-timočkim govorima srpskoga jezika i bugarskom jeziku potvrdila identične tvorbeno-semantičke tipove, ovakvo stanje se može očekivati i u kategoriji pridevskih deminutiva. Ovo tim pre što ta dva bliskosrodna, južnoslovenska jezička idioma koja u kontekstu lingvogeografskih faktora i medujezičke interferencije govora u kontaktu imaju uslove da formiraju odredene identične ili slične tvorbene strukture.
Rad je nastao u okviru projekta Lingvistička istraživanja savremenog srpskog jezika i izrada Rečnika srpskohrvatskog književnog i narodnog jezika SANU (178009) koji u celosti finansira Ministarstvo prosvete, nauke i tehnološkog razvoja Republike Srbije.
Komparativna analiza imeničkih deminutiva u prizrensko-timočkim govorima srpskog jezika i bugarskom jeziku potvrduje identične semantičko-tvorbene tipove u oba ispitivana južnoslovenska jezička idioma. O ovome v. u: Žugič 2015a; 2015b; 2015c (sve u štampi).
1
U komparativnoj tvorbeno-semantičkoj analizi pridevskih deminutiva, za stanje u prizrensko-timočkim govorima srpskog jezika bice korišcena grada, ekscerpirana iz sledecih dijalekatskih rečnika: Rečnik govora južne Srbije (Zlatanovic 1998), Rečnik govora sela Kamenice kod Niša (Jovanovic 2004), Rečnik govora jablaničkog kraja (Žugic 2005), Timočki dijalekatski rečnik (Dinic 2008) i Crnotravski rečnik Stojanovic (2010).
Za bugarski jezik bice korišcena grada iz rečnika: Obraten rečnik na bolgarski ezik (Murdarov i dr. 2011) i Bhlgarsko-srhbski rečnik (Mladenov 2000). Za deo primera koji ili potvrduje primere iz rečnika ili predstavlja dodatnu gradu, koristimo i usmena saopštenja koleginica Vasilke Radeve i Najde Ivanove, profesorki slovenske filologije Univerziteta u Sofiji.
2 osnovna svgjstva pridevskih DEMinutivA
Pridevski deminutivi, analogno imeničkim deminutivima3 i glagolskim demi-nutivima, na semantičkom planu predstavljaju reči subjektivne ocene modifi-kacionog značenja. Subjekat odgovarajucim tvorbenim postupcima modifikuje semantiku motivnog prideva kojim je iskazana odredena osobina referentnog pojma.
Pridevskim deminutivima uopšte, nezavisno od toga da li pripadaju seman-tičkoj sferi ,predmet', ,neživo', ili semantičkoj sferi ,osoba', ,živo', označavaju se umanjena, deminuirana svojstva fizičke razmere pojma (veličina, dimenzija) ili sniženi stepen kvalitativnog svojstva referentnog pojma koji subjekt ocenjuje. U semantičkoj sferi ,osoba' deminuciji podležu i karakterna svojstva.
Za razliku od deminutivnih imenica iz sfere ,osoba' u kojima nisu primarni sadržaji razmere vec pragmatički sadržaji kojima subjekat iskazuje vrednosnu, pozitivnu ili negativnu ocenu referenta, poput drag, mio, simpatičan, odnosno mrzak, nedopadljiv, koji nije vredan poštovanja i sl. (Ristic i dr. 2005: 604), pridevskim deminutivima iz sfere ,osoba' deminuiraju se osobine kojima se kva-lifikuju kako parametri fizičke razmere (u najširem smislu parametri koji se odnose na čovekove manifestativne osobine - uzrast, visina, lepota, telesna težina i sl.) tako i pragmatični parametri vrednovanja osobina koje se mogu podvesti pod opšti sadržaj karakternih svojstava.
Ovde otvaramo i do sada nerešeno pitanje zašto navedeni parametri mogu indukovati imenice deminutivne i augmentativne semantike, a pride-vi samo pridevske deminutive i onda kada je reč o svojstvima i pozitivne i negativne konotacije. Pri tom imamo u vidu samo sufiksaciju kao zajednički
U srpskoj literaturi se ističe da se u deminutivnim derivatima sa značenjem umanjenih fizič-kih realija u semantičkoj sferi ,neživo' i deminutivnim derivatima iz semantičke sfere ,živo' primarni semantički sadržaj realizuje kao subjektivna (vrednosna, emotivna) ocena objekta imenovanja (Veljkovic-Stankovic 2005: 93-96).
i najproduktivniji način tvorbe imeničkih deminutiva s jedne strane i pri-devskih deminutiva s druge strane. Smatramo da je polazište rešenja ovog pitanja u svojstvu komparacije prideva, tj. da se augmentacija, uvečanje kod prideva realizuje stepenovanjem date osobine čije se uvečano, više, odnos-no najviše prisustvo iskazuje komparativom odnosno superlativom. Ovakav način augmentacije prideva najvišim, superlativnim stepenom pomoču rečce naj, objašnjava da augmentativni pridevi nastaju prefiksacijom prefiksom pre-: premlad, prelep, preširok i sl.
3 DOSADAŠNJA PROUČENOST PRIDEVSKIH DEMINUTIVA
U PRIZRENSKO-TIMOČKIM GOVORIMA I BUGARSKOM JEZIKU
U našim dosadašnjim monografijama o govorima prizrensko-timočke dijalekatske zone, pridevski deminutivi, u prvom redu njihova tvorba, ostajala je po strani.4
Retki su i radovi koji se bave pridevskim deminutivima na ovom dijalekatskom području. U jednom od njih su ukratko predstavljeni tvorbeni modeli pridevskih deminutiva uz konstataciju da oni na području južne Srbije pokazuju veču produktivnost u odnosu na standardni srpski jezik kada je reč o istim tvorbenim obrascima, ali da se javljaju i tvorbeni modeli koje standardni srpski jezik ne poznaje (Žugič 2003). U štampi je opširan i sveobuhvatan rad u kome je predstavljena suština semantičke i tvorbene strukture pridevskih deminutiva u prizrensko-timočkim govorima čiji če zaključci, u meri koju bude zahtevala tema ovog rada, biti koriščeni u komparativnom istraživanju sa stanjem u bugarskom jeziku (Žugič 2015d).
Ovde čemo, po hronološkom principu, izneti podatke o tvorbi pridevskih deminutiva u meri koju donose monografski opisi prizrensko-timočkih govora. - U monografiji Govori Bučuma i Belog Potoka ne razmatra se tvorba reči. Ona sadrži rečnik sa rečima kojih nema u Vukovom Rječniku, odnosno manje poznate reči upotrebljene u primerima kojima se potvrduje neka fonetska, morfološka ili sintaksička karakteristika navedenih govora, ali nismo pronašli ni jedan pridev s deminutivnim značenjem (Bogdanovič 1979). - U monografiji Govor Aleksinačkog Pomoravlja, u okviru petog dela (Prilozi) date su manje poznate reči (291-297), medu kojima nismo pronašli nijedan pridev s deminucijom (Bogdanovič 1987). - U monografiji Govor Crne Trave i Vlasine nema posebnog dela o tvorbi, a u poglavlju Oblici (190-193) ne pominje se semantička kategorija prideva s deminutivnim značenjem (Vukadinovič 1996). - Monografija Govori Ponišavlja nema posebnog dela o tvorbi reči, a pridevi se razmatraju u okviru drugog dela Oblici (141-145). Medu primerima nismo pronašli nijedan pridevski deminutiv (Cirič 1999). - Monografija Govor Zaplanja sadrži poseban deo naslovljen Tvorba reči (199-219). Autorka konstatuje da je ova oblast u dosadašnjim dijalektološkim studijama relativno malo zastupljena. Ona to obrazlaže nepostoječim suštinskim razlikama sa standardnim jezikom, ali ipak iznosi neke razlike u poredenju govora Zaplanja i standardnog idioma, pa tako na 18 strana govori o tvorbi imenica, a o ostalim morfološkim kategorijama na 3 strane. Za naše istraživanje je bitan podatak o tvorbenim sufiksima za prideve, gde se, izmedu ostalog, navode i sufiksi -av kojim se grade i pridevski deminutivi (belužnjav, žutinjkav) i -ačak (punačak, slabačak, suvačak) (Markovič 2000: 216, 217).
4
Relevantna literatura o tvorbi reči u bugarskom jeziku, razmatra i tvorbu prideva izdvajajuči pri tom sufiksaciju (100-118), prefiksaciju (120-123) i kompoziciju (124-126) kao najproduktivnije načine tvorbe (Radeva 1987: 100126). Nas u prvom redu interesuje sufiksacija i prefiksacija prideva, buduči da se u okviru ovih načina tvorbe prideva nalaze i sufiksi, odnosno prefiksi kojima se tvore pridevski deminutivi. Autorka ne apostrofira pridevske deminutive kao posebnu semantičko-tvorbenu kategoriju, kako to čini za imeničke deminutive i augmentative (Radeva 1987: 32-52), ali kod odredenih sufiksa ili prefiksa, izmedu ostalog, primerima potkrepljuje i prideve kojima se iskazuje umanjenje, odnosno niži stepen ili intenzitet osobine motivnog prideva. Takode, za razliku od deminutivnih i augmentativnih imenica modifikacione semantike, tj. imenica subjektivne ocene, pridevi ovakvog značenja nisu terminološki definisani (Radeva 1987: 32-52).
Sistematizacija prideva data je po sufiksima, odnosno prefiksima, pri čemu pridevske deminutive nastale pomoču istog sufiksa, tj. prefiksa posmatramo kao isti tvorbeni tip.5 Medu tvorbenim tipovima koje Radeva navodi, zapazili smo i one koji odlikuju i prizrensko-timočke govore, što če u ovom radu biti pokazano.
Relevantna gramatika bugarskog jezika S^vremenen bolgarski ezik (Boja-džiev i dr. 1999), u poglavlju Slovoobrazuvane (Tvorba reči, 227-276), u delu o tvorbenom značenju i tvorbenim tipovima izdvaja tvorenice modifikacionog tvorbenog značenja u koje svrstava i prideve kojima se označava niži ili viši stepen osobine pojma iskazane motivnim pridevom: sin - siničtk, zelen -vtzzelen, grub - grubovat, dobtr - predober (248-250).
Vidimo, dakle, da i Radeva i Bojadžijev i dr. skreču pažnju na prideve modifikacionog tvorbenog značenja definišuči samo značenje kao umanjeni (niži) ili uvečani (viši) stepen osobine motivnog prideva, ali za prideve takvog značenja ne daju odgovarajuči termin.
4 komparativna analiza tvorbe pridevskih deminutiva u prizrensko-timočkim govorima i bugarskom jeziku
4.1 Suštinska strana tvorbe reči uopšte, te samim tim i tvorbe pridevskih deminutiva, jeste uticaj tvorbenih elemenata na semantiku novonastalih tvorenica, tj. na modifikaciju motivnih reči. Važno pitanje je semantička veza tvorbenih faktora i osnovinskog dela tvorenica (Žugič 2011).
Tvorba se i na primeru pridevskih deminutiva, raznolikošču tvorbenih načina, obrazaca i modela, pokazuje kao značajan izvor leksičke sinonimije, a samim tim i bogačenja leksičkog sistema jednog govora (Dragičevič 2007: 249). Naša
Tvorbeni tip kao osnovnu jedinicu tvorbenog sistema čine leksičke jedinice koje objedinjuju sledeči elementi: isti formant (sufiks), zajednička kategorijalna pripadnost motivne reči i je-dinstvo tvorbenog značenja (Radovič-Tešič 2002: 14).
grada potvrduje pojavu nastajanja jednokorenskih sinonima dodavanjem različitih afiksa na istu tvorbenu osnovu. U našoj lingvistici se ovakve leksičke jedinice na-zivaju tvorbenim ili gramatičkim sinonimima (Dragicevic 2007: 246). Ovo pitanje zaslužuje poseban rad, a mi cemo na odgovarajucem mestu, na nekoliko primera tvorbenih sinonima, samo ukazati na ovu pojavu.
Tvorbu pridevskih deminutiva izložicemo po produktivnosti tvorbenih načina, s tim što ce za svaki tvorbeni način najpre biti predstavljeno stanje u priz-rensko-timočkim govorima, a potom odgovarajuci tvorbeni ekvivalenti u bugar-skom jeziku.
Na osnovu dobijenih rezultata istraživanja bice izvedeni odgovarajuci zaključci o identičnim i različitim tvorbenim procesima u istraživanim jezičkim idiomima.
Najproduktivniji je sufiksalni način tvorbe koji cemo izložiti po produktivnosti sufiksa.
Grada pokazuje da je u prizrensko-timočkim govorima najproduktivniji su-fiks -ak / (-bk) sa proširenim varijantama -(a)čak / -(a)čbk /-(b)čbk / -šbk koji u značenje osnovne pridevske lekseme unosi nijansu deminutivnosti, odnosno suge-riše da je osobina osnovnog prideva prisutna u nižem stepenu: blagačak (Zlatano-vic 1998; Jovanovic 2004) / blagačbk (Žugic 2005; Dinic 2008; Stojanovic 2010), visočbk (Dinic 2008), gladnačbk (Žugic 2005), glupavčak (Stojanovic 2010), golemačbk (Žugic 2005; Dinic 2008), golemačbk (Dinic 2008; Stojanovic 2010) / golemšbk (Stojanovic 2010), gustačak (Jovanovic 2004) /gustbčbk (Dinic 2008) / gustačbk (Žugic 2005; Stojanovic 2010), dehelačbk (Žugic 2005) / dehelčbk (Jovanovic 2004; Stojanovic 2010) /debelšbk (Dinic 2008), dobbrčbk (Jovanovic 2004) / dobbrčbk (Dinic 2008), dolečbk (Jovanovic 2004), dubočak (Stojanovic 2010), živačak (Dinic 2008), žltačak (Dinic 2008), jdkbčbk (Jovanovic 2004) /jdčak (Žugic 2005) /jačbk (Stojanovic 2010) /jdkačbk (Stojanovic 2010), krdtačbk (Žugic 2005) / kratacbk (Žugic 2005; Dinic 2008), krotačak (Žugic 2005) / krotačbk (Dinic 2008; Stojanovic 2010) /krotacbk (Dinic 2008), ljutačak/ljutačbk (Jovanovic 2004; Stojanovic 2010), malečbk (Žugic 2005) / mblecbk (Dinic 2008), mekačak (Žugic 2005) /mekačbk (Žugic 2005; Stojanovic 2010), nisacbk (Dinic 2008) /ni-zacbk (Žugic Gr.),plavačbk/ plavkačbk (Dinic 2008),plitačbk (Žugic 2005; Dinic 2008; Stojanovic 2010) /plitacbk (Dinic 2008), plnačak (Dinic 2008), prostačbk (Žugic 2005; Dinic 2008), punačak (Žugic Gr., Stojanovic 2010), retačbk (Žugic 2005; Dinic 2008; Stojanovic 2010), sitbcbk (Dinic 2008) / sitačbk (Žugic 2005) / sitačak (Dinic 2008) / sitnačak (Jovanovic 2004; Stojanovic 2010), skupačak / skupačbk (Jovanovic 2004; Stojanovic 2010), slabačak (Žugic Gr.), slanačbk (Stojanovic 2010), stdračbk (Žugic 2005; Stojanovic 2010), studenčbk / studen-šbk (Dinic 2008), suvačak (Jovanovic 2004) / suvačbk ( Žugic 2005; Stojanovic 2010), tvrdačbk (Žugic 2005; Stojanovic 2010), težačbk (Žugic Gr.), tesbcbk (Dinic 2004) / tesacak (Jovanovic 2004) / tesbčbk (Dinic 2008) / tesnačbk (Žugic 2005), toplačbk / topblčbk (Žugic 2005; Dinic 2008), ubavbčak (Zlatanovic 1998;
Jovanovič 2004; Žugič 2005; Stojanovič 2010) / ubavbčbk / uhavšbk (Dinič 2008), crvenčbk /crvenšbk (Dinič 2008), širokačbk /širočbk (Žugič 2005).
Sufiks -ak, prost ili u složenim, proširenim varijantama, čuva u prizrensko-timočkim govorima i formu sa poluglasnikom (-bk), te u tom smislu valja naglasiti njegov značaj sa istorijsko-jezičkog stanovišta. Sufiks je u obema formama vrlo produktivan i u tvorbi imeničkih deminutiva muškog roda (Žugič 2013: 219-232).
Grada potvrduje da je u tvorbi pridevskih deminutiva u bugarskom jeziku, shodno stanju u prizrensko-timočkim govorima, najproduktivnija sufiksalna de-rivacija, u kojoj je daleko najproduktivniji sufiks -^k, odnosno njegova proširena složena varijanta -ič^k.
Navodimo najpre primere da bismo potom napravili komparaciju sa stanjem u prizrensko-timočkim govorima: sufiks -hk: visdčhk < visök, nisičhk < nistk, težič^k < težtk, širočhk < šir0k (Murdarov i dr. 2011); visočhk, širočhk, dhlbočhk (Radeva: usmeno saopštenje).
Svi izvori potvrduju kao najproduktivniju proširenu varijantu sufiksa -hk: -ičhk: bedničhk < beden, beličhk < bel, bogatičhk < bogät, birzičhk < btrz, visokičhk < visök, glupavičhk < glupav, gluhičhk < gluh, golemičhk < golem, goličhk < gol, grozničhk < grözen, grubičhk < grub (ružan), debeličhk < debel, drebničhk < dreben (sitan), dripavičhk < dripav (pocepan, dronjav), edričhk < eder (jedar, krupan), živičhk < živ, žiltičhk < žtlt, zeleničhk < zelen, kiseličhk < kisel, kisičhk < kts (kratak), lekičhk < lek, ludičhk < lud, miličhk < mil, mla-dičhk < mlad, novičhk < nov, podličhk < pödel (podli, zao), postničhk < pösten, prostičhk < prost, rozovičhk < rözov (ružičast), samičhk < sam, silničhk < silen (jak, snažan), slabičhk < slab (slab, slabunjav, bolešljiv), soleničhk < sölen, trud-ničhk < truden (težak, naporan), hubavičhk < hubav, celičhk < cel, červeničhk < červen, černičhk < čeren, čističhk < čist (Murdarov i dr. 2011); bdsičhk, visočhk, glupavičhk, golemičhk, debeličhk, dobričhk, drebničhk, kiseličhk, miličhk, nisičhk, trudničhk, thničhk, hubavičhk (Mladenov 2000); bedničhk, bledničhk, visokičhk, glupavičhk, golemičhk, grubičhk, debeličhk, dobričhk, dhlbokičhk, krdtičhk, khsičhk, lekičhk, mekičhk, mladičhk, nisičhk, novičhk, težičhk, tihičhk, hladičhk, čističhk, širokičhk (Radeva: usmeno saopštenje); blagičhk, ghstičhk, kratičhk, ljutičhk, mekičhk, plitičhk, rOzovičhk, rumeničhk, skhpičhk, studeničhk, tvhrdičhk, težičhk, tesničhk, hladničhk, šareničhk, širokičhk, golemičhk, glad-ničhk, debeličhk, lekičhk, sitničhk, slabičhk, staričhk, suhičhk, hubavičhk (Ivanova: usmeno saopštenje).
Sufiks -ič(h)k se vezuje za pune pridevske osnove na suglasnik, npr.: slabičhk, debeličhk, golemičhk, hubavičhk i sl. Ukoliko se motivni pridev završava na -hk, sufiks -ičhk se dodaje na pridevsku osnovu nakon odbijanja sufiksa -hk, npr.: gladičhk, krotičhk, thničhk (Radeva 1987: 117).
Sufiks -ič(h)k spada u produktivne sufikse u tvorbi deminutivnih i hipoko-rističkih prideva, tj. sufiksiranih prideva sa značenjem nižeg, slabijeg intenziteta osobine iskazane u motivnim pridevskim rečima. Za -ič(h)k se ističe da je
karakterističan za razgovorni bugarski jezik (Radeva 1987: 117). Ekspresivno zna-čenje subjektivne ocene prideva na -ič(^)k (krotič^k, t^nič^k, slabič^k) naglašava i Bojadžijev i dr. (1999: 233).
Na osnovu izloženog pregleda pridevskih deminutiva može se zaključiti da su sufiksi -ak / (-bk) sa proširenim varijantama -(a)čak /-(a)čbk / -(b)čbk / -šbk u prizrensko-timočkim govorima, odnosno -^k sa proširenom varijantom -ič(^)k u bugarskom jeziku, najproduktivniji.
Sufiks -ak / (-bk) je u prizrensko-timočkim govorima razvio više proširenih varijanti: -(a)čak /-(a)čbk /-(b)čbk / -šbk, za razliku od bugarskog jezika u kome je dao samo prošireni sufiks -ič^k.
Drugi po produktivnosti u prizrensko-timočkim govorima je sufiks -av. Njime su kao sastavnim delom složenih, proširenih sufiksa -užnjav, -kav, -ikav, -injkav, -iškav, -unjav, -injav, -ikav, -ičav izvedeni brojni pridevski deminutivi koji pripadaju kako semantičkoj kategoriji ,predmet', tako i semantičkoj kategoriji ,osoba'. Primeri potvrduju značajno vecu produktivnost ovog sufiksa u tvorbi pridevskih deminutiva iz semantičke sfere ,predmet': belužnjav (Jovanovic 2004; Dinic 2008; Stojanovic 2010), belunjäv (Mitrovic 1984), bledinjäv (Stojanovic 2010), žltnjikav / žltunjav (Dinic 2008), žutinjkav (Jovanovic 2004; Stojanovic 2010), žutiškav (Žugic 2008), žutljikav (Dinic 2008), zelenlkav (Žugic 2005), ze-lenjikav (Žugic 2005; Dinic 2008; Stojanovic 2010), zelenjiškav (Žugic 2005), ladnjikäv (Dinic 2008; Stojanovic 2010), ljutinjäv (Stojanovic 2010), ljutiškäv (Zlatanovic 1998; Žugic 2005), ljutnjikäv (Žugic 2005), modrikav (Dinic 2008; Stojanovic 2010), modrinjäv (Žugic 2005; Stojanovic 2010), roznikäv (Dinic 2008), roznjikäv (Žugic 2005; Stojanovic 2010), rumenlkav (Dinic 2008), stude-njlkav (Dinic 2008; Stojanovic 2010, Žugic 2005), crvenjlkav (Zlatanovic 1998; Dinic 2008; Stojanovic 2010), crvenjuškav (Žugic 2005), crnjiškäv (Žugic 2005), šarenlkav (Dinic 2008), šarenjlkav (Žugic 2005). Znatno je manji broj pridevskih deminutiva s ovim sufiksom iz semantičke sfere ,osoba': bolužnjav (Dinic 2008), bolnjäv (Dinic 2008), bolunjäv (Žugic 2005), bolinjäv (Dinic 2008; Žugic 2005), bolužnjav (Jovanovic 2004; Dinic 2008; Stojanovic 2010), boljnikäv (Dinic 2008), gluvav (Jovanovic 2004).
Obratni rečnik bugarskog jezika beleži sledece primere pridevskih deminuti-va na sufiks -av i njegove proširene varijante: -av: bolnäv, drebnäv; -kav: slvkav, slnkav (plavičast), rovkav < rovtk (meko skuvan, rovit); -ikav: sladnlkav, čer-venlkav, zelenlkav, kafenlkav; -eznikav: beleznlkav; -enikav: ž^ltenikav (Murda-rov i dr. 2011); slvkav, slnkav; -ikav: zelenlkav, kafenlkav sladnlkav (slatkast), červenikav, černikav; -enikav: ž^ltenikav; -eznikav: beleznlkav (Radeva: usmeno saopštenje); beleznlkav, žhltenikav, zelenlkav, slnkav, červenikav (Ivanova: usme-no saopštenje).
Kako primeri pokazuju, sufiks -av je ograničene produktivnosti u tvorbi prideva uopšte, ali se ističe momenat da neki pridevi poput bolnäv od bolen i drebnäv od dreben ispoljavaju izvestan stepen semantičke razlike, pri čemu su pridevi na -av
sa umanjenim značenjem motivnih prideva bolen i dreben - podvlačenje R. V. Ž. (Radeva 1987: 116-117).
Proširenim varijantama -kav, -ikav, -enikav, -eznikav izveden je ograničen broj pridevskih deminutiva koji su svojstveni razgovornom jeziku (Radeva: 117).
Poredenjem produktivnosti sufiksa -av, tj. njegovih proširenih varijanti u istraživanim idiomima, mogu se izvesti sledeci zaključci: prizrensko-timočki govori imaju veci broj proširenih sufiksa: -užnjav, -kav, -ikav, -injkav, -iškav, -unjav, -injav, -ikav, -ičav za razliku od bugarskog jezika u kome su zastupljeni prošireni sufiksi: -kav, -ikav, -enikav i -eznikav.
S druge strane, za razliku od bugarskog jezika, proširene varijante sufiksa -av pokazuju u prizrensko-timočkim govorima značajnu produktivnost.
4.2 Komparativno istraživanje pokazuje da su prizrensko-timočki govori s jedne strane i bugarski jezik s druge strane, razvili po jedan sopstveni sufiks i to: prizrensko -timočki govori sufiks -as (-kas, -ičas) kojim derivirani deminutivi označavaju umanjeni, sniženi intenzitet boja: alenkas, belkas, žutkas, zelenkas, crnkas, crve-njas, beličas. Sufiks se vezuje samo za prideve sa značenjem boja i ograničene je produktivnosti.
Sufiksom -ovat u bugarskom jeziku deriviraju se pridevski deminutivi razli-čite semantike, ali je on ograničene produktivnosti. Obratni rečnik donosi sledece prideve: glupovat < glup(av), groznovat < grozen, grubovat < grub, prostovat < prost, slabovat < slab (Murdarov i dr. 2011). Radeva ne beleži samo primer groznovat, ali potvrduje i primer čudnovat < čuden (1987: 117).
Drugi po produktivnosti tvorbeni način u prizrensko-timočkim govorima je prefiksalno-sufiksalni kojim je tvoreno 47 pridevskih deminutiva. Od prefiksa je najproduktivniji prefiks na- koji je zabeležen u 29 pridevskih deminutiva. Infik-salni tvorbeni element je motivni pridev, najčešce pridevska osnova. U ovakvoj tvorbenoj strukturi prefiks na- se najčešce vezuje za treci, sufiksalni deo i to: za sufiks -(nj)ičav, -ničav u 22 primera: naljutnjičav (Stojanovic 2010), nablagnjičav (Žugic 2005; Stojanovic 2010), nagornjičav (Žugic 2005; Dinic 2008) / nagorn-jičav (Stojanovic 2010), nakiseličav (Žugic 2005; Zlatanovic 1998; Stojanovic 2010), naljutnjičav (Mitrovic 1984; Žugic 2005), nabolničav (Žugic 2005) / nabolničav (Dinic 2008), nabolnjičav (Stojanovic 2010), nagluvičav (Mitrovic 1984; Zlatanovic 1998; Žugic 2005), naglupnjičav (Stojanovic 2010), nablesav-ičav (Zlatanovic 2008; Žugic 2005; Stojanovic 2010), nabudaličav (Mitrovic 1984; Žugic 2005), nakurvičav (Žugic 2005), naludničav (Dinic 2008), nastude-njičav (Žugic 2005), namajstoričav (Zlatanovic 1998; Žugic 2005; Dinic 2008), namuškaričava (Žugic 2005), napudljičav /nastrašnjičav (Dinic 2008; Stojanovic 2010), nacudičav (Dinic 2008), našašavičav (Žugic 2005; Dinic 2008), našun-tavičav (Zlatanovic 1998; Žugic Gr.); za sufiks -injav u 3 primera: nablaginjav (Zlatanovic 1998), nagorčinjav (Stojanovic 2010), naljutinjav (Stojanovic 2010); za sufiks -ačbk u primeru nagladnačbk (Dinic 2008); za sufiks -injkav u primerima
nažutinjkav / naljutinjkav (Stojanovic 2010); prefiks na- se u 3 primera vezuje za jednom vec prefiksirane prideve u kojima se radi o dvostruko prefiksiranim pridevskim deminutivima sa sufiksom kao poslednjim delom tvorbene strukture: nauzbrdičav, nauzbrdnjičav, nanizbrdičav (Dinic 2008).
Prefiksalno-sufiksalnog načina obrazovanja je i značajno manji broj pridev-skih deminutiva sa drugim prefiksima: s prefiksom pri- su pridevski deminuti-vi pritesacbk, prigolemšbk (Dinic 2008), pritvrdbčbk (Dinic 2008) (sufiksi: -cbk, -šbk, -bčbk); prefiksom po- obrazovan je pridev podolečbk (Dinic 2008) (sufiks -bk); prefiks po- se u tri primera vezuje za deminutive nastale prefiksacijom pre-fiksom pri-: popritvrdbčbk, popritesacbk, popritesačbk (Dinic 2008), poprivrlačbk (sufiksi -bčbk, -cbk, -čbk, -ačbk); prefiks (o)b- imamo u četiri primera: obretacbk, dbretačbk (Dinic 2008), opsitbcbk (Dinic 2008), omalečak (Žugic 2005; Stojanovic 2010) (-cbk, -čbk, -bcbk, -ečak); sa prefiksom uz- su pridevski deminutivi uzbrdičav i uzbrdnjičav (Dinic 2008) i sa prefiksom su- pridev suludničav (Dinic 2008).
Iz navedenog pregleda pridevskih deminutiva prefiksalno-sufiksalnog načina obrazovanja se vidi da je prefiks na- najproduktivniji. Ovakva produktivnost je rezultat njegove sposobnosti vezivanja za vrlo produktivne sufikse -(nj)ičav, -injav, ali i mogucnost vezivanja za jednom vec prefiksirane prideve: nauz-, naniz-. Pojava dvostruke prefiksacije6 prideva uopšte, naročito pridevskih deminutiva, nije poznata standardnom srpskom jeziku. Ovu pojavu beleži i prefiks po- koji se vezuje za jednom vec prefiksirane deminutive prefiksom pri-.
Izvori grade pokazuju da je u bugarskom jeziku zastupljen prefiksalno-su-fiksalni način tvorbe pridevskih deminutiva, ali da je on, za razliku od stanja u prizrensko-timočkim govorima niže produktivnosti. Bogatstvo različitih prefiksa u prizrensko-timočkim govorima (na-, o(b)-, po-, pri-, pro-, uz-, su-) koji se vezuju za pridevske deminutive sufiksirane raznoobraznim sufiksima, svodi se u bugar-skom jeziku na prefiks v^z-, s izuzetkom jednog primera sa prefiksom na-. Takode, primeri pokazuju da se prefiks v^z- vezuje samo za pridevsku osnovu sufiksiranu sufiksom -ič(^)k. To su u bugarskom jeziku ograničavajuci faktori koji neposredno utiču na produktivnost pridevskih deminutiva uopšte, ali oni istovremeno uma-njuju i broj sinonimičnih leksema ovakve semantike. Ovde navodimo sve primere do kojih smo došli koristeci napred navedene izvore: vhzdebeličhk, v^zdhlgičhk, vhzkhsičhk, vhzslabičhk, vhzstaričhk, vhzstudeničhk, v^zsuhičhk, vhzčervenikav; naludničav (Murdarov i dr. 2011); vhzgrdznič^k, vhzdrebnič^k, vhzstarič^k (Radeva: usmeno saopštenje); v^zgoričivičhk, v^zgorčivičhk, vhzkiseličhk, vizljutič^k, vizstudenič^k, viztesnič^k (Ivanova: usmeno saopštenje).
Za komparativni odnos pridevskih deminutiva prefiksalno-sufiksalnog načina tvorbe u istraživanim idiomima bitan je i momenat da je u bugarskom
U prizrensko-timočkim govorima pojava poliprefiksacije je daleko češca u tvorbi glagolskih deminutiva (v. Žugic 2003).
jeziku, za razliku od prizrensko-timočkih govora, ovaj tvorbeni način manje produktivan od prefiksalnog načina tvorbe.
Radeva, takode, potvrduje ovakvo stanje i navodi samo prefiks v^z- koji se u tvorbi pridevskih deminutiva vezuje samo za nesufiksirane prideve i ističe da ovaj prefiks ima razgovorni karakter (1987: 120-121). Medutim, u usmenom saopšte-nju, Radeva poput Ivanove navodi i nekoliko primera prefiksalno-sufiksalnog načina tvorbe koje smo napred dali.
Prefiksalni način tvorbe pridevskih deminutiva u prizrensko-timočkim govorima je niže produktivnosti u odnosu na prefiksalno-sufiksalni način tvorbe. Njime su obrazovana ukupno 24 prideva deminutivne semantike. Njihov tvorbeni obrazac je: prefiks + pridev nulte sufiksacije.
Najproduktivniji je prefiks na-: nagnjil (Dinic 2008), nagorak (Dinic 2008), nagorčiv (Stojanovic 2010), naprazan (Žugic 2005), narujan (Dinic 2008), nasirov (Dinic 2008), nädisel (Dinic 2008), nacrven (Dinic 2008); sledeci po produktivnosti je prefiks pri-: privlažan (Žugic 2005), priglotan (Zlatanovic 1998), prigrub (Zlatanovic 1998), prikratak (Žugic 2005), prilenj (Dinic 2008), primal, priretak i pritupav (Dinic 2008); za njim dolazi prefiks (o^b-: obretak (Dinic 2008), omal (Žugic, Gr.), opsitan (Dinic 2008); prefiksom uz- obrazovani su uskratak, ustesan (Žugic 2005) i uzmal (Dinic 2008), a prefiksom pro- pridevski deminutiv pročisel (Dinic 2008); dvostruko prefiksiran (popri-) je pridevpopritesan (Dinic 2008).
U bugarskom jeziku zastupljen je prefiksalni način tvorbe pridevskih deminutiva, približno iste produktivnosti u odnosu na stanje u prizrensko-timočkim govo-rima. Kao i u prefiksalno-sufiksalnoj tvorbi, kako grada svedoči, najproduktivniji je prefiks v^z-: v^zbjäl, v^zbled, v^zvisok, v^zgorčiv, v^zgrub, v^zdebel, v^zdre-ben, vhzd^l^g, vhzžhlt, v^zkisel, vhzmäl^k, vhzmürgav, v^znis^k, vhzpriemliv, vhzpriemčiv, v^zrozov, v^zsiv, v^zsläb, v^zstuden, v^ztežhk, v^zthnhk, v^ztdphl, vhzhläden, v^zčerven, v^zširok (Murdarov i dr. 2011); v^zdebel, v^zgoljäm, v^zki-sel, v^znis^k, v^zsolen, v^zstär, vhztesen (Radeva 1987: 120); vhzzelen, v^zsin (Mladenov 2000).
Zabeleženi su i pridevski deminutivi sa prefiksima ograničene produktivnosti: na-: naplithk, napräzen; pri-: prigläden,prioblačen,priskhrben < skhrben (tu-žan, žalostan),pričudliv (čudan, neobičan);pro-:prostüden,prohläden (Murdarov i dr. 2011); prohläden, pro^sären (prosed) (Mladenov 2000).
U poredenju sa stanjem u prizrensko-timočkim govorima zapažaju se isti pre-fiksi u istraživanim idiomima: na-, pri- i pro-, s tim što je prefiks na- u prizrensko-timočkim govorima produktivniji.
Prefiksi o(b)-, uz-, su- kao i dvostruki prefiks popri- svojstveni su samo prizrensko-timočkim govorima.
Prefiks v^z- je svojstven samo bugarskom jeziku i semantički je ekvivalent prefiksa na- u prizrensko-timočkim govorima.
Buduci da se tvorbenim sredstvima modifikuje semantika motivnih prideva, novonastali pridevski deminutivi i u prizrensko-timočkim govorima i u bugarskom
jeziku imaju isti semantički status. Obema opštim semantičkim kategorijama, ,predmet' (neživo) i ,osoba' (živo) zajedničko je umanjivanje, svodenje osobine pojma iskazane motivnim pridevom na niži stepen, odnosno iskazivanje osobine sniženog intenziteta.
Primeri potvrduju da se u oba ispitivana idioma, daljom semantičkom kla-sifikacijom pridevskih deminutiva iz kategorije ,predmet, neživo', diferenciraju isti semantički tipovi: (1a) pridevi sa značenjem umanjenog, sniženog stepena, intenziteta boje predmeta; (1b) pridevi sa značenjem umanjenog stepena osobi-na koje se odnose na ukus jela i piča; (1c) pridevi sa značenjem deminuiranih svojstava odevnih predmeta, najčešče izvesnog stepena nesrazmere njihovih dimenzija i konstitucije osobe i (1d) pridevi sa značenjem deminucije vremenskih parametara.
Umanjenje fizičke razmere i stepena kvalitativnog svojstva referentnog pojma su osnovni parametri u kategoriji ,predmet' koji podležu deminuciji.
Pridevskim deminutivima iz semantičke sfere ,osoba', deminuciji, izuzev fi-zičkih, telesnih svojstava podležu i karakterna, duhovna svojstva čoveka do kojih se dolazi apstrakcijom (o ovome v. u: Žugič 1997: 136).
U analiziranim tvorbenim načinima pridevskih deminutiva zapaža se pojava jednokorenske sinonimije, tj. tvorbenih sinonima kao rezultat sufiksacije isto-korenskih motivnih reči različitim sufiksima, odnosno prefiksacijom neutralnih i sufiksiranih istokorenskih prideva: ljutačak / ljutačbk / ljutinjav / ljutnjikav / ljutiškav / naljutnjičav / naljutinjav; crvenčbk / crvenšbk / crvenjikav / crvenjuš-kav /crvenjas /nacrven (u prizrensko-timočkim govorima); žiltič^k /ž^ltenikav / v^zž^lf, visdčhk /visokič^k / vizvisok / vizvisokič^k (u bugarskom jeziku).
5 Zaključna razmatranja
Grada potvrduje da je u tvorbi pridevskih deminutiva i u prizrensko-timočkim govorima i u bugarskom jeziku, najproduktivnija sufiksalna derivacija.
Na osnovu izloženog pregleda pridevskih deminutiva može se zaključiti da su sufiksi -ak / (-bk) sa proširenim varijantama -(a)čak /-(a)čbk / -(b)čbk / -šbk u prizrensko-timočkim govorima, odnosno -^k sa proširenom varijantom -ič(^)k u bugarskom jeziku, najproduktivniji.
Prizrensko-timočki govori imaju veči broj proširenih varijanti sufiksa -av: -užnjav, -kav, -ikav, -injkav, -iškav, -unjav, -injav i -ičav za razliku od bugarskog jezika u kome su zastupljeni prošireni sufiksi: -kav, -ikav, -enikav i -eznikav. Za razliku od bugarskog jezika, proširene varijante sufiksa -av pokazuju u prizren-sko-timočkim govorima značajnu produktivnost.
Komparativno istraživanje pokazuje da su prizrensko-timočki govori s jedne strane i bugarski jezik s druge strane, razvili po jedan sopstveni sufiks i to: prizrensko-timočki govori sufiks -as (-kas, -ičas) ograničene produktivnosti kojim se deriviraju deminutivi za označavanje umanjenog, sniženog intenziteta boja; u
bugarskom jeziku je reč o sufiksu -ovat ograničene produktivnosti kojim se deri-viraju pridevski deminutivi različite semantike.
Komparativna analiza pokazuje zastupljenost prefiksalno-sufiksalnog načina tvorbe pridevskih deminutiva u ispitivanim idiomima, ali da je on u bugarskom jeziku, za razliku od stanja u prizrensko-timočkim govorima niže produktivnosti. Bogatstvo različitih prefiksa u prizrensko-timočkim govorima (na-, o(b)-,po-, pri-, pro-, uz-, su-) koji se vezuju za pridevske deminutive sufiksirane raznoobraz-nim sufiksima, svodi se u bugarskom jeziku na prefiks v^z-, s izuzetkom jednog primera sa prefiksom na-.
Prefiksalni način tvorbe je približno jednake produktivnosti. Uz zajedničke prefikse na-, pri- i pro, zapažaju se prefiksi o(b)-, uz-, su- i dvostruki prefiks popri-, svojstveni samo prizrensko-timočkim govorima.
Prefiks v^z- je svojstven samo bugarskom jeziku i semantički je ekvivalent prefiksa na- u prizrensko-timočkim govorima.
Na semantičkom planu uočavaju se identični semantički tipovi, tj. deminui-ranje istih parametara u sferi semantičke kategorije ,predmet' i semantičke kategorije ,osoba'.
Izvori za prizrensko-timočke govore srpskog jezika
Dinic 2008 = Jakša Dinič, Timočki dijalekatski rečnik, Beograd: Institut za srpski jezik SANU, 2008 (Monografije 4).
Jovanovic 2004 = Vlastimir Jovanovič, Rečnik sela Kamenice kod Niša, Srpski dijalektološki zbornik LI, Beograd: SANU - Institut za srpski jezik SANU, 2004, 313-688.
Stojanovic 2010 = Radosav Stojanovič, Crnotravski rečnik = Srpski dijalektološki zbornik LVII, Beograd: SANU - Institut za srpski jezik SANU, 2010.
Zlatanovic 1998 = Momčilo Zlatanovič, Rečnik govora južne Srbije, Vranje: Učiteljski fakultet, 1998.
Žugic 2005 = Radmila Žugič, Rečnik govora jablaničkog kraja = Srpski dijalektološki zbornik LII, SANU - Institut za srpski jezik SANU, 2005.
IZVORI ZA BUGARSKI JEZIK
Mladenov 2000 = Marin Mladenov, Bhlgarsko-srhbski rečnik, Beograd: Zavod za udžbenike i nastavna sredstva, 2000.
Murdarov i dr. 2011 = Vladko Murdarov i dr., Obraten rečnik na bolgarski ezik, Sofija: BAN, Institut za bolgarski ezik, 2011.
Literatura
Bogdanovic 1979 = Nedeljko Bogdanovič, Govori Bučuma i Belog Potoka = Srpski dijalektološki zbornik XXV, Beograd: Institut za srpskohrvatski jezik, 1979.
Bogdanovic 1987 = Nedeljko Bogdanovič, Govor Aleksinačkog Pomoravlja = Srpski dijalektološki zbornik XXXIII, Beograd: SANU - Institut za srpskohrvatski jezik, 1987, 7-302.
Bojadžijev i dr. 1999 = Todor Bojadžiev - Ivan Kucarov - Jordan Penčev, Shvremenen bolgarski ezik, Sofija: Izdatelska ktšta »Pettr Beron«, 1999.
Ciric 1999 = Ljubisav Cirič, Govori Ponišavlja = Srpski dijalektološki zbornik XLV, Beograd: SANU - Institut za srpski jezik SANU, 1999.
Dragičevič 2007 = Rajna Dragicevic, Leksikologija srpskog jezika, Beograd: Zavod za udžbenike, 2007.
Markovič 2000 = Jordana Markovic, Govor Zaplanja = Srpski dijalektološki zbornik XLVII, Beograd: SANU - Institut za srpski jezik SANU, 2000, 7-307.
Radeva 1987 = Vasilka Radeva, B^lgarskoto slovoobrazuvane, Sofija: Universitetsko izdatelstvo »Kliment Ohridski«, 1987.
Radovič-Tešič 2002 = Milica Radovič-Tešič, Imenice s prefiksima u srpskom jeziku, Beograd: Institut za srpski jezik SANU, 2002 (Biblioteka Južnoslovenskog filologa, n. s., 20).
Ristič i dr. 2005 = Stana Ristic - Bojana Milosavljevic - Vladan Jovanovic, Jedno moguce rešenje obrade deminutiva sa sufiksima -če i -(č)ič (leksikografsko-leksikološki pristup), Srpski jezik (Beograd) 10 (2005), br. 1-2, 597-616.
Veljkovič-Stankovič 2005 = Dragana Veljkovic-Stankovic, Reči subjektivne ocene u nastavi srpskog jezika i književnosti (neobjavljena doktorska disertacija, odbranjena na Filološkom fakultetu u Beogradu 2005).
Vukadinovič 1996 = Vilotije Vukadinovic, Govor Crne Trave i Vlasine = Srpski dijalektološki zbornik XLII, Beograd: SANU - Institut za srpski jezik, 1996.
Žugič 1997 = Radmila Žugic, Pridevi koji se odnose na čovekove osobine u govoru okoline Lebana, Južnoslovenski filolog LIII, Beograd: SANU - Institut za srpski jezik SANU, 1997, 135-145.
Žugič 2003 = Radmila Žugic, Rečnik Momčila Zlatanovica, značajan izvor za proučavanje mnogih lingvističkih tema, Stvaralaštvo Momčila Zlatanovica: zbornik posvečen profesoru Momčilu Zlatanovicu, Vranje: Učiteljski fakultet, 81-87.
Žugič 2011 = Radmila Žugic, Leksikografski postupci tumačenja semantike izvedenica na osnovu odnosa tvorbene osnove i tvorbenog formanta, u: Gramatika i leksika u slovenskim jezicima: zbornik radova s medunarodnog simpozijuma, ur. Sreto Tanasic, Novi Sad - Beograd: Matica srpska - Institut za srpski jezik SANU, 2011, 403-413.
Žugič 2013 = Radmila Žugic, Deminutivi muškoga roda na -bk (-ak) i njegovu proširenu varijantu -čbk (-čak) u prizrensko-timočkim govorima, Godišnjak za srpski jezik (Niš) 26 (2013), br. 13 (posvecen profesoru Slobodanu Remeticu), 219-232.
Žugič 2015a = Radmila Žugic, Deminutivne imeničke izvedenice na sufiks -ka u prizrensko-timočkim govorima srpskog jezika i bugarskom jeziku (semantičko-tvorbeni aspekt) (u štampi).
Žugič 2015b = Radmila Žugic, Komparativna analiza imeničkih deminutiva srednjega roda na sufiks -če u bugarskom jeziku i prizrensko-timočkim govorima srpskog jezika (u štampi).
Žugič 2015c = Radmila Žugic, Produktivni tvorbeno-semantički tipovi imeničkih deminutiva srednjega roda u bugarskom jeziku i prizrensko-timočkim govorima srpskog jezika, Filolog: časopis za jezik, književnost i kulturu (Banja Luka) 6 (2015), br. 11, 35-45.
Žugič 2015d = Radmila Žugic, Pridevski deminutivi u prizrensko-timočkim govorima (semantičko-tvorbeni aspekt) (u štampi).
povzetek - summary
Tvorba pridevniških manjšalnic v prizrensko-timoških govorih srbskega jezika in v bolgarskem jeziku: primerjalna analiza
Avtorica v prispevku definira semantično kategorijo pridevniških manjšalnic in določa njihov odnos do samostalniških manjšalnic. Podaja pregled dosedanje raziskanosti tvorbe pridevniških manjšalnic v prizrensko-timoških govorih in v bolgarskem jeziku, potem pa jih analizira z besedotvornega stališča. S primerjalno raziskavo se na eni strani določajo identične tvorbene strukture med temi bližnjimi idiomi, na drugi pa tudi njihovi razlikovalni tvorbeni elementi. Ker besedotvorni dejavniki zelo neposredno preoblikujejo se-mantiko podstavnih pridevnikov, avtorica na kratko komentira osnovne semantične tipe, ki so značilni za prizrensko-timoške govore in za bolgarščino.
Formation of Adjectival Diminutives in the Prizren-Timok Dialects of Serbian and in Bulgarian: A Comparative Analysis
This article describes the semantic category of adjectival diminutives and defines their relationship to nominal diminutives. It provides an overview of research to date on the formation of adjectival diminutives in the Prizren-Timok dialects and in Bulgarian, and then it analyzes them from the perspective of word formation. Comparative research establishes identical formational structures among these closely related language systems on the one hand, and the differences in their formational elements on the other. Because word-formational factors very directly reshape the semantic bases of adjectives, there is also a brief commentary on basic semantic types that are typical of the Prizren-Timok dialects and Bulgarian.
Mpmha A^ekceebha k^pmyhoba
^EHHOCTHWE OPHEHTHPW PyCCKOrO HE^OBEKA CKBO3b nPH3My HMEHH COBCTBEHHOrO (nO MATEPHA^AM PErHOHA^bHOH AHTPOnOHHMHH XV-XVII BB.)
CoBiss: 1.01
Vrednostni orientirji ruskega človeka skoz lastnoimensko prizmo (po gradivu regionalne antroponimije 15.-17. stoletja)
V članku se z vidika antropocentrizma analizirajo antroponimne enote (vzdevki, nekoledarska in koledarska osebna imena), ki jih beležijo karelski zapisi iz 15.-17. stoletja. Ključne besede: zgodovinska antroponimija, antroponimna enota, privrnitev, vrednostni sistem tradicionalnih osebnih imen
Value Reference Points for Russian People Viewed through Proper Names (Based on Regional Anthroponymy from the Fifteenth to Seventeenth Centuries)
This article analyzes anthroponymic units (nicknames, non-saints' names, and traditional saints' names) found in fifteenth- to seventeenth-century writings from Karelia and presents them from an anthropocentric point of view.
Keywords: historical anthroponymy, Old Russian, anthroponymic unit, reconstruction, value system
1 BEEgEKHE
KoHe^ XX - Hanano XXI bb. 03HaMeH0BaHM o5pa^eHHeM ryMaHUTapHoro coo5-^ecTBa K npo5neMaM aHTpo^o^eHTpH3Ma, HccnegoBaHHro a3MKOBoro co3HaHHa Hapoga, B^iHBneHHro napagurMM ^eHHocTHMx opueHTupoB, «cTepeoTunoB».1 Be-gy^ee MecTo b TaKux H3MCKaHHax npHHagne^HT ^HHrBHCTaM: KorHHTonoraM, ^THo^HH^BHCTaM, aHTpononoraM, ^HHrBoKynbTyponoraM, ncHxonHHrBHCTaM. B ^eHTpe BHHMaHHa HaxogaTca pa3nHHHMe nHHrBHCTHHecKHe egHHH^M (na^e Bcero neKCHHecKaa cucTeMa), ^yHK^HOHHpyro^He npe^ge Bcero b coBpeMeH-HMx co^HyMax (ÄnpecaH 1995; ÄpyroTroHoBa 1999; Be®5H^Kaa 1997; KapaynoB 1987; Cepe5peHHKoB 1988; CTenaHoB 2001; Tenua 1988; yprncoH 2003; mMe-neB 2002). flyxoBHMe ^eHHocTH HenoBeKa, ^uBmero go XVII b., pegKo cTaHo-B^Tca o5teKToM H3yHeHHa, xots b oTenecTBeHHofi HayKe HMeroTca MoHorpa^HH,
1 HccnegoBaHHe BMnonHeHo npH ^HHaHooBoH noggep^Ke MHHo5pHayKH Pocchh b paMKax npoeKTHoH HacTH rocygapcTBeHHoro sagaHHa b c^epe HayHHoH geaTentHocTH, ^ 33.1162.2014/K.
B KOTopMX gaHHaa TeMa aBnaeTca hah c^e^Ha^bHMM npegMeTOM h 05teKT0M
H3yHeHHa, hah 3aTparHBaeTca KOCBeHHO (BeHguHa 2002; rypeBHH 1984; Kone-coB 1986; TonopoB 1995). hctohhhkh, k kotopmm o5pa^aroTca HccnegoBaTe-AH, - ^T0 CBegeHHa no MH^OAOrHH, ^OAbKAOpy, ^THHHeCKOH HCTOpHH, gaHHMe no MaTepHaAbHOH KyAbType, a TaK^e a3MK0BMe egHHH^M, 3a^HKCHpoBaHHMe b nHCbMeHHMx goKyMeHTax pa3HMx nepuogoB, KoToprne no3BoAaroT ycTaHoBHTb Ba^HocTb pa3AHHHMx cTopoH ®H3HH HeAoBeKa u o5^ecTBa b ^eAOM B onpege-AeHHoe ucTopuHecKoe BpeMa.
Hau5oAee 5au3koh gAa gaHHofi cTaTbu aBAaeTca MoHorpa^ua T. H. BeH-guHofi «CpegHeBeKoBMH HeAoBeK b 3epKaAe cTapocAaBaHCKoro a3MKa», b ko-Topofi Hepe3 aHaAU3 AeKcuHecKux u cAoBoo5pa3oBaTeAbHMx ocoöeHHocTeö, oTpa^eHHMX B naMaTHuKax nucbMeHHocTu cTapocAaBaHCKoro a3MKa, cgeAaHa nonMTKa norpy3uTbca b Mup cmmcaob u ^eHHocTeH cpegHeBeKoBoro HeAoBeKa, onpegeAuTb HanpaBAeHua, no kotopmm ^opMupoBaAacb AuHHocTb. T. H. BeH-guHa npuxoguT k BMBogy, hto cpegHeBeKoBMfi HeAoBeK - «^uboh, MMCAa^ufi u HyBCTByro^ufi HeAoBeK [...], noBegeHue KoToporo geTepMuHupoBaHo peAu-ruefi u o5^ecTBoM» (BeHguHa 2002: 308). B ^eAOM npuHuMaa BMBogM aBTopa MoHorpa^uu, oTMeTuM: 5e3 coMHeHua, xpucTuaHCTBo - ogHa u3 Ba^HMx cto-poH CpegHeBeKoBoro o5^ecTBa, ho oho 5mao npuBHeceHHofi ucKyccTBeHHofi gorMofi, guKToBaBmefi HeAoBeKy: KaKuM oh goA^eH ÖMTb u Hero oh He goA-®eH geAaTb. B ocHoBe u3yHeHua - aneAAaTuBHaa AeKcuKa CTapocAaBaHCKux naMaTHuKoB nucbMeHHocTu, 3HaKoMCTBo c KoTopofi noKa3aAo, hto npu onuca-Huu ^eHHocTHMx opueHTupoB pyccKoro HeAoBeKa b a3MKoBofi KapTuHe Mupa uMeroTca AaKyHM, KoTopMe He no3BoAaroT go KOH^a gaTb o5teKTuBHMfi aHa-au3 3HaHuMMx cTopoH ®u3Hu pyccKoro HeAoBeKa, ^uBmero b goHa^uoHaAb-Hyro ^^oxy, ^eHHocTHMx ycTaHoBoK, KoTopMe 5mau noggep^aHM xpucTu-aHcTBoM. TaK, pucya nopTpeT HeAoBeKa no MaTepuaAaM cTapocAaBaHcKoro a3MKa, T. H. BeHguHa oTMeHaeT, hto BHemHue oco5eHHocTu npegcTaBAeHM gocTaToHHo cKyno, a cnucoK M0paAbH0-^TUHecKux KaHecTB, kotopmmu oÖAa-gaA Ham npegoK, 5oAee o5mupeH.
HaAuHue «5eAMx naTeH» 3acTaBuAo o5paTuTbca k noucKy 5a3M, koto-paa Mo^eT gonoAHuTb cBegeHua o HeAoBeKe, ero Mupe u cucTeMe ^eHH0CTefi B npomAoM. TaKuM uctohhukom nocAy^uAa aHTponoHuMua TeppuTopuu Ka-peAuu XV-XVII BB. - nepu^epufiHaa HacTb Pycu. 05pa^eHue k oTgaAÖHHo-My ot ^eHTpa peruoHy o5ycAoBAeHo TeM, hto KapeAua - ^T0 yHuKaAbHaa 3oHa cAaBaHcKoro npocTpaHcTBa, rge, no cAoBaM H. A. Me^epcKoro, b a3MKoBofi cucTeMe B 5oAbmefi cTeneHu, HeM Ha TeppuTopuax, b npomAoM npuÖAu^eHHMx K MocKBe, a paHee k HoBropogy, coxpaHaAucb apxauHecKue HepTM (Me^ep-cKufi 1963: 113). KpoMe Toro, KapeAua - ^To TeppuTopua, uMero^aa TMcaHe-AeTHue KoHTaKTM pyccKoro u npu5aATuficKo-^uHcKoro HaceAeHua. HMeHHo ^0^T0My oHoMacTuKoH KapeAuu g0Ha^U0HaAbH0^0 nepuoga Mo^eT cAy^uTb 3HaHuMMM ^AeMeHT0M B n03HaHuu a3MKa, cucTeMM ^eHH0CTefi, KyAbTypM
Hapoga, HacenaBmero gaHHMH peruoH. HHTepeceH h BpeMeHHOH 0Tpe30K, oh npegcTaBnaeT aHTponoHHMHHecKyro cucTeMy KaK oco5yro KOHTaMHHa^Hro xpu-CTuaHCKoro u goxpucTuaHCKoro, nocne XVIII b. ^To cTano HeB03M0®H0. hctoh-HHKaMH nocny^unu 0^u^ua^bH0-ge^0BMe goKyMeHTM Kapenuu XV-XVII bb. Ha pyccKOM u mBegcKOM a3MKax: ^uc^oBMe, go3opHMe, nepenucHMe u no3e-MenbHMe KHuru, b KOTopMX 3a^uKcupoBaHM uMeHa HanoronnaTenb^uKOB - :®u-Tenefi Kapenuu. K aHanu3y npuBneKaroTca Bce aHTponoHuMunecKue eguHu^M (oKono 100.000), Hamegmue oTpa:eHue b uccnegyeMMx ucTOHHuKax: KaneH-gapHMe u HeKaneHgapHMe nu^HMe uMeHa, npo3Bu^a, naTpoHuMM, noceccuB-HMe ohkohumm. Be3ycnoBHo, pa3HMe aHTponoHuMunecKue eguHu^M o5nagaroT HeoguHaKoBMM aHTpo^o^eHTpuHecKUM ^oTeH^uanoM. Hau5onee uH^opMaTuB-HM npo3Bu^a (Kapöac, Ma3uno, OxnonoK, necmpHK u t. g.), ganee cnegyroT HeKaneHgapHMe nu^HMe uMeHa (nepeyma, MdaH, Bomk u t. g.), 3aTeM naTpoHuMM u ohkohumm (3yee, ß^ypaeuH, OöanöuH, gep. Ea3apoeo, MecTo EapduHa u T. g.), Bocxoga^ue k npo3Bu^aM. flanee Ha3oBeM KaneHgapHMe uMeHa u o5pa-3oBaHHMe Ha ux 5a3e naTpoHuMM u ohkohumm (HeamKo, HeaHoe, gep. HeaHoe-CKan u T. g.). HH^opMaTuBHa u cTpyKTypa uMeHoBaHua b ^enoM, ux 5onbmoe pa3Hoo5pa3ue: ot ogHoKoMnoHeHTHMx go MHoroKoMnoHeHTHMx (MumKo; He-HaÜKo HcmoMUH'; EpMonKa AneKcaHÖpuKoe^yöuHa; CmenaHKo PadueoHoe cuh MonymKa; HcmoMa BopcuH Ky3He^oe u t. g.).
2 PEKOHCTPyK^Hfl ^^EMEHTOB ^EKCHHECKOH CHCTEMW nO MATEFHA^AM AHTPOnOHHMHH
CHanana o5paTuMca k caMMM cogep:aTenbHMM c tohku 3peHua ceMaHTuKu oc-hobm aHTponoHuMunecKuM eguHu^aM, ^yHK^uoHupyro^uM b TeKcTax genoBMX goKyMeHToB, - npo3Bu^aM. HMeHHo ohu 5^inu yKa3aHM uccnegoBaTenaMu b KanecTBe uctohhukob BoccTaHoBneHua neKcuKo-ceMaHTunecKofi cucTeMM npo-mnoro. HanuHaa c 60-x rr. XX b., u 5^inu npu3HaHM cBoeo5pa3HMMu «pe3ep-BaTaMu a3MKoBMx penuKToB» u ^eHHeHmuM uctohhukom u3yHeHua pyccKoro a3MKa go XVIII b. (TpyöaneB 1968; fleparuH 1985; A3apx 1981; HafiKuHa 1991; Hukohob 2007; nonaKoBa 2007; BoraneBa 2009; raH:uHa 2001). Hx oco5aa «Muccua» B TeKcTe genoBMx goKyMeHToB aBunacb Tofi gBu^y^efi cunofi, koto-paa 3acTaBuna neKcuKorpa^oB «y3aKoHuTb» npo3Bu^a u BKnronuTb ux b cocTaB cnoBHuKa CnoBapa pyccKoro a3MKa XI-XVII bb. Ha o5^ux npaBax c Hapu^a-TenbHofi neKcuKofi. floKa3aHo, hto npo3Bu^a BocxogaT b 5onbmefi cBoefi Macce K ^Kc^peccuBHMM anennaTuBaM, KoTopMe oTcyTcTByroT b naMaTHuKax genoBofi nucbMeHHocTu XV-XVII bb. b cuny ux :aHpoBoro cBoeo5pa3ua.
npegcTaBuM npuMep peKOHCTpyK^uu cnoBa. B Kynnefi Aktob ConoBe^Ko^o MoHacTMpa 3a^uKcupoBaH rpuropefi rpHÖaH (ACM 1542: 60), rge npo3Bu^e rpHÖaH BocxoguT K anennaTuBy *rpHÖaH, He 3a^uKcupoBaHHoMy b pyccKux naMaTHuKax nucbMeHHocTu. Ho ^uKca^ua aHTponoHuMa b goKyMeHTe aBnaeTca
g0Ka3aTenbCTB0M Toro, hto TaKoe HapH^aTe^bHoe cy^ecTBHTenbHoe ömho b neK-cHHecKOH cHCTeMe XVI B. BepoaTHo, ^To cnoBo cogep^ano xapaKTepHCTHKy BHemHocTH HenoBeKa, nocKonbKy b coBpeMeHHMx roBopax HaxoguM omohh-MHHHMH anennaTHB rpuSaH - 'HenoBeK c ToncTMMH ry5aMH' ncK., cp. TaK^e rpHÖa - 'ry5a' ncK., Teep., cmom., EpHH. (CPHr 7: 140). bo3mo®ho npeg-nono^eHHe u o gpyrux MoTUBax HMeHoBaHHa: cp. rpHÖäH 'yrproMMH, BeHHo HegoBonbHMH HenoBeK' Apx. (CPHr 7: 140), a TaK^e rpHÖHTbca 'gyTbca, Ka-npH3HHHaTb' Myd., Hoe^. (CPrK 1: 396), 'Mop^HTbca, xMypuTbca, nnaKaTb, cKpuBUB ryÖM' Teep. (CPHr 7: 140). TaKUM o5pa3oM, cnoBo *rpHÖaH peKoH-cTpyupoBaHo gna a3MKa g0Ha^H0HanbH0^0 nepuoga.
TaKUM ®e uctohhukom nononHeHua cBegeHUH o neKcuHecKoM cocTaBe a3M-Ka g0Ha^U0HanbH0H ^^oxu aBnaroTca naTpoHuMM u noceccuBHMe ohkohumm, o5pa3oBaHHMe ot npo3Bu^ c ^Kc^peccuBH0H anennaTuBHofi ochoboh. K gaHHMM aHTponoHuMuHecKuM eguHU^aM o5pa^aeMca b tom cnyHae, ecnu npo3Bu^e ot-cyTcTByeT b TeKcTe naMaTHuKa nucbMeHHocTu.
TaK, naTpoHuM ByTacoB (CeHKa ga rpumKa ByxacoBM, nKOn 1563: 141), 5e3ycnoBHo, BocxoguT k npo3Bu^y ByTac, K0Topoe mo®ho cBa3aTb c öyTäc -'cypoBMH, yrproMMH HenoBeK' Cee.-ß^euH., 'HenroguMMH, Heo5^uTenbHMH HenoBeK' Apx. (CPHr 3: 309; AOC 2: 188). CnegoBaTenbHo, anennaTuB *öyTac B0ccTaH0BneH gna neKcuHecKofi cucTeMM g0Ha^U0HanbH0^0 nepuoga.
B cocTaBe noceccuBHoro 0fiK0HuMa gep. ^K0BneBcKaa TeTWXHHa Ha CBa-T0M HaBonoKe fflynaTHuK0BcKaa (K3nOn 1582/83: 147) BMgenuM K0Mn0HeHT TeTWXHHa, K0T0pMfi BocxoguT K naTpoHuMy TeTWXHH u npo3Bu^y TeTWxa, noKa He 3a^uKcupoBaHHMMu b 0H0MacTuHecK0fi cucTeMe npomnoro. KoHeHHMfi ^neMeHT anennaTuB TeTWxa conocTaBuM c TeTWxa - 'gopogHaa, rpy5oBaTaa 5a-5a, 5a5u^a, geBKa' (flanb 4: 403).
nogo5HMM 05pa30M Ha 5a3e ^Tux aHTponoHuMuHecKux eguHu^, ^yHK^uo-Hupyro^ux B naMaTHuKax nucbMeHHocTu Kapenuu XV-XVII bb., BoccTaHaBnu-BaeTca ceMaHTuHecKoe MHo®ecTBo ^Kc^peccuBHMx anennaTuB0B. nogpo5Haa MeToguKa peK0HCTpyK^uu neKcuKu no gaHHMM aHTponoHuMuu npegcTaBneHa B guccepTa^uoHH0M uccnegoBaHuu H. A. KropmyH0B0fi (KropmyH0Ba 1994). Be3ycnoBHo, conocTaBnaeMMe aHTponoHuM u anennaTuB pa3geneHM 3HaHuTenb-HMM BpeMeHHMM np0Me®yTK0M, ^0^T0My «BoccTaHaBnuBaa apxauHecKue 3Ha-HeHua cnoB, cnegyeT nocToaHHo uMeTb b Bugy, hto noHaTua gpeBHux nrogefi Mornu He coBnagaTb nonHocTbro co cxogHMMu noHaTuaMu coBpeMeHHMx nro-gefi» (Cepe5peHHuK0B 1973: 63).
3 HHOOPMATHBHAH 3HAHHMOCTb PA3^HHHWX AHTPOnOHHMHHECKHX EgHHH^ B OnPEgE^EHHH gyXOBHWX ^EHHOCTEH
3.1 OgHOBpeMeHHo BMecTe c BoccTaHOBneHHeM HegocTaro^Hx 3BeHbeB b neKCH-Ko-ceMaHTHHecKOH cHCTeMe npomnoro no gaHHMM perHOHanbHofi aHTponoHU-
MHH H HX aHanH30M C TOHKH 3peHHa CHCTeMHOCTH MO^HO rOBOpHTb O Cy^eCTBeH-HOM gonOAHeHHH Hamux 3HaHHH o gyXOBHMX, MOpa^bHO-^THHeCKHX ^eHHOCTaX, Ha KOTopMe opueHTHpoBanca pyccKHH HenoBeK.
BHyTpu BoccTaHoBneHHoro ceMaHTUHecKoro MHo^ecTBa BMgenaroTca gBe rpynnM: Ha3BaHHa no ^H3HHecKHM oco5eHHocTaM u Ha3BaHHa no mo-pa^bHO-^THHecKHM KaHecTBaM. Ka^gaa rpynna HanonHeHa 5onbmuM KonuHe-ctbom MUKporpynn (oKono 100) pa3HMx no o5teMy, KoToprne noKa3MBaroT, hto cneKTp BHemHux ocoöeHHocTeö u MopanbHo-^TUHecKux KaHecTB HenoBeKa, no-nagaBmux b c^epy uMeHoBaHua, 5^in gocTaToHHo BenuK.
3.1.1 CaMoe 5onbmoe KonuHecTBo uMeHoBaHufi BocxoguT k Ha3BaHuaM nu^a, rge BMgenaeTca KoMnoHeHT 'nonHMH HenoBeK'. HanpuMep, BacroK Kepe^a (nKOn 1563: 243) u Kepe^a '5proxaH, o5®opa; ToncTMH, HenoBopoTnuBMH HenoBeK' Meče., KaHÖ. (CPrK 2: 340), nogoÖHoe cooTHomeHue aHTponoHu-Ma C anennaTuBoM, uMero^uM b CBoeM cocTaBe ceMy 'nonHMÖ', Ha5nrogaeM y npo3Bu^ BoTBa, BoHKa, r^agKOH, KopoBa, Kyöac, Kyöan, KypöaT, ^aö-3a, ^ycTa, MsHga, OöpwTa, O^e^roxa, Te^eneHb, To^cthk, To^ctoh, Ty-Kan u gp., 3a^uKcupoBaHHMx b genoBoö nucbMeHHocTu Kapenuu (Bcero 55 aHTpononeKceM).
TaKuMu ®e o5teMHMMu aBnaroTca rpynnM uMeHoBaHufi, y kotopmx ocHoBa cogep^uT anennaTuB co 3HaHeHueM 'HeaKKypaTHMH, HeonpaTHMH HenoBeK, rpa3-Hyna': BapaKca, Eapan, Bap3aKa, BaTO^a, roMa3a, ^HraH, KacTeö, Ky^eMa, Ma3H^o, Ma3ypa, Myp3aH, ny^HKO, Cbhhbh, Yprona, HynpsK, Uapan u T. g. (Bcero 22 aHTpononeKceMM); 'Bo3pacTHMe oco5eHHocTu HenoBeKa': Bapga, 3e^eHe^, Kapran, KoKmaK, Ma^bra, Ma^KO, Ha3HM(MH), HecTapMÖ, Co-cyH, CTapHHa, CTapKO, Hpe^ (Bcero 16 aHTpononeKceM) u 'cnaÖMH, 5one3-HeHHMH HenoBeK': rn^a, ^pax^oö, Knce^b, Kopna, C^aÖMpb, Xh^ok, Xpun, XpunyH, Xyaoö (Bcero 12 aHTpononeKceM).
Bonbmaa HacTb ocTanbHMx MuKporpynn uMeroT He5onbmyro HanonHae-MocTb B npegenax peruoHa. Ohu npegcTaBneHM 2-4 neKceMaMu: 'rop5aTMH HenoBeK', 'HeKpacuBMH HenoBeK', 'HenoBeK c ToncTMMu ry5aMu' - (4), 'Ka-neKa', 'HenoBeK c ucKpuBneHHMM no3BoHoHHuKoM', 'xpoMoö HenoBeK', 'HenoBeK, uMero^ufi ge^eKTM 3y5oB' - (3), 'HenoBeK, cTpagaro^ufi ogMmKoö', 'HenoBeK, cTpagaro^ufi rpM^eö', 'HenoBeK c tohkumu HoraMu', 'HenoBeK, c KpuBMMu HoraMu' - 2 u T. g. MHoro uMeHoBaHufi, KoTopMe TpygHo o5tegu-HuTb B KaKue-nu5o rpynnM, ogHaKo ceMaHTuKy ochobm mo^ho pacmu^poBaTb
gOCTaTOHHO CXeMaTHHHO, KaK 'HenOBeK, HMero^HH ^H3HHeCKHe OTKflOHeHHa HAH OTKHOHeHHa BO BHemHOCTU'.
OKa3anOCb, HTO HOMHHaTOpM He OCTaBH^H 5e3 BHHMaHHa HH OgHOrO OT-HHHHTenbHoro cBOHCTBa B cTpOeHHH Te^a He^OBeKa, erO OTgenbHMx HacTefi h npOHHx OCOÖeHHOCTeö BHemHOCTu: ^BeT bohoc, ko^h; poct; ge^eKTM, npu-OÖpeTeHHMe h HacnegcTBeHHMe; BHemHe BMpa^eHHMe nocnegcTBHa 5one3-HH H T. g.
OTMenaroTca öonbmeö HacTbro pa3nHHHMe OTKnoHeHua HacTefi Tena ot CTaHgapTa, hx HegocTaTKU. Cp., HanpuMep, ocoöeHHOCTH Hor: rpuropuH Ba-TOHor (CTpoKUHa nycT. 1565; HOHOr: ^4: 28) u öoTOHÖrHÖ - 'HenoBeK c 3anneTaro^eHca Horofi' 6e3 yKa3. Mecma (CPHr 3: 138). Croga ®e otho-caTca npo3BH^a: oh^hmko To^CTOHor (nKOn 1496: 53); BacroK X^yno-Hor (nKOn 1563: 164) u x^onMH 'uMero^HH yKopoHeHHyro Hory, xpoMofi' Hyd., Tuxe., Ha^. (CPrK 6: 720); HBaHKo Xpomoh (flK^n 1597: 229); ma-pan flaBMgoB, 5o5Mnb, (refiMaH 1941: 1594: 342) u mapan - 'HenoBeK c KpHBMMH HoraMu' Bono^. (KapT. CPrK). B gaHHyro rpynny 5ygyT BxoguTb OCHOBM TaKux npo3BH^, KaK Ko^TMpb, ^MTKa, HoraTKa, ToHKoHor, X^y-noHor, XpoMe^, ^e^KoHor. ^oöaBUM HMeHOBaHuaMH no gpyruM peruoHaM: Be3HorHH, KpHBoHorHH, ^o^roHorHH, XpoMoHorHH u T. g. OcOÖeHHOCTH pyK - *Koöpa (CTenaH OHgpeeB cmh PaBga Ko6pHH, KeMnaHHH; refiMaH 1941: 1572: 221) u KÖ6pa - 'pyKa' nodn. (CPrK 2: 381), KoöäpKa - 'pyKa, KucTb' KeM. (CPrK 2: 381); naKy^a (refiMaH 1941: 1591: 321) u naKy^a - 'neBaa pyKa' Hu^e^op. (CPHr 25: 161); näKKy^a 'neBaa pyKa', 'neBma' Kupum. (CPrK 4: 373); no gpyruM peruoHaM Pycu OTMeHeHM TaKue npo3BH^a, KaK BeapyKHH, ^o^ropyKHH, KpHBopyKHH, ToHKopyKHH u t. g. OcoöeHHocTH ronoBM - e^hmko CeMeHOB ByT (nKOn 1563: 130) u cnoeeH. buta '5onb-meronoBMfi HenoBeK' (OacMep 1: 253); rpumKa HBaHOB raHrona (nKOn 1563: 60) u Kap. - haqgo 'bham' + pää 'ronoBa, KOHe^' (MaMOHTOBa 1988: 223); HBamKo ro^oBapb (nKOn 1496: 2) h 6enopyc. duan. ra^aBäpb - 'HenoBeK c 5onbmofi ronoBofi' (^CC^ 7: 7-8), a TaK^e TaKue, KaK ro^oBaH, ro^oBKa, ropmoK, K^yö, KonaH, KypHK, MegBe^ba ronoBa, Tpacoro-^ob h t. g.
Be3ycnoBHO, BpeMeHHaa OTganeHHOCTb aHTponoHUMa h conocTaBnaeMoro c HUM anennaTHBa roBopuT o5 H3BecTHofi CTeneHU runoTeTUHHOCTU BMBogoB, ho KonuHecTBeHHMe noKa3aTenu garoT BO3MO®HOCTb gna npegnono^eHua o cy^e-CTBOBaHuu B npomnoM ^CTeTHHecK0^0 KpHTepna: BHemHufi o5nuK HenoBeKa o^eHUBanca no napaMeTpaM Monodou ~ cmapuü, aKKypamHuü ~ HeaKKypamHuü, 3dopoeuü ~ öonbHoü, Kpacueuü ~ HeKpacueuü.
3.1.2 Ha3BaHua nu^ no M0panbH0-^TUHecKUM KaHecTBaM, peKOHCTpyupoBaHHMe no npo3BU^aM, TaK^e npegcTaBneHM 5onbmuM KonuHecTBOM MUKporpynn, npu ^T0M rpynnM 5onee o5teMHMe, HeM rpynna BOccTaHOBneHHMx Ha3BaHufi nu^ no
BHemHHM (^H3HHecKHM) ocoöeHHocT^M. HcKflMHeHHe cocTaBAHTOT MHKporpyn-nM 'yMHMH HenoBeK' (2 aHTpononeKceMM), 'thxhh, cnoKOHHMH HenoBeK' (3 aH-TpononeKceMM), 'TpycnHBMH HenoBeK', 'MonHanHBMH HenoBeK', 'HeBe^ecTBeH-HMH HenoBeK' (no 4 aHTpononeKceMM).
npegcTaBHM b yÖMBaro^eM nopagKe HaHÖonee o5teMHMe rpynnM ^Kc^pec-chbob, oTpa^aro^HX MopanbHo-^THHecKHe KaHecTBa nH^a, k kotopmm BocxogaT npo3BH^a, oTMeHeHHMe b cpegHeBeKoBMx goKyMeHTax KapenuH:
[1]	'rnynMH HenoBeK' - Ba^ga, Bacapra, BeayM, By^ura, By^MH, ByT, Ba-^yö, Bnr^oxa, rara, r^ynam, ^yö, ^yÖHHa, ^ypaK(a), ^ypH^a, KBam-HH, KHHgHK, KHCxeHb, KoKa, ^anoTb, ^ynaÖKO, Hexec, Oöa^ga, O^e-^roxa, O^yx, OcTO^on, OmMapa, necT, CaMogyp, Cxo^ö, Te^eneHb, Te-xepH, Topon, TynHK, TypKa, Trojna, Tro^bna, HypaK, Heny^H, ffla^ra, ffle^ena h t. g. (Bcero 55 aHTpononeKceM);
[2]	'neHHBMH HenoBeK' - BaK^aH, BeKeT, BoTa^o, Ba^yö, Bnc^eHH, KOKOB-Ka, KoKopa, ^aryH, ^e^eHb, ^eHran, ^ogura, ^ox, ^mko, HeMHToö, Ox^HÖHHa, OmMaHaö, PHM3H, Te^eneHb, TpyTeHb, Xa^geö, ffla^a, fflaT, ffleöyHH, ffloöo^ga h t. g. (46);
[3]	'5onTnHBMH HenoBeK' - Ba^aKa (Ba^aKma), Baö, BaÖKo, BaceHb, Ba-xapb, BaHypa, Boöoma, Bo^TyH, ByöeH, ByTopa, BapaH, BapaaKa, BaTo-^a, ryHgop, KepKa, Ko^oko^, Ko^OKO^e^, Ko^Tupb, ^eB30He^, ^ono-Teö, ^onaTa, ^H3ra, ^Hna, C^oTa, CopoKa, TapaöyKa, Uaöa^a, fflaM-ma, ffloöo^ga, ^eMe^a h t. g. (41);
[4]	'n^HBMH HenoBeK' - Baa^o, ByxapH, Bap^ura, BepTHHeö, BHpaHe^, BpaH, ^eran, ^er^o, Kanado, Ke^ac, K^ena, Ko^oko^, Kphboh, ^h-ca, ^HCH^a, ^ogura, Maaypa, Myx^aK, HaMeT, OMyT, OmyK, npoKyga, CBHcTyH, Xboct, X^yc, X^rocT(a), ^yKa, M^a h t. g. (37);
[5]	'gpaHnuBMH HenoBeK' - BogyH, ByxaK, ByHH, BpuKa, Bbroma, ropaa, ropaaH, ^Hr^HH, 3a^ora, 3BopMra, K^ena, KoKmaK, KoKma, Ko^y-na, ^HnaH, ^ynaÖKo, Mhhko, naxxaH, Ta^Msa, Tepeö, Ypyc, Her^oK, ^e^KaH H T. g. (33);
[6]	'cBapnuBMH HenoBeK' - Ba3MKa, BypKo, ByneHb, Bepe^ara, BH3ra, ^e-pHra, ,^ygop(a), ^e^Ban, ^e^Ha, 3BHra, Kapaa, Ko^TupH, KproK, Krop-3a, ^eB30He^, PenHK, CeBproK, UaöaH, Hpe^ h t. g. (31);
[7]	'ynpaMMH HenoBeK' - BapaH, BpH^(a), Bmk, ^yöoHoc, ^roK(a), ^H^a, Ko3e^, KoKopa, KopHKa, KpeH(b), ^oöaH, Oöyx, PoraH, CoÖHHa, Cxup-ko, Tpecxa h t. g. (27);
[8]	'cKaHganucT, cnop^HK' - BpM3ra^o, BpuKa, By3yH, By^raK, ByHH, ra^-öaH, rpM3^o, ryga, 3agopKa, 3aMHTHH, Kocxapb, O^epa, Paro3a, Coöa-Ka, CyxopMa, Xap3a, Hra h t. g. (22).
PeKoHCTpyupoBaHHMe Ha 5a3e gaHHMx rpynn npo3BH^ anennaTHBM CBuge-TenbCTByroT o cy^ecxBoBaHHH b npomnoM y pyccKoro Hapoga onpegeneHHoro Mopa^bHoro KogeKca nepeg co5oh h o5^ecTBoM.
3.1.3 ConocTaBneHHe aHTponoHHMHHecKoro MaTepuana c guaneKTHMMH anennaTHBa-MH noKa3ano, hto ^Kc^peccuBHMM Ha3BaHuaM nu^a u3 o5eux rpynn cBoficTBeHeH ceMaHTUHecKUH cuHKpeTU3M: B cTpyKType 3HaHeHua guaneKTHoro anennaTUBa, c KoTopMM conocTaBnaeTca npo3Bu^e, cogep^aTca gononHUTentHMe cBoficTBa BHemHero o5nuKa HenoBeKa, a TaK^e ero xapaKTepa u noBegeHua, KoToprne Henb3a pacnneHuTb. TaK, b neKcuHecKoe 3HaHeHue cnoB, Ha3MBaro^ux nonHo-ro HenoBeKa, npoHuKaroT KoMnoHeHTM, gononHuTentHo onucMBaro^ue pa3nuH-HMe ^u3uHecKue gaHHMe: 'HeyKnro^ufi', 'HenoBopoTnuBMÖ', '3gopoBMH', '5o-ne3HeHHMH', 'HeBMcoKufi'. Cp. uMeHoBaHua, 3a^uKcupoBaHHMe b naMaTHuKax nucbMeHHocTu Kapenuu, u neKcuHecKoe 3HaHeHue guaneKTHMx u gpeBHepyc-ckux anennaTuBoB:
" nonHMH u HenoBopoTnuBMH, HeyKnro^ufi - KyöacKO ^yTbaHoB (nKOn 1563: 208) u nepeH. 3HaHeHue Kyöac 'o ToncToM, HeyKnro^eM HenoBeKe' OnoH. (CPHr 15: 378), a TaK^e KyöacTMÖ b gp.-pyccK. a3MKe - 'uMero^ufi BMnyKnMe 5oKa (o cocygax)', 'BMnyKnMfi' (CnP^ XI-XVII 8: 101); Kyöan (nKOn 1496: 26) u b roBopax Kapenuu Kyöän - nepeH. 'o HenoBopoTnu-bom, HeyKnro^eM HenoBeKe' (CPrK 3: 45); nogoÖHyro KOHTaMUHa^uro kom-noHeHToB 3HaHeHua Ha5nrogaeM npu aHanu3e BHyTpeHHefi ^opMM npo3Bu^ BaK^aH, BoHKa, ^aÖ3a, O^e^roxa, Te^eneHb; » nonHMH u 3gopoBMH - *r^aflMm (CeHKa r^agumoB; nKOn 1563: 150) u r^agum - 'nonHMfi, 3gopoBMH HenoBeK' Hep., Bonor. (HafiKuHa 1995: 25), 'ToncTMH, TyHHMH, ^upHMH HenoBeK unu ^uBoTHoe' KocTp., HoBr., Bnag., TBep., Bonor., KypcK., TaM5., BaT., Cp.-ypan., Opn. (CPHr 6: 182);
» nonHMH u 6one3HeHHMH -	(MeHmufi CTenaHoB cmh ,^y^^eB; CTpo-
KuHa nycT. 1602; HOHOr 1914; ^ 8; 69) u gyn^a - '5one3HeHHaa, TyHHaa, MegnuTentHaa ^eH^uHa' Bonor., cp. TaK^e gyn^a '3agHU^a' c.-e.-p.; ^TO ®e 3HaHeHue b nonbCKOM H3UKe y dupa, Bocxoga^ero, no MHeHuro M. Oa-cMepa, TaK ®e, KaK gyn^a, k gynno (OacMep 1: 554); » nonHMH u HeBMcoKufi - MuHKa neTpoB KypöaTKO (nKOn 1563: 207) u KypöaTUH 'ManopocnMfi u ToncTMfi' neH3., CapaT., KpacHoap., Bnag. 'Ton-ctmh, KpyrnMfi, gopogHMfi' Bnag., KypöäTHK 'Manopocnuü HenoBeK, Ton-cTaK' neH3., CapaT., Cum5.; KypöaTeHbKHÖ 'ManeHbKuü u ToncTeHtKufi' neH3. (CPHr 16: 113).
Bonee Toro, BHemHue gaHHMe MoryT nepenneTaTtca c xapaKTepucTuKofi Ka-HecTB xapaKTepa nu^a, cp.:
» no^HMH H HeyK^ro^HH, HeyMe^MH - MapTeMtaHKo flaBMgoB KopoBa (nKOn 1563: 169) u b coBp. pyccKoM a3MKe KopoBa 'o ToncTofi HeyKnm-^eü, a TaK^e HeyMenoü ^eH^uHe' (^py6.) (MAC 2: 106); " no^HMH H ^eHHBMH - *MaMoH (CeMeHHa MaMoHoB; nKBn 1568: 168) u MaMoH nepeH. 'neHmnü, pacnonHeBmufi ot o^upeHua u 5e3genba' Bonor. (CPHr 17: 351);
" noHHMH H HenoBopoTHHBMH, o6^opa - BacroK Kepe^a (nKOn 1563: 243) H Kepe^a '5proxaH, o5®opa; toactmh, HenoBopoTHHBMH HenoBeK' MegB., KaHg. (CPrK 2: 340).
nogoÖHaa gH^^y3H0CTb 3HaHeHHa Ha5nrogaeTca h npu xapaKTepucTUKe xy-go^aBoro HenoBeKa. Bo BHyTpeHHeö ^opMe npo3BH^ oTMenaroTca TaK^e bmco-KHH pocT, 5one3HeHHocTb, ^H3HHecKHe HegocTaTKH oTgenbHMx HacTefi Tena. Cp.: ' bmcokhh h xygo^aBMH - OegKa ^paHHua (Mronnep 1948: 1647: 57) b gp.-pyccK. }!3MKe apaHHua 'gnuHHaa (gBa MeTpa h 5onee) cocHoBaa go^eHKa gna KpMmH, nonyHaeMaa pac^enneHHeM oTpe3Ka gpeBecHoro CTBona' (CnP^ XI-XVII 4: 350); ro. H. HaÖKHHa npegnonaraeT, hto apaHHueö Mornu Ha3BaTb 'BMcoKoro, xygo^aBoro HenoBeKa' (HafiKUHa 1995: 31); *^epaB^b (gep. ^epaBneBo b naxTe: b Hefi HBaHKo ^epaB^eB; nKBn 1568: 120) u nepeH. 3HaHeHue b cmo^. roBopax ^apaB^b, ^ypäB^b - 'xygofi, bmcokuh HenoBeK' (CPHr 9: 228); Poro3HHKa O^oHacbeB (K3nOn 1582/83: 138) u guaneKTHoe nepeH. 3HaHeHue parösHHa - 'xygofi u gnuHHMfi HenoBeK' Mede. (KCPrK);
' xygofi u 5onbHofi - *3e^eHH (neTpymKa 3e^eHHH; Mronnep 1948: 1690: 319) u nepeH. 3HaHeHue ae^eHb - 'xygofi, 5one3HeHHMfi pe5eHoK' eum. (CPHr 11: 251); ^y^aK ^yKuH (nKOn 1563: 200) u guaneKTHoe ^y^a-KH 'HecnenMe arogrn' onoH. eum. (CPHr 17: 192); BepoaTHo, TaK Mornu npo3BaTb 'xygoro, 5one3HeHHoro HenoBeKa'; cnegyeT yHecTb u3BecTHMe b Benc. a3MKe anennaTuBM lukaz 'KocTnaBMfi' (3afi^eBa - MynnoHeH 2007: 201); CyxaH He^egbeB (refiMaH 1941: 1594: 343) u CyxoH (nKOn 1496: 15), B gp.-pyccK. a3MKe cyxoH, cyxMÖ - 'To^ufi, cyxofi', 'uccoxmufi ot 5o-ne3Hu' (Cpe3HeBCKufi 3: 632), b roBopax cyxoH - 'xygofi, Haxnrnfi, To^ufi, nog^apMfi' (flanb 4: 365); u gp.-pyccK. cyxoH, cyxMÖ - 'To^ufi, cyxofi', 'uccoxmufi ot 5one3Hu' (Cpe3HeBCKufi 3: 632), b roBopax cyxoH - 'xygofi, HaxnMfi, To^ufi, nog^apMfi' 6e3 yKas. Mecma (flanb 4: 365); BacroK Ha^eu (refiMaH 1941: 1538/39: 132) u b roBopax hž^mh - 'xunrnfi, 5one3HeHHMfi, xygofi HenoBeK' Mede., 'tot, kto nnoxo ecT' KOHdon. (CPrK 6: 754); ' xygo^aBMfi, uMero^ufi pa3HMe ^u3uHecKue HegocTaTKu pyK u Hor: nayK naHKpaToB (K3nOn 1582/83: 119-120) u guaneKTHoe nayK - 'cnumKoM xygo^aBMfi, c kpubmmu HoraMu u pyKaMu HenoBeK' Mede. (KapT. CPrK). B HapogHoM co3HaHuu u3numHe xygo^aBoe Tenocno^eHue 3aKpenunocb c MHeHueM o 3no5HoM xapaKTepe (HanpuMep, b ^onbKnope Ko^eü EeccMepm-Huü - oguH u3 caMMx 3nMx nepcoHa^efi, npegcTaBnaeTca KocTnaBMM, u3numHe xygo^aBMM HenoBeKoM); u Hao5opoT, nonHoTa, KaK cBugeTenbcTBo go5poro, Becenoro HpaBa u, 5onee Toro, BHemHe KpacuBoro, npuBneKaTenbHoro, 3gopo-Boro HenoBeKa (nonHeTb, HanonHaTbca, cTaHoBuTbca nonHee; go5peTb, TyHHeTb, ToncTeTb; flanb). npu ^TOM u Hpe3MepHo nonHMfi HenoBeK TaK^e 3acny®un ot-pu^aTenbHyro o^eHKy, nonHoTa coeguHanacb c o5®opctbom, HeHacMTHocTbro, ^agHocTbro u, KaK cnegcTBue, gyxoBHofi 5egHocTbro (Mumoh nonHum, a dyma
CKydaemcn; Eprnxo eumpncno, da u coeecmb euHecno; Mucmoma öyxoeHan na-ne menecHoü; Mmo meny nw6o, mo dyme ^py6o. ffanb). KaK BuguM, ^u3uHecKue 0TKA0HeHua 0T HopMM 0HeHb HacT0 K0HTaMuHupyroTca c 0TpU^aTeAbHMMU M0paAbH0-^TUHecKUMU KaHecTBaMu Au^a. A TaKoe KaHecTBo, KaK HeaKKypaT-HocTb, coBMe^aeT b ce5e BHemHroro (HucT0nA0TH0cTb) u BHyTpeHHroro (pac-T0HUTeAbH0cTb, 5ecnyTHocTb, HeyMeHue BecTu xo3aficTBo, AeHb) xapaKTepu-cTuKy HeAoBeKa.
OgHaKo o HeraTUBHofi o^eHKe HeK0T0pMx BHemHux gaHHMx mo®ho roBo-puTb ycA0BH0. TaK, 5oAbmeAo5Mfi HeA0BeK - ^To e^e u yMHMfi HeA0BeK, HeA0BeK c 5oAbmuMu 3y5aMu - 3gopoBMfi HeA0BeK, a cTapMfi HeA0BeK - MygpMfi HeA0BeK.
B3aUM0np0HUKH0BeHUe 0^eH0K, HeB03M0®H0cTb UX pacHAeHUTb, c AUHr-BUcTUHecKofi T0HKU 3peHUa cBUgeTeAbcTByeT o HeK0T0p0fi ycA0BH0cTU B BM-geAeHuu Tofi uau uHofi MUKporpynnM, a c 0HT0A0ruHecK0fi - xapaKTepu3yeT He^OBeKa KaK He0flH03HaHH0e no cbohm BHyTpeHHHM h BHemHHM ocoöeH-
HOCTHM HB^eHHe.
3.1.4	KaK BuguM, uMeH0BaHufi c «noAo®uTeAbHofi» BHyTpeHHefi ^opMofi 3HaHu-TeAbHo MeHbme. B 0cH0Bax npo3Bu^ npeoÖAagaroT cA0Ba, K0T0pMe uMeroT HeraTUBHyro, 0Tpu^aTeAbHyro o^eHKy. BepoaTHo, ^To cBa3aHo c TeM, hto Tpy-goAro5ue, cMeTAUBocTb, pacToponHocTb, B03gep®aHH0cTb, pagymue, ^u3UHe-cKaa cuAa cHUTaAucb HopMofi, a n0T0My pe^e HaxoguAu 0Tpa®eHue b AeKcuKe u aneAAaTUBHofi, u 0H0MacTUHecK0fi. BoAee Toro, rpynne Ha3BaHufi Au^ c no-Ao®uTeAbHofi o^eHKofi npoTUBonocTaBAaeTca BecoMMfi K0MnAeKc rpynn, onu-cMBaro^ux pa3AUHHMe HegocTaTKu bo BHemHocTu u b xapaKTepe HeA0BeKa. BMBegeHue mKaAM c HefiTpaAbHofi o^eHKofi Boo5^e HeB03M0®H0, nocK0AbKy HefiTpaAbHoe u noAo®uTeAbHoe npupaBHUBaroTca gpyr k gpyry. no MHeHuro AeKcuK0A0r0B, ^To aBAeHue HaxoguT o5tacHeHue b oco5eHHocTax HapogHo-ro xapaKTepa (b oco5om cKAage «AyKaBoro», no A. C. nymKUHy, pyccKoro yMa): Bce noAo®uTeAbHoe cHUTaeTca HopMofi u He Tpe5yeT oco5mx a3MK0BMx cpegcTB gAa BMpa^eHua, 0TKA0HeHua ®e ot HopMM o5a3aTeAbHo HaxogaT ot-pa^eHue b a3MKe. floöaBUM, 3a ycuAeHHMM BHUMaHueM k amömm 0Tpu^aTeAb-HMM xapaKTepucTUKaM ckpmto CTpeM^eHHe yBHfleTb o6pa3 Hgea^bHoro bo Bcex nAaHax pyccKoro ne^OBeKa ^^oxu cpegHeBeK0B0fi Pycu. bo3mo®ho, ^To ogHo U3 o5tacHeHufi Toro, hto b 0H0MacTUK0He TaK MHoro o5ugHMx c tohku 3peHua coBpeMeHHoro HocuTeAa pyccKoro a3MKa npo3Bu^. B HeK0Topofi cTe-neHu, noucK ugeaAbHoro HeA0BeKa K0HTaMUHupyeTca c TeMu ^eHH0CTaMu, ko-TopMe nponaraHgupoBaAo xpucTuaHCTBo, guKT0BaBmee, KaKUM goA®eH ÖMTb HeA0BeK, KaK oh goA®eH nocTynaTb.
3.1.5	npu3Mofi, Hepe3 K0T0pyro o^eHUBaAu BHemHue gaHHMe u KaHecTBa xapaKTepa HeA0BeKa, 5mao omHomeHue k mpydy. ToACTMfi, xygofi, 5oAbHofi, uMero^ufi pa3AUHHMe HacAegcTBeHHMe uau npuo5peTeHHMe HegocTaTKu,
cTapMfi, cnumK0M Monogofi, HeonMTHMH u npoH. HenoBeK He Mor ^onHo^eHHo TpyguTbca. ^eHb, rnynocTb, u3numHaa 5onTnuBocTb, ynpaMcTBo, cKaHganb-HocTb u T. g. 0Tpu^aTenbH0 cKa3MBanucb He TonbKo Ha Me®nuHHocTHMx otho-meHuax, ho u Memanu c0BMecTH0My Tpygy. B cpegHeBeK0B0M o5^ecTBe, rge 5onbmaa HacTb pa5oTM BMnonHanacb KonneKTuBHo, rge BKnag Ka^goro u ero cnoco5HocTb BMnonHaTb onpegeneHHyro pa5oTy uMen oco5yro ^eHH0CTb, TaKue 0TKn0HeHua 5^inu oco5eHHo 3aMeTHM u n0T0My Haxogunu 0Tpa®eHue b a3MKe. A aHTp0^0HUMU3a^ua ^TUx neKceM - ^T0 He TonbKo xapaKTepucTuKa uMeHyeMo-ro (u H0MUHaT0pa), ^T0 cBoero poga npo^unaKTUHecKaa Mepa, HanpaBneHHaa Ha HenoBeKa nuHHo u Bce o5^ecTBo b ^enoM. TaKUM 05pa30M, KO^^eKTHBHaa Tpy-goBa« geHTe^bHOCTb - ocHOBHa« ^eHHOCTHaH KOopgHHaTa, tot cTep^eHb, Ha K0T0p0M gep^anacb uepapxua ^eHH0CTefi.
3.1.6 Henb3a 3a5MBaTb, hto k uccnegoBaHuro npuBneHeHM peruoHanbHMe npo3Bu^a, u n0T0My BMaBneHHMe ^eHH0CTHMe opueHTupM no gaHHMM ucTopuHecKofi aH-TponoHUMuu MoryT u He 5MTb o5^epyccKUMu yHUBepcanuaMu. Ochobm uccne-gyeMMx uMeH co5cTBeHHMx MoryT 0Tpa®aTb peruoHanbHMfi o5pa3 ®u3hu, koto-pMfi xapaKTepu30Banca He TunuHHMMu gna Bcex pyccKux oco5eHHocTaMu ®U3-HegeaTenbHocTu, a c^opMupoBaBmuMuca cBoficTBaMu noBegeHua, o5^eHua, MMmneHua u npoHUMu ycToaBmuMuca ^opMaMu 5MTua HenoBeKa Ha onpegeneH-Hofi TeppuTopuu B onpegeneHHoe ucTopuHecKoe BpeMa. K co^aneHuro, ycTaHo-BUTb HacKonbKo BMgeneHHMe HaMu pa3nuHHMe BHemHue u BHyTpeHHue KaHecTBa 5^inu xapaKTepHM gna pyccKoro a3MK0Boro co3HaHua go K0H^a o5teKTUBHo He-B03M0®H0. ^To o5ycnoBneHo o5^um pa3BUTueM 0H0MacTUHecK0fi neKcuKorpa-^uu: 0TcyTcTBueM unu HegocTynHocTbro peruoHanbHMx 0H0MacTUK0H0B pa3-nuHHMx nepuogoB.
OgHaKo HeK0T0pMe npegBapuTenbHMe BMBogM no uMero^ueca b pacnopa-^eHuu aBTopa cTaTbu MaTepuanaM mo®ho cgenaTb. TaK, b goKyMeHTax Kape-nuu npo3Bu^a, 05pa30BaHHMe ot anennaTUB0B co 3HaHeHueM '^baHU^a', egu-HUHHM (Bpara, 3a^HBeHb, Kanado, XMe^b, Hpura u, bo3mo®ho, By^ura, Bpa^HHK, rop^o, Konyp, Hpura), a b BonorogcKux goKyMeHTax ^To gocTa-T0HH0 o5teMHaa rpynna uMeH0BaHufi (KoMneBa 2004).
HeBenuKo KonuHecTBo Ha3BaHufi nu^ no npo^eccuu2 (npuMepHo 4-5 %), HT0 cBa3aH0 c npeo5nagaHueM b Kapenuu cenbcKoro HaceneHua. ^yMaeTca, hto Ha3BaHua nu^ no npo^eccuu, pogy geaTenbHocTu aHTponoHUMU3upyroTca b oho-MacTUHecKofi cucTeMe b tom cnyHae, ecnu geaTenbHocTb HenoBeKa no KaKUM-To npuHUHaM BMgenaeTca b co^uyMe, HanpuMep, HenoBeK - eguHcTBeHHMfi, kto bm-nonHaeT onpegeneHHMfi Bug pa5oTM b cenbcKofi no npeuMy^ecTBy MecTHocTu
2 HasBaHHa nH^ no npo^eccHH b gaHHofi cTaTbe He paccMaxpHBaroTca, nocKonbKy ohh He BxogaT B 3KcnpeccHBHMH pag, ho b gaHH0M cnyHae ohh aBnaroTca apKHM nogTBep^geHHeM HHoro BugeHua Mupa, uHoro HneHeHua geHoTaTUBHoro npocxpaHcTBa.
(BonapHHK, BegepHHK, ^paHHHHHK, ^eMHy^HHK, 3aM0HHHK, Ka^aHHHK, MeflBeflHHK, Okohhhhhhk, nnpo^HHK, PeMeHHHK, CepeöpeHHK, Tpyöan, Uano^bHHK, ^aHHHK u gp. - Bcero 120 aHTpononeKceM). B ToproBMx ropo-gax ^eHTpa Pycu, a TaK:e b Bonorge, ApxaHrenbcKe gocTaTo^Ho MHoro aHTpo-noHuMoB, Bocxoga^ux k Ha3BaHuaM nu^a no npo^eccuu, pogy geaTenbHocTu (nonoBa 2002; HBaHoBa 2006).
KpoMe Toro, gna BMaBneHua ^OTeH^uanbHMx Bo3Mo:HocTefi aHTpono-humuu Kapenuu XV-XVII bb. b ^uKca^uu ^eHHocTHMx opueHTupoB Heo5-xoguMo yquTMBaTb B3auMoBnuaHue pa3Hoa3MHHMx HapogoB, Haxoga^uxca u3gpeBne b TecHMx KoHTaKTax, hto aKTyanbHo gna noHuMaHua ^THO^cuxo-norunecKux, ^THOKynbTypHMx cucTeM, ucTopuu Hapoga Ha gaHHofi TeppuTopuu.
Ha Ham B3rnag, 3HaHuTenbHMfi o5teM TaKofi rpynnM, KaK 'rnynMfi HenoBeK' aBnaeTca o5^epyccKofi, a Mo:eT 5MTb, u o5^ecnaBaHcKofi yHuBepcanuefi. A bot HanonHaeMocTb TaKux rpynn KaK 'nonHMfi HenoBeK', unu BHuMaHue k cBeTnofi Ko:e, BonocaM, rna3aM, ^TO oco5oe oTpa:eHue cBa3u pyccKux u npu-5anTo-^uHHoB. B aHTponoHuMuu Kapenuu gocTaTOHHo MHoro uMeHOBaHufi c KopHeBMM ^opMaHTOM Be^- (Be^OH, Be^HH u nog.). HMeHOBaHue Be^or^a-3OH, HecMOTpa Ha cnaBaHcKyro ocHOBy, Morno ÖMTb gaHo c HeKOTopofi gonefi runoTeTuHHocTu HecnaBaHuHy, cp. c BMpa:eHueM «nyöb 6eno^na3aH» unu aH-TpononoruHecKuMu onucaHuaMu Kapen, BencoB, ^uhhob.
HecnyHafiHo oco5oe BHuMaHue k gpyroMy ^THOcy noBnuano Ha o5teM u KonuHecTBo MuKporpynn, b KOTopMx npoaBnaroTca HenoBeK roBopa^ufi, oco-5eHHocTu ^po^ecca roBopeHua: '5onTnuBMfi HenoBeK', 'cBapnuBMfi HenoBeK', 'Ha3ofinuBMfi HenoBeK', 'KpuKnuBMfi HenoBeK', 'cKaHganucT, cnop^uK'. H3-BecTHo, HTO pyccKuMu npu5anTo-^uHHM ^03u^u0HupyroTca KaK Manopa3ro-BopHuBMe, Heo5^uTenbHMe, u Hao5opoT, pyccKue KaK KOMMyHuKa5enbHMe nuHHocTu, HTO o5tacHaeTca ^KCTpanuH^BuCTUHecKUMu npuHuHaMu: pyccKue npuHecnu Ha ceBep rHe3goBofi cnoco5 noceneHua b npoTuBonono:HocTb xy-TopHOMy, yeguHeHHOMy y Kapen, ^uhhob, KOHeBOMy y caaMOB.
npucTanbHoe BHuMaHue k oTnuHuTenbHMM npu3HaKaM BHemHocTu u no-BegeHua HenoBeKa Ha TeppuTopuu Kapenuu cBa3aHo c oco5mm oTpa:eHueM apxeTunuHecKoro npoTuBonocTaBneHua «Hy:ofi ~ cBofi». B cucTeMe npo3Bu^ Ha5nrogaeTca cKpMToe cpaBHeHue, Korga oco5o BMHneHaroTca «cbou» u «Hy-:ue» gocTouHcTBa u HegocTaTKu, KOTopMe cTaHOBaTca 5onee 3aMeTHMMu npu conpuKocHOBeHuu c uHofi Mogenbro noBegeHua, o5pa3OM :u3hu, cucTeMofi ^eHH0CTefi (gna pyccKux - ^T0 npu5anTuficKo-^uHcKaa, caaMcKaa u Hao5o-poT). Ba:Ho u to, hto npu cpaBHeHuu pyccKue Bugenu He TonbKo cbou nono-:uTenbHMe KaHecTBa u Hy:oe HecoBepmeHcTBo, a KaK pa3 Hao5opoT: cbou u3t-aHM u Hy:ue gocTouHcTBa. B gaHHOM cnyHae Hepe3 aHanu3 ochob uMeHOBaHufi BuguTca yBa:eHue, noHuMaHue, npuHaTue MupoBO33peHua u KynbTypM gpyrux
^TH0C0B.
3.1.7 HTaK, npo3Bu^e, 3a^uKcupoBaHHoe b peruoHanbHMx naMaTHuKax goHa^uo-HanbHoro nepuoga, aBnaeTca ^eHTpanbHOH eguHu^eH, KoTopaa cogep^uT kom-nneKc 3HaHuH o gyxoBHMx ^eHHocTax o5^ecTBa cpegHeBeKOBOH Pycu. AHanu3 MHoroHucneHHMx 0^eH0K - pa3Hoo5pa3HMx xapaKTepucTuK HenoBeKa, noKa3an, HTo pyccKufi HenoBeK 5^in npegenbHo Tpe5oBaTeneH k ce5e, ^0^T0My numb He-3HaHuTenbHoe KonuHecTBo uMeHOBaHufi BocxoguT k anennaTuBaM c nono^u-TenbHOH K0HH0Ta^ueH, B o^eHKax BHemHero u BHyTpeHHero cocToaHua npaKTu-HecKu HeB03M0®H0 yBugeTb TOHKy oTcHeTa, hto cBa3aHo c uM^nu^uTHMM cTpeM-neHueM k ugeany u oco5mm oTHomeHueM k KonneKTuBHOMy Tpygy. PeruoHanb-HMH aHTponoHuMuKOH Hepe3 npo3Bu^e oco5mm 05pa30M oTpa^aeT uHoe Buge-Hue geHOTaTuBHoro npocTpaHcTBa u guanor KynbTyp.
3.2 He MeHee uHTepecHMM npegcTaBnaeTca aHanu3 HeKaneHgapHMx nuHHMx umöh c tohku 3peHua onpegeneHua ^eHH0CTHMx opueHTupoB. Kapenua b cuny yga-neHHocTu OT ^eHTpa coxpaHuna ux b gocTaTOHHOM KonuHecTBe nnoTb go koh-^a XVII BeKa. B uccnegyeMMx naMaTHuKax nucbMeHHoCTu 5onee 2700 HenoBeK (11,5%) aBnanucb HocuTenaMu TaKux umöh. Bonee Toro, TaKue uMeHa Hocunu He TonbKo KpecTbaHe, ho u ^epK0BHMe cny^a^ue pa3Horo cTaTyca, cp.: Ba^eHKo OegopoB, gbHHoK, 1657; Btopoh no3geeB, flbHK, 1602; ^oKynaflKo rpuropbeB CMH HryMHOB, flbHHoK, 1650; ^py^HHa npoTononoB, flbHK, 1660; ^py^HHKa repacuMOB, romT03epcKuH flbanoK, 1659; ^gaH npoKonbeB, non, 1690 u t. g. (Mronnep 1948: 127, 15, 163, 136, 343). CnegoBaTenbHo, «a3MHecKuH KOHcep-
BaTu3M», CBa3aHHMH C ^yHK^U0HUp0BaHUeM uCKOHHO pyCCKux uMeH, Ha nepu-^epuu gnunca 3HaHuTenbH0 gonbme, a cMeHa penuru03H0H ^opMM ocBoeHua HenoBeKOM Mupa Hepe3 uMa no pa3HMM peruoHaM Pycu npoxoguna c HeoguHa-KOBOH cTeneHbro uHTeHcuBHoCTu. HMeroTca ucTopuHecKue cBugeTenbCTBa Toro, HTO B XIII-XIV BB. He Bce ^uTenu Kapenuu ÖMnu xpucTuaHaMu (fflacKonbCKufi 1978: 16),3 «ceBep Kapenuu, BenoMopbe, rge noceneHua Hocunu BpeMeHHMH npoMMcnoBMH xapaKTep, xpucTuaHU3a^ueH He 3aTparuBanca» (nynbKuH u gp. 1999: 25), a b npunago^be (paHOHy Hau5onee 5nu3KOMy HoBropogHUHe) «xpu-CTuaHU3a^ua npoBogunacb b goBonbHo MarKux ^opMax» (nynbKUH u gp. 1999: 25), u noTOMy HaxogaT gocTaTOHHo MHoro cBugeTenbCTB coxpaHeHua a3MHecKux 0C05eHH0CTeH BepoBaHUH, HanpuMep, y ucTopuKa H. n. naBnoBa-CunbBaHCKoro OTMeHeHo, HTO B XV B. nneMeHa b BogcKOH naTUHe noKnoHanucb gepeBbaM u KaMHaM u npuHocunu um ^epTBM (1924).
HeKaneHgapHMe nuHHMe uMeHa oTnuHaeT ux oco5mh oHOMacTUHecKUH cTa-Tyc: c ogHOH cTopoHM OHU 5nu3Ku KaneHgapHMM nuHHMM uMeHaM, c gpyroH cto-poHM u3-3a 5nu3OCTu K anennaTUBHOH ocHOBe ohu c5nu®aroTca c npo3Bu^aMu.
«EcTb oÖMHaH y KoponeH pyccKHx, noKopHB KaK0H-nH50 Hapog, 3a5oTHTbca He o5 o5pa^eHHH ero B xpHCTHaHCKyro Bepy, a o c5ope gaHH u geHer» (nHBOHCKHH xpoHHCT?, 1220-e rr.) (macKonbCKHH 1978: 16).
BepoaTHo, HMeHHo ^0^T0My hx pont HHorga nepeocMMcnuBaeTca, h b goKyMeH-Tax BCTpeHaroTca eguHHHHMe 3anHCH Hanogoöue «ßacwK Bacunbee, npojeu^e MöaHKo» (flK^n 1597: 224).4
flna onpegeneHua ^eHH0CTHMx opueHTupoB o5paTHMca k cTaTucTUHe-CKHM noKa3aTenaM h aHanH3y BHyTpeHHefi ^opMM gaHHofi aHTponoHHMHHecKofi egHHH^M.
3.2.1 HeKaneHgapHMH nuHHMH HMeHHHK - 3aKpMTMH cnucoK hmöh, KoTopMe Mornu gaTt pe5eHKy npu po^geHHH. no gaHHMM naMaTHUKoB nucbMeHHocTH Kapenuu, K HHM mo^ho oTHecTH HyTt 5onee 200 hmöh. Hauöonee HacToTHMMH uMeHaMu aBnanucb TaKue, KaK HeHaö (HeHae^, HeHaÖKo) - 158, TpexbHK (TpeTtaHKo, TpeHKa) - 137, HcxoMa (HcToMKa) - 71, nepBoö (nepByma, nepBymKa, nepBM-ma, nepBMmKa) - 70, no3geH (no3geHKo, no3gHaK, no3gHaHKo) - 64, MeHbmoö (MeHmaK, MeHmuK, MeHmuHKo) - 64, ^gaH (^gaHKo, ^gaHe^) - 41, YmaK (ymaHKo) - 41, BemHHK (BemHaHKo) - 39, Tomh^ (ToMuno, ToMunKo) - 24, Ma^oö (ManKo, Manra, ManeÖKo, ManroK, ManroTKo) - 22, HeB3op (HeB3op-ko) - 21, CygoK (CygoHKo) - 19, Pyg (PygaK, PygaHKo, PygHofi) - 18, fflecxoH (fflecTaK) - 18. ^T0 agpo HeKaneHgapHoro nuHHoro UMeHHUKa, c He5onbmuMU Bapua^uaMU ^TU UMeHa aBnaroTca HacToTHMMU b naMaTHUKax nucbMeHHocTU gpyrux peruoHoB cpegHeBeKoBofi Pycu. B goKyMeHTax Kapenuu ohu o5cny®u-BaroT TpeTt HocuTenefi TaKux umöh. CnegoBaTentHo, HecMoTpa Ha gnuTentHoe, pacTaHyBmeeca Ha HecKontKo BeKoB conpoTUBneHue KaneHgapHoMy UMeHHUKy, HeKaneHgapHMe nuHHMe uMeHa 5^inu o5peHeHM pa3BUToH ogHouMeHHocTtro: UMa co5cTBeHHoe nepecTaBano b TaKofi cuTya^uu BMnonHaTt npegHa3HaHeHHyro eMy ^yHK^uro - ^yHK^uro UHguBugyanu3a^uu u ugeHTU^UKa^uu nu^a.
B ceMaHTUHecKoM nnaHe HeKaneHgapHMe nuHHMe UMeHa TaK^e He oTnuHa-roTca ot oHoMacTUKoHoB gpyrux peruoHoB Pycu. ^T0 oHoMacTUHecKue yHUBep-canuu, K0T0pMe oTpa^anu (1) nopagoK po^geHua, (2) BpeMa po^geHHa, (3) ot-HomeHue poguTenefi k ^aKTy noaBneHua pe5eHKa, (4-5) BHemHue oco5eHHocTu u KaHecTBa xapaKTepa pe5eHKa, K0T0pMe apK0 npoaBnanuct c po^geHua, (6) «hu-cTMe» oxpaHHMe u no^enaTentHMe uMeHa. npu ^T0M caMMfi pa3Hoo5pa3HMfi pe-nepTyap UMeH b rpynne, oTpa^aro^efi BHemHocTt H0Bopo®geHHoro (ux oKono 50), ogHaKo caMMMU HacT0THMMU aBnanuct UMeHa, yKa3MBaro^ue Ha oTHomeHue poguTenefi k ^aKTy noaBneHua pe5eHKa b ceMte (344 HocuTena: Ba^eH / Ba-^eHKo, Ba^eHH, ^gaH / ^gaHKo, ^gaHe^, He^gaH / He^gaHKo, HeHaö / HeHae^, HeHaÖKo, ^roÖHMKo) u Ha nopagoK po^geHua (311 HocuTenefi: nepBoö / nepByma, nepBymKa, nepBMma, nepBMmKa; Bxopoö; TpexHö / TpeTtaK, TpeTtaHKo, TpeHKa; HexBepxaK; nHxoö / naTyma, naTymKa, naTKo, naTyHa, naTyH, naTyxa; fflecxoö; CeMoö; OcbMoö / OctMymKa; ^eBHxoö / fleBaTKo).
4 Bonpoc o pasrpaHHHCHHH HCKancHgapH^ix nHHH^ix hmöh h nposBH^ cm. KropmyH0Ba 2012: 103-108.
CnegoBaTenbHO, HeKaneHgapHMfi UMeHHUK b OTnuHue OT npo3BU^Horo He-ceT HH^opMa^Hro o ceMeÖHMx ^eHH0CTax, Bupa^eHHux nepea HapeneHHe peöeHKa.
MoTUB UMeHOBaHua y HeKaneHgapHoro nuHHoro UMeHU, KaK u y npo3BU^, OTnuHaeTca gu^^y3HOCTbro: noMUMO «ocHOBHoro» MOTUBa UMeHOBaHua, o5o-3HaHeHHoro b ceMaHTUKe ochobm aHTponoHUMa, mo^ho HafiTu cKpMTMe, gpeB-Hue npuHUHM noaBneHua u pacnpocTpaHeHua TaKUx hmöh, - ^T0 no^enaTenb-HMfi u oxpaHHMfi MOTUBM. BepoaTHO, HecnyHafiHO TaKofi mothb UMeHOBaHua, KaK nopagoK po^geHua ÖMn oco5o nonynapHMM, a b HeKOTopMx ceMbax mothb nepexogun ot ogHoro noKoneHua k gpyroMy, cp. c npuMepaMU ceMefiHMx cou-MeHOBaHufi: nepBoö ga Heyn TpeTbaKoBM geTu 3MHUHa cMHa CaBUHa (nK-Bn 1568: 117); TpeTbaK ^eoHTbeB cmh mecToro (Mronnep 1948: 1639: 37); mecTaHKo TpeTbaKoB (K3nOn 1582/83: 149) u npoH. B TaKofi no^enaTenb-Hofi ycTaHOBKe mo^ho yBugeTb nparMaTU3M Hamux npegKOB: MHoroHUcneHHaa ceMba, cocToa^aa no npeuMy^ecTBy U3 nu^ My^CKoro nona, Morna BMnonHUTb 5önbmufi o5teM pa5oTM u o5ecneHUTb ce5a BceM Heo5xoguMMM, a ^To b cBoro OHepegb 3anor gocTaTKa u ycnexa b o5^ecTBe.5
HeKaneHgapHMe nuHHMe UMeHa b npoTUBonono^HOCTb npo3BU^aM OTnuHa-eT ucnonb3OBaHue pa3Hoo5pa3HMx Mogu^uKaTOB (cp.: OT naToö - naTKo, na-TyHa, naTyHKa, naTyma, naTymKa). Oco5oe OTHomeHue k pe5eHKy nepegaHO Hepe3 pa3nuHHMe ^opMaHTM, Hau5onee BOCTpe5oBaHHMM aBnaeTca ^opMaHT -k-, a TaK^e -amK-, -ymK-, -MmK-, -mK- (cp.: Be^amKa, rHeBamKo, rpuöamKo, ry-gamKo, ,^0MamKa, .^oBymKa, ^onymKa, Ma^MmKo, MoKpymKa, OcbMymKa, nagpymKa, nepBymKa, nepBymKa, naTymKa), KOTopMe aBnaroTca caMMMU npogyKTUBHMMu u B coBpeMeHHofi ceBepHopyccKofi guaneKTHofi cucTeMe uMeHo-BaHua. npegcTaBnaeTca, hto ^opMaHTM, c noMO^bro KOTopMx o5pa3OBMBanucb Mogu^UKaTM HeKaneHgapHMx nuHHMx hmöh, UMenu nono^UTenbHyro ceMaHTUKy.
B naMaTHUKax nucbMeHHocTu oTMeHeHo, npe^ge Bcero, B3pocnoe Hacene-Hue Kpaa, aBnaBmeeca HOcuTenaMU Mogu^u^upoBaHHMx ^opM HeKaneHgapHMx nuHHMx uMeH. npegnonaraeM, hto HeKOTopMe Mogu^u^upoBaHHMe ^opMM Mornu BOcnpuHUMaTbca u ^yHK^uoHupoBaTb KaK OTgenbHoe, caMOCToaTenbHoe UMa, nocKonbKy BapuaHTHOCTb hmöh, CBa3aHHaa c H0MUHa^uefi ogHoro u Toro ®e HenoBeKa, aBnaeTca eguHUHHofi, cp.: ^oMamHeö ^khmob (Mronnep 1948: 1639: 38) u oh ®e - ^oMamKa ^khmob (Mronnep 1948: 1639: 41); noaganbKo MegBegeB (nKBn 1568: 130) u oh ®e - noagaK BacunbeB cmh MegBegeB (nK-Bn 1568: 130); HrogHH HBaHOB (refiMaH 1941: 1578: 256) u oh ®e - HrogHHe^ HBaHOB CMH (refiMaH 1941: 1578: 256).
CoHMeHOBaHHe otmchcho He TonbKO b OTHomeHHH K ceMbe, ho h k 5onee mHpoKOMy coo5-^ecTBy - gepeBHa, noHUHOK, ceno h nog., cp.: noH. b HuraHU Ha rope Hago mxom: b Hefi OegKO MaKCHMOB Bo^k, b Hefi KyseMKa BopaHoB, nor. Merpe^CKufi, (HKOn 1563: 220), flep. Ha CBaTe 03epKe: b Hefi rpugKa MepHHoB BHyK, cyceg ero ^epeöe^, nor. HuKonbCKufi roTcnaB BonoK, nKOn 1496: 21.
Hcnonb3oBaHue Mogu^u^upoBaHHMx ^opM - ^To TaK^e cBoeo5pa3Hoe ot-pa^eHHe oTHomeHua poguTenefi (= HoMuHaTopoB) k pe5eHKy b ceMte, ceMeH-hoh HepapxHH, KoTopaa BnocnegcTBuu 5Mna nepeHeceHa b co^Ha^bHyro c^e-py, 5onbmyro, HeM ceMta, - t. e. o5^ecTBo cp. ucnonb3oBaHue ^opMaHToB npu caMouMeHoBaHuu nogHuHeHHoro HenoBeKa npu o5pa^eHuu k nu^y cToa^eMy Ha uepapxuHecKofi necTHu^e BMme.6
3.2.2 npaKTuHecKu Bce HeKaneHgapHMe nuHHMe uMeHa uMeroT o5^epyccKyro unu o5^ecnaBaHcKyro ocHoBy. HanpuMep, uMeHa c KopHaMu Ba^-, ^pyr-, ^roö-, Mup- u nog. u3BecTHM yKpauHcKoMy, 5enopyccKoMy, cep5oxopBaTcKoMy, nont-cKoMy, 5onrapcKoMy oHoMacTuKoHaM. BKnroHeHue b ceMefiHMfi oHoMacTuKoH uMeH c noHaTHofi, «pogHofi» BHyTpeHHefi ^opMofi - ^To noHaTHMfi u ecTecTBeH-HMfi ^po^ec. OgHaKo uMeroTca pegKue ucKnroHeHua.
(1)	B oHoMacTuKoHe Kapenuu k HeKaneHgapHMM nuHHMM uMeHaM Hecna-BaHcKoro npoucxo^geHua mo^ho oTHecTu TaKue aHTponoHuMM, Bxo^geHue ko-TopMx B cucTeMy umöh HaHanoct e^e Ha anennaTuBHoM ypoBHe u o5tacHaeTca B3auMogeficTBueM KoHTaKTupyro^ux ^THocoB Ha onpegeneHHofi TeppuTopuu. TaK, npegnonaraeM, hto b rpynny HeKaneHgapHMx nuHHMx umöh c oxpaHHofi MOTUBa^uefi Bxogun aHTponoHuM *^eMÖoH (cp. OunKa ga nepxa ^eMÖoeBu; nKOn 1563: 141), uMero^ufi npu5anTuficKo-^uHcKyro ocHoBy, cp. c coöcm. Ka-pen. lembo, nuee. lemboi, eenc. ^emboi, caaM. lembuj, ^uh. lembo '3nofi gyx, HepT' (COC: 308). OgHaKo HocuTt TaKoe uMa Mor He TontKo Kapen, Benc, ^uhh, caaM, ho u cnaBaHuH, nocKontKy Hapu^aTentHoe ^CMÖa uMeeT mupoKyro reo-rpa^uro pacnpocTpaHeHua b ceBepHopyccKux roBopax: 'Mu^onoruHecKoe cy^e-ctbo, :®uBy^ee b necy, nemufi' - KaHÖ., nyd., Bum., KoHdon., ^cmöoh 'Mu^ono-ruHecKufi nepcoHa:, HeHucTaa cuna' Mede. (CPrK 3: 110), anennaTuB oTMeHeH B pyccKofi guaneKTHofi uguoMaTuKe - Tuxe., nyd., npuoH., nodn., Tep., EenoM. (CPrK 3: 110), hto cBugeTentcTByeT o paHHeM 3auMcTBoBaHuu cnoBa u3 npu-5anTuficKo-^uHcKux a3MKoB b neKcuKo-ceMaHTuHecKyro cucTeMy pyccKux gua-neKToB. CeMaHTuKa anennaTuBa u apean ÖMToBaHua no3Bonunu npegnono:uTt, hto b gaHHoM cnyHae mm uMeeM geno He c npo3Bu^eM, a c nuHHMM uMeHeM. ÄHanoruHHMe «cbou» aHTponoHuMM *^Hxapb, XoaaHH, UnmKo, fflnmy^a, ^Hme^ u nog. oTMeHeHM b goKyMeHTax Kapenuu, BocxogaT k anennaTuBaM co 3HaHeHueM 'HeHucTaa cuna', rge npegnonaraeTca oxpaHHMfi motub uMeHoBaHua.
(2)	Ha 5onee mupoKofi TeppuTopuu (gna nepuoga XIV-XVII bb. u, mo-:eT ÖMTt, paHtme) k HeKaneHgapHMM nuHHMM uMeHaM mo:ho c HeKoTopofi gonefi runoTeTuHHocTu oTHecTu uMeHa c TropKcKo-TaTapcKofi ocHoBofi. B oHoMacTuKoHe Kapenuu ohu eguHuHHM: BeKeT TepexoB (K3nOn 1582/83: 222); KaaapHHKo neTpoB (nKOn 1563: 129-130); Tam^uHKo CeMeHoB (nKOn 1563: 228); rpugKa naBnoB ga 5paT ero Hyöap (nKOn 1563: 225);
6 Cm., HanpuMep, o5 3tom BonKoB 1974: 138-141.
HBaHKo HyMÖyp (nKOn 1563: 151); MypaTKO HBaHoB (nKBn 1568: 77) u nog. (Bcero 60 cnyHaeB). 3a TaKuM nogpa3yMeBaeTca oxpaHHMfi motub co cBoeo5pa3HMM npenoMneHueM npoTuBonocTaBneHua «cBofi ~ Hy^ofi». Ta-Koe cy^geHue, npe^ge Bcero, gonycTuMo gna peruoHoB, rge He ÖMno Tec-Horo KoHTaKTupoBaHua c TaTapcKuMu nneMeHaMu (Kapenua, ApxaHrenbcK, 3anagHMe peruoHM Pycu).
3.2.3 TaKuM o5pa3oM, HeKaneHgapHMe nuHHMe uMeHa b cBoefi ocHoBe aBnaroTca o5-^epyccKuMu (mupe o5^ecnaBaHcKuMu) yHuBepcanuaMu u TaK^e, KaK npo3Bu-^a, HecyT oco5yro uH^opMa^uro o ^eHHocTHMx opueHTupax. ^oMuHaHTofi aBna-roTca ceMba u pe5eHoK. Hepe3 uMeHoBaHue BMpa^eHo oco5oe oTHomeHue k pe-5eHKy, napannenbHo BMcTpauBaeTa uepapxua: noHuTaHue cTapmero, KoTopoe b o5^ecTBe nepepo^gaeTca b yManeHue ponu 3aBucuMoro HneHa ^To^o o5^ecTBa. KpoMe Toro, 3a HeKaneHgapHMM uMeHeM ckpmt rny5uHHMfi nogTeKcT, o5ycnoB-neHHMfi BepoBaHuaMu cpegHeBeKoBoro HenoBeKa, nonyHuBmuMu npeo5pa3oBa-Hua B peruoHanbHoM oHoMacTuKoHe XV-XVII bb.
3.3 KaneHgapHMe uMeHa TaK^e HecyT uH^opMa^uro o ^eHHocTHMx opueHTupax HenoBeKa cpegHeBeKoBofi Pycu. OgHaKo uH^opMa^ua ^Ta npegenbHo pegy^upoBa-Ha u BMHneHuTb ee mo^ho TonbKo Hepe3 uHTep^peTa^uro cocTaBa uMeHHuKa u ero KonuHecTBeHHMx noKa3aTenefi.
OTMeTuM, hto Ha TeppuTopuu Kapenuu XV-XVII bb., no gaHHMM naMaTHu-kob nucbMeHHocTu, y®e 88,5 % HaceneHua ^yHK^uoHupyeT nog KaneHgapHMM nuHHMM uMeHeM. CnegoBaTenbHo, npou3omno u3MeHeHue KynbTypHoro co3Ha-Hua, cBa3aHHoe c npuHaTueM xpucTuaHcKofi BepM. OgHaKo u b gaHHoM cnyHae cnegyeT yHuTMBaTb peruoHanbHMfi ^aKTop. TaK, b uccnegyeMoe BpeMa u3 npeg-no^eHHoro xpucTuaHcKofi ^epKOBbro oHoMacTuKoHa BMHneHeHM u aganTupoBa-HM HyTb 5onee 300 uMeH (BKnroHaa 41 ^eHcKoe uMa), hto 5onee HeM Ha 130 c numHuM eguHU^ ycTynaeT nogoÖHMM noKa3aTenaM no gpyruM peruoHaM Pycu u no3®e Poccuu, ycTaHoBneHHMM oHoMacTaMu B. fl. BoHganeToBMM (1983: 110), T. A. 3aKa3HuKoBofi (1979: 16-17), C. H. CMonbHuKoBMM (1996: 6-7) u gp. -Sgpo KaneHgapHoro oHoMacTuKoHa cocTaBnaroT uMeHa HBaH, Oegop, BacH^HÖ, rpHropHH, CeMeH, HKOB, AHgpeH, Mnxan^, CTenaH, HuKHTa, neTp, TH-MO^eö, MaTBeö, naBe^, KysbMa, MaKCHM, raBpHH^, HrHaTHH, A^eKceö, KnpH^^, A^aHacHH, CaBBa, ^mhtphh, ^eB, ®OMa (gaHM b nopagKe yÖM-BaHua B peruoHanbHoM oHoMacTuKoHe). KaK u b cnyHae c HeKaneHgapHMMu nuHHMMu uMeHaMu, Ha5nrogaeM BMcoKufi Ko^^^u^ueHT noBTopaeMocTu. no-nyHaeTca, hto KaneHgapHaa aHTponoHuMuHecKaa cucTeMa, uMeBmaa b cboöm penepTyape Ha gaHHMfi MoMeHT 5onee 2000 nuHHMx umöh, TaK^e coKpaTuna KonuHecTBo ^neMeHTOB - KaneHgapHMx umöh, ucnonb3yeMMx gna HapeHeHua, u 5onbmaa HacTb npegno^eHHMx ^epKOBbro uMeH ocTaBanacb b naccuBe. KaK pe3ynbTaT, pa3BuTue Te3ouMeHHocTu BHyTpu ceMbu, cp. c 3anucaMu: «ffep. Ha
CyMe ^e peKe: e Heü non raepuno da e^o demu HKym da TuMomKa da BacKo da HuymKO (nKOn 1563: 160) unu «ffepeeHH y nacoeHu Ha3apbeecKaH: b Heü CeHKa CemeHoe, b Heü 0edKa 0edopoe» (1582; K3nOn: 73) u t. g. (5onee 200 nogo5HMx cnyHaeB).
CnegoBaTenbHo, gna pa3rpaHUHeHua b KonneKTUBe nu^ c 0guHaK0BMMu uMe-HaMu Heo5xoguMM 5^inu gononHUTenbHMe cnoco5M: (1) ucnonb30BaHue npo-3BU^; (2) ucnonb30BaHue ^0pMaHT0B gna co3gaHua Mogu^u^upoBaHHMx ^opM c KaneHgapHMM uMeHeM b 0cH0Be; (3) pa3BUTue cTpyKTypM uMeH0BaHua b ^enoM.
nepBMe gBa cnoco5a y^e paccM0TpeHM b cTaTbe, u mo®ho TonbKo go-5aBUTb, HT0 Te30UMeHH0cTb aBunacb Tofi npuHUHofi, no K0Topofi npo3Bu^a u HeKaneHgapHMe nuHHMe uMeHa (nocnegHue, 5e3ycnoBHo, c u3MeHeHueM ^yHK-^uoHanbHofi Harpy3Ku) npogon^anu aKTUBHo cy^ecTB0BaTb b Heo^u^uanbHofi c^epe cpegHeBeK0B0fi Pycu u no3®e. Hcnonb30BaTbca u y^e onucaHHMe npuH-^u^M u M0TUBM H0MUHa^uu HenoBeKa - ot po^geHua go noaBneHua KaKux-nu-5o 0TnuHUTenbHMx oco5eHHocTefi bo B3pocnofi ®u3hu, cp.: CTenaHKo KonoKon KynHUHa 3 geTMu c WBaHKoM ga c HBamKoM c MeHbmHM (nKBn 1568); Ha KyHo ® 03epe b BonocTKe b AHHueBe HaBonoKe: b Hefi HBaHKo Bo^bmoö ga HBaHKo MeHbmoö (^K^n 1597) u t. g. ^T0 5^in gnuTenbHMfi ^po^ecc, hto u o5tacHaeT HanuHue b 0cH0Bax coBpeMeHHMx pyccKux ^aMunufi 5onbmoro huc-na xapaKTepu3yro^efi anennaTUBHofi neKcuKu.
Te30UMeHH0cTb aBunacb npuHUHofi, no K0Topofi KaneHgapHoe uMa aKTUB-Ho Mogu^u^upoBanocb, cp. ot uMeHu ApTeMHH b goKyMeHTax Kapenuu npeg-cTaBneHM OpTeMufi, OpTeMefiKo, OpTeM, OpTeMKa/-o, OpTroK, OpTrox, OpTroma, OpTromKa, ApTyfiKo. HeM 5onee BocTpe5oBaHo uMa, TeM 5onbmuM K0nuHecTB0M ^0pMaHT0B 0H0 o5pacTaeT, no5e®garoT Mogu^uKaTM c ^opMaHTaMu -k-, -amK-, -ymK-, -ma-. Be3ycnoBHo, b gaHH0M cnyHae Ha5nrogaeTca BnuaHue HeKaneHgap-Hofi cucTeMM Ha KaneHgapHyro. KaneHgapHMe Mogu^uKaTM - ^T0 oguH U3 apKux noKa3aTeneM aga^Ta^uu 3auMcTB0BaHHoro uMeHHUKa. Hx ^yHK^uoHupoBaHue e^e pa3 nogTBep^gaeT BMBog o ceMefiHMx ^eHH0CTax u tom, hto uMa - oco5Mfi noKa3aTenb uepapxuu BHyTpu ceMbu u o5^ecTBa.
BepoaTHo, uMeHHo ceMba cTaH0BUTca c ogHofi cTopoHM nno^agKofi gna coxpaHeHua uMeH0BaHufi, BKnroHeHua 3auMCTB0BaHHMx umöh b c^epy pyccKoro cn0B005pa30BaHua, a c gpyrofi cTopoHM, uMeHHo ceMba T0pM03UT BBegeHue B o5opoT 5önbmero KonuHecTBa xpucTuaHCKux nuHHMx umöh. KocBeHHMM nogTBep^geHueM ^T0My cny^uT HanuHue 5onbmoro KonuHecTBa KaneHgapHMx uMeH, 3a^uKcupoBaHHMx B naMaTHUKax nucbMeHHocTu TonbKo oguH pa3 (Abtohom, AKaKHH, AKaTHH, AKencHM, ahhchh, AH^a^, ah^h^oxhh, Apga^HoH, AcK^ennogoT ... Oeogopa, OeogopHT, OeTHHHH u t. g.; Bcero - 39 UMÖH, npuMepHo cegbMaa HacTb aHTp0n0HUMUK0Ha Kapenuu). Pa3yMeeTca, TaKue UMeHa nyHme HeM KaKue-nu5o gpyrue BMnonHanu cBoro 0CH0BHyro ^yHK^uro. B ux eguHUHHocTu mo®ho ycM0TpeTb cno^uBmueca npegnoHTeHua b BM5ope uMeHu, u He TaK0M cunbH0M BnuaHuu ^epKBU Ha nepu^epuu cnaBaHCKoro
Mupa. HHTepecHo, hto eguHUHHMe uMeH0BaHua 0TMeHeHM Ha TeppuTopuu Tex norocT0B KapeAuu, K0T0pMe b 5oAbmefi cTeneHu npuÖAu^eHM ^eHTpaM Pycu (HoBropog, MocKBa). B aHTponoHUMUHecKofi cucTeMe nepu^epufiHMx norocT0B, rge npo^uBaAo b 5oAbmefi HacTu npu5aATuficKo-^uHCKoe HaceAeHue, ynoTpe5AaAucb Hau5oAee HacT0THMe u aganTupoBaHHMe Ha Bcex ypoBHax uMeH0BaHua. mo®ho 3aKAroHUTb, hto HaAUHue npu5aATuficKo-^uHCKofi a3MK0B0fi 30HM 5^IA0 g0n0AHUTeAbH0fi npUHUHofi, no K0T0p0fi UCn0Ab30BaAUCb Hau5oAee ocBoeHHMe b pyccKofi a3MK0B0fi cpege u3yHaeMoro BpeMeHu KaAeHgapHMe uMeHa.
Te30UMeHH0CTb 0Ka3aAacb cAegcTBueM pa3BUTua cTpyKTypM uMeH0BaHua, nepexogy ot gByxK0Mn0HeHTH0fi MogeAu uMeH0BaHua k TpexK0Mn0HeHTH0fi u 5oAee. npu ^T0M TpeTufi K0Mn0HeHT aBAaAca npo3Bu^eM: Oegop BAacoB cmh A^a^Ma (K3nOn 1582/83: 204), OeTKo OHy^peeB Ba^öan (nKOn 1563: 133), OeTbKo BacuAbeB cmh BygMHH (nKBn 1568: 103), HcT0MKa OegopoB ^a^oöa (nKBn 1568: 65), MuTbKa OA^epbeB cmh MapbUHa BoraToro (nKBn 1568: 125), HeHafi, HBaHKo, naTMfi rpuropbeBM geTu HecTepoBa UupoKHx Ko^na-KOB (nKBn 1568: 93) u t. g., uau naTp0HUM0M: fleHuc CeMeH0B cmh HöeflHH-kob (K3nOn 1582: 179), E^umko OegopoB Kocmmhhh (nKOn 1563: 150), 3®gaHKo HCTOMUH BeTomKHH, TpeTbaHKo ^K0BAeB Mnxaö^OBa (nKBn 1568: 69) u T. g. TpexK0Mn0HeHTHaa cucTeMa ÖMAa HacT0AbK0 ^yHK^U0HaAbH0 3aKpe-nAeHa b cucTeMe uMeH0BaHua k XVII BeKy, hto noBAuaAa u Ha 3anagHoeBponefi-CKyro, Hamegmyro 0Tpa®eHue b goKyMeHTax, HanucaHHMx Ha mBegcK0M a3MKe, cp. B no3eMeAbHofi KHure KeKcroAbMCKoro AeHa 1637 r. npegcTaBAeHM: MaTTM ^aBpuH ^aTUKa / Mati Laurinpoika Latik (483/74), Oaam AHTMeB KapBUHeH / Olli Antinpoika Kurojne (487/78), refiKu AHTMeB KoAMuraAKo / Häjki Antinpoi-ka Kolunhelge (481/72), Oaam Mc^ueB ^y3UKKa / Olli Jussin Lusicka (487/79) u T. g.
CTpyKTypa uMeH0BaHua KaK HeAb3a AyHme 0Tpa®aeT ^po^eccM a3MK0B0fi UHTep^epeH^uu. HMeroTca b Bugy TaK Ha3MBaeMMe «ru5pugHMe uMeH0BaHua», Korga b cTpyKTypHofi ^opMyAe coeguHaroTca pa3HocucTeMHMe ^AeMeHTM: ucK0HH0-CAaBaHCKue HeKaAeHgapHMe AUHHMe uMeHa u npo3Bu^a, KaAeHgapHMe pycu^u^upoBaHHMe uMeHa, npu5aATuficK0-^uHCKue uMeHa u 05pa30BaHua ot Hux. npuMepM U3 pyccKoa3MHHMx g0KyMeHT0B: fflofiKyfi KoHaH (refiMaH 1941: 1581: 277); HcT0MKa PeHKyfi (^K^n 1597: 212); HeHafi HBaH0B cmh nepryeB (refiMaH 1941: 1572: 221); Oeo^aHKo KeAac (K3nOn 1582/83: 96) u t. g.
B goKyMeHTax KeKcroAbMCKoro AeHa TaK^e npegcTaBAeH pa3H0a3MK0B0fi cuHTe3, 0Tpa®eHHMfi B cTpyKType uMeH0BaHua: nepBymKa KoBKynaeB / Pärwoi Koukupää (461/50); MuxefiKo rapa / Mikejko Härä (463/52); Ahtm ^0nuH0B / Anti Loginof (622/255); napTroAu na^yeB, 5o5^iAb / Bärtell Päsuef, bobell (733/355); naBofiKo PoxnoeB, 5o5^iAb / Pawo Rochwanien, bobell (560/161); na-Bo ^aTMm, 5o5MAb / Pawo Rosalyn, bobell (644/210) u t. g.). npu ^T0M uckoh-Ho pyccKoe uMa uau npo3Bu^e u pycu^u^upoBaHHoe KaAeHgapHoe uMa Ha^e
«npuHuMaroT» 3auMCTB0BaHHMfi KOMnoHeHT uMeHOBaHua, hto aBnaeTca cBuge-TenbCTBOM He TonbKo TecHMx KOHTaKTOB pyccKux u npu5anT0-^uHH0B, ho u to-ro, HTO pyccKoe co3HaHue oKa3anocb 5onee otkpmtmmu b nnaHe 3auMCTB0BaHua, Hau5onee roTOBMM u TepnuMMM k npuHaTuro ^aKTOB gpyrux KynbTyp, ux aKTuB-HOMy nepeocMMcneHuro.
HMeHa npu5anTuficKo-^uHCKoro npoucxo:geHua u K0HCTpyK^uu, co-gep:a^ue ux, 3a^uKcupoBaHHMe b pyccKoa3MHHMx goKyMeHTax Kape-nuu, - c^e^u^UHecKaa HacTb pyccKoro oHOMacTuKOHa, goKa3MBaro^aa, HTO «cTepunbHo HucToe (5eccy5cTpaTHoe) ^THUHecKoe npocTpaHCTBo -ucKnroHuTenbHoe u coMHuTenbHoe aBneHue» (Tpy5aHeB 1982: 14). HcTopua Hapoga He npoTeKaeT u3onupoBaHo, OHa pa3BuBaeTca bo B3auMogeficTBuu ero c gpyruMu HapogaMu.
KaneHgapHMM nuHHMM uMeHaM b nepu^epufiHOM peruoHe npuHagne:uT o5mupHoe ^yHK^uoHanbHoe npocTpaHCTBo, o5ycnoBneHHoe u3MeHeHueM Kynb-TypHMx ^eHH0CTefi B co3HaHuu Hapoga. ^T0 o5^epyccKufi ^po^ecc. OgHaKo Ha5nrogaeTca y30CTb penepTyapa Hau5onee 3HaHuMMx uMeH, hto o5ycnoBneHo ^TH0a3MK0BMM BnuaHueM - HanuHueM npu5anTuficKo-^uHCKofi a3MK0B0fi 30-HM. Te30uMeHH0CTb BneKna 3a co5ofi pa3BuTue cTpyKTypM uMeHOBaHua, ^op-MupoBaHua «ruöpugHMx» Mogenefi u, KaK cnegcTBue, coxpaHeHua u pa3BuTua npo3Bu^Hofi cucTeMM, ucnonb3OBaHua b KaHecTBe KOMnoHeHTa uMeHOBaHufi c npu5anTuficKo-^uHCKofi ocHOBofi, naTpoHuMOB - np005pa30B 5ygy^ux pyccKux ^aMunufi.
4 HTaK, uMa co5cTBeHHoe - ocoÖMfi aHTpo^o^eHTpuHecKufi MapKep, no3Bonaro-^ufi B^iaBuTb ^OpMupOBaHue ^eHH0CTHMX OpueHTupOB, xapaKTepHMx KaK OT-genbHOMy HenoBeKy, - npegcTaBuTenro onpegeneHHoro ^TH0ca (Ha^uu), TaK u ^enoMy KonneKTuBy. B onpegeneHuu cucTeMM ^eHH0CTefi Heo5xoguMo yHuTM-BaTb 0C05eHH0CTu peruoHanbHofi KapTuHM Mupa, oco5oro HneHeHua geHOTaTuB-Horo npocTpaHCTBa, Ha KOTopoe BnuaeT reorpa^uHecKoe nono:eHue, KOHTaKTM c gpyruMu HapogaMu. HMa co5cTBeHHoe - KynbTypHMfi MapKep, no3Bonaro^ufi yBugeTb caMoÖMTHMfi ucTopuHecKufi o5pa3 ^^oxu u ^opMupoBaHue hobmx mo-genefi :u3hu.
^HTEPATyPA H HCTOHHHKH
A3apx 1981 = ro. C. Asapx, flaHHMe oHOMacTuKu KaK uctohhuk ucTopuHecKofi guaneKTonoruu (Ha MaTepuane pyccK. umchhofo cn0B005pa30BaHua), b: 06^ecMaeMHCKuü MumeucmuHecKuü am-Mac: MamepuaMU u uccMedoeaHuM: c6. cmameü 1979, otb. peg. B. A. Hmxob - P. H. ABaHecoB, MocKBa: HayKa, 1981, 221-243. AOC = ApxaHzeMbcKuü o6MacmHoü cMoeapb 2, MocKBa: Mry, 1982.
AnpecflH 1995 = ro. fl. AnpecaH, O5pa3 HenoBeKa no gaHHMM a3MKa: nonMTKa cucTeMHoro onuca-
Hua, b: Bonpocu MsuKosHaHuM, 1995, ^ 1, 37-67. ApyTMHOBa 1999 = H. fl. ApyxroHOBa, Hsmk u Mup ueMoeeKa, MocKBa:	pyccKofi KynbTypM, 1999.
ACM = ÄKmw c0^uaMbH0-^K0H0Mu^ecK0Ü ucmopuu Ceeepa Poccuu KOH^a XV-XVI e.: üKmw Co-Moee^Ko^o MOHacmmpM, 1572-1584 ^^., AH CCCP, hh-t HCTopHH CCCP, HeHHHpp. oTg-HHe, cocT. H. 3. nH5ep3OH, HeHHHrpag: HayKa, HeHHHrp. oTg-HHe, 1990.
EipM^a 1966 = M. B. BipMna, EeMapycKan aHmpanaHiMin: yMacHue iMeHU, iMeHm-MMHymKi, iMeHU na 6a^bKy, npo3emHM, MiHCK: HaByKa i T3xHiKa, 1966.
EipM^a 1969 = M. B. BipMna, EeMapycKan aHmpanaHiMin: npo3emHU, ymeopaHWM ad aneMMmuy-Haü MeKciKi, MiHCK: HaByKa i TaxHiKa, 1969.
EoraneBa 2009 = M. B. BoraHeBa, Bo3mo®hocth MeToga peK0HCTpyK^HH b HCTopHKo-ncKCHKono-FHHecKOM HCcnegoBaHHH, b: BecmHUK ^epMCKo^o yHueepcumema: poccuücKaM u 3apy6e^HaM
^UM0M0^UM, 2009, ^ 3, 42-51.
EoHfla^eTOB 1983 = B. fl. BoHganeTOB, PyccKaM oHOMacmuKa: yHe6. noco6ue ömm cmydeHmoe ned. uH-moB, MocKBa: HpocBe^eHHe, 1983.
Bem6HUKafl 1997 = A. A. Be®5H^Kaa, m3wk - KyMbmypa - no3HaHue, MocKBa: PyccKue cnoBapH, 1997.
BeHflHHa 2002 = T. H. BcHgHHa, CpeÖHeeeKoeuä neMoeeK b 3epKaMe cmapocMaeMHCKo^o M3UKa, MocKBa: HHgpHK, 2002.
Bo^kob 1974 = C. C. BonKOB, MeKcuKa pyccKux HeMo6umHUx XVII eeKa: ^opMyMMp, mpa^u^uoHHue ^muKemHwe u cmuMeeue cpedcmea, HeHHHrpag: H3g-B0 HeHHHrpagcKoro yHHBepcHTCTa, 1974.
faHmuHa 2001 = H. M. raH^HHa, HoKanbHMe aHTponoHHMM KaK hctohhhk peK0HCTpyK^HH anen-naTHBHOH ncKCHKH, b: npo6MeMU duHaMUKu cpeÖHepyccKux ^oeopoe: KOMMeKmueHaM M0H0^pa-^UM, TBepb, 2001, 144-167.
PeHMaH 1941 = MamepuaMu no ucmopuu KapeMuu XII-XVII eeKoe, nog. peg. B. r. reHMaH, He-Tpo3aBogcK, 1941.
fypeBHH 1984 = A. rypcBHH, Kame^opuu cpeÖHeeeKoeoü KyMbmypu, MocKBa: HcKyccTBo, 1984.
fla^b = B. H. flanb, ToMKoeuü cMoeapb :^ueo^o eeMUKopyccKo^o M3UKa 1-4, MocKBa: PyccKHH a3MK, 1981-1982.
fleMHyK 1988 = M. O. .flcMHyK, CMoe'MHCbKi aemoxmoHHi oco6oei SMacHi iMeHa b no6ymi yKpa^H^ie XIV-XVII cm., Khcb: HayKOBa gyMKa, 1988.
flepnruH 1985 = B. fleparHH, OHOMacTHHecKHH MaTepHan ccBcpHo-pyccKHx naMaTHHKOB nHCb-MCHHOCTH XVI-XVII BB. KaK ucTopuKo-ncKcuKonoruHCcKUH UCTOHHUK, B: TonoHuMuM ypaMa u Cesepa esponeücKoü uacmu CCCP, CBepgnoBCK, 1985, 28-33.
flKnn 1597 = flo3opHaa KHura HoncKux norocTOB 1597 r., b: HcmopuM KapeMuu XVI-XVII bb. b doKyMeHmax = Asiakirjoja Karjalan Historiasta 1500- ja 1600-luvuilta 1, nogroT. K neH. H. A. HepHaKOBa - r. M. KoBaneHKo - B. CanoxeHMo, nog peg. A. H. KonaHeBa - A. r. MaHbKOBa, neTpo3aBogcK: Ho3Hcyy, 1987, 186-233.
^e^e3HflK 1969 = H. M. ®ene3HaK, OuepK cep6oxopBamcKo^o aHmponoHUMU^ecKo^o cMoBoo6pa-3oBaHuM: cy^^uKcaMbHaM cucmeMa cep6oxopBamcKoü aHmponoHuMuu XII-XV bb., Kucb: Ha-yKoBa gyMKa, 1969.
3aHueBa - My^^OHeH 2007 = H. r. 3aH^eBa - M. H. MynnoHeH, HosuupyccKo-senccKuu cMosapb, neTpo3aBogcK: HepuoguKa, 2007.
3aKa3HHKOBa 1979 = T. A. 3aKa3HHK0Ba, PyccKaM aHmponoHumuM XVI-XVII bb. (Ha MamepuaMe na-MMmHuKos öeMosoü nucbMeHHocmu), ABTope^epaT. guc. ... KaHg. ^unon. HayK, MocKBa, 1979.
MBaHOBa 2006 = E. H. HBaHOBa, HMeHa co6cmBeHHue bMoHacmupcKou öeMosoü nucbMeHHocmu EeMo-3epbM KOH^a XIV-XVbb., ABTope^epaT guc. ... KaHg. ^unon. HayK, Bonorga, 2006.
Kapay^OB 1987 = ro. H. KapaynoB, PyccKuü m3wk u M3WKoBaM MuuHocmb, MocKBa: HayKa, 1987.
KapT. CPrK = KapmomeKa «CMosapM pyccKux ^oBopoB KapeMuu u conpedeMbHUx o6Macmeü», Me^Ka-^egpanbHMH cnoBapHMH KaöuHeT, OunonoruHecKUH ^aKynbTCT, CanKT-HeTepeyprcKUH rocygap-CTBeHHMH yHUBepCUTeT.
K3non 1582/83 = ^HC^0Baa KHura 3a0He®cK0H nonoBUHM 050He®cK0H naTUHM 1582/83 rr., b: HcmopuM KapeMuu XVI-XVII bb. b doKyMeHmax = Asiakirjoja Karjalan Historiasta 1500- ja 1600-luvuilta 3, nogroT. k neH. u peg. H. A. HepHaKOBOH - K. KaTaana, neTpo3aBogcK: Ho3Hcyy, 1993, 35-341.
Ko^ecoB 1986 = B. B. KonecoB, Mup ueMoseKa b cMose flpesHeü Pycu, HeHUHppag: H3g-B0 HeHUHppag-cKoro yH-Ta, 1986.
KoM^eBa 2004 = H. B. KoMneBa, AumponouuMUM eono^o^cKux naMMmuuKoe o^u^uaMbHO-^enoeoü
nucbMeHHocmu KOH^a XVI-XVIIee., flHccepTa^Ha ... KaHg. ^Hnon. HayK, Bonorga, 2004. KropmyHOBa 1994 = H. A. KropmyH0Ba, CnasMHcKaM aHmponoHumuM Kapenuu XV-XVII ee. e ceMsu c peKOHcmpyK^ueü neKcuKu ^oHa^uoHanbHo^o nepuoda, flHCcepTa^Ha ... KaHg. ^Hnon. HayK, Bonorga, 1994.
KropmyHOBa 2012 = H. A. KropmyH0Ba, HeKaneHgapHMe nHHHMe HMeHa h hx kofhhthbhmh noTeH-^Han B cpegHeBeK0B0M perH0HantH0M 0H0MacTHK0He, b: BecmHuK CaHKm-^emep6yp^cKo^o yHueepcumema, cepHa 9: ^unono^UM - eocmoKoeedeHue - ^ypHanucmuKa, 2012, 3, 103-108. MaMOHTOBa 1988 = H. H. MaM0HT0Ba, KapentcKaa u BenccKaa aHTponoHUMua Ha c0BpeMeHH0M
3Tane, OHomacmuKa - munono^uM - cmpamu^pa^uM, MocKBa: HayKa, 1988, 221-228. MAC = Cnoeapb pyccKo^o MjwKa 1-4, AH CCCP, Hh-t pyc. as., nog peg. A. n. EBreHteBofi, MocKBa, 1981-1984.
Mac^OBa 2007 = B. A. MacnoBa, Homo lingualis e Kynbmype, MocKBa: rHosuc, 2007. Me^epcKHH 1963 = H. A. Me^epcKufi, K usyHCHuro pyccKux HapogHMx roBopoB Ha TeppuTo-puH KapentcKofi ACCP, b: yn. san. KapenbCKo^o neduHcmumyma 13, HeTposaBogcK, 1963, 113-126.
Mro^^ep 1948 = KapenuM e XVII eeKe: cö. dowymeHmoe, coct. P. E. Mronnep, nog peg. A. H. Ah-
gpeeBa, HexposaBogcK, 1948. Hukohob 1988 = B. A Hhkohob, ^eo^pa^uM ^amunuü, MocKBa: HayKa, 1988. naB^OB-Cu^bBaHCKHH 1924 = H. n. naBnoB-CuntBaHcKufi, Oeodanusm e ffpeeHeü Pycu, Cn5, 1924.
nKBn 1568 = ^HC^0BMe KHuru BogcKofi naTUHM 1568 r., b: HcmopuM Kapenuu XVI-XVII ee. e doKymeHmax = Asiakirjoja Karjalan Historiasta 1500- ja 1600-luvuilta 1, nogroT. K neH. H. A. HepHaK0Ba - r. M. KoBaneHKo - B. CanoxefiMo, nog peg. A. H. KonaHeBa - A. r. MaHtK0Ba, HerposaBogcK: Ho3Hcyy, 1987, 52-178. nKKH 1637 = HoseMentHaa KHura KeKcrontMcKoro neHa 1637 r., b: HcmopuM Kapenuu XVI-XVII ee. e doKymeHmax = Asiakirjoja Karjalan Historiasta 1500- ja 1600-luvuilta 2, nogroT. K neH. u peg. H. A. HepHaK0B0H - K. KaTaana, HerposaBogcK: Ho3Hcyy, 1991. nKOn 1496 = ^uc^oewe KHu^u OöoHe^cKoü nMmuHw 1496 u 1563 , nogroT. K neH. A. M. AHgpu-
ameB, nog peg. M. H. HoKpoBcKoro, HeHUHrpag, 1930. nKOn 1563 = ^uc^oewe KHu^u OöoHe^cKoü nMmuHw 1496 u 1563 nogroT. K neH. A. M. AHgpu-
ameB, nog peg. M. H. HoKpoBcKoro, HeHUHrpag, 1930. nO^flKOBa 2007 = E. H. HonaKoBa, Cnoeapb umeH ^umeneü ^epMCKo^o KpaM XVI-XVIII eeKoe,
nepMt: Hsg. goM EMBant^eBa, 2007. nOnOBa 2002 = H. H. HonoBa, nepenucHaM KHU^a Bono^^u 1711 ^o^a KaK ^aHp u nuH^eucmu^e-
ckuü ucmonHuK, ABTope^epaT guc. ... KaHg. ^unon. HayK, Bonorga, 2002. ny^bKHH u Ap. 1999 = M. B. HyntKUH - O. A. 3axapoBa - A. ro. ®yK0B, npaeocnaeue e Kapenuu
(XV-nepeaM mpemb XXe.), MocKBa: KpyrnMH rog, 1999. CBfl = M. H. 3aH^eBa - M. H. MynnoHeH, Cnoeapb eenccKo^o M3UKa, HeHUHrpag: HayKa, 1972. Cepe6peHHHKOB 1973 = Oö^ee MSUKosHaHue: memodrn nuH^eucmu^ecKUx uccneöoeaHuü, otb. peg.
E. A. Cepe5peHHHK0B, MocKBa: HayKa, 1973. Cepe6peHHHKOB 1988 = E. A. Cepe5peHHHK0B, Ponb ^enoee^ecKo^o ^aKmopa e MjwKe: msmk u
mrnmneHue, MocKBa: HayKa, 1988. CflPA XI-XVII = Cnoeapb pyccKo^o MsuKa XI-XVII ee. 1-28-, MocKBa, 1975-2008-. CMO^bHHKOB 1996 = C. H. CM0ntHHK0B, AHmponoHumunecKaM cucmema BepxHe^o nodeuHbM (Ha mamepuane namMmHuKoe mecmHoü öenoeoü nucbmeHHocmu), ABTope^epaT guc. ... KaHg. ^u-non. HayK, Bonorga, 1996. COC = ConocmaeumenbHo-oHOMacuono^u^ecKUü cnoeapb öuaneKmoe KapenbCKo^o, eenccKo^o, caam-
cKo^o MsuKoe, nog peg. ro. C. EnuceeBa - H. r. 3aH^eB0H, HerposaBogcK, 2007. CPrK = Cnoeapb pyccKux ^oeopoe Kapenuu u conpedenbHrnx oönacmeü 1-6, CaHKT-Herepöypr: Hs-
gaTentcTBo C.-Herepö. yH-Ta, 1994-2005. Cpe3HeBCKHH = H. H. CpesHeBcKufi, Mamepuanw dnM cnoeapM ^peeHepyccKO^o MSUKa no nucbmeH-hmm namMmHuKam 3, CaHKT-Herepöypr, 1912 (penpuHTHoe usgaHue: MocKBa: KHura, 1989).
CPHr = Cnoeapb pyccKux HapoÖHMx zoeopoe 1-43-, CaHKT-neTep5ypr: HayKa, 1965-2010-.
CTenaHOB 2001 = ro. C. CTenaHOB, KoHcmaHmm: cnoeapb pyccKoü Kynbmypm: onmm uccnedoea-HUM, MocKBa: AKageM. HpocKT, 2001.
CTpoKUHa nycT. = K. A. floKyHaeB-BacKOB, «CTpoKHHa nycTMHa» h ee HepHe^M: onMT Hccne-goBaHHa ®H3HH MOHamecTByro^HX, b: MseecmuM oö^ecmea usyueHUM OnoHe^Koü zyöepHUu (neTpo3aBogcK), 1914, ^ 4, 17-32.
Te^ufl 1988 = B. H. Tenua, MeTa$opH3a^Ha h ee ponb b C03gaHHH a3MK0B0H KapTHHM Mupa, b: Ponb HenoeenecKozo ^aKmopa e MSUKe: msuk u KapmuHa Mupa, MocKBa: HayKa, 1988, 173-204.
TonopoB 1995-1998 = B. H. TonopoB, Cenmocmb u cenmue e pyccKoü dyxosHoü Kynbmype 1: nepewü eeK xpucmuaHcmea Ha Pycu; 2: mpu eeKa xpucmuaHcKoü Pycu (XII-XIVee.), MocKBa: fflK. «^3MKH pyc. KynbTypM», 1995-1998.
Tpy6aHeB 1968 = O. H. Tpy5aHeB, H3 MaTepuanoB gna 3THMonorHHecKoro cnoBapa ^aMunufi Poc-CHH (PyccKHe ^aMHnuH h ^aMunuH, ÖMTyro^ue b PoccHu), ^muMono^uM 1966: npoöneMu nuHzeozeozpa^uu u Me^^MsmKoemx KoHmaKmoe, MocKBa: HayKa, 1968, 3-53.
Tpy6aHeB 1982 = O. H. TpyöaHeB, ^3MK03HaHHe h 3THoreHe3 cnaBaH: gpeBHue cnaBaHe no gaH-HMM 3THMonorHH H OHOMacTHKH, B: Bonpocw MswKosHaHuM 1982, ^ 4, 10-26.
ypMCOH 2003 = E. B. YpMCOH, npoöneMW uccnedoeaHun MSWKoeoü KapmuHW Mupa: aHanozuM e ceMaHmuKe, MocKBa: ^3mkh cnaBaHCKofi KynbTypM, 2003.
OacMep = M. OacMep, ^muMono^uHecKuü cnoeapb pyccKozo M3UKa 1-4, nep. c HeM. H gon. O. H. TpyöaHeBa, 2-e H3g., MocKBa: Hporpecc, 1986-1987.
Xyflam 1977 = M. H. Xygam, 3 icmopii yKpaiucbKoi aHmponoHiMii, Khib: HayKOBa gyMKa, 1977.
HaHKHHa 1998 = ro. H. HafiKUHa, BonozodcKue ^aMunuu: ^muMono^u^ecKUü cnoeapb, Bonorga, 1995.
HaHKHHa 1991 = ro. H. HafiKUHa, HpoöneMM peK0HCTpyK^HH neKCHKH CTapopyccKoro a3MKa Ha MecTHOM OHOMacTHHecKOM MaTepuane nucbMeHHMX hctohhhkob XVI-XVII bb., b: Hcmopun pyccKozo cnoea: npoöneMU HOMUHa^uu u ceMaHmuKu, Bonorga, 1991, 40-54.
HyHKa 1970 = n. n. HyHKa, ÄHmponoHiMin 3aKapnammM (ecmyn ma iMeHa): KoHcneKm neK^iü, y^Fopog: BHgaBHH^TB0 Y^ropogcbKoro yHiBepcHTery, 1970.
WacKO^bCKHH 1978 = H. n. fflacKonbCKHH, Eopböa Pycu npomue KpecmoHocHoü azpeccuu Ha öepezax EanmuKu e XII-XIII ee., HeHHHrpag, 1978, 16.
^Me^eB 2002 = A. fl. fflMeneB, PyccKaM MswKoeaM Modenb Mupa, MocKBa: ^3mkh cnaBaHCKofi KynbTypM, 2002.
^CCfl = ^muMono^UHecKUü cnoeapb cnaeMHcKux M3UKoe: npacnaeMHcKuü neKcuHecKuü ^ohö 1-38-, nog peg. O. H. TpyöaHeBa, MocKBa: HayKa, 1974-2012-.
povzetek - summary
Vrednostni orientirji ruskega človeka skoz lastnoimensko prizmo (po gradivu regionalne antroponimije 15.-17. stoletja)
Antroponimi mimo kompleksa lingvistične informacije, določene s posebnim statusom onimov v jezikovnem sistemu, posredujejo v paradigmi sodobnih raziskav tudi spozna-vo duhovnega sveta poimenovavca in poimenovanca, hkrati pa so vir vednosti o kulturnem in družbenem sobesedilu dobe. Regionalni antroposistemi to vednost specifično odražajo tako, da ne vsebujejo le onomastičnih, lingvističnih, etnolingvističnih univer-zalij, lastnih jezikovni skupnosti, ampak odražajo tudi značilne momente take vednosti, določene z zemljepisnim položajem regije, z njenim družbeno-gospodarskim pomenom v stari in sodobni Rusiji, s posebnostmi stikov z drugimi ljudstvi, njihovo vero itn. V tem smislu je antroponimija srednjeveške Karelije posebno važna, ker je bila in ostaja polietnični prostor in ker tam stiki slovanskega in neslovanskega življa v onomastičnem sistemu nahajajo samosvoj lom. Tako se v regijah, podobnih Kareliji 15.-17. stoletja,
razvija izkušnja prilagajanja drugim kulturam, drugim predstavam vrednostnega sistema. Včasih je prav antroponimija tisti člen, ki omogoča privrnitev manjkajočih členov te vednosti.
Value Reference Points for Russian People Viewed through Proper Names (Based on Regional Anthroponymy from the Fifteenth to Seventeenth Centuries)
In addition to the complex of linguistic information resulting from the special status of onyms in a language system, anthroponyms transmit the cognition of the inner world of the person named and the owner of the name into the modern research paradigm, and they are also a source of information about the cultural and social context of an epoch. Regional anthroponym systems reflect this knowledge in particular because they not only contain special onomastic, linguistic, and ethnolinguistic universals specific to the language system, but also reflect the characteristic moments of such knowledge due to the geographical position of the region, its social and economic importance in the history of ancient and modern Russia, contacts with other people and their beliefs, and other characteristics. In this sense, the anthroponymy of medieval Karelia is of special interest because this has been a multiethnic area since ancient times, and therefore contact between the Slavic and non-Slavic population was specially reflected in the onomastic system. Thus, the experience of adapting to other cultures and other ideas in the value system of regions similar to Karelia between the fifteenth to seventeenth centuries is developed. Sometimes anthroponymy is the only link that allows reconstruction of missing links for such knowledge.
OCENE IN POROČILA
I
Irena Stramljič Breznik
Kolektivna monografija o glasbenih motivih v frazeologiji
COBiss: 1.19
Frazeologicke študie VI: hudobne mot^vy vo frazeologii, ur. Maria Dobr^kovä, Bratislava: Univerzita Komenskeho, 2014, 372 str.
0
Kot ugotavlja urednica zbornika Maria Dobr^kovä, ni kulture ali civilizacije brez jezikovnih in glasbenih izraznih sredstev, zlasti slednja pa so bodisi v obliki človekovih glasov ali glasov, izvabljenih iz primitivnih instrumentov, spremljali družbene rituale. Po nekaterih antropoloških teorijah naj bi se iz njih celo razvil jezik. Še več: sodobni psiholingvistični eksperimenti potrjujejo, da glasbo in jezik uravnavata ista dela človekovih možganov.
Glasba je imela in ima pomemben vpliv na razvoj kreativnega mišljenja, tudi koncepti s področja glasbe pronicajo v jezik in se odražajo v frazeološki sliki sveta. Zato ni naključje, da je bila osrednja tema znanstvene konference, ki je potekala v Bratislavi 26. in 27. septembra 2014, posvečena glasbi in njenim prvinam v frazeologiji slovanskih in neslovanskih jezikov. Da gre za izjemno aktualno temo, ki je sprožila veliko različnih raziskovalnih pristopov, kaže tudi 34 udeležencev iz 11 držav (Belorusija, Bolgarija, Češka, Hrvaška, Latvija, Madžarska, Poljska, Rusija, Slovaška, Slovenija in Srbija).
Monografija je bila na pobudo Slovaške frazeološke komisije pri Mednarodnem komiteju slavistov posvečena 60-letnici slovaškega frazeologa Petra Durča, ki je hkrati tudi aktiven član evropskega frazeološkega združenja EUROPHRAS.
Prispevki sledijo dvema tematskima sklopoma. Opazno število udeležencev se je glasbeni motiviki približalo s kontrastivnega vidika.
Tako je v tem sklopu in v zborniku sploh osrednje mesto pripadlo uglednemu frazeologu Valeriju Mokijenku (Rusija), ki je predstavil bogat slovanski inventar frazemov in pregovorov s sestavino violina v ruščini, beloruščini, poljščini, češčini
1
in slovaščini ter ob frazemih igrati prvo violino in igrati drugo violino predstavil kulturne in zgodovinske specifičnosti posameznih narodov.
Luiza Bajramova (Rusija) je predstavila glasbene motive v frazemih in citatih iz pesmi kot odraz duševnega stanja človeka. Posebno pozornost je namenila tistim citatom, ki vsebujejo pozitivno vrednotenje, in pri tem upoštevala še njihovo etimološko razsežnost, ki je dodatno prispevala k aksiološki osvetlitvi.
O etnokulturnem statusu ljudskih aerofonov (glasbil, pri katerih zvok nastane s tresenjem zraka v cevi), ki v frazeologiji kažejo položaj človeka v družbi, njegov pogled, tipične lastnosti in odnos do dela in morale, je pisala Maria Dobr^kovä (Slovaška). Tudi s prevodoslovnega vidika je primerjala bolgarske frazeme s sestavinami gauda, kaval in svirka ter slovaška frazema odišiel s pišfalkou a vrätil sa s pišfalkou, ki odražajo spoznavno, vrednotenjsko in diskurzivno raven, do katere sta bolgarska in slovaška jezikovna skupnost dospeli z reflektiranjem konkretnih življenjskih položajev, povezanih z vokalno-instrumentalnimi pojavi.
Frazeme s sestavinami zvon, boben in gajde je v srbskem in slovaškem jeziku primerjala Vesna Dordevic (Srbija) in ugotovila, da absolutnih ustreznikov v opazovanem korpusu frazemov ni. Srbski frazemi s sestavino boben imajo le delne ustreznike (enaka sta le motivacija in pomen) v slovaškem jeziku, medtem ko za frazeme s sestavino zvon in gajde obstajajo v slovaščini samo semantični ustrezniki.
Miroslav Dudok (Slovaška) je hrvaške in srbske frazeme s sestavino gusle predstavil z vidika intertekstualnosti in ugotovil, da v slovaščini za dani primer ne obstajajo frazeološki ustrezniki, ker realija ne obstaja, zato tudi ni razmer za medbesedilno rabo, kot ji je mogoče slediti v drugih južnoslovanskih jezikih.
Željka Fink (Hrvaška) je predstavila frazeme s sestavino ton v hrvaščini in ruščini. V uvodu je izpostavila več možnosti za nastajanje frazemov kot odraza realne slike iz narave, zgodovinskih dogodkov ali vrste človekovega delovanja. Kot posebno skupino je izpostavila tudi frazeme, povezane s posameznimi oblikami umetnosti, posebej glasbene. Na podlagi analize frazemov s sestavino ton ugotavlja, da je frazem dati/dajati ton (čemu) zaradi pojavnosti v drugih jezikih praktično evropeizem, pri antonimnem paru zvišati ton - znižati ton pa prihaja tudi do sestavinskih zamenjav s sestavino glas.
Zanimiv zorni kot raziskovanja je ubrala Märia Koškova (Slovaška), saj je predstavila neglasbenost glasbenih motivov v slovaški in bolgarski frazeologiji in ugotovila, da je v njih zakodirana večinoma negativna konotacija.
Zuzana Kovačova (Slovaška) je s primerjavo slovaških in španskih frazemov s sestavinama peti in plesati potrdila, da je naše razumevanje v veliki meri metaforično, saj je primerjava enakih sestavin v dveh tipološko različnih jezikih potrdila pomenske in konotativne podobnosti.
Primerjavo čeških, hrvaških, srbskih in bolgarskih frazemov z motivi glasbe, ki vsebujejo številske sestavine (prvni (druhe, treti) housle in deveta rupa na
svirali, deveta dupka na kavali), je s formalnega in pomenskega vidika predstavil Pavel Krejč^ (Češka).
Kristina Menyhart (Madžarska) s primerjavo bolgarskih in madžarskih frazemov, v katerih je sestavina glasbilo, potrjuje znano dejstvo, da se v frazeologiji odražajo kulturne razlike. V bolgarskih frazemih se pojavljajo tradicionalna bolgarska glasbila, kot so dude, boben in flavta, v madžarskih pa poleg dud in bobna še violina.
Glasbila v nemških in slovaških svetopisemskih besedilih so zanimala Juraja Glovna (Slovaška), zato je primerjal njihove sestavine v frazemih obeh jezikov.
Glasbene metafore v beloruski in srbski frazeologiji je sopostavila Svetlana Goljak (Srbija) in opazila naslednje preslikave: (1) petje, glasba = radost, harmonija; (2) petje, igranje na instrument = govorjenje (praviloma negativno); (3) igranje na instrument, ples = položaj, status v določeni ureditvi. Leksemi in frazemi tako odražajo univerzalno percepcijo glasbe v evropski kulturni dediščini.
Predstaviti svet glasbe v hrvaški in nemški frazeologiji je bil izziv tudi za Majo Opašič (Hrvaška). Izdelala je podrobno tipologijo tovrstnih frazemov, tako da so v posameznih tipih: (a) popolni ustrezniki, saj se ujemajo v sestavinah, frazeološki sliki in pomenu frazema v obeh jezikih; (b) delno prekrivni le pri leksemskih sestavinah; (c) različne sestavine in različne frazemske slike; (č) formalno podobne, vendar pomensko različne enote, in (d) specifični frazemi vsakega jezika kot odraz kulture.
Veliko prekrivnost v konceptih o stereotipih, povezanih s pesmijo in plesom v slovaškem in srbskem jeziku, je odkrila Stefana Paunovič Rodič (Srbija).
Jezikovni sliki sveta ruskega in latvijskega jezika, ki se kaže v frazemih z glasbenimi motivi v obeh jezikih, je primerjala Tatjana Stojkova (Latvija) in ugotovila, da latvijski frazemi v večji meri odražajo nacionalno sliko sveta, ki je bližja ljudskemu slovstvu.
Milina Sv^tkovä (Slovaška) ugotavlja, da je zvok temeljni motivacijski vzvod za frazeme s sestavino zvon v hrvaških in slovaških frazemih, saj je tesno povezan z različnimi funkcijami obveščanja.
Frazeološke enote z leksemi iz sveta glasbe je v treh genetično različnih jezikih (poljskem, angleškem in italijanskem) raziskala Joanna Szerszunowicz (Poljska) in ugotovila, da je med popolnimi, delnimi, vzporednimi in ničtimi ustrezniki najbogatejša skupina vzporednih, ki temeljijo na konceptualizaciji metaforičnih pomenov.
Ivana Vidovič Bolt (Hrvaška) je na primeru hrvaških in poljskih frazemov z živalsko sestavino potrdila, da je ušesu prijetno petje v obeh jezikih povezano s pticami pevkami, neugodno pa z oglašanjem drugih živali, kot so koza, osel, mačka ipd.
Frazeološke vzporednice, povezane z glasbo, je v izbranih slovanskih jezikih predstavil Wlodzimierz Wysoczanski (Poljska), in sicer v treh skupinah: (a) v 2 frazemih, ki vsebujejo sestavino iz tematskega polja glasba; (b) s sestavinami, ki se nanašajo na glasbo; (c) brez sestavin, ki bi se nanašale na glasbo, a o njej govorijo.
Glasbo kot izhodišče za frazeološko konceptualizacijo sveta v angleščini in ruščini j e prikazala Irina Zikova (Rusija) z vidika identičnih in različnih konceptualnih virov v sicer genetično različnih jezikih.
Drugi tematski sklop sestavljajo prispevki, ki frazeološko glasbeno motiviko obravnavajo znotraj enega jezika.
Milada Jankovičova (Slovaška) je raziskovala glasbo s stališča ustreznih dejanj, glasbil, oseb ali poimenovanj skladb in drugih glasbenih terminov kot motivacijskih izhodišč slovaških frazemov. Motivacijsko najbogatejši so frazemi z glagolsko sestavino, ki pomeni ustvarjanje zvokov, pomensko pa je z njimi najpogosteje izraženo vrednotenje človekovega fizičnega videza in njegovih intelektualnih sposobnosti.
Z glasbili v frazemih slovaškega jezika se je ukvarjala še raziskovalka Jana Skladana, vendar z diahronega stališča, in pri tem upoštevala še pragmatično, pomensko in motivacijsko razsežnost obravnavanih poimenovanj za glasbila.
Bolgarski ironični frazemi s sestavinami, povezanimi z glasbo, so pritegnili Danielo Konstantinovo (Bolgarija) s stališča njihovih oblikovnih in stilističnih posebnosti, Elena Krejčova (Češka) pa je spremljala bolgarske frazeme s sestavinama, ki pomenita dve vrsti tolkal (tapan in baraban), in njihove spremembe v sodobni bolgarščini.
Vabljivi naslov Tko to tamo pjeva i kako? Barbare Kovačevič (Hrvaška) odkriva analizo hrvaških frazemov, ki ubesedujejo petje in njegove načine. Prva skupina pomensko tematizira govor, druga skupina, katerih pogosta sestavina je zoonim, pa pozitivno ali negativno pomensko vrednotenje.
Marija Kovšova (Rusija) je predstavila idiome s sestavino igrati.
Sestavina glas s pomenom 'zvok, ki ga daje izvajalec pri petju' po ugotovitvah Erike Kržišnik (Slovenija) vstopa v omejeno količino slovenskih frazemov, v večini drugih frazemov pa se ta sestavina povezuje z drugimi pomeni, tj. najpogosteje s pomenom govorjenja in vedenja oz. poznanosti. Preverjanje po slovenskem korpusnem viru Gigafida pa je potrdilo tudi nekaj slovarsko še neregistriranih frazemov (npr. glas in stas 'pevski (redko igralski) nastop določene osebe', prvi glas (česa) 'najboljši, vodilni pevec', biti na dobrem/slabem glasu 'dobro/slabo peti').
Frazeme s sestavino glasbilo je v ruskih narečjih raziskala Jelena Kuzmina (Rusija). S semantičnega vidika izražajo oceno človeka in s tem njegovo umestitev v svetu.
Interakcija med jezikom in kulturo je osrednja točka prispevka Olge Meščerjakove (Rusija); frazeološke sestavine, povezane z glasom, petjem, pesmijo in plesom se povezujejo s filozofskimi temami eksistence, harmonije in družbenih odnosov, ki so pomembni za rusko kulturo.
Idiomatizacijo glasbenega izražanja v modernih avtorskih beloruskih pesmih in kritikah sta ob posameznih izrazih ter njihovih možnih pomenskih in strukturnih deformacijah predstavili Anastasija Morozova in Natalja Snigirjova (Belorusija).
3 Natalja Šesterkina (Rusija) je odkrila, da so v nemških frazemih s sestavino ples in plesati zakodirane mitološke, antropocentrične, vojaške in somatske prvine.
Kako so v ruskih krilaticah izraženi glasbeni motivi, je raziskala Svetlana Šuležkova (Rusija). Udeleženci konference so imeli edinstveno priložnost spoznati tudi bogastvo in variantnost kašubske frazeologije, še posebej pa nekaj njenih povsem izvirnih frazemov, ki jih je predstavila Kinga Wawrzyniak (Slovaška).
Urednici zbornika Märii Dobr^kovi je uspelo oblikovati odlično kolektivno frazeološko monografijo, ki jo odlikujejo široki metodološki pristopi, raznolika zastopanost jezikov in reprezentativni nabor frazeoloških raziskovalcev, ki so glasbene motive predstavili bodisi v enem ali več jezikih. Monografija je tako ne samo pomembno referenčno delo znotraj slovanske frazeologije, temveč spodbuja tudi nove tematske frazeološke raziskave še za druga področja človekovega umetniškega izražanja.
I
KRUNGSLAV PUŠKAR
POREDBENO ISTRAŽIVANJE RAZLOGÄ ODABIRA
osobnog imena u zagrebu i sofiji
COBlss: 1.19
Johanna Virkkula, First name choices in Zagreb and Sofia, Helsinki: Department of Modern Languages, 2014, 366 str.
Johanna Virkkula (rod. 1974.) finska je znanstvenica čiji su predmet istraživanja, izmedu ostalog, južnoslavenski jezično-kulturni dodiri, posebice oni onomastički, o kojima je objavila pregršt radova. U svojoj se prvoj monografiji pod nazivom First name choices in Zagreb and Sofia (Odabir osobnog imena u Zagrebu i Sofiji)1 iz 2014. godine bavi razlozima nadijevanja imena na temelju istraživanja provedenog u dvama glavnim gradovima, Zagrebu (Hrvatska) i Sofiji (Bugarska), čije je vrijedne rezultate u meduvremenu prikazala na više konferencija i objavila u nekoliko članaka.2 Autoričina se monografija sastoji od šest dijelova: Uvoda (Introduction), Pozadine (Background), Metodologije (Material and methods), Razloga odabira imena (Reasons for name choice). Deset imena (Ten names) i Rasprave (Discussion).
U Uvodu (str. 1-11) se autorica u kratkim crtama dotiče teorijskog okvira i ciljeva svoje studije, naputaka o prijevodu i transliteraciji imena, povjerljivosti podataka ispitanikä, posebnih termina korištenih u studiji, kao i same organizacije studije. Što se tiče teorijskog okvira, autorica ističe kako je on socioonomastički, točnije socioantroponomastički. U svom kratkom osvrtu na početak socioantropo-nomastičke literature i važnije kasnije prinose, autorica navodi i hrvatske i bugar-ske skromne doprinose toj temi. U sklopu teorijskog okvira zanimljiv je koncept društvene intuicije (engl. social intuition) kao izvanjezičnog faktora koji utječe na odabir imena u odredenom društvenom kontekstu (str. 2). Kako säma autorica naglašava, »društvena se intuicija poima kao ono što roditelji smatraju značajnim
Rad je dostupan i na poveznici https://helda.helsink;i.fi/bitstream/handle/10138/135867/ firstnam.pdf (17. 7. 2015.).
Usp. Johanna Virkkula, »Biranje imena djetetu - izricanje identiteta: na primjerima iz Zagreba i Sofije«, Studia Slavica Finlandensia 20 (2003) = Doklady finskoj delegacii na XIII Meždunarodnom s"jezde slavistov, 262-275; Johanna Virkkula, »Obrazovanje i uzrast - kako roditelji biraju ime djetetu?: primjeri iz Zagreba i Sofije«, Studia Slavica Finlandensia 25 (2008) = Doklady finskoj delegacii na XIVMeždunarodnom s"jezde slavistov, 199-210.
1
kod nadijevanja imena«, tj. autorica ističe kako pojedini društveni faktori utječu na odabir imena i kako se razlike u tim društvenim faktorima odražavaju u sämom imenu (str. 3). Kako autorica razlaže kasnije (str. 4), društveni faktori uključuju obiteljsku pozadinu, dob, obrazovanje, spol djeteta, roditeljsku i društvenu percep-ciju rodnih uloga, način na koji se roditelji žele prezentirati u društvu itd. Medu-tim, kako nadodaje, društvena je intuicija »opsežan predmet istraživanja čak i u ovom ograničenom kontekstu pa zato empirijski rezultati ove studije mogu samo skicirati obrise ovog kompleksnog predmeta« (str. 3). Buduci da do ove monografije nije bilo iscrpnih poredbenih studija, ona je još zanimljivija upravo zbog ovog teorijskog okvira na kojem se temelji.
Drugi se dio monografije naziva Pozadina (str. 12-40). U njemu se autorica osvrce na društveno-političku situaciju u Zagrebu i Sofiji u devedesetim godina-ma prošlog stoljeca (str. 12-21), zakonodavnu situaciju u Hrvatskoj i Bugarskoj u pogledu zakona o osobnom imenu (str. 21-34), ali i na onomastičku pozadinu istraživanja osobnih imena (str. 34-41). U svom uistinu iscrpnom i instruktivnom osvrtu na društveno-političku pozadinu Hrvatske i Bugarske, autorica zaključuje kako su devedesete godine bile vrijeme intenzivnih promjena u obje zemlje: napuštanje komunizma, propadanje gospodarstva, smanjenje broja stanovništva, nacionalistički obojeni diskursi zahvatili su i Hrvatsku i Bugarsku. Medutim, premda pokazuju velike sličnosti, ove se dvije zemlje u mnogočemu razlikuju. Primjerice, prema popisu stanovništva iz 2008., Bugarska je gotovo dvostruko veca od Hrvatske (7,2 milijuna), a, prema popisu stanovništva iz 2001., po kon-fesijskom je sastavu vecinski pravoslavna (83%), za razliku od Hrvatske koja je pretežno katoličke vjeroispovijesti (88%).
Analizirajuci hrvatski i bugarski Zakon o osobnom imenu autorica zaključuje kako su oni zapravo »promašaji« jer ne daju sve potrebne informacije o službenim osobnim imenima i o tome kako bi se ona trebala primjenjivati (str. 29). U načelu, hrvatski Zakon o osobnom imenu iz 1992. godine navodi kako dijete može imati najviše dva osobna imena i dva prezimena, dok bugarski Zakon o osobnom imenu iz 1990. ne specificira broj sastavnica osobnoimenske formule koja se sa-stoji od obveznog imena, patronima i prezimena. (Premda su u meduvremenu usvojene promjene i nadopune tih zakona, autorica je analizirala zakone koji su bili na snazi u vrijeme nadijevanja analiziranih imena.) Takoder, dok je u Hrvatskoj odabir osobnog imena slobodan, u Bugarskoj ono ne smije nositi posprdan sadržaj i mora odgovarati dostojanstvu i tradiciji bugarske nacije, iako säm Zakon ne navodi što bi zapravo dostojanstvo i tradicija bugarske nacije podrazumijevali. Za usporedbu, u Hrvatskoj promijenjeno ime ne smije vrijedati i ugrožavati »prava i slobode drugih ljudi, pravni poredak i javni moral« (članak 8.), dok za prvo odabrano ime to očito ne vrijedi. Na kraju ovog poglavlja, autorica zaključuje kako je hrvatski Zakon o osobnom imenu manje restriktivan i koncizniji nego njegov bugarski pandan, u čemu ona vidi vidljiv uzorak prije sämih devedesetih (str. 30). Kako bi dala bolji uvid u čest sadržaj zakonä o osobnom imenu, autorica
na nekoliko sljedecih stranica daje kratke prikaze istih zakona u drugim europskim zemljama.
U poglavlju u kojem se bavi onomastičkom pozadinom, autorica ističe kako svaka zajednica ima svoju tradiciju i pravila koja upucuju na to kako i kada nazvati dijete i tko mu zapravo nadijeva ime. Medutim, autorica uvida kako su u Europi tradicija i pravila u današnje vrijeme manje restriktivni nego prije (str. 34). U svakom slučaju, nadijevanje imena djeci je od velike važnosti za roditelje. Kako autorica navodi, oslanjajuci se na Šimundiceve konstatacije, sa svojim odabirom imena roditelji iskazuju svoje osobne namjere, žele prihvatiti odredene vrijednosti, ideologije, ukuse, političku ili ideološku pripadnost, religijske okvire, prikazati svoju fascinaciju umjetnošcu ili slavnim ljudima itd. (str. 34). Kako su svi ti motivi prisutni prilikom imenovanja, nemoguce je jasno objasniti razloge odabira imena (str. 34-35). Zbog toga, kako analiza razloga odabira pojedinih imena ne bi bila spekulativna ili tendenciozna, potrebno je u istraživanje uključiti metodu upitnika (str. 38). Na sljedecih nekoliko stranica (str. 38-40) autorica prikazuje onomastič-ka istraživanja društvene intuicije temeljene na metodi upitnika, od 1979. godine kada je Kiviniemi proveo prvo takvo istraživanje pa sve do danas, naglašavajuci kako samo rijetki istraživači na kraju svog istraživanja daju primjerak upitnika koji su proveli, a koji može biti od velike koristi drugim istraživačima.
Stoga u sljedecem poglavlju pod nazivom Metodologija (str. 41-74) autorica daje detaljan prikaz metodologije korištene u svom istraživanju. Provedena su dva upitnika s pitanjima otvorenog i zatvorenog tipa u gradskim vrticima dvaju glavnih gradova, jedan u Zagrebu 2001., a drugi u Sofiji 2002. godine, jer je »cilj bio pronaci usporedivo društveno okruženje obitelji sličnih zaposlenja i ekonomske situacije« (str. 43). Sveukupno je u Zagrebu ispunjen 261 upitnik, a u Sofiji 361. Tijekom provodenja istraživanja vecina je vrticke djece (75 %) čija su se imena istraživala bila rodena izmedu 1994. i 2001. godine. Drugim ri-ječima, Virkkuličina je studija istraživala roditeljske razloge davanja odredenih imena nekoliko ili više godina nakon sämog nadijevanja imena, naravno, onako kako su ih se oni mogli sjetiti. Što se tiče ostalih istraživanih stavki, Virkkulu su zanimala imena roditelja i djedova i baka, imena i dob ostale brace i sestara, kao i mjesto rodenja roditelja te informacija o njihovu obrazovanju itd., što su važne informacije koje nam obične matice ne mogu ponuditi. U oba su grada ve-cinu upitnika ispunile majke (69 % u Zagrebu i 61,8 % u Sofiji), dok su 21,5 % upitnika u Zagrebu i 16,6 % upitnika u Sofiji zajedno ispunila oba roditelja, a 7,3 % upitnika u Zagrebu i 14,1 % upitnika u Sofiji ispunili su očevi. U pogledu etničke pripadnosti, 90,7 % majki u Zagrebu bilo je hrvatskog podrijetla, a 93 % majki u Sofiji bugarskog podrijetla, dok je za očeve udio bio nešto manji: 90,3 % očeva u Zagrebu bilo je hrvatskog, a 89,7 % očeva u Sofiji bugarskog podrijetla. Što se tiče obrazovanja, majke su u Zagrebu bile vecinom srednjoškolskog ob-razovanja (44,2 %), a očevi fakultetskog (39,9 %) ili srednjoškolskog (38,4 %), dok su majke u Sofiji vecinom bile fakultetskog obrazovanja (53,9 %), čak više
od očeva (50 %). Uočene su i razlike u pogledu broja djece: u Zagrebu 29,8 % roditelja ima jedno dijete, 50,4 % roditelja ima dvoje djece, 18,2 % troje, a 1,6 % četvero, dok u Sofiji 41,9 % roditelja ima jedno dijete, 49,2 % roditelja ima dvoje djece, 6,1 % troje, 0,3 % petero djece itd.
Glede odabira imena, večinom su roditelji djetetu zajedno odabrali ime (48,4 % u Zagrebu i 63,1 % u Sofiji) ili ga je pak odabrala majka (22,9 % u Zagrebu i 25,7 % u Sofiji). Premda se studija prvenstveno bavila razlozima odabira imena, ona je, naravno, uspjela dobiti uvid i u sama imena, pa su tako medu 141 različitog imena najfrekventnija imena u Zagrebu bila Ana, Ivan i Marko, a u Sofiji su medu 178 imena najfrekventnija bila Aleksandär, Ivan i Martin. Autorica je usporedila imena djece s imenima njihovih roditelja, djedova i baka s obzirom na nastavke i ortografiju. Prema njoj, nastavci -ica, -ka i -ko su tradicionalni nastavci kako u Zagrebu, tako i u Sofiji. Medutim, nastavci -ka (u oba grada) i -ica (samo u Zagrebu) pokazuju manju popularnost kod imena djece nego kod njihovih roditelja te djedova i baka. Autorica se stoga pita je li ta činjenica dio večeg trenda da se ti imenski nastavci u potpunosti odbace ili je to možda samo slučajnost koja se može nazreti u obje zemlje. Ili je ona pak posljedica utjecaja medunarodnih imena na antroponimikon obje zemlje? Premda bismo se mi složili s posljednjom hipotezom, autorica nije ponudila svoj konačan odgovor na svoje pitanje. Što se tiče medunarodnog utjecaja, on se može najbolje uočiti kod ortografije imena, posebice kod brojnih dvoglasa kao što su -ia (Daria), -ea (Matea), -ia- (Diana), -ie- (Daniela), -eo (Leo) itd. koji najviše dolaze do izražaja u zagrebačkom korpusu. Zanimljivo, roditelji su u jednom pitanju otvorenog tipa bili upitani zašto su odabrali pojedino ime, na što je 41,8 % roditelja iz Zagreba odgovorilo da je razlog značenje imena, dok je drugi najfrekventniji odgovor bio medunarodnost imena (23 %). Za usporedbu, u Sofiji je takoder najfrekventniji odgovor bio značenje imena (32,7 %), dok je medunarodnost bila jedan od rijetkih odgovora (3 %). No, kako autorica ispravno ističe, roditelji rijetko imaju samo jedan razlog za nadije-vanje odredenog imena (str. 70).
Četvrto se poglavlje u monografiji stoga bavi Razlozima odabira imena (str. 75-165). Kako autorica navodi, razlozi odabira pojedinog imena mogu se več na-zreti u samom imenu, no prave nam razloge mogu dati jedino roditelji (str. 75). Prije nego što se osvrnula na istražene razloge u svojoj studiji, autorica je uputila čitatelja u tradicionalne načine nadijevanja imena. Jedan od tradicionalnih načina jest nadijevanje nasljednih imena, koja ona dijeli na komemorativna (commemorative) i hereditarna (hereditary) imena. Kako autorica objašnjava, dok se komemorativna imena nadijevaju kako bi se iskazalo poštovanje odredenoj osobi, hereditarna imena koja se prenose s koljena na koljeno nosi više osoba u obitelji (str. 81). Još jedan tradicionalan način nadijevanja imena su takozvana vezana imena (connected names), tj. ona imena koja nose brača i sestre (posebice blizanci), a specifična su po tome što ili započinju na ista slova (Marin, Mateo) ili završavaju na ista slova (Andrej, Matej) ili pak imaju neku zajedničku temu (npr. biblijsku:
Adam, David).3 Autorica navodi i druge tradicionalne načine nadijevanja imena: nekadašnje nadijevanje profilaktičnih (zaštitnih) imena koja je zamijenilo nadije-vanje biblijsko-svetačkih imena. Vezano uz ova potonja imena, spominje se i nadijevanje prema krsnim kumovima, a kasnije u radu i kalendarsko načelo. Sve je te aspekte nadijevanja imena autorica detaljno istražila u svom upitniku i argumentirano iznijela nakon iscrpne analize.
U njenom su radu osobito pitanja otvorenog tipa iznjedrila zanimljive odgovore i razloge nadijevanja pojedinih imena. Prema ispitanicima, medunarodna su imena poželjnija u Zagrebu nego u Sofiji, što autorica izmedu ostalog tumači kompliciranom hrvatskom ortografijom i dijakriticima koji zadaju teškoče stranci-ma prilikom njihova izgovora, ali i nositeljima takvih imena u inozemstvu. Stoga je estetska vrijednost imena osobito važna: ispitanicima u Zagrebu (69,4 %) više nego u Sofiji (42,7 %). Što se tiče ispitanika kojima je estetska vrijednost imena važna, oni su odabrali sljedeča imena za svoju djecu: Dominik, Dora, Filip, Ha-na, Iva, Josipa, Krešimir, Kristijan, Kristina, Luka, Maja, Marina, Marta, Matea, Petar, Sara, Tea (Zagreb), Elica, Irina, Mihail, Plamena i Viktor (Sofija). Osim estetske vrijednosti ispitanicima je važno i značenje imena, premda u manjoj mje-ri: 29,1 % u Zagrebu, 32,1 % u Sofiji. Oni ispitanici kojima je značenje imena bilo važno odabrali su sljedeča imena za svoju djecu: Tea, Tomislav (Zagreb), Kristian, Plamena, Radostina, Teodora (Sofija). Posljednji važan faktor pri odabiru imena jest njegovo podudaranje s prezimenom: u Zagrebu je 21,7 % ispitanika istaknulo njegovu važnost, dok on u Sofiji samo za 13,1 % ispitanika igra ulogu. U vezi s time, zagrebački su ispitanici odabrali ime Tea kao ime koje se najbolje podudara s prezimenom, dok kod ispitanika u Sofiji nije bilo odgovora.
Peto se poglavlje naziva Deset imena (str. 166-201) i bavi se, kako mu i ime govori, s deset najfrekventnijih imena u čitavome korpusu. Kako bi što bolje istražila prave razloge odabira imena, autorica nije izvršila analizu svih imena zastupljenih u istraživanju, nego se usredotočila na deset najfrekventnijih imena, pet u svakom gradu. Tako su najfrekventnija imena u Zagrebu Ana, Bruno, Dominik, Lucija i Marko, dok su u Sofiji najfrekventniji Aleksandär, Kristijan, Martin, Ralica i Viktorija. Dajuči iscrpne komentare ispitanika, autorica je prikazala zašto su baš ta imena popularna, a osvrnuvši se na kvantitativnu analizu, autorica je istaknula kako su najčešči razlozi popularnosti navedenih pet imena u Zagrebu ljepota (81,5 %), podudaranje s prezimenom (44,4 %), uobičajenost i medunarod-nost (oboje 37 %), tradicija imena (33,3 %) itd., dok su u Sofiji istaknuti ljepota (75,6 %), podudaranje s prezimenom (36,6 %), značenje (34,1 %), sličnost s drugim obiteljskim imenima (31,7 %) itd.
Sljedeče se i završno poglavlje bavi Raspravama (str. 202-221) svega prethod-no navedenog. Autorica sumira kako roditelji u Zagrebu opčenito žele nadijevati
U suvremenoj se hrvatskoj onomastičkoj terminologiji termin vezana imena odnosi isključivo na imena blizanaca i njihovu motivaciju.
imena koja su lijepa, sa značenjem koje im se svida, koja zvuče atraktivno i slažu se s prezimenom, dok roditelji u Sofiji takoder žele nadijevati lijepa imena sa značenjem koje im se svida, ali poštujuci tradicionalne načine nadijevanja imena: prvenstveno komemoraciju djedova i baka. Što se tiče aspekata nacionalnosti i internacionalnosti, oni su od velike važnosti u Zagrebu, ali ne i u Sofiji.
Pojedine razloge nadijevanja imena autorica promatra i kroz prizmu spola, obrazovanja roditelja, broja brace i sestara. Naime, prema zagrebačkim ispitani-cima, važni faktori odabira ženskog imena su njegova ljepota (78,9 %), poduda-ranje s prezimenom i njegova medunarodnost (oba 41,4 %), značenje (37,5 %), pomodnost (30,5 %) itd., dok su važni faktori odabira muškog imena njegova ljepota (76,9 %), značenje (45,4 %), podudaranje s prezimenom (41,5 %), tradicija (36,9 %), uobičajenost (28,5 %) itd., pri čemu se nazire potvrda teze da su muška imena po sebi tradicionalnija. Ispitanici iz Sofije naveli su sljedece najčešce fak-tore odabira imena za žensku djecu: njegovu ljepotu (61,1 %), sjecanje na rodaka (43,9 %), značenje (39,4 %), nasljednost (37,8 %), sličnost s drugim obiteljskim imenima (35 %) itd. Zanimljivo, isti se faktori javljaju i kod odabira imena za muš-ku djecu, no drugim redoslijedom: najistaknutija je ljepota (52,8 %) koju slijede nasljednost (48,9 %), sjecanje na rodaka (46,6 %), značenje (43,8 %), sličnost s drugim obiteljskim imenima (38,8 %) itd., što nam potvrduje autoričin zaključak da roditelji iz Sofije više brinu oko same tradicije imena negoli roditelji u Zagrebu.
Što se tiče obrazovanja, zagrebačke majke sa sveučilišnim obrazovanjem i očevi iz Sofije sa sveučilišnim obrazovanjem češce su istaknuli ljepotu imena kao faktor njegova odabira nego zagrebačke majke i sofijski očevi sa srednjoškolskim obrazovanjem. Pomodnost imena je u oba grada češci faktor kod roditelja sa sred-njoškolskim obrazovanjem nego kod roditelja sa sveučilišnim obrazovanjem. Me-dutim, medunarodna su imena češce istaknuta kod zagrebačkih majki sa sveučiliš-nim obrazovanjem nego kod zagrebačkih majki sa srednjoškolskim obrazovanjem (kod zagrebačkih je očeva situacija obrnuta). Iz autorici nejasna razloga, meduna-rodna su imena češca kod obitelji s dvoje djece nego s jednim ili troje djece. Imena slična drugim članovima obitelji češce se nadijevaju trecem, četvrtom ili petom djetetu u zagrebačkoj obitelji, dok se u Sofiji slično ime češce nadijeva prvom ili drugom djetetu. Opcenito, postoje očite razlike u razlozima nadijevanja s obzirom na to radi li se o prvom, drugom, trecem itd. djetetu u obitelji.
Kako autorica ističe spominjuci druge studije, nadijevanje imena je zapravo proces: prvo imamo fazu inspiracije, zatim fazu usporedbe različitih imena, nakon koje slijede faza testiranja i faza donošenja konačne odluke o pravom imenu, faza formalizacije imena (službenog očitovanja o njemu) i, na kraju, narativna faza, tijekom koje roditelji drugima objašnjavaju svoju odluku o odabiru imena. Me-dutim, autoricu u cijelom tom procesu nadijevanja zanimaju odgovori na sljedeca pitanja: Tko bira ime?, Kada je ime odabrano? i Kako je ime odabrano?.
Što se tiče toga tko bira ime, roditelji su dužni prema zakonu sami odabrati ime. Medutim, česta je praksa da i drugi članovi obitelji sudjeluju u odabiru imena.
Prema podacima, zagrebački su roditelji zajedno sa svojom starijom djecom u 28 primjera od 119 odabrali ime djetetu, dok su sofijski roditelji takvu praksu priznali u samo dva slučaja od 111. Medutim, kako autorica zaključuje, teško je pouzdano reci zašto je tome tako. U pogledu vremena odabira imena, roditelji iz Zagreba i Sofije naveli su razne podudarne vremenske okvire kada su se točno odlučili za odredeno ime, čak i prije začeca, no prema zakonu oni su se u Hrvatskoj najkasnije trebali odlučiti u vremenskom roku od dva mjeseca, a u Bugarskoj pet dana. Glede toga kako su odabrali ime, ispitanici su naveli mnoge slične načine: pomocu popisa, rječnika osobnih imena, rječnika stranih riječi, raznih knjiga, časopisa, pomocu interneta, Biblije itd.
Što se tiče sličnosti kod odgovora zagrebačkih i sofijskih roditelja, teško je, prema autorici, utvrditi, zašto su se one javile. Je li to zbog njihove pripadnosti jugoistočnoj Europi, slavenskom svijetu ili Europi opcenito? Na to je pitanje, kako je autorica ispravno istaknula, još teže odgovoriti zato što nema sličnih poredbenih studija (str. 220). Sve u svemu, autorica zaključuje da je utjecaj dviju različitih za-jednica na odabir imena veci nego utjecaj obrazovanja roditelja ili spola djeteta (str. 220-221). Društvena je intuicija u ovoj studiji uvjetovana »crkvenim tradicijama, državnim zakonima o osobnim imenima i povijesnim dogadajima u društvu - a sve je to posredovano pomocu obitelji« (str. 221).
Slijedi Popis literature (str. 222-230), posebno na latinici i posebno na cirilici, te devet Dodataka (str. 231-366) koji donose primjerke autoričinih upitnika i pisama za roditelje na hrvatskom, bugarskom i engleskom, otvorene i zatvorene odgovore ispitanikä prevedene na engleski, kao i hrvatski i bugarski Zakon o osobnom imenu preveden na engleski. Posljednja dva dodatka u monografiji daju korisne naputke o tumačenju statističkih podataka kojima ova studija zapravo obiluje.
Zaključno se može reci kako je ova studija pravo osvježenje na području juž-noslavenske socioantroponomastike. Primijenivši do u detalje razradenu metodu upitnika na opsežnom korpusu ispitanika, autorica se nije bavila samo frekvenci-jom pojedinih imena, kao što je to slučaj u velikom broju onomastičkih istraživa-nja, nego se usredotočila na istraživanje pravih razloga odabira imena. Kritički analizirajuci sve te razloge kroz prizmu koncepta društvene intuicije, autorica je pokazala kako istraživanja koncipirana na takav način uvelike nedostaju, premda je njihov broj sve veci. Još jedna velika vrijednost ove studije jest njezina poredbe-na orijentiranost. Sigurno je da studija ne bi bila zanimljiva u toliko velikoj mjeri da nije bila postavljena na poredbenoj metodi. Naime, poredbene onomastičke studije mogu još bolje osvijetliti zamršene društveno-povijesne okolnosti u kojima su odredena imena odabrana, kao i (zajedničke) trendove prema kojima se odabir imena može dalje kretati, što je i säma autorica prepoznala. Zbog toga je ova monografija velik doprinos suvremenoj socioantroponomastici i zasigurno nezaobila-zan poticaj novijim poredbenim istraživanjima suvremenih onomastikona kako u slavenskim, tako i u drugim zemljama.
v spomin
I
SiLVG TGRKAR
Akademik Petar Šimunovic (1933-2014)
COBlss: 1.25
Akademik Petar Šimunovic je bil nedvomno največji hrvaški imenoslovec druge polovice 20. stoletja, bil pa je tudi plodovit dialektolog in slovaropisec.
Rodil se je 19. februarja 1933 v Dračevici na Braču, maturiral na klasični gimnaziji v Splitu in diplomiral iz hrvaščine, južnoslovanskih jezikov in francoščine na Filozofski fakulteti v Zagrebu. Znanstveno je deloval na Inštitutu za hrvaški jezik in jezikoslovje (prej Zavod za jezik Inštituta za filologijo in folkloristiko), kjer je dolga leta načeloval oddelku za zgodovino hrvaškega jezika, dialektologijo in onomastiko. Magistriral je leta 1964 z delom Sumartinska onomastika, doktoriral pa leta 1970 z disertacijo Toponimija otoka Brača. V letih 1972-1974 se je kot Humboldtov štipendist izpopolnjeval na univerzi v Kölnu, kjer je v letih 1994-1998 deloval tudi kot lektor in gostujoči profesor. Trudil se je, da bi onomastika postala samostojna znanstvena disciplina, in v hrvaško jezikoslovje prenašal metodologijo in teoretična spoznanja najrazvitejših slovanskih onomastičnih središč na Poljskem in Češkem ter v Rusiji. Njegova najpomembnejša dela so izšla v knjigah Toponimija otoka Brača (1972, dopolnjena izdaja 2004), Čakavisch-deutsches Lexikon 1-3 (1979-1983, v sodelovanju z Reinholdom Oleschem in Matetom Hraste-tom), Prezimena i naselja u Istri: narodnosna statistika u godini oslobodenja 1-3 (1985-1986, v soavtorstvu z Josipom Bratulicem), Naša prezimena (1985, dopolnjena izdaja 2006 pod naslovom Hrvatska prezimena), Istočnojadranska toponimija (1986, dopolnjena izdaja 2006 pod naslovom Toponimija hrvatskoga jadran-skogprostora), Rječnik bračkih čakavskih govora (2006, dopolnjena izdaja 2009), Uvod u hrvatsko imenoslovlje (2009) in Čakavska čitanka (2011). V sodelovanju z Valentinom Putancem je uredil Leksikprezimena Socijalističke Republike Hrvatske (1976), ki temelji na podatkih iz popisa prebivalstva leta 1948, in sestavil delo Retrospektivna onomastička bibliogra/ija hrvatsko-srpska do godine 1975 (1987), skupaj s Franjem Maleticem pa je pripravil Hrvatski prezimenik 1-3 (2008). Njegova bibliografija šteje okrog trideset knjig (nekatere v soavtorstvu), med katerimi sta tudi vodnik po otoku Braču in monografija o njem, in nad petsto znanstvenih, poljudnoznanstvenih in strokovnih prispevkov. Omenimo samo še nekaj najpomembnejših razprav: Razvitak onomastičke formule u Hrvata (Onomastica Jugoslavica 9 (1982)), Prvotna simbijoza Romana i Hrvata u svijetlu toponimi-je (Rasprave Zavoda za jezik 10-11 (1984-1985)), Ojkonimija srednjovjekovne
vukovske župe (Folia onomastica Croatica 11 (2002)). V svojih onomastičnih raziskavah se je ukvarjal tako z vzroki za nastanek imen kot z besedotvorjem, z organizacijo imen v določenem zemljepisnem prostoru in z zakonitostmi imenskega razvoja. Posebej je treba izpostaviti že omenjeno knjigo Toponimija otoka Brača, ki temelji na izjemnem poznavanju braških govorov, etnoloških, antropoloških in zgodovinskih dejstev ter zgodovine hrvaškega jezika. Za slovenske imenoslovne raziskave je še posebej pomembna retrospektivna bibliografija iz leta 1987, ker vsebuje tudi slovensko lastnoimensko gradivo in literaturo.
Za enciklopedijo slovanske onomastike, ki je izšla v Varšavi in Krakovu pod naslovom Siowianska onomastyka: encyklopedia 1-2 (2002-2003), je Šimunovič sam napisal vsa poglavja v zvezi s Hrvaško (za primerjavo: Slovenijo je zastopalo kar deset avtorjev), že prej pa je prispeval tudi hrvaške termine v knjigi OcHoseH cucmeM u mepMuHoMožuja Ha cMoseHcKama oHoMacmuKa (Skopje, 1983). Dolga leta, do 2006, je bil glavni urednik revije Folia onomastica Croatica, ki izhaja od leta 1992 v Zagrebu kot naslednica revije Onomastica Jugoslavica (1969-1991). Prvi urednik te publikacije je bil akademik France Bezlaj, je pa bil Šimunovič od vsega začetka član njenega uredništva. Njegovi kolegi so mu ob 70-letnici leta 2003 posvetili dvojno številko (12-13) revije Folia onomastica Croatica. Leta 1988 je postal izredni, leta 1991 pa redni član Hrvaške (do 1991 Jugoslovanske) akademije znanosti in umetnosti. Akademik Šimunovič je, podobno kot njegov predhodnik in vzornik Petar Skok, pri svojih onomastičnih raziskavah redno spremljal slovensko jezikoslovno literaturo in bil v stalnih delovnih stikih z akademikom Bezlajem.
Svoje imenoslovne raziskave je opravljal v tesni povezavi z dialektološkim delom. Slovar govorov otoka Brača, ki obsega nad 30.000 iztočnic na 750 straneh, je pisal več kot petnajst let. Sodeloval je pri Hrvaškem dialektološkem in Slovanskem lingvističnem atlasu. Svoja dognanja je rad posredoval najširšemu občinstvu, zato je v dnevnem in tedenskem tisku objavil številne članke o hrvaških priimkih. Kot dialektolog je sodeloval tudi s čakavskimi pesniki pri objavah v čakavščini. Njegova komunikativna narava mu je bila v pomoč pri vodenju ali sodelovanju v številnih delovnih telesih tako v okviru domačih kot tudi mednarodnih znanstvenih ustanov. Celih dvajset let je bil tajnik jugoslovanskega Medakademijskega odbora za onomastiko. Osebno sem ga imel čast spoznati na dveh konferencah: leta 2000 v Krakovu in leta 2006 na Korčuli. Bil je odprt, dostopen in svetel človek, s katerim si zlahka vzpostavil stik.
Preminil je v Splitu 5. avgusta 2014, k počitku pa je legel 8. avgusta v domači Dračevici.
Bibliografija
I
Peter Weiss
Jezikoslovni zapiski 11-20 (2005-2014): bibliografija
COBiss: 1.24
Bibliografija navaja 297 prispevkov, ki so bili objavljeni v glasilu Inštituta za slovenski jezik ZRC SAZU v Ljubljani Jezikoslovni zapiski (JZ) v drugem desetletju njegovega izhajanja. To nadaljevanje sledi prvemu delu bibliografije, kot si jo je zamislil in jo objavil takratni urednik revije Janez Keber leta 2005 (JZ 11 (2005), št. 1, 153-164).
Ključne besede: bibliografija, slovenistika, slavistika, jezikoslovje
Jezikoslovni zapiski 11-20 (2005-2014): Bibliography
The bibliography cites 297 articles that appeared in Jezikoslovni zapiski (JZ), the journal of the Institute of the Slovenian Language at the Research Center of the Slovenian Academy of Sciences and Arts, during its second decade of publication. This follows the first part of the bibliography, as conceived and published in 2005 by Janez Keber, the journal editor at the time (JZ 11(1), 2005, 153-164). Keywords: bibliography, Slovenian studies, Slavic studies, linguistics
0 Bibliografijo revije Jezikoslovni zapiski (JZ) je za prvih deset letnikov (19912004) pripravil in objavil Janez Keber (JZ 11 (2005), št. 1, 153-164). To nadaljevanje sledi njegovi bibliografski zamisli.
0.1 Vse številke revije Jezikoslovni zapiski so v obliki PDF dosegljive na spletnem naslovu http://bos.zrc-sazu.si/knjige/index.html, celotne številke in posamezni prispevki pa na spletnih straneh www.dlib.si/results/?query='keywords%3djezi-koslovni+zapiski' in http://ojs.zrc-sazu.si/jz/, ki je trenutno - julija 2015 - še v pripravi.
1 posamezni letniki in številke ter razdelki v njih
JZ 11 (2005)
» št. 1: 164 str. (I. Razprave in članki, 5-124; II. Gradivo, ocene, poročila, 125-164)
' št. 2: 185 str. (I. Razprave in članki, 5-164; II. Gradivo, ocene, poročila, 165-185)
JZ 12 (2006)
' št. 1: 163 str. (I. Razprave in članki, 5-129; II. Gradivo, ocene, poročila, 131-163)
' št. 2: 175 str. (I. Iz zgodovine inštituta za slovenski jezik, 5-8; II. Razprave in članki, 9-85; III. Gradivo, ocene, poročila, 87-175)
JZ 13 (2007)
' št. 1-2 = Merkujev zbornik [ob 80-letnici Pavleta Merkuja], ožji uredniški odbor: Silvo Torkar - Metka Furlan - Janez Keber - Alenka Šivic-Dular, 509 str. + 4 pril. ([Razprave], 5-506; [Prispevek ob jubileju], 507-509); s fotografijo jubilanta Pavleta Merkuja (str. 5)
JZ 14 (2008)
' št. 1: 221 str. (Razprave in članki, 5-168; Gradivo, 169-187; Ocene, poročila, 189-221)
' št. 2: 181 str. (Beseda urednika, 5-8; Razprave in članki, 9-122; Gradivo, 123-148; Ocene, poročila, 149-181)
JZ 15 (2009)
' št. 1-2, 300 str. (Razprave in članki, 5-230; Gradivo, 231-248; Ocene in poročila, 249-297)
JZ 16 (2010)
' št. 1: 208 str. (Razprave in članki, 5-170; Gradivo, 171-189; Ocene in poročila, 191-205)
-	št. 2: 204 str. (Razprave in članki, 5-173; Gradivo, 175-194; V spomin, 195-201)
JZ 17 (2011)
-	št. 1: 194 str. (Razprave in članki, 5-156; Ocene in poročila, 157-174; Jubileji, 175-191)
-	št. 2: 215 str. (Razprave in članki, 5-177; Ocene in poročila, 179-192; Jubileji, 193-211)
JZ 18 (2012)
-	št. 1, 247 str. (Razprave in članki, 5-176; Gradivo, 177-205; Ocene in poročila, 207-226; Jubileji, 229-242)
-	št. 2: 204 str. (Ivan Koštiäl: 1877-1949, 5-121; s fotografijo Ivana Koštiäla (str. 5); Druge razprave in članki, 123-165; Ocene in poročila, 167-197; V spomin, 199-202)
JZ 19 (2013)
-	št. 1 = Slovensko in slovansko, ur. Peter Weiss, 200 str. ([O mednarodnih slavističnih kongresih z bibliografijo slovenskih udeležencev], 5-26; Razprave in članki, 27-197)
-	št. 2 = Dialektološki razgledi, ur. Peter Weiss, 319 str. (Razprave in članki, 5-315)
JZ 20 (2014)
-	št. 1: 240 str. (Razprave in članki, 5-211; Ocene in poročila, 213-235)
-	št. 2: 182 str. (Razprave in članki, 5-167; Ocene in poročila, 169-179)
Iz povezave spodnjega bibliografskega podatka z zgornjim se da razbrati, v katerem razdelku je bil objavljen vsakokratni prispevek.
2 Sodelujoči
Do vključno letnika 14 (2008) je revijo urejal Janez Keber, od letnika 15 (2009) naprej jo Peter Weiss.
Člani uredniškega odbora so (bili) Kozma Ahačič, Hubert Bergmann (od letnika 16 (2010)), Metka Furlan, Mateja Jemec Tomazin (od letnika 18 (2012)), Janez Keber (do letnika 14 (2008)), Karmen Kenda-Jež (od letnika 16 (2010)), Valerij M. Mokijenko, France Novak (do letnika 16 (2010)), Vera Smole (do letnika 14 (2008)), Alenka Šivic-Dular in Andreja Žele.
Tehnična urednica je od letnika 17 (2011) naprej Alenka Jelovšek.
Prevodi izvlečkov (in ključnih besed) ter povzetkov v angleščino: do letnika 11 (2005) Nanika Holz; letnik 12 (2006), št. 1, Marjeta Hrovat, Artur, d. o. o.; od letnika 12 (2006), št. 2, naprej Donald Reindl, DEKS, d. o. o.
Za prelom je skrbel Brane Vidmar do letnika 14 (2008) in kot sodelavec pri letniku 20 (2014), št. 1, za njim pa od letnika 15 (2009) Simon Atelšek.
Oblikovanje je prispevala Milojka Žalik Huzjan.
Do letnika 14 (2008) je bil avtoričin ali avtorjev poštni in elektronski naslov pripisan na koncu vsakokratnega prispevka. Od letnika 15 (2009) naprej je seznam sodelujočih z naslovi objavljen na koncu vsake številke: JZ 15 (2009), št. 1-2, 299-300; JZ 16 (2010), št. 1, 207-208; št. 2, 203-204; JZ 17 (2011), št. 1, 193194; št. 2, 213-215; JZ 18 (2012), št. 1, 245-247; št. 2, 203-204; JZ 19 (2013), št. 1, 199-200; št. 2, 317-319; JZ 20 (2014), št. 1, 237-240; št. 2, 181-182.
3 Bibliografski podatki
Prispevki si sledijo po abecedi polkrepko zapisanih priimkov in oblik imena (prvega) avtorja, pri njem pa imajo samostojni prispevki prednost pred tistimi, ki jih je napisal v soavtorstvu. Prispevki posameznega avtorja ali v enakem soavtorstvu nastali prispevki si sledijo v časovnem zaporedju. Neprvi avtor prispevka, nastalega v soavtorstvu, ima pripisano kazalko k dejanskemu opisu bibliografske enote.
Naslovi in imena avtorjev, v objavi zapisani v cirilici, so prečrkovani v latinico. Na cirilico kot pisavo prispevka ni posebej opozorjeno.
Ocenam in poročilom so za znakom » pripisani natančnejši podatki, kadar niso razvidni iz naslova. Med njimi in nadaljnjimi podatki stoji pomišljaj, tako da so čisto na koncu bibliografske enote zapisani podatki o izvlečku, ključnih besedah in povzetku (na način IP_angl ali IKPslov+angl). Krajšave pomenijo:
I izvleček v slovenščini in angleščini na začetku prispevka (v enoti Šul'gač 2005 je izvleček objavljen tudi v ukrajinščini)
K ključne besede v slovenščini in angleščini takoj za vsakokratnim izvlečkom
(od letnika 16 (2010) naprej) P povzetek, kateremu je vedno pripisan jezik: angleški, italijanski, poljski, ruski, slovenski, ukrajinski; kadar ima prispevek več (v različnih jezikih) objavljenih povzetkov (in v enem primeru, ko ima več objavljenih izvlečkov), stoji med okrajšavama oz. okrajšavami za jezik znak plus (+)
4	Drugo
Tip objave v sistemu Cobiss (tipologija je dosegljiva na http://home.izum.si/ COBISS/bibliografije/Tipologija_slv.pdf) je pri vsakem prispevku takoj za naslovom in avtorjevim imenom v številski obliki pripisan od letnika 17 (2011) naprej.
5	Dejanska bibliografija
[Nepodpisano:] Ljubljanska izjava o rabi slovenskega jezika v visokošolskih ustanovah v Sloveniji z namenom ohranjanja jezikovne raznolikosti v Evropski uniji, JZ 15 (2009), št. 1-2, 295-297. • Besedilo je bilo oblikovano na mednarodni konferenci Jezikovna različnost in nacionalni jeziki v visokem šolstvu, ki je bila 19. in 20. 9. 2009 na ZRC SAZU v Ljubljani. [Nepodpisano:] Tabula gratulatoria, JZ 13 (2007), št. 1-2, 11-12. • Pavletu Merkuju ob osemdesetletnici.
Kozma Ahačič, Primeri nekaj sklanjatev in spregatev v Megiserjevem Dictionarium quatuor lingua-
rum 1592 - druga slovnica slovenskega jezika, JZ 13 (2007), št. 1-2, 23-32. • IP_angl Kozma Ahačič, Poglavje o etimologiji - oblikoslovnem in besedotvornem pregibanju besed - v treh
slovenskih slovnicah (1715, 1755, 1758), JZ 15 (2009), št. 1-2, 19-41. • IP_angl Lučija Antonova-Vasileva, Prinos"t na Slovenskija lingvističen atlas za proučvaneto na dialektite
na južnite slavjanski ezici, JZ 19 (2013), št. 2, 85-93. • IKP_slov Simon Atelšek, Tvorbeni načini čebelarskega izrazja v Dajnkovem Čelarstvu (1831), JZ 20 (2014),
št. 1, 121-134. • IKP_angl Anja Benko, Skladenjska zapletenost povedi v govorjenem jeziku sodobnih slovenskih politikov, JZ
11 (2005), št. 2, 135-151. • IP_angl Anja Benko gl. Mihaela Koletnik - Anja Benko
Rosanna Benacchio, Slovansko-romanski jezikovni stik v moližanski hrvaščini: vzporednost s slovenskimi narečji v Furlaniji, JZ 13 (2007), št. 1-2, 33-41. • IP_angl Hubert Bergmann, Gröfel, Gräbel 'Steinhaufen' - Dialektologisches und Namenkundliches rund
um einen Slawismus im Bairischen, JZ 13 (2007), št. 1-2, 43-58. • IP_slov Hubert Bergmann, Nemške izposojenke v slovenščini Hildegard Striedter-Temps: življenjepisno--znanstvenozgodovinske opombe po petdesetih letih, JZ 20 (2014), št. 1, 7-24. • S fotografijo (str. 9). Prevedel Peter Weiss. - IKP_nem Urszula Bijak - Barbara Czopek-Kopciuch, Imiona w nazwach jezior i stawöw w Polsce, JZ 13
(2007), št. 1-2, 59-68. • IP_slov Inge Bily, Deappellativische Ortsnamen mit dem Bestimmungswort Graf-, Herr- und Pape-/Pfaffe-
im Gebiet zwischen Saale und Neiße, JZ 13 (2007), št. 1-2, 69-81. • IP_slov Aleksandra Bizjak, Oblikoslovno označevanje in besediloslovna analiza, JZ 11 (2005), št. 1, 53-67. •IP_angl
Aleksandra Bizjak Končar, Primerjalna analiza o ohranjanju jezika pri kitajski, slovenski in tajski
jezikovni manjšini v Avstraliji, JZ 15 (2009), št. 1-2, 209-230. • IP_angl Aleksandra Bizjak Končar - Helena Dobrovoljc, Proces podomačevanja in vprašanje pisanja novejših prevzetih besed, JZ 16 (2010), št. 2, 91-110. • IKP_angl
Ljudmila Bokal, Tržiški slovar, JZ 20 (2014), št. 1, 221-224. - Ocena: Tržiški slovar: slovarček starih tržiških pogovornih besed, ur. David Ahačič - Boris Kuburič, Tržič: Zveza kulturnih organizacij, 2012.
Ljudmila Bokal - Andrej Terčelj, O dveh terminografskih novostih v Čebelarskem terminološkem
in Slovenskem smučarskem slovarju, JZ 18 (2012), št. 1, 143-156. - IKP_angl Maruša Brozovič, Kaj še lahko prispeva raziskava ledinskih in hišnih imen, JZ 19 (2013), št. 2, 267-274. - IKP_angl
Dmitro Bučko, Ojkonimy Ukrajiny na -ycja, JZ 13 (2007), št. 1-2, 83-92. - IP_slov
Robert Cazinkic, Opombe k oblikoslovnemu delu Toporišičeve Slovenske slovnice (2000), JZ 18
(2012), št. 1, 179-205. - Gradivo. Aleksandra Cieslikowa - Maria Malec, Nadawanie imion »literackich« w Polsce, JZ 13 (2007),
št. 1-2, 95-102. - IP_slov Varja Cvetko Orešnik - Janez Orešnik, Povedkovo določilo v naravni skladnji slovenščine, JZ 13
(2007), št. 1-2, 103-116. - IP_angl Barbara Czopek-Kopciuch gl. Urszula Bijak - Barbara Czopek-Kopciuch Jožica Čeh, Barve in njihova simbolika v kulturi in jeziku, JZ 11 (2005), št. 2, 89-103. - IP_angl Metod Čepar, Sklanjatev praslovanskega ijevskega samostalnika *l'udbje v slovenskem knjižnem
jeziku 16. stoletja, JZ 18 (2012), št. 1, 99-125. - IKP_angl Breda Čop - Peter Weiss - Alenka Porenta, Dušan Čop: bibliografija 1956-2008, JZ 18 (2012), št. 1, 235-238.
Dušan Čop, Imenoslovje in etimologija imen, JZ 13 (2007), št. 1-2, 117-125. - IP_angl Nina Ditmajer, Botanični terminološki slovar, JZ 18 (2012), št. 2, 191-194. - Ocena: Botanični terminološki slovar, ur. Franc Batič - Borislava Košmrlj - Levačič, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2011 (Slovarji). Nina Ditmajer, Prispevek Murkovega in Pleteršnikovega slovarja k razvoju slovenskega botaničnega izrazja, JZ 20 (2014), št. 2, 125-141. - IKP_angl Helena Dobrovoljc, Primerjalne skladenjske zgradbe s stališča slovenske teorije jezikovne naravnosti, JZ 11 (2005), št. 1, 7-25. - IP_angl Helena Dobrovoljc, Normativna informacija v slovarju, JZ 20 (2014), št. 1, 43-57. - IKP_angl Helena Dobrovoljc - Nataša Jakop, Specializirani pravopisni priročnik: predstavitev izhodišč,
zasnove, ciljev in vzorčnih redakcij, JZ 14 (2008), št. 1, 85-101. - IP_angl Helena Dobrovoljc gl. Aleksandra Bizjak Končar - Helena Dobrovoljc Elod Dudas, Tri novejša dela hrvaškega narečjeslovja, JZ 16 (2010), št. 2, 177-182. - Ocena: Duro Blažeka, Medimurski dijalekt: hrvatski kajkavski govori Medimurja, Varaždin: Matica hrvatska, 2008 (Knjižnica Matice hrvatske 31); Stjepan Belovic - Duro Blažeka, Rječnik govora Svetog Durda: rječnik ludbreške Podravine, Zagreb: Učiteljski fakultet, 2009 (Posebna izdanja 2); Duro Blažeka - Istvan Nyomärkay - Erika Räcz, Mura menti horvat tajszotar = Rječnik pomurskih Hrvata, Budapest: Tinta Könyvkiadö, 2009 (Segedkönyvek a nyelveszet tanul-mänyozäsähoz 95). - IK
Elod Dudas, Madžarski jezikovni vpliv v besedišču Martjanske pesmarice, JZ 17 (2011), št. 1, 3572. - IKP_angl
Elod Dudas, Primerjalni zgodovinski razvoj prekmurskega črkopisa, JZ 18 (2012), št. 2, 149-165.
-	IKP_angl
Elod Dudas, Vprašanje časa prevzema madžarskih izposojenk v prekmurski knjižni jezik, JZ 20
(2014), št. 1, 135-144. - IKP_angl Aleksandr Dmitrievič Duličenko, Tajny tela i tajny jazyka u slavjan, JZ 12 (2006), št. 1, 29-49.
-	Podnaslov: Skrivnosti telesa in skrivnosti jezika pri Slovanih. - IP_angl
Aleksandr Dmitrievič Duličenko, Akademik Izmail Ivanovič Sreznevskij i rez'janščina (s izvle-čenijami iz ego putevyh zametok po Rez'e v 1841 godu), JZ 13 (2007), št. 1-2, 127-132.
-	IP_slov
Goran Filipi, Istroromunski kromonimi, JZ 13 (2007), št. 1-2, 133-145. - IP_ital+angl Andela Frančic, Uvid u hrvatsku toponimiju na sjeverozapadnoj medi, JZ 13 (2007), št. 1-2, 147157. - S karto (str. 157). - IP_slov
Metka Furlan, Rezijansko tulac 'tilnik' (Bila): praslovanski anatomski termin *tul^ v slovenščini,
JZ 11 (2005), št. 1, 115-124. • IP_angl Metka Furlan, Jezikoslovna bibliografija Pavleta Merkuja: ob osemdesetletnici, JZ 13 (2007), št. 1-2, 13-22.
Metka Furlan, K etimologiji toponima Mi'rišče »zaselek v Krajevni skupnosti Hotiza«, JZ 13 (2007),
št. 1-2, 159-168. • IP_angl Metka Furlan, O slovenskih parih tipa kost : koščica ali o nastanku razmerja -st- : -šč-i-: k identifikaciji zgodnjepraslovanske akrostatične deklinacije ijevskih samostalnikov, JZ 14 (2008), št. 1, 7-27. • IP_angl
Metka Furlan, Slovensko krava sepomišlja 'krava se goni': o pozabljenem pomenskem odtenku v slovanski besedni družini *mysliti in njeni vlogi v tabuju, JZ 15 (2009), št. 1-2, 7-17.
•	IP_angl
Metka Furlan, Sinteza o podedovanem praslovanskem leksikalnem fondu, JZ 15 (2009), št. 1-2, 275-280. • Ocena: Rick Derksen, Etymological Dictionary of the Slavic Inherited Lexicon, Leiden - Boston: Brill, 2008 (Leiden Indo-European Etymological Dictionary Series 4). - I Metka Furlan, Črnovrški pridevnikpojertek 'požrešen' v slovarju Ivana Tominca, JZ 16 (2010), št. 1, 25-31. • IKP_angl
Metka Furlan, Posebna tvorba kolektivnih samostalnikov na -ajne v cerkljanskem narečju, JZ 16
(2010), št. 2, 35-43. • IKP_angl Metka Furlan, O slovenskem narečnem kri, kr(i)vesa 'kri, krvi' ali o prvotnem sklanjatvenem vzorcu
praslovanskega *kry 'kri', JZ 17 (2011), št. 1, 7-22. • IKP_angl Metka Furlan, Primorsko gradivo z v iz b v širšem slovenskem in slovanskem kontekstu, JZ 18
(2012), št. 1, 47-69. • IKP_angl Metka Furlan, Koštialov Slovenski etimološki besednjak, JZ 18 (2012), št. 2, 11-36. • IKP_angl Metka Furlan, K identifikaciji zgodnjepraslovanske akrostatične deklinacije ijevskih samostalnikov,
JZ 19 (2013), št. 1, 51-70. • IKP_angl Metka Furlan, Slovarska monografija Hildegard Striedter-Temps Deutsche Lehnwörter im Sloveni-schen (1963) v luči Bezlajeve kritike (1964) - petdeset let pozneje, JZ 20 (2014), št. 1, 25-42.
•	IKP_angl
Metka Furlan, Plemenito dejanje brnskih etimologov, JZ 20 (2014), št. 1, 225-230. • Ocena: Sebrane spisy Vaclava Machka 1-2, ur. Ilona Janyškovd - Helena Karl^kovä - Eva Havlova f - Radoslav Večerka, Praha: Nakladatelstv^ Lidove noviny, 2011; Vaclav Machek, Korespondence I-II, ur. V^t Boček - Petr Malč^k, Praha: Nakladatelstv^ Lidove noviny, 2011 (Studia etymologica Bru-nensia 12).
Metka Furlan gl. Helena Jazbec - Metka Furlan
Polona Gantar, David Kušter, Angleško-slovenski slovar fraznih glagolov (Slovenj Gradec 2003),
JZ 11 (2005), št. 1, 127-133. • Ocena. - I Polona Gantar, Leksikalna baza za slovenščino: komu, zakaj in kako (naprej)?, JZ 17 (2011), št. 2, 77-92. • IKP_angl
Velemir Gjurin, Slovenščina kot neposlednji jezik: revitalizacija pojma 'J2', JZ 17 (2011), št. 2, 173-177. • IKP_angl
Nataša Gliha Komac - Nataša Jakop - Boris Kern - Simona Klemenčič - Domen Krvina -Nina Ledinek - Mija Michelizza - Tanja Mirtič - Andrej Perdih - Špela Petric - Marko Snoj — Andreja Žele, Izbrisani slovarski sestavki iz druge, dopolnjene in deloma prenovljene izdaje Slovarja slovenskega knjižnega jezika, JZ 20 (2014), št. 1, 235. Nataša Gliha Komac - Karmen Kenda-Jež, Med evropeizacijo in nacionalizacijo, JZ 18 (2012), št. 2, 187-190. • Ocena: Slovanski jeziki: iz preteklosti v prihodnost, ur. Vojko Gorjanc, Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2012. Alenka Gložančev — Polona Kostanjevec, Novejše besedje slovenskega knjižnega jezika - seznam
(A-O), JZ 12 (2006), št. 2, 89-159. • Gradivo. - I Alenka Gložančev - Polona Kostanjevec, Ob simpoziju Dnevi Maksa Pleteršnika: Od Megiserja do elektronske izdaje Pleteršnikovega slovarja (11.-12. 9. 2007): pripomba k referatu Nanike Holz in Simona Kreka Je v slovenščini kaj novega?, JZ 14 (2008), št. 1, 213-215.
Boris Golec, Trubar ali Trobar?: prispevek k etimologiji in razvoju priimka Primoža Trubarja, JZ 15
(2009), št. 1-2, 43-62. • IP_angl Januška Gostenčnik, Primerjava govorov Babnega Polja in Ravnic v luči starejših in mlajših slovenskih jezikovnih sprememb, JZ 20 (2014), št. 2, 25-36. • IKP_angl Marc L. Greenberg gl. Zbynek Holub - Marc L. Greenberg
Helena Grochola-Szczepanek, O sytuacji j^zykowej na polskiej wsi na przeJomie 20 i 21 wieku, JZ
12 (2006), št. 1, 89-95. • IP_angl Helena Grochola-Szczepanek, CzJowiek - to kto?: refleksja nad pJci^ w j^zyku ludowym, JZ 13
(2007), št. 1-2, 169-178. • IP_slov Helena Grochola-Szczepanek, GJöwne typy strukturalno-semantyczne rzeczowniköw zJozonych
w dialektach polskich, JZ 14 (2008), št. 1, 61-74. • IP_angl Helena Grochola-Szczepanek, SJownictwo mieszkancöw wsi a czynniki demograficzno-socjalne
(na przykJadzie gwary spiskiej w Polsce), JZ 15 (2009), št. 1-2, 189-208. • IP_slov+angl Helena Grochola-Szczepanek, Korelacja rodzaju gramatycznego i naturalnego w dialektach polskich, JZ 16 (2010), št. 2, 157-164. • IKP_slov+angl Helena Grochola-Szczepanek, Grzecznosciowe zachowania j^zykowe w srodowisku wiejskim na
przykJadzie gwary spiskiej w Polsce, JZ 20 (2014), št. 1, 175-188. • IKP_slov+angl Robert Grošelj, Oblikoskladnja starocerkvenoslovanskega nepredložnega mestnika v luči razvoja
slovničnega opisa, JZ 14 (2008), št. 2, 39-61. • IP_angl Robert Grošelj, Vezljivost treh glagolov mišljenja v zgodovini slovenskega knjižnega jezika (s poudarkom na vezavi), JZ 16 (2010), št. 2, 45-71. • IKP_angl Robert Grošelj, Vezljivost odrazov praslovanskega glagola *mysliti v zgodovini izbranih slovanskih
jezikov, JZ 17 (2011), št. 2, 41-67. • IKP_angl Marjana Hameršak gl. Irena Stramljič Breznik - Marjana Hameršak Zdenka Holsedl gl. Mihaela Koletnik - Zdenka Holsedl
Zbynek Holub - Marc L. Greenberg, A Circum-Pannonian Word-Prosodic Parallel: Paroxytonic
Accent in the South-West Bohemian Dialect, JZ 19 (2013), št. 2, 163-178. • IKP_slov Jasna Honzak Jahic, Slovnični in slovarski brus knjižne slovenščine Ivana Koštiala, JZ 18 (2012), št. 2, 57-71. • IKP_angl
Mojca Horvat, Narečne tvorjenke s priponskim obrazilom -ica iz pomenskega polja »človek« (po
gradivu za SLA 1), JZ 19 (2013), št. 2, 33-57. • S karto (na straneh 56-57). - IKP_angl Marjeta Humar, Slovaropisno izrazje v slovenskih terminoloških slovarjih, JZ 14 (2008), št. 1, 103-122. • IP_angl
Marjeta Humar, Jakob Müller, jezikoslovec in slovarnik - sedemdesetletnik, JZ 17 (2011), št. 1,
177-181. • Prispevek ob jubileju. S fotografijo jubilanta (str. 177). Elka Jačeva-Ulčar, Ojkonimijata vo Tikveškiot region, JZ 13 (2007), št. 1-2, 179-188. • IP_slov Nataša Jakop, Mednarodna konferenca Europhras Slovenija 2005, JZ 11 (2005), št. 2, 181-185.
•	Poročilo o mednarodni konferenci Europhras Slovenija 2005: frazeologija v jezikoslovju in drugih vedah, ki je bila v Strunjanu od 12. do 14. 9. 2005. - I
Nataša Jakop, Mednarodno znanstveno srečanje Slavenska frazeologija i pragmatika (Rab, 17.19. 9. 2006), JZ 12 (2006), št. 2, 167-170. • Poročilo. - I Nataša Jakop, Notica o mednarodni konferenci EUROPHRAS 2008, JZ 14 (2008), št. 2, 151-152.
•	Poročilo o konferenci z naslovom Frazeologija globalno - arealno - regionalno, ki je bila od 13. do 16. 8. v Helsinkih. - I
Nataša Jakop, Osvetlitev rabe velike oz. male začetnice pri izlastnoimenskih pridevnikih s pripon-
skimi obrazili -ov/-ev, -in v slovenščini, JZ 15 (2009), št. 1-2, 73-85. • IP_angl Nataša Jakop gl. Helena Dobrovoljc - Nataša Jakop; gl. Nataša Gliha Komac - Nataša Jakop idr. Tjaša Jakop, (Nad)narečna podoba slovenske ljudske pripovedne pesmi, JZ 12 (2006), št. 1, 51-69.
•	IP_angl
Tjaša Jakop, 5. mednarodni kongres dialektologov in geolingvistov (Braga 4.-8. 9. 2006), JZ 12
(2006),	št. 2, 171-175. • Poročilo. - I
Tjaša Jakop, Besedje za bratranca in sestrično v slovenskih narečjih (po gradivu za SLA), JZ 13
(2007),	št. 1-2, 189-194 + [2] pril. • Z dvema kartama (za stranjo 194). - IP_angl
Tjaša Jakop, 4. mednarodna konferenca o jezikovni raznolikosti v Evropi, JZ 14 (2008), št. 1, 191194. • Poročilo o konferenci, ki je bila od 17. do 20. 7. 2007 v Nikoziji na Cipru. - I Tjaša Jakop, Izrazi za spolovila v gradivu za Slovenski lingvistični atlas in pri Ivanu Koštialu, JZ 18
(2012), št. 2, 37-55. • Z dvema kartama (na straneh 52-55). - IKP_angl Tjaša Jakop, Govor vasi Jelšane (SLA T156) na skrajnem jugu notranjskega narečja, JZ 19 (2013),
št. 2, 139-147. • IKP_angl Primož Jakopin, Delež minimalnih parov besed med besednimi oblikami in lemami, JZ 15 (2009), št. 1-2, 87-94. • IP_angl
Helena Jazbec, Besede v Pleteršnikovem slovarju, označene kot nemške izposojenke, JZ 12 (2006), št. 2, 33-49. • IP_angl
Helena Jazbec - Metka Furlan, Od kod slovenski dendronim jäm »brest«?, JZ 13 (2007), št. 1-2,
195-202. Helena Jazbec = Helena Smole
Barbara Jelen, Zbornik mednarodne konference Jezikovna raznolikost in nacionalni jeziki v visokem šolstvu, JZ 18 (2012), št. 1, 213-217. • Ocena: Nacionalni jeziki v visokem šolstvu, ur. Marjeta Humar - Mojca Žagar Karer, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2010. Alenka Jelovšek, Polvikanje v slovenščini v luči starejših pisnih virov, JZ 17 (2011), št. 1, 73-88.
•	IKP_angl
Mateja Jemec Tomazin, Govor vasi Topole, JZ 16 (2010), št. 1, 53-66. • IKP_angl Janoš Ježovnik, Izvor poimenovanj za orodja in hišne pripomočke v terskem narečju, JZ 20 (2014), št. 2, 37-52. • IKP_angl
Maksim A. Jujukin, K etimologii drevnerusskih toponimov s suffiksom *-itji, JZ 20 (2014), št. 1,
189-198. • IKP_slov+angl Peter Jurgec, Položaj v besedi in formantne frekvence samoglasnikov (standardne slovenščine): I.
Naglašeni samoglasniki, JZ 11 (2005), št. 1, 87-95. • IP_angl Denis Kalamar gl. Jasmina Temnik - Denis Kalamar
Janez Keber, Jezikoslovni zapiski 1-10 (1991-2004): bibliografija, JZ 11 (2005), št. 1, 153-164. • I Janez Keber, W. Breustedt, J. Getzin, J. Grätz, I. Kolsut, H. Walter, Wörterbuch deutscher Phra-seologismen mit englischen und slavischen Äkvivalenten [! Äquivalenten] (Greifswald 2004), 133-141. • Ocena. - I
Janez Keber, Nova izdaja Pleteršnikovega Slovensko-nemškega slovarja (Ljubljana 2006), JZ 12 (2006), št. 2, 161-166. • Ocena knjižne in digitalne izdaje: Maks Pleteršnik, Slovensko-nemški slovar 1-2, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2006. - I Janez Keber, Pavle je Pavel, a ni bil Savel, tudi ni Peter in Pavel ne Peter ali Pavel ne pavliha, JZ
13 (2007), št. 1-2, 203-215. • IP_angl Janez Keber, Beseda urednika, JZ 14 (2008), št. 2, 7-8.
Karmen Kenda-Jež, Soglasniški sklopi v cerkljanskem narečju, JZ 15 (2009), št. 1-2, 141-172.
•	IP_angl
Karmen Kenda-Jež gl. Nataša Gliha Komac - Karmen Kenda-Jež; gl. Peter Weiss - Karmen Kenda-Jež
Boris Kern, Analiza besedotvornih sklopov glagola stopiti, JZ 17 (2011), št. 1, 127-141. • IKP_angl Boris Kern gl. Nataša Gliha Komac - Nataša Jakop idr. Simona Klemenčič gl. Nataša Gliha Komac - Nataša Jakop idr.
Vlado Klemše, Vodna imena na doberdobskem Krasu, JZ 13 (2007), št. 1-2, 217-225. • IP_angl Fedar D. Klimčuk, Dzve slavjanskija dyjalektnyja zony, JZ 13 (2007), št. 1-2, 227-235. • S karto (str. 233). - IP_slov
Klemen Klinar, Projekti zbiranja hišnih in ledinskih imen na Gorenjskem, JZ 19 (2013), št. 2, 255266. • IKP_angl
Mihaela Koletnik, Besedje iz pomenskega polja »kmetija - prostori in oprema v hiši, gospodarska
poslopja« v slovenskogoriškem narečju, JZ 19 (2013), št. 2, 113-138. • IKP_angl Mihaela Koletnik - Anja Benko, Primerjalni narečni strokovni (slikovni) slovar za besedje s tematskega področja vrt in sadovnjak v izbranih govorih panonske in koroške narečne skupine, JZ 17 (2011), št. 1, 103-125. • IKP_angl
Mihaela Koletnik - Zdenka Holsedl, Zemljepisna lastna imena v Večeslavcih, JZ 15 (2009), št.
1-2, 173-187. • IP_angl Mojca Kompara, Prepoznavanje krajšav v besedilih, JZ 15 (2009), št. 1-2, 95-112. • IP_angl Mojca Kompara, Krajšavni slovarji, JZ 16 (2010), št. 2, 111-129. • IKP_angl Mojca Kompara, Razvoj algoritma za samodejno prepoznavanje krajšav in krajšavnih razvezav v
elektronskih besedilih, JZ 17 (2011), št. 2, 107-122. • IKP_angl Mojca Kompara, Je slovenska Istra še dvojezična?, JZ 20 (2014), št. 2, 89-106. • IKP_angl Jelena Konicka, Prvi slovenski frazeološki slovar, JZ 18 (2012), št. 2, 169-185. • Ocena: Janez
Keber, Slovar slovenskih frazemov, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2011 (Slovarji). Mateja Kosi, Vinogradniško in kletarsko izrazje v prleški vasi Cven, JZ 16 (2010), št. 1, 33-52.
•	IKP_angl
Mateja Kosi, Slovar srednjemoravskega narečja Jarmile Vojtove, JZ 16 (2010), št. 2, 183-189.
•	Ocena: Jarmila Vojtovä, Slovn^k stredomoravskeho näreč^ horskeho typu, Brno: Masarykova univerzita, 2008. - IK
Polona Kostanjevec gl. Alenka Gložančev - Polona Kostanjevec
Borislava Košmrlj - Levačič, O terminološkem slovarju in njegovi izdelavi z vidika strokovne in
jezikovne ravnine, JZ 11 (2005), št. 2, 63-76. • IP_angl Borislava Košmrlj - Levačič, O terminološkem slovarju in njegovi izdelavi z vidika terminografske
ravnine, JZ 12 (2006), št. 1, 71-87. • IP_angl Marija Kozar-Mukič, Slovenska besedila v Arhivu Železne županije v Sombotelu pred 1919, JZ 13
(2007), št. 1-2, 237-249. • IP_angl Mira Krajnc Ivič, Implikativno komuniciranje in oblikovanje soslednih parov (na gradivu v slovenskem jeziku in o njem), JZ 19 (2013), št. 1, 187-197. • IKP_angl Domen Krvina gl. Nataša Gliha Komac - Nataša Jakop idr.
Jernej Kusterle, Ulična poezija v interakciji z (živim) jezikom, JZ 20 (2014), št. 1, 93-105.
•	IKP_angl
Nina Ledinek - Andrej Perdih, Uporaba XML-formata v leksikografiji na primeru oblikovanja XML-sheme za Slovar sinonimov slovenskega jezika, JZ 18 (2012), št. 1, 157-176. • S prilogo (str. 172-176). - IKP_angl Nina Ledinek gl. Nataša Gliha Komac - Nataša Jakop idr.
Andreja Legan Ravnikar, Izpridevniški krščanski termini v knjižni normi do srede 19. stoletja, JZ
13 (2007), št. 1-2, 251-265. • IP_angl Andreja Legan Ravnikar, Jakominov Mali cerkveni slovar, JZ 15 (2009), št. 1-2, 251-257. • Ocena: Dušan Jakomin, Mali cerkveni slovar, Trst: samozaložba, 2008. - I Andreja Legan Ravnikar, Značilnosti sprejemanja besed iz nemščine v knjižno slovenščino 16.
stoletja, JZ 18 (2012), št. 2, 131-148. • IKP_angl Andreja Legan Ravnikar, Prevzete besede neslovanskega in slovanskega izvora v knjižni slovenščini 16. stoletja, JZ 19 (2013), št. 1, 129-142. • IKP_angl Valjancina Lemcjugova, Ajkonimy z asnovyj -sad- na üshodneslavjanskim etnamoünym abšary,
JZ 13 (2007), št. 1-2, 267-278. • S karto (str. 277). - IP_slov Mijo Lončarič, Hrvatski prezimenik Franje Maletica i Petra Šimunovica, JZ 16 (2010), št. 1, 199-202. • Ocena: Frano Maletic - Petar Šimunovic, Hrvatski prezimenik 1-3: pučantvo Republike Hrvatske napočetku 21. stoljeca, Zagreb: Golden marketing - Tehnička knjiga, 2008. - IK
Katja Lumbar, Vpliv stopnje ustreznosti terminološkim načelom in avtoritete avtorja termina na
uveljavljenost terminov v odnosih z javnostmi, JZ 20 (2014), št. 1, 107-119. • IKP_angl Irina Makarova Tominec, Izmail Sreznjevski in slovenščina, JZ 20 (2014), št. 2, 53-66. • IKP_rus Maria Malec gl. Aleksandra Cieslikowa - Maria Malec
Witold Manczak, Rzekoma archaicznosc obszaröw peryferycznych, JZ 13 (2007), št. 1-2, 279-283.
•	IP_slov
Tjaša Markežič, Distribucija priponskih obrazil -ica in -ka s poudarkom na feminativni tvorbi, JZ
18 (2012), št. 1, 127-142. • IKP_angl Pavle Merku, Priimek Vram, JZ 14 (2008), št. 1, 167-168. - I
Majda Merše, Trubarjeva Hišna postila (1595) v odnosu do Lutrove prevodne predloge, JZ 16
(2010), št. 2, 7-34. - IKP_angl Majda Merše, Kulturološki pogled na razvoj slovenskega knjižnega jezika, JZ 17 (2011), št. 1, 159167. - Ocena: Martina Orožen, Kulturološki pogled na razvoj slovenskega knjižnega jezika: od sistema k besedilu, Bielsko-BiaJa itd.: Mednarodna knjižna zbirka Zora, 2010 (Zora 74). - IK Mija Michelizza, Jezik SMS-jev in SMS-komunikacija, JZ 14 (2008), št. 1, 151-166. - IP_angl Mija Michelizza, Priročnik praktične leksikografije založbe Oxford, JZ 15 (2009), št. 1-2, 269-274.
-	Ocena: B. T. Sue Atkins - Michael Rundell, The Oxford Guide to Practical Lexicography, Oxford - New York: Oxford University Press, 2008. - I
Mija Michelizza, 25. mednarodni kongres Društva mladih jezikoslovcev v Valladolidu, JZ 16
(2010),	št. 1, 203-205. - Poročilo o kongresu, ki je bil od 10. do 12. 3. 2010. - IK Mija Michelizza gl. Nataša Gliha Komac - Nataša Jakop idr.
Sofija Miloradovic, »Pušti niz vodu, čekaj uz vodu«, JZ 17 (2011), št. 2, 189-192. - Ocena: Prvoslav Radič, Kopaonički govor: etnogeografski i kulturološki pristup, Beograd: SANU, Etnografski institut, 2010 (Posebna izdanja 70). - IK Tanja Mirtič, Ledinska imena vasi Dolnje in Gorenje Mraševo, JZ 18 (2012), št. 1, 71-87. - IKP_angl Tanja Mirtič, Naglasne značilnosti samostalnikov moške o-jevske sklanjatve v govoru vasi Dolnje in
Gorenje Mraševo, JZ 19 (2013), št. 2, 179-191. - IKP_angl Tanja Mirtič gl. Nataša Gliha Komac - Nataša Jakop idr.
Žiga Mujakic, Distribucija pomenov glagolskega predponskega obrazila po- v češčini in ruščini, JZ
16 (2010), št. 2, 143-156. - IKP_angl Jakob Müller, Ljubljanska dolenjščina: potrditev Riglerjeve teorije, JZ 17 (2011), št. 1, 23-26.
-	IKP_angl
Jožica Narat, Življenje besed v Bibliji: od nog do glave, JZ 13 (2007), št. 1-2, 285-296. - IP_angl Jožica Narat, Model zgodovinskega slovarja, JZ 17 (2011), št. 2, 181-188. - Ocena: Natalija Ulčnik, Začetki prekmurskega časopisja: besedje Agustičevega časopisa Prijatel, Bielsko-BiaJa idr.: Mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti, Filozofska fakulteta, Univerza v Mariboru, 2009 (Zora 67). - IK Vladimir Nartnik, Letonski narečni (= sinolski) slovar primer (Riga 2001), JZ 11 (2005), št. 1, 135-137. - Ocena: Maiga Putnina - Agris Timuška, Sinoles izloksnes salidzinäjumu värdnica, Riga: LU Latviešu valodas institüts, 2001. - I Vladimir Nartnik, Poljska slovnica za tujce (Krakov 1995), JZ 11 (2005), št. 2, 167-172. - Ocena: Zofia Kaleta, Gramatyka j^zyka polskiego dla cudzoziemcow, Krakow: Uniwersytet Jagiel-lonski, 1995. - I
Vladimir Nartnik, 1. slovenska mednarodna konferenca SloFon 1 v Ljubljani, JZ 12 (2006), št. 1,
159-163. - Poročilo o konferenci, ki je bila od 20. do 22. 4. 2006. - I Vladimir Nartnik, Fonološki opis govora Plešivice (SLA 228), JZ 12 (2006), št. 2, 23-32. - IP_angl Vlado Nartnik, K podobnostim in različnostim slovenskega in madžarskega pregibanja, JZ 17
(2011),	št. 2, 143-157. - IKP_angl
Vlado Nartnik, K opisom bolezni in smrti z logičnimi osebki v Slovenskem lingvističnem atlasu 1,
JZ 19 (2013), št. 2, 7-12. - IKP_angl France Novak, Trubarjev Philopatridus Illyricus, JZ 13 (2007), št. 1-2, 297-302. - IP_angl France Novak, Slovenski knjižni jezik v 16. stoletju: jezikoslovni simpozij ob petstoletnici rojstva Primoža Trubarja (Ljubljana, 17.-19. aprila 2008), JZ 14 (2008), št. 2, 153-157. - Poročilo. - I Tomaž Onič, Pogovorni in narečni izrazi v slovenskih dramskih prevodih - soočanje s prevajalskimi
zagatami, JZ 14 (2008), št. 1, 139-150. - IP_angl Irena Orel, Znotrajjezikovni in/ali medjezikovni dejavniki oblikotvornih sprememb v slovenskem
zgodovinskem oblikoslovju, JZ 19 (2013), št. 1, 143-159. - IKP_angl Irena Orel, Slovenski lingvistični atlas kot vir za diahrono raziskovanje besedja (na primeru poimenovanj za dele telesa in bolezni iz zdravilskih knjig 19. stoletja), JZ 19 (2013), št. 2, 13-31.
-	IKP_angl
Janez Orešnik, Predavanje na tisočem sestanku Lingvističnega krožka Filozofske fakultete v Ljubljani dne 14. januarja 2013, JZ 20 (2014), št. 1, 215-220.
Janez Orešnik gl. Varja Cvetko Orešnik - Janez Orešnik
Andrej Perdih, Reimški evangelij - jezik glagolskega dela, JZ 16 (2010), št. 1, 147-162. • IKP_angl Andrej Perdih, Leksikografska praksa pri Čehih in Slovakih, JZ 18 (2012), št. 1, 219-222. • Ocena: Ceskä a slovenskä vykladovä lexikografia na začiatku 21. storočia: subor prispevkov v rämci medzinärodneho projektu Principy a metody tvorby vykladoveho slovnika, ur. Jindra Svetlä -Alexandra Jarošova - Albena Rangelova, Brno: Tribun EU, 2011. Andrej Perdih gl. Nataša Gliha Komac - Nataša Jakop idr.; gl. Nina Ledinek - Andrej Perdih Tomaž Petek, Didaktični model razvijanja zmožnosti javnega govornega nastopanja, JZ 20 (2014),
št. 2, 143-161. • IKP_angl Urška Petek gl. Vera Smole - Urška Petek
Špela Petric, Novejši večbesedni leksemi v slovenščini z vidika slovaropisja, JZ 17 (2011), št. 1,
143-156. • IKP_angl Špela Petric gl. Nataša Gliha Komac - Nataša Jakop idr.
Polona Pivec, Osnove oblikovanja kratkega novinarskega besedila za potrebe informativnih oddaj
javnega radia, JZ 15 (2009), št. 1-2, 127-140. • IP_angl Heinz-Dieter Pohl, Slowenische Namen und Wörter aus Kals in Osttirol, JZ 13 (2007), št. 1-2, 303-320. • IP_slov
Alenka Porenta gl. Breda Čop - Peter Weiss - Alenka Porenta; gl. Peter Weiss - Alenka Porenta
Zvonka Praznik, Ozirni prislovi v Slovarju sinonimov slovenskega jezika, JZ 11 (2005), št. 2, 7787. • IP_angl
Maurizio Puntin, Alcuni casi di paronomasia fra sloveno e friulano nei toponimi del Friuli, JZ 13
(2007), št. 1-2, 321-334. • IP_slov Luka Repanšek, Prispevek k sistematizaciji strukturnih tipov starokeltske toponimije, JZ 20 (2014),
št. 1, 199-211. • IKP_angl Luka Repanšek, Slovansko-staroirska vzporednica praslovansko *kry in staroirsko cru 'kri', JZ 16
(2010), št. 1, 163-170. • IKP_angl Luka Repanšek, Slovansko-staroirska vzporednica praslovansko *tatb in staroirsko taid 'tat', JZ 16
(2010), št. 2, 165-173. • IKP_angl Luka Repanšek, K problematiki palatalizacije velarov v stari frizijščini, JZ 17 (2011), št. 2, 159172. • IKP_angl
Jurij Rojs, Frazeologija v prozi Josipa Jurčiča, JZ 14 (2008), št. 1, 171-187. • Gradivo. - IP_rus Jurij Rojs, Frazeologija v prozi Janka Kersnika, JZ 14 (2008), št. 2, 125-148. • Gradivo. - IP_rus Jurij Rojs, Frazeologija v prozi Cirila Kosmača, JZ 15 (2009), št. 1-2, 233-248. • Gradivo. - IP_rus Jurij Rojs, Hrvaška frazeologija Antice Menac, JZ 15 (2009), št. 1-2, 259-261. • Ocena: Antica
Menac, Hrvatska frazeologija, Zagreb: Knjigra, 2007. - I Jurij Rojs, Načini ruskega govora, JZ 15 (2009), št. 1-2, 263-268. • Ocena: Valerij Mihajlovič Mokienko, Obrazy russkoj reči: istoriko-etimologičeskie očerki frazeologii, Moskva: Flinta -Nauka, 2007. - I
Jurij Rojs, Idiomi v književnih delih slovenskega pisatelja Draga Jančarja, JZ 16 (2010), št. 1, 173189. • Gradivo. - IKP_rus Jurij Rojs, Zgodovinsko-etimološki slovar ruske latovščine, JZ 16 (2010), št. 2, 191-194. • Ocena: M. A. Gračev - V. M. Mokienko, Russkij žargon: istoriko-etimologičeskij slovar', Moskva: Ast-press kniga, 2008. - IK Jurij Rojs, Frazeološki slovar ruskega knjižnega jezika Aleksandra Iljiča Fjodorova, JZ 17 (2011), št. 1, 169-174. • Ocena: A. I. Fedorov, Frazeologičeskij slovar' russkogo literaturnogo jazyka, Moskva: Astrel' AST, 2008. - IK Jurij Rojs, Slovar slovenskih ^azemov Janeza Kebra, JZ 18 (2012), št. 1, 209-212. • Ocena: Janez
Keber, Slovar slovenskih frazemov, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2011 (Slovarji). Jurij Rojs, Devetdeset let rusistke in frazeologinje Antice Menac, JZ 18 (2012), št. 1, 239-243.
• Vsebuje izbor iz bibliografije. Jurij Rojs, Slavist Matej Rode: 1930-2012, JZ 18 (2012), št. 2, 201-202. • Spominski prispevek. Vsebuje izbor iz bibliografije. S fotografijo (str. 201).
Jurij Emanuel Rojs, Alefirenko N. F., Zolotyh L. G., 2008: Frazeologičeskij slovar': Kul'turno-poz-
navatel'noe prostranstvo russkoj idiomatiki, JZ 14 (2008), št. 2, 159-161. • Ocena. - I Jurij Emanuel Rojs, Bol'šoj frazeologičeskij slovar' russkogo jazyka, JZ 14 (2008), št. 2, 163-165.
•	Ocena. - I
Maša Rolih, Različni vplivi na jezik mladih, JZ 20 (2014), št. 1, 79-92. • IKP_angl
Irena Rožman, Spregledanemu jezikoslovcu in folkloristu Ivanu Koštialu (1877-1949), JZ 18
(2012),	št. 2, 7-9.
Drago Samec, Ivan Koštial: bibliografija 1901-2011, JZ 18 (2012), št. 2, 95-121. Elena Savelieva, Frazemi s pomenom 'premikati se' v slovenskem knjižnem jeziku, JZ 14 (2008), št. 2, 87-99. • IP_angl
Ludwig Selimski, Ličnoto ime Venceslav i negovite proizvodni v b"lgarskata antroponimija, JZ 13
(2007), št. 1-2, 335-343. • IP_slov Mitja Skubic, Slovenske leksikalne prvine v obsoški furlanščini: izpeljanke, JZ 13 (2007), št. 1-2, 345-350. • IP_angl
Helena Smole, 10. Arbeitstagung für bayerisch-österreichische Dialektologie: poročilo s simpozija, JZ 14 (2008), št. 1, 195-199. • Poročilo o 10. simpoziju o bavarsko-avstrijski dialektologiji, ki je bil od 19. do 22. 9. 2007 v Celovcu. - I Helena Smole = Helena Jazbec
Vera Smole, Kosta Peev, Rečnik na makedonskite govori vo jugoistočniot egejski del, tom 3 (L-N)
(Skopje 2005), JZ 12 (2006), št. 1, 143-146. • Ocena. - I Vera Smole, Ob sedemdesetletnici Katje Sturm-Schnabl, JZ 14 (2008), št. 1, 219-221. • Prispevek ob jubileju.
Vera Smole, Frazemi s sestavinama srce in duša v vzhodnodolenjskem šentruperskem govoru, JZ 19
(2013),	št. 2, 275-290. • IKP_angl
Vera Smole - Urška Petek, Komentiranje leksično-besedotvornih kart v 1. zvezku Slovenskega lingvističnega atlasa »Človek« (na primeru V617 teta in V618 ujna), JZ 13 (2007), št. 1-2, 351-359. • Z dvema kartama (za stranjo 360). - IP_angl Jerica Snoj, Metaforična pomenotvornost z vidika sintagmatike, JZ 17 (2011), št. 2, 93-105. • IKP_angl Marko Snoj, Voščilo Varji Cvetko Orešnik, JZ 13 (2007), št. 1-2, 507-509. • Prispevek ob jubileju. Marko Snoj gl. Nataša Gliha Komac - Nataša Jakop idr.
Liliana Spinozzi Monai, Sfogliando il Lessico del dialetto sloveno del Torre/Besedišče terskega narečja: amarcord di Pavle Merku, JZ 13 (2007), št. 1-2, 361-373. • IP_angl Ljubica Stankovska, Makedonsko-slovenečki toponimiski paraleli, JZ 13 (2007), št. 1-2, 375-388. •IP_angl
Petra Stankovska, Patristicke texty v sanktoralu chorvatskohlaholskych breviafu vzniklych do 15.
stolet^, JZ 19 (2013), št. 1, 101-110. • IKP_slov Petra Stankovska, Nova akademska slovnica knjižne češčine, JZ 20 (2014), št. 2, 175-179. • Ocena: František Št^cha idr., Akademicka gramatika spisovne češtiny, Praha: Academia, 2013. Han Steenwijk, Pomen in obseg oznak za jezikovne različice v okviru informacijske tehnologije, JZ
16 (2010), št. 1, 121-145. • Z dvema prilogama (str. 137-145). - IKP_angl Irena Stramljič Breznik, Prevzete in domače prvine v slovenskih zloženkah, JZ 11 (2005), št. 2, 7-30. • IP_angl
Irena Stramljič Breznik, Enajsta konferenca Komisije za slovansko besedotvorje pri Mednarodnem slavističnem komiteju, JZ 15 (2009), št. 1-2, 281-283. • Poročilo o zasedanju, ki je bilo od 24. do 26. 3. 2009 v Moskvi. - I Irena Stramljič Breznik, Reaktualizacija besedilnih vzorcev v radijskih oglasih, JZ 16 (2010), št. 2, 131-142. • IKP_ang
Irena Stramljič Breznik, Različni tipi besedotvornih morfemov pri današnjih slovenskih tvorjenkah,
JZ 17 (2011), št. 2, 123-129. • IKP_angl Irena Stramljič Breznik, Motivacijska moč slovenskih medmetov, JZ 19 (2013), št. 1, 173-185.
•	IKP_rus
Irena Stramljič Breznik, Besedotvorni izzivi dialektoloških raziskav: Slovenski lingvistični atlas 1 in Semantičko-derivacioni rečnik 1-2, JZ 19 (2013), št. 2, 59-72. • IKP_angl
Irena Stramljič Breznik - Marjana Hameršak, Germanizmi v frazemih Slovarja slovenskega
knjižnega jezika od R do Ž, JZ 16 (2010), št. 1, 85-105. - IKP_angl Irena Stramljič Breznik gl. Ines Voršič - Irena Stramljič Breznik
Krystyna Szczesniak, Kagor, tajemniczy desygnat zamow i recept lekarskich wschodniej SJowian-
szczyzny, JZ 13 (2007), št. 1-2, 389-395. - IP_angl Nuša Ščuka, Jezik in spol: ženska poimenovanja v slovenščini, JZ 20 (2014), št. 2, 79-88. - IKP_angl Agata Šega, Nekaj ugotovitev o glasovnih značilnostih vulgarnolatinskih predlog za starejše latiniz-
me in romanizme v slovenščini, JZ 13 (2007), št. 1-2, 397-408. - IP_angl Agata Šega, Razmišljanja ob starejših romanizmih v slovenščini in drugih južnoslovanskih jezikih
(1. del), JZ 18 (2012), št. 1, 27-45. - IKP_angl Agata Šega, Ivan Koštial - pozabljeni slovenski romanist, JZ 18 (2012), št. 2, 73-93. - IKP_angl Matej Šekli, Naglasni tipi glagolov v (knjižni) slovenščini, JZ 11 (2005), št. 2, 31-62. - IP_angl Matej Šekli, Naglas sklonskih oblik im. mn. *stabla, daj. ed. glave, or. ed. *za reko v (narečni) slovenščini, JZ 12 (2006), št. 2, 11-22. - IP_angl Matej Šekli, Fonološki opis govora vasi Jevšček pri Livku nadiškega narečja slovenščine, JZ 13
(2007), št. 1-2, 409-427. - IP_angl Matej Šekli, O narečni osnovi jezika Celovškega ali Rateškega rokopisa ter o izvoru oblike seydi, JZ
14 (2008), št. 1, 29-40. - IP_angl Matej Šekli, Sklanjatev zaimkov moj, tvoj, svoj v slovenskem pisnem jeziku od Brižinskih spomenikov do Trubarja: prispevek k zgodovinskemu narečjeslovju slovenskega jezika, JZ 14 (2008), št. 1, 41-59. - IP_angl
Matej Šekli, Sklanjatev in naglas samostalnikov moške o-jevske sklanjatve v govoru vasi Jevšček pri
Livku nadiškega narečja slovenščine, JZ 16 (2010), št. 2, 73-90. - IKP_angl Matej Šekli, Predzgodovina praslovanskega naglasnega sistema v luči moskovske naglasoslovne
šole, JZ 17 (2011), št. 2, 7-40. - IKP_angl Matej Šekli, Praslovanski besedotvorni vzorci izpeljave drugotnih nedovršnih glagolov, JZ 18
(2012), št. 1, 7-26. - IKP_angl Matej Šekli, Genetolingvistična klasifikacija južnoslovanskih jezikov, JZ 19 (2013), št. 1, 71-99. - IKP_angl
Matej Šekli, Metodologija določanja plasti mlajših romanizmov v slovenščini, JZ 19 (2013), št. 2, 291-315. - IKP_angl
Polonca Šek Mertük, Trpnik v Brižinskih spomenikih, JZ 12 (2006), št. 1, 115-129. - IP_angl Alenka Šivic-Dular, Slovensko va v kontekstu slovenskih in slovanskih osebnih zaimkov za dvojino, JZ 12 (2006), št. 1, 7-27. - IP_angl Alenka Šivic-Dular, Psl. *stbgna v slovenskih govorih, JZ 13 (2007), št. 1-2, 429-440. - IP_angl Alenka Šivic-Dular, Slovenska slavistika in mednarodni slavistični kongresi, JZ 19 (2013), št. 1, 5-13.
Alenka Šivic -Dular, Bibliografija slovenskih udeležencev mednarodnih slavističnih kongresov (referati, komunikati, tematski bloki), JZ 19 (2013), št. 1, 15-26. Alenka Šivic -Dular, K tipologii vnutrijazykovyh faktorov razvitija (na primere slavjanskih jazykov),
JZ 19 (2013), št. 1, 29-50. - Prevod v ruščino Aleksandr Sadikov. - IKP_slov Jožica Škofic, Narečno besedilo kot vir za imenoslovno raziskavo, JZ 13 (2007), št. 1-2, 441-458. -IP_angl
Jožica Škofic, Jean Le DÜ, Nouvel Atlas Linguistique de la Basse-Bretagne, Volume 1-2 (Brest
2001), JZ 14 (2008), št. 1, 201-204. - Ocena. - I Jožica Škofic, Oblikospreminjevalni vzorci glagola v gorenjskem kroparskem govoru, JZ 14 (2008),
št. 2, 11-38. - S prilogo (str. 35-38). - IP_angl Jožica Škofic, Ob 70. rojstnem dnevu doc. dr. Vlada Nartnika, JZ 17 (2011), št. 2, 195-197. - Prispevek ob jubileju. S fotografijo jubilanta (str. 195). Jožica Škofic, Priprava interaktivnega Slovenskega lingvističnega atlasa, JZ 19 (2013), št. 2, 95111. - IKP_angl
Rudolf Šramek, Etymon, pojmenovac^ motiv a vyznam vlastn^ch jmen, JZ 13 (2007), št. 1-2, 459469. - IP slov
Viktor P. Sul'gač, Onomastyka i gramatyka (do problemy praslov"jans'kyh part. passiv. praes. na
*-i-m-), JZ 11 (2005), št. 1, 97-113. • I_slov+ukr+angl P_angl+slov Viktor P. Sul'gač, *B^lva, *B^lvan^ ta in.: fragment praslov'janskogo antroponimnogo fondu, JZ
13 (2007), št. 1-2, 471-479. • IP_slov Klara Sumenjak, Glasoslovne značilnosti govora Koprive na Krasu (SLA T110), JZ 19 (2013), št. 2, 149-162. • IKP_angl
Elena Sverko, Prvi slovenski razlagalni terminološki slovar turizma, JZ 17 (2011), št. 2, 131-142.
•	IKP_angl
Jasmina Temnik - Denis Kalamar, Primerjalni glagolski frazemi med slovarjem in rabo, JZ 12
(2006),	št. 1, 97-114. • IP_angl
Andrej Terčelj gl. Ljudmila Bokal - Andrej Terčelj
Mojca Tomišic, Povezava med vezljivostnimi lastnostmi glagola in njegovimi prvostopenjskimi sa-
mostalniškimi izpeljankami, JZ 11 (2005), št. 2, 113-133. • IP_angl Silvo Torkar, Nova onomastična revija: Voprosy onomastiki, JZ 11 (2005), št. 1, 149-151. • I Silvo Torkar, Akademik Pavle Merku - osemdesetletnik, JZ 13 (2007), št. 1-2, 7-9. • Prispevek ob
jubileju. S fotografijo jubilanta (str. 5). Silvo Torkar, Toponim Preserje in slovansko-romansko prepletanje pripon -jane in -anum, JZ 13
(2007),	št. 1-2, 481-492. • IP_angl
Silvo Torkar, 14. mednarodni slavistični kongres na Ohridu od 9. do 16. septembra 2008, JZ 14
(2008),	št. 2, 167-171. • Poročilo. - I
Silvo Torkar, Slovanski antroponimi v toponimiji Tolminske, JZ 16 (2010), št. 1, 7-23. • IKP_angl Silvo Torkar, Nikolaj Mihajlov (Nikolai Mikhailov): 1967-2010, JZ 16 (2010), št. 2, 197-201.
•	Spominski prispevek. Izbor iz bibliografije (str. 199-201). - IK
Silvo Torkar, Priimki Košmelj, Košmrlj in Minodraš, JZ 17 (2011), št. 2, 69-75. • IKP_angl Silvo Torkar, Priimki Mahnič, Obid, Pretnar in Stanovnik, JZ 18 (2012), št. 1, 89-97. • IKP_angl Silvo Torkar, Imenoslovec Dušan Čop - devetdesetletnik, JZ 18 (2012), št. 1, 229-233. • Prispevek
ob jubileju. S fotografijo jubilanta (str. 229). Silvo Torkar, Predoslje in Prelosno (45 let pozneje), JZ 18 (2012), št. 2, 125-130. • IKP_angl Silvo Torkar, Dvočlenski slovanski antroponimi v slovenski toponimiji, JZ 19 (2013), št. 1, 111128. • IKP_angl
Blaž Trebar, Terminološka načela in oblikoslovno-skladenjske terminološke variacije, JZ 20 (2014),
št. 2, 107-123. • IKP_angl Mladen Uhlik, Analiza pojma jezikovna slika sveta v zgodovini jezikoslovnih idej - primer
determinizma v jezikoslovju, JZ 14 (2008), št. 1, 75-84. • IP_angl Alenka Valh Lopert, Skladenjski elementi govorjenega jezika v jutranjem programu komercialnega
radia (Radio City), JZ 12 (2006), št. 2, 51-62. • IP_angl Alenka Valh Lopert, Prevzeto besedje v jeziku komercialne radijske postaje (Radio City v Mariboru), JZ 14 (2008), št. 1, 123-137. • IP_angl Alenka Valh Lopert - Zinka Zorko, Skladnja v panonski narečni skupini, JZ 19 (2013), št. 2, 221-235. • IKP_angl
Valerij Leonidovič Vasil'ev, K voprosu o toponimičeskih shoždenijah meždu russkim severo-zapa-
dom i Sloveniej, JZ 14 (2008), št. 2, 63-86. • I Tatjana I. Vendina, O novih dosežkih slovenske dialektologije in jezikovne geografije, JZ 19
(2013), št. 2, 73-83. • Prevedla Karmen Kenda-Jež. - IKP_rus Darinka Verdonik, Frazeološkost krščanskega izrazja v vsakdanjem govoru, JZ 20 (2014), št. 1, 59-78. • IKP_angl
Branka Vičar, Avtorski komentar in citat ter njuna sporočevalno-vplivanjska vloga v Šerfovi pridigi,
JZ 11 (2005), št. 2, 153-164. • IP_angl Branislava Vičar, Zgodovinskorazvojni pregled pojmovanja vrinjenega stavka (parenteze) v slove-
nističnem jezikoslovju, JZ 15 (2009), št. 1-2, 113-126. • IP_angl Branislava Vičar, Vezljivostni slovar slovenskih glagolov Andreje Žele, JZ 16 (2010), št. 1, 193198. • Ocena: Andreja Žele, Vezljivostni slovar slovenskih glagolov, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2008 (Slovarji). - IK
Božidar Vidoeski, Narečna členitev makedonskega jezika, JZ 12 (2006), št. 2, 63-85. • Prev. Vera
Smole - Sonja Dolžan. Z narečno karto makedonskega jezika (str. 85). - IP_angl Ines Virč, Iz medimurske oronimije, JZ 20 (2014), št. 2, 67-77. • IKP_slov+angl Ines Voršič, Sistemske in nesistemske novotvorjenke v tiskanih oglasih, JZ 16 (2010), št. 1, 107120. • IKP_angl
Ines Voršič, Prevzeto priponsko obrazilo -i(j)ada v slovenski tvorbeno ustaljeni in potencialni leksi-
ki, JZ 17 (2011), št. 1, 89-101. • IKP_angl Ines Voršič - Irena Stramljič Breznik, Besedotvorje in njegovi viri v slovanskih jezikih, JZ 20 (2014), št. 1, 231-234. • Ocena: Tvorba reči i njeni resursi u slovenskim jezicima: zbornik rado-va sa četrnaeste medunarodne naučne konferencije Komisije za tvorbu reči pri Medunarodnom komitetu slavista, ur. Rajna Dragičevič, Beograd: Filološki fakultet, 2012. Peter Weiss, Anatolij Ivčenko - Sonja Wölke, Hornjoserbski frazeologiski sJownik (Budyšin 2004), JZ 11 (2005), št. 1, 139-143. • Ocena: Anatolij Ivčenko - Sonja Wölke, Hornjoserbski frazeologiski siownik = Obersorbisches phraseologisches Wörterbuch = Verhnelužickij frazeologiče-skij slovar', Budyšin: Ludowe nakJadnistwo Domowina, 2004. - I Peter Weiss, Ivor Ripka, Aspekty slovenskej dialektolögie (Prešov 2002), JZ 11 (2005), št. 2, 173-177. • Ocena: Ivor Ripka, Aspekty slovenskej dialektolögie, Prešov: Prešovska univerzita, Fakulta humanitnych a pr^rodnych vied, 2002. - I Peter Weiss, Johann Siegmund Valentin Popowitsch (Janez Žiga Valentin Popovič), Vocabula Austriaca et Stiriaca 1-2 (Frankfurt am Main 2004), JZ 12 (2006), št. 1, 147-151. • Ocena. - I Peter Weiss, Iz prvotnih ledinskih imen tvorjena hišna imena v spodnji Zadrečki dolini, JZ 13
(2007), št. 1-2, 493-506. • IP_angl Peter Weiss, Kategorija živosti v govorih spodnje Zadrečke doline, JZ 19 (2013), št. 2, 193-206. • IKP_angl
Peter Weiss, Vodkinja, JZ 20 (2014), št. 2, 163-167. • IK
Peter Weiss - Karmen Kenda-Jež, Sistem SLOnar: povedne oznake slovenskih narečnih različkov
(od narečne skupine do idiolekta), JZ 20 (2014), št. 1, 145-173. • IKP_angl Peter Weiss - Alenka Porenta, Jakob Müller: slovenistična bibliografija 1964-2011, JZ 17 (2011), št. 1, 183-191.
Peter Weiss - Alenka Porenta, Vlado Nartnik: bibliografija 1967-2011, JZ 17 (2011), št. 2, 199-211.
Peter Weiss gl. Breda Čop - Peter Weiss - Alenka Porenta
Maria Wtorkowska, Kilka podobienstw i röznic mi^dzy polskim i sJowenskim [! - sJowienskim] czasownikiem jako przyczyna bJ^döw j^zykowych SJowiencöw ucz^cych siQ j^zyka polskiego, JZ 11 (2005), št. 1, 69-85. • IP_slov+angl Maria Wtorkowska, Vezljivost poljskih glagolov s predpono w(e)- in slovenskih glagolov s predpono v-, JZ 11 (2005), št. 2, 105-112. • IP_angl+polj Maria Wtorkowska, Profesorica Božena Ostrom^cka-Fr^czak - jezikoslovna vez med Poljsko in
Slovenijo, JZ 15 (2009), št. 1-2, 287-292. • Prispevek ob jubileju. - I Melita Zemljak Jontes, Oblikoslovna raznolikost v sevniško-krškem govoru glede na (ne)mestno
okolje, JZ 19 (2013), št. 2, 207-219. • IKP_angl Melita Zemljak Jontes, Knjižno in neknjižno na dveh mariborskih radiih v knjigi Alenke Valh Lopert, JZ 20 (2014), št. 2, 171-173. • Ocena: Alenka Valh Lopert, Med knjižnim in neknjižnim na radijskih valovih v Mariboru, Maribor: Študentska založba Litera, 2013. Zinka Zorko gl. Alenka Valh Lopert - Zinka Zorko
Danila Zuljan Kumar, Neosebne glagolske oblike in gradnja podrednih stavkov v subijskem ter-
skem govoru, JZ 19 (2013), št. 2, 237-254. • IKP_angl Mojca Žagar Karer, Geografski termini in frazeologija, JZ 14 (2008), št. 2, 101-122. • IP_angl Mojca Žagar Karer, Poletna terminološka šola (Ljubljana, 4.-6. 9. 2008), JZ 14 (2008), št. 2, 173175. • Poročilo. - I
Andrejka Žejn, Poimenovanja za klofuto v slovenskih narečjih na avstrijskem Koroškem - ekspre-
sivno na jezikovni karti, JZ 20 (2014), št. 2, 7-23. • S karto (str. 18-19). - IKP_angl Andreja Žele, Vezljivostni primitivi kot slovarske ubeseditve, JZ 11 (2005), št. 1, 27-51. • IP_angl
Andreja Žele, Poročilo o tečaju iz fonetične analize digitaliziranega govora za jezikoslovno rabo, JZ 11 (2005), št. 1, 145-147. • Poročilo. - I
Andreja Žele, O korpusnem jezikoslovju, JZ 11 (2005), št. 2, 178-180. • Ocena: Študije o korpus-nem jezikoslovju: zbornik, ur. Vojko Gorjanc - Simon Krek, Ljubljana: Krtina, 2005 (Knjižna zbirka Krt 130). - I
Andreja Žele, O mestu slovenščine v evropskem povezovanju (o zborniku Slovenščina in njeni uporabniki v luči evropske integracije), JZ 12 (2006), št. 1, 153-157. • Ocena: Slovenščina in njeni uporabniki v luči evropske integracije, ur. Vesna Mikolič - Karin Marc Bratina, Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, Založba Annales: Zgodovinsko društvo za južno Primorsko, 2005 (Annales Majora). - I
Andreja Žele, Jubilantka Milena Hajnšek - Holz, JZ 12 (2006), št. 2, 7-8. • Prispevek ob jubileju.
Andreja Žele, O leksiki s slovarsko-slovničnega vidika v smislu »od besede do slovarja«, JZ 14 (2008), št. 1, 205-209. • Ocena: Branka Ta^a, Od riječi do rječnika, Zagreb: Školska knjiga, 2005. - I
Andreja Žele, Zbornik Studies in Formal Slavic Linguistics - prispevki formalnih opisov slovanskih jezikov (Nova Gorica 2006), JZ 14 (2008), št. 2, 177-181. • Ocena: Studies in Formal Slavic Linguistics: Contributions from Formal Description of Slavic Languages 6.5: Held at the University of Nova Gorica, December 1-3, 2006, ur. Franc Marušič - Rok Žaucer, Frankfurt am Main idr.: Internationaler Verlag der Wissenschaften Peter Lang GmbH, 2008 (Linguistik International 19). - I
Andreja Žele, O povedkovniku oziroma povedkovniškosti, JZ 15 (2009), št. 1-2, 63-72. • IP_angl
Andreja Žele, Na meji med vezljivostjo in (obvezno) družljivostjo, JZ 16 (2010), št. 1, 67-83.
•	IKP_angl
Andreja Žele, Povedkovnik kot skladenjska in slovarska kategorija, JZ 17 (2011), št. 1, 27-34.
•	IKP_angl
Andreja Žele, Namigi Miroslava Grepla, kako naprej v skladnji, JZ 18 (2012), št. 1, 223-226. • Ocena: Miroslav Grepl, Jak dal v syntaxi, ur. Jan Dvofäk - Petr Malčfk, Brno: Vydavatelstv^ Host, 2011 (Studie osobnost^ brnenske lingvistiky 4).
Andreja Žele, Sodobni pregled slovanske filologije, JZ 18 (2012), št. 2, 195-197. • Ocena: Aleksandr Dmitrievič Duličenko, Osnovy slavjanskoj filologii 1: istoriko-etnograjičeskaja i etnolingvisti-českaja problematika, 2: lingvističeskaja problematika, Opole: Uniwersytet Opolski - Instytut Filologii Polskiej - Opolskie Towarzystwo PrzyjaciöJ Nauk, 2011.
Andreja Žele, Leksiko-sintaksičeskie izmenenija v sovremennom slovenskom jazyke, JZ 19 (2013), št. 1, 161-171. • Prevod v ruščino Tatjana Filimonova. - IKP_slov
Andreja Žele gl. Nataša Gliha Komac - Nataša Jakop idr.
I
Seznam sodelujočih
Ljudmila Bokal Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Novi trg 4, 1000 Ljubljana Bokal@zrc-sazu.si
Mateja Curk Ob Beli 4, 5271 Vipava Mateja.Curk@siol.net
Tanja Fajfar Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Novi trg 4, 1000 Ljubljana Tanja.Fajfar@zrc-sazu.si
Tjaša Jakop Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Novi trg 4, 1000 Ljubljana tjasa.j@gmail.com
Irina Aleksejevna Kjuršunova MpuHa A^eKceeBHa KropmyHOBa neTpo3aBogcKHH rocygapcxBeHMH yHMBepcHxex
OH^o^orH^ecKHH ^aKy^bTeT, Ka^egpa pyccKoro a3MKa np. neHHHa, g. 33, nerpo3aBogcK, RU-185910 Pecny5^HKa Kape^Ha, PoccHa kiam@onego.ru
Mojca Kompara Univerza na Primorskem
Fakulteta za turistične študije - Turistica Obala 11a, 6320 Portorož Mojca.Kompara@fts.upr.si
Marija Malnar Jurišic Filozofski fakultet Sveučilišta u Zagrebu Ivana Lučica 3, HR-10000 Zagreb mmalnar@ffzg.hr
Krunoslav Puškar Mali Potočec 32, HR-48260 Križevci krunoslavpuskar2@gmail.com
Nika Siebenreich Potrčeva cesta 44, 2250 Ptuj
Nika.Siebenreich@gmail.com
Irena Stramljič Breznik Oddelek za slovanske jezike in književnosti Filozofska fakulteta Univerza v Mariboru Koroška cesta 160, 2000 Maribor Irena.Stramljic@um.si
Silvo Torkar Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Novi trg 4, 1000 Ljubljana silvot@zrc-sazu.si
Perina Vukša Nahod Institut za hrvatski jezik i jezikoslovlje
Ulica Republike Austrije 16, HR-10000 Zagreb pvuksa@ihjj.hr
Peter Weiss Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Novi trg 4, 1000 Ljubljana Peter.Weiss@guest.arnes.si
Mojca Žagar Karer Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Novi trg 4, 1000 Ljubljana mojca.zagar@zrc-sazu.si
Radmila V. Žugic Institut za srpski jezik SANU
Dure Jakšiča 9, RS-11000 Beograd radmilazug@gmail.com

_Institut za slovenski jeziii Frana Rai
Jezikoslovni zapiski 21 ' 2015 ' 1
Navodila avtorjem
Jezikoslovni zapiski so revija Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, slovenska znanstvena jezikoslovna revija, ki izhaja dvakrat na leto. Uredništvo sprejema prispevke praviloma do konca aprila za prvo in do konca avgusta za drugo številko v tekočem letu, glasilo pa izide predvidoma julija in decembra. Poleg delavcev inštituta so k sodelovanju vabljeni tudi drugi domači in tuji raziskovalci slovenskega in drugih slovanskih jezikov. Uredništvo k pisanju posebej spodbuja mlade raziskovalce in raziskovalke.
Največji obseg člankov je ena avtorska pola, tj. 16 strani s po 30 vrsticami, za razprave po dogovoru z uredništvom tudi več. Poročila naj bi obsegala do 5, recenzije, predstavitve ali kritike jezikoslovnih del pa do 10 strani. Izvirna besedila je treba oddati uredništvu v programu Word in v pisavi Times New Roman ali 00 ZRCola (velikost 10 pik); ta je priporočena za posebne jezikoslovne znake, dobiti pa jo je mogoče v okviru zastonjskega vnašalnega sistema ZRCola na spletni strani http://ZRCola.zrc-sazu.si ali na urednikovem e-naslo-vu Peter.Weiss@guest.arnes.si. Besedila naj bodo oddana v elektronski obliki po e-pošti, tistim s posebnimi jezikoslovnimi znaki pa naj bo priložena tudi datoteka v obliki PDF.
Vsi prispevki imajo na začetku slovenski in angleški izvleček s po do 5 vrsticami in do 5 ključnimi besedami. Povzetek pri razpravah in člankih naj bo preveden v angleščino in naj obsega do 15 vrstic. Pri navajanju objav v literaturi naj se avtorji po možnosti ravnajo po prejšnjih objavah v Jezikoslovnih zapiskih.
Prispevke preberejo člani uredniškega odbora, ki članke in razprave praviloma tudi recenzirajo. Pri dvojnem slepem recenziranju sodelujejo tudi zunanji recenzenti. Priporočila in popravki članov uredniškega odbora oziroma recenzentov so posredovani avtorjem, da jih upoštevajo.
Uredniški odbor Jezikoslovnih zapiskov si pri pripravljanju revije želi čim širšega sodelovanja. Zato poziva sodelavce in bralce revije ter vse zainteresirane, da pošiljajo svoje predloge in mnenja v zvezi z obliko in vsebino revije ter delom uredniškega odbora. Objavljeni bodo v rubriki Odmevi.
Nekaj besedil je bilo pripravljenih z vnašalnim sistemom ZRCola (http://ZRCola.zrc-sazu.si), ki ga je na Znanstvenoraziskovalnem centru SAZU v Ljubljani (http://www.zrc-sazu.si) razvil Peter Weiss.
Tanja Fajfar - Mojca Žagar Karer
Mojca Žagar Karer - Tanja Fajfar
Ljudmila Bokal
Mojca Kompara Mateja Curk
Nika Siebenreich
Tjaša Jakop
Marija Malnar Jurišič -Perina Vukša Nahod
Razprave in članki
Strokovnjaki in prepoznavanje terminov v strokovnih besedilih
Strokovnjaki in drugi uporabniki terminologije kot naslovniki terminoloških slovarjev
Stroka kot terminografsko izhodišče (ob primeru klekljarske terminologije)
Raba veznikov in predlogov pri tvorbi kratic Anglizacija jezika v odvisnosti od družbenega profila literarnih oseb v sodobnih slovenskih proznih delih Obravnava samostalnikov druge moške sklanjatve s stališča naravne skladnje
(Ne)prevzetost izrazja v slovenskih narečjih (po gradivu za Slovenski lingvistični atlas)
O čovjeku ukratko - konceptualna analiza frazema čabarskih govora
Radmila V. Žugič Tvorba pridevskih deminutiva u prizrensko-timočkim
govorima srpskog jezika i bugarskom jeziku: komparativna analiza
MpuHa A^eKceeBHa KropmyHOBa ^eHHOCTHMe opHeHTHpM pyccKoro nenoBeKa CKB03b npH3My
HMeHH coöcTBeHHoro (no MaTepHanaM perHOHanbHOH aHTpOnOHHMHH XV-XVII BB.)
Ocene in poročila
Irena Stramljič Breznik Kolektivna monografija o glasbenih motivih v frazeologiji Krunoslav Puškar Poredbeno istraživanje razloga odabira osobnog imena u Zagrebu i Sofiji
Silvo Torkar Akademik Petar Šimunovic (1933-2014)
Bibliografija
Peter Weiss Jezikoslovni zapiski 11-20 (2005-2014): bibliografija
ISSN 0354-0448
9 / / UOOt UttU I
9770354044012