SEVERIN ŠALI
IZ CIKLA: »PESMI JUTRA IN VEČERA«
V  svetišču mojega srca leži odprta bela knjiga, nekdo nevidno liste dviga in svete psalme šepeta.
Iz oken siplje se somrak, zlati oltarje in lestence, po stenah meče dolge sence, med njimi poje moj korak.
Stebri zamišljeni in beli kakor drevesa v gozdu sanj — mladost mi rada hodi vanj — so v svetem čustvu onemeli.
Nekje zatrobi zunaj rog in kliče k jutranji molitvi; tedaj pristopim sam k daritvi: vse tiho — z mano je le Bog.
SEVERIN ŠALI
SREČKO KOSOVEL PIŠE S KRASA
Jaz sem umrl mlad. Večkrat po vas me muči hrepenenje — saj včasih je pa le lepo življenje v samoto pridite me obiskat.
Pa prinesite cvetja, mnogo cvetja
ter pojte pesem vso veselo,
da mi srce že pol strohnelo
bo spet čutilo rast in slast poletja.
In vedel bom tako, da žene v klas spet setev, posejana v naše njive, da so še vedno moje pesmi žive, ko name mislite in na moj Kras.