3 o
Razne stvari.
melodijo kake domače pesmi brez spremljanja, potem jo izpreminja, da navadi na istem napevu učenca na različne takte,   in   mu   tako   polagoma
Fotografovanje v prirodnih barvah.
(Spisal dr. Simon Subic.)
Komu ni znana sivkasta ali rjavkasta barva naših obrazov, katere nam podajejo fotografije? Naj je tvoj obraz rdeč ali bled, fotografija ga slika bledega, in če hočeš, da ima tvoje obličje na fotografiji, kaj barve, moraš si jo izprositi od fotografa,  da ti na sliki lica pobarva.
Na izvirni fotografiji se doslej barva našega obraza ne loči od barve dragih stvarij, bodisi ta stvar v prirodi še tako žive rdeče, rmene, zelene ali  kakoršne  koli  barve.
Dolgo časa že poskušajo učeni fotografi in kemiki, kako bi prisilili solnčno svetlobo, da jim naslika fotografije s tistimi barvami, ki jih imajo foto-grafovane stvari v prirodi. A doslej so morali na-domestovati barve na brezbarvnih fotografijah z roko  in   čopiči.
Nekaj časa sem pa dobivamo semtertje fotografije v  pravih  prirodnih  barvah.
Začetkom skoraj ni bilo nobenega upanja, da se s fotografijo pokličejo naravne barve na dan; polagoma se je  jelo  vzbujati  tudi  to  upanje.
E. Kuquerel in N i e p er sta na srebrnih pločicah, pregrnjenih s pokloranim srebrom, zagledala barvaste slike — toda z nobeno pomočjo, z nobenimi izkušali ali reagencijami se jima ni posrečilo utrditi te barvaste slike na pločici tako, da bi se ohranile za rabo. Šele Poitevin-u se je to posrečilo, zakaj on je take barvaste slike prvi proizvajal na papirju.
Po Poitevinovem vzgledu so od 1. 1892. sem napravljali barvaste slike: Lippmann v Parizu, H. K r o n e v Draždanih in dr. V a 1 e n t a na Dunaju. Ti možje so imeli toliko uspeha, da se jim je posrečilo ohraniti slike; brez stanovitnosti, kakoršne so bile Kuquerelove podobe, pa nimajo fotografske slike nobene vrednosti. Valentove slike posnemajo najzvesteje prirodne barve predmetov; posebno dobro se mu je posrečila pisana fotografija solnčnega spektra  z mavričnimi barvami.
Valenta je dokazal, da take fotografije iz-preminjajo začasno svoje barve poleg mavričnega traku tje proti rdečemu koncu, če jih ogledujemo  po  strani ali  če jih obseva solnčna luč.
Kako pa se bo ta težavna umetnost vršila v dejanski fotografiji, to utegne pokazati izkušnja sama.
vzgaja glasbeni čut. Skladbe, s katerimi jih uri, so sami domači napevi. Delu se vidi, da je zlagatelj ne le izurjen  citrar, ampak tudi dober teoretik.
E. L.
Nekaj bolj dovršen za dejansko rabo je drug način barvne fotografije, znan z imenom: ,avto-t i p i j a'. Izumil jo je avstrijski baron Ranconnet. Ta mož je že 1. 1865. nasvetoval, naj se naredi od vsake stvari troje fotografskih slik. Svetloba, prihajajoča od vsake stvari, ki jo hočemo fotogra-fovati v njenih prirodnih barvah, naj gre pri prvi sliki skozi rdeče, pri drugi skozi r m e n o in pri tretji skozi m o d r o barvano stekleno ploČico, predno se spusti v aparat in predno zadene na kemijsko-občutljivo fotografsko pločico. Te troje slik naj se (slično kakor pri kamenopisju) prestavi vsaka na svoj kamen. Potem naj se povalja vsak kamen z barvo svoje slike, t. j. z barvo tistega stekla, skozi katero je prihajala svetloba na fotografsko tablico ob povjemi dotične slike. In naposled naj se troje pisanih kamenov natisne drug za  drugim  na isti list.
Ta fotografski način pa je, vsaj od začetka, izpodletel nekaj zaradi pomanjkanja čisto mono-hromatičnih steklenih pločič, t. j. s čisto jedino barvo, nekaj pa tudi zaradi neobčutljivosti fotografskih piočic za rdečo in  rmeno  svetlobo.
Ko pa je H. Vogel v Berolinu izumil „sen-zibilatore" ali občutljive steklene tablice, bilo je mogoče poskušati Ranconnetov nasvet po drugi poti. Vogel je nasvetoval troje ali čvetero fotografskih povjem, vsako povjemo na posebno občutljivo pločico. Vsaka fotografska pločica pa je posebej z neko kemijsko primesjo narejena občutljiva za drugo  barvo  mavričnega traku.
Vsako prvotno fotografsko sliko je prestavil Vogel na svoj posebni kamen, kateri je povaljan z isto barvo, ki jo je sprejemala dotična pločica one slike, fn nazadnje se vse troje ali čvetero pisanih kamenov  natisne v jedno podobo   na isti list.
Na ta način so jeli delati fotografije s prirod-nimi barvami Albert v Monakovem, H. Vogel v Berolinu, L o w i in J a s p e r na Dunaju, c e -s a r s k a tiskarna v Petrogradu, Husnik v Pragi in drugi. In tako se dandanes že razpo-stavljajo občinstvu na ogled v prodajalnicah po oknih ,hromofotografijske' slike raznih predmetov, sosebno slikovitih pokrajin.1)
x) Med takimi slikami se mi zde najimenitnejše iz Curiha pod imenom „Photochrom Zurich". Le-ta izdeluje prekrasne pokrajne podobe z vseh stranij sveta; zvršuje jih zares umetno in kaj srečno posnema in predstavlja pred oči, bodisi obraze prirode same, bodisi podobe mest in starin, bodisi narodne prizore. Prijateljem
Razne  stvari.
Razne stvari.
31
Sedaj je premagana prva težava in napredek se kaže od dne do dne. Kar je še težav, te bodo premagali danes ali jutri, in naposled dosežemo hromofotografijo, t. j. fotografijo v pravih prirodnih barvah.
Omeniti je vredno nedavnih poskušenj v  Berolinu.
Claude Dubois-Reymond je razkazoval v „prosti družbi fotografov" fotografije s prirodnimi barvami, katere je bil prejel iz Dublina. Kazal je sicer le troje takih fotografij, namreč sliko idilskega zatišja, podobo dublinskega vseučilišča in portret nekega moža.
Očem niso te podobe kazale nič posebnega. A presenečeni so stali ogledovalci teh slik pred platneno preprogo, ko so se te slike razsvetljene na njej prikazale v povekšani podobi — in v svojih prirodnih  barvah.
Posebno pa je fotografe razveselila nada, da bodo v kratkem celo oni izdelovali take znamenite slike,  in  sicer s svojimi  navadnimi  aparati.
No, kako so pa zvršene fotografije? Poslušajte, kako!
Na pomoč se vzame zopet troje barv iz mavričnega traku ali solnčnega spektra, in sicer rdeča, rmena in modra barva. Toda te barve je izumitelj porabil drugače, kakor v prejšnjem vzgledu. Mož je načrtal gladko pločico čistega stekla z gostimi, vštric tekočimi črtami — osem črt na vsak milimeter. Vsaki teh črt je dal drugo barvo; če je •prva rdeča, naredil je drugo rmeno, tretjo modro, in   četrto  zopet rdečo  itd.
Ko je hotel fotografe vati s prirodnimi barvami, zaprl je žarkom pot do aparata s svojo tanko pisano pločico. Sedaj je morala svetloba sijati skozi to pločico in tako vtisniti podobo stvari, od katere je prihajala.')
Na tako narejeni fotografski sliki se ob navadnem ogledovanju ne vidi nič posebnega. Če pa vzameš zopet ono drobno prečrtano, prozorno pločico in jo položiš na to sliko, pokaže se ti hipoma krasna slika, vsa pisana v svojih živih, pravih barvah.
To je gotovo nenavaden uspeh. Tajiti se ne da, da od začetka delajo pločice težavo. Vendar-le radi pripoznavamo tej iznajdbi izboren napredek, korak imeniten, da važnejšega ne poznamo pri tej umetnosti, odkar je iznajdena fotografija — če ga potrdi raba.
lepe umetnosti, ki iščejo barvanih slik — takih, ki bi razveseljevale oči in ogrevale srce, a ne morejo kupiti dragih, priporočamo posebno ,Pho tochrom e'. Po ceni so in vse hvale vredne; meriti se smejo z umetno slikarijo, katera razvedri glavo, okrepča dušo in povzdigne duha visoko nad zemljo do kraljestva višjih idej.
*) Če bomo mogli, opišemo to delo obširneje.
Uredn.
Pismo Davorina Trstenjaka.
V zapuščini pokojnega pisatelja Fr. Štruklja se je našlo to-le pismo Trstenjakovo:
Velečestiti Gospod, Dragi moj  Jaroslave!
Dolgo sem odlagal svojim odgovorom. Ne časa, ne zdravja. Gospodar sem črez 625 oralov zemljišča, zapovedujem vsaki dan 1 2 poslom, proti konci leta obilo uradnega pisanja —- mnogo ko-respondencij — e brate! večkrat se mi že gabi pero prijeti. Pristavil sem Vam v knjigi slovenska imena, roman sam, ako ga predelate, bode prijetno, zanimivo berilo, •—¦ Vi ste v takih rečeh mojster. Kako mično ste nam popisali Schuber-tovo življenje! Lepa hvala, da ste prijatelj „Kresu". Ta solidni časopis ima mnogo nasprotnikov, celo v „Slovenci" je nedavno nekdo (g. prof. Marn?) mu dal brco, češ, da ima preveč suhoparnih starinskih reči! Čudim se, da se je Marn zaljubil v „Zvon", —¦ on, nekdanji največi antagonist Mlado-slovencev, jeli bere, kako „a m e r i k a n s k e" so večidel Zvonove  novele?
Bogme!   take   episode,   kakor   njih   najdete    v
„Kuzovcih",    „non  aedificant",  tudi......eva
povest je ričet, skoz in skoz ne logična, ne naravna in tudi brez   vse  nravne tendence.
Čitatelji naših belletrističnih časopisov so veči del dijaki, tem treba dajati resnega berila, nekaj realističnega za um, ne pa samo za fantazijo in ščegetenje občutkov.
Pri časopisju, kjer ni e t h i č n e g a pravca, bi jaz, ki nikdar nesem bil strastnež ali ednostransk zelot, ne bi bil bi rad za kuma. Zvonovci si vso močjo prizadevajo „Kres" zatreti, zato so si najeli še vtvpkarje in humoriste, da ga smešijo. Neka! — Ako „Kres" neha, tudi „Zvon" ne bode dolgo pel. Poznam jaz svoje Pappenheimere. „Kres" smo ustanovili, da mladež našo odvračamo od moderne zapadno-evropske čuvstvene literature, od onih po-gubonosnih nazorov, ki morijo duha in okužijo srce, od one s veto boli, ktera je tudi uže naših b oljih pesnikov se lotila, in se ne strinja z krščanskimi nazori.
„Kres" smo ustanovili tudi za gojevanje stroge znanstvene literature. Ta se res nemore v takem „genr-u" pisati, kakor lehkokrilate novele, za tako berilo treba študij, premišljevanja, preiskovanja, — res je večkrat „suhoparno" za površne duhove, a ne za misleče ljudi. Kdor se Stritarjevega načela drži, da Slovencem ne treba znanstvene literature, ta je fantast in nepraktičen idealist.
Ubogi smo postali mi Slovenci, nemarno nobenega vodje ne na političnem, ne na slovstvenem polji. Se Bleivveis, ki je vendar bil skoz in skoz praktičen človek, ne odganjal v svojih „Novicah" znanstvenih spisov.