poštnina plačana v gotovini
AS LIST
MAREC	1932
3 ŠTEVILKA	
TRETJE	LETO
GLASILO KATOLIŠKE AKCIJE ZA KAMNIŠKO IN MORAVŠKO DEKANIJO
Naš LIST IZDAJA MISIJONIŠCE V GROBLJAH, P. DOMŽALE. — UREJUJE IN ZASTOPA IZDAJATELJA JOŽEF GODINA C. M., DOMŽALE - GROBLJE. — TISKA MISIJONSKA TISKARNA, DOMŽALE - GROBLJE. ZA TISKARNO JANKO STRNAD, DOMŽALE. — IZHAJA MESEČNO. POSAMEZNA ŠTEVILKA STANE L BIN, CELOLETNA NAROČNINA 12 DIN. INSERATI PO DOGOVORU. ROKOPISI SE REDNO NE VRAČAJO.
Letos — to zimo — še nismo skoro nič spregovorili o našem tisku v kamniški in moravski dekaniji. Več nego Se je o tem govorilo, se je storilo. Bojazen, da bo velika gospodarska kriza nli pomanjkanje denarja povzročila Znaten padec naročnikov dobrega tis-ka, se ni uresničila, število naročnikov na Domoljub, Bogoljub, Kat. niisi jone, Glasnik — in tudi na Naš list — se ni nikjer bistveno skrčilo. Ponekod je celo poskočilo. Posebno se je obnesla razprodaja nedeljskega »Slovenca« in tudi dnevni »Slovenec« ni nazadoval. Upravičeno lahko sodimo, da je velik del našega naroda dvignjen na tako visoko kulturno stopnjo, da ve ceniti koristi, ki jih nna od dobrega tiska. Vsekakor pa Še nismo v tem oziru dospeli do točke, ko bi lahko rekli, da smo storili vse *n tudi dosegli vse. Za naše versko-inosvetne delavce je še dovolj nezo-^ane ledine in tovrstni uspehi še niso na višku. Še vedno je važno in potrebno poudarjati, da je treba za širjenje dobrega tiska storiti vse, veliko ^eč, kakor pa storimo sedaj. Katoli-eanorn v Španiji in Mehiki očitajo, da so zanemarjali širjenje in povzdigo Sv°jega tiska in niso razumeli fran-eoskega časnikarja, ki je rekel, da njegov stol pri uredniški mizi odtehta jri prestole. Odtod težke razmere, ki ki tepejo katoličane v teh deželah, časopisje je duhovna sila, ki je močnejša od orožja in kapitala. Kapita-nzem se uveljavlja največ s pomočjo Sv°jega tiska. Duhovnik pridiga le °n nedeljah, časopis vsak dan in ob Vsaki uri.
. V kulturnem boju, ki ga je skozi ?esetletja vojevalo proti francoskemu katolicizmu prostozidarstvo, so Fran-?02i spoznali, kako brez moči je vsaka še tako dobra stvar, ako je ne Podpira časopisje. Francoski katoli->ani so pred desetletji v kulturnem jjnju.izgubljali bitko za bitko, ker niso /neli časopisja, ki bi branilo njihove Savice in ustvarjalo za nje pravično 3vno mnenje. »Žal, da smo katoli-, ni izgubili na stotine milijonov fran-ki smo jih založili v podjetja, .ntere so nam oropali razlastilni za-/‘ni, mesto da bi združili vse sile in jj. rabili ves svoj čas in denar za časo-j SJ®» ki bi preprečilo sprejem raz-ktilnih zakonov!« Tako je te dni
napisal »La Croix« (La Kroa, Križ), vodilni francoski katoliški dnevnik.
Da se žalostni dogodili več ne povrnejo, so francoski katoličani z vsemi silami na delu, da dvignejo in razširijo svoje časopisje. Zadne tedne po vsej Franciji prirejajo »časopisne kongrese«, izključno posvečene propagandi dobrega tiska. Govorniki na teh propagandnih shodih so večinoma laiki. Povsod so se osnovali odbori za širjenje dobrega tiska. Živahno časnikarsko gibanje v vsej republiki je tako opogumilo katoličane, da so v Parizu pričeli poleg »La Croix«
(300.000) izvodov dnevno) izdajati še nov, dopoldanski dnevnik »L’ Aube« »Zora«, čeprav ima vsako večje francosko mesto tudi že lastno katoliško glasilo.
Vsi, ki bodo to brali in razumeli, pojdejo na delo, da pomagajo širiti dober katoliški tisk. Res smo v težkem času, ki zahteva na vseh koncih in krajih omejitve. Toda, če se je že treba odpovedati, bomo to rajši storili pri obleki, zabavi, vinu in cigari, kakor pa pri duhovno kulturnih vrednotah, ki ustvarjajo v našem javnem življenju katoliško miselnost.
Postni čas
Postno postavo je sveta Cerkev tako zlajšala svojim vernikom, da je pač šla do zadnje meje. Da bi vsaj tako polajšano in omiljeno hoteli izpolnjevati! Včasih se čuje ugovor: »Post se mi zdi nezmiselna reč. Kaj ima Bog od tega, če se jaz zatajujem in postim?! Kaj ima Bog od tega, ako jaz trpim?!« Bog, ki je neskončno blažen sam v sebi, seveda ne potrebuje tvojega posta, ne potrebuje tvojega trpljenja, kakor da bi se naslajal nad tem, ako vidi, da trpiš. Pač pa je zatajevanje in prostovoljno vdano trpljenje potrebno tebi, ako se hočeš zveličati. Tu se ne da nič spremeniti! Stvar ni zmožna večne sreče in blaženosti v nebesih brez preizkušnje na zemlji. Preizkušnja pa se mora raztezati na celo telo in celo
dušo in na posamezne zmožnosti. In zato je tudi post potreben.
Postni čas je še posebej namenjen zatajevanju. Po želji svete Cerkve naj bi verniki gojili duha spokornosti, da bi si tako naklonili božje usmiljenje. Kdo ne ve, kdo ne čuti, kako zelo je današnji človeški rod obložen z grehi in krivicami?! Pokora, prava resnična pokora more potolažiti jezo božjo.
Zatajevati se je treba, ako hočemo biti Kristusovi! Ker je pa zatajevanje težka reč, zato se ozirajmo na zgled trpečega Odrešenika! Učlovečeni božji Sin — tudi kot človek — ni imel ni-kake krivde, trpel je za tuje grehe! Trpel je in umrl je radi naših hudobij ...
Na to nas spominja sveti postni čas.
Nauk Rusije
Pred kratkim je izšla v nemškem jeziku znamenita knjiga »Studenten, Liebe, Tscheka und Tod« (Dijaki, ljubezen, čeka in smrt), ki jo je spisala Aleksandra Rachmanova. Redko kdaj sem bral knjigo, ki bi popisovala življenje tako živo, globoko, psihološko in krepko, kakor opisuje Rachmanova življenje v Rusiji pred in med revolucijo. Saj se danes dosti bere o ruski revoluciji, o njenih vzrokih in o njeni grozovitosti, a tako resnično globoko, kakor ta knjiga, morda ne poseže nobena.
Ta knjiga je polna pretresljivih dogodkov, ki jih pisateljica popisuje v obliki dnevnika, pri tem pa nudi polno prilike za premišljevanje in za primerjanje z našimi razmerami. Žal se navadno ljudje nič ne nauče iz zgodovine in delajo vedno iste napake in jih izmodri šele polom, da pride spoznanje prepozno ter se zvoni šele po toči...
Naj navedemo v listu nekaj značilnih mest iz te knjige:
Rachmanova je bila kot visokošol-ka nastavljena v knjižnici, ko so zasedli boljševiki mesto. Dne 20. no-
vembra 1918 je zapisala v svoj dnevnik sledeče:
Danes so nam prinesli v knjižnico pole za anketo. Med mnogimi vprašanji, na katera so morali odgovarjati uradniki, je bilo tudi sledeče: Kateri stranki pripadate? Kdor napiše kako drugo stranko kakor boljševiško, je takoj aretiran. V uradu, kjer službuje moja sestra, je nekdo navedel, da spada k socijalistični stranki. Bil je takoj aretiran in od takrat ni bilo o njem ničesar več slišati. Sedaj je navada, da vsi zapišejo: ne spadam k nobeni stranki, simpatiziram pa s komunistično. Na vprašanje: Zakaj? pišejo: Ker vodi ljudstvo k sreči! — Tako imajo boljševik! črno na belem izpričano, da vsi odobravajo njih stranko. V resnici pa vsi preklinjajo ta režim, razen strankarskih pristašev, ki vsi sijajno živijo.
22. julija 1920 je napisala sledeče:
Ko sem v skupni kuhinji pripravljala juho za svojo mater, je prišla žena boljševiškega komisarja z volovsko glavo in je vse navzoče povabila zvečer k predstavi v boljševiškem klubu, kjer bo ona igrala glavno vlogo. Naravno, da je bila njena želja že ukaz. Tudi jaz sem šla tja. Predstava je bila propagandnega značaja. Boljševika je igral komisar, komunistinjo pa njegova žena. Propagandnemu govoru v igri je po dvorani vedno sledilo močno pritrjevanje in ploskanje, klici »še emcrat, bravo« kar niso hoteli prenehati. Občinstvo pa je obstojalo SKoro iz samih ubežnikov, ki sovražijo komuniste do smrti. Toda vsak posameznik je imel strah pred ovajalci in špijoni in pomanjkanje navdušenja bi se moglo razlagati kot protirevolucija.
Kako strahopetne mevže so pač ljudje! Tudi jaz sama sem ploskala, kakor vsi drugi...
Boljševiškim propagandnim predavanjem je sledil šaljivec, ki je smešil boljševiško upravo. Nastopi šaljivca so bili sprejeti z ledeno hladnostjo, čeprav so bili prav dobri. Najprej je pel pesem, ki je smešila prenranje-valne razmere. V njem se je ponavljalo vprašanje: Ali se bo danes delilo? Nato je nastopil klovn z velikim Žakljem na hrbtu m je razlagal, da so v njem naicaznice za nabavo kuriva. Ko je na odru vprašal drug klovn, kje ima kurivo, ki ga je dobil na podlagi nakaznice, je pokazal žveplenko. Tudi to zelo posrečeno šalo so sprejeli gledalci z molčanjem, le komunisti so ploskali. Mi še nismo komunistični državljani, vendar smo dobro vedeli, da je to vse le izzivanje, ki se ga naši novi gospodje tako pogosto poslužujejo. Noben človek si ne upa govoriti, dihati, premakniti se, kajti vsak ve, da je obdan okrog in okrog z ovaduhi in izzivalci.	(Se bo nadaljevalo.)
Cerkev
Svet v številkah. Holandski katoliški mesečnik »Het Schild« je prinesel tole zanimivo statistiko, ki nam priča, da je izmed vseh veroizpove-danj katoliška relativno še najmočnejša. - V E r o p i bi bilo razmerje v odstotskih sledeče: 42.9 % katoličani, 25.3 % pravoslavni, 24.3 % protestanti, ostalo pa druge pripadnosti. V Ameriki: 53.1 % katoličani, 27.8 % brezverci, 15. 4 % protestanti, ostalo drugi. V Avstraliji: 22 % katoličani, 62.4 % protestanti, 11.2 % pogani. V A f r i k i : 3.8 % katoličani, 51.2 % pogani, 37.1 % mohamedanci, 3.5 % protestanti, ostalo drugi. V A z i j i : 1.7 % katoličani, 30.7 % kofucijanci, 22.5 % hinduisti, 30 % budisti, 17.9 % mohamedanci, 4.6 % pogani, itd. — Vseh ljudi na svetu je po tej statistiki 1,850,000.000 in od teh je 352,000,000 katoličanov, to je 19 odstotkov vsega človeštva. Drugo mesto zavzema kon-fucijanizem s 16.4 odstotki. Ostala verstva se pa razdele sorazmerno.
Katoliška Irska. Letos praznuje irski narod 1500 letnico, odkar mu je prinesel luč sv. vere sveti Patrik, apostol Irske. Ne samo svetna, tudi cerkvena zgodovina priča o junaštvu tega naroda, ki je skozi 15. stoletij kljuboval navalom krivoverstva in brezverstva. In ne samo, da je prepojila mučeniška kri večkrat irsko grudo, dala nam je svetnike in misijonarje, ki so ponesli vero daleč v prekomorske dežele. Ne čudimo se torej, da si je ta čvrsti in pogumni narod pridobil simpatije vsega omikanega sveta. Zato je bila v navdušenjem sprejeta vest, da so izbrali za 31. evharistični kongres Irsko. Kongres se bo vršil od 21. do 26. junija 1932 v Dublinu. Na njem bodo zastopani vsi narodi sveta in prepričani smo, da tudi Slovenci ne ostanemo doma. Jugoslovanske udeležence kongresa bo vodil belgrajski nadškof Rodič.
Nova univerza v Kimu. V Rimu ob lateranski cerkvi so začeli zidati novo univerzo (poleg že obstoječe gregorijanske univerze). Nova visoka šola naj bi po papeževem načrtu imela bogoslovno, modroslovno in pravno stolico. Zgradba bo dovršena do oktobra prihodnjega leta. Kakor kažejo načrti, bo nova univerza imela zelo mogočne dvorane ter krasne in bogato opremljene laboratorije in kabinete. Spet dokaz, da sv. oče s paznim očesom sledi času in kulturi.
Sklep mohamedancev. Na mohamedanskem kongresu v Jeruzalemu, ki se je vršil meseca decembra 1931, in na katerem so obravnavali, kako bi pridobili za koran vso izobraženo Evropo, go sklenili, naj vsakdo napne vse svoje sile, da onemogočijo delo katoliškim misijonarjem na vzhodu.
in svet
Na čelo temu pokretu je stopil jeruzalemski veliki mufti sam.
Lurd. Lurški list »Journal de la Grotte« poroča, da je lansko leto obiskalo to slavno božjo pot nad 20.000 bolnikov. Med temi jih je bilo ozdravljenih 95 in približno še enkrat tolikim se je bolezen obrnila na bolje. Da je to zanesljivo, potrjuje številen zbor zdravnikov, ki pregleda vsakega bolnika pred in po ozdravljenju.
Mehika. Veselili smo se že, da so po tolikem prelivanju mučeniške krvi v Mehiki nastopili boljši časi, a smo se bridko zmotili. V najnovejšem času je izšel zakon, ki dovoljuje za vsakih 50.000 prebivalcev le enega duhovnika in vsakemu duhovniku je za vse te vernike dovoljeno uporabljati le eno samo cerkev. Ljudi same je pa hudo zadelo, ko so prekrstili štiri-stoletno božjo pot Gospe Guadelupške v »Stan Gustava Medero«. In ni jim to zadostovalo, vzeli so iz tega svetišča zgodovinske orgle in jih postavili v novo narodno gledališče, da bodo 2 njimi prirejali orgelske koncerte.
19 novih cerkva v Parizu. Ker so še mnoga pariška predmestja vedno brez dela, je pariški nadškof kardinal Verdier izdelal velik gradbeni načrt za zidanje novih cerkva. Pozidal1 bodo 19 ter razširili in povečali 14 že obstoječih cerkva. Stroške bodo kril1 deloma s posebnim posojilom, deloma z darovi in prispevki. Nadškof se je odločil za to, d a p o m a g a b r e Z' poselnim in da poskrbi za svoj6 vernike. Pariška občina sama je 2 navdušenjem sprejela ta načrt in ob' ljubila znatno pomoč. Z zidanje«1 prično takoj.
Novi blaženi in svetniki. Kongr6' gaciji za sv. obrede v Rimu je pred' loženih lepo število 551 pobožnih & svetniških kandidatov, da jih P°' vzdigne na oltar. Samo iz Evrope j«* je 4fa2. In sicer: iz Jugoslavije 1. Prane!je 116, iz Italije 2*1, ostali s6 iz drugih dežel. Pri 57 gre za prigla' sitev svetnikom in pri 494 za prrgla’ sitev blaženim.
Verska pripadnost in akademik mladina. V Ameriki so raziskovali11 98 drž. visokih šolah, kakšnega ve^ skega prepričanja so slušatelji. I?6, znan so, da je med 253.811 akadem1 87 odstotkov vernih. Med temi J 20.674 katoličanov in 32.306 slušaj Ijev brez verske pripadnosti, ostali P pripadajo raznim drugim verskim Pr padnostim.	. ^
Katolištvo v Angliji. V zadnj6^ desetletju je bilo v Angliji l^l-^ konvertitov (to je takih, ki so PC stopili v katoliško Cerkev). V Pretevp lem letu se je število duhovnikov z ^ šalo za 97 in jih je sedaj skupno 4 (2975 svetnih in 1606 redovnik0 ^ Število cerkva in kapelic je zrasl°
46. da iih ie zdaj skupaj 2274. Tudi število krstov se je povečalo za približno 3000. Torej povsod lep napredek.
Spoštuj hišo božjo!
(Nadaljevanje.)
Ka1ror srno videO. ie bil oltar v Prvih cd-oletiih krščanstva kai preprost. Pil ie navadna mi^a. ki so io odstranili r0 končani daritvi. š«le Po So rod cesariem Konstantinom začeli Rraditi cerkve, so začeli v niih staviti tudi oltane. ki so bili nareieni iz kamna. Že takrat ie bilo določeno, da mora biti vsak oltar posvečen od škofa in mazilien s sveto krizmo. Pozneje so razni paoeži tudi določili, da morajo biti tako blagoslovi jeni le kamniti oltarji. Od tedaj sta po naših cerkvah dve vrsti oltariev in sicer Premakljivi in nepremakljivi. Neore-Piakliiv oltar mora biti iz ene kamnite plošče in obsesra tri dele in sicer ploščo, podstavek in kar je najvaž-Peiše — grob svetnika. Seveda mora biti tudi posvečen od škofa. Pre-makliivi oltar pa ie pravzaprav le Piaihna kamnita plošča, ki meri kakih 30 cm v kvadratu in je 4-5 cm debela. Takemu oltar ju ni treba nikake Posebne podstave in se lahko prenese iz enega kraja v drug. Samo ob sebi Se razume, da morajo biti tudi v takem prenosljivem oltarju ostanki svetnika in da mora biti posvečen od škofa. V bistvu torej tak prenosljiv oltar ni nič drugega, kot zmanjšan Oepremakljiv oltar, ki ga tudi popol-homa nadomestuje. Tak prenosljiv oltar posebno rabijo misijonarji, da £a morejo prenašati iz kraja v kraj in Plačevati kierkoli hočejo. Pa tudi pri Pas doma, če je kdaj sv. maša izven cerkve, se potem rabi tak premakljiv oltar. Pa ne samo izven cerkve, am-hak tudi v cerkvi se rabi navadno tak Premakljiv oltar. Če je cerkev ubož-Pejša, ima v oltarjih, ki so leseni ali ^jdani, potem take plošče ali premak-kiive oltarje. Taki prenosljivi oltarji vsi stranski v župnih cerkvah in lPdi mnogo glavnih oltarjev po žup-Pih cerkvah.
Križ na oltarju.
Glavna in za sv. mašo najpotreb-^ojša stvar na oltarju, sem zadnjič ''okel, je kamnita plošča, v kateri so ?stanki svetnikov in to ploščo smo Pienovali grob. Ravno tako pa je /oba, da je med sv. mašo na oltarju k jž in sicer na vidnem mestu. Če ni riža na oziroma pri oltarju, se ne P13 * * 16 maševati na oltarju.
v starih časih je veljal križ pri po-?Pp|h kot najsramotnejše znamenje J1 je bila najhujša kazen križanje.
Pavel pravi o križanem Gospodu: Pjti Judje zahtevajo znamenj in rki iščejo modrosti — mi pa ozna-
njamo Kristusa križanega, Judom pohujšanje, a poganom nespamet, njim pa, kateri so poklicani, Judom in Grkom, Kristusa, božjo moč in modrost.« fRim. 1, 22-24)
Na tako sramotno smrt so obsoiali sa^o sužnje in na tiste, ki so prelomili prisego. Zato bomo razumeli, kako nonižanie je bilo to za Jezusa, da so Njega, Boga obsodbi na naisra-motneišo smrt in pribili na križ. Obsojenca so navadno pribili ali na trdno privezali na križ in ti reveži so včasih še živeli po cele dneve. Križanje je že od pradavnih časov veljalo kot naihuiša in najsramotnejša kazen. Od tedaj pa nam je kristjanom križ znamenje časti in zmage.
Prazniki in godovi
MAREC
1.	Torek (23. dan po mlaju); Albin, šk., Leon, Donat, Abundancij, Nicefor, mučenci; Hermes in Hadrijan; Evdocija, mučenka; Antonina: Suitbert, šk.; Siviard, Herkulan.
2.	Sreda (24. dan po mlaju); sredpostna. Simpliciian, .Tovin, Batilej, Pavel. Heraklij, Sekundila, Januariia, mučenci; Lucij, Ab-salon, Lorgdj, Cead, škof.
3.	četrtek (25. dan po mlaju); Kunigun-da, cesarica; Marinus, Asterij, Hemeterij, Heledonij, Feliks, Luciola, Fortunat, Mar-cij, Kleonik, Evtropij, Bazilisk, mučenci; Ticijan, škof.
4.	Petek (26. dan po mlaju); Kazimir, kraljevič; Lucij, papež; Bazilij, Everenij, Agat odora, Elpidij, Esterij, Kapiton, Efrem, Nestor, Arkadij, Kaj, dvorjan; Hadrijan, Arhilai, Ciril, Foči j.
5.	Sobota (27. dan po mlaju); Jožef od Križa, Fok, Hadrijan, Evzebij, Teofil, škof, Gerazim, puščavnik.
6.	Nedelja (28. dan po mlaju); 4. postna. Evangelij: Jezus nasiti 5000 mož. — Per-petua in Felicita, mučenki; Marcijan, Viktorij, Viktorina, Klavdiian, Basa, Kanon, Evargij, Bazilij, škof; Olegarij, škof; Ko-leta, devica
7.	Ponedeljek (29. dan po mlaju); Tomaž Akvinski, cerkveni učenik; Revokat, Satur-nin, Sekundni, Evbul, Hadrijan, Teofil, šk.; Pavel, Gavdiioz, škofa; Pavel Preprosti.
8.	Torek (30. dan po mlaju); Janez od Boga, ustanovnik reda usmiljenih bratov; Kvinktilij, Filemon, Arijan. Teotik, Ciril, Rogatus, Beata, Herenija, Felicita, Urban, Silvin, Mamil, Julijan, škof; Feliks, angleški anostol; Ponči j.
9.	Sreda (1. dan po mlaju); Frančiška Rimska, Gregorij, Pacijan, Katarina, dev.
10.	četrtek (2. dan po mlaju); 40 mučencev, Kaj, Aleksander, Kodrat, Dionizij, Cip-rlian, Anekt. Pavel in Krescent, Viktor, Makarii, škof: Droktovei, opat; Atal, opat.
11.	Petek (3. dan po mlaju); Sofronij, škof: Evtimii. Heraklij, Zožim. Kandid, Pi-periion, Trofim. Talus. Gregorij. Firrnus, Evlogit. mnšnik: Benedikt, škof; Firmin, opat; Konstantin, Peter.
12.	Sobota (4. dan po mlaju); Gregorij Veliki, papež in cerkveni učenik; Maksimilijan; Peter. Egdun, Teofan, Bernard, škof.
13.	Nedelja (5. dan po mlaju); 5. postna
(tiha). Evangelij:	Judje hočejo Jezusa
kamnati. — Macedonij, Patricija, Modesta,
Tevzeta, Hores, Teodora, Nimfodora, Marko, Arabija, Sabin, Ruderik, mašnik; Kristina, dev. in muč.; Nicefor, škof; Anzovin, Evfrazija.
14.	Ponedeljek (6. dan po mlaju); Matilda, kraljica; Leon, Peter, Afrodizij, Evsta-hij, rimski plemenitnik.
15.	Torek (7. dan po mlaju); Ludovika Marijak, soustanoviteljica usm. sester; Klemen Marija Dvoršak, dunajski apostol; Longin, Aristobul, Menigen, suknar, Nikan-der, Matrona, dekla; Leokricija, dev. muč.; Caharija, papež; Probus, Specijoz.
16.	Sreda (8. dan po mlaju); Hilarij in Tacijan, goriška apostola; Cirijak, Papas, Julijan; Agapit, Heribert, Patricij, škofje; Abraham, puščavnik.
17.	Četrtek (9. dan po mlaju); Patrik irski apostol; Jožef iz Arimateje; Aleksander, Teodor, Pavel, Agrikola, Gertruda (Je-dert), devica.
18.	Petek (10. dan po mlaju); žalostna Mati božja. — Ciril iz Jeruzalema, škof in cerkv. učenik; Aleksander, Narcis, škofa; Trofim, Evkarpij, Edvard, kralj; Frigdijan, Anzelm, škofa.
19.	Sobota (11. dan po mlaju); Jožef, deviški ženin blažene Device Marije. - Kvinkt, Kvinktila, Marko, Panharij, Apolonij, Lan-doald, Amancij, Janez.
20.	Nedelja (12. dan po mlaju); 6. postna, cvetna. Evangelij: Jezus jezdi v Jeruzalem. —- Joahim, oče prebi. Device Marije, Arhip, Pavel, Ciril, Evgenij, Fotina Samarijanka, Jožef, Viktor, Sebastijan, častnik; Anatolij, Fotij, Fotisa, Parsceva, Cirijak, Aleksandra, Klavdija, Efrazija, Matrona, Julijana, Evfemija, Teodozija; Ničet, Vulfran, Kut-bert, škofje; Ambrozij.
21.	Ponedeljek (13. dan po mlaju); Benedikt, opat; Filemon, Domnin, Biril, Sera-pijon, Lupicin, opat.
22.	Torek (14. dan po mlaju); Lea, vdova, Katarina, voda; Pavel, Epafrodit, Saturnin, Bazilij, Oktavijan, Kalinika, Deogracias, Benvenut, Katarina.
23.	Sreda (15. dan po mlaju); Jožef Ori-ol, mašnik; Viktorijan, Fidelis, Feliks, Nikon, Domicij, Pelagija, Akvila, Eparhij, Teodozija, mučenci; Turibij, škof; Teodul, Julijan, Benedikt, menih.
24.	četrtek (16. dan po mlaju); VELIKI ČETRTEK. — Gabriel, nadangel, Marko, Timotej, Epigmenij, Pigmenija, Timolaj, Dionizij, Pavzid, Romul, Aleksander, Aga-pij, Dionizij, Romul, Sekund, mučenci; Simeon, deček-mučenec; Agapit, škof, Latin, Selevk.
25.	Petek (17. dan po mlaju); VELIKI PETEK. — (Praznik Oznanjenja se praznuje letos 4. aprila), Kvirin, Irenej, škof v Mitroviči; Dula, dekla; Pelagij; Hermeland, opat; Baroncij in Deziderij.
26.	Sobota (18. dan po mlaju); VELIKA SOBOTA. (Post preneha opoldne popolnoma). — Kastul, dvorni založnik; Peter, Marcijan, Jovin, Tekla, Kasijan, Teodor, Montan, Maksima, Kvadrat, Teodozij, Emanuel, Evtihij, mučenci; Ludger, škof; Brav-lij, Feliks, škofa.
27.	Nedelja (19. dan po mlaju): VELIKA NOČ. Evangelij: Jezus vstane od mrtvih. — Janez Damaščan, cerkv. učenik; Aleksander, Filet, Lidija, Macedon, Teoprepid, Amfilohij, Hronid, ječar; Zanita, Lazar, Ma-rota, Narzes, mučenci; Rupert, škof; Janez, puščavnik.
28.	Ponedeljek (20. dan po mlaju); Janez Kapistran, Priska, Malh, Aleksander, Kastor, Dorotej, Rogatus, Sukces, Ksist III. papež; Špes, opat, Guntram, kralj.
29.	Torek (21. dan po mlaju); Ciril, Jona, Barahizij, Pastor, Viktorin, Armagast, dvomi uradnik; Maskula, dvomi igravec! Satur, dvorni oskrbnik; Sekund, Evstazij, opat.
30.	Sreda (22. dan po mlaju); Janez Kli-mak, opat; Kvirin, Domnin, Viktor, Regula, Pastor, Zožim, škof; Klinij.
31.	četrtek (23. dan po mlaju); Benjamin, Balbina, Amos, prerok; Teodul, Ane-zij, Feliks, Kornelij.
Z našega razgledišča
KAMNIK. Pri sv. Primožu nad Kamnikom bo na tretjo, četrto in peto nedeljo v postu ob 10 služba božja. Svoje čase je bila ta romarska cerkev močno obiskovana, zadnja leta so romarji precej izostali. Naj bi se obisk lepe planinske cerkve spet požU vil. — že izza davnega časa je na Kalvariji nad Žalami cel post ob petkih vedno ob 7 sv. maša, ob sobotah ob 7 pa na Malem gradu. Domačini in tujci radi obiskujejo ti dve cerkvici, zlasti Kalvarijo, in to posebno tudi ob lepih nedeljah popoldne. Sta pa res obe cerkvici zanimivi. — V župni cerkvi smo upeljali ob petkih zvečer postne pridige. Obisk dokazuje, da so bile te pridige zaželene. Duša človekova je po naravi krščanska in hrepeni po besedi božji, zlasti v postnem času. — Oskrbo mestne ubožnice bodo prevzele v kratkem tukajšnje sestre usmiljenke. V ubožnici je vedno okrog 23 oskrbovancev, ki so bili dosedaj brez nadzorstva. Torej vendar enkrat korak za ublaženje socialne bede. — V župni cerkvi na šutni se prične veliki teden služba božja takole: V četrtek ob 9, v petek ob 8, v soboto ob 7. Vstajenje je v soboto popoldne ob 5.
BLAGOVICA. V preteklem letu je župnija narasla za 24 rojstev. Doma je bilo roienih 22, drugod 2. Umrlo jih je 12, med temi 6 otrok. V zakonski stan jih je stopilo 14. Izredno veliko število za našo župnijo! Med temi je bilo osem deklet iz Marijine družbe. Neveste-čalnice Mar. družbe, ki so bile doma poročene v zvezi s sv. mašo, je dekl. Mar. družba z zastavo sprejela pred župno cerkvijo neposredno pred poroko in se je v lepem pogovoru poslovila od njih. Večina nevest je pristopila v Mar. družbo za žene. — Sv. zakramente so žene in dekleta v splošnem prav pogosto prejemale. Tudi nekateri možje in fantje so postali bolj goreči za prejemanje sv. zakramentov in nekateri se prav radi udeležujejo nedeljske popoldanske službe božje. Bog daj, da
bi se kmalu uresničila želja, da bi splošno možje in fantje vsak drugi mesec pristopali k sv. obhajilu! Dobri možje in fantje, korajžno z zgledom naprej! — V župniji se je tudi ustanovil župnijski svet katoliške akcije. Upamo, da se bo odboru s pomočjo dobrih staršev, ki bodo z vso resnostjo svarili in vzgajali svoje otroke, posrečilo polagoma odstraniti vse večje slabe navade v župniji. Na cerkvenem koru sta se na predlog odbora oskrbeli še dve luči, da bodo ljudje dobre volje lahko pobožno brali sv. mašo, hudobni pa, da se bodo videla njihova grešna dela. — 18. febr. smo pokopali Antona Hrovata, polzemliaka iz Slatenka in člana žup. sveta katoliške akcije. Radi svojega modrega, mirnega in zares krščanskega življenja je bil splošno zelo priljubljen in spoštovan. To je pričal tudi njegov lep pogreb. Bog nam daj več takih odločno krščanskih mož v fari. Naj počiva v miru!
MEKINJE. Rodilo se jih je lani pri nas 34, od teh polovica dečkov in polovica deklic. Umrlo iih je 14, od katerih so bili 4 stari nad 80 let; poroki sta bili dve. — Skioptično predavanje domačega župnika o potovanju Danteja skozi pekel, vice in nebesa je privabilo izredno veliko poslušav-cev v društveno dvorano, škoda, da nima prosvetno društvo lastnega skioptikona, ker bi bilo sicer lahko več takih predavanj. — Burka »Zmešnjava na zmešnjavo«, ki jo je društvo uprizorilo 31. jan. t. 1., je bila kot nalašč, da človek malo pozabi na vedne skrbi in si ogleda življenje od veselejše strani.
HOMEC. V nedeljo 13. marca bo naše prosvetno društvo igralo v društvenem domu lepo narodno igro »Deseti brat«. Igra je povzeta po znanem Jučičevem romanu in žanje vsepovsod najlepše uspehe. Zato pričakujemo tudi pri nas obilne udeležbe. Vsi vabljeni!
IHAN. Prosvetno društvo je v letošnji sezoni priredilo tri igre, vse so prišle na zadnjo nedeljo v mesecu. V novembru je bila lepa Zakrajškova »Pri kapelici«, po božiču smo jokali pri drami »čez deset let«,
pred pustom pa nasmejali »Belemu konjič' ku«. Gospodična Schubertova se vedno iZ' kaže izvrstno in marljivo režiserko, igravci in igravke se ji pa dajo radi voditi. Užitek je gledati talce prireditve. Za po veliki noči pripravljajo »Desetega brata«. — Fantovski odsek je začel živahno delovanje. — Misijon bomo imeli od 17. do 24. aprila, vodil' ga bodo gospodje misijonarji lazaristi 'z Ljubljane. — 20. januarja je preteklo ravno šeststo let, odkar je Alhajda iz Ihana (leta 1332) prepustila graščino v Mali Loki Hermanu Mengeškemu. Priča je bil koroški vojvoda Henrik, ki je bil češki in poljski kralj. To pismo je pečatil takratni župnik iz Ihana. Tudi lepa šestoletnica! V spomin na to obletnico so duhovniki domačini iz cerkljanske župnije na novo poživili »cerkljanski štab«.
SV. TROJICA. Prijazno čepi na gričku cerkev sv. Trojice, se ozira doli proti Mengšu in mnogo dalje gori proti gorenjski strani, žal je zdaj pozimi ta vrh večkrat v megli, da ni videti tistega lepega razgleda kakor sicer spomladi ali poleti. Pa tudi zasnežen je in burja včasih pometa s snegom okoli hiš. Dne 2. marca bomo imeli celodnevno češčenje sv. Rešnjega Telesa-Letos bodo prišli pomagat spovedovat tudi sosedni duhovniki iz Moravč. Ta dan bo ob 10 slovesna sv. maša s pridigo, častiv-ci sv. R. T. se bodo mogli tudi iz okolic® udeležiti te pobožnosti ter tudi glasno mo" liti iz »Večne molitve«, kar s tem vljudno naznanjamo.
SV. GORA NAD LITIJO je mnogo obiskovana božja pot, pa tudi turistom ni neznana. Popotnik se precej poti in utrudil preden prispe na njen vrh, visok do 850 m-V turistovski koči se potem lahko okrepča in razvedri s prekrasnim razgledom na vs® strani. Tam vidiš prijazno dolino moravško in nedaleč tik pod seboj zagledaš skriti i" tihi Kolovrat, kjer ima v župni cerkvi sv-Lovrenc veliki oltar. Močni in trdni zidovi in stene nekdanjega starega gradu kolov-raškega se še vedno mogočno dvigajo v zrak, kljubujoč vsem viharjem in vreme"-
Janez Langerholz:
Iz njegovih zapiskov
POVEST. — Nadaljevanje.
Izvlekel sem na dan svoja dobra spričevala iz ljudskih šol. Pa spet ni bilo prav. Pisava je bila ljudem povsod všeč, fant še tudi, ampak premalo izobrazbe. Kakor sem se torej za-suknil, povsod je bilo nekaj narobe.
Videl sem, da bo potreba prijeti za težje delo. Morebiti si bom od tam lažje pomagal kvišku. Zakaj to sem sklenil in to sem hotel doseči: pri tleh ne bom obstal.
Dobil sem delo pri neki tovarni za obutev. Tako sem naredil svoj načrt, da si bom najprvo zagotovil delo, potem bom šel počasi kvišku; vsaj do kakšnega nadzornika ali do voditelja oddelka moram priplezati. Tako mi bo zagotovljena primerna plača in lahko bom nastopal kot sam svoj gospod.
Očetu nisem nič pisal. Materi pa. Dobil pa sem od nje le eno kratko pisemce, čegar vsebina je bila: »Oče je še vedno hud nate. Prepovedal je nam vsem, da se ne smemo meniti s teboj. Radi ljubega miru v hiši ti ne bom velikokrat pisala. Ti mi pa le
večkrat piši. Jaz bom pa le bolj molila zate. Zakaj tudi tvoja mati sem.«
V službi sem imel srečo. Priden sem bil in polagoma sem si prislužil čeden denar. Srečen pa vendar nisem bil. Ljubezni sem pogrešal; res je, ljubila me je mati, pa or a je bila daleč.
Mnogokrat sem se spominjal sosedove Micike, tega angela. Snominjal sem se prijaznosti, ki mi jo je izkazovala takrat, ko me je vsa vas zaničevala in sovražila. Sklenil sem, da ji hočem to njeno uslugo poplačati s tem, da jo povabim za seboj, da bova vedno srečna, vedno prijatelja.
Težko sem pričakoval njenega odgovora. Dočakal ga nisem.
Oh, saj vem: umrla ni, ampak odpisati mi ni smela, izgubljenemu študentu. Čakal sem tedne in mesece — zastonj. Jezil sem se na trmo in ošabnost tistih ljudi, ki nočejo poznati nobenega odouščanja. Kako lepo bi bilo na svetu, ko bi takih ljudi ne bilo na njem. Ali Bog se da preprositi, človek pa ne.
Micike nisem klel. Imel sem jo še vedno za angela. Ampak njen oče ... Ta je vmes, ta brani, ta ne pusti. Morebiti še kolne in rohni nad siroto
ubogo. Spet sem se kesal, da sem J1 pisal in da sem ji morebiti zagreni nekatero uro in nekateri dan.
Ali razen Micike ni bilo zame nobene druge ženske na svetu. Micik° sem poznal in svojo mater. Tujk6’ Nemke, so se mi ponujale, pa sem odrival. Ali Slovenka, ali nobena !v
Iz same jeze sem se vrgel na pijaČ°' Pil sem, kakor bi hotel v alkoholu vt0' piti sebe in ves svet, ki mi nasprotuj6’ kjer mi more in kar mi more. Vr#61 sem dobrega človeka v blato in skle' nil sem, da bom tak, kakršnega svet hoče imeti.
Nekatero noč sem prečul v pij^ Ko so zaprli gostilno za menoj, s6!? pa nesel steklenico še na dom in P1 ’
pi!...	j
V tovarni nisem bil več to, kar ^ imel biti. Teden za tednom so mi | gali pri plači radi zamud in radi 9* bega dela. Gospodje, ki so me Vre? poznali kot vestnega in pridnega 6. lavca, so se mi čudili. Grozili so 111 ’ pa nič niso dosegli.
vV
Seveda! Ko bi bili ti ljudje
v mojo razdvojeno in razboljerm . jj šo, bi me bili morebiti milo sodili-^, pa tudi ne. Ne zna vsak imeti s°c ja z bližnjim. Ali noče ali ga n6 ^ zume. Povedali bi mi bili morebiti*
skim neprilikam. Grad Kolovrat, zdaj že več časa opuščen, jc imel še v 17. stoletju svoje gospodarje in vlasteline gospode Rambšisel. Ludovik baron pl. RambSisel (član te rodbine 1623—1687) se je bil v svoji mladosti posvetil vojaškemu stanu; s 30. letom pa je vstopil v samostan in bil nazadnje celo opat v Stični. Stiški menihi ali redovniki samostana cistercijanov, »belih menihov« v Stični so bili tedaj precej mogočni gospodje, ker so imeli duhovno oblast nad mnogimi cerkvami. Tako so po nakupu dobili župnijo Mengeš in Vače, Zagorje, čemšenik in Dol pri Ljubljani. Te Župnije so nadzorovali in sem pošiljali duhovnike nad sto let tja do zadnjega desetletja konec 18. veka. Tedaj so se škofijske meje bolj zaokrožile in so se predrugačili tudi samostani in župnije. Kolovrat, Sv. Gora in še nekaj drugih cerkva je bilo tedaj podložnih Vačam. Sele 1. 1823, dne 3. dec., se je na Sv. Gori ustanovila samostojna župnija. Kolovrat je postal župnija že prej, leta 1753 o sv. Juriju, ko je prvi župnik ali vikar tam nastopil duhovsko službo.
ŠMARTNO V TI H. DOLINI. Pri nas smo od 14. do 21. februarja obhajali sveti misijon. Bil je to najbolj mrzel čas zadnjih let. Navzlic temu so se ga Šmarčani s tako Vnemo udeleževali, da sta se čudila misijonarja in g. župnik. Bolj ko je bilo mraz zunaj, bolj je rasla gorečnost v srcih vernikov. Trikrat na dan je bila cerkev pri misi ionskih nagovorih polna. Posebno so se odlikovali verniki pri stanovskih naukih. Vsak stan je hotel z udeležbo drugega prekositi. V nedeljo pri sklepu pa je bilo toliko ljudi, da jih šmartinska cerkev najbrž še nikoli toliko ni imela. Vsa čast vrlim Šmarčanom, posebno še tudi, ker so skoraj brez izjeme vsi potrpežljivo v mrazu čakali na sv. spoved in so k sv. obhajilu celi teden tako mnogoštevilno pristopali. Sklepno nedeljo se je vsa župnija združila z nebeškim ženinom ob skupnem slovesnem sv. obhajilu med petjem obhajilnih pesmi in pritr-
kovanjem zvonov. Sv. misijon sta vodila č. gospoda Gregor Flis, superior v Grobljah, in dr. Jakob žagar, misijonar iz Ljubljane. Bog daj stanovitnost vsem dobrim ljudem da prejema nebeškega plačila!
GROBLJE. V noči od Svečnice na sredo je drzen hudobnež z železom razmaknil vrata v zvonik naše cerkve, privezal je močno vrv na ograjo cerkvenega kora in splezal po njej v cerkev, kjer je potem stikal in iskal, kaj bi odnesel. Prebrskal je marsikaj, našel nič, ker se vse vrednosti sproti iz cerkve odneso na varno. Tako je moral oditi praznih rok po poti, po kateri je prišel, odpoden najbrž od lajanja hudega psa čuvaja. Delomržnež najbrž ni bil od daleč, ker so mu razmere v cerkvi precej znane. Bog nas varuj zlobnih ljudi! — V najhujšem mrazu v mesecu februarju je padel toplomer pri nas na 29° C pod ničlo.
JARŠE. Že ves mesec februar se delajo v občini priključki za električno razsvetljavo iz banovinskega omrežja. Splošno so ljudje z elektriko jako zadovoljni. Le priključki jim pridejo malo predrago. Kakor znano, je občina svoj enkratni prispevek za gradnjo transformatorja in javnega omrežja izplačala — in to v času najhujše denarne krize. Že se je bilo bati, da elektrike v občino sploh ne bo, ker občina ni mogla dobiti od svojih občanov skoro nobenega kredita. Priskočila je na pomoč društvena čebelica v Grobljah, ki je pričela zbirati fond za elektrifikacijo s 6 % obrestmi. V nekaj dneh so ji občani zaupali celo potrebno vsoto. Priznanje in zahvala za ta uspeh gre zlasti predsedniku društva g. Martinu Ocepku.
DOMŽALE. Dne 24. feruarja nas je zapustila vzorna učiteljica gdč. Anica Lazarjeva, znana naša kulturna delavka. Posebno velike zasluge ima za tukajšnjo gospodinjsko šolo, ki jo je ona ustanovila in prvovrstno opremila. Dne 18. febr. so ji hvaležni tržani in okoličani pripravili v slovo podoknico z godbo in petjem. Ugledni tr-
govec Josip Senica je imel lep nagovor, v katerem je obžaloval njen odhod ter s priznanjem omenjal njene zasluge, številno občinstvo mu je burno pritrjevalo.
DOB. Zlato poroko sta obhajala 7. svečana Svetlin Anton in Ana roj. Cerar, živita na Javorniku. Vendar sta pa želela imeti zlato poroko po 50 letih v Dobu, kjer sta bila 6. febr. 1882 poročena, želimo jima, da bi učakala še 60 letnico svoje poroke in spet prišla v Dob tako čvrsta in zdrava kot ob 50 letnici!
ČEMŠENIK. Z naših hribov se bolj redko oglašamo v Našem listu. V deželo prihaja pomlad. Mraza pri nas vobče nismo imeli tako ostrega kakor drugod. Pod 12° ni padel toplomer nobenkrat. S pomladjo je prišla k nam tudi nova učiteljica gdč. Anica Lazarjeva, o kateri gre glas, da je vzorna učiteljica. Tako je dobila naša dosedanja dobra učiteljica gdč. Sedejeva najboljšo pomoč. — V soglasju z okoliškimi in osrednjimi voditelji prosvetnega dela se je sklenilo, da bo meseca maja na čemše-niku prosvetni dan za ožjo in širšo okolico.
Družina, ki se varuje alkohola, nikotina (tobaka) in modnih norosti, je srečna družina, ker ne pozna treh najhujših zajedavcev človeštva.
Rišem prvi človek, ki se mu je kaj takega nrinetilo: tudi to bi bili morebiti rekli, da je še dosti deklet na svetu; tudi to bi bil mogoče slišal, da Riora mož biti junak in da ga ne sme vsaka stvar potreti in kar je še drugih takih besedi, ki jih svet ob podob-Rih prilikah rabi.
Tako tolažbo bi bil seveda poslušal, ali do srca bi ne bila prišla. Nikdar in nikoli.
Tako se je zgodilo, kar sem že jjakaj časa Pričakoval. Prišla je sobota. Potegnil sem tedensko plačo in zfaven plače je bila knjižica, zname-da sem ob službo. Zakaj takih Rerodnežev tovarna ne more trpeti, 'r0 ne, pride pri svojih odjemalcih ob dobro ime.
V knjižico so mi napisali še dosti Jopo spričevalo. Dejali so, da zato, ^fer sem bil prejšnje čase vendarle
še
Precej reden človek. Zadeli so tudi
toliko moje duševno razpoloženje, da '!° prav pogodili: nekaj bridkega me Rioralo zadeti. Drugod, tako so j eRili, bom na bridkost lažje pozabil 11 bom snet reden delavec, i Nahvalil sem se za sočutne besede i za lepo spričevalo. Nekaj dni sem p°rabil za poslavljanje od prijateljev.
Potem se je pa začela že znana esern vseh tistih, ki nimamo lastnega °Ria in ne stalne službe. Hodil sem
od kraja do kraja, prosil za službo, kazal delavsko knjižico, odgovarjal na stavljena vprašanja, semtertja sem poprosil za kak darček, dokler ni pretekel mesec in še čez.
Ustanovil sem se v Leobnu in dobil sem delo v rudniku.
III.
Novo delo, nove razmere, novi tovariši. Večkrat sem se spominjal prejšnje službe. Res sem bil v tovarni, stroj med stroji, nič več in nič manj, a gledal sem vsaj dnevno svetlobo. Sedaj pa je postal kramp moj prijatelj in knapovska luč moja stalna tovarišica. V zamazani obleki sem se podajal na zamazano delo.
Težko sem se privadil novega dela.
Vesel pa sem bil, da sem pri podjetju dobil nekaj več znancev iz domovine. Hitro smo se spoznali. Ob njihovi ljubeznivosti sem res še dosti lahko prebolel udarec, ki sem ga prejel iz svojega rojstnega kraja.
Vsako nedeljo smo prihajali skupaj.
Domača govorica, domača beseda, domača pesem, vse je po svoje pripomoglo, da sem se kmalu vživel v nove razmere. Tovariši so kmalu spoznali, da nisem prazne glave; kmalu so me postavili za nekakega glavarja maloštevilne slovenske družbe. Pisal sem
jim pisma, tudi bral sem jih mnogim, naročili smo tudi časopis, tednik iz domovine in tako smo bili vsaj malo v zvezi z domačimi kraji.
Tovariši so dobili včasih, za praznike, kak priboljšek iz domovine. Jaz take milosti nisem bil nikdar deležen. Mati ni smela pošiljati, drugi se niso zame menili. Tovariši pa pri delitvi niso kljub temu nikdar pozabili name.
Zrak v jami mi pa ni ugajal. Pri-godila se mi je še majhna nesreča in odpeljali so me v rudarsko bolnišnico. Z menoj vred je šel tudi eden mojih domačinov, doma tam doli od Kostanjevice. Bil je precej močno ranjen.
V njegovem imenu sem pisal njegovim staršem, kakor mi je narekoval.
»Ljubi domači! Zdaj sem v taki hiši, ki se ji pravi bolnišnica. Notri sta me spravila dva moža, ven me bodo skoro gotovo štirje. Zdravnik sicer pravi, da ne bo nič hudega, pa mu kar težko verjamem. Će bom umrl, Vam bo že moj tovariš Miha poslal moj denar in Vam bo tudi sporočil, kaj z njim naredite. Će se mi bo pa na bolje obrnilo, bom pa prišel za nekaj tednov domov.
Naj bo, kakor Bog hoče!«
(Se nadaljuje.)
Zadnji čas!
Le še do 1. marca je čas za vpisovanje v Mohorjevo družbo. Pomislite: 6 knjig dobite za 20 Din! Priglasite se gotovo!
Leon XIII. o rodbini in državi
23.	»Velika in pogubna zmota je torej, ako kdo hoče, naj državna oblast posega po svoji volji prav v notranjost rodbine.«
24.	»Gotovo, če se nahaja kaka rodbina slučajno v največji sili ter ne ve izhoda, tako da si sama nikakor ne more pomagati, tedaj je prav, da ji v skrajni sili javna oblast priskoči na pomoč, kajti posamezne rodbine so nekak del države. Enako tudi, če bi se kje med domačimi stenami kršilo medsebojno pravo, tedaj naj državna oblast ščiti vsakemu njegovo pravico, kajti to se ne pravi polaščevati se pravic državljanov, ampak jih zavarovati in utrditi s pravično in dolžno zaščito. Vendar tu se morajo ustaviti tisti, ki stoje na čelu držav, narava ne dopušča prekoračenja teh mej. Očetovska oblast je takšna, da je država ne more ne zatreti, ne na-se pritegniti, ker se enako in skupno pričenja s človekovim življenjem. »Otroci so nekak del očeta in kakor nekako razširjenje očetove osebnosti, in če hočemo prav točno govoriti, oni ne vstopijo in ne postanejo del države sami posebi, ampak po družini, v kateri so rojeni. In prav iz tega vzroka, ker so otroci nekak del očeta, stoje pod varstvom staršev, dokler ne znajo rabiti proste volje, če torej socialisti izključujejo skrb staršev in hočejo upeljati državno skrbstvo, ravnajo proti naravni pravičnosti in razdirajo rodbinske vezi.«
Tehtne besede velikega Leona XIII. o rodbini in državi nas silijo, da se pomudimo še malo pri njih. če primerjamo človeško družbo ali državo samo z organizmom, bomo videli, da je rodbina njena pracelica, v kateri ima ta organizem svoj začetek in konec. Rodbina je prvi vzor tega organizma in nekaka drevesnica. Iz katere se človeška družba vedno dopolnjuje in obnavlja.
Izmed vseh živih stvari je človek po roistvu povsem brez moči, da bi si ohranil živlienie. Nobena žival ne preživlja svoje mladosti tako brez moči kakor otrok. Zato jo čisto naravno, da za otroka mora nekdo skrbeti In ga vzgajati. Otroci se imajo za Bogom zahvaliti staršem za življenje. Toda to živlienie bi bilo za nje brez vrednosti, če hi starši ne prevzeli itudi skrbi za njihovo rejo in vzgojo.
Da so starši v resnici po naravi določeni vzgoiltolii svoiih otrok, priča tudi vez medsebojne liubeznl. Otroku je prirojeno, da čuti nagnenie do mamice in ateka, k njim se zateka v vseh težavah in dvomih. Obratno zonet starši ljubijo svoje otroke kot «vn5o vorr*o oliko.
TV'K~’ vw"ni* otrok pa zahteva oba, oče-in nv'+nr jj;n «(,m ne zmore te težko naloge, čenrav le nenosredna skrb za otroka v nrvlh letih navadno izročena materi. vendar mati naiholj potrebuie očetove normv'l |n varstva, da se more dovoli posvetiti otrokovi vzgoii. Kolikor holj pa otrok dorašča. toliko holj ie potrebna stroga roka, očetova. Prava vzgoia terneli| na tonil Huhezni matere in na očetovi strogosti, IH l'.nonolnipln ena, drugo.
Kan- hi tedaj zahteval da se otrok vzame staršem in dH v vzgoio državi, grešil bi
proti naravi, kakor to zahtevajo socijalisti. Te zahteve socijalistov ne sme nihče istovetiti z vzgojo v zavodih, kamor dajejo v vzgojo svoje otroke tudi večkrat dobri krščanski starši. Taka vzgoja v zavodih je večkrat za otroka rešitev. Potrebna je, ako ima mati za svojega otroka le slepo ljubezen, potrebna tudi, ako oče ne pokaže nikake strogosti; potrebna, ako so starši primorani vsled revščine ali drugega vzroka skrbeti za vsakdan ji kruh n. pr. mati mora v tovarno; potrebna je vzgoja v zavodu onemu otroku, ako mu je okolica, v kateri živi, v škodo, n. pr. slaba tovarišija ali pa prevelika oddaljenost primernih šol priporoča vzgojo v zavodu. Vendar pa moramo trditi, da je najboljša vzgoja ona, ki jo otrok dobi pri starših, ki so sposobni in imajo voljo spolnjevati to svojo imenitno in obenem odgovornosti polno dolžnost. Zato pa ostane resnično, da je najboljša vzgoja individualna in da mora vzgojni zavod le v toliko vršiti svojo dolžnost, v kolikor se skuša približati temu idealu in v kolikor temelji tudi njegova vzgoia na rodbinski vzgoji. Učitelji in vzgojitelji so le namestniki staršev in v toliko uživajo ugled in veljavo.
Kam bi pripeljala skupna vzgoja otrok po nauku socialistov, nam priča v sedanjem času Rusija, ki socijalistične nauke v praksi kaže. Ta vzgoja napravi ja Iz otrok prave zločince, ki so v veliko breme in sramoto ne le Rusiji, ampak bodo v veliko breme človeški družbi. Prav je rekel Leon XIII., da se z javno vzgojo vseh otrok mora razdreti vsaka rodbinska vez. Ako se pa razdere pracelica človeške družbe, kar je rodbina, razdore se človeška družba.	__ x
*
Svobodomiselstvo
Zelo se motimo, če mislimo da so preganjanja Cerkve v Mehiki, v Rusiji, v Litvi, na španskem osamljeni pojavi, brez zveze. Ne. To je delo velikih organizacij brezver-stva, ki dokazuje, kako hudič dela proti Petrovi skali. Oglejmo si te organizacije!
Mednarodna zveza svobodomiselstva je razširjena po vseh deželah, zlasti je postala
zloglasna dunajska organizacija. Njen protiverski načrt je približno takle:
Delavstvu sovražni značaj Cerkve j® treba razkriti ob vsaki priliki; vse življenje župnije in škofije je treba natančno nadzo-rovati. Vedno je treba opozarjati na bogastvo Cerkve, na mer mntr^ralizen in lakomno sebičnost Izdatke občin za cerkvene namene je treba kritizirati, zmanjševati, odpraviti Paziti je treba na vsako obiavo v cerkvenem krajevnem čazoo'Vu. Nedostatke in napake posameznih duhovnikov je treba razvpiti in izkoristiti. V znanstvenem in prosvetnem delu naj se izigravajo uspehi znanosti p^oti veri v Boga. šola se mora oprostiti vsakega cerkvenega vpliva in verskega, duha, vsak verouk se mora izključiti, zasebno šolstvo pa zatirati in odpravljati. Otroke in mladino je treba iztrgati duhovnikovemu vplivu, pač pa naj socijaiistični »otroški prijatelji« vzgajajo novi rod, prirejajo prosvetne večere, govorniške tečaje, roditeljske sestanke. Zakramenti naj se ponižajo in nadomestijo takole: krst naj nadomesti »otroška slavnost«, obhajilo in birmo »proslava vstopa v strokovno organizacijo« (čisto po luteranskem vzorcu), poroka naj se sklepa brez Cerkve, brez duhovnika, brez prisege ne-razdružljivosti in zvestobe. Mrliči naj se sežigajo, da se le Cerkev bolj poniža v njenih obredih in da bi čim najbolj gotovo s telesom vred duša izginila v pepel. Krščanski prazniki naj se nadomeste z drugimi.
Toliko je naštetega. Zdaj poglejmo: včasih tudi mi grajamo sveto Cerkev, da j® kapitalistična, čeprav vemo, da brani le zasebno lastnino, kar je njena dolžnost po božji in naravni postavi. Presojamo izdatke za povzdigo božje službe: za elektriko, rože, preproge, oblačila in vse po vrsti, šalimo se iz zgodovinskih in prirodoslovnih poročil sv. pisma, čeprav vemo, da nas sv. pismo ne uči zgodovine in zemljepisja ih prirodoslovja, ampak ljubezni do Boga, Stvarnika in Odrešenika in Tolažnika. Včasih se norčujemo iz duhovnikov in svetih zakramentov in delamo prav tako, kakor bi ne vedeli, da dela jo in govorim tako organizirani sovražniki Cerkve božje! Zdaj bomo vsaj spoznali, kakšnega duha smo!
Zadnje telefonske vesti
KAMNIK, 30. febr. (tel. Naš. listu). Za 30. in 31. februar napoveduje vremenska hišica lepo vreme, za cel mesec marec P:l blato po kamniških ulicah.
KAMNIK, 1. marca. (Telefonično Našemu listu). Ker sestavljata mesto Kamnih dve predmestji — šutna in Graben, mesta pa po tem poimenovanju prav za prav ni, se je sestavil poseben odbor, ki bo rešil t° mučno zadevo.
DOMŽALE, 1. marca. (Tel. Naš. listu)’ Odbor za postavitev spomenika najvcčjcin11 obrekovalcu in ovaduhu jo v glavnem Končal svoje delo. Tudi določitev, kdo je najbolj vreden, ni delala težav, ker jc Izbir® v poštenih Domžalah majhna. Spomenik k0 visok 8 metrov. Gredico okoli spomenika ho vsak dan zalival škropilni avto.
s ................................iiiiiiiin 11111111' hum,   nun mil  
Vsako spomlad
je treba prekrivati strehe. Za to priporočam cementno zarezno oneko kakor tudi navadno cementno oneko po ugodni ceni.
Umetno gnojilo: Thomasovo žlindro, kalijevo sol, superfosfat in cement vedno v zalogi. — Kupujem hrastov mah, bel, najmanj 50 kg na enkrat, cena Din 2.50 do Din 3.— za kilogram.
Ant. Stergar v Kamniku.
iWIII!llflllll!llllllllllllllll|ll||||l||||||||||||||||||||l||l|||||ll|ll|||||||^	.........i||[||||[|||||||||||||||||||llllllllllll|ll||i
-n

nTI(n>KI KOTIČEK raf"* "	«S'Wr^'
PIŠE STRIČEK MATIČEK
Polnočno voščilo
Na večer pred 25. februarjem je nastalo Veliko piskanje, ropotanje, žvenketanje in vrišč pod oknom strička Matička. Otroci od vseh strani so prišli stričku za njegov god »ofreht« delat. Striček si je moral kar ušesa tiščati, da ni oglušil. Neprestano je moral hoditi k oknu in venkar kar podobice deliti. Od sprejemov čisto utrujen je stari striček zvečer v topli postelji prav trdo zaspal.
Naenkrat se je zbudil. Nič ni vedel, koliko je že ura. Kar začne ura na stolpu biti. Striček šteje: »Ena, dve, tri... dvanajst!« Ravno polnoč je bila. Pri zadnjem udarcu ure je nastala v stričkovi sobi velika svetloba. Celo krdelce nebeških krilat-cev je obstopilo stričkovo postelj. Striček si je mencal oči, da bi bolje videl, kdo prihaja. Vzel je svoje naočnike iz nočne omarice, si jih nataknil na nos, začel okoli postelje gledati, ter je začuden vprašal:
»Kdo pa ste, nebeški vi duhovi?
in kaj hočete pri stričku v polnočni pozni
uri?«
Pa se oglasi prvi angel:
»Polnočna ura je odbila
in dvajset peti je napočil februar,
ko striček naš praznuje svoje godovanje.
Mi angelci želeli smo,
biti prvi s svojimi čestitkami.
Ali smo neznani Ti ?
Glej, jaz Terezika kitajska sem. Kitajka sem in prinesla sem za god voščila svoja:
Da življenje stričkovo
bi bilo jasno, kot je pesem moja!«
Pa pravi drugi angel:
In jaz sem Marica kitajska, z lepo suknjico rumeno, in v srcu nosim željo eno: da kakor srček moj se ves blesti, bi Bog Ti dal le srečnih zlatih dni!«
In tretji se še oglasi:
»In jaz zamorček Jožek sem, ki prišel sem iz afriške dežele ter voščim Ti v imenu vseh zamor-
[čkov,
da še dolgo naj ohrani Te Gospod!«
Pa vpraša striček četrtega:
»Kdo pa ti si, angelček, z dekliškim mi obrazom?
Odkod prihajaš ti?«
»Jaz angel varih sem nečakinj Lichtenthurnovega zavoda. Ker bivam le med deklicami vedno, zato obrazek moj postal je ves dekliški.
Prinašam Ti voščila zavodovih nečakinj. Oddelek prvi Ti daruje duhovni šopek:
Sto svetih maš, sto svetih obhajil in duhovnih mnogo drugih še daril. Oddelek drugi pa prihaja sam čestitat Ti, in tu izročam njih sliko Ti.
Nabrali še so 220 Din
za odkup poganskih treh deklin.
In vsi ostali iz zavoda
pozdravljajo strička svojega, gospoda.«
Pristopili so še angeli varihi drugih nečakov in nečakinj iz Domžal, Jarš, Kamnika, Komende, Vodic, Doba, Ihana, Zlatega polja in še drugi, ter vsi izročili čestitke svojih varovancev stričku. In so se prijeli za roke ter zaplesali nebeško kolo okrog stričkove postelje. Pa zapeli so z rajskimi glasovi: »Strička Matička naj Bog živi! Naj Bog živi! Bog živi! ... «
Ob teh rajskih glasovih je striček spet zaspal. Zjutraj ob štirih ga je zbudil samostanski zvon iz spanja. Striček je vstal, se umil in šel v kapelo molit, nato pa je daroval sv. mašo za vse svoje nečake in nečakinje in za vse, ki so mu čestitali ter se ga za god spominjali.
Pismo slovenske misijonarke sestre Lučine Maher iz Afrike stričku
Rombo, 27. dec. 1931. Velečastiti gospod! Prihajam z žalostnim naznanilom k Vam in Vašim fantkom, ki so s svojimi darovi odkupili zamorčka Jožefa. Ta je umrl včeraj na praznik sv. Štefana in smo ga danes, na dan nedolžnih otročičkov pokopali. Imel je osem let. Pred enim mesecem smo ga krstili. Prilagam Vam v tem pismu tudi njegov krstni list. Njegovi starši so še pogani, pa so ga dali nam v naš misijon. Tukaj je zbolel. Zelo smo se trudili z zdravili, da bi mu življenje
ohranili. Pa vse je bilo zaman. Zdravnik je dejal, da je imel v krvi polno majhnih črvičkov. Fotografirati ga nismo mogli, ker nam že nekaj mesecev primanjkuje fotografskih plošč in papirja. Za sv. blagoslov prosi — s. Lucina.
Pismo misijonarke s. Lučine stričkovim nečakom
Ljubi Otročki! Vaš odkupljeni zamorček Jožef je umrl in smo ga pokopali na praznik nedolžnih otročičev. Ne žalujte, ljubi otročki, za njim! On je zdaj lep angelček in Vaš priprošnjik v nebesih. Po sv. krstu gotovo ni nobenega greha storil. Svojo hudo bolezen je zelo potrpežljivo prenašal. Slike od njega nimamo, ker nam je zmanjkalo fotografskih plošč. Pa bodite potolaženi, saj ga boste nekoč v nebesih veliko lepšega videli, kakor bi ga videli na sliki. Vaš prvi odkupljenec zamorski Matiček je dobil zdaj hlače, ki smo mu jih z Vašimi darovi kupili, žal, da ga ne moremo v hlačkah fotografirati. — Bodite pozdravljeni vsi od slovenske misijonarke sestre Lučine.
+
Z žalostjo naznanjam gospodu stričku Matičku in njegovim slovenskim nečakom vest, da je odkupljeni
ZAMORČEK JOŽEF
včeraj na praznik sv. Štefana umrl in bil danes na praznik nedolžnih otročičev pokopan na tukajšnjem pokopališču.
Misij, sestra Lucina Maher. Rombo, 27. dec. 1931.
Krstni list
»V letu tisoč devetsto trideset prvem, dne 27. novembra je bil v katoliški misijonski cerkvi v Rombo krščen Jožef Mlavvi, sin Mlawija in Maswaje. — J. van Douger, misijonar.«
STRIČKOVA ZBIRKA
Striček pač nikoli ni mislil, da bo njegova zbirka tako narasla; posebno v začetku, ko je zbirko otvoril, ni pričakoval, da bo mogel toliko pogančkov odkupiti. Spet je dobil mnogo darov. Nečakinje II. oddelka v Lichtenthurnovem zavodu v Ljubljani so poslale kar 220 Din za odkup treh deklic z imenom Marica, Anica in Milena, in še pristavijo: »Kar bo pa več, naj bo stričku za priboljšek na godovni dan!« No, striček bo vzel za priboljšek samo en pajkelc tobaka za svojo fajfo, drugo bo pa vse poslal za pogančke. Će bo pa velika sila, se bo striček tudi tobaku odrekel za misijone, da bo tako dal lep zgled nečakom in nečakinjam, ko jim priporoča, naj se za misijone premagujejo. Kaj ne? Striček se mora najprej premagati in potem šele drugim to priporočati! — Za zbirko so darovali: Let-nar Katka, Homec 10 Din; I. oddelek Lichtenthurnovega zavoda 60; Katica Pavlič, Zlato polje 10; Valter Gajšek, Celje 16; Tončka iz Celja 10; Ahčin Franci, 10; Ernest Obervvalder 10 Din, razen tega še nabral 10 Din; Kleinrescher Mila 10 — vsi iz Domžal; Tonči Ravnikar, Domžale 10; Nada in Stane Rode, Rova 4; Mimi, Joško, Vikica in Zofi Šarc, Vrba 8 Din. — Striček se vsem najlepše zahvaljuje.
UGANKARJI
Uganka ni bila težka. Otroci so sporočili stričku, da mu je nečakinja pisala: »Bog živi strička Matička!« Pravilnih rešitev je prišlo 73. To pot je bil g. žreb posebno deklicam naklonjen. Nagrado dobijo: Minka šorn, Podrečje; Marija Jeras, Jarše; Mi-
H3og živi strička Matička!« (Sliko so poslale stričku nečakinje II. odd. Lichtenthurna.)
mi Šarc, Smarca; drugi oddelek Lichten-thurna (teh nečakinj je pa 38, pa dobijo samo eno nagrado, ker jih je g. žreb kar vse skupaj izbral) in žebovec Jože, Kamnik. Drugi pa prihodnjič!
Razen gornjih so uganko rešili še: Albin Ogrinc, Domžale, Ivan Šuštaršič, Mengeš, Cajhen Vinko, Domžale, Francka Skok, Mengeš, Agata Masel, Marija Slapar, Zlato polje, Josip Zupančič, Zlato polje, Andrej Zalaznik, Lašna, Ivanka Narat, Vel. Lašna, Magda Podbevšek, Zlato polje, Anica Bra-
tina, Ljubljana, Ivan Jezernik, Domžale, Janez Pregled, Tunjice, Mici in Joško Jezernik, Domžale, Marija Zupanc, Cret; Micka Jenko, Vodice, Filip Jeraj, Vodice, Katka Letnar, Homec, Emeran, Fridolin, Jadviga Cedilnik, Volčji potok, Zule Slavko, Domž., štebe Ana, Komenda, Katica Pavlič, Zlato polje; Katica Tiefengraber, Ljublj.; Francka in Mihaelca Rosulnik, Šinkov turn, Brojan Štefka, šmarca, Drešar Franc, Naso-viče, Jernej Stražar, Zlato polje, Slapar Pavla, Zlato polje, Marija Grošelj, Zlato

Pri nakupu blaga za obleke
ir
se Vam izplača vožnja v
ako pri tvrdki R. Miklauc nakupite blaga za Vas in za Vašo družino, kjer imate veliko izbiro modnih kamgarnov in sukna za moške, finega svilenega, volnenega in pe-rilnega blaga za ženske obleke in plašče ter blaga za osebno in posteljno perilo po priznano nizkih cenah.
Ljubljano,
★
R. MIKLAUC »PRI ŠKOFU«
LJUBLJANA Lingarjeva ulica 3 Pred škofijo
Tvrdka obstoja že preko 60 let.
IlUnillllHHIIHMIIIIinitlllllllllllllUIIIIIIIIIIIIIMIMIIIIMIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIHIMIIIIIIIIIIIIIIIlilMIIIIMIIIIIIIIMIIIIIIIIHINIIIIUIIIIIIMIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIMIIIIIii
MOČNO ZNIŽANE CENE !
pri vsej manufakturi. Danes si lahko vsak najboljše blago nabavi za ceno, kakor prej najslabše.
VELIKA IZBIRA moškega blaga, volnenega ženskega, vse vrste svile, vse vrste blaga za perilo itd.
VELIKA ZALOGA železa za beton in drugo, vse vrste železnega okovja.
štedilniki, gnojnične sesalke, železni plugi, kuhinjska posoda.
ZALOGA šip, porcelana in vseh vrst drugega stekla.
ZALOGA vseh vrst umetnih gnojil: superfosfata, Tomaževe žlindre, kalijeva sol, čilski soliter. Vse vrste vrtnih in drugih semen: detelja, lucerna, trava, pesa itd.
ZALOGA vseh vrst vedno svežega cementa Trbovlje in Split.
ZALOGA vseh vrst špecerijskega blaga, najboljše moke, koruze itd.
CENE brez konkurence. Kdor hoče biti dobro in pošteno potrežen, je to le v trgovini
Jos. Senica, Domžale.

polje, Sonjica Jeraj, Dob, Rebolj Alojzij. Češnjice, Burja Valentin, Nožice, Lomšek Krista, Laze, Justina Slapar, Zlato polje, Mimi Križman, Ljubljana, Valter Gajšek, Colje, Kuhar Tončka, Vodice, Marija Brleč, Dupelne, Anica in Anton Vraničar, Šmartno; Lenčka Pirc, Gorjuša; Joško Majcen, Ihan, Mimi Šarc, Šmarca, Pavlica Jezernik, Domžale, Anton in Anica Rode, Rudnik, Habjan Cilka, Domžale, Felicija Rihar, Dob, Ivana Mal, Peče, Mimi Zupan, Mengeš, Her-le Fanilca, Duplica, Minka šorn, Podrečje, Jeras Marija, Jarše, Cajhen Lojzka, Domžale, Ahčin Franci, Domžale, Kovač Minka, Domžale, Cotman Ivana, Jarše, Slavica Šuštaršič, Jarše, Alojz Pihler, Domžale, Ernest Oberwalder, Domžale, II. odd. in I. oddelek Lichtenturna, Bučer Lenčka, Ljublj., Anica Robič, Ljublj., Golovač Stanka, Ljubljana, Mimi in Joško Šarc, Vrba; Repanšek Marija, Homec, Ivanka in Anica Mlakar, Rova, Mihelca Stupica, Podrečje, Minka Benkovič, Kamnik, Lesjak Pavel, Rakitovec, Vavpetič Franc, Tunjice.
UGANKA
V Ž R T J K U E E R J g V I E I !
*
Trije, ki jih bo g. žreb izbral, bodo dobili za veliko noč lep piruh.
Za post!
Misijonska tiskarna je izdala zelo zaželeno knjižico: Sveti križev pot. V njej sta dva križeva pota, prvi po sv. Leonardu, drugi krajši, vzeta iz Cerkvenega molitvenika. Tiskana sta z večjimi črkami in zato zlasti primerna za glasno skupno molitev in za slabovidne. Posamezna knjižica stane 5 Din. Po večjem naročilu popust. Naročite na naslov: Misijonska tiskarna, Domžale.
Ugodna prilika za varčevanje!
HRANILNICA IN POSOJILNICA
V KAMNIKU
REG. ZADRUGA Z NEOM. ZAVEZO v svoji lastni hiši: šutna, štev. 22.
(blizu postaje).
Sprejema hranilne vloge na knjižice in tekoči račun ter jih obrestuje najugodneje. Za mlade vlagatelje ima na razpolago domače hraniinike (šparovčke).
Vse davke plačuje posojilnica sama.
Daje posojila na vknjižbo, na poroštvo in tekoči račun pod ugodnimi pogoji.
Uradne ure: od 8 do 12 dopoldne in od 2 do 4 popoldne.