Poštnina plačana v fcotovJa! ' — Leto IX., Št. 52 („ JUTRO« XIX., St. 298 a) LJubljana, torek 27. decembra 1938 Upravmstvo ujubijana. Knafljeva o — Telefon St 3122 3123, 3124, 3125. 3126. Inseratnj oddelek: LjubUana, Selen-burgova uL — Tel 3492 in 2492. Podružnica Maribor Grajski trg 7. Telefon št 2455. Podružnica Celje Kocenova ulica 2. — Telefon št 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru St. 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42. Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-eartnerja. Ponedeljska izdaja »Življenje in svet" Cena 2 Din Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ul. 5. Telefon št 3122, 3123 3124. 3125 Ul 3126. Ponedeljska izdaja »Jutra« iznaja vsak ponedeljek zjutraj. - Naroča se posebej m velja po pošti prejsmana Din 4.-, po razna šal« clh dostavljena Din 5.- mesečno, Maribor Grajski trg St 7. Telefon St 2455. Celje. StrossmayerJeva uL L Tel. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. ITALIJA ZAHTEVA IZPOLNITEV t ? J, / 4. * -J M a ker bo odgovor francoske vlade na odpoved , ker smatra Francija vse sporne V Italiji pričakujejo, da sporazuma iz 1. 1935, zadeve za urejene — Chamberlainovo posredovanje v Rimu Rim. 26. dec. d. Listi mnogo razpravljajo o odločitvi italijanske vlade, da odpove sporazum s Francijo, ki je bil sklenjen svojčas med Mussolinijem in Lavalom. Pri tem ne gre za odpoved kakega pravno že uveljavljenega dogovora, ker ni bil sporazum iz 1. 1935 nikoli ratificiran. Čl. 7 tega sporazuma pravi izrecno, da je njegovo uvel j avl jen je odvisno od izvršitve ratifikacije. V pravnem pogledu se zato italijanski odločitvi ne more oporekati. Vzroki zanjo tudi niso bili pravnega, temveč političnega značaja. Italijanski listi so že ponovno izjavili, da so postali dogovori iz 1. 1935 brezpredmetni, ker je Francija, ki je s takratnim sporazumom priznala Italiji .pravico do svobodnega postopanja v Abe-siniji, pričela izvajati proti njej sankcije, zadnje možnosti, da bi se sporazum uveljavil, pa so izginile zaradi zadržanja Francije glede na špansko državljansko vojno. Francosko sodelovanje pri sankcijah je pomenilo sovražno dejanje proti Italiji, s podpiranjem republikancev v Španiji pa se je Francija prav tako postavila na protiitalijansko stran. Zato ne more biti več govora o prijateljskem razmerju med obema državma, ki je bilo dogovorjeno 1. 1935. Za bodoči razvoj odnosov med Francijo in Italijo bodo izredno važne posledice sedanjega italijanskega koraka Italijansko-francoski odnosi, ki so bili od 1. 1935. za silo urejeni in so vsaj temeljili na nekakšnem modusu vivendi, so zašli sedaj po mnenju tukajšnjih političnih činiteljev avtomatsko v novo fazo, za katero more biti meroda.ina samo londonska tajna pogodba iz 1. 1915., ki je bila med RimGm in Parizom edina obvezna pogodba pred sporazumom iz 1. 1935. V Londonu sta Francija in Anglija 1 1915. obljubili Italiji, da bosta r primeru zmage nad Nemčijo teritorialni vojni plen razdelili tudi v njeno prid. V čl. 13 te tajne pogodbe je bila določena tudi razdelitev kolonialnega plena. Anglija je izpolnila svojo obljubo s tem, da je odstopila Italiji deželo Jubo Francija pa je šele 1. 1935. pristala na korekturo meje v Južni Libiji in sicer na področju Tibestija, na odstopitev otoka Du-meire nasproti obale francoske Somalije v vzhodni Afriki in na nekatere manjše teritorialne prednosti v severni Afriki. Italija ni nobenega izmed teh puščavskih ozemelj v severni Afriki zasedla iti se tudi dejansko ni polastila otoka Dumeire. Zato smatrajo sedaj v Rimu kot pravično jn potrebno, da se odnošaji med obema latinskima državama urede na novi podlagi, in sicer v smislu londonskih obveznosti Francije iz svetovne vojne. Gre za kolonialne zahteve Italije ali pa enakovredne kompenzacije. Kakšne zveze imajo te zahteve z italijanskimi aspiracijami v Tunisu, Sueškem prekopu in Džibutiju, o katerih se v zadnjem času mnogo razpravlja v javnosti, še ni razvidno, vsekakor pa se pojavlja novi problem kot izredno zapleten in težaven. Zelo važno je tudi vprašanje, koliko je italijanska pobuda v zvezi s politiko osi Rim - Berlin in zlasti z nemškimi zahtevami po kolonjiah. Italija zahteva nove ke Ioni je V tukajšnjih diplomatskih krogih pričakujejo na podlagi poročil iz Pariza, da bo francoska vlada odgovorila na italijansko noto v torek ali sredo. Francoski odgovor pričakujejo z velikim zanimanjem. Kakor napovedujejo, bo francoska vlada v svojem odgovoru kategorično opozorila, da smatra sporazum iz I. 1935., ki ga proglaša Italija za neveljavnega, kot podlago za kakršnekoli nadaljnje razgovore, ker so bila z njim likvidirana vsa sporna vprašanja med Francijo in Italijo. Razen tega bo po trditvah pariškega dopisnika »Gazette del Popolo« francoska vlada sporočila italijanski, da v morebitnih pogajanjih za ureditev francosko-italijanskih odnošajev ne more sprejeti v proučitev kakih novih italijanskih zahtev. Za končno ureditev medsebojnih odnošajev bo Francija upoštevala italijansko željo, da se prično pogajanja o gotovih vprašanjih, ki pa v nobenem primeru ne smejo prizadeti suverenosti Francije in kompromitirati teritorialni status quo na Sredozemskem morju. »Giomale d" Italia« je mnenja, da francoski odgovor po dosedanjih informacijah ne bo onemogočil nadaljnj« izmenjave na-ziranj med Parizom in Rimom. List pobija f rane: sko trditev, da je Francija že s pogodbo iz 1. 1935 izvršila vse obveznosti, ki so bile dane prej Italiji, in tako tudi obljube glede odstopa gotovih kolonij, kakor je bil Italiji obljubljen z londonsko pogodbo iz 1. 1915 Zato bo morala v pogajanjih s Francijo postaviti Italija zahteve, naj obsegajo teritorialne kompenzacije na jugozapadu Libije vse področje Tibestija. Razen tega bo zahtevala razpravo o vprašanjih tunisa. Džibutija in Sueškega prekopa. Po poročilih italijanskih listov iz Londona ni izključena možnost, da se bo takoj po izročitvi francoskega odgovora na italijansko noto pričela podrobna izmenja-oa misli med Parizom in Londonom, da bi se Chamberlain ln Halifax že pred odhodom v Rim točno poučila o francoskem stališču. Iz tega sklepajo italijanski listi. da bo morda Chamberlain na sestanku z Mussolinijem nastopil kot posrednik. V kolikor se dotlej ne bo megla dolomiti | podlaga za pričetek francosko-italijanskih razgovorov, se bo mogla po mnenju »Tribune« doseči med Chamberlainovim obi-kom v Rimo. Banes izročitev kaiicoskega odgovora Pariz, 26. dec. d. .Na sobotni seji ministrskega sveta so predvsem razpravljali o francosko-italijanskih odnosih in o italijanski odpovedi sporazuma iz 1. 1935. Zunanji minister Bonnet je predložil v odobritev odgovor na noto italijanskega zunanjega ministra Ciana, ki sporoča, da italijanska vlada ne smatra več sporazuma, ki je bil sklenjen med Lavalom in Mussolinijem, za. veljavnega. Kakšen bo odgovor, ki ga bo jutri ali pa v sredo izročil francoski poslanik Francois Poncet italijanski vladi, je še popolnoma tajno, more pa se domnevati, da bo sestavljen v smislu stališča, ki so ga francoski diplomatski krogi zavzemali do poslednjega časa. Čeprav sporazum iz 1. 1935 ni bil uveljavljen. so vedno smatrali, da so likvidirana vsa sporna vprašanja med Francijo in Italijo, zaradi česar more francoska vlada sprejeti samo na znanje odpoved sporazuma, ki je vzpostavil v francosko-italijanskih odnosih status quo ante. Bonnet je poleg tega poročal na seji o razgovorih, ki jih je nedavno imel z angleškim poslanikom v Rimu Ericom phippsom v zvezi napovedanim Chamberlainovim obiskom v Italiji. Ministrski svet je soglasno odobril njegov ekspoze. V zvezi z odpovedjo italijansko-franco-skega sporazuma iz 1. 1935 poudarjajo v francoskih diplomatskih krogih, da so ta sporazum v itaijanskem parlamentu in senatu meseca maja 1. 1935 soglasno odobrili. V italijanskem parlamentu je glasoval j zauj L01» poslancev, v senatu pa je bil odobren z ogromno večino 236 glasov proti 7. Priprave za Chamberlainov obisk v Rimu Rim, 26. dec. d. V vil, Madama, ki je rezervirana za sprejeme uglednih go«tov. že pripravljajo vse za prihod angleški, a min. predsednika Chamberlaina in zunanjega ministra Halifaxa Chamberlain in Halifa\ bosta prišla v Rim 11. januarja popoldne, odpotovala pa bosta 14. januarja Chamberlain se bo vrnil v London, dočim bo Hali-fa.\ odpotoval v Ženevo da se udeleži zasedanja sveta Društva narodov. Grozna železniška nesreča v Rumuniji Zaradi napačno postavljenih kretnic sta trčila skupaj dva potniška vlaka — Okoli 100 potnikov ubitih, nad 300 ranjenih Bukarešta, 26. dec. o. V noči na božično nedeljo sta trčila skupaj na železniški postaji Frakaceja - Etuleja na progi Galac - Besarabesk dva potniška vlaka Zaradi izredno močnega sunka sta sc razbili obe lokomotivi in 7 potniških vagonov. Po dosedanjih podatkih je bilo pri nesreči ubitih 80 ljudi, ranjenih pa 254. Nesreča se je pripetila, ker so bile kretnice napačno postavljene. Čim je generalna dirckcija zvedela za katastrofo, je takoj poslala na mesto nesreče dva posebna vlaka s potrebnim sanitetnim materialom. Večino ranjen- cev so prepeljali v bolnišnico v Bol-gradu. Bukarešta, 26. dec. o. (Štefani) O železniški nesreči na božični večer v Rumuniji so se zvedele še naslednje podrobnosti: Pri nesreči je bilo ubitih okrog 100 potnikov, ranjenih pa nad 300. Ranjenci so po večini oficirji in vojaki, ki so potovali domov na božične dopuste. Že itak težavno reševalno delo je otežkočal še silen mraz. Oblasti so odredile zaradi te nesreče takojšnjo aretacijo postaje-načelnika v Galacu. še vedno na lastnih tleh Božična poslanica prezidenta dr. Hache prebivalstvu čsl. republike raneova božična ofenziva v Kataloniji Francove čete so zasedle 600 km2 katalonskega ozemlja in zajele 7000 republikancev Burgos, 26. dec. d. Francove čete so pričele v petek na katalonski fronti ofenzivo, ki so jo že dolgo časa napovedovali, ki pa je republikance presenetila, ker so jo pričakovali za poznejši čas. Po kratki topniški priprav; so Francove čete predrle republikansko fronto na štirih mestih. Da bi ofenzivo nemoteno pripravili, so Fran cove oblasti v zadnjih treh tednih popolnoma zaprle m»je med nacionalno Španijo in inozemstvom ter je bil tudi vsak poštni promet nemogoč. Ob pričetku Francove ofenzive na katalonski meji se je čulo grmenje topov s fron te pri Segreiu do francoske meje. Kakor poročajo, se ofenziva razteza od Sorta do Bala.guera na severni katalonski fronti. Ofenziva na fronti pri Ebru se je pričela na črti Leride, Mequinenza in Mora del Ebro. Kot cilj ofenzive označujejo oba^o mesto Tarragor.c, kjer so se že pričeli pripravljati za obrambo. V ostalem se zdi, da ofenziva bolj napreduje v južnem odseku pri Ebru kakor na severu, kjer je preskrba čet zaradi velikih snežnih žametov zelo otežkočena. Barcelona, 26. dec. d. Po uradnem poročilu se nadaljuje Francova ofenziva v odseku Trempa in Serosa. Operacije Francove vojske so podpirala letala, topništvo in tanki. Na področju Segreja so Francove čete nekoliko napredovale, vendar pa so imele velike izgube. Boji se nadaljujejo pri Majalšu, Sarocu Torebasi in Mardeca-nu. Pri Trempu postajajo boji čim dalje bo'j srditi. Velik uspeh generala Franca Pariz, 26. dec o. V prvih dveh dneh ofenzive so Francove čete ujele 7000 re-pub ikancev ter osv > ie 6U(> k! • Katalonskega ozemlja Kakor poročajo francoski listi, je Franco pripravil svojo ofenzivo v vseh podrobnostih in v največji tajnosti Za ofenzivo sta bili pripravljeni dve motorizirani brigadi kot napadalne čete. Br* Stojadlnovic In dr, Korošec v inozemstvu Beograd, 26. dec. AA. Predsednik vlade in zunanji minister dr. M.lan Stojadinovič je odpotoval a snočnjim brz.m vlakom v inozemstvo, kjer bo ostal čez božične praznike. Na železniško postajo so pred-; sednika vlade spremili prometni m.nister dr. Mehmed Spaho, minister za gozdove in rudnike Dobrivoje Stošovič, gradbeni minister dr. Miha Krek, vojni minister ar-mijski general Miljutin Nedič, notranji minister Milan Acimovič, poštni minister Franta Jovanovič, bivši minister Djura Jankovič, večje število senatorjev, poslancev in osebnih prijateljev dr. Stojadinoviča Min. predsednika in zunanjega ministra dr. Stojadinoviča bo za njegove odsotnosti zastopal po ukazu kr. namestnikov prometni minister dr. Mehmed Spaho. Ljubljana, 26. dec. AA. Min. predsednik dr. Stojadinovič je nekoliko po 10. uri dopoldne potoval skozi Ljubljano v inozemstvo. Spremlja ga šef kabineta g. Protič. Beograd, 26. dec. AA. Z jutranjim sim-plonskim ekspresom je odpotoval v inozemstvo. kjer bo ostal kratko dobo. minister n. r. dr. Anton Korošec. Na želez-n ško postajo so ga spremili minister dr. Mehmed Spaho. gradbeni minister dr. Mi- i ha Krek, notranji minister M. Acimovič, j minister n. r. Dimitrije Magarašev'č, šef j kabineta predsedništva vlade dr. Jovo Markov č in najbližji dosedanji sodelavci mi-n;stra dr. Korošca. Nj. Vis. knez namestnik je odlikoval ob priliki včeraišnie avdience ministra n. r. dr. Antona Korošca z redom Karadjordje-ve zvezde I. stopnje. Napad na crsžnfke Beograd. 26. dec. AA. Dne 24. decembra je okoli 23.30 večja skupina kmetov, ki so bili precej razgreti od pijače ter so prišli iz okolice v Marijo Bistrico k polnočnici, napadla s treli, kamenjem ter koli orožnike, ki so se tedaj mudili v svoji orožni-ški postaji. Ta skupina kmetov je pobila tudi vsa okna na tej zgradbi Povaljnik orožniške postaje jih je v imenu zakona pozval, naj se razidejo. Napadalci ga niso hoteli poslušati, pač pa so se ob nedovoljenih vzklikih poslužili ponovno orožja, napadali dalje orožniško postajo in orožnike, ki so bili po predpisih svoje službe primorani uporabiti orožje. Takoj zatem so se napadalci razbežali. Pri tem spopadu ; je bil eden ubit, ranjenih pa pet, izmed ! katerih je pozneje eden v bolnišnici umrl. I Višji uradnik banske uprave ter višji orož-i niški častnik sta bila takoj poslana na kraj napada, da ugotovita dejansko stanje. Seja administrativnega odbora skupščine Beograd, 26. dec. p. Seja administrativnega odbora narodne skupščine je sklicana 31. t. m. Administrativni odbor tvorijo šc člani bivše narodne skupšiine. Važen pravilnik za denarne in zavarovalne zavode Beograd, 26. dec. a. Finančni minister je izdal na osnovi uredbe o ustanavljanju rezerv in rezervnih fondov pri zavarovalnih podjetjih, ustanovah socialnega zavarovanja, denarnih zavodih in zadružnih organizacij pravilnik o izvajanju te uredbe. Pravilnik obsega 30 členov in stopi v veljavo, ko bo objav jen v »Službenih novi-nah«.' (Podrobnosti bomo še prinesli). Delo glavnega volilnega odbora Beograd, 26. dec. p. Glavni volilni odbor je doslej definitivno pregledal volilne izide iz Beograda. Zemuna in Pančeva, dravske, vrbaske, vardarske in moravske banovine. Nekatere sekcije so delale tudi preko praznikov. Pričakujejo, da bo delo glavnega volilnega odbora končano do konca meseca. Harakiri zaradi bolezni Varaždin, 26. dec. o. Včeraj je mesar in veleposestnik iz Varaždina Ivan Dugač-ki izvršil, harakiri. V svoji mesnici si je z mesarskim nožem prerezal trebuh. Prepeljali so ga v varaždinsko bolnišnico, kjer so izvršili operacijo, vendar pa je umrl. Samomor je izvršil, ker je bolehal na arteriosklerozi. Praga, 26. dec. d. Predsednik republike dr. Emil Hacha je na bož.čni večer govoril po radiu prebivalstvu češkoslovaške republike. V svojem govoru se je manj bavil s političnimi zadevami kakor z božičnim razpoloženjem po bolestnih dogodit.h, ki jih je doživela zadnje mesece češkoslovaška republika. Med drugim ja izjavil: Veselo božično razpoloženje, ki temelji na stoletja stari tradiciji, nam ne more odvzeti žalosti ki jo čutimo vsi, in mi ne more dati pobude da bi skušal zbuditi tolažljive upe v bodoča leta, vendar pa so tudi svetle iskre v tem našem nac.onal-nem mraku: še vedno stojimo na svojih lastnih tleh, kakor smo stali več kakor tisočletje. Imamo še nadalje svojo lastno državo, ki jo pred komaj čctrstoletjcm še nismo imeli. Po velikem viharju, ki nas je tako hudo omajal, smo še vedno zbrani skupaj in delamo. Po hudi krizi, ki se .je lotiJa našega sožitja s Slovaki in karpat-skimi Rusi, našimi brati, smo se znašli skupaj in moremo dobre volje živeti skupaj. In končno se je pokazalo, kar tudi ni majhnega pomena, da smo usodne tedne znali preživeti v dostojnem miru, strnjeni in brez razkroja v obupanosti. V vsem tem vidim zadosten vzrok za vero, da bodo naši narodi, čeprav močno omajani, živeli dalje, ker so njihove korenine zakoreninjene globoko in trdno v lastnili tleh. Ni danes čas, da tolmačim naloge za bližnjo bodočnost. To je pred nekaj dnevi storil predsednik vlade v zakonodajnih zborih, pri čemer ni prikrival, kako mnogo velikih težkoč ter nevarnosti imamo še premagati. Božič je praznik družine, staršev in otrok. Očetje, ki jim delo in splošne skrbi mnogokrat tedne in mesece branijo, da spregovore prisrčno besedo s svoj mi otroci. so ob tem času družinam bližji. Ce razmišljajo o tem. se morajo zavedati, da bi njihovo življenjsko delo ne pomenilo ničesar, če bi ne bilo novih generacij, za katere je delo očetov podlaga boljše in srečnejše bodočnosti. Ta zavest je njihovo plačilo za izvršeno delo ter obenem pobuda za novo. vztrajnejše delo. Tudi slovaškemu narodu je kakor češkemu prineslo preteklo leto bolestne izgube, vendar tudi uspeh, za katerim je stremel. Gotovo je veTk dobiček za našo državo, če se slovaški liratje v naši državni zvezi morejo počutiti zadovoljne. Zbuja nam ne samo pomirjevalno, temveč tudi vzvišeno čuvstvo, če vidimo, da čutijo vodilni čnitelji slovaške dežele tudi svojo polno odgovornost. Vesel sem, ker nameravajo stvarno, častno in pravično za češkoslovaški narod v zapadnem delu države rešiti pomembno vprašanje Cehov na Slovaškem. Moremo upati in tudi verujem, da pomeni letošnji bož č pričetek novega bratstva med obema plemenoma in sem zato z veseljem sprejel povabilo slovaške i deželne vlade, naj preživim del božičnih počitnic v slovaških gorah. Prav tako so tudi naši bratje v Karpat-ski Rusiji doprinesli velike žrtve za splošni mir. Skupne žrtve so nas zelo zbližale ter so utrdile zveze, ki nas vežejo, želim njim kakor tudi vse naši državi, da bi dokazali s svojo avtonomijo, da delajo v polni meri za svoje lastno dobro kakor tudi za republiko. Svoje zaključne besede je prezident dr. Hacha posvetil skrbi za begunce ter je pozval vse prebivalstvo češkoslovaške republike, naj se pridruži pomožni akciji zanje. Uredba o političnih strankah na češkem Praga, 26. dec. d. Vlada je sklenila, da objavi po božičnih praznikih uredbo o političnih strankah na podlagi pooblastilnega zakona. S to uredbo se ureja strankarsko življenje na Češkem in Moravskem. Obenem je bilo med osrednjo vlado in slovaško deželno vlado dogovorjeno, da se bo enaka ureditev uveljavila tudi na Slovaškem, vendar pa še ni odločeno, ali naj se sličen zakonski predlog predloži meseca januarja slovaškemu deželnemu zboru v odobritev ali pa naj izda uredbo o političnem strankarskem udejstvovanju slovaška deželna vlada na podlagi pooblastilnega zakona. Uredba o političnih strankah pravi: Politične stranke se morejo osnovati le z dovoljenjem vlade. Če namerava kaka skupina ustanoviti politično stranko, mora osnovati najprej pripravljalni odbor najmanj 50 članov. Ta pripravljanj odbor mnra predložiti notranjemu ministrstvu prošnjo, da mu izda dovoljenje za osnovanje stranke. Vlada izdaja dovoljenje po svobodni presoji. Politična stranka sme pričeti svoje udejstvovanje šele po primerni objavi dovoljenja v uradnem listu. Stranke bodo v bodoče pravne osebe in si morejo pridobivati pravice in obveznosti ter se lahko tožijo pred sodiščem. Po novih določbah bo morala politična stranka objavili svoj program in svoj organizacijski statut. Svoje delo bo smela razvijati le v okvira tega statuta. Imena političnih strank bodo pravno zaščitena. Nobena druga stranka ne bo smela nastopati z enakim ali sličnim imenom, da bi ne prišlo, zlasti pri volitvah, do kakšnih zamenjav. Člani političnih strank bodo smeli biti le polnoletni češkoslovaški državljani. Vlada ima pravico do razpusta strank. Razpust stopi v veljavo z objavo v uradnem listu. Pravne posledice razpusta bodo iste, kakor so bile po zakonu o strankah iz 1. 1933, ki sedaj ni več veljaven. Zaplenjeno premoženje razpuščene stranke se likvidira ter prebitek zaseže v korist države. Prostovoljen razpust stranke ne preprečuje, da ne bi prišlo kasneje do uradnega razpusta z ureditvijo vseh tozadevnih posledic. Madžarska obžaluje obmejne incidente Bratislava, 26. dec. d. O obmejnih incidentih 20. t. m. je izdal slovaški tiskovni urad naslednje poročilo: V zadevi incidentov, ki so jih povzročile madžarske teroristične tolpe v občini Sla-nec in treh drugih občinah okraja Prebi-šova na slovaško-madžarskem obmejnem ozemlju, smo zvedeli, da je odpravnik poslov češkoslovaškega poslaništva v Budimpešti dr. Fisa v petek zvečer protestiral pri zastopniku madžarskega zunanjega ministra dr. Vornleja v imenu češkoslovaške v"ade zaradi dogodkov v Slancu. Zastopnik madžarskega zunanjega ministrstva je izrazil svoje obžalovanje. Naslednjega dne je dr. Fisa ponovno obiskal dr. Vornleja, ki mu je zagotovil, da bodo dogodki v Slancu predmet stroge preiskave in da bo madžarska vlada v primeru, če bo ugotovila krivdo na madžarski strani, strogo kaznovala vse krivce. Zato je zunanji minister v Pragi v sporazumu s predsednikom slovaške vlade odredil češkoslovaški razmejitveni komisiji, naj obnovi prekinjena pogajanja. Madžarski konzul v Bratislavi je v soboto izročil zastopniku predsednika slovaške vlade izjavo, v kateri zagotavlja, da bo uvedena stroga preiskava o vseh incidentih, ki so se pripetili v zadnjih dneh na ozemlju, ki je pripadlo Madžarski po dunajski razsodbi, in da bodo krivci kaznovani. poskrbljeno .fr tudi bilo. da ae sliš- ni incidenti ne bodo več pripetili, če pa se bo to zgodilo, bodo odgovorne madžarske oblasti nastopile z vso strogostjo. Madžarska vlada hoče s temi ukrepi dokazati, da želi ustvariti dobre sosedne odnose s Slovaško. To izjavo madžarske vlade so v vladnih krogih sprejeli z velikim zadovoljstvom. Kakor se je zvedelo, je madžarski notranji minister v soboto odpotoval na zgornje Madžarsko, da bi na mestu prei-skal povzročene incidente. Tudi s'ovaški propagandni šef Mach je odpotoval na zgornje Madžarsko, da bi se informiral o položaju tamošnjega prehivalstva. O incidentih v Slancu in okolici se je zvedelo, da so pri tej priliki madžarski teroristi, madžarsko vojaštvo pod poveljstvom nadporočnika Muranyija vdrli na slovaško ozemlje. Pri spopadih s prebivalstvom sta bili na slovaški strani ubiti dve osebi in dve hudo ranjeni, na madžarski strani pa jih je bfo 5 ubitih in 14 več ali manj hudo ranjenih. Odvedli so tudi slovaškega kmeta Štefana Bočkaja. Jugoslovensko veleposlaništvo v Bukarešti Beograd, 26. dec. AA. Z ukazom kr. namestnika je bilo povišano poslaništvo Jugoslavije v Bukarešti na stopnjo veleposlaništva Čehi so izgubili svojega največjega pisatelja Karel čapek je umrl na božični dan Iz Prage je dospela presenetljiva novica: Na sam božični dan je umrl svetovno znani češki pisatelj Karel čapek. »českč slovo« je v božični številki priobčilo vest: »Pisatelj Karel čapek je tik pred božičnimi prazniki zbolel za vnetjem pljuč. V soboto dopoldne je bilo njegovo stanje resno. Vsi. ki ga poznajo in ki so jim njegove knjige, njegovo odl čno pero prav ob božičnih praznikih tolikokrat pripravile radost in tolažbo, goreče želijo, da bi bolnik srečno prestal nevarnost.« žal da se te želje niso izpolnile. Dan na to je vel:ki predstavitelj sodobne češke literature podlegel bolezni, ki se je zahrbtno razvila iz navadne hripe. Življenje Karla čapka Rodil se je 9. januarja v Malih Svate- njovicah na češkem, šolal se je večidel v Pragi in dosegel na Karlovi univerzi doktorat iz filozofije. Bavil se je s češko filozofijo in izdal na začetku svoje književne poti zanimivo filozofsko knjigo »Pragmatizem ali filozofija praktičnega življenja« (1. 1917.). Kmalu na to je pričel skupaj s svojim bratom Josefom, ki se poleg pisateljevanja bavi tudi s slikarstvom, izdajati leposlovne knjige. Oba brata sta se kmalu uveljavila v povojni češki literaturi, vendar je Karel kmalu nastopal samostojno, le tu in tam je spisal kakšno knjigo z bratom Josefom, medtem ko se je Josef bolj uveljavljal v slikarstvu; šele v zadnjem času je zopet razširil svoje pisateljsko delovanje. Dr. Karel čapek si je za poklic izbral novinarstvo. K temu ga je vodil isti nagib, ki v veliki meri označuje tudi njegovo pisateljsko delo: vplivati na občinstvo, dajati š'ršim množicam ideje in pobude za razmišljanje in za plemenitejše čuvstvovanje. Dolga leta je deloval v praškem uredništvu »Lidovih novin«, kjer so izhajali njegovi vedno duhoviti in zanimivi sestavki, ki jih je list priobčeval večidel kot kurzivo na prvi strani. S svojim žurnalističnim delom je dal enega najvzornejših vzgledov, kako je lahko pisatelj izboren novinar, ne da bi bil zato v manjši meri pisatelj-umetnik. Karel čapek in Ferd. Peroutka sta v povojnem češkoslovaškem tisku postavila in razvila tisti stil novinarstva, ki ga je pri Čeh h začel Karel Havl:ček-Borovsky. čapek ni bil samo odličen kramljalec in duhovit komentator raznih pojavov in dogodkov, marveč tudi izboren reporter. Prijatelj T. G. Masaryka Znani so bili čapkovi pisateljski stiki s prezidentom Osvoboditeljem, dr. T. G. Ma-sarykom. Iz teh stikov so nastali čapkovi znameniti »Pogovori s T. G. Masary-kom«. ki so prevedeni v mnoge jezike, tudi v slovenskega. Morda ni nihče tako globoko razumel Masaryka kot človeka, državnika in misleca, kakor njegov mladi prijatelj dr. Karel čapek. Usoda je hotela, da ga je preživel komaj dobro leto, čeprav je bil štirideset let mlajši od svojega vzornika in mojstra. Karel čapek je tudi kot žurnalist in publicist mnogo in uspešno deloval za interese svoje domovine in vzdrževal obsežne stike z inozemskimi pisatelji ln publicisti. Dramatik in pripovednik Ena izmed prvih knjig Karla čapka je bila dobro izbrana in prevedena antologija francoske lirike, ki mu je nastala, ka- kor sam pravi v uvodu, ob grmenju topov pred Verdunom. L. 1918. je izdal skupaj z bratom Josefom zbirko »Krkonošev vrt«, ki vsebuje kratke povesti ln kramljanja Tudi knjiga »žareče globine« nosi Ime obeh bratov Prvo Karlovo samostojno delo je zbirka filozofskih proz »Božja muka«, ki ji je sledila dolga vrsta knjig, saj se je Karel čapek kmalu uvrstil med naj-plodovitejše češke povojne pisatelje. Njegovo delo obsega dramatske spise, pripovedno prozo (romane, novele, črtice) in esejistično prozo s potopisi in feljtoni. Kot dramatik si je pridobil svetovni sloves, saj je le malo kulturnih dežel, kjer ne bi bili uprizorili vsaj enega čapkovega dela. Posebno slavo mu je prinesla uto-pistična igra »R. U. R.«, ki jo je Osip Sest prevel v slovenščino. Prav tako so mnogo igrtli v Evropi in Ameriki dramo »Iz življenja žuželk«, ki jo je spisal skupaj z bratom. Nadaljnje njegove znane drame so: »Stvar Makropulos«, »Adam Stvarnik«, »Bela bolezen« in »Mati«. Nekatere so uprizorili tudi v Ljubljani: zadnja, ki smo jo videli pri nas, je bila »Bela bolezen«, katere vsebina bo po septembrskih dogodkih mars'komur še jasnejša, kakor mu je mogla biti prej. Iz pripovednih spisov je triba predvsem omeniti trilogijo romanov: -Kordubal« (znan tudi po filmu), »Izpodnebmk* in »Vsakdanje ž'vljenje«, dalje zbirke povesti »Mučne povesti«, »Povedi z enega žepa«, »Povesti z drugega žepa«, romana »Tovarna Absolutnega« in »Krakatit« in »Vojna z močeradi*. Izmed esejističnih spisov naj cmenimo v tem hipu predvsem sijajno spisane potopise, zlasti »Angleška pisma«, »Slike s Holandskega«, Izlet na špansko« in »Pot na sever«. Potopise je sam ilustriral z zanimivimi risbami. Karla čapka bi lahko označili kot enega najznačilnejših literarnih izpovedovalcev in oblikovalcev Masarykovega humani-tetnega realizma. Prav kakor M a s a r y k je bil tudi Karel čapek usmerjen na zapad, zlasti v anglosaški svet. Izpovedoval in branil je vero v človeka in človeštvo, v duha in v napredek. Ali ni značilno, da je umrl sorazmerno še mlad v času, ko se zdi, da so te 'deje mrknile in ko na njegovi domovini še leže temne sence nedavnih dramatičnih dogodkov?! S Karlom čapkom je češka izgubila svojega največjega sodobnega pisatelja in najznačilnejšega izpovedovaica svoje zapadnjaško usmerjene demokracije. Kandidat za Noblovo nagrado Karel čapek je bil najresnejši kandidat za Nobelovo nagrado, k čemer ga je poleg človekoljubnega značaja njegovih spisov vzposabljalo tudi dejstvo, da so njegova dela prevedena v vse svetovne jezike. Francoski pisatelji so letos na Araganov predlog poslali v Stockholm spomenico, da naj se letos podeli Nobelova nagrada Karlu čapku. Predlog je podpisala velika večina pomembnejših francoskih književnikov, med njimi Gide, Duhamel in drugi. Predlog pa je prispel prepozno, ker so se švedski akademiki med tem odločili za Buckovo. Smrt je sedaj onemogočila, da bi dobil vsaj prihodnje leto kot prvi Ceh to zaslužno svetovno odlikovanje. Prekinila je mnoge njegove načrte in zavila kulturno češko v žalost. I SHIRLE Y TEMPLE, Jasa IJabljenta, kot ang^ ^ruln sprave | v prekrasnem filmu herojstva in ČUVARJI INDIJE E I KINO SLOGA, tel. 27-30 ob 16., 19. in 21.— požrtvovalnosti indijske brigade Letos je bil pravi božič Ljubljana, 26. decembra Tako res pravega božiča skoro ne pomnimo. Tik pred prazniki nam je nasulo belega pršiča na veliko radost mladine, zlasti pa smučarjev, ki so že tri zime po vrsti ostali v Ljubljani brez snega. Na božično soboto barometrovo stanje sicer ni obetalo idealnega vremena in res smo imeli v nedeljo odjugo, da je postalo v mestu mo-krotno, a smučarjev tudi južno vreme ni zadržalo doma; oprtali so si »late in dile« pa hajdi v breg. 2e popoldne pa je jelo spet narahlo snežiti in kazalo je, da bomo dobili novo plast snega. Nenadno pa je zavel oster vzhodnifk, ki je preko noči temeljito razgnal oblake in davi se je rodilo krasno solnčno jutro, kakršnih malo diživi-mo pozimi v Ljubljani. Planine so se lesketale v solncu, zrak je bil čist in prosojen, živo srebro pa je zdrknilo precej globoko pod ničlo in smo beležili okrog 7. zjutraj —10° Celzija. Čez dan pa je solmce tako teplo prig-evalo, da je bilo kar prijetno. Na Golovcu, na Rožniku, v Podutiku, na Katarini, zlasti pa v Zlebch. ki so postale najpriljubljenejše zimsko zletišče, je kar mrgolelo smučarjev in brhkih smučark. Vse je uživalo, vse se rad o val o lepega jasnega zimskega dne, še bolj pa smuke, ki je bila res idealna. Seveda je bilo pod Rožnikom in tudi drugod na vseh položnih holmih in hribčki polno vesele, neugnane mladine, ki se je radostna sankala. A tudi drsalci so prišli na svoj račun, saj je bilo drsališče SK Ilirije pod Cekinovim gradom zlasti danes na Štefanovo gladko kakor zrcalo. Med prazniki je bil tudi velik potniški promet. Najživahnejše je bilo na Gorenjskem, kamor so jo ubrale trume smučarjev Pa tudi priljubljeno Polževo na Dolenjskem je imelo zadovoljiv obisk. Božični večer na pokopališču men-da še nikoli ni bil tako lep kakor letos. Kljub snegu, ki je na debelo pokril grobove pokojnih, je bilo na sveti večer pravo romanje na pokopališče. Vsi so nosili majhne smrečice, okrašene s svečicami. ali pa vsaj zelenja, da ga položijo na grobove svojih dragih. O mraku je na pokopa lišču zažarelo na tisoče drobnih lučk. Tram vajska proga do pokopnli^a k Sv Križu 1 pač pripomogla, da je bil tolikšen obisk. | GledaliSče in kinematografi Ljubljančani, ki so ostali doma, so polnili gledališča in kinematografe Gotovo je, da 6i je gledališki blagajnik zadovoljen mel roke, saj sta bili obe gledališči oba dneva polni Zlasti mnogo posetnikov je privabila »Traviata«. v kateri je imela glavno vlogo Gjungjenčeva. Polni so bili kakor redkokdaj kinematografi, ki so imeli tudi tes lepe sporede. Izreden je bil zlasti naval na Elitni kino Matico, kjer poje slovita Macdo-naldova. A prav tako velik krog oboževalcev ima simpatična Wes®lyjeva, ki igra glavno vlogo v filmu »Zrcalo življenja« v Unionu. Večina predstav je bila razproda- na. »Ptički pojo kakor v maju" Pod to devizo so priredili naši gojitelji ptic pevk za božične praznike tekmovanje žlahtnih vrvivcev, združeno z razstavo kanarčkov. Razstava na ženskem učiteljišču je bila otvorjena na božično nedeljo dopoldne s kratkim nagovorom župana dr. Adlešiča, ki je pohvalil stremljenja društva in mu obljubil tudi v bodoče svojo pomoč. Obenem mu pa je nakazal 800 din podpore. Tajnik g. Kelnarič je nato na kratko orisal pomen društva in njegovo skrb za ptice pevke kakor tudi za ptice v prirodi. Razstavljtenih je okrog 120 kanarčkov v treh razredih, ki so v nedeljo pcpoldne nastopili tudi pred mikrofonom. Krilati drobni pevci so res odlično prepevali, tako da so ob njih žvrgolenju uživali vsi, ki so poslušali radio. Pokazalo se je. da imamo mojstre za gojitelje ptic pevk in da res lahko tekmujemo z našimi vrvivčki na mednarodnih razstavah. Rezultati tekmovanja so bili naslednji: Skupina A, mladinska vzgoja: Štefan Gojznikar, Ljubljana 330 točk (nagrada srebrn lovorjev venec — prehodno darilo in velika zlata kolajna); 2. Omahna Franc Ljubljana318točk (velika zlata kolajna); Pri ljudeh visoke starosti, ki trpe na nerednem iztrebljanju, nudi često naravna Franz-Josefova grenčica. užita redno 3—4 žlice dnevno skozi 8 dni, za-^eljeno čiščenje in s tem trajno olajšanje Zahtevajte povsod Franz«Josefovo vodo NaJlepSl pevski ln ljubavni par: JEANETTE MAC DONALD in NELSON EDDY v velikem šlagerju sezone, simfoniji romantike ln ljubezni zapada. Radi ogromne dolžine filma so predstave ob 16., 19. ln 21.15 uri! — KINO MATICA 21-24 pesem o z ntem zopotiul 3. Piskai Lojze, Ljubljana, 297 točk (mala zlata kolajna); 4. Francki Alojzij, Ljubljana, 255 točk (velika srebrna kolajna); 5. Jugovic Jurij, Ljubljana, 252 točk. Skupina B. starejše ptice lastne vzgoje: 1. Gojznikar Štefan, Lj., 327 točk (velika zlata kolajna); 2. Omahna Franc, Lj., 321 točk (velika srebrna kolajna); 3. Baje Franc, Lj. 273 točk (mala srebrna kolajna«. Skupina C, deloma kupljene, deloma vzgojene ptice, odnosno mešane ptice: 1. Omahna Franc 224 točk: 2. Grabič Gvido 285 točk; 3. Bitenc Jože. 276 točk. Razstavo si je oba dni ogledalo izredno mnogo prijateljev in ljubiteljev ptic pevk £kio-es-kava Idn 31. XII. SILVESTROVANJE 31. XIL V GOSTILNI PRI -LOVCU" NA • IMSK1 C. Osi I) uw ♦ Božična obdaritev siromašne mladine na Taboru Kakor vsako leto je tudi letos priredilo marljivo društvo »Skrb za mladino« lepo uspelo božičnico, na kateri je obdarilo 121 otrok obojega spola iz razširjene Ljubljane s toplo obleko, obutvijo in perilom in 17 družin z živili. Obširno levo dvorano Sokolskega doma na Taboru se napolnili številni obdarovanci. Navzočne zastopnike zlasti zastopnika mestne občine g. dr. Svetla in inž. Bevca kot zastopnika Sokola I ter mladino in njih roditelje, s katerih obrazov je odsevalo pomanjkanje, je pozdravil agilni predsednik društva g. Miroslav Urbas želeč jim vesele božične praznike Zagotovil jim je, da bo društvo po svojih močeh storilo vse, kar se da v dan h razmerah storiti, da jim olajša bedni položaj. Zahvalil se je Sokolu I za brezlačno prepustitev dvorane, godbenemu ln lutkovnemu odseku za sodelovanje ter darovalcem, zlasti mestni občini ljubljanski in drugim, ki so po svojih močeh prispevali in omogočili, da se je obdaritev mogla izvršiti v takšnem obsegu. Predsednik je nadalje poudaril, da je bilo treba sicer mnogo truda in dela, vendar naj bo lepa obdaritev vsem v zadoščenje in zavest da so storili dobro delo, ko so sodelovali na kakršnikoli način. V imenu obdarovancev in obdarovank se je ginjeno zahvalil g. Oblak prirediteljem in dobrotnikom, zlasti pa predsedni' ku g. Urbasu. Za začetek je godba odigrala nekaj skladb, predvajana je bila vesela lutkovna predstava in nato se je začelo obdarovanje. Ginjeni in s solzami v očeh so se obdarovanci zahvaljevali za prejeta darila in se s hvaležnostjo v srcih razšli v svoje skromne domove. Skromno, večini javnosti skoro neznano Društvo »Skrb za mladino« v Ljubljani je v teku dvanajstletnega obstoja Izdalo ubožni in bolehni deci že nad 380.000 din za letovanja in za božične obdaritve. Svojo nalogo, ki je Izražena v imenu društva, vrši s pohvalno pridnostjo in nesebično požrtvovalnostjo. Zato zasluži vso pozornost javnosti in ustanov, katerih naloga je lajšati gorje siromašni ln pomanjkanje trpeči mladini. DORRA KAVA VAM JE POTPFRNA ! MOTOHOVA JE ODLIČNA Vodnikov trg 5. tel 2577. Krekov trg 11, tel. 2348. Božičnica šempetrske organizacije JNS se letos ni vršila na običalen način, temveč je predsednik g. Rajko Turk poslal obilna darfa v živilih 27 strankam iikratu z božičnimi voščili. Obdarovanci, ki bo-žičnice niso pričakovali, so bili darov izredno veseli. Božičnica za prometne stražnike Kakor druga leta je tudi letos priredil Avtomobilski klub božičnico za prometne stražnike, kakor je to običaj v drugih mestih Videti je, da imajo naši prometni stražniki mnogo prijateljev med občinstvom, zlasti pa med avtomobilisti, saj so bile košare pred Emono, na Marijinem trgu in na drugih prometnih točkah polne raznih darov. Lep kup daril so zbra i tudi v pisarni Avtomobilskega kluba, tako da so prometni stražniki, ki opravljajo res odgovorno službo, gotovo zadovoljni. Izšla je PROZA OTONA ŽUPANČIČA (IV. zvezek Dei Otona Župančiča) pri Akademski Založbi, Ljubljana, Selenbur- gova 4 (Palača Croatia, dvorišče). Kronika nezgod Zima in poledica sta že zahtevali prve žrtve. Davi ob 8. so bili reševalci poklicani na glavnopostajo, od koder so prepeljali v bolnišnico ključavničarja Henrika Me-kindo, uslužbenega v kurilnici na glavni postaji. Mekinda je šel po železniški progi proti Zalogu, na nadvozu na Šmartinski cesti pa je pripeljal nasproti vlak. Hotel se mu je umakniti, zaradi poledice pa je padel in ga je zagrabila lokomotiva, ki ga je treščila vstran. Dobil je hude poškodbe na glavi in po telesu. Tožil pa je tudi o notranjih bolečinah. Njrgovo stanje je sicer resno, vendar, kakor kaže, ni nevarnosti za njegovo življenje. Popoldne pa so prepeljali v bolnišnico delavčevo hčerko Cecilijo Dolenčevo z Brda pri Ljubljani, ki se ji je neki sankač zaletel pod noge in jo poškodoval Na božični dan so pa morali reševalci na Rudnik kjer so se bih stepli fantje in jo je med pretepom skupil posestnikov sin Rudolf Eberl z Rudnika Dobil je več udarcev po glavi in izbili so mu več zob. Poškodovali so ga tudi po ostalem telesu. V Verovškovi ulici 19 je padla zasebni-ca Tereza Kramerjeva tako nesrečno, da si je zlomila levo nogo. Enaka usoda je doletela tudi Antonijo Ziherlovo, ženo sluge lz Domža1, ki je doma padla in si zlomila nogo. Obe so reševalci prepeljali v bolnišnico. Maribor čez praznike Maribor, 26. decembra. Božične praznike smo obhajali v znamenju božičnega miru. Ce izvzamemo nekaj krvavih fantovskih spopadov, je bila letošnja božična kriminalna kronika hvala bogu skromna Mariborčani so prebili prvi praznik pretežno doma Od vseh strani so prihiteli svojci v Maribor, da obhajajo praznike skupno s svojimi dragimi Naval je bil tolik, da so imeli sobotni popoldanski in večerni vlaki precejšnje zamude K večernemu sobotnemu ljubljanskemu potniškemu vlaku so morali dodati še drugo garnituro Nešteto prevnetih ljubiteljev naših planin in zimskega športa pa se je že v soboto popoldne in zvečer napotilo na vrh Pohorja, kjer so praznovali praznik miru in sloge v žaru zimskega športa. Vse p1an'nske postojanke so bile polne mlajših, pa tudi starejših ljudi, ki so hoteli praznovati božične praznike v blesku zimske prirode V Narodnem gledališču pa je bila sinoči krstna nredstava operete „Vse za šalo" Gledališče je bilo nabito polno občinstva, ki se je dobro zabavalo in ni štedilo s ploskanjem Predstava 1e trajala skoro do polnoči Skladatelj g Jiranek ki ie tudi sam dirigiral in libretist Danilo Gorin-šek. ki je bil nosilec glavne vloge sta prejela lena lovorjeva venca. V Sokolskem domu je bila tradicionalna razstava kanarčkov Na božični dan so jo slovesno otvorili ob navzočnosti številnih Mariborčanov ki so znani ljubitelji ljubkih vrvivčkov Prisrčne otvoritvene besede je spregovoril ag lni predsednik Društva združenih eojiteljev malih živali g Franc Kenič Razstavi kanarčkov je priključena tudi razstava ptičje hrane. Ocena izbranih pevcev kanarčkov je nastonna* v prvi to 1e A kolekciji (lastni mladi vzgoji je domlniral oredsed-nik društva g Kenič s 324 točkami G M'akar ie docppel 291 točk g Pulko 264 točk. g Empršič 246 točk g Teršič 246 točk in e Mlakar 237 točk V drugi kolekciji B (imnortlrani in «tarHg» p ie odnpepi naivpč to*k g N'nič in to 31?, g Hubman 30P to*k. g Breznik 300 točk in g. Fejoš 204 točke. Lepo uspel! božičnici Tvrdka »Jugotekstil« je tudi letos obdarovala svoje delavstvo in uradništvo z izdatnim' božičnimi darili v bla?u in jestvi-nah. Tvrdkln solastnik g. Vilko Larič je želel zbranim nameščencem in delavcem vesele božične praznike Obilno božičnico je priredil letos tezen-ski deci krajevni šolski odbor 82 ubožnih otrok je prejelo darila delno v oblekah in delno v obuvalu Vsi otroci so bili hkratu postreženi s kruhom in hrenovkami. • Krvavi fantovski bitki Med ruškim; fanti se je v noči na prvi božični praznik razvila pravcata bitka S števinvmi vbodi je obležal v krvi 3ola in je doseženi rezultat za domačine več ko laskav in komaj zaslužen Seveda je zdaj komaj verjetno, da bo mogel Bata na svojih tleh v Borovu izenačiti razliko treh golov in si morda še priboriti vstop v tekme ra zimski pokal. Tekma sama je bila zelo zanimiva in so posebno gostje, ki so prvič igrali v Sarajevu. zapustili najboliši vtis Sašk je 'mel v svojem nanadu odlično razpoložene strelce in si je tako že skoraj v tem nastopu zasigural nadaljnje igranje v tem tekmo-vsn^u. Tekmo je sodil g. Jo-dan, bivši član ljubljanske sodniške sekcije, s katerim pa kritiki niso bili posebno zadovoljni. Badrlčki : Vojvodina 3 : 2 (1 s Z) Slab obisk je Imela ta prva kvalifikacijska tekma za zim-ki pokal med Radnič-kim iz Kragujevca in Vojvodino iz Novega Sada. ki so jo igrali v Novem Sadu. zaradi mraza in snega Teren je bilo zelo težak. Gostje iz Kraguievca so Drijetno iz-nenadili. se bolje znašli na sne?enem in zamrznjenem teernu in tako z enostavno igro popolnoma zasluženo zabeležili prvo zmago Voivod;na je mnogo preveč kombinirala in tako zaigrala celo vrsto lepih pozicij, posebno no odmoru, ko je bila že za nega Jakiča Alojza iz novomeške okolico, ki so ga oblastva že dolgo zasledovala. Drugi je bil neki Konrad L. In je slučajno naletel na Jakiča, ki ga je povabil na skupno prosjačenje. Jakič je znan nasilnež ln je okoli Mokronoga izvršil več tatvin, vendar se ja vedno znal ogniti aretaciji. Z nekim Dc-bevcem sta snela Boga s križa in ga vrgla na neko njivo. Prebivalstvo je bilo tako razburjen", da ju je samo zasledovalo, vendar sta oba srečno ušla in jo nahnila proti Kumljanskim hribom. Orožnika sta napravila prav lep plen z Jakičem, ki sta ga drugi dan izročila sodišču v Mokronogu. Prozorno - neprozorna okna Neki londonski inženir je izumil novo prozorp i-nepTOZorno steklo za okna, ki bo imelo še velik pomen. Imenoval ga je pola Toid. To steklo je prozorno, če gledaš z določene strani. Če stopiš samo za korak stran, je s polaroidom napravljeno popolnoma neprozorno. Novo tvorivo ni pomembno samo za odre in izložbe, temveč omogoča tudi avtomobilske svetilke, ki ne bodo slepile. Če so namreč žarometi vozov opremljeni s pola-roidnim steklom, ki teče v navpično smer, zaščitne šipe pri vozaču pa z vodoravnim polaroidom, ne more vozača slepiti noben avto, ki mu prihaja naproti. Kakor je razvidno iz i mana samega, gre za pojave polarizacije. ANEKDOTA Angleški učenjak dr. Heyle, ki je bil napisal veliko »Kozmografijo«, ae je ▼ bližini Oxforda nekoč izgubil v majhnem gozdu in ni našel prave poti domov. Slučajno je srečal služabnika svojega brata in vzkliknil; »Dobfo, da vas srečam, John. Povejte mi, kod pridem v Ozford.« —»Seveda vam povem, toda kako je mogoče, da ste opisali ves svet, če se ne znajdete v tem malem gozdiču?« ee je začudil služabnik. , Zmede zaradi snega Po Gorenjskem so avtobusi in avtcmobili obtičali v visokem snegu — Vlaki so imeli velikanske zamude Radovljica, 26. decembra Ko je v prvi polovici decembra deževalo, so se ljudje tolažili: »To gre na račun snega!« Kakor pa se je izkazalo v drugi polovici tekočega meseca so se zmotili. Ko je pričelo mesti, je hitelo in hitelo, da je bi.o v nekaj urah snega na debelo. Od začetka, ko je padlo snega 20 cm in je nato malo ponehalo, so bili mnogi zadovoljni, češ: bo vsaj lep božič. Ko je pa pričelo spet frčati z neba, so postali ljudje že bolj zaskrbljeni. Edina tolažba jim je bila, da so se v lepi, dolgi jeseni preskrbeli z (irvmi in steljo. Obupani so postajali, ko ni hotelo nehati, dasi je bila snežna odeja že presegala pol metra. V noči od petka na soboto pa je hvala Bogu le prenehalo. Ves čas hudega sneženja si ni nihče upal izpod strehe. Prav zaradi tega je bilo tem težje pretrgati ceste. Od vasi do vasi so držale le slabe pešpoti. Vsakdo je šel rajši peš, kakor da bi mučil konje. Nič dosti boljše ni bilo na glavnih cestah. Tam je sicer cesto pretrgal snežni plug, toda komaj je bila cesta očiščena, že jo je zapadel nov sneg. Kako močno je snežilo na Gorenjskem, najbolje pričajo avtomobili, ki so tičali in nekateri še tiče v snegu na veliki cesti. Ko je bil debelo snežno odejo pretrgal snežni plug, mu je sledil velik avtobus iz Ljubljane. Prišel pa je le do klanca pri poclbrezjah. Tam je obtičal že v sredo in tičal do sobote. V teku treh dni se mu je pridružilo še pet drugih manjših tovarišev — osebnih avtomobilov, ki so skušali tu pa tam drug drugemu pomagati. V betir.skem klancu pri Bledu so v petek in soboto dopoldne tičali trije avtomo- bili z Bleda. Pa tudi po drugih gorenjskih cestah so obstala v snegu težja motoma vozila. Prav tako otežkočen kakor promet z avtomobili je bil železniški promet. Marsikdo, ki se je bil že dolgo veselil, da bo prebil božične praznike v krogu svojih dragih, je nejevoljno stopical po železniški postaji in čakal na vlak, ki ni hotel in ni hotel priti. Tisti, ki so imeli dolgo vožnjo, so obupavali sedeči v vlaku, ko ni bilo ne konca in kraja križanj, ki so jih neprestano povzročali zamujeni vlaki. Čakanja je postajalo obupno, ko vlaki, ki so posta-ja.i na postajah, zaradi poledice na tračnicah niso mogli speljati. V mnogih primerih so zamrznile zavore. Kljub temu, da je nehalo snežiti že v petek zvečer, pa zmede in zamude §e v soboto niso prenehale. Tako so prišli potniki na postajo v Radovljico, in čakali na brzi vlak, ki odhaja iz Radovljice nekaj minut pred osmo. železniški uslužbenec pa jih je razveselil z novico, da ima brzec še iz Nemčije 118 minut zamude. Bila je ura že deset, toda brzca še ni bilo. Ljudje so pričeli prihajati na osebni vlak, ki odhaja iz Radovljice malo pred pol enajsto. Pa tudi tega vlaka ni bilo do enajste. Omenjeni vlak je nato odpeljal vse potnike proti Ljubljani. Toda tudi to je bila vožnja posebne vrste. Na vsaki postaji, kjer so čakale velike množice ljudi, so bile zaradi križanj nove zamude, tako da so potniki, ki so čakali na vlak v Radovljici žc ob osmih, dospeli v Ljubljano šele ob pol dveh popoldne. Tako zmedo je povzročil prvi letošnji sneg na Gorenjskem. & O&ingGlC Ficamšne tsšlsssše pri regulaciji Savinje — Preureditev eeste na FoMah in Bregu — Elektrifikacija Mealoga ponudil svoje blago. Med drugim ji je tudi pokazal zlato žensko verižico. Lebnova je ob natančnejšem pregledu videla, da je imela v rokah svojo verižico, ki je bila samo nekoliko predelana. »Od kod imate to verižico?«, je vprašala gospodinja. Popotni mož s krošnjo je povedal, da je kupil verižico od nekega kmeta v uro hoda oddaljeni vasi. Po natančnejšem izpraševanju je doznala Lebnova, da mu je prodal verižico kmet Tone Laz-nik. Krošnjar pa je tudi povedal, da ima Laznik še nekaj podobnega zlatega okrasja na prodaj. Zdaj je bilo posestnici vse jasno. Stopila je k tukajšnjim orožnikom in je komandirju g. Serdareviču povedala vso zagonetno zgodbo. Brž se je odpravila k Laz-niku orožniška patrulja in moža zaslišala. Vendar se je možak tako spretno izmikal, da mu ni bilo mogoče priti do živega. Zanikal je svojo krivdo, in ker je medtem krošnjar šel iz naših krajev, je bilo res težavno nastopiti proti uglednemu možu. Zdaj so začeli orožniki slediti krošnjarja. Ko je to izvedel Tone Laznik, je spoznal, da bo le prišlo na dan, kar je zagrešil. Dan nato je stopil v Polšnik in ves skrušen priznal svoj greh. Izgovarjal pa se je, da je bil na usodno kresno noč tako nadelan, da se ni zavedal, da jim je odnesel škatlo z zlatnino. Sram ga je bilo. da bi ga imeli za tatu. Pol leta je skrival zlatnino. Medtem je dal eno izmed verižic predelati in jo je nato prodaL Tako je prišel na dan zdaj o božiču njegov greh, storjen v nerodni kresni noči. Z zapleteno zgodbo pa se bodo zdaj pečala oblastva. rablja način razdelitve na 2 taksna pasova po banovinah, in sicer: Prvi pas obsega dravsko, savsko, primorsko in vrbasko banovino, drugi pa vse ostale banovine ter področje uprave mesta Beograda. Po tem odloku pripadajo po novem nekateri kraji, ki so b:li prej v drugem pasu, v prvi pas, in obratno. Za veliko število mest je ostala taksa nespremenjena. Nenadna smrt starega šolnika Sredi božičnega veselja je izdihnil zadet od kapi Celje, 26. decembra. Celjski mestni svet je imel v petek zvečer redno seio, ki je trajala tri ure. Na dnevnem redu so bila poročila odborov. Finančni odb°r. Občina bo dala Delavskemu domu 400.000 din posojila. Mestni svet je dovolil Olepševalnemu in tujsko-premetnemu društvu 15.000 din, javni meseni knjižnici pa 2.000 din izredne podpore. Tehnični razdelek sreskega načel-stva je sporočil mestnemu poglavarstvu na zadevno intervencijo, da nima na razpolago dovolj sredstev za odstranjevanje blata, ki se nabira v velikih množinah ob hodnikih za pešce na državni cesti, ter za ureditev hodnika za pešce ob državni cesti od Sp. Huainje do škofje vasi in za čiščenje cestišča. Zato bo mestna občina vnesla v prihodnji proračun 100.000 din kot prvi obrok za ureditev omenjenega hodnika za pešce. Mestno poglavarstvo bo pregledalo vsa zavarovanja mestne občine in stavilo mestnemu svetu predlog za eventualno spremembo zavarovanj. Proračun za kanalizacijo naselbine med cinkarno in Westnovo tovarno v Gaberju je prekoračen za 25.000 din. To postavko bo občina 'vnesla v prihodnji proračun. Občina bo podaljšala zakupno pogodbo s Savinjsko podružnico SPD za Celjsko kočo za eno leto. Občina bo podaljšala kanalizacijo v vzhodni podaljšek Stritarjeve ulice; proračun znaša 8.000 din. Celjskemu strelskemu okrožju je bila dovoljena podpora v znesku 500 din. Povečanje Mestnega zavetišča v Medlogu je iz finančnih razlogov odloženo. Občina bo za eno leto podaljšala najemno pogodbo z okrožnim in sreskim sodiščem, občina pa ne prevzame odgovornosti za nesreče, ki bi se zgodile v Grofiji, ki je v zelo slabem stanju in kjer je nastanjeno okrožno sodišče. Kakor se čuje, je dižavna uprava pripravljena (prevzeti plačevanje iosebnih izdatkov za predstojn:štvo mestne policije v Celju. Mestna občina bi v tem primeru krila samo materialne izdatke. Mestni svet je odobril kolavdacijski zapisnik za regulacijo Savinje v tretji etapi, obračun režijskih stroškov za nadziranje rej u taci jskih del in stroškovnik za izdelavo projektov za regulacijo Savinje od Kosnice do promenadne brvi pri mestnem parku. Stroški znašajo 202.979.77 din; polovico bo krila mestna občina. Ker je letos docela izostal državni prispevek za regulacijo Savinje, bodo lanska uprava mestna občina in sreski cestni odbor v Celju, ki tudi prispevajo k stroškom za regulacijo Savinje, hudo obremenjeni. Zato bo občina ukrenila vse, da izposluje nujno potrebni državni prispevek. Mestni svet je odobril obračun mestnega gospodarstva za proračunsko leto 1937/38. V tem letu so znašali izdatki 16.228.814.40 din. dohodki 17.077-005.76 din., prebitka je bilo torej 848.191.36 din. Terjatve mestne občins so znašale ob zaključku tega proračunskega leta 1.358.665.20 din, vsa aktiva občine 35,887.381.51, vsa pasiva 16,750.487-84 din (mea temi posojila 15,574.780.56 din), čisto premoženje pa 19,136.893.67 din. Mestno zavetišče je imelo 512.201.25 izdatkov in ravno toliko dohodkov. Proračunski osnutek za l. 1939/40 bo še predelan, davščine pa ne bodo povišane. Gradbeni crihOr. pravilnik za izvajanje regulacije mesta Celja bo izdelan na osnovi zadevnega pravilnika mariborske občine. V zvezi z regulacijo Savinje bodo uredili banovinsko cesto na Polulah in Bregu tako, da jo bo lahko mogoče pozneje razširiti na 10 m in jo obdati z dvema 2 m širokima hodnikoma' za pešce. Zaenkrat bodo napravili 2 m širok hodnik za pešce ob banovinski cesti na Polulah, ki jo sedaj preurejujeio. Mestno poglavar stvo bo interveniralo ,da se pospeši izdelava načrtov za nujno potrebno modernizacijo državne ceste Žalec — Celje — Višnja vas. Občina bo zaradi pomanjkanja kreditov samo za silo uredila cesto od vile Jasne na Ostro žnem proti Lopati. Interesenti so odstopili občini brezplačno zemljišče za dovozno cesto k novemu pol-stabilnemu mostu čez Vcglajno blizu kemične tovarne v Gaberju. Pravni odbor. Prošnjo trgovca Friderika Loefflerja v Celju za zagotovitev sprejema v članstvo mestne občine je mestni svet odklonil. Občina bo opozorila policijo, da prepreči razgrajanje v vinotočih. Mestni svet ne bo ustanovil posebnega odseka za fasade in reklame, pač pa bo gradbeni odbor posvečal fasadam in reklamam posebno pozornost. Gospodarski odbor. Občina bo dala posuti cesto v novi naselbini v Zavodni. Občina bo prodala stavbne parcele ge. Ruži Trankolovi pri Mestnem zavetišču v Medlogu. gg. Učaku in Lenarčiču pa pri Sp. Lancvžu. Hrastov les za gradnjo polsta-bilnega mostu čez Voglajno v Gaberju bo dobavila tvrdka Soclin v Celju za 40,211.58 din. Odbor za 0fcčinSka podjetja. Mestna elektrarna bo dobavila g. Melhiorju Joštu tok za pogon njegovega mlina v Medlogu po znatno zn;žani tarifi. Občina bo izvedla elektrifikacijo Medloga in hiš med Bsb-nim in Medlogcm. Interesenti bodo morali prispevati za priključek na električno omrežje po 400 din in brezplačno preskrbeti dovoljenja za postavitev drooov za električni vod. Interesenti, ki so znatno oddaljeni od glavnega voda. bodo mor?li plačati vse stroške za napeljavo. Na cesti med žimniakovim marofom in železniško progo v Zavocni bo elektrarna namestila javno svetilko. Občina bo podaljšala vodovod v Stritarjevo ulico, v podaljšek Stritarjeve ulice pri Koprivnici in do hiše g. Frajle+.a v Ipavčevi ulici z možnostjo podaljšanja vodovoda na Lavo. Kamnik, 26. decembra. Na sveti večer je preminil zadet od kapi šolski upravitelj v p. g. Edvard Jevnikar. Čeprav je štel že 76 let, je bil še zmerom vesele narave. Tudi na sveti večer je bil prav vesel med svojci in pač ni slutil, da jc ta večer njegov poslednji Kmalu po polnoči mu je postalo slabo in v nekaj trenutkih je izdihnil zadet od srčne kapi. Pokojnik je bil po rodu Ljubljančan, rojen 1 1862. Tu je tudi dokončal učiteljske študije 1. 1885 Ker tedaj ni bilo lahko dobiti učiteljske službe na bivšem Kranjskem, a še bolj zavoljo tega, ker so bile učiteljske plače tedaj mizerne, je zaprosil za mesto na Koroškem in je potem služboval po raznih slovenskih in nemških krajih. Ob prevratu je moral prestati kot Slovenec mnogo šikan in ponižanja, preden je prišel v Jugoslavijo in dobil rnesto šolskega upravitelja pri Novi Stiiti, blizu Gornjega grada, kjer je ostal do upokojitve 1 1924. Nato se je stalno naselil kot upokojenec v Kamniku, ki mu je prirasel k srcu že v mladih letih. Bil je zgleden šolnik, ljubezniv družabnik in zvest stanovski tovariš. Kot napreden mož je bil stalen naročnik naših naprednih časopisov. Bodi mu ohranjen blag spomin, a njegovim svojcem naše iskreno sožalje. Dragocenost t e so prav ljubko izvedli in bili deležni zahvale prisotnih Sied^e so še dekiamac;ie, nato pa so nod okrašenim božičnim d'-ev<^<-pm razdeli koristna bo*{č"a darila. Obda^ova-n'h ie b;io okro? 300 otrok me*ta in iz oko^re. Mlad'm bo ta prired;tev ostala v hvalp^nem soominu do človekoljubne Družbe sv. Cirila in Metoda. NEŽICA AŽMAN SOPROGA VRTNARJA IN IPRAVTTELJA GRAŠČINE BARONA CODELLIJA Pogreb drage pokojnice bo iz graščinske kapele na Kodeljevem dne 27. decembra ob pol 15. uri na pokopališče v štepanji vasi. Ljubljana, grad Kodeljevo, 26. decembra 1938. Žalujoči soprog IVAN AŽMAN in ostalo sorodstvo. Pogrebni zavod GaiSck Ivan. Liubliana Urejuje Davorin Ravljen, — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskaraarja Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani. Nevarna prijateljica tujega blaga Zagorje, 26. decembra. Orožniki zasledujejo 35 letno Ano 2:t-nikovo, pristojno v ljubljansko okolico. Ana, ki ima štiir nezakonske otroke, je srednje postave, obraz ima podolgast in lase kostanjeve. Nosi siv moški jopič in po navadi vodi s seboj okrog 12 let starega otroka Drži se največ okoli Trojan, kjer so tudi njeni trije otroci. Ko je bila pred kratkim v Zagorju, je izvršila več tatvin, nato pa izginila neznano kam. Potepinka je ukradla v rudniški restavraciji eno žensko obleko in eno.pred hišo rudnišk'h poduradnikov. V uradniški hiši je vzela izpred kuhinjskih vrat par nizkih čevljev in snežke. Ravniharjevi Frančiški iz Izlak je zmaknila pozlačeno uro in zapestnico. Najbrže je pri tem obisku zagorske doline izvršila še več tatvin, ki pa doslej še niso bile prijavljene. Naši orožniki upajo, da jo bodo kmalu imeli. Stropi risar IŠČEMO veščega in urnega risarja strojne stroke. — Ponudbe na Rudarsko Udruženje Talioniča, Caprag. Objave Božične počitnice do vštetega 9. januarja. Kraljevska banska uprava razglaša, da so po brzojavno sporočenem odloku ministrstva prosvete božične počitnice vdre je ne na čas od 24. decembra do vštetega 9. januarja. Taksiranje telefonskih razgovorov s Švico. Z odlokom poštnega ministra, je sklenjeno, da se za taksiranje telefonskih razgovorov s Švico od 1. januar 1. 1939. upo- „Morana" daje večno mladost isi lepoto Za ženo od 40 let naprej hormon aktiv din 60.— vrača ženi aktivnost in mladost, za žene od 30—40 let hormon mišje žleze, din 50.—, za žene od 18 -30 let vitamin krem visoke gorja dir 10.—, lesni normon krem za nagubano in suho kožo din 50.— Vitamin krem za suho ln občutljivo kožo, podloga pudra din 30.—. Lišaj krem odstranjuje vsakovrstne lišaje. din 50.— Specljalnl krem odpravlja izpuščaje, mozolje, rdeče tn modre madeže din 50.—. Krem proti soncu odstranjuje vsakovrstne pege ln madeže din 50.— RdeCilo v vseh nijansah za ustna ln lica dtn 20.—. Puder v vseh nijansah, škatlica din 25.— Pošiljamo po povzetju. »MORANA« — SPLIT Strokovne nasvete za odstranjevanje vseh nevšečnosti dajemo brezplačno V globoki žalosti naznanjam vsem sorodnikom in znancem žalostno vest, da je po mukepolnem trpljenju, previdena s sv. zakramenti, umrla moja ljubljena soproga, gospa