I
I
I
I
I
I
I
I
S o S S	'S
s
s .
o
s
s
S	J
3 S


.IC
K
' K K	K
IC K IC K ' IC	IC
IC ' IC
•IC \
IC
\T
V V V V. V
I
I
I
I
I
I
I
I
3 3 '3 3	3
• 3
3 3
3 \ 3
3 3 3
• • O 0
R R R 3
R .	R
R . R R R R R R VR R ,R'
R R
V
E E E E.E E E E'
•E E '
E
E E E E E
S E E
IRISMENIŠKA
KJM«J IŽN10 A.
v VIPAVI
2
Božic. OB tej Besedi nas pre sine nelcaj neizrečenega, ne-kaj velikega, začutimo pravzaprav neko tiho domačnost velike kmečke izBe, v kateri disi po pravkar pečenem kruhu. In ta tiha domačnost izhaja iz čisto preprostega do godka. Prinaša nara jo novoro jeno božje Dete.
Ko Bomo na polnočnico strli v cerkvi ob jaslicah, Bomo morda sredi modernega ritma življenja zapadli neki sentimentalni ljubezni, ki jo Bomo čutili do Novorojenega. Pravzaprav ne Bi smela Biti ta ljubezen zgolj sentimentalna in ne Bi smela imeti preveč opraviti z lučkami na jaslicah ali Božičnim dreve som. Toda ali ni že to uspeh, da se vsaj enkrat na le to zamislimo in poglobimo ob božični skrivnosti, da zopet postanemo veliki otroci, da vsaj enkrat pozabimo na nesmiselno pehanje za časom, skratka na vso našo človeško
3
nicemurnost. Da, našleđnji dan smo se spet isti kot prej; zopet se nosimo okoli s hladnim obrazom in ciničnim nasmeškom. Gotovo pa bodo vsaj včasih zopet nasto pili trenutki, ko bomo zopet želeli iskati božično dobroto; čeprav bomo morda iskali samo tiste lepe trenutke tihe domačnosti, ki nam jo v vsakdanjem življenju tako manjka, bomo pravzaprav neve de iskali Njega samega, ki je sam vsa in popolna Dobroto..
Ob tem prazniku tihe domačnosti vem vsem želimo, da bi doživeli to božjo Dobroto, ki prihaja, k 'nam vsako leto v trico obilni meri, v novem letu pa,, da bi vsi pripomogli tej Dobroti, da bi zmagala nad sovraštvom,katerega, jc na svetu so vedno preveč ;
Uredni s t v o
O I s T O NAV A D N N KRIZ Cm umazanost sivega asfalta. Ob pio eni ili in ob cesti kupi snega, kot da bi se vrstile dolge vrste izkopanih grobov
Med težo sivine decembrskega jutra se je pomikala kolona ljudi, ki je hitela po opravkih. Ob robu pločnika, tik ob dolgi gomili snega je krevsal mlad študent, ki se je pripra vljal na bližnje izpite. Ze • navsezgodaj ga je gnalo, da jo je mahnil po mestu. Uprl je, da bo potem laze študiral! Gledal je v tla in stopical na drobno, prav po stopinjah, nekega mladega dekleta, ki mu je z zvoki visokih pet vzbujala občutek na vožnjo v počasnem potniškem vlaku.
Nenadoma je med gozdom nog pred seboj uzrl nekaj svetlečega. Tako j je pomislil, da je gotovo kakšen dinar in da bo z njim lahko plačal vsaj polovico "ta malega" Ramazzoti ja. Sklonil se je med ves gibajoči gozd nog in pobral tisto svetlečo stvar. A vid, ga. jc tokrat prevaral? ni našel denarja, ampak čisto navaden križ. Spomnil so jo, da je nekoč videl talco podobno stvar pri stari mami. Od tedaj pa, ko mu jo umrla, sploh ni več mislil, da bo še kdaj imel opraviti s križem. ITo, in sedaj je pred njim. Prekladal ga jc iz žepa v žep, nekaj časa jc celo mislil, da bi ga zopet odvrgel, a nato je pozabil nanj.
Zopet sc ga jo opomnil, ko jo iskal po žepu ključe svojo sobo. Misleč, da jc zagrabil ključ, ga jo privlekel na dan, nato pa ga jc položil v sobi na mizo poleg učbenika filozofije.
Ko je bil zvečer na tem, da zaspi, sc jc s sosedovega stanovanja zaslišalo jokanje majhnega otroka. V tronutim sc jo spomnil na svoja otroška lota, ki jih jo preživel pri
stari momi. Spomnil so jc, da mu jc nokoč pripovedovala o nekem majhnem otroku, ki so jo rodil tam daleč v Palestini. Spomnil so jo njene vere v tega otroka, ki jo baje živel zato, da bi odrešil ljudi. In nenadoma je našel povezavo mod tem majhnim otrokom in križem, ki ga je našel. Spoznal je, da jo to pravzaprav isti človek, le enkrat na začetku, drugič na koncu živijensko poti.
Ozrl sc je na mizo. V mesečini, ki je lila skozi okno, so je križ bleščal še lepše kakor tale rat, ko ga je našel. Občutil je neko olajšanje ob pogledu nanj. In ob podobi križa sc je po tolikih lotih zavedel, kako je s staro mamo zahajal v cerkev. Spomnil so je tudi, da sta vsako leto praznovala Njegovo rojstvo. Odločil so je, kaj bo storil!
Na božično noč je stal v cerkvi pri jaslicah. Nevede sta mu po licu spolzeli dve solzi, ki sta z njegove dušo obrisali prah preteklih let. Majhen otrok poleg njega pa sc je zaupno sklonil k mamici in vprašal: ;iMumi, zakaj pa ta :!stlic;' joče?” "Zato, ker ima rad Ježuščka!"
Mi ran
REŠITELJ V mirni noči tavam, ne vem kod me polje zapuščena gaz, le svetla zvezda sveti tam, odkoder prihaja snežni orkan, ki sc zaganja
vama
6
samotnega popotnika.
Začutim, da ničem p m.
Prod sabo slišim ko rale g , ki,vem, no varujejo vetra.
Rad bi to pozdravil, toda kdo si?
Zg čutim tvojo toplo dlani, vendar si svojih no upam podati.
Vsaj ime mi povej, da bi to poklical in kaj povprašal.
Toda kam me pelješ,	-
kar vlečeš mo za seboj.
Tih je,
tudi meni so ustnico umirijo o ioni jo.
Od daleč so zasliši skrivnosten
odrešilen krik glorijo.
Neznanec je izginil namesto njega zagledam na nebu svetlo luč, ki se sklanja
nad raztrganim,	J
o. vendar	c
toliko iskanim	z
hlevčkom.
o
SVETI V E O E E PRI NAS
Pri nas vsako leto že nekaj dni pred božičem napravimo jaslice. Toda hlevček, ki je pripravljen za malega Jezuščka, je đo polnočnice še prazen. Jezuščka, Marijo in Jožefa postavimo šele na sveti večer.
Večer, pred božičem se vsa družina zbere sirupa j. Nato oče vzame pripravljeno kadilo in blagoslovljeno vodo ter gre blagosl javi jat polja in hišo. Med potjo moli na.prej veseli del rožnega venca, mi pa odgovarjamo. Pokadimo in pokropimo tudi živino. Nazadnje gremo še v sobo, kjer so jaslice in tam zmolimo še ostali del rožnega venca.
Po večerji polni veselja čakamo na polnočnico. Med tem časom seveda ne spimo, ampak beremo kako nabožno knjigo ter poslušamo lepe božične pesmi. Nazadnje se odpravimo k polnočnici, seveda ob veselem migetanju bakel.
V cerkvi se zberemo okrog jaslic, ki so zelo lepe in zelo velike, saj zavzemajo cel stranski oltar. Tudi cerkev je primemo okrašena, saj je vendar božič eden največjih praznikov v letu.
Tudi mi se moramo na božic temeljito pripraviti, predvsem notranje. V to nas uvede adventni čas.
K polnočnici pride veliko ljudi, kajti vsak hoče počastiti novorojenega Zveličarja.
Po končani slovesnosti se vračamo domov polni veselja,, radosti in božjega duha,. Tudi sedaj se na vse strani svetijo baici je.
N A L A K
LJUBEZEN
J E
OBL E D E L A
"Odhajala si! In gledal sem te v hrbet. Želel sem si spet ljubezni, a ti si odhajala! Želel sem si, da bi bil spet ljubljen, vendar me je obhajalo čudno spoznanje; vedel sem, da te ne bom videl nikoli več. Morda bom še kdaj slišal o tebi - morda! Toda vedi, ljubil sem te bolj kot drugi. Zatrdno vem, da sva. se ločila in te ne bom več videl» Kdo je kriv tega? Jaz? Ti? He! Nobeden od naju, ampak usoda, ki naju je ločila. Obrnila .si se in mi pomahala z roko v pozdrav. Nemo sem gledal za teboj in po obrazu sta mi zdrknili dve solzi. Kako lepo bi bilo, če bi bila skupaj! A ti si morala iti in jaz sem ostal sam in v dnu duše sem klel dan, ko sem zvedel, da me bodo dodeli očetu in ne tebi.
Sem jaz kriv za to? vem samo, da nisva midva kriva za to ločitev, ampak prekleta, stokrat prekleta pijača. Sodnik je takrat, ko vaju je ločil, rekel; "Sedaj ste prosti!"
Se še spominjaš? Da smo bili prosti? Ne, šele takrat se je začel pekel! Takrat sem zvedel, da bom potreboval ljubezni, ki pa mi je ne bo mogel dati nihče. Tudi sedaj oče pije! Sedim za mizo. in ti pišem, medtem ko on lezi na tleh v kotu in smrči. Pijan je! Se spominjaš, kako smo bili srečni, ko sem bil še otrok in smo hodili v goro. Potem pa je začel piti, piti... Pozneje nisi mogla več vzdržati in sta se ločila. Sodnika ni brigalo, kaj bo z menoj! Izpolnil je le obrazec na poli pred seboj in zadeva jo bila urejena.
Za vaju! Ne zorno! Zame se jo šele pričelo. Na peronu si me poljubila za slovo, ko si zaslišala, do, odpelje vlak v Nemčijo čez pet minut. Jokala si! Jaz sem le glodal, gledal...
Tisti dan sem sc iz otroka spremenil v fanta. Glodal sem za vlakom in jokal. Bilo mi jo hudo, ker som spoznal, kaj narodi pijaca. Namesto ljubezni je ostalo sovraštvo. Čeprav si odšla, te ljubim in si želim, da bi to vsaj šo enkrat videl. Novo loto prihaja! V novem letu ti želim vse dobro in prosim te, spomni so name. Ljubim to in res vse najlcp-še v novem letu ti želi tvoj sin Stane.
Stane je končal pismo in po obrazu mu je tekla drobna solza in padla na besedo :,1 jubim". N- mah je črnilo zbledelo in spreletela ga jo temna slutnja; kaj če je tudi mamina ljubezen zbledela, spinimela? Ne, v to ni hotel verovati, čeprav bi bilo to res! Dvakrat je prepognil list papirja in se šele tedaj zavedal groznega dejstva; materinega naslova ni vedel...
Z u t a
Balada
Zaprl sem oči
prod bleščečo svetlobo
dogorevajoče sveče,
ki je v senci reflektorjev
skoraj ni bilo opaziti.
Potom sc jo zgodilo in sveča jo ostala sama.
Prisilila me jo, da sem padel na kolona prod skrivnostjo božično noči.
Ivan Lov.
10
Noe
Gledal oem plamene v snegu, ki so parali zv e zdnato no c.
N cicli so, da je božic.
S p ras eval s cm sc, pa mi niso povedali. V objemu
belega hrepenenja sem sanjal, da je morda ta večer drugačen od drugih noči.
Res je bil, toda plamenice so ugašale.
Šla jo mimo -brez plamena.
Verjel som njenemu nasmehu, da se bo rodil tudi zame.
■' /' T
K <
7
a0*	r /t”v
' ' 'Vv.	S	'
j: w . ' a r
’ ••v'K
•• -■ ’-'-s,
f h r "
^ i.

f'
Cavai c ri
Glumači
Rustie a n a M a s c a g n i
Leone avallo
Osmega decombr •, praznil Brezmadežne smo lotos v našem semenišču preživeli na prav poseben način.
Zo nekaj dni prej smo zvedeli, da bomo šli v Ljubljano n": razstavo gotska plastike in v opero. To novico so nekateri z vesoljem sprejeli, drugi pa .z negodovanjem, ki je posledica nezanimanja ali pa praznih žepov. Končno so sc tudi ti morali sprijazniti z dejstvom, da gremo vsi.
laico smo tisto soboto dopoldne študirali (naj bi), nato pa smo so okrog poldne odpravili s posebnim avtobusom proti naši metropoli. Vzdušje v avtobusu je bilo prav zanimivo - peli smo razno pesmi, sc kratkočasili z zgodbicami in tako v kratkem času prispeli na cilj.
Takoj smo šli v IT .aro dno galerijo, k j or1'jo vodič, prijazna in gostobesedna gospa, povedla po razstavnih prostorih. Ogledali smo si vse: najlepše gotske stvaritve na Slovenskem. Iz to razstave se jo dalo razumeti, da jo bila gotike pri nas raznu roma slabo zastopana, predvsem plastika, malo boljo jc bilo v arhitekturi.
Nato so sli prvošolci v Narodno univerzitetno knjižnico, ostali pa smo imali čas, da smo si lahko ogledali mesto ali p', kako drugače preživeli popoldne.
Zvečer smo sli v oporo. Prvo opera, ki smo jo poslušali in gledali, jc bila Cavaloria Rusticana. Igrana jo bila res odlično, tudi glasba jc ustrezala južnoit.ali jonskemu
živahnemu temperamentu. Drugi opera Giura ci jo Mia prav talco na isti visini kot prva, jo pa na prisotnih pustila slabši vtis. Zakaj? Prva opora so dogaja mod meščani, druga pa je prenesena na vas med kmete. Drug- sc konca bolj tragično kot prva, saj sta v njej mrtvi kar dve osebi, medtem ko jo bila v prvi operi le ena. Pri Glumačih je tre ba omeniti še neko zanimivost - to je "igra v igri". Komedija, ki jo igra potujoče gledališče (Commedia dell’arte), je tesno povezana z osebnim življenjem igralcev, da vodja gledališča, potem ko ubije ženo in njenog- ljubimca, reče presenečenim gledalcem le; "Komedija je končana.
Iz Ljubljeno smo sc vračali duševno obogateni, saj smo si ogledali del slovenske preteklosti in uživali ob prijetnih glasovih naših opornih pevcev in orkestra.
Ivan Lo A?-.
ŽIVE J A 3 L I C E
Rdeč avto so je ustavil pred zdravstvenim domom in izstopilo jo prileupno dvaindvajsetletno dekle, de zadnjič sc je sklonila v avto, vzela torbico in zaprla vrata.
"Moram iti. Ko bom prost pridem in te počakam. Ne boj se. Pa dobro opravi!" se je slišal glas fanta, ki je kmalu zatem odpeljal naprej. Žalostno jo glodala in ko se jo skril za ovinkom, sc je mirno obrnila in odšla proti velikim vratom zdravstvenoga dona.
Potrkala jo in vstopila. Čakalnica jo bila polna mladih deklet. Ob turobnom vzdušju jo jo stisnilo pri srcu in začutila jo neznansko bolečino. Nagnila se jo na zid ter ča-. kala.
"Zakaj cen prišla?;! bo je vprasev .la in so zamislila...
... Sprehajala so je oh reki, ki se jo enakon e mo • zagon jala ob kamenju proti svojemu izlivu. Nenadoma je zaslišala svojo ime. Ozrla so je in zagledala Matjaža. Hodila sža na isto fakulteto. Večkrat sta so že srečala, toda prišlo je le do pozdrava in bežnega nasmeha. Sedaj ji jo šel naproti s počasnimi in privlačnimi koraki. Priznati si je morala, da ji je všeč in da si ga je že večkrat■predstavljal . ob sebi kot življenjskega sopotnika. Domenila sta se, da bosta drugo jutro skupaj odšla na predavanje. In tako se jo po n."', vi j al o .
Ob majskih praznikih sta odšla na izlet v naravo. Pomladno cvetje ju je opajalo in v globoki ljubezni sta bila eno...
"Matjaž," je tiho poklicala nekoga jutra,' ko sta sla na predavanje,"nisva več sama!" je težko izdahnila,
Vprašujoče jo je pogledal in čez čas rekel;
"Vse bi bilo prav, ko bi le bila pri svojem kruhu. Tako pa. sama vidiš, da iz tega ne bo nič."
"Kako nič?" jo začudeno vprašala.
"Morala boš k zd ravni leu, da sc ga odrešiš!"
Po kratkem mollai ga je Marjanca ljubeznivo pogledala;
"Kaj me ne ljubiš več?"
Matjaž jo jo stisnil k sobi in ji šepetal;
"Ne govori tega, kaj sc no spominjaš najinih dni, kako so bili lopi in sedaj naj bi na vso to poz .bila? Ge hočeš sc takoj poročiva. Hoji starši to imajo radi in mislim, da tudi tvoji no bi bili proti. Toda otroka, sama veš, da ga ne moreva imeti."
Tiho je prikimala in nadaljevala sta pot. Čutila je, da sc ji nekaj upita...
Starši šo privolili v poroko in crccno sta pričela novo življenjsko pot. Vendar življenja ni potekalo, kot sto, si ga začrtala, zato se jo marsikaj mod njima začelo krhati. Ker jo Marjanca vedno bolj odlagala, čas, ko bo morala k zdravniku, je postajal Hat jaz čedalje bolj nasajen in včasih ga je pripeljalo celo do prepira. Vodno se je spraševala, zakaj nora to storiti, zakaj...?
"Vodušek Marjanca!" jo zaslišala med premišljevanjem. Stresla se je in odšla proti ordinaciji. Obstala jo prod vrati in še zadnjič pomislila.
"N E !jo reklo v njej in obrnila se je ter zbežala iz čakalnice. . .
Ležala jo v postelji in ob njej je sedela ljubeča mati, ki jo je tolažila in blažila bolečine. Matjaž je nemirno čakal v sosednji sobi in si mislil;
•'Kako grdo sen ravnal z njo ves ta čas in vdano je to prenašala, kljub temu, da je vedela, kaj jo čaka. Uboga moja mala... "
Marjanci so so bolečine povrnile, tokrat šc hujše. Ze je zajokalo ljubko doto. Kljub ovoji izmučenosti jo na. Mar jen-činom licu zaigral srečen nasmeh. Vstopil je Matjaž in pohitel ter poljubil mlado nemico in privil svojega pravkar rojenega sina. V bližnji cerkvi je zadonela glorija.
V božični noči jima jo Bog prinesel srečo, ki ste, jo toliko čase. iskala. Dal jima jo živo jaslice.
Glodala sta sc in oči so jima povedalo vso. Bila sta istih misli in želele, sta le to, de. bi živo jaslice vedno živele,.
Jezo
S N S Z I IT K A
Fridla je drobna sne sinica
na moje vroče čelo
in se .
stopila
v kapljo,
ki je spolzela
preko hrepenečega
mostu v oko
in postala
velika solza»
Nihče je ni obrisal.
Padla, padla jena ovenel cvet moje sreče, ki se je zgubil v svetlobi
božične noči.
Večni	"boj
Nikoli mu ni bilo tako hudo kot takrat. Zjutraj co imeli solo in takrat se je v njem nekaj porušilo, nekaj se je prelomilo. Sel je v cerkev, da bi trezno premislil vse dneve dogodka.
V solo je prišel ves vesel. Usedel se je za klop in ponavljal zadnjo snov ter čakal n profesorja. Le - ta je pri šel in se ma3.omamo usedel za kateder, ^si so vedeli, da bo spraševanje in vsak je gledal v klop predse kot obtože nec, ki ve, da mu ne uide električni stol. Profesorju se ni mudilo,° Počasi jo odprl dnevnik in zapisal vanj neke podatke. Zglodalo je, kot do, je vesel, da lahko muci razred s tem dolgim in počasnim opravljanjem. Vsi so strmeli v tla. Končno je; odprl redovalnico in takrat so pričela srce dijakov hitreje utripati. Zaprl jo redovalnico in se neumno zarezal. Pi j alci niso videli v njem človeka, ampak psa!
Končno jo poklical Marinko. Miran jo o lo. j sano vzdihnil, vendar so jo bal za Marinko, ki je stopala k tabli, nihče ni vedel razen njega, da jo ima skrivaj rad. Tudi ona toga ni vedela. Ko so je ustavila pred tabla, jo pričela mečkati z rokami rob halje. Teko j so spoznali, da ni pripravljena. Tudi profesor jo to opazil in je vprašal neko lahko snov. Mariniča pa je molčala in ni znala odgovoriti. Ko jo profesor sprevidel, da no spravi nič iz njo, jo jo vprašal, zakaj sc ni učila. Preprosto mu j,, odgovorila? •'Hisem irnola časa, kor smo mor;ili delati na polju. il
Profesor sc j , sedaj znašel v kritičnem položaju. Kaj naj
reco? N?,j ji cip, nezadostno? Oo ji no bo dal enojke, so bodo v razredu oglasili drugi in :,ugotovili:i, da uganja diskriminacijo. Profesor je bil ujet. Po srcu je bil dober človek, vendar si ni mogel pomagati v takem slučaju. Na tih m je klel dan, ko so je odločil za profesorski poklic. Nazadnje ji je pritisnil enojko. Zopet je zmagal paragraf, ki jo sestavljen is črk in ne iz besed, ki jih piše življenje. Marinka, jo odšla proti klopi in takrat jo pričel Miren razmišljati. Ni mu bilo vseeno, ali vidi Marinko žalostno ali veselo, in tokrat so ji tekle po licu. opraševal so jo, keko> ji moro profesor dati nezadostno oceno, kljub temu, da jo sivela v zelo težkih razmerah. Njen oče je bil pijanec in morali sta delati le Marinka in njena mama. Ali ni tudi profesor Človek in bi lahko to razumel, čo bi le hotel? 1 ko jo razmišljal in si ni vedel odgovoriti. Prod seboj je videl v profesorju še vodno psa, ki laja in grize ter nato odide iz razreda.
Zdaj je bil v vsej svoji nemoči v cerkvi pred tabernakljem.
Ni molil, lo mislil je, kako more biti profesor talco brezvesten. Moliti je pričel Selo takrat, ko jo spoznal, da v mislih žo preklinja vso profesorje. Molil je po starih obrazcih. Polagoma se jo prelila ta molitev v prošnjo. Prosil jo, da. bi končno lahko razumel profesorje in samega sebe. Dolgo je molil. Potom jo vstal, so pokrižal in odšel v mrak. Ko j • odhajal, jo spoznal, d . je profesorjeva strogost lc narejena. Pod to krinko, so bili profesorji ljudje kot on. Zaman so je spraševal, zakaj je tako. Nekaj pa jo lc zagotovo vedel: potrpeti morajo dijaki in profesorji in le tako so bodo razumeli. Morda jim bo uspelo!
Z u t a.
A
Ze, ko so ja rodil, so so pričeli dreti nanj! Šola!
Učiti se Ro ra, orano učiti!
S o 1 a !
Učiti so mora!
Šol a !
Učil naj bi sc!
Šola!
Učenje mu postaja odveč!
Zavrgel jo je!
Ko ga,?
Šolo !
In to samo zaradi nekega človeka, ki se jo neprestano drl nad njim!
Solai
Sklenil so mu jo upreti !
Ni mu uspelo !
Višji ve dno zm a g a !
Zakaj?
Kor jo zg dal s o 3. o skozi!
In zato, kor jo bil na višjem mestu!
Spot se bo pričel učiti!
Žalca j?
Zato, d. bo kljuboval tistemu, ki so neprestano dere nanj, da- so ni učil!
S o 1 a r č e k
LIPE - EXPRESS
N c z aupno zrem lesketajočo se modrino mlade noci in,
z žalostno solzo na utrujenih očeh. gledam na tiste lepe trenutke, ki so tekli v nic.
Z bojaznijo
so spominjam prihodnosti, ki vesela divja v moj objem.
P E R P E T U U M
MOBILE
Sovražim svetlo dneve
ki se s hinavsko
senco
poldneva
zažirajo vame in jim na repu migljajo zvezde, ki jih morda ni več. /\\ D
Ugašajo.
Ni jih več.
Pač pa so izza temnega oblaka po tuhn j eno dviga zadnji krajec, v tem trenu tiru -
pogumne lune.
v
n
L
o
v .
Kristus Kralj in srečanje s starsi
Na letošnji semeniški hišni praznik nikakor ne smemo pozabiti. 25. novembra je bil praznik Kristusa Kralja, kateremu je posvečena naša kapela in talco celo semenišče. Na nasvet novega, rektorja., smo za ta dan pripravili tudi srečanje s sta.rši, oziroma s sorodniki semeni senikov.
Po maši, pri kateri je zelo lepo pel semeniški zbor, smo srečanje nadaljevali z .akademijo. Mašo je vodil škof Lenič, ki je imel med mašo tudi nagovor. Na. akademiji pa je omenil krizo duhovniških poklicev, vendar je bil glede prihodnosti optimist. Za njim sta na.stopila še profesor matematike, g. Spom in profesor angleščine ter francoščine, g. Zupet. Prvi je spregovoril o pomenu izkustvenih znanosti pri oblikovanju in miselnosti in osebnosti današnjega človeka, drugi pa. o pomembnosti obvladanja tujih jezikov, kar je izredno pomembno za na.s Slovence kot majhen na.rod. Tudi dijaki so nastopili in podali nekaj svojih misli: kaj smo sprejeli od družine, kaj pričakujemo od družine in kaj smo dolžni družini. Posebno zanimiv in svojstven je bil poleg tega tudi razgovor g. rektorja s starši. Ti so poveda.li, da se za poklic svojih otrok ne trudijo toliko s prigovarjanjem, .ampak prvenstveno z molitvijo' in samoodpovedjo. Povedali so tudi, kakšen naj bi bil bodoči duhovnik, njegov odnos do vere in ljudi. Da je bila. akademija čimbolj pestra in živahna, je poskrbel semeniški zbor pod vodstvom dr. Antona Požarja, ki je zelo lepo zapel nekaj pesmi. Izkazal so je tudi naš ansambel Semaforji, tako da je bilo vzdušje res odlično.
Po kosilu, ki je trajalo precej Časa - po kvaliteti ni bilo
slabo - so so starsi vosoli poslovili z zavestjo, da za njihove sinove res nekdo skrbi.
ICakor so je g. rektor izrazil, jo imelo to srečanje velik pomen, ker so v našem semenišču preusmerja način vzgoje. Prehajamo na bolj odprti tip semenišča., kjer se zelo povda-rja sodelovanje o starši, veliko pa se gradi tudi na zaupanju do samih fantov. To v nas vzbuja ponos, zato po svojih skromnih močeh siru šemo vodstvu pomagati.
Ivan Lov.
BARBARI
Veselo smo Slovenci vsi živeli in kneze in postave si volili, medico, ol smo sami si točili -tedaj smo pesem svojo si zapeli.
Poznani smo po svoji pesmi glasni, a s svojim so prihodom ti barbari, zatreti pesem hteli nam Vandali. Slovenec poji Nikar mi ne ugasni!
Se danes mi poskušajo pesjani, ki matere slovenske so sinovi in mislijo, da višji so zakoni -Nam kratijo svobodo ti neznani.
Posnemajo barbare tisočletne,
(ki z zemlje so izginili obličja) in menijo, da svetla njih obličja, napravijo celo nad vse jih flctne.
Starejši dve al’ tri so leta oni, ki delajo so tukaj gospodarje.
Si uha zama.se, ko jim povdarja gospod prefekt nas o bontoni.
Vendar lahko priznamo, da smo srečni, ker takih navsezadnje je se malo -se tem zdaj tu popravljajo moralo, želimo vsem jim, da bili bi srečni.
Lupus Hrabroslav
Studijska ekskurzija v elektrar.no P 1 a v e
Pri urah fizike in matematike so včasih prav zanimive .debate. Dijaki postavljajo profesorju raznovrstna vprašanja, vsemogočo predlogo in pripombe, profesor pa potrpežljivo posluša, in, kor smo večkrat sitni, tudi odgovarja. V oni izmed takih ur je padla pripomba, d; bi sli v elektrarno. Profesor pa, ki s- zveto drži "načela” - da ne boste rekli, da nikoli nikamor no gremo - si ni pustil dvakrat roči in so jc hitro podvizal. Vodstvo Soških elektrarn je ogled elektrarno Piavo dovolilo.
Kmalu jo prišla težko pričakovana sreda. Po enournem potovanju z avtobusom in nekaj minutni pes hoji, smo stali pred elektrarno. Profesor jo opravil šo zadnje obveznosti, proden smo sc s prijaznim voditeljem. Marjanom odpravili v "podzemlje”j Ic-ta nas jo takoj sozn.mil s kopico podatkov.
Elektrarno so začeli graditi leta 1933, po dveh letih pa je že obratovala. Ima dva agregata, ki doluta z močjo 11 - 16 K'. Zaradi šumenja, nisem dobro cui r zlaga, zato lahko ustrožem le z nekaj osnovnimi podatki. Turbini sta Espiano-
vio 22 vodilnih lopatic usmerja vodo na tekač, ki ima pet loput. Da turbini lahko obratujeta, mora biti prostomin-ski tok vode za obe skupaj 72 m^/sek, ena pa potrebuje 41 m^/sek. Voda prihaja iz zbirališča Ajba, ki je oddaljeno od elektrarne 6 km, ima, pa je lm padca. Cev, po kateri teče voda na turbino, je elipsaste oblike s polosema 6x5 m. Turbina dela s krožno frekvenco 300 obr/min. Vsi ležaji turbine so v olju, saia agregat plava na tanki plasti olja ter se segreje do kakih 40°C. Mazanje se je včasih vršilo vsaki dve uri in sicer ročno, danes pa je avtomatizirano. Iz hrupne strojnice smo prišli v "komandni modul" elektrarne. Ta se nahaja na vzvišenem mestu, kjer ima tehnik pogled na osrčje elektrarne. V tem prostoru smo imeli občutek, kot ds. se nella jamo v vesoljskem centru. Videli smo kupe naprav, ki vodijo, merijo in usmerjajo dogajanje v elektrarni. Tu so tudi telefoni, ki preko omrežja povezujejo elektrarno z ostalim svetom. Elektrarna polni sest daljnovodov in je poleg Doblarja zelo pomembna za Primorsko. Ob zaželjenih terminih pa izvaža del električne energije tudi v Italijo. Veliko elektrarno so vodili le štirje; dva v "strojnem modulu", dva pa v "komandnem modulu"!
Po več kot eno in pol urnem križarjenju, smo spet prišli na svetlo. Pred odhodom smo se še okrepčali pri avtomatu s skodelico čaja ali kave, ki stane samo 20 par. To je zelo poceni, če pomislimo na cene, ki danes rastejo kakor gobe po dežju.
Gas nas je krepko pestil. Do odhoda avtobusa je manjkalo manj kot deset minut. Vodiču Marjanu, ki nas je potrpežlji vo vodil, smo se lepo zahvalili ter tako skupaj s profesor-
jem ubrali tèk cea dm in stro po asfaltai cesti. Avtobus pa nam je kljub temu ušel. Na srečo je kmalu pripeljal
drugi in tako smo se srečno pripeljali do'Vipave.
«
Ob tej priliki se zalival ju jemo profesorju Pavlu Spornu, ki je uspešno organiziral in vodil ekskurzijo ter vsem, ki so nam pripomogli do tega edinstvenega ogleda.
Tony
USODA ZASPANIH
Polnoč je:
Soba se stresa v strašnem smrčanju; iz kota. nekje, se vpitje oglasi:
‘'Bum! Daj ga! Upali!"
Nekdo se zbudi -natančno prisluhne: se mu mar sanja?
•‘Primi ga! Drži ga!"
Groza ga. prime,
pod odejo se skrije -
in kesanje ze zmoli.
Postelja vibrira
stokrat na sekundo (100/s).
Pievež ubogi ves poten je že.
A končno se ojunači, pogumno pokuka izpod odeje debele:
vse je tiho, le iz kota za njim glasno smrčanje -oddahne sij
"Saj nekdo je le sanjal, a spati ne morem, če kdo tu kriči.”
Olajšan zaspi in zasanja sanje o spanju: v mehko posteljo se je pogreznil in sladko zaspal.
Zjutraj zbudil se je za trenutek:
"Oh ura je že šest -prefekta ne bo, nihče me v spanju, zdaj rnotil ne bo."
A kruta resnica z vrat tam nekje:
"Dobro jutro dragi mi fant jej veseli bodite kajti Gospod nam je blizu -
V S T A N I T e !!:!!:!!!!!!!!!" (In že sivolasi odide!)
Lupus Hrabroslav
I S K R 33: glasilo semeni senikov v Vipavi LETO: VI
ŠTEVILKA: 3	21. decembra 1973
N A S I, 0 V UREDNIŠTVA:
Vipava 149?	65271 Vipava
URE JU JE JO: Jezernik Marjan
Zvone Ulcej Mozetič Miran ODGOVOR II I URED N I K:
Pavel Sporn
VINJE T E: Tori Jože M A T R I C E: Berean Tone R A Z M JT O Z E N 0 : v 150 izvodih T I S K: Franky & c,
CENA: 3 din
sì;meniSiu\ KIMJ fŽNlCA V VIPAVI
ISKRE
Inv.št.
19086
Šolsko glasilo		
KNJIŽNICA		
Leto VI,		f E
IIIPIIII		CT S </>
'OOOOOO'H 90862		I
/
\
I
i
X
!
Ì
/