Iz domače in tuJe prakse Raziskovalna dejavnost v slovensketn gozdarstvu i\lii;Jn HOČEVAR* Spremembe v političnih odnosih, ekonomskem in la- stniškem sistemu, ki so se v Sloveniji zgodile po letu J 991 in jim na kratko pravimo tudi tranzicija, niso prinesle le bislvenih premikov v organiziranosli gozdarstva, temveč mdi v gozdarskem raziskovalnem delu . Medtem ko se je gozdarstvo vsa prva leta po nastanku nove slovenske dr~ ž:Jve, deloma pa še danes, ukvarjalo samo s seboj, z last- mujcnjem in denacionalizacijo ter gradilo nov sistem javne Qozdarske službe, je gozdarsko raziskovalno delo pre~ 2'iv!jalo eno najtežjih kriz zadnjih 50 Jer. Ta ugotovitev velja v celoti za Gozdarski inštitut, medtem koje bil po- ložF~.i na Gozdarskem oddelku Biotehniške fakultete zaradi ;e delujočega temeljnega financiranja šolske dejavnosti nekoliko ugodnejši. Morda se moramo zahvaliti le sreč­ nemu naključju in dejstvu, dani hče iz vrst nove ob lasti ni hotel prevzeti nehvaležne vloge pogrebca. da inštitut ni bil ukinjen. Z vrsto pravnih aktov (Zakon o gozdovih, 1993, Sklep o ustanovi rvi Gozdarskega i nštituta S loven ije, 1994) je vlada Republike Slovenije znova potrdila nujnost siste- matičnega raziskovalnega dela na področju gozdarstva in ga postavila pod okrilje Ministrstva za znanost in tehno- logijo, Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in Ministrstva za okolje in prostor. S temi formalnimi pogoji pa za gozdarsko raziskovalne institucije še zdaleč niso bili dani normalni pogoji za uspešno delo, ker finan- čna vpr::~š:mja niso bila dosiedno urejena . Gozdarsko raziskovalno delo danes poteka pretežno v okvill.l nacionalnega raziskovalnega programa Ministrstva /J znanost in tehnologijo (temeljni, uporabni in razvojni raziskovalni projekti) in od leta 1994 dalje, tudi ciljnega raziskovalnega programa CRP GOZD, za katerega glav- nino sredstev zagotavlja Ministrstvo za kmetijstvo, goz- 'brstvo in prehrano. Delež tržnih raziskav je zaenkrat še zelo skromen. Zaradi težav s financiranjem se je precejšnje število raziskovalcev upokojilo, raziskovalni program paje bil v primetjavi z obdobjem pred tranzicijo močno skrčen, kar ponaza1jajo tele številke: . - 1990 1990 1990 TGLG BFG SKUPAJ Števii0 raziskovaleev*-f 34 23 56 vFTE 29,65 6,20 35,85 Števile raz:isk. tu: 50. 407 10. 528 63. 226 "'mladi raziskovalci niso upoštevani Zelo negativno se na kakovost in nadaljni razvoj razis- kovalnega dela odraža močan kadrovski rez, s katerim smo izgubili mentorje in predvsem kolege z bogatimi praktičnimi izkušnjami. Izgube do neke mere nadomeščamo z izobraže- vanjem novih raziskovalcev v okviru programa mladih ra- ziskovalcev MinisiTstva za znanost in teJmologijo, ki pa delež sredstev, namenjenih za našo panogo, že nekaj let znižuje. Zahteve novega časa so naravo gozdarskega razisko- valnega dela bistveno spremenile. Osnovni ciU ostaja ce- lostno reševanje problemov slovenskega gozda in goz- darstva. vendar je v zadnjem času zaznaven premik na področje širše problematike okolja in prostora. Močno je poudarjeno tudi področje bioloških raziskav, ki se ukvar- jajo z razumevanjem temeljnih procesov pri odzivu vege- tacije na okoljske strese. Gozd še nadalje ostaja torišče raziskav, vendar ne več edini laboratorij . Sodobne razis- kave niso več mogoče brez moderno opremljenih labora- torijev in uporabe vseh možnih pridobitev sodobne infor- matike. To zahteva od raziskovalcev vedno več znanja, raziskave pa postajajo vedno dražje. Novi model financiranja gozdarskega dela. ki se pre- močno naslanja na državo, skriva v sebi tudi nevarnost vse močnejšega oddaljevaJ~a od problemov slovenske goz- darske operativc. To še toliko bolj, ker se vse bolj uvel- javlja miselnost, da za ocenjevanje uspešnosti raziskoval- nega dela, tudi v gozdarstvu, zadostuje indeks citiranosti, ki ga ugotavlja neka ameriška ustanova in ne predvsem relevantnost za slovensko gospodarstvo. Zato je za pri hod- nja leta zelo pomembno, da znova vzpostavi mo povezave, ki so med raziskovalnimi institucijami in gozdarsko ope- rativo nekoč že odlično delovale . Celotno gozdarstvo, operativa, šolstvo in raziskovalno delo so na razpotju; stoletna, pretežna usmerjenost v gozd- no lesno proizvodnjo se definitivno končuje in vznika čas okoljsko poudarjenega upravljanja z gozdnimi viri kot celoto. Gozdni prostor postaja zanimiv za mnoge zelo različne vede, gozdarji pa se bomo v njem ohranili le, če bomo znali tudi v praksi uveljaviti naša sintctična znanja in stoletne izkušnje. -1996 1996 1996 GIS BFG SK\:!'r~J - . 23 20 43 )9,10 6,30 25,40 32.473 10. 706 43. 179 lGLG, GIS =gozdarski inštitut; BFG: gozdarski oddelek Biotehniške fakultete • Prof. dr. M. H., Biotehniška fakulteta, Oddelek za gcz- uarstvo in obnovljive gozdne vire, Večna pot 83, 1000 Ljubljana, SLO Gozd\! 55 (1997) 4 39