ï®
Im ir-
ico
ici "o
90,6 95,1 95r9 INJ
Brezno-Huda jama kot rudarska zgodba
Št. 59/Leto 67/Celje, 27. julij 2012/Cena 1,50 EUR
Celjski športniki po medaljo v London
jfflvntednik
Odgovorna urednica NT Biserka Povše Tašić
Da ne bi bili »luzerji« tudi pri odklopu
Kaj storiti, ko se morski izlet konča z vetrovno nočno moro? Zakaj je dobro prebrati droben tisk o zavarovanju tveganja odpovedi? In kaj po tem, ko zamudimo letalo, s katerim naj bi poleteli na zaslužen dopust? Ponujamo vam nekaj nasvetov in izkušenj za poletne dni z dežjem ali brez.
Novi juriši proti bloku 6

Zakaj postati kmet, če pa je življenje lahko udobno in enostavno?

Bivši delavci Indeja ogorčeni

Zaključek Poletnih Trianglovih večerov
110 J
Neživljenjska pravila
17 ^
Sporni lovilci radarjev
16 ^
NA KOLESIH
Roza »fičko« ob bok novemu mercedesu
1
2
AKTUALNO
NOVI TEDNIK
UVODNIK
»Luzerji« tudi pri odklopu
V gospodarskih napovedih, objavljenih te dni, Evropska banka za obnovo in razvoj ugotavlja, da bo slovensko gospodarstvo po njenih virih edino med gospodarstvi nekdanjega socialističnega bloka prihodnje leto upadalo. Prehiteli so nas torej vsi po vrsti, mi pa še ne vemo točno, kaj se nam dogaja. Izgleda, da smo največji sovražniki kar sami sebi, ker Bruselj za naše nespametne poteze več kot dvajsetih let pač ne more biti kriv. Ni bilo vse narobe, glavna smer pa očitno le. Mogoče bi problem prenapoljenih zaporov majhnih rib lahko rešili tako, da bi naredili kakšen umeten otoček, obdan z morskimi psi, kamor bi na kamen, sonce in slano vodo namestili vse tiste, ki so »zafurali«, kar so ustvarile generacije. Majhnim tatovom za zapahi pa bi dali priložnost za nov začetek.
Pokopava nas prepričanje, da so državne jasli dober vir za razvoj podjetništva in se je treba nanje pač priklopiti, da je kmetijstvo panoga, ki ji mora država pač nenehno pomagati, in v tem okviru tudi odsotnost razmisleka, da je tudi prevzem kmetije na začetku tvegana poslovna pot, a vendar s podedovano kmetijo (kdo drug si je še kupiti ne more). Ustvaril se je poguben duh razpoloženja in razmišljanja v tej državi, ki ga lahko slišimo že v vsakem kavarniškem klepetu ali ob naključnem pozdravu znanca: »Ah, nič več se ne splača ... Nekateri kar lenarijo, bomo počakali na boljše čase.« Kako bomo pa prevedrili tole vmes?
Ja, dopust je lahko eden od možnih odgovorov za tiste, ki si ga sploh lahko še privoščijo. In vrag odnese šalo, ko se komaj skupaj zbobna, ob že izplačanih regresih ali pa kar brez, za krajši oddih na morju. Po možnosti najceneje, kje v bližini na hrvaški obali. In se zgodi, kot se je zgodilo mladi Karmen. Ime sem namenoma spremenila, da se dotična oseba ali njeni svojci v zgodbi ne bi prepoznali. Dekle je imelo težave kar nekaj mesecev in naposled staršem ni preostalo drugega, kot da so jo odpeljali v psihiatrično bolnišnico, kjer so jo zadržali na zaprtem oddelku na zdravljenju. V času »dobrega psihičnega počutja« si je pred tem vplačala tudi dopust na morju in nemočni starši zdaj zaman skušajo prepričati turistično agencijo in zavarovalnico, da ji vendarle priznata »riziko« odpovedi dopusta in povrneta vsaj del vplačanega denarja. »Bolezen v glavi« menda ni dovolj tehten razlog. In ko se je kolegica v visoki nosečnosti želela dodatno zavarovati v primeru dopustnikovanja na tujem, so jo gladko zavrnili z besedami, češ, kaj pa v tako visoki nosečnosti lazite naokoli, bodite doma in čakajte na porod. No, do poroda ima še dobra dva meseca.
Ko se je prijateljica s sinom v minulih dneh končno dokopala do Cresa, se mi je pohvalila: »Za mene se dopust začne, ko sedem v avto.« Malo kasneje sva se le slišali in še vedno v avanturističnem tonu je izustila: »Veš, saj je čisto luštno, četudi ti postrežejo pico na kolenih, ker burja raznaša vse naokoli.« Za vrnitev domov, ki sem ji jo predlagala, se ni odločila, češ, saj bo tudi burja minila. In čakajoč na sončne žarke, nadaljuje dopust. Nekaterim, tudi mnogim s Celjskega, pa se je dopustniški odklop od vsakdanjih, predvsem slovenskih, solzavih tegob zaradi slabega vremena le izjalovil. Kaj bo z njihovimi vplačili turističnih aranžmajev, ki so na sredi ali kar na začetku dopusta padli v vodo zaradi višje sile? In po sledi iskanja odgovorov in zgodb konkretnih dopustnikov smo se odpravili, da kakšno nejasnost razjasnimo tudi vam. No, do tu seže, bi rekli. Kako vplivati na to, da se bo spirala slovenskega padanja začela ustavljati in bo krenila navzgor, pa si ne znamo predstavljati. In človeka vse bolj skrbi, da tega ne vedo niti tisti, ki bi to morali vedeti. In potem po dopustu prideš v slovenski vsakdan, kjer zaloge odklopa kar hitro poniknejo. Škoda. Včasih je bilo na tej sončni strani Alp lepše, predvsem bolj prijazno in optimistično živeti.
To slednje lahko spremenimo tako, da si ne dovolimo, da nas povozi splošno malodušje, vcepljanje občutka nesposobnosti, brezperspektivnosti, strahu... Skratka: ali bomo »luzerji«, si izbiramo sami: tako kot državljani te države kot tudi potencialni dopustniki.
PETEK SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK
Ô	©		
ca mm esem reirci e			
Saša Jagodič v lepem vremenu na Balatonu. (Foto: Ivan Škrlec)

Povsem drugačna pa je izkušnja jadralnega deskanja v Punatu na burji pri 60 vozlih za deskarja na fotografiji. (Foto: Matej Križnik)
Ko je vrnitev domov misija nemogoče
Morski izlet Saše Jagodič se je končal z vetrovno nočno moro
V preteklih dneh so mediji in znanci, ki ravno dopu-stujejo na hrvaški obali, poročali o za poletje povsem nenormalni burji, nevarne razmere pa so še zaostrovali požari. Prometnice do otokov so bile prekinjene. Na vsaki strani zaprtih mostov so se vile kolone nestrpnih turistov. Drama, ki jo je pretekli konec tedna ob tem preživela Saša Jagodič iz Slivnice pri Celju, pa se bere kot triler.
Saša je zaprisežena »sur-ferka«, kot pravijo jadralnim deskarjem. Njena najljubša destinacija je Blatno jezero, kjer je vetrovno vreme nekaj običajnega. Kljub napovedi tisti konec tedna v pregovorno mirnem Punatu prevelike
akcije niso pričakovali. Burja je sicer že na morju kazala svojo moč, a je starim deskar-skim mačkom dotlej naredila samo še malo več veselja. Vrnitev domov - Saša je morala naslednji dan nujno v službo - pa se je izkazala za misijo nemogoče.
Ko so se počasi pomikali proti mostu, ki otok Krk povezuje s celino, se je njihov kombi v močnem vetru začel nevarno zibati. Policisti so pred mostom izločali iz prometa prikolice, avtodome in med kombiji seveda tudi njihovega. Preko telefonov jim je kmalu postalo jasno kako resen je položaj, saj je bilo zaprto pol Hrvaške. Čez pol ure so znova poskusili, a so jim dokončno povedali,
da je stanje še bolj nevarno, napoved naj bi se slabšala in kombijem ponoči gotovo ne bo dovoljeno čez most. Saša pa je res morala nujno domov. Vzela je nahrbtnik in skušala najti prevoz z avto-štopom. »Pozneje sem izvedela, da je takrat pihala burja s hitrostjo 150 kilometrov na uro. V nekem trenutku me je dvignilo in za kakih pet metrov prestavilo na rob prepada. Spoznala sem, da je moje početje res smrtno nevarno in da nič ni vredno toliko, da bi ogrozila svoje življenje.«
Hud šok, nekaj solz in negotovost, kako naprej. Medtem so most popolnoma zaprli, kar se poleti ne zgodi praktično nikoli. Prenočišče so ji ponudili prijatelji v
kampu. Čeprav je bil kamp v zavetrju pod hribom, je burja proti jutru podrla streho nad Sašino glavo in dodala novo dramatično poglavje v zapis tega izleta. Zjutraj ji je prijazen par iz Trebnjega ponudil prevoz do Dolenjske. Ko so po dveh urah čakanja promet čez most končno sprostili, so čez deset kilometrov spet obtičali pred cestno zaporo. Mimo so se kot v filmu vozili samo gasilci in druge nujne službe. Požar v Selcah.
Saši je končno uspelo priti domov po 22 urah poti. »Res hvala vsem, ki sem jim povzročala sive lase, in ki so mi pomagali na tej misiji,« zdaj že pomirjena in nasmejana zaključi sogovornica.
StO
Dopust v kombinaciji s stresom
Patricija Virtič iz Šentjurja
»Na dopustu za varnost dobro poskrbim, zato ničesar ne prepuščamo naključju. Zbolim in poškodujem se lahko tudi doma, zato se na to ne oziram. Načeloma izbiram takšne počitnice, kjer tveganje ni veliko. Izogibamo se eksotičnim krajem, kjer bi lahko imeli težave z vodo in s hrano. Za varnost dokumentov in denarja poskrbimo tako, da imamo spravljene na različnih mestih. Dokumentov ne nosimo na plažo, temveč jih pustimo v sefu.
Tone Zdolšek iz Petrovč
»Ko grem na dopust, nikoli ne razmišljam o nevšečnostih, ki se bi mi lahko pripetile. Mogoče tudi zaradi tega, ker do zdaj nisem imel slabih izkušenj. Vedno imam pri sebi zdravstveno zavarovanje za tujino. Dokumente in denar imam ob sebi in ne v torbicah ter nahrbtnikih, ki bi opletali okrog in okrog. Že petindvajset let letujemo v Vodicah, kjer imamo počitniško hišico. Na srečo do zdaj še nismo imeli slabih izkušenj. Na domačo hišo, ko nas ni, vedno nekdo pazi. Ničesar ne prepuščamo naključju.
Vesna Naglav iz Celja
»Občasno pomislim, da lahko na dopustu izgubim dokumente oziroma da me lahko me oropajo. Bolj kot to me skrbi, da bi se kaj pripetilo sinu. Dokumente in denar imamo vedno pri sebi ali v apartmaju v sefu. Ponavadi letujemo blizu slovenske meje, zato bi v primeru nezgode lahko mimogrede bili nazaj v Sloveniji. Na dom v naši odsotnosti pazi mama, ki hkrati zaliva tudi rože. Burja in požar lahko pokvarita dopust. V tem primeru bi lokacijo zapustili in nadaljevali letovanje na slovenski obali.«
Snežko Buzina iz Celja
»Letos mi glede dopusta ni treba skrbeti, ker ga ne bom imel. Na dopustu ponavadi ne skrbim za ničesar. Vedno pazim, da se mi ne pripetijo nevšečnosti, vendar se zavedam, da to ni povsem odvisno od nas samih. Dokumente in denar skrijem v nahrbtnik in posebne žepke. Če vem, da je na plaži oziroma v mestu preveč nevarno, vrednejše stvari pustim v stanovanju. Na dopust vzamem kartico evropskega zavarovanja, sklenem tudi nezgodno zavarovanje.«
ŠO, foto: TimE
ri
BISERKA POVŠE TAŠIĆ
NOVI TEDNIK
AKTUALNO
3
Tudi riziko odpovedi ima drobni tisk
Zveza potrošnikov svetuje: Seznanite se s pravicami in držite se pritožbenih rokov
Čeprav bi morale biti počitnice po definicije sproščen čas s čim manj skrbi, pa včasih ne gre vse po načrtu. Niti tedaj, ko organizacijsko svoje letovanje ali potovanje prepustimo profesionalcem. Kaj storiti, da ne bodo tudi vaše utemeljene pritožbe na koncu romale v smeti, smo povprašali Blaža Možino, pravnega svetovalca pri Zvezi potrošnikov Slovenije.
Največ pritožb prejmejo prav poleti in po počitnicah. Vsaj nekajkrat na teden se na njihovo svetovalno službo obrnejo člani, ki bodisi s pritožbo na agenciji niso uspeli ali pa šele zbirajo informacije, kaj sploh lahko storijo. Najpogosteje pride do
kratkega stika v hotelih, kjer nastanitev in hrana nista tako kakovostna kot so obljubljali organizatorji. Pa tudi pri raznih krožnih potovanjih je včasih program enostavno prenatrpan, prevozna sredstva pa ne dosegajo zadovoljivih standardov.
»V vsakem primeru si velja zapomniti, da se je organizatorju oziroma predstavniku agencije treba pritožiti že na kraju samem. Če sobe ni mogoče zamenjati ali zadeve kako drugače urediti, se mora potrošnik pritožiti na agenciji v dveh mesecih po vrnitvi. Roki so relativno kratki in če na to niste pozorni, bo agencija tudi utemeljeno pritožbo zavrnila,« opozarja Možina.
Kot pravi Blaž Možina,
imajo agencije do pritožb večinoma precej odklonilen odnos. Če ne gre za zelo jasne primere, ko na primer odpade že plačan fakultativen izlet in morajo denar seveda vrniti, se v spornih primerih velikokrat spustite v boj z mlini na veter. »Večinoma se sklicujejo na izredne okoliščine, ki so jim preprečile izvedbo določenih programov, največkrat pa zavzamejo stališče, da je bilo potovanje izvedeno skladno s programom in obljubami v katalogu.« Potnikom tako ne preostane drugega, kot da poskusijo s ponovno pritožbo in v določenih primerih vključijo tržni inšpektorat. V končni fazi preostane samo še sodni postopek, za katerega pa se
ljudje zaradi majhnih zneskov in visokih stroškov običajno odločajo zelo redko.
Visoka cena ne odnese vseh skrbi
Med agencijami dolgoletna navzočnost na trgu in dobro ime med potrošniki sicer predstavljata manjše tveganje, a zgolj visoka cena ni nujno tudi zagotovilo za visoko kakovost. Možina za to svetuje, da pred odločitvijo zberete čim več informacij. Vedno preverite primerljive ponudbe pri različnih ponudnikih, pa tudi forumi in socialna omrežja so dobro izhodišče, da dobite določen vtis iz izkušenj drugih ljudi.«
Da je drobni tisk šibka točka večine potrošnikov, je
že dolgo znano. Ko gre za riziko odpovedi, se potniki s pogoji večinoma ne seznanijo ali pa jih agencija ob sklenitvi pogodbe ne predstavi jasno. Če namreč vsake spremembe stanja, bolezni ne javite v določenem roku, nekaj dni kasneje nobeno zdravniško potrdilo ne bo prepričalo zavarovalnice, da vam odškodnino izplača. Tudi kronične bolezni v opravičljiv razlog ne štejejo. Kot opozarja Blaž Možina, se potrošniki svojih pravic na splošno premalo zavedamo. Za vsak primer se je z njimi dobro seznaniti že pred potovanjem in si pripraviti tudi kontaktne številke oseb, na katere se lahko obrnemo v primeru težav.	StO
Kot še pravi Možina, zadnje vremenske ujme na hrvaški obali niso ravno vzrok za pritožbe. V takem primeru agencijo zavezuje zakon. Če na prvotnem mestu ni več mogoče bivati, morajo potnike premestiti ali pa jim omogočiti vrnitev domov. V večini aranžmajev je potovanje do kraja letovanja v domeni potnika. V primeru, ko so bile prometne povezave popolnoma prekinjene - mostovi zaprti, trajekti privezani - pa gre za višjo silo. V tem primeru bi potnik lahko odpovedal potovanje in brez dodatnih stroškov odstopil od pogodbe ter zahteval vrnitev kupnine, razen dela stroškov, ki so nastali organizatorju.
Brez zdravstvenega zavarovanja nikamor
Zdravstvene težave nam lahko zelo pokvarijo dopust. Še toliko bolj, če nimamo urejenega zdravstvenega zavarovanja in moramo zdravstvene storitve plačati.
Če se odpravljate v države Evropske unije in evropskega gospodarskega prostora, na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije pridobite brezplačno evropsko kartico zdravstvenega zavarovanja, ki velja tudi v Švici, na Hrvaškem, v Makedoniji, Srbiji, Črni gori in celo Avstraliji. Za Bosno in Hercegovino velja konvencij sko
potrdilo. Z evropsko kartico zdravstvenega zavarovanja ste upravičeni do brezplačne zdravstvene oskrbe, če med začasnim bivanjem v tujini nepričakovano zbolite ali doživite nesrečo, medtem ko storitev, ki lahko počakajo do vrnitve domov, tuji zdravniki niso dolžni brezplačno opraviti. Evropska kartica, kot je zapisano na straneh Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, prav tako ne krije stroškov vrnitve v domovino in tudi ne poroda, če je bil namen bivanja v tujini.
Poleg evropske kartice zdravstvenega zavarovanja si je tako smiselno urediti
še zavarovanje z asistenco v tujini, ki ga za različno dolgo obdobje ponujajo zavarovalnice. Pri sklepanju tovrstnih zavarovanj je nujno treba natančno preveriti vsebino različnih paketov in zavarovalni paket izbrati glede na tveganja, ki jim bomo izpostavljeni med bivanjem v tujini. Zavarovanje z asistenco v tujini je nujno, če potujete v države, kjer evropske kartice zdravstvenega zavarovanja ni mogoče uveljavljati.	AD
Med agencijami smejo biti le manjše razlike
V preteklih dneh ni bilo lahko tako tistim, ki morajo v tem dopustniškem času delati v službi, kot tudi ne nekaterim, ki so se znašli v izjemnih vremenskih razmerah na jadranski obali. »Nihče od gostov, ki letujejo pod okriljem naše agencije, zaradi vremenskih razmer ni zapustil kraja letovanja, ni bilo zaznati nobene panike,« odgovarja Leni Petek Rovšnik, komercialna direktorica celjske turistične agencije Palma.
»V tem primeru takšen dogodek obravnavamo kot stvar višje sile in za gosta najdemo primerno rešitev. Če gost zaradi izjemnih razmer ne prispe do kraja svojega letovanja ali potovanja in dogodka ni mogoče predvideti, mu denar seveda povrnemo,« dodajajo v celjski turistični agenciji ter
pripominjajo, da to velja le za izjemne primere, če je potniku prihod do kraja letovanja onemogočen ali so vremenske razmere takšne, da potniku onemogočajo normalno bivanje v hotelu ali podobnem objektu.
Tudi v primeru, če trajekt na nek jadranski otok zaradi močne burje ne vozi, obravnavajo gosta tako, da mu v dogovoru s hotelirjem denar povrnejo, spremenijo datum potovanja ali najdejo nadomestno nastanitev, še odgovarjajo v Palmi.
Med zadnjo močno burjo na jadranski obali v Palmi niso imeli nobenega primera, da dopustovalec ne bi mogel oditi na trajekt ter posledično v hotel.
Letalo smo zamudili ...
Ste kupili letalsko vozovnico, ker želite obiskati sorodnike v Avstraliji? Ste se odločili za popotovanje po Južni Ameriki z nahrbtnikom v lastni režiji ter kupili v Celju zgolj letalsko karto? Kaj se zgodi, če s kupljeno letalsko karto na pot zaradi kakšnega od različnih razlogov potem ne morete?
Pot nam lahko prepreči vreme. Kaj se zgodi, če je avtocesta iz Celja proti letališču Brnik zaprta, če pride do poplave ali plazu na kakšni od cest ter na letališče ne pridemo pravočasno? »To pomeni, da so na letališču polet že odpovedali ali je letalo že odletelo ter se v rezervaciji prikaže tako imenovani >No show<. Na letališču rezervacijo običajno razveljavijo, potnik mora plačati stroške spremembe poleta ali celo izgubi ves denar, odvisno od tarife,« pojasnjuje med drugim Roman Gračner, zaposlen v prodaji letalskih
vozovnic v Kompasu Celje. Lahko se zgodi tudi, da je potnik pravočasen, vendar letalo zaradi slabega vremena ne more poleteti. »Prevoznik ponavadi ponudi alternativno možnost poznejšega poleta, tudi naslednji dan, in spremembo uredi brezplačno. Letalski prevozniki pa običajno ne krijejo stroškov hotela, prehrane, dodatnih prevoznih stroškov ...« dodaja Gračner.
V primeru višje sile
Živemu človeku se seveda lahko vse zgodi, pred letalskim poletom lahko zboli ali mu umre kdo od svojcev. »V teh primerih se rezervacija običajno odpove ali prestavi po pogoji letalskih tarif. V primeru najcenejših tarif to pomeni izgubo skoraj celotne kupnine, nekoliko dražje letalske vozovnice se lahko povrnejo s stroški med 60 in 150 evri, najdražje v polnem
Splošni pogoji so zakon
Možnosti, da zasluženega in plačanega dopustovanja v hotelu na morju ali v hribih ne bomo mogli izkoristiti, je še kar nekaj. Za pogostejša primera, če potnik nepričakovano zboli ali mu umre kdo od najbližjih ter ne more dopustovati, mu v Palmi in drugih agencijah svetujejo zavarovanje tveganja odpovedi ali sklenitev odstopnine. »Ob ustrezni predloženi dokumentaciji to gostom omogoča odpoved potovanja ali letovanja ter povračilo vplačanega aranžmaja,« opozarja komercialna direktorica. »V splošnih pogojih so točno navedene vse situacije in razmerja, pri katerih so gostje upravičeni do plačila denarja. Gostje ob predložitvi ustreznih dokumentov vsaj dve uri pred potovanjem dobijo denar vrnjen,« dodaja Leni Petek Rovšnik. BJ
Ko izgubimo ali nam ukradejo potovalne dokumente
Kako ukrepati, če na dopustu v tujini izgubimo dokumente ali nas okradejo? Kam po pomoč in kako se lahko vrnemo v domovino? Za nekaj napotkov smo poprosili ministrstvo za zunanje zadeve.
Na ministrstvu priporočajo, da pri plačevanju storitev v tujini uporabljate različna plačilna sredstva - kartice, potovalne čeke in gotovino. Pri sebi nikoli ne imejte večje količine gotovine, prav tako denar shranjujte na različnih varnih mestih. Izkušnje kažejo, da nepridipravi po-
znesku,« še omenja prodajalec. Ob nakupu vozovnice zato potnikom ponudijo zavarovanje tveganja (riziko odpovedi) v primeru višje sile, kar znaša približno pet odstotkov od vrednosti vozovnice. V takšnih nesrečnih primerih morajo nato predložiti potrdila ter jim običajno povrnejo celoten znesek kupnine.
»Približno polovica potnikov vendarle plača tudi zavarovanje rizika odpovedi v primeru višje sile. Edini pogoj je, da gre za novo bolezen ali za poškodbo, treba je predložiti ustrezno dokumentacijo ter na izplačilo počakati od deset do dvajset dni,« govori iz izkušenj pri svojem delu. Če potnik tega zavarovanja ne sklene, se v Kompasu Celje morajo držati pogojev letalskih tarif, ker lahko pomeni, da potnik izgubi del kupnine ali celoto.
BRANE JERANKO
potnikom denar najpogosteje izmaknejo iz nahrbtnikov, predvsem na mestih, kjer je precejšnja gneča, kot so na primer javni prevoz ali obljudene turistične točke.
Poskrbite, da boste pred potovanjem naredili kopijo potovalnega dokumenta, osebne izkaznice ali potnega lista, ki jo shranite ločeno od originala. Vsako krajo ali izgubo dokumenta je sicer, kot poudarjajo na ministrstvu, treba najprej prijaviti pri pristojnih lokalnih organih, torej policiji, nato pa se za dodatna navodila obrniti na
slovensko veleposlaništvo v državi, kjer letujete. Če veleposlaništva v državi ni, na pomoč priskoči veleposlaništvo katerekoli druge države članice Evropske unije. Na teh predstavništvih poskrbijo za identifikacijo posameznika ter izdajo začasnega potnega lista, s katerim se lahko vrnete v domovino.
Z ministrstva so še sporočili, da so lani zaradi izgubljenih ali ukradenih potovalnih dokumentov sprejeli okoli 350 vlog za izdajo novih potnih listov.	AD
4
GOSPODARSTVO
NOVI TEDNIK
Novi juriši proti bloku 6
Obeta se začetek zbiranja 40 tisoč podpisov za referendum glede državnih poroštev za blok 6 - V Tešu znova pojasnjujejo prednosti nadomestnega bloka
Simon Tot: »Sicer podpiramo razvoj obnovljivih virov energije, vendar če želimo letno proizvodnjo 3.500 GWh električne energije, kolikor jo bo proizvedel nadomestni blok 6, nadomestiti z alternativnimi viri, bi morali investirati približno 8,6 milijarde evrov v sončne elektrarne na stavbah; 1,9 milijarde evrov v električno energijo iz biomase, 2 milijardi v vetrne elektrarne in 1,7 milijarde evrov v male hidroelektrarne. Skupaj torej približno 15 milijard evrov.«
Tik pred iztekom roka je koalicija Ustavimo Teš6 v državni zbor vložila skoraj 3 tisoč podpisov za pobudo za referendum o državnih jamstvih za najem kredita za gradnjo bloka 6. V Termoelektrarni Šoštanj (Teš) opozarjajo, da bi z referendumom nastala precejšnja škoda.
Pobuda pomeni, da zakon o državnih jamstvih za 440 milijonov evrov posojila pri Evropski investicijski banki za novi blok termoelektrarne, ki so ga poslanci potrdili pred tednom, še nekaj časa ne bo veljal. Predsednik državnega zbora Gregor Virant bo, če bo enotedensko preverjanje pokazalo, da je pobuda vložena pravilno in ji je priloženih najmanj 2.500 podpisov, za čas po počitnicah moral odrediti 35-dnevni rok, v katerem bo koalicija okoljevarstvenih organizacij in posameznikov poskušala zbrati 40 tisoč pod-
Velika večina od 4.400 zaposlenih v velenjskem Gorenju je v teh dneh na kolektivnem dopustu, vseeno pa je v podjetju še vedno živahno.
Kar nekaj zaposlenih mora tudi tem času skrbeti za nemoten potek poslovnih aktivnosti, opravili pa bodo tudi večja vzdrževalna dela na strojih in opremi, česar med letom, da ne bi motili delovnega procesa, ni mogoče opraviti. Tako bodo izvedli nekaj večjih investicijskih posegov. Med drugim bodo
pisov za referendum. Podpisi morajo biti overovljeni na upravnih enotah.
Datum začetka zbiranja podpisov za referendum bi lahko »padel« na začetek septembra, referendum pa bi tako lahko bil razpisan za začetek oktobra. Pobudniki želijo, da bi bil hkrati s predsedniškimi volitvami, torej na martinovo. Na referendumu bi volivce vprašali, ali so za to, da se uveljavi zakon o državnem poroštvu za 440 milijonov evrov posojila, ki ga bo Teš pri Evropski investicijski banki najel za gradnjo nadomestnega šestega bloka.
Od razprodaje energetike ...
V Tešu sicer priznavajo, da je pobuda za referendum legitimna pravica posameznika, vendar hkrati opozarjajo, da v primeru bloka 6 ne gre za trošenje davkoplačevalskega denarja, kot to želi prikazati
v obratu kuhalnih aparatov dogradili viseči transporter emajliranih pečic ter izvedli rekonstrukcijo cevovoda. V obratu pralno-pomivalnih aparatov bodo zamenjali tirnici žerjavne proge, v hladilno - zamrzovalnih aparatih pa obnovili in zamenjali verige visečega transporterja. Velenjska ekipa službe za Vzdrževanje pa bo v tem času sodelovala tudi pri selitvi proizvodne opreme iz finske tovarne v Lahtiju, ki jo zapirajo, v tovarno na Češkem.	US
pobudniki za referendum: »Pri projektu ne gre za davkoplače-valski denar, kot nasprotniki projekta nenehno poudarjajo in zavajajo. Blok 6 je investicija gospodarskih družb Teš in Holdinga Slovenskih elektrarn, ki se v celoti financira z lastnimi sredstvi in posojili
mednarodnih bank. Evropska investicijska banka bi prispevala 550 milijonov evrov, Evropska banka za obnovo in razvoj pa 200 milijonov evrov. Kredite bo odplačeval Teš. Ne HSE ne Teš nista javni družbi in se ne financirata iz državnega proračuna, kar pomeni da za izgradnjo bloka 6 ne bo namenjen davkoplačevalski denar. Do trošenja davkopla-
!
čevalskega denarja, in to več milijonov evrov, pa bi zagotovo prišlo v primeru izvedbe referenduma.«
V Tešu opozarjajo, da bi je v primeru neizdaje poroštva za blok 6 verjetna tudi »razprodaja« slovenske energetike. Finančna konstrukcija nado-
mestnega bloka 6 z vključenim državnim poroštvom za kredit EIB je bila določena že ob začetku investicije. »Iskanje alternativnih virov financiranja bi v tem trenutku ustavilo gradnjo tudi do enega leta, saj bi sprememba finančne konstrukcije projekta pomenila izstop vseh bank, ki so v tem trenutku vključene v financiranje projekta. Spremi-
njanje finančne konstrukcije projekta bi bistveno podražilo in zavleklo izgradnjo bloka 6. Stroški, ki bi nastali s tega naslova, bi v skupini HSE povzročili težave, zaradi katerih bi lahko prišlo tudi do 'razprodaje' slovenske energetike in do energetske odvisnost Slovenije,« je opozoril direktor Teša Simon Tot.
... do podražitev elektrike
Tot je znova poudaril, da je nadomestni blok 6 z okolj-skega, ekonomskega in tehnološkega vidika najbolj optimalen, saj zagotavlja mnogo nižje emisije, porabil bo manj premoga, znižali se bosta tudi ravni prahu in hrupa. »Blok 6 bo zagotovil od tretjino do polovice električne energije za celotno Slovenijo ter nam tako zagotavljal energetsko neodvisnost in proizvodnjo električne energije na ekonomičen, varen in zanesljiv način.«
ravnave bolje poplačani kot v primeru, če bi Garant zdrsnil v stečaj.
Seveda je do uspele prisilne poravnave še nekaj »če-jev«. V načrtu je namreč predvidenih dodatnih 600 tisoč evrov svežega denarja, ki naj bi ga zagotovila lastnika Alfa Holding in Nivo. Poleg tega polzelsko pohištveno podjetje potrebuje še pol milijona evrov kredita, hkrati pa načrtuje zmanjšanje števila zaposlenih na 80 delavcev ter nekatere druge ukrepe. Kot je znano, proizvodnja zaradi neplačila in posledično
Pobudniki za referendum omenjajo, da naj bi namesto novogradenj obnovili bloka 4 in 5, v Tešu pa poudarjajo, da bi bila vlaganja v omenjena bloka tako z okoljskega kot ekonomskega stališča neracionalna, saj gre za zastarela objekta, z bistveno nižjimi izkoristki, kot je predviden za blok 6. »Neresna je trditev pobudnikov referenduma, da bi opremo, ki je naročena za blok 6, porabili pri obnovi blokov 4 in 5. Oprema za blok 6 je prilagojena za vgradnjo v visokotehnološki objekt nadomestnega 600 MW bloka, zato uporaba te opreme za obnovo zastarelih premogovnih blokov ni mogoča,« dodaja Tot.
US
izklopa elektrike stoji že več kot štirinajst dni. Zaposleni so zdaj na kolektivnem dopustu. Tudi zato so za uspelo prisilko ključni vklop elektrike, nakup repromateriala, takojšen zagon proizvodnje in ponovna vzpostavitev zaupanja pri kupcih.
Tudi zaposleni, ki so minuli teden glasno opozarjali na svoje stiske, upajo, da bo prisilna poravnava le uspela ter da bo večina med njimi lahko še delala v Garantu. Seveda pa za svoje delo prejemala tudi plače.
US
Delovno kljub dopustu
TOSKANSKAVILA
STANOVANJSKI OBJEKT DOLGI MOST, UUBLJANA-VIČ
Skupina
CMCeUe
Objekt vsebuje 23 stanovanj primernih za študente, mlade družine ali starejše osebe. Stanovanja v pritličju so primerna tudi za funkcionalno motene osebe.
jr m

. rrr r
Vrsta stanovanja	Velikost v m2
I Garsonjera	25
Enosobno	35
Enoinpolsobno	43
r
j
Ir^r
INFORMACIJE: Mateja Kompož
Telefon: 03/42 66 586
E-pošta:
mateja.kompoz@cm-celje.si
zvočne slike kulture

kfnranm TT
VSAK ČETRTEK OB 14.IO IN 10.15
Si
Bo polzelska »fabrika« znova zaživela?
Garant na poti v prisilko
Pristojno sodišče je začelo postopek prisilne poravnave v polzelski družbi Garant, pohištvena industrija. Sodišče je že imenovalo upniški odbor, v njem pa sedijo predstavniki podjetij, ki imajo največ terjatev do Garanta. Za prisilnega upravitelja je sodišče določilo Tomaža Kosa.
V Garantu morajo založiti 117 zaposlenih, je lani ustva-
še 30 tisoč evrov predujma za stroške postopka prisilne poravnave, upniki pa lahko svoje terjatve prijavijo do 27. avgusta. Kot je razvidno iz načrta finančnega prestrukturiranja, je imel Garant konec marca za 4,3 milijona evrov obveznosti. Za 1,2 milijona evrov zavarovanih terjatev uprava predlaga polovično poplačilo v štirih letih. Garant, ki ima
ril več kot 6 milijonov evrov čistih prihodkov in poldrugi milijon evrov čiste izgube. Kot je ocenila pooblaščena ocenjevalka Alenka Gril, je več kot polovična možnost, da bo Garant ob uspešno izvedenem načrtu finančnega prestrukturiranja znova plačilno sposoben. Hkrati še navaja, da bodo upniki v primeru uspele prisilne poŠt. 59-27. julij 2012 -
V Tešu navajajo, da je elektrika iz sončnih elektrarn približno osemkrat dražja od te, ki jo trenutno plačujemo. »Če vemo, da je povprečen račun gospodinjstva približno 40 evrov na mesec, bi račun na osnovi sončne energije znašal približno 320 evrov.«
NOVI TEDNIK
GOSPODARSTVO
5
Teorija in praksa obnovljivih virov energije
Potencialni investitorji opozarjajo, država pa ob zagotavljanju poplavne varnosti išče poti za manj birokracije
»Pred petnajstimi leti so postavili 250 malih hidroelektrarn v dveh letih, zdaj pa so postavili dve MHE,« je bilo mogoče slišati v ponedeljek na Ljubnem med potencialnimi interesenti za postavitev MHE, ki so v svoje vrste pritegnili ministra za kmetijstvo in okolje Franca Bogo-viča. Predvsem so opozarjali na izjemno dolgotrajne in neživljenjske postopke pridobivanja koncesij za MHE in tudi za druge objekte, namenjene pridobivanju električne energije iz obnovljivih virov energije.
Kot je izpostavil župan Občine Ljubno Franjo Nara-ločnik, v želji po ohranjanju narave in hkrati zagotavljanju pogojev za življenje včasih ne znamo najti pravih poti pri izvajanju ukrepov zagotavljanja poplavne varnosti, kar pesti še veliko naselij v Zgornji Savinjski dolini. »Umeščanja objektov, predvsem jezov, ki so bili v preteklosti stalnica in so zagotavljali večje zaloge vode v strugah vodotokov in tudi podtalnice na vodotokih, ni in temu posledično smo priča izjemni hudourniški moči vodotokov, ki z veliko hitrostjo drvijo po dolini in neovirano pustošijo tudi po največjih mestih v regiji.«
Hkrati z nižanjem ravni strug ne zagotavljajo primerne ravni podtalnice kot strateškega potenciala doline. Pomanjkanje strokovnih osnov in državnih prostorskih načrtov, občine občutijo kot hudo finančno breme in časovni zamik pri sprejemanju OPN. Umeščanje objektov za pridobivanje elektrike iz obnovljivih virov energije v OPN je praktično neizvedljivo zaradi ohranjanja kmetijskih zemljišč in drugih omejitev,
Ena novejših hidroelektrarn na Savinji
ki jih prinaša naravovarstvena zakonodaja. Prav tako je neurejen kataster vodotokov in skoraj nična možnost prenosa javnih površin ob vodotokih v last in upravljanje občin.
Rešitve iz doline
Vsi ti problemi seveda vplivajo tudi na gradnjo MHE, na kar opozarjajo že več let. Da se zavedajo vrednosti ohranjene narave v svoji prvobitnosti in da so možnosti naravnega potenciala doline rezale rezine kruha že generacijam prednikov, so poudarjali med razpravo. »Iz njihovega življenja in gospodarjenja se lahko naučimo pristnega partnerstva in
pravega spoštljivega odnosa do narave.« Seveda ne gre za gradnjo energetskih objektov za vsako ceno, temveč po temeljitem preudarku in v sozvočju vseh vpletenih.
Tudi zato so sklenili, da bodo oblikovali delovno skupino, ki bo realno ugotovila, katere objekte, predvsem jezove, je smiselno obnavljati brez hujših posledic. »Kot del zainteresirane javnosti je tudi Savinjsko društvo za obnovljive vire energije in ekologijo podalo pobudo za izdelavo upravljavskega načrta za porečje Savinje. Z upravljavskim načrtom bi v posvetovalnem procesu z lokalnim prebival-
stvom, s strokovnimi organizacijami in z drugimi deležniki uskladili upravljavske cilje in ukrepe,« je nizal Na-raločnik. »Predvsem bi želeli celovit pristop obvladovanja, zaščite in končno izkoriščanja naravnega potenciala našega okolja, predvsem vodnih danosti naše doline.«
Manj
administracije
Da gre za precejšnjo problematiko, saj je raba vode za energetske namene zapleteno početje, ki ga je treba urediti, se je strinjal tudi minister Bogovič. Opozoril je na spremenjen Zakon o vodah, ki so
ga sprejeli minuli teden in s katerim so bistveno poenostavili postopke. Minister je poudarjal, da z ničemer ne posegajo v okoljevarstvene in naravne pogoje, temveč predvsem proceduro. »Za MHE tako niso več potrebni najprej koncesijska pogodba, pravice do upravljanja in nato dolgotrajna pot iskanja dovoljenj. Zdaj se postopek začenja z umestitvijo v prostor preko občinskih prostorskih dokumentov in vodnega dovoljenja. Seveda so potem potrebna vsa soglasja, od ribiškega do vodarskega.«
Kot je napovedal minister, bo naslednji jasen signal, da
Minister Bogovič se je sicer v ponedeljek ustavil v več krajih na Celjskem. Med drugim v podjetju Me-diacor v Šmarju pri Jelšah, ki se ukvarja z ekološkim kmetijstvom. V Kmetijski zadrugi Šmarje so ugotavljali, da izpolnjuje svoje poslanstvo. V Mlekarni Ce-leia so predstavili naložbe, poplačane tudi z evropskim denarjem, pogovarjali pa so se o označbi Brez GSO, padcu mlečnih kvot ter o finančni perspektivi panoge. »S tovrstnimi obiski želim nameniti pozornost dobrim zgodbam, saj je v Sloveniji preveč negativizma. Verjamem, da imamo celo vrsto pozitivnih zgodb, in tak dan je pravi balzam pri mojem delu,« je minister ocenil obisk na Celjskem.
morajo vsi, ki sodelujejo v postopku pridobivanja dovoljenj
-	inštitut za vode, agencija za okolje, direktorat v ministrstvu
-	delovati enotno. Predvsem naj bi bili podani jasni in relevantni odgovori že v zgodnji fazi pridobivanja dovoljenj. »Doslej se je prevečkrat dogajalo, da so se ljudje odpravljali na neznano pot, dobivali delne odgovore in na koncu po nekaj letih obupali. Želimo jasne odgovore takoj na začetku, če je z vidika pretoka, varovanja narava, ribolova ... umestitev nekega energetskega objekta v prostor sploh možna. Če je, je potem treba poenotiti tudi delovanje na administrativni strani države,« je napovedal Bogovič ter obljubil, da bodo poskrbeli tudi za kompleksen pregled vlog na enem mestu.
US
Foto: TimE
Bivši delavci Indeja ogorčeni
Lastniki podjetja Inde Vransko - proizvodnja usnja in usnjenih izdelkov, so oktobra 2010 sprejeli sklep o likvidaciji podjetja. Sedaj prodajajo podjetje z zemljišči in s stavbami v vrednosti 1.350.000 evrov. Prodaja se je zapletla, ker je lastnica dela zemljišč, na katerih stojijo proizvodni obrati, Občina Vransko.
Bivši zaposleni, ki še vedno pričakujejo odpravnine, plače in nagrade, so nezadovoljni, saj se naj bi prodaja zaradi tega zavlekla. Ker so se v javnosti razširile govorice, da Občina Vransko blokira prodajo premoženja Inde Vransko, so se pred dobrim tednom sestali predsednik sindikata Srečko Čater,
likvidacijski upravitelj Kocjančič, zadnji direktor uprave podjetja Inde Mirko Hirci, podžupan občine Vransko Aleksander Reberšek, župan Franc Sušnik in bivši zaposleni v podjetju Inde. Slednji so izrazili nezadovoljstvo z dolgotrajnim postopkom likvidacije in zahtevali poplačilo zaostalih obveznosti.
Na občini Vransko se bojijo, da bodo delavci ponovno izigrani. Po besedah župana Sušnika občina ne nasprotuje nobeni aktivnosti, ki bi prinesla dodano vrednost kraju oziroma nova delovna mesta. Na sestanku je še izpostavil, da v primeru, če obstaja kakšen dokument, ki podjetju Inde omogoča vpis kot lastniku zemljišč, občina temu ne bo nasprotovala. V na-
sprotnem primeru se ne bo odpovedala svoji lastnini in bo zahtevala del kupnine, ki jo bo za objekt in zemljišče dobilo podjetje. Po mnenju Sušnika je vloga sindikata v podjetju vprašljiva, saj je bil zadnji direktor sekretar SKEI za celjsko območje. Kot je še dodal župan, je v tem času Hirci postal pomemben lastnik, zato ga tudi čudi odločitev za likvidacijo. Iz bilance je bilo namreč razvidnih okrog 190 tisoč evrov kratkoročnih obveznosti podjetja, ki ima 2 milijona evrov premoženja. Lastniki sedaj pričakujejo visoko odkupnino. Bivši zaposleni so po besedah Sušnika upravičeno ogorčeni, ker postopki mirujejo že dve leti.	ŠO
6
IZ NAŠIH KRAJEV
NOVI TEDNIK
Prenovljeni hiši so v pozdrav zaigrali tudi tolkalisti Pihalnega orkestra Zarja Šoštanj.
Hiša za razvoj podeželja
V Fašunovi hiši na Ljubnem spoznavamo nekdanje življenje, v njej pa domuje tudi Zavod Savinja
LJUBNO - Fašunova hiša je že nekaj let svojevrsten kulturni spomenik. Skupaj z gospodarskim poslopjem predstavlja enovit tip stegnjenega doma, kakršen je bil značilen za prvo polovico 19. stoletja. Domačija s skromno zasnovo in z dvoriščem predstavlja dom, v kakršnem je bival mali kmet, gozdni delavec in menda tudi »flosar«.
Hiša je v lasti Občine Ljubno, ki skrbi za prenovo, v ponedeljek pa so odprli še prenovljen zgornji del objekta. Poleg muzejskega in poslovnega prostora ter učne kuhinje bodo v hiši omogočili prostore za različna srečevanja in medgeneracij sko druženje. Kot je navedel župan Franjo Naraločnik, je njegova predhodnica Anka Rakun prenovljeno hišo odprla z besedami: »Kot potomci >flosarjev< in Žagarjev želimo ohraniti razglašen kulturni spomenik v trškem jedru za zanamce in mu dati novo vsebino in priložnost za življenje in povedati, da se zavedamo, da drevo brez korenin ne preživi, mi pa želimo ohraniti življenje na Ljubnem.«
Tudi zato so v ponedeljek predali namenu še zadnji manjkajoči del celote Fašu-nove domačije. »Ugotovimo lahko, da je celoten projekt uspešno zastavljen in nam je v letih dejavnosti obrodil številne sadove, ki so vidni ne
samo pri nas, ampak tudi širše izven naše doline,« je poudaril župan Naraločnik. Obnovo iz leta 2004 v vrednosti 125 tisoč evrov so tako letos nadgradili še z dodatnimi 66 tisoč evri iz naslova ukrepov Leader. »Prepričan sem, da je investicija v obnovo Fašunove domačije pametna naložba, ki nam že daje dobre rezultate in nam tudi v prihodnje zagotavlja resen in premišljen pristop k razvoju podeželja, kraja, doline in regije. Nemalo investicij in različnih pobud je že našlo močno oporo v našem centru in vse več idej najde pomoč pri naših strokovnih sodelavkah.«
Denar za razvoj podeželja
V Fašunovi hiši, ki jo imenujejo center za razvoj podeželja, domuje tudi Zavod za razvoj podeželja in turizma Savinja, ki poleg upravljanja dejavnosti Lokalnih akcijskih skupin Zgornje Savinjske doline in Šaleške doline izvaja tudi druge uspešne promocijske in izobraževalne aktivnosti. Zavod je namenjen članom kmečkih gospodarstev s potencialom razvoja dopolnilnih dejavnosti in osebam, ki želijo opravljati dejavnosti na podeželju. Zagotavlja potrebno podporo posameznim projektom in posameznim nosilcem dejavnosti pri zagotavljanju kakovosti izdelkov in storitev ter njihovemu
trženju. »Gre za povezovanje naravnih danosti z razvojnimi potenciali,« je omenila direktorica Cvetka Mavrič.
Tako zgornjesavinjski kot šaleški Las sta končala javni razpis za zbiranje projektnih predlogov za izvajanje Lokalne razvojne strategije. V Zgornji Savinjski dolini so devetim projektom, med katerimi so nekateri precej inovativni in povezujejo praktično vse občine v dolini, razdelili 185 tisoč evrov. Med predlogi, ki bodo zaživeli letos ali prihodnje leto, najdemo projekte, kot so Senzorična pot po pravljičnem gozdu, Obrazi dediščine, Učna pot ob Ljubnici, Poletna zgodba, Voda nosi spomine ... V Šaleški dolini so šestim projektom namenili več kot 100 tisoč evrov, sicer pa šaleški Las velja za najboljšega porabnika teh sredstev. Z evropskim denarjem bodo letos sofinancirali nastajanje Ravbarske vasi, Sadove narave v Šakeški dolini, raziskovalno nalogo o hmelju ...
V Sloveniji se namreč končuje obdobje četrte finančne perspektive in kot je napovedal minister za kmetijstvo in okolje Franc Bogovič, bo program Leader tudi v naslednjem obdobju imel pomembno vlogo. »Program je namenjen zgodbam, ki jih ustvarjajo ljudje.«
US
Kam odhajajo duhovniki?
Začetek avgusta je v slovenskih škofijah čas premestitev duhovnikov. V celjski škofiji bo več zamenjav, med drugim na večjih župnijah ter tudi med širše znanimi duhovniki.
Letošnji edini novomašnik celjske škofije, Ivan Šumljak, bo od 1. avgusta tajnik celjskega škofa ter duhovni pomočnik v celjski stolnici, za župnika celjske župnije Sv. Jožefa prihaja lazarist Vlado Bizant, ki je bil v ljubljanski nadškofiji. Lazarist Jože Planinšek, ki je dosedanji župnik v tej celjski župniji ter obenem direktor Doma sv. Jožefa, bo tam po novem kaplan ter se bo še bolj posvetil vodenju doma. Dosedanji kaplan v župniji sv. Jožefa, Marko Jeromel, odhaja na delo v ljubljansko nadškofijo.
Nekaj pomembnejših kadrovskih sprememb je še v župnijah v bližnji okolici Celja. Dosedanji župnik na Dobrni Niko Krajnc bo po novem župnik v Dramljah, dosedanji župnik v Dramljah Milan Strm-šek prihaja na Kranjčevo mesto na Dobrni. Spremembe so prav tako v župniji Franko-lovo, od koder odhaja župnik, klarentinec
mag. Branko Cestnik na enoletni študijski dopust, frankolovski župnijski upravitelj pa bo postal klarentinec Andrzej Lucjan Koch. Za župnika v sosednji manjši župniji Črešnjice je imenovan dr. Vinko Kraljič, ki je bil doslej duhovnik v Nemčiji.
Po vsej Sloveniji znani duhovnik, priljubljeni Janez Turinek, ki je bil duhovni pomočnik na Vranskem, odhaja za župnijskega upravitelja Senovega in Koprivnice, ki spadata v celjsko škofijo. Pomembna sprememba je prav tako v župniji Sv. Martina v Velenju, ki jo bo po smrti župnika mons. Marijana Kuka vodil kot župnijski upravitelj dosedanji kaplan Janko Rezar.
BJ
Premestitve duhovnikov so po navadi zaradi različnih vzrokov, med drugim zaradi smrti dosedanjih župnikov, na osebno željo duhovnikov, odhoda na nadaljnji študij ali zaradi drugih potreb. Izjemoma pride do premestitve zaradi kazni, česar v celjski škofiji še ni bilo.
Podzemni muzej v nastajanju
VELENJE - Po uničujočem požaru še vedno usposabljajo Muzej premogovništva Slovenije. Zunanji del muzeja je na ogled od aprila, medtem ko bo podzemni del za obiskovalce ponovno odprt jeseni.
Ogled podzemnega dela muzeja bo razdeljen na tri področja - na obredni, zgodovinski in novejši del. V načrtu so tri nove scene; ena pomembnejših bo predstavitev velenjske odkopne meto-
de, ki bo nazorno prikazovala pridobivanje premoga v aktivnem delu premogovnika danes. Gradnja novega jamskega objekta bo omogočila dostop tudi težje gibljivim osebam in invalidom. V
Razstavišču Barbara so celo leto postavljene priložnostne razstave. Do 31. avgusta je na ogled razstava fotografij krajev in zaselkov v Šaleški dolini, ki jih zdaj zaradi odko-pavanja premoga ni več, z naslovom Izgubljeni kraji v novi luči. Razstava je del Evropske prestolnice kulture.
US
Ne prezrite v prihodnji, petkovi številki Novega tednika
Prejemnici znaka kakovosti Katarini Kovše veliko pomeni delovanje v društvu kmetic - Za domačim štedilnikom se srečujejo tri generacije
«« ■ ■	■	"V ■■
Sejnine so si znižali
DOBRNA - V občini bodo različne sejnine nižje za 20 odstotkov.
Za nižje sejnine, ki jih prejemajo med drugim za sodelovanje na sejah občinskih svetov, na sejah delovnih teles občinskega sveta ter nadzornega odbora občine, so se
svetniki (z enim vzdržanim glasom) odločili na svoji zadnji seji. Svetniki bodo tako namesto sedanjih 110 evrov bruto nagrade za svoje sodelovanje na seji prejemali
80 evrov bruto. »Občinska uprava se je za takšen predlog odločila, da bi občinski svet k varčevanju moralno prispeval, ob čemer smo vsem porabnikom proračuna tam, kjer je občina imela svoj vpliv, prihodke znižali za 20 odstotkov,« pojasnjuje odločitev župan Martin Brecl.
BJ
Vrtec z zamudo
DOBRNA - V kraju bi morali nov vrtec, ki ga gradi družba CM Celje, dokončati konec septembra, vendar se to še ne bo zgodilo.
»Trenutno smo v stanju mirovanja, po dopustih bomo vsi skupaj ocenili, če lahko to investicijo tako izpeljemo,« omenja župan Martin Brecl, ki načeloma želi, da bi delo dokončala družba CM Celje. »Rešitve za podaljšanje roka iščemo tudi na državni ravni ter z izvajalcem, v kolikor bo uspel pridobiti garancije,« dodaja župan. Vrtec s petimi oddelki so začeli načrtovati pred petimi leti, lani so nato podpisali pogodbo z izvajalcem, stavba je trenutno zgrajena do tretje gradbene faze. Pogodbo z izvajalcem so podpisali lani.
BJ
NOVI TEDNIK
iZ NAŠIH KRAJEV
7
Stolpnica s toplotnim ovojem
CELJE - V malo manj kot 50 stanovanj v eni najstarejših stolpnic v mestu bo te dni spet posijalo sonce. Čeprav je bil pogodbeni rok za dokončanje obnove fasade ter delne energetske sanacije stavbe 15. avgust, bodo dela opravljena prej.
V stolpnici Mariborska cesta 76a so Nepremičnine Celje malo manj kot polovičen solastnik. Pobudo za obnovo več kot pol stoletja stare stavbe so dali etažni lastniki stanovanj. Za obnovo je sicer potrebno 75-odstotno soglasje lastnikov, vendar z dogovorom za obnovo tokrat ni bilo težav. Celotna naložba je vredna le malo manj kot 190 tisoč
evrov, ključ za razdelitev stroškov med lastnike pa je velikost stanovanj. Kot pravijo v podjetju Supra stan, ki je upravnik stolpnice, bodo lastniki del stroškov poravnali iz sredstev rezervnega sklada, za preostanek plačila pa jim je izvajalec del, podjetje Dolar & Dolar iz Petrovč, ponudil odplačilo v 24 mesečnih obrokih. V Supra stanu so v imenu etažnih lastnikov stanovanj, ki so fizične osebe, tudi uspešno kandidirali na javnem pozivu Eko sklada za nepovratne finančne spodbude za nove naložbe rabe obnovljivih virov energije in večje energijske učinkovitosti večstanovanj-skih stavb ter tako pridobili malo več kot 17 tisoč evrov.
Sicer pa so bila dela na stari stolpnici kar precej zahtevna. Odstraniti je bilo treba poškodovane dele ometa, saj je stolpnica »cvetela« skoraj na tretjini vseh zunanjih površin. Sledila sta ometavanje in zatem oblaganje sten z 12-centimetrskim izolacijskim ovojem iz kamene volne. Do končne podobe, ki se bo Celjanom razkrila v teh dneh, so sledili še obnova in oplesk balkonov, zamenjava vseh kleparskih izdelkov na objektu ter vgradnja kondenčnih odtokov za klimatske naprave na vsakem balkonu. V podjetju Elektro Turnšek so sočasno z obnovitvenimi deli vgradili tudi vode za optično omrežje. IS, foto: GrupA
Če je še pred nekaj meseci stolpnica Mariborska 76a »cvetela« zaradi odpadajočega ometa, bo v teh dneh, ko bodo odstranjeni gradbeni odri, zacvetela v prenovljeni podobi.
Do 35. obletnice v novi podobi?
Šmarski kulturni dom nujno potreben prenove
ŠMARJE PRI JELŠAH - Občina pripravlja vso potrebno dokumentacijo za prijavo projekta obnove kulturnega doma na šesti javni razpis Razvoj regij, ki ga je objavilo gospodarsko ministrstvo. Doslej je že dvakrat neuspešno kandidirala na razpisih ministrstva za kulturo, tokratni rezultat bo predvidoma znan jeseni.
Šmarski kulturni dom je bil obsežno in zahtevno obnovo,
zgrajen leta 1978 in osrednja dvorana od takrat ni bila deležna večje prenove. Celovita obnova doma je ocenjena na skoraj 1,7 milijona evrov. »Cena je visoka, saj gre za
upamo pa, da bomo skoraj 900 tisoč evrov dobili od Evropske unije,« pravi župan Jože Čakš. Projekt predvideva zamenjavo vseh inštalacij, novo odrsko tehniko z novim filmskim pla-
tnom, nove sedeže v dvorani, ureditev požarnih izhodov ter nov sistem prezračevanja, ogrevanja in hlajenja. Prav tako naj bi kulturni dom dobil prizidek, kar bi omogočalo izvedbo zahtevnejših gledaliških predstav, koncertov ter zborovskih in operetnih nastopov, ki doslej zaradi premajhne dvorane niso bili mogoči. V objektu je predvidena še ureditev info kotička za prodajo spominkov, naložba pa naj bi zagotovila tudi vsaj eno delovno mesto.
Če bo občina na razpisu uspešna, bo kulturni dom začela obnavljati prihodnje leto. Župan upa, da bo šmarski hram kulture novo podobo dobil do novembra prihodnje leto, ko bo minilo natanko 35 let od njegovega odprtja. AD
Celjski tudi v Trstu
CELJE - Turistična destinacija Dežela Celjska, ki se v zadnjem letu uspešno predstavlja na turističnih sejmih po vsem svetu, je tokrat za svojo predstavitev izbrala Trst. V peš coni, v eni najbolj obiskanih ulic v mestu, so Celjski julija dva dni vabili italijanske turiste v svoje kraje. Po uspešnih predstavitvah zanimanja, zato Zavod Celeia
maja v Beogradu in junija v Zagrebu se je 21 občin Savinjske regije tokrat predstavljalo v Trstu. Oba dneva je bilo za Deželo Celjsko veliko
Celje, ki je koordinator in nosilec te turistične destinacije, že načrtuje nove predstavitve na italijanskem trgu. Obiskovalcem so tokrat predstavili
bogato ponudbo kulturnega turizma z gradovi, muzeji na prostem, galerijami in s poletnimi prireditvami. Ob tem pa še možnosti aktivnega oddiha na podeželju in izvrstne kulinarike, vključno s ponudbo turističnih kmetij, športnih centrov, pohodnih in kolesarskih poti ter z obiski naravnih lepot in parkov, kot so Kozjanski park, jama Pekel ali Pohorje.
IS
S predstavitve Dežele Celjske v središču Trsta
Težave z matematiko?
DOBRNA - Na četrtkovi seji občinskega sveta so se svetniki pritoževali, ker je dobrnski vrtec dražji kot v sosednjih občinah. V skladu z Zakonom o uravnoteženju javnih financ naj bi se stroški za plače zaposlenih ter za plačne dodatke znižali za okoli šest odstotkov, vendar so iz Osnovne šole Dobrna, kamor spada vrtec, svetnikom predlagali le 3-odstotno znižanje ekonomskih cen programov vrtca.
Svetnikom se je to zdelo premalo. »Javni zavod bomo prosili, da nam pošlje podatke, ter bomo skupaj izračunali, kakšna je prava številka. Izračunano številko bo nato na korespondenčni seji
potrdil občinski svet,« odgovarja župan Dobrne Martin Brecl. Stroški dela predstavljajo namreč kar tri četrtine vseh stroškov v vrtcu. Po predlaganem 3-odstotnem zni-
žanju cen programov vrtca bi ekonomska cena za prvo starostno obdobje po novem znašala od 348 do 396 evrov ter za drugo starostno obdobje od 298 do 342 evrov. Korespondenčna seja naj bi bila še v teh dneh.
BJ
VODOVOD - KANALIZACIJA
_JAVNO PODJETJE, d.O.O._
Lava 2a, 3000 CEUE * Tal.: 03/42 50 300 * Fax: 03/42 50 310 E-mail: info@vo-ka-celje.si www.vo-ka-celje.si
Služba za prijavo okvar: 03/ 42 50 318
Z urejenim odvajanjem in čiščenjem odpadnih voda do zdrave pitne vode in prijaznega okolja.
8
AKTUALNO
NOVI TEDNIK
Do predsednika na martinovo?
Predsednik državnega zbora Gregor Virant je v sredo določil dan volitev za predsednika države. Te bodo na martinovo nedeljo, 11. novembra, morebitni drugi krog pa naj bi bil najverjetneje 2. decembra.
V skladu z veljavno zakonodajo morajo biti volitve predsednika republike opravljene najpozneje 15 dni pred iztekom petletne man-
datne dobe zdajšnjega predsednika Danila Türka. Če bo letos za izvolitev predsednika potreben tudi drugi krog, v katerem se bosta pomerila dva kandidata z največjim deležem dobljenih glasov v prvem krogu, bo datum določila Državna volilna komisija. Ta ne sme biti prej kot v 14 dneh po prvem krogu volitev, verjetno pa bo letos to 2. december.
Volilna opravila, vključno z vlaganji kandidatur, se bodo začela 20. avgusta, že zdaj pa je znanih nekaj kandidatov. Kandidaturo so do zdaj napovedali zdajšnji predsednik republike Danilo Türk (neodvisen kandidat), Borut Pahor (SD), Milan Zver (SDS, NSi), Monika Malešič (samostojna kandidatka) in Marko Kožar (samostojen kandidat), Zmago Jelinčič
(SNS) pa je kljub predhodni javni napovedi kandidaturo pred časom umaknil.
Kandidate za predsednika države lahko predlagajo poslanci, politične stranke in volivci. Če se kandidat za predsedniško funkcijo poteguje s podporo poslancev, potrebuje deset poslanskih podpisov, če na volitvah nastopi s podporo volivcev, pa najmanj pet tisoč podpisov volivcev. Politične stranke kandidate določijo po postopku, določenem z njihovimi pravili, kandidata pa lahko predlagajo tudi dve ali več političnih strank skupaj. V tem primeru potrebujejo podpise najmanj treh poslancev.
IS
Umik, ne izgon!
Domnevno očetovstvo naj bi bilo razlog za to, da se mora upokojeni nadškof Alojz Uran začasno umakniti iz Slovenije. Odšel naj bi v Trst.
Potem, ko je v Sloveniji završalo, da želi Vatikan izgnati
slovenskega državljana, nadškofa Urana iz Slovenije, so razmere naposled le pojasnili tudi v Slovenski škofovski konferenci. Najprej je njen tiskovni predstavnik Andrej Sajev oddaji Odmevi na tV Slovenija pojasnil, da ne gre za izgon,
temveč začasen ukrep. Uran naj bi ostal v Trstu toliko časa, da se razreši sporno vprašanje njegovega domnevnega očetovstva.
Na številna ugibanja o tem, zakaj mora zapustiti Slovenijo, sta se odzvala tudi Uran in lju-
bljanski nadškof Alojz Stres. V skupni izjavi sta izrazila obžalovanje, da se je v javnosti pojavilo toliko različnih domnev, »ki so med katoliškimi verniki in v celotni javnosti sprožile nemir in nezaupanje.« Zapisano je tudi, da naj bi nadškof Uran v pokorščini že prejel navodilo, da se v bližnji prihodnosti začasno umakne iz Slovenije.	BPT
Črno leto 2013 za Slovenijo
EBRD nam napoveduje še slabše čase, finančni minister in Banka Slovenije reagirata umirjeno.
Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) Sloveniji za letos napoveduje dvoodstotno zmanjšanje bruto domačega proizvoda (BDP), za leto 2013 pa 1,4-odstotnega. Skrb zbuja predvsem napoved, da smo tako rekoč med nekdanjimi socialističnimi državami zdrsnili na samo dno. Druge države srednje in vzhodne Evrope bodo imele namreč letos rast ali precej manjši upad BDP. Urad za makroekonomske analize in razvoj v napovedih za letos ponuja bolj optimistične številke, saj za letos napoveduje le 0,9-odstotno krčenje BDP, za prihodnje leto pa celo 1,2-odstotno rast. Bliže napovedim EBRD pa so v Gospodarski zbornici Slovenije, kjer so še nekoliko bolj črnogledi, predvsem zaradi počasnega izvajanja reform.
Po oceni EBRD naj bi bile banke glavni krivec za temačne napovedi. Zaradi grehov v preteklosti te namreč ne podpirajo razvojnih programov slovenskih podjetij. Tudi varčevalni ukrepi naj bi vplivali na zmanjšanje potrošnje, čeprav v EBRD poudarjajo, da je njihovo sprejetje ob soglasju s sindikati dobra popotnica za vnaprej. Kot je v pogovoru za Delo poudaril Alexander Lehmann, ki je v evropski banki pristojen za Slovenijo, mora »politika iz bank, sicer Sloveniji grozi še nižji BDP«.
BPT
Vsako leto po novem letu ekipa Novega tednika in Radia Celje obišče celjsko porodnišnico in obdari mamice, ki so rodile zadnji dan starega in prvi dan novega leta. »Naših« prvorojenih v novem letu se je tako nabralo že več kot 40.
Radi bi jih našli čim več in poklepetali z njimi ali njihovimi starši o tem, kako se spominjajo akcije in kakšno življenje živijo s svojimi otroki. Nekatere smo že predstavili, ostale vabimo, da nam pišejo ali nas pokličejo!
Trije mušketirji zaljubljeni v šport
Štiriletni novorojenček Vid Krajnc iz Ločice pri Polzeli
Vid Krajnc skupaj z bratoma, šestletnim Brinom in osemletnim Jašem, mamo Manco in očetom Mitjem živi v Ločici pri Polzeli. Mlada družina, ki se je pred časom iz stanovanja v Žalcu preselila v hišo v Ločici pri Polzeli, je navdušena nad športnimi aktivnostmi.
Da Krajnčevim ni nikoli dolgčas, poskrbijo s svojo igrivostjo otroci. V času našega obiska so se sramežljivo skrivali in le od daleč opazo-
Oče Mitja, mama Manca z Vidom, Brin in Jaša
vali pogovor z njihovo mamo Manco. Tudi fotografiranje jim ni najbolj dišalo, še posebno ne najstarejšemu Jašu, ki si je naposled le premislil in se skupaj z ostalimi člani družine nasmehnil našemu fotografu.
Če jim fotografiranje in pogovor nista najbolj dišala, bi najverjetneje bilo povsem drugače, če bi jih povabili k igranju košarke ali kolesarjenju. Krajnčevi so namreč navdušeni športniki, zato se, kolikor jim le dopušča časa, ukvarjajo z različni športnimi panogami. Fantom, ki s sosedovimi vrstniki, v ulici je kar nekaj otrok podobne starosti, najraje drvijo po cesti gor in dol, se pri igranju košarke z veseljem pridružijo tudi odrasli. Oče je aktiven triatlonec, ki se redno udeležuje državnih in mednarodnih tekmovanj, na katerih ga vzpodbuja vsa družina. Še posebno je navdušen nad triatlonsko preizkušnjo ironman. Vsak dan za rekreacijo kolesari tudi mama. Glede na to, da so otroci še premajhni za daljše kolesarske podvige, se na vožnjo s kolesom starša odpravita ločeno, da lahko eden izmed njiju doma pazi sinove.
Na oddih s šotorom
Krajnčevi prisegajo na preživljanje prostega časa v naravi. Med poletnimi počitnicami najraje taborijo v Italiji, saj za razliko od večine Slovencev ne marajo
Sramežljivi Vid se najbolje počuti v mamičinem objemu.
dopustovanja na Hrvaškem. »V Italiji nam je všeč tako pokrajina kakor hrana. Še posebno testenine in sladoled,« je povedala mama in dodala, da so jim v Italiji še najmanj všeč ljudje, ker preveč govorijo. Letos so taborili v italijanskem Gradežu. S fanti v kampu ni problemov, ker so pridni in se zamotijo drug
z drugim. Zaradi podobnih let so si namreč dobra družba. Čeprav na prvi pogled sramežljivi trije mušketirji, po pripovedovanju njihove mame postanejo prav živahni, ko se v bazenu in na vrtu pred hišo prepuščajo otroški domišljiji.
ŠO
Foto: TimE
NOVI TEDNIK	IZ NAŠIH KRAJEV	9
Na poti do nove podobe starega jedra Kozjega.
Lepša trška jedra
V turističnem Podčetrtku obnavljajo staro trško jedro. Pred nekaj dnevi so asfaltirali cesto.
PODČETRTEK, KOZJE -V teh mesecih obnavljajo kar dva starodavna kozjanska trga. Poleg celovite obnove trškega jedra Kozjega obnavljajo tudi središče Podčetrtka.
V Podčetrtku bodo obnovili del kanalizacije in vodovoda, poskrbeli za meteorno kanalizacijo, za telefonsko ter električno omrežje, pri čemer bo vse našteto pod zemljo. Prav
tako bodo poskrbeli za javno razsvetljavo, ki bo primerna za staro trško jedro ter klopi. Pri zdravstveni postaji imajo namen urediti celo manjši park. Med deli, ki bodo trajala še del avgusta, bodo prav tako razširjeno cestišče ter obnova pločnika z granitnimi rob-
niki ter položitev granitnih tlakovcev. Celovita obnova, ki jo bodo financirali večinoma s pomočjo evropskih sredstev, bo stala približno pol milijona evrov.
Obnavljajo tudi staro jedro starodavnega kozjanskega trga. Tako so že lani začeli menjavati vodovodne
cevi, kar so opravili med posodobitvijo vodovodnega sistema Pilštanj-Kozje. Letos postavljajo nove vode za meteorno in fekalno kanalizacijo, elektrovode ter vzpostavljajo telefonsko omrežje in javno razsvetljavo. Dela, ki jih opravljajo delno tudi s pomočjo
državnih sredstev, naj bi zaključili do septembra, nato načrtujejo, da bi sledilo še tlakovanje starinskega osrednjega trga. Za tlakovanje računajo, da bodo s svojo prijavo na državni razpis za sofinanciranje uspešni.
BRANKO JERANKO
V posle s Kitajci
CELJE - Župan Bojan Šrot je v torek sprejel predstavnike gospodarske delegacije iz kitajske province Anhui, ki je Celje obiskala v okviru poslovne poti po Evropi.
Župan Šrot je gostom predstavil Mestno občino Celje ter celjsko in regijsko gospodarstvo. Dejal je, da je Celje majhno mesto in Slovenija majhna država, ki se težko primerja s provinco Anhui, vendar se lahko pohvali z uspešnimi projekti in prodornimi posamezniki in podjetji. Osredotočil se je na predstavitev celovitega sistema ravnanja z odpadki, ki je predstavnike
delegacije še posebej zanimala. Poudaril je, da je Savinjska regija edina regija v Sloveniji, ki ima vzpostavljen in delujoč sistem ravnanja s komunalnimi odpadki, v katerega je vključena celotna regija. »Dobre izkušnje in uspešni projekti nas vzpodbujajo k nadaljnjemu delu na področju učinkovitega in trajnostnega reševanja okoljskih problemov,« je napovedal Šrot.
Direktor Regionalne gospodarske zbornice Celje Drago Polak je gostom predstavil delovanje zbornice in gospodarstvo Savinjske regije. Predsednik Območne obrtno-pod-
jetniške zbornice Celje Miran Gracer je poleg predstavitve obrtne zbornice predlagal vzpostavitev povezav med zbornicami province Anhui ter člani naših zbornic.
Vodja kitajske delegacije Zhang Yaowen je predstavil pokrajino Anhui in izpostavil nekaj njenih značilnosti. An-hui je provinca v vzhodnem delu Ljudske Republike Kitajske, ki meri 139.400 m2 in ima kar 68 milijonov prebivalcev. V nadaljevanju je poudaril še hiter razvoj njihovega gospodarstva, še zlasti avtomobilske industrije. Srečanje so zaključili z obojestransko željo in dogovorom o povezovanju kitajskega in celjskega gospodarstva.
US
Skupinski posnetek predstavnikov Celja in kitajske delegacije
Cinkarnïteljev d: . ' jdrioeva 26, Celje 03 42i*62"29 agrq@cinkarna.si www.unkarna
10
KULTURA
NOVI TEDNIK
ZGODBE IZ KAMRE
{iLkamra
www.kamra.si
Celjani so jih poznali (3.)
Življenjske zgodbe znanih Celjanov črpamo iz razstave Celjani so jih poznali, ki jo je septembra 2010 zasnovala Tatjana Badovinac, kustosinja Pokrajinskega muzeja Celje, in jo lahko najdete tudi na našem spletnem portalu Kamra.
Štefan Kočevar (1808-1883)
Štefan Kočevar je po gimnaziji v Mariboru nadaljeval šolanje na graškem liceju, leta 1829 končal filozofijo, medicino pa leta 1834 na Dunaju. Služboval je v Celju in Podčetrtku, po letu 1851 pa se je v Celju naselil za stalno. Za slovenstvo in slovanstvo se je opredelil že v času študija v Gradcu, vzdrževal stike z Matjaši-čem, Miklošičem in Cafom, postal pa je tudi velik prijatelj Stanka Vraza in njegovega ilirizma. V prelomnem obdobju okrog leta 1848 si je prizadeval za tesnejšo povezavo med Slovenci in Hrvati, kot slovenski predstavnik sodeloval na novem hrvaško-dalmatinsko-sla-vonskem saboru, vendar brez večjega uspeha.
Po preselitvi v Celje je postal osrednja osebnost slovenskega nacionalnega gibanja v mestu in širši okolici ter glavni pobudnik za ustanovitev Narodne čitalnice. Le-ta je bila ustanovljena leta 1862 in Kočevar ji je predsedoval vse do leta 1875. Leta 1867 je v želji, da bi ustanovili slovenski poli-
Portret dr. Štefana Kočevarja
tični časnik in društvo, pripravil vrsto sestankov, ki so se jih udeležili vsi vidnejši slovenski štajerski politiki: Dominkuš, Hermann, Razlag, Sernec, Vošnjak itd. Oba cilja sta se uresničila, čeprav z delnim zamikom; leto kasneje je v Mariboru nastal časopis Slovenski narod, Slovensko politično društvo pa leta 1882. Kočevar je svoje politične poglede objavljal v Celjskih novinah.
Uspešen je bil tudi na strokovnem - medicinskem področju. Napisal je priročnik
Portret dr. Lovra Baša
V mladinskem orkestru igrajo glasbeniki, stari od 14 do 20 let.
Zaključek Poletnih Trianglovih večerov
Slovenska mati, ki govori o pravilnem ravnanju z nosečnicami, prizadeval pa si je tudi za ustanovitev zdravniškega društva za Spodnjo Štajersko.
Lovro Baš (1849-1924)
Lovro Baš je bil rojen leta 1849 v Spodnjih Gorčah pri Braslovčah, gimnazijo zaključil v Celju, študij prava pa v Gradcu in na Dunaju. Najprej je kot notarski kandidat delal v Celju, Laškem in Kozjem, kot notar pa v Ljutomeru in od 1881 v Celju. V svojem poklicu si je pridobil velik ugled, saj je vse do leta 1923 opravljal funkcijo predsednika notarske zbornice za Spodnjo Štajersko. Od leta 1881 je bil tudi član uprave Celjske posojilnice in vse do smrti njen podpredsednik. V Južnoštajerski hranilnici je bil zastopnik okraja Vransko in član ravnateljstva od leta 1889.
Velik del njegovega javnega udejstvovanja je bil povezan s časopisi, saj je urejal celjsko Domovino, bil sodelavec Slovenskega naroda in mariborske Süd-steirische Post. V času spo-dnještajerskih nacionalnih bojev je deloval v skladu s prizadevanji narodno napredne stranke. Umrl je v Celju leta 1924.
Po razstavi Tatjana Badovinac: Celjani so jih poznali, pripravila Robert Ožura in Janko Germadnik.
S koncertom mladinskega orkestra iz grofije Oxfordshire v Veliki Britaniji so se v torek v Celjskem domu in v sredo v Domu kulture Velenje končali Poletni Trianglovi večeri, ki jih je uvedel junijski nastop orkestra iz Portsmountha v Žalcu. V regionalno kulturno navezo Triangel so se pred dobrima dvema letoma povezali Hiša kultura Celje, Festival Velenje in Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, saj so želeli utrditi kulturno sodelovanje med mesti na Celjskem.
Devetdesetčlanski mladinski orkester iz Oxforda se je v uri in pol dolgem programu predstavil s skladbami angleških avtorjev, skladateljev Baxa, Elgarja in Waltona, ki jih le redko slišimo na slovenskih odrih. V počastitev šestdesetletnice vladanja angleške kraljice so v program vključili le dela angleških skladateljev. Mladinski orkester Oxfordshire County Youth Orchestra, ki je eden najstarejših mladinskih orkestrov na
svetu, si je v več kot štirih desetletjih strnjenega obstoja s številnimi koncerti po svetu prislužil mednarodni sloves. Vsako leto se odpravi na obširno mednarodno turnejo in skoraj ni države v Evropi, kjer orkester še ni nastopal. Kot je povedal umetniški direktor hiše kulture Simon Dvoršak, sta koncerta v Celju in Velenju kot del njihove poletne turneje popestrila poletno kulturo dogajanje na Celjskem. »Na žalost je vreme onemogočilo, da bi bil koncert na prostem, kjer bi bilo vzdušje še lepše, a kljub temu menim, da so se s koncertom na visoki ravni končali Poletni Trianglovi večeri.«
Po simfoničnem poletju bo v Trianglu sledila gledališka jesen s predstavami Strniše-vih žab konec avgusta na Celjskem gradu, v Žalcu in Velenju. Konec decembra bo v Velenju premiera skupnega predpraznične-ga projekta, ki so ga v Trianglu poimenovali Koncert ob koncu sveta.
ŠO, foto: Arhiv orkestra
Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje.
Povzeto po Tatjana Badovinac, Janko Germadnik, Branko Goropevšek: Celjani so jih poznali; Pokrajinski muzej Celje, Celje, 2010.
Več o digitalni zbirki in drugih domoznanskih zgodbah, ki jih pripravlja Osrednja knjižnica Celje v sodelovanju s partnerji, si lahko preberete na spletnem naslovu www.kamra.si.
Savinov dan so s koncertom obeležili (z leve) Andrej Zupan, Andreja Markun in Nataša Zupan.
Savinov dan s Schubertijado
Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec je na rojstni dan rojaka in skladatelja Friderika Širce - Rista Savina pripravil zdaj že tradicionalni Savinov dan. Počastili so ga s koncertom, ki so ga poimenovali Sc-hubertijada.
Neprijaznemu vremenu navkljub je bil koncert v atriju Savinove hiše, ki ga je občinstvo
Št. 59 - 27. julij 2012 -
povsem napolnilo in z doglotrajnimi aplavzi spremljalo izvajanje sopranistke Nataše Zupan, klarinetista Andreja Zupana in pianistke Andreje Markun. Izvajali so dela Savina, Glavine, Habeta, Orešiča in Schuberta ter z veliko sreče izpeljali celoten spored. Aplavz po zadnji skladbi je namreč prekinil močan naliv.
BRST, TT
NOVI TEDNIK
KULTURA
11
Oktet 9 navdušuje na balkanski turneji
Oktet 9 združuje nekdanje dijake Gimnazije Celje - Center in sodi med prepoznavnejše komorne vokalne zasedbe v Sloveniji. Od leta 2006 fantje navdušujejo občinstvo s pestrim repertoarjem in z zanimivimi interpretacijami. Dokazujejo se na tekmovanjih in festivalih po vsej Evropi, bili pa so tudi polfinalisti šova Slovenija ima talent.
Tradicionalno se v pole- Prvi trije koncerti so že tnih mesecih odpravijo na uspešno za njimi, navduše-
večtedenske turneje. Tako letos po prejšnji britanski, avstralski in ameriški turneji potujejo po Balkanskem polotoku, kjer bodo med 21. julijem in 6. avgustom gostje koncertnih odrov po Hrvaški ter Bosni in Hercegovini.
vali so na Reki, v Bihaču in Sarajevu, kjer so nastopili v okviru znanega poletnega festivala Baščaršijske noći v tamkajšnjem centru za otroke in mladino. Za svoj nastop, ki so si ga ogledali tudi številni Slovenci, ki ži-
vijo v Sarajevu, in slovenski veleposlanik Andrej Gras-selli, so poželi ovacije ter si pripeli tudi novo povabilo na prihodnji festival. Po Sarajevu bodo sledili še koncerti v Mostarju, Neumu, Dubrovniku in na Hvaru. Turneja se bo končala v Milni na Braču.
Oktet 9 tako uspešno končuje letošnjo sezono, v kateri je odpel več kot sto nastopov po Sloveniji, Avstriji in Hrvaškem. Prihodnja se bo začela s tradicionalnimi Vokal-
nimi igrami, mednarodnim festivalom vocal play in a cappella glasbe, ki ga bodo že četrto leto zapored organizirali v sodelovanju s Hišo kulture Celje 22. septembra v celjskem Mestnem kinu Metropol, v jesenskih mesecih pa bodo pripravili tudi tradicionalne potopisne koncerte, na katerih bodo predstavili program in utrinke s poletne turneje.
ŠO
Foto: Arhiv GCC
Oktet 9 sestavljajo bivši dijaki Gimnazije Celje - Center.
Celjski umetnik z »olimpijsko normo«
Umetnost je bila od začetkov modernega olimpijskega gibanja tesno povezana s športom. Celjski slikar Tomaž Milač bo tako pod okriljem Galerije Plevnik-Kronkowska sodeloval na olimpijskih igrah v Londonu s sliko Pink Flamingo. Razstavo organizirajo Ministrstvo za kulturo Kitajske, tamkajšnja Olimpijski komite ter nacionalna akademija umetnosti in Organizacijski odbor londonskih olimpijskih iger.
Tomaž Milač bo v Londonu med olimpijskimi igrami od 1. do 6. avgusta s svojo sliko Pink Flamingo skupaj s 500 razstavljavci iz 27 držav razstavljal v Muzeju Barbican. Projekt je del programa Ustvarjalnih mest, ki je nadaljevanje uspešnega razstavnega projekta - spremljevalna dejavnost Olimpijskih iger v Pekingu 2008. Osnovno vodilo razstave je, da umetnost igre ustvarja lepše. Milač je vesel, da bo lahko soustvarjal letošnje olimpijske igre in izmenjal
izkušnje z različnimi umetniki iz vsega sveta.
Slika Pink Flmingo je bila lani razstavljena v Galeriji Plevnik-Kronkowska v sklopu razstave Infantilni oder.
Idejo zanjo je Milač dobil iz starejših fotografij svojih prednikov in zgodbe, ki mu jo je o pradedku pripovedovala babica. V začetku 20. stoletja je namreč odšel s
trebuhom za kruhom v Ameriko, kjer je bila takrat že elektrika. Nazaj v Slovenijo se je vrnil z žarnico, ki jo je želel pokazati svojcem. Ker je pripovedoval, da žarnica v Ameriki sveti in da onkraj luže po zraku letajo veliki roza ptiči, so bili sorodniki prepričani, da se mu je ski-sala pamet. Prav ta zgodba pa je bila osnova za Milačevo sliko.
ŠO, foto: GrupA
Tomaža Milača odlikujejo kolažne tehnike, v katerih je ponavadi mogoče zaznati mešanico modernega in tradicionalnega. Tudi slika Pink Flamingo odraža preplet sedanjosti in preteklosti.
www.novitednik.com www.radiocelje.com
V SPOMIN Miro Podjed
Moža z baretko, brado in kolesom ni več. Miru Podjedu, igralcu, navdušenemu planincu, možu, očetu in dedku je življenje vzela ena od gora, ki jo je imel najraje. Več desetkrat je bil na Svetem Iliji. Kako tudi ne. Med vsakoletnim dopustovanjem na Korčuli je pogrešal planine. Pogosto je zato odšel na Pelješac, na priljubljeni sprehod, kot je govoril svojim vzponom na zahrbtno dalmatinsko goro. Zadnji je bil usoden ...
Miro Podjed je bil predvsem igralec. V življenju je kot član ansambla SLG Celje od leta 1968 in do svoje upokojitve, 22. januarja letos, odigral več kot 150 različnih vlog in nekaj tisočkrat stal pred občinstvom. To ga je cenilo, spoštovalo. Prav zato si je za enega svojih najvidnejših dosežkov štel, da ga je prav občinstvo v skupni akciji naše medijske hiše in SLG Celje v dveh akcijah dvakrat izbralo za najbolj priljubljenega igralca. Kot le malokdo se je zavedal, da so igralci na odru za občinstvo in ne obratno - da bi bilo občinstvo v dvorani zaradi igralcev. Tudi zato je to nagrado cenil bolj kot mnogo uglednejši srebrni grb občine Celje. Več kot štiri desetletja je navduševal s svojimi odrskimi liki. Zanimiv pa je bil njegov študij vlog. Ni dal dosti na študij literature. V ospredje je vselej postavljal like iz resničnega sveta, iz okolja, v katerem je delal. Ure in ure je opazoval ljudi, za katere je menil, da po obnašanju, načinu govora, hoji, kretnjah . spominjajo na lik, ki ga je pripravljal. In med študijem je bil doma silno siten. Njegovi žena Mateja, sin Dan in hči Nina so bili v tistih dneh pogosto na obiskih pri prijateljih. Da je imel mir in da niso bili strelovod za njegovo sitnobo, ko še vse ni šlo tako perfektno, kot si je bil zamislil. Sodelavci ga pomnijo kot veseljaka, kot človeka z nekim čisto posebnim humorjem, kolega, ki je znal tudi v najtežjih dnevih priprav na nove predstave vnesti na oder in v garderobo duh vedrine. In ker je bil tak človek, pozitivec, nasmejan, veder, je znal vse te še kako potrebne vrline sejati okoli sebe in jih prenašati na druge.
Razpet je bil med svojo Gorenjsko, ki jo je, z njenim biserom Bledom, vedno nosil v srcu, in Celjem, kjer je pustil 40 let svojega ustvarjalnega gledališkega dela, kjer je živel z družino in kjer se je veselil svojih otrok, še mnogo bolj pa doživljal rojstva in začetke odraščanja svojih vnukov. Mladost na Bledu, kjer je odraščal z materjo in bratom, ga je zaznamovala. Prinesla mu je največje ljubezni - pripadnost in ljubezen do družine, ljubezen do gora in zaljubljenost v glasbo. Pravzaprav je kar dolgo okleval med poklicno glasbeno ali gledališko kariero. Po tudi ob delu v gledališču in doma brez glasbe ni šlo. Prvi življenjsko »nepotreben« nakup po vselitvi v stanovanje, na katerega so z Matejo in Danom tako dolgo čakali, je bil pianino. Doma je bila vedno kitara, pesem. In ljubezen do gora, ki so ga tudi po bratovi zaslugi »zastrupile« že v mladosti. Kar v treh celjskih planinskih društvih je bil aktiven član. Vsak prost dan je izkoristil za hribe. Ljudje v Liscah pa so po njem naravnavali ure. Ko je vsako jutro hodil na Anski vrh, »prezračit telo in možgane,« je govoril, so vedeli, da je ura šest.
Družina je z Mirom izgubila skrbnega moža, očeta in dedka. Občinstvo in ansambel SLG so izgubili najbolj priljubljenega igralca. Celje je izgubilo enega najzvestejših obiskovalcev koncertnih dogodkov. Vsi, ki smo ga poznali, smo izgubili hudomušnega in prijaznega prijatelja, gore so izgubile zapriseženega ljubitelja .
K zadnjemu počitku so Mira Podjeda pospremili v torek na »njegovem« Bledu. Na pokopališču, z razgledom na ljubljeni Stol. Nisem prepričan, da obstaja kakršno koli on-stranstvo. A če obstaja, v njem hribov gotovo ni. Upam, da imajo tam vsaj kak šah, ki je bil še ena od Mirovih strasti.
BRANKO STAMEJČIČ
12
SPORT
NOVI TEDNIK
Po enem izmed zadnjih treningov v telovadnici v Radmirju.
»Po medaljo, četudi bronasto!«
Rokometaša Rolando Pu-šnik in Iztok Puc, košarkar Jure Zdovc, atletinja Jolanda Batagelj (Čeplak), Urška Žolnir in Lucija Polavder so olimpijci s Celjskega, ki so se iz Los Angelesa, Seula, Aten in Pekinga vrnili z medaljami.
Kar pet olimpijcev bo na igrah v Londonu, ki se bodo s slavnostno otvoritvijo uradno začele drevi, imel celjski judo klub Z'dežele Sankaku, poleg Urške in Lucije še Ano Velen-šek, Vesno Đukič in Rokija Drakšiča, tekmoval bo tudi Celjan Matjaž Ceraj. Celjski AD Kladivar bosta zastopali Martina Ratej (kopje) in Marina Tomič (100 m ovire), na 100 prosto bo plavala 15-letna Nastja Govejšek iz Griž (PK Velenje), v dvojicah bo nastopila velenjska teniška igralka Katarina Srebotnik. Judoiste bo spremljal selektor Marjan Fabjan, Ratejevo njen trener Andrej Hajnšek, v strokovni podpori bo zdravnik Rudi Ča-javec.
Skoraj preko roba
Srebotnikova je glede napovedi zadržana, njena soigralka v Wimbledonu bo Klepačeva. Izjemno nadarjena Govejško-va se bo kalila za naslednje OI. Tomičeva realnih možnosti za
Vesna Đukič
finale nima, pri Ratejevi pa je »možno vse«. Toda atletika bo na koncu olimpijskega sporeda in zanjo bo še čas. In breme - glede odličij, kjer omenjajo še Debevca, Kauzerja, Koz-musa, Žbogarja ...- ostane na judoistični odpravi. V nedeljo bo prvi na blazine stopil Roki Drakšič, za njim pa v ponedeljek Vesna Đukič.
Sankakujevci so se pred vsemi umaknili v Zgornjo Savinjsko dolino. Od nedelje pa do včeraj so vadili v Športnem centru Prodnik na Ljubnem pri Savinji. Potili so se v manjši te-
Roki Drakšič
lovadnici, še zdaleč ne idealni, toda »Fabijeva četa« se venomer zna prilagoditi. Borke in borci, s povoji in obliži, prepoteni, da je kar curljalo z brad, na vsakem treningu odločni, da »spustijo dušo«. V angleško prestolnico bodo odpotovali tudi »sparing - partnerji« Igor Trbovc, Tina Trstenjak in Benjamin Lah. Na pripravah so pomagali še Rok Plešnik, Andraž Špiler, Matjaž Trbovc in Adrian Gomboc. Kar donelo je ob padcih na blazine, tišino so sekali sunkoviti izdihljaji borca ali borke, ko so v boju
Marjan Fabjan in gostiteljica v športnem centru Fanika Jurjevec.
proti več tekmecem popuščale moči. »Ne moreš več? Dobro, >šenkam< ti 15 sekund ...,« je Marjan Fabjan malce priza-nesel, ko dejansko ni šlo več. Toda do roba je šel vsak.
Znebiti se pritiska
»V Radmirje prihajamo petkrat letno, zaradi telova-
dnice, ki je namenjena samo nam, odlične domače hrane, primernih cen, svežega zraka, fitnesa, savne,« nas je ob obisku pričakal »trener vseh trenerjev« Marjan Fabjan. Po napornem treningu je govoril počasi, nikakor se ni hotel zaplesti v napovedi. Nekaj smo le iztisnili. »Vse moje borke in borce vidim okoli petega mesta. Roki? Tako dobro še ni bil pripravljen, kot je sedaj. To pove marsikaj. Tudi Vesna je ujela vrhunsko formo in je sposobna presenetiti kakovostno tekmico, prav pod vrh pa se bržkone ne zmore povzpeti. V Atenah je bila Urška sproščena, saj je zadnji hip odpotovala tja. In osvojila medaljo. V Pekingu so vsi gledali njo, pa je bila >Luca< tretja. Bomo videli, če bo znala prenesti psihološko breme.« Je Sankaku (in s tem Celje) zmožen za olimpijski hat-trick? »Upam. Samo da bo medalja, četudi bronasta,« je bil iskren Fabjan.
Kaj poškodbe, hujšanje!
Pojutrišnjem bomo pozornost usmerili na 25-letnega Grižana Rokija Drakšiča. Njegov oče je na začetku Rokijeve kariere ob vsakem uspehu pekel pujske in jagenjčke, potem pa je moral s tem prenehati, saj bi ubobožal. A po Londonu bi, prepričani smo, padel tudi vol, če bi Roki stopil na oder. To mu je v najhujši svetovni konkurenci že uspevalo, a za to se mora prekriti več zadev. Komu bi se želel izogniti peti
nosilec? »Najslabše izkušnje imam s Korejci in Japonci. Sem zelo dobro pripravljen, toda do zadnjih ur sem treniral še za višjo raven.« O poškodbah govori, kot da ga je zgolj pičil komar. »Imel sem počeno arkado in poškodovano ramo. Gleženj? To je stara poškodba. Imam povitega med treningi, kajti ob napačnem gibu je lahko precej boleče. Ampak to še gre, najhujša muka je hujšanje. Še poltretji kilogram imam preveč.«
Zaradi popolnitve celinske kvote je priložnost za nastop na OI dobila Vesna Đukič, ki beleži drugo mesto na EP do 23 let in tretje mesto na Veliki nagradi Rotterdama. »Ko mi je Fabi sporočil novico, sem bila skeptična. Mučile so me zdravstvene težave, alergična sem na več stvari. A trener je poudaril, da gre za življensko priložnost, morda edino v karieri, ki je ne velja izpustiti. Dogovorila sva se, da potrdim nastop. Najtežje je bilo loviti staro formo, toda na treningih so mi vseskozi pomagale klubske kolegice. Moj cilj je, da se na vso moč >stepem< že v prvi borbi. Videli bomo, kaj bo to prineslo. Upam, da bom dobila priložnost še za en ali dva dvoboja.« O konkurenci 23-letna Celjanka sploh ne razmišlja. Leta 2004 je »last minute Urška« osvojila medaljo ... Žol-nirjeva bo tekmovala v torek, Velenškova v četrtek, v petek pa Polavderjeva in Ceraj. O njih več v naslednji številki.
DEAN ŠUSTER
Foto: TimE, DŠ
Boj Lucije Polavder in Bena Laha. Pred tramom ju varuje Tina Trstenjak, v ozadju je Matjaž Trbovc.
- St. 59-27. julij 2012
Dvo mesečna karta za neomejen obisk fitnesa ali aerobike 75,50 eur V prodaji še do 31.7.2012 Vabljeni v klimatizirani center za zdravje in rekreacijo Top-Fit
NOVI TEDNIK
13
»Na lestvico ne gledamo«
Nogometaši Celja, ki vodijo na razpredelnici 1. SNL, ta teden niso odigrali prijateljske tekme. Jutri bodo na prvem obračunu 3. kroga v Areni Petrol pričakali moštvo Rudarja. Lokalni derbi med Celjani in Velenjčani se bo začel ob 20. uri. Ugodna vremenska napoved, nizka cena vstopnice, poletno celjsko moštvo, razjarjeni »knapi« in še kaj so razlogi za obisk spopada regijskih tekmecev.
Datum še zdaleč ni idealen, pa vendar v celjskem klubu pričakujejo nadpovprečno število gledalcev. Že v Domžalah je trener Marijan Pušnik ponavljal: »Fantje, razmišljajte, kot da imajo oni šest točk, mi pa eno!« Rudar je iztržil točko v Murski Soboti, nato pa doma doživel visok poraz z Olimpijo. Previsok, kajti oškodoval ga je sodnik. V celjskem moštvu pa je med sedmerico, ki je v celoti odigrala tekmi proti Triglavu in Domžalam, bil tudi Miha Korošec. Kariero je hitri, hladnokrvni in tehnično zelo dobro podkovani branilec začel v domačem klubu Radeče, nato igral za
Miha Korošec
Hrastnik, uveljavil se je pri celjskem Šampionu, ki ga je za poldrugo sezono posodil Nafti. Še dva tedna bo star 20 let.
Kako je pri NK Celje?
Prvi vtisi so seveda odlični. Zelo smo zadovoljni z zmagama, pet tednov smo trdo trenirali in obrestovalo se je. Priznam, da nisem pričakoval mesta v začetni postavi.
WWW.CINKARNA.SI
CINKARNA
Glavni pokrovitelj
Nogometnega kluba Celje
Trudil sem se že, vse skupaj je prišlo s treningi, samostojnim delom in deloma tudi s srečo. Prisotna je bila pozitivna trema. Odigrali smo pošteno, bojevito, z veliko teka in obakrat zasluženo slavili, saj smo imeli več priložnosti.
Obakrat ste prejeli rumen karton. Upravičeno?
Ko sem proti kranjskemu igralcu krenil, da mu vročim žogo, je sodnik menil, da gre za zavlačevanje. V Domžalah sem zadel žogo in kasneje tudi tekmeca. Neupravičeno sem >porumenel<.
Do 19. leta ste bili član državnih selekcij, na preizkušnji pa kot mladoleten pri Chievu in Karvini. Cilji?
V slovenski ligi se želim v dveh, treh letih izbrusiti, nato pa oditi v tujino. Delati še moram na moči in vzdržljivosti, videli ste, v prvem krogu me je zgrabil krč.
Kakšne izkušnje imate z Rudarjem?
Večinoma slabe. Toda z Nafto smo uspeli zmagati v Velenju s 4:2, ko sem za 2:0 zabil svoj edini prvoligaški gol. Jutri ne smemo gledati na lestvico. Vodstvo nam ne sme stopiti v glavo.
Pride kdo iz Radeč?
Starša in brat me vedno spremljajo, jutri bodo na tekmi tudi sosedje in prijatelji. Upam, da jih ne bom razočaral.
Vas je razočaral finale lige prvakov?
Vsa čast finalistoma, toda najvišja kakovost je na strani Barcelone, kar priznavam kljub temu, da sem goreč navijač Liverpoola.
DEAN ŠUSTER
Pet medalj za Neptun
Na Ravnah na Koroškem sta dečka Plavalnega kluba Neptun Celje na državnem prvenstvu osvojila pet odličij.
Rok Drgajner je bil drugi na 200 in 400 m prosto ter 200 m hrbtno, tretji pa je bil na 100 m hrbtno. Gal Bjelovučić si je na najdaljši razdalji, na 1.500 metrov priplaval tretje mesto.
DŠ
Sezona velikih izzivov
Celjski rokometaši so začeli trenirati v torek. V uvodni fazi priprav bosta manjkala Alem Toskić in Mate Lekai, ki bosta igrala za reprezentanci Srbije in Madžarske na OI v Londonu.
Celjani bodo prvo tekmo odigrali že konec tedna na Madžarskem s Plerom, domačemu občinstvu pa se bodo predstavili 10. avgusta. Savinjsko - šaleškega turnirja, ki je bil lani prvič, ne bo, čeprav sta ga Celje in Gorenje začrtala kot tradicionalnega. Prvi medsebojni obračun bo 1. septembra za superpokal. Državno prvenstvo se bo začelo teden dni kasneje, v 2. krogu bo v Rdeči dvorani gostoval Maribor (okrepil se je z Renatom Vugrincem), »pi-
vovarji« pa bodo odpotovali v Koper. »Veliki izzivi so pred nami, naskok na prvo mesto v državnem prvenstvu, liga prvakov, slovenski pokal. Okrepitve so kvalitetne, igralci so starejši za eno leto. Vesel sem, da so vsi zdravi in motivirani. Zavedamo se, kaj nas čaka, prepričan sem, da tudi naši navijači. Sam začenjam 28. sezono, kot vse doslej kot da je moja zadnja. Ponosen sem, da igram za Celje, kjer bom tudi sklenil kariero,«
nam je dejal kapetan Dejan Perič.
Državni prvaki iz Velenja so se zbrali v sredo. Po testiranjih so se za 10 dni preselili na Golte. V Mozirju bodo 4. avgusta odigrali prvo prijateljsko tekmo, tekmeci bodo Sevničani, pet dni kasneje pa bo Gorenje gostilo še romunsko Constan-to. V drugi polovici meseca avgusta bo četa Branka Tam-šeta sodelovala na turnirjih v Poreču in Brežicah.
DŠ
CINKARNA
Mladi šahisti tretji v Evropi
V bosansko - hercegovskem mestu Banja Vrućica je bilo 12. evropsko prvenstvo za mlade v hitropoteznem in pospešenem šahu ter v reševanju šahovskih problemov.
Iz naše regije so nastopili Jan Amon, Nejc Amon, Nuša
Hercog (vsi ŠD Šentjur), David Brinovec (ŠK Žalec) in Jaka Brilej (Celjski ŠK). Na ekipnem tekmovanju do 10 let so Slovenijo zastopali oba Amona, Brilej in Hercogova ter osvojili odlično tretje mesto. Med dobitniki bronaste
medalje je le aktualni državni prvak Nejc Amon star 10 let, ostali pa leto manj.
V reševanju problemov je Nejc celo postal evropski prvak, edini je dosegel vse možne točke! V hitropoteznem šahu je bil 10., Brilej 13., J. Amon 15., med deklicami pa je Hercogova osvojila četrto mesto. V pospešenem šahu je bil Nejc šesti, Nuša peta, v kategoriji dečkov do 12 let pa David Brinovec sedmi.
DŠ
Z leve Jan Amon, Nejc Amon, Nuša Hercog in Jaka Brilej, tretji ekipno na EP.
14
NASA TEMA
NOVI TEDNIK
Uroš Kolar je prepričan: »Če o nekaterih težavah ne bomo glasno spregovorili, se nikoli ne bo nič spremenilo na bolje.«
Zakaj postati kmet, če pa je življenje lahko udobno
^^	^f S tem vprašanjem so se na kmetijskega ministra obrnili mladi
I I	L lÊ I I ■ prevzemniki na srečanju pri Kolarjevih v Spodnji Ponkvici
Uroš Kolar je mlad fant na višku moči in pred pomembnimi življenjskimi prelomnicami. Kot študent biologije, ekologije in naravovarstva verjame, da bo nekoč perspektiven kader za številne delodajalce. Po drugi strani se zaveda vse večjega pomena pridelave hrane v negotovih časih prihodnosti. S tem, ko je za stricem prevzel kmetijo, si je naložil tudi veliko breme. Zdaj se sprašuje, za kakšno ceno in čemu kot kmet prevzeti skrb za preskrbo naroda, ko pa se mu zdi, da jih prav kmet ves čas od vseh strani dobiva po glavi. Na njegove dileme in povabilo je minister Bogovič odpisal: »Pridem!«
Ob priložnosti obiska na Šmarskem je kmetijski minister srečanje zastavil kot terensko pripravo in zbiranje predlogov ob prihajajočem razpisu za mlade prevzemnike. Uroš Kolar je pri 21 letih že prevzel kmetijo od 73-letnega samskega strica. Odličen študent ima povprečje med 9 in 10. Čez tri leta bo imel naziv magistra. Še posebej ga zanima sonaravno urejanje kmetijskih površin. Od malih nog pa tudi v resnici živi z delom na očetovi in stričevi kmetiji. To je postalo način njegovega življenja, zaradi katerega ni posebej pomišljal, ko mu je stric v prevzem ponudil svojo kmetijo. Načrte ima velike, potrebe na stari domačiji pa so še večje. »A kaj, ko so mi izračunali, da bi z razpisa za mlade prevzemnike dobil le 15 tisoč evrov? Poleg tega bi moral izpolnjevati pogoje, za katere nisem prepričan, da jim bom v času študija kos. Moja kmetija nima nobenega dolga ali kredita, je pa stara. Obnoviti je treba hleve, garažo, nujno potrebna je obnova hiše, obnoviti je treba mlin in kupiti nove traktorje - obstoječi so zaradi dotrajanosti za delo nevarni - in kmetijsko mehanizacijo, saj je skoraj vsa stara več kot 30 let. Rad bi dokupil še nekaj zemlje, saj je v neposredni bližini naprodaj šest hektarov, a kaj, ko denarja nimam. Rad bi ostal doma na kmetiji, a kako naj jo obnovim, kako naj jo povečam, kje naj dobim denar, da bi na slovenski zemlji prideloval hrano za državljane?« se sprašuje Uroš.
Brez podpore bo iskal srečo drugje
Dilema, kako in zakaj ostati doma in se zapisati
Minister Franc Bogovič je stisnil roko gostiteljema očetu Antonu in sinu Urošu Kolarju v njuni zidanici, ki velja za eno najlepših v Sloveniji.
V tej finančni perspektivi so na razpisih za mlade prevzemnike razdelili 33 milijonov evrov in podprli 1700 mladih kmetov. Novega - verjetno zadnji razpis v tem sklopu - bodo razpisali septembra. Ukrep je namenjen dvigu produktivnosti in konkurenčnosti kmetijstva s podporo mladim kmetom za lažji prevzem in strukturno prilagoditev kmetije po prevzemu. Kandidira lahko fizična oseba v starosti od 18 do dopolnjenih 40 let, ki prvič prevzame kmetijo v last in posest. Kmetijsko gospodarstvo mora seveda izpolnjevati določene pogoje. V obliki nepovratnih sredstev lahko mlad prevzemnik dobi največ 40 tisoč evrov. Višina enkratne finančne podpore je odvisna od tržnih in ekonomskih elementov proizvodnje ter razvojnih, regionalnih, socialnih in okoljskih vidikov kmetije ter stroškov prenosa kmetije.
Prenos lastništva s starejših generacij na mlajše je povezan s celo vrsto tudi eksistencialnih in medoseb-nih težav. Še posebej, ker je star pregovor »ti meni luč, jaz tebi ključ« v slovenski tradiciji še vedno trdo zasidran. Zato za prihodnje razmišljajo, da razpis ne bo nujno vezan na lastništvo, ampak bo mlad prevzemnik lahko tudi zgolj nosilec MID-gospodarske enote. Predstavniki društva podeželske mladine pa so predlagali tudi konstantni razpis po avstrijskem vzoru, ki ne bi bil časovno omejen. Brez prisile časovnih okvirov bi se oče in sin lahko za ta korak odločila kadarkoli, država pa bi morala postopek izpeljati v naprej določenem času.
Minister je v Spodnjo Ponkvico povabil tudi predstavnike društva podeželske mladine, ki so izpostavili nekaj najpogostejših težav z razpisi za mlade prevzemnike.
kmetijstvu, ni vroča tema samo v družini Kolarjevih. V društvu podeželske mladine se z njo obremenjuje precej mladih. »Radi bi ostali doma in delali, a kaj, ko vemo, da bi za prenovo in povečanje kmetij potrebovali vsak vsaj po 150 tisoč evrov. Verjemite mi, da če bi dobili nek konkreten denar od države ali Evrope, bi mi, mladi fantje, povečali kmetije, posekali
»Povprečen slovenski kmet je do zadnjega centa iste cene ali celo za odtenek manj prepričan, da lahko sam proda svoj pridelek kupcu na trgu. Ko ga tujci pustijo na cedilu, je za vsak slučaj dobra zadruga. Ko še to odpove, pridejo k ministru na vrata,« je o pripravljenosti za strateške spremembe povedal Franc Bogovič.
gozdove, njive povečali in kmet ovali. Zakaj nimamo nikakršnega programa, ki bi mladim zainteresiranim kmetom pomagal vsaj v 60 odstotkih kupiti novo mehanizacijo in kmetijske površine? Saj to je vendar način, da zraste naša samooskrba, da obdržimo mlade doma, da vzamejo v najem še neobdelane površine, da začnejo širiti obdelovalne površine s čiščenjem zaraščenih travnikov, pašnikov. Svetujte mi, kako naj pridem do denarja, kje naj zaprosim za sredstva? Kajti, če v naslednjih treh letih - do konca študija - ne uredim kmetije do te mere, da
mi lahko začne dajati kruh, jo nameravam zapustiti, se preseliti in najti svoji izobrazbi primerno službo,« je ob koncu zapisal Uroš. »Menim, da če v kratkem času Evropa na noge ne bo postavila mladega in malega kmeta, če ne boste pokazali, da se da zaslužiti lep denar za 15-urni dnevni delovni čas na kmetiji, verjemite, da ne bomo ostali doma in delali na rodni zemlji.«
Realna vizija lastne poti
Kot je dejal, je simpatično pismo razumnega, odgovornega in klenega Slovenca, iz katerega še bo nekaj, Bo-
goviča prepričalo, da se je vredno z njim dobiti. »Prvi odgovor na tvoje vprašanje, je prav gotovo veselje do tega dela. Če tega nimaš, nima smisla iskati odgovora v ekonomiji,« je začel minister. »Po drugi strani si sebi in svoji bodoči družini dolžan najti možnost, da boš spodobno živel. Standardi, ki so pred nekaj leti še zagotavljali delovno mesto na kmetiji, se spreminjajo in z 22 hektari in s konvencionalno živinorejo se res ne da preživeti. Naloga države je v spodbudi in opori, zastonj pa je pričakovati, da bo namesto tebe odgovorila na vsa vprašanja. Možno-
sti je veliko, pa naj gre za konvencionalno, integrirano ali ekološko kmetijstvo. Vizija poslovnega načrta mora biti seveda realno vezana na možnosti, ki jih kmetija ima. V osnovi je kmetijstvo proizvodnja hrane, kmetijska politika pa mu je zgolj v oporo.« Kmetijstvo prinese s seboj tudi način življenja, ki ni vedno prijeten. Eno je idilika dela v naravi, ki si ga človek razporeja po svoji volji. A povprečen kmet ne potrebuje sitnega šefa, saj ima občutek, da ga iz ure v uro priganja delo samo. To, da je to edini poklic, za katerega nedelje in prazniki ne obstajajo, pa Urošu tudi ne gre z veseljem v račun. »Kot živinorejec si gotovo bistveno bolj obremenjen kot sadjar. Problemi so realni in velikokrat podcenjeni,« se je strinjal minister. A upoštevajoč možnosti, svojo ekonomsko računico, lastno voljo in veselje do nečesa, mora človek vzeti v zakup tudi način življenja, ki ga taka usmeritev prinese.
Minister svetuje ...
Franc Bogovič, ki je svojo kariero začel kot kmetijski pospeševalec, razmere na terenu zelo dobro pozna. »Ne moremo mimo tega, da smo v razvoju kmetijstva, predvsem v primerjavi s trgovino, ki je medtem sistem razdelala do obisti, popolnoma zaspali.« Kot pravi, težave izbruhnejo, ko kmet ravnokar izkopanega krompirja avgusta ne more prodati. »Po tistem dogodku, ko so zmleli cel hektar solate, smo se dobili z direktorji največjih trgovskih verig v Sloveniji. Njihova pojasnila so bila pričakovana. Italijanski zelenjadarji nastopijo skupaj in z vsakim od njih imajo že januarja sklenjeno pogodbo, kakšno zelenjavo bo vzgojil, kdaj in v kakšnih količinah. Tudi okvirno ceno določijo. Prodajati zelenjavo junija, ko je je v vsakem domačem vrtu dovolj, je jalovo početje. Treba bo vlagati v nove tehnologije, nove sisteme, ubrati sodobne pristope, predvsem pa se drugače in bolje organizirati. Na trgu morajo skupaj nastopiti tako hmeljarji, mlekarji, zelenjadarji. Nekaterim uspe tudi cel sistem zgraditi samim, kar ni nič narobe, vendar so nepovezani bolj izpostavljeni nihanjem in s tem tveganju na trgu. Velikih tveganj pa si kmet, ki živi od svoje kmetije, enostavno ne more privoščiti.«
SAŠKA T. OCVIRK Foto: GrupA
NOVI TEDNIK
REPORTAŽA
15
Dnevi po solčavsko
Na Solčavskem smo se nekoliko pred praznikom ustavili zaradi Solčavskih dni, ki jih pripravljajo ta konec tedna in na katerih predstavijo vse svoje dejavnosti in delo.
Sklop prireditev se bo začel danes, v petek. Med zanimivejšimi, ki so še posebej vredne ogleda, je popoldanska možnost ogleda razstav ročnih del Solčavanov, zdravilnih zelišč, metuljev, družabnih iger polstenih oziroma »filcanih« izdelkov znamke Bicka. Jutri ob 9. uri se bo začela delavnica nabiranja in priprave hrane iz narave Daria Corteseja, cel dan pa bo v središču vasi na ogled vaška tržnica z domačimi izdelki.
Občina Solčava je del Savinjske regije. Meri 103 kvadratne metre. Po površini se med slovenskimi občinami uvršča na 69. mesto. Sredi leta 2009 je imela občina približno 600 prebivalcev (približno 300 moških in 300 žensk). Po številu prebivalcev se je med slovenskimi občinami uvrstila na 208. mesto. Na kvadratnem kilometru površine občine je živelo povprečno 5 prebivalcev; torej je bila gostota naseljenosti manjša kot v celotni državi 101 prebivalec na kvadratni kilometer.
Podobno bo tudi v nedeljo, hkrati pa še posebej vabijo na sprehod v Fidov gaj in na dopoldansko slovesnost ob 20-letnici prireditve. Seveda bodo na Solčavskem poskrbeli za vse druge dejavnosti, s katerimi vabijo številne obiskovalce na potep po Podolševi v Logarsko dolino ter Matkov in Robanov kot.
»Vse je povezano v zgodbo treh ključnih elementov, najbolj pomembnih za Solčavsko: gorskega lesa, volne in kuli-narike,« je poudaril Slapnik ter dodal, da s tem dogajanjem osveščajo vse obiskovalce, kako domačini ohranjajo identiteto okolja in dvigajo kakovost storitev na Solčavskem.
S culo po panoramski cesti
Na potepu po Podolševi, ki jo domačini imenujejo Sveti Duh
Da so Solčavani nekaj posebnega, je že dolgo znano. Predvsem čas v tistih odmaknjenih koncih teče drugače, vedo povedati mnogi. Ali dodajo, da so ljudje tam kot jajce - lupina je trda, notranjost, ko se odprejo obiskovalcem, pa mehka.
Ta njihova posebnost je verjetno tudi botrovala temu, da so sploh preživeli in se ohranili v teh koncih. Tako je nekaj posebnega tudi njihov občinski praznik, ki ga sicer slavijo 5. avgusta, na dan farne zavetni-ce Marije Snežne. Nekdaj je bil to praznik pastirjev, ki so se zbrali na Strelovcu in streljali z možnarji.
Na to »vižo«, kot se je izrazil Marko Slapnik, direktor Rinke, zavoda za turizem in trajnostni razvoj Solčavskega, bodo pripravili letošnji praznični program ob slavju občine. Vendar, kot je v navadi, tudi tokrat brez občinskih nagrajencev in slavnostne seje - to Solčavani pripravljajo
samo vsaka štiri leta. Prireditev v čast prazniku, ki jo bodo povezali v naslov Praznovanja na Solčavskem, bodo pripravili prvo avgustovsko nedeljo pod farno cerkvijo.
Po panoramski cesti
Še pred praznovanjem smo v središču Solčave zavili desno. Navkreber, mimo še vedno in vsemu navkljub grozečega Ma-cesnikovega plazu, ki na srečo miruje, in kmetije Macesnik do zaselka Podolševa, ki se razteza pod širokim ostenjem Olševe. Ta gora je del Karavank in zapira Solčavsko s severne strani. Domačini zaselku pravijo tudi Sveti Duh, po baročni cerkvici sv. Duha, ki daje zaselku svojstveno podobo.
V »nedrih« Olševe, v jami imenovani Potočka zijalka, so odkrili sledove ledenodobnih lovcev, kromanjoncev. Na eno najpomembnejših arheoloških in paleontoloških jam v Sloveniji naletimo ob poti proti vrhu
Olševe. Leta 1928 je Srečko Brodar v 109 metrov dolgi jami našel kosti jamskega medveda in orodje kamenodobnega lovca, ki naj bi izviralo iz časa pred 30 tisoč leti. Mimo Potočke zijalke se lahko povzpnemo na Olševo in tam se nam odpre pogled na koroško stran in globoko v Avstrijo, vse tja do Grossglocknerja.
Podolševo povezuje z Logarsko dolino cesta, ki se zaradi čudovitih razgledov na Savinjske Alpe imenuje panoramska cesta in vodi mimo izvira kisle vode ves čas na višini 1.200 metrov. Šele ko doseže cesto iz Matkovega kota, se spusti v Logarsko dolino.
Podolševa vabi
Kmetije v Podolševi ležijo na nadmorski višini več kot 1.100 metrov, Bukovnikova kmetija na višini 1.327 metrov pa je najvišje ležeča kmetija v Sloveniji. »Ljudje so tu drugačni tudi zato, ker se iz roda v rod prenaša njihova samobitnost
oziroma drugače rečeno: kar precej se je treba potruditi, da si samozadosten,« je ob pogledu na par stavb, stisnjenih okrog cerkvice sv. Duha, omenil Slapnik.
Prvi prišleki so se namreč na Solčavsko okrog leta tisoč naselili ravno na sončnih pobočjih pod Olševo. Slapnik omeni zanimiv pas poselitve, ki leži ob stiku silikatnih in karbonatnih kamnin. Na zgornjem robu Panoramske ceste je tako več vode, tla so rodovitna in vlažna, pod cesto pa je vode manj, veliko je brezen in drugih kraških pojavov. Brez visoke znano-
sti so si pred tisočletji prišleki sami izbrali najbolj ugodna bivališča.
Panoramska cesta je hkrati tudi meja toplotne inverzije - nad njo ponavadi sije sonce. V šali rečeno oziroma če bi zanemarili nepopisno lepoto, je verjetno tudi to razlog za turistični razcvet in množičen obisk teh koncev. »Ne bi rekel,« popravlja Sla-pnik. »Čeprav so na pobočjih precej velike kmetije, so se ljudje morali nenehno truditi za preživetje. Ena redkih možnosti je ukvarjanje s turizmom kot obliko dopolnilne dejavnosti.«
Vlogo vodiča po Podolševi je prevzel Marko Slapnik.
Podolševa je seveda del solčavske turistične zgodbe, ki so jo zaokrožili leta 2009 s pridobitvijo naziva Evropske turistične destinacije Eden. Gre za predstavitev integralnega turističnega produkta Solčavsko - harmonija treh dolin. »Na Solčavskem na sprehodih odkrivam, ob poteh uživam, ko zastane korak, občudujem in v vsakem trenutku spoštujem čudovito gorsko pokrajino, pestrost življenja v naravi in prijazne marljive ljudi,« so zapisali v predstavitveni publikaciji. Med drugim ponujajo sprehod s culo po panoramski cesti, kmečke igre na Kleme-čem hlevu in spoznavanje biserov v tem odmaknjenem kotičku, kjer sta konec sveta in začetek rajske lepote.
Spomin iz pradavnine
Še do konca tedna bo v Solčavi več študentov arheologije, ki v okviru Študentske delovne brigade izpirajo material, ki so ga v preteklem tednu med dodatnimi arheološkimi izkopavanji nakopali v Potočki zijalki.
Dela vodi arheolog dr. Bo- za svoje brloge. Podobno je
štjan Odar, ki želi opozoriti na to, da so v jugovzhodnih Alpah paleolitski ljudje obiskovali prav tiste jame, ki so jih jamski medvedje izbrali
tudi s Potočko zijalko, ki ji arheolog namenja posebno pozornost. V zijalki so našli manjše kamnite in koščene predmete, ki so delo člove-
ških rok in zelo verjetno potrjujejo nekatere domneve o obrednem srečevanju ljudi iz paleolitika. Med drugim so odkrili koščene konice in koščene piščali, izdelane prav iz kosti jamskih medvedov. Najdena pa je bila tudi edinstvena cevasta šivanka, ki je zaenkrat najstarejši znan šiviljski predmet na svetu.
URŠKA SELIŠNIK
Zeleni Podolševi daje poseben pečat baročna cerkvica sv. Duha z zanimivim reljefom Svete trojice, gotskim kelihom in s še starejšim zvonom. V cerkvi sta ohranjena gotski kelih in iz tisovega lesa izrezljan relief Svete trojice, ki je zanimiv zato, ker je sv. Duh upodobljen kot mladenič z zemeljsko kroglo in ne v podobi goloba.
16
KRONIKA
NOVI TEDNIK
Sporni lovilci radarjev
Če bi policist motilec radarja pri kom zaznal, mu ga lahko odvzame tudi z »neposredno fizično prisilo in na voznikove stroške« je zapisano v Zakonu o pravilih cestnega prometa. Ob tem dobi tak voznik še 400 evrov kazni.
Prometni strokovnjaki proti napravam, ki naj bi zaznale radarske merilnike
V zadnjem času se je po spletu razširila reklama za tako imenovani lovilec oziroma detektor radarjev. Naprava, ki jo voznik namesti na vetrobransko steklo, naj bi zaznala radarski merilnik že na razdalji od 200 do 500 metrov in tudi s sprednje in z zadnje strani. Takšni lovilci radarjev sicer po slovenski zakonodaji niso prepovedani, torej tudi reklama ne, mnogi pa menijo, da so sporni, saj je vprašanje, kdo po njih največkrat poseže. Voznik, ki spoštuje prometna pravila, ali hudi kršitelji, ki se bodo na tak način izognili plačilu globe, ker bodo ob radarju zmanjšali hitrost, in nato spet pritisnili na plin?
Medtem ko Slovenija na tak način omogoči kršiteljem, da se izognejo kaznim, pa naj bi bile takšne naprave prepovedane v Italiji in Avstriji. Čeprav prodajalci na spletnih straneh opozorijo, da lovilci radarjev niso namenjeni kršiteljem cestno-prometnih predpisov, je kristalno jasno, da se bodo za nakup odločili največkrat tisti, ki imajo hitro vožnjo tako ali tako v krvi. Da slovenski predpisi prosto po Prešernu takšne naprave dovoljujejo brez težav, so nam potrdili tudi na Generalni policijski upravi. »Tako imenovani detektorji radarjev lahko do
neke mere delujejo preventivno, saj zaradi >halo efekta< vozniki praviloma še nekaj časa potem, ko jih naprava opozori na možnost meritve hitrosti, vozijo v skladu s predpisi. Kljub temu pa menimo, da omenjene naprave ne prispevajo k temu, da bi vozniki dojemali spoštovanje predpisanih omejitev hitrosti zaradi lastne varnosti in varnosti drugih udeležencev v prometu in da bi se na ta način v prometu vedli družbeno odgovorno, zato prodaji omenjenih naprav nismo naklonjeni,« so prodajo lovilcev radarjev komentirali na policiji. »V Sloveniji je eden glavnih vzrokov prometnih nesreč neprilagojena hitrost, zato vsi, ki se ukvarjamo z varnostjo cestnega prometa, vlagamo velike napore v to, da bi udeleženci spoštovali predpisane omejitve hitrosti,« še dodajajo.
Ne!
Jasen »ne« v primeru prodaje takšnih lovilcev radarjev izražajo tudi na agenciji za varnost prometa, kar bi lahko nakazovalo tudi, da bodo slej ko prej zakonodajalci razmišljali o tem, da bi v zakonodajo vnesli tudi prepoved teh naprav. »Naše mnenje glede lovilcev merilnikov hitrosti je odklonilno, saj so merilniki namenjeni umirjanju hitrosti. Ker je
prekoračitev hitrosti najpogostejši vzrok pri prometnih nesrečah s smrtnim izidom, takšne naprave ne pripomorejo k večji varnosti na cestah. Voznik, ki ima lovilec, lahko vozi preko omejitve, saj se zaveda, da bo v primeru radarske kontrole o tem obveščen in bo zmanjšal hitrost na predpisano. Zatem
Medtem ko so tako imenovani detektorji radarjev v Sloveniji dovoljeni, pa je prepovedana uporaba naprav, ki onemogočajo delovanje merilnih naprav, torej motilcev radarjev.
pa bo ponovno vozil preko omejitve,« meni Andraž Murkovič iz agencije za varnost prometa. Enako meni tudi prometni strokovnjak Andrej Brglez z Inštituta za civilizacijo in kulturo. »Zame ni ključno vprašanje, ali imaš to napravo v vozilu ali ne, ampak zakaj jo imaš. Zagotovo večina ljudi, ki vozijo po pravilih ali včasih peljejo morda za 10 kilometrov na uro več, kot je dovoljeno, ne bo segla po takšni napravi. To si bodo kupili tisti, ki vozijo hitro, in tisti - tu pa imamo problem - ki nameravajo hitro voziti tudi v prihodnje. Težava je torej sporočilo, ki ga takšni vozniki z nabavo te naprave pošiljajo,« dodaja Brglez.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: TimE
S kolom ga je po glavi
Kot kaže, so nasilni ropi nič hudega slutečih pešcev vedno pogostejši. Pretekli konec tedna so policisti celjske policijske uprave obravnavali kar dva tovrstna primera.
V nedeljo okoli šeste ure zjutraj je nasilnež v središču Zreč napadel in oropal 53-letnika. Z lesenim kolom ga je udaril po glavi.
Ko je napadeni že ležal na tleh, ga je s kolom še večkrat udaril po različnih delih telesa. Iz hlačnega žepa je hudo poškodovanemu 53-letniku nato vzel denarnico s približno 150 evri gotovine in z dokumenti. Oškodovanec je utrpel poškodbe glave, prav tako ima zlomljen gleženj. Dejanja je osumljen mladoletnik z območja Slovenskih
Konjic, ki ga policisti ob tem sumijo še devetih kaznivih dejanj velike tatvine.
Policisti so obravnavali primer nasilnega dejanja tudi v bližini Zidanega Mosta. 31-letnika, ki je hodil proti Hrastniku, sta neznanca večkrat udarila po zatilju. Ukradla sta mu 120 evrov in zbežala. Napadeni je utrpel lažje poškodbe.
Dolenjci okradli Žalčanko
Žalski policisti so v torek obravnavali drzno tatvino, pri kateri je storilci niso dobro odnesli, saj so jih ujeli.
Pet moških se je z osebnim avtomobilom srebrne barve pripeljalo do stanovanjske hiše v Kapli. Dva sta za-motila starejšo domačinko,
trije so neopazno vstopili v stanovanjsko hišo in odtujili 500 evrov. Občanka je krajo ugotovila šele po nekaj urah in obvestila policijo. Policisti Policijske uprave Celje so takoj ukrepali in na teren poslali vse razpoložljive patrulje. Opisano vozilo so ustavili
na Vranskem. V avtomobilu je bilo pet Dolenjcev, starih od 22 do 47 let. Policisti so avto zasegli, nepridipravom pa odvzeli prostost in jih pridržali. Osumljeni so več drznih tatvin iz stanovanjskih hiš na območju Policijske uprave Celje in širše, zato policisti morebitne oškodovance tovrstnih kaznivih dejanj prosijo, da se zglasijo na najbližjo policijsko postajo ali pokličejo na številko 113.
Bankovec mu je tlačil v usta
Štirje moški so pretekli konec tedna popivali v enem od celjskih lokalov. Ne le da niso želeli poravnati računa, od lastnika so zahtevali denar in ga celo fizično napadli.
Moški, stari med 23 in 33 let, so se uprli plačilu
računa za 125 evrov, kolikor je stal njihov zapitek. Še več, od lastnika lokala so zahtevali, naj jim izroči nekaj sto evrov. Prinesel jim je le 10 evrov, češ da več nima v blagajni, in jih želel predati enemu od izsiljevalcev. Ta ga je povlekel in mu pri tem
strgal gornji del oblačila, bankovec pa mu je poskušal stlačiti v usta. Napadeni se je uspel rešiti in pobegniti iz lokala ter poklicati policijo. Medtem so moški v lokalu začeli razbijati steklenice in kozarce. Policisti so tri od štirih osumljencev prijeli in jih pridržali. Po vseh zbranih obvestilih in dokazih bodo zoper njih podali kazensko ovadbo zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja nasilništva.
■ ■	v ■ i	v
Pijan povzročil nesrečo
V Spodnjem Mestinju v občini Šmarje pri Jelšah se je v ponedeljek zgodila prometna nesreča, ki jo je povzročil alkoholiziran voznik.
Vzrok za nesrečo je bila predrzna vožnja. 29-letnik je peljal z osebnim avtomobilom iz Zibike proti Spodnjemu Mestinju. V ovinku
ga je zaradi neprilagojene hitrosti zaneslo na nasprotni vozni pas, kjer je bočno trčil v 26-letno voznico osebnega avtomobila. Voznica se je v nesreči lažje poškodovala. Povzročitelj nesreče je kazal očitne znake alkoholizirano-sti. Test je pokazal, da ima v kilogramu krvi 1,52 grama alkohola. Šmarski policisti
so mladeniča pridržali in zoper njega podali kazensko ovadbo.
ANJA DEUČMAN
i1
www.radiocelje.com
NOVI TEDNIK
ZVESTI NAROČNIKI
17
Začelo se je z malimi oglasi
Anton Rošer, ki je predsednik Društva upokojencev Vitanje, je z Novim tednikom štiri desetletja
Anton Rošer s Hudinje nad Vitanjem je naročnik Novega tednika že štiri desetletja. Pokrajinski časopis ga je najprej pritegnil zaradi oglasov za rabljene avtomobile, saj so bili takrat novi avtomobili težko dostopni tako zaradi visokih cen kot tudi zaradi zelo dolge čakalne dobe. »Nato sem se na Novi tednik kmalu navadil in z njim ostal,« se spominja dolgoletni bralec Rošer, ki je predsednik Društva upokojencev Vitanje.
Izpit za vožnjo osebnega avtomobila je opravil pri osemnajstih letih, pri 21 letih je kupil težek motor, pri 22 letih je imel svoj prvi avtomobil, dobrega starega »fička«. Po nekaj letih, ko je potreboval kot inkasant za elektriko za čez drn in strn trpežnejši avto, je postal voznik »hrošča«. Mlajše generacije ne vedo, da so gospodinjstva račune za porabljeno elektriko plačevala kar na svojem domu inka-santom, ki so se pri plačevanju seveda že takrat srečevali z zamudniki. Ampak takrat so bili drugi časi in drugačne razmere, zato je večina zamudnikov račun za elektriko poravnavala če ne prvi, pa naslednji mesec. »Takrat se je komaj v nekaj letih zgodilo, da so elektriko odklopili trem ali štirim gospodinjstvom,« se spominja Anton Rošer, ki je v slabem vremenu denar za elektriko »kasiral« po velenjskih blokih ter v boljšem vremenu
po šaleškem podeželju. Na podeželju takrat še ni bilo ceste do vsake domačije, zato se je dogajalo, da je »hrošč« počival ter inkasant pešačil. Rad je opravljal in-kasantsko delo, čeprav se je, dokler je še »kasiral«, dogajalo, da so ga pridno čakali doma. Pozneje, ko je le še popisoval stanje na električnih števcih, pa porabniki elektrike niso bili več tako vzorni. In potem so kmalu prišli novi časi, s plačevanjem položnic na banki ter z Rošerjevo novo službo, ko je postal kovač v zreški tovarni Unior.
Pohorski raj
Na delo v tovarno mu ni več treba že sedem let, odkar je v pokoju. Dela okoli hiše z nekaj ohišnice nikoli ne zmanjka in zvestega naročnika smo, ko smo ga obiskali, zmotili med pripravljanjem drv za pohorsko zimo. Anton Rošer je delaven upokojenec, ki zjutraj in zvečer med drugim nakrmi živino, poleti ima dodatno delo s košnjo. »Marsikaj bi me veselilo, vendar ni časa,« pravi upo-
kojenec, ki dela v družbi s soprogo Elico, ki se je povsem posvetila družini, domu in domačemu koščku zemlje. Na domačiji živijo tri generacije, od naročnikove tašče do »ta mladih«, ki sta bila med našim obiskom s predšolskima otrokoma na oddihu na morju. Anton in Elica Rošer sta starša treh hčerk, ki so vse poročene, zato se veselita že sedmih vnukov.
»Časopis začnem brati od zadnje strani naprej, rad pregledam male oglase, kroniko, vse do naslovnice,« je povedal razgledani Anton Rošer, ki je bil med drugim vitanjski občinski svetnik, predsednik vaške skupnosti Hudinja, v župnijskem gospodarskem svetu ter cerkveni ključar podružnične cerkve sv. Vida. Ko je pred več desetletji naročil Novi tednik, je bil nagrajen kot eden od dveh takrat najmlajših naročnikov z izletom za bralce na Golte, žena Elica je bila nekoč izžrebana za udeležbo na izletu 100 kmečkih žensk na morje.
BRANE JERANKO
Rošerjevi živijo na sedemsto metrih nadmorske višine v bližini vitanjske podružnične cerkve sv. Vida. V tem pohorskem raju imajo pred hišo braj-do, kjer obrodi sladko grozdje - precej manj sladko kot v dolini seveda - le vsakih nekaj let. V dolini, iz katere prihaja k Rošerjevim redno že dolga leta Novi tednik.
Priprave na pohorsko zimo se začnejo zgodaj. Dolgoletnega naročnika Antona Rošerja smo zmotili med pripravljanjem drv za zimo.
Za manj birokracije
Tudi bralce Novega tednika vabimo, da nas opozorite na kakšno plat življenja, ki bi jo lahko poenostavili. Preprosto bi lažje zadihali v slovenski družbi, kjer se še vedno prepogosto soočamo s tem, česa vsega ni mogoče postoriti, namesto da bi se končno vprašali, kaj in kako bomo premikali stvari, navade, razmišljanje ... Vaše predloge na temo Za manj birokracije nam posredujte na e-naslov: tednik@ nt-rc.si ali na naslov: Uredništvo Novega tednika, Prešernova 19, 3000 Celje.
Neživljenjska pravila
V prejšnji samoupravni ureditvi so pravila pisali v Beogradu, v Zagrebu so jih morebiti prebrali, v Ljubljani pa so jih nato izvajali. Danes v samostojni državi ni prav nič drugače, saj pravila piše bruseljska birokracija. Kot je pred kratkim opozoril eden naših bralcev, se moramo vprašati, koliko samostojnosti je demokratična država sploh pripravljena priznati krajevni samoupravi.
Društva za izvajanje ne- 2006, v katerem so vsa dru-
profitnih dejavnosti delujejo prostovoljno. Stroške dejavnosti poravnajo s članarino, prostovoljnimi in delno občinskimi prispevki. Sprejemajo letne programe dela, ki jih uresničujejo od 1. januarja do 31. decembra. Kot je izpostavil eden izmed prebivalcev občine Prebold, je izvirni greh za sedanje zaplete novi Zakon o društvih, ki je bil sprejet januarja
štva s profitno in z neprofitno dejavnostjo obravnavana enako. Poleg tega je državna birokracija po zgledu sofinanciranja z nepovratnimi sredstvi držav iz EU predložila še pravilnik, ki pretežno ovira sofinanciranje društev s prispevki občin.
Neskladij veliko
Neskladnost je že v tem, da je sofinanciranje de-
javnosti predvideno od 1. januarja do 31. decembra, poročilo o izvedeni dejavnosti pa je treba predložiti že do 30. novembra, čeprav društva poročilo in bilanco za preteklo leto sprejemajo na zborih v marcu naslednje leto, kar so pravila Ajpesa. Še večji nesmisel so priloge k zahtevku za izplačilo odobrenih sredstev, kot je poročilo, ki mora vsebovati naziv prireditve ali programa, datum in kraj, število udeležencev, pregled prihodkov in odhodkov, vabila, zgibanke, kopije računov ... To pomeni, da mora društvo prej poravnati vse stroške za dejavnost, šele potem naj
bi mu občina nakazala svoj prispevek. Takrat društvo tega prispevka ne potrebuje več. Kot je še izpostavil bralec, vse to kaže na popolno nezaupanje do vodstva društev, ki dela ljubiteljsko in brezplačno.
Enako meni tudi župan Občine Prebold Vinko Debelak: »Z zahtevami, kaj morajo društva predložiti, da dobijo sredstva za delovaje, država uničuje prostovoljno delo.« Župan je med drugim izpostavil tudi problem, če člani kulturnega društva pripravijo igro in naredijo vse sami, pri tem ne morejo predložiti nobenega računa za opravljeno delo. To pomeni,
da društvo ni upravičeno do denarja. Prav zaradi tega so na Občini Prebold na računsko sodišče naslovili pismo, ali res mora nekdo, ki dobi iz proračuna denar, predložiti kopijo računa. Župan Vinko Debelak namreč meni, da bi bilo dovolj, če bi priložil poročilo, v katerem bi bile zabeležene vse aktivnosti. »Nesmisel je, da društvo, ki samo uprizori igro, ni upravičeno do denarja. Društvo, ki igralce najame in jim plača ter ima zato v roki račun, pa je do denarja upravičeno. A država s pravili spodbuja prav slednje.«
Več pristojnosti občinam
Takšen odnos državne birokracije do občine in posredno do prostovoljnih društev kaže na negiranje
St. 59 - 27. julij 2012
krajevne samouprave in deluje uničujoče za prostovolj-stvo. Bralec, ki ljubiteljsko deluje že skoraj pol stoletja v različnih telovadnih, športnih, hortikulturnih in drugih društvih, razume takšna birokratska pravila kot začetek državne diktature. Kot je še dodal, misli, da smo Slovenci vendarle kulturen in razgledan narod, zato je prepričan, da mora občina sama presojati, kako bo na svojem območju spodbujala društva in prostovoljstvo. Dovolj primerno bi že bilo, da občine društvom po svoji presoji prispevajo za njihovo dejavnost določen denarni prispevek, ob koncu leta pa po zaključenem računu v marcu naslednje leto le-ta podajo občini poročilo o porabi sredstev.
ŠO
mM
T»

£1
• Silil
NAJBOLJŠE Z NAŠIH KMETIJ
V Novem tedniku smo lani predstavljali ekološke kmetije naše regije, tokrat pa se bomo ustavili pri tistih, ki znajo pripraviti najboljše, kar ponuja naše
podeželje. V rubriki Najboljše z naših kmetij bomo predstavili tiste, ki so na letošnji 23. državni razstavi Dobrote slovenskih kmetij dobili znak kakovosti in so
doma z našega območja. Ta znak lahko dobi tisti, ki je tri leta zaporedoma dobil zlato priznanje za nek izdelek. Na ocenjevanju lahko sodelujejo kmetice in kme-
tje z mlečnimi, s krušnimi in z mesnimi izdelki, domačim oljem, s kisom, sokom, z žganjem, s suhim sadjem, z vinom, s sadjevcem, z marmeladami, s kompoti
in konzerviranimi vrtninami.
Urška Selišnik je tokrat obiskala Slavico Goltnik z Brezja pri Mozirju.
Spoznavanje vitamina L
Ena največjih strokovnjakinj za borovničevo marmelado je Slavica Goltnik z Brezja pri Mozirju
O biodinamiki
V iskanju najboljšega med dobrim smo se ustavili pri Slavici Goltnik v Brezju v neposredni bližini Mozirja. Vrata nekoliko odmaknjene in v nižji hrib prislonjene domačije je odprla gospodinja, uradno sicer Antonija, ki je mojstrica v pripravi borovničeve marmelade in drugih dobrot iz sadja. Na razstavi Dobrote slovenskih kmetij je bila že štirikrat nagrajena z zlatim znakom, medtem ko je za borovničevo marmelado prejela znak kakovosti.
Slavica je med tistimi, ki prisegajo na naravo. Le da ima težave, ker imajo okrog svoje domačije Goltnikovi na slabih 800 kvadratih premalo prostora. Tudi zato so na pol poti, kot se je izrazila Slavica, da bodo kmalu postali lastniki zemlje v Letušu. »Rada bi se držala nasveta, da je treba zemljo kupovati blizu doma, da lahko prideš s samokolnico do nje.« V Slavičinem primeru to sicer ne bo držalo, ker je iz Mozirja do Letuša pač predaleč za samokolnico, vendar bližje ni našla zemlje, ki bi bila naprodaj. Šele z dodatnimi ari bodo namreč lahko Goltniko-vi razmišljali o tem, da bodo povsem samooskrbni, mogoče pa tudi o kakšni širitvi dejavnosti in večji prodaji izdelkov oziroma trženju. »Saj veste, nikoli se ne ve, če ne bodo jutri mogoče trgovine prazne. Kar poglejte, kaj se dogaja: služb je vse manj, potrebno je vse več hrane, mnogi pa vse gledajo skozi denar. Pomemben je že, a ni vse.«
Slavico je za naravno navdušila drobna knjižica Setveni priročnik s podnaslovom Biološko-dinamična metoda: zdravo za naravo in človeka. »Kar ne morem verjeti, koliko se pozna, če delaš po biodinamiki. Seveda je tudi res, da če nimaš čuta, tega ne zaznaš.« Sicer so Gol-tnikovo gospodinjo že od nekdaj razveseljevali cvetje, rože in narava. Želela je v vrtnarsko šolo, vendar ni šlo. Mogoče tudi danes zato še bolj vneto prisega na vitamin L: »Ljubezen. Ta je pri rastlinah in ljudeh najbolj pomembna. In prepričana sem, da rastline, če človek dela z veseljem, to ljubezen tudi vračajo.«
Vsega po malo
Na domači zemlji že zdaj Slavica prideluje vsakega po malo. Nekaj zelenjave, krompir, fižol in druge drobnarije, kakšen sadež ... Pri tem ji, kolikor zmore zaradi bolezni, pomaga mož. Otroka, mladeniča z 18 in 22 leti, nad maminim delom (še) nista preveč navdušena. Da se ne splača in da njeno delo pelje v minus, menda pravita. »Verjetno je to delo res bolj primerno za zrela leta,« je omenila Slavica, sicer čistil-ka v vrtcu v Mozirju. »Ampak služba ni dovolj, nekaj še moraš početi zraven. Tako imamo doma kokoši, zajce, prašiče, nekdaj smo redili tudi bikce, vendar je premalo zemlje. Saj veste, biodinamika priporoča krogotok. Torej da živali pojedo, kar ostane ljudem, nekaj še dokupimo in gre.«
Slavica izkoristi vse, kar daruje narava, nič ne zavrže. »Tako ali drugače predelamo vse, kar zraste doma. Tudi čebulnih olupkov na primer ne vržemo stan. Kaj bi z umetnim gnojem, če imamo koprive? Le da jih ponekod škropijo s strupi. A res je, da je dela s tem, da pripraviš pripravek iz kopriv, veliko več, kot če preprosto potrosiš umetni gnoj. Ljudem pa očitno ni do tega. Eno od načel biodinamike j e, da j e treba ugotoviti vzrok za vsak pojav. Tudi zato včasih razmišljam, da so se mišja nadlega pa problemi s pticami pojavili zato, ker bi se živali hotele maščevati ljudem za nespametno početje in uničevanje narave.«
Kljub temu, da v Letušu kupujejo dodatno zemljo, Slavica pravi, da je potrebujejo samo toliko, kolikor je bodo lahko
Na Slavičine dosežke je ponosen tudi mož Ivan.
ročno obdelovali. »Seveda bi z različnimi ekstrati lahko skuhala morje sokov, vendar tako preprosto ne gre.«
Za borovnicami
Slavica borovnice in maline, kolikor jih potrebuje za predelavo, na srečo še lahko nabere sama, ribez pa kupi na eni od kmetij. »V trgovini ne veš, kaj kupiš. Preveč je umetnih snovi in arom, pri domačem pa veš, kaj imaš,« pravi. »Tako en dan nabiram, naslednji dan pa prebiram in vla-
gam. S tem je kar nekaj dela, vendar si prilagodim čas in proste dneve. Je pa tudi res, da je zame še vedno glavna služba.«
Za kuhanje njene posebne dobrote, borovničeve marmelade, mora seveda nastopiti pravi čas. Letos, kot kaže, v Sloveniji sploh ne bo borovnic. »Nesla« sta jih suša in mraz. »Drugače jih nabiram po planinah na Koroškem, na Travniku nad Ljubnim. Na Šmihelskem vabijo maline. Saj so me že spraševali, zakaj borovnic in malin preprosto ne kupim. Vendar ne gre tako. Skuham pač samo toliko marmelade, kolikor lahko sama naberem sadežev. Vseeno je nekaj viška, seveda ne v neomejenih količinah. Zame je najbolj pomembno, da vem, da so
marmelade naravne. Držim se nasveta vinogradnika Acija Ur-bajsa, da je treba imeti robe za dve leti, tako da nekaj marmelade še bo.«
Slavičini recepti niso kakšna posebna skrivnost, pravzaprav jih najdemo v takšni ali drugačni obliki kar v nekaj kuharskih knjigah. Le da svoje recepte prilagaja kislosti sadja, tudi vrsti sladila, ki ga uporabi. Pri borovničevi marmeladi je poskušala dodati ribez zaradi pektina, vendar okus ni bil pravi. Potem je odkrila bionaravno sredstvo. »Doma marmelado najraje pojemo, mogoče jo uporabim tudi za kakšno pecivo. Z njo ne varčujemo pretirano, le to zahtevam, da se vse poje iz kozarca.«
Pod Slavičinimi spretnimi rokami nastajajo tudi sokovi, ki jim ne dodaja vode in sladkorja, ter nektarji. Slednje, ki jih pogovorno večkrat imenujemo kot goste sokove, dobite tako, da trem kilogramom očiščenega in »zmiksanega« sadja dodate kilogram sladkorja, dve ci-tronki in sedem litrov vode.
Čeprav je pridelovalka manjših količin, Slavica veliko pozornosti namenja dodatnim znanjem in spoznanjem. Velikokrat se udeleži različnih predavanj, poleg tega je članica Društva Ajda. Preko društva včasih tudi proda kakšen lično izdelan in okrašen kozarec marmelade. Na žalskem Ekofejstu na primer, čeprav Slavica prizna, da se sama raje udeleži kakšnega predavanja in pridobiva nova znanja, prodajo pa prepusti kolegicam. »Zanima me vse, kar je naravno. Ljudje hočejo vse imeti v denarju, a to ni prav. V naravi je vse povezano, tudi odnosi in zdravje,« je zaključila pogovor Slavica.
URŠKA SELIŠNIK Foto: TimE
Biodinamika je najbolj učinkovita in najbolj zahtevna metoda ekološke pridelave, ki temelji na doslednem upoštevanju načel ravnovesja v naravi.
V biodinamiki se dela opravijo v skladu z ustreznimi koz-mičnimi energijami, ki nam jih posreduje Luna. Z delom ob ugodnih dneh glede na del rastline (list, plod, korenina, cvet) se omogoča boljši razvoj rastline in zmanjša potreba po zaščitnih sredstvih. Vse to je opisano v Setvenem priročniku za tekoče leto. V biodinamiki uporabljajo bi-odinamične pripravke, ki jih izdelujejo iz zdravilnih zelišč (kamilica, kopriva, regrat .) in mineralov, s katerimi krepijo rastline in zmanjšujemo pojav bolezni in škodljivcev.
Uporabljajo le ekološko in biodinamično pridelana semena in sadike. Dosledno upoštevajo kolobarjenje in uporabljajo le zrel kompost. Nikoli ne uporabljajo gensko spremenjenih organizmov, razkuženih semen, umetnih gnojil, pesticidov in drugih kemičnih sredstev.
Celota
zdravega
organizma
Slavica Goltnik z dobroto, borovničevo marmelado
Nekaj misli Rudolfa Stei-nerja (utemeljitelja biodi-namike) s poljedelskega tečaja, ki so osnova biodi-namike:
-	Vsaka rastlina zase pomeni celoto med kozmosom in tlemi.
-	Vsaka kmetija je celota, organizem, in je tudi kot taka individualna, zato ne gledamo na določene segmente na njej (analitsko).
-	Tla so živ organizem, zato gnojenje pomeni oživljanje tal.
-	Na ravni kmetije dvignemo zdravstveno stanje rastlin in živali predvsem z vnosom komposta, pridelanega z biodinamičnimi pripravki, in s harmoničnim pretokom snovi ob upoštevanju vpliva med kozmosom in tlemi.
-	Za kakovost živil v prehrani človeka je pomembno, da so na kmetiji, kjer pridelujemo hrano za človeka, prisotne tudi živali.
-	Kakovost živil iz biodi-namične pridelave ni samo v tem, da nas nasitijo, ampak so temelj tudi drugih vplivov, ki jih ta živila imajo, da nas energetsko in duhovno zadovoljijo. Taka živila lahko izhajajo le iz biodinamične kmetije, ki pomeni celoten zdrav organizem.
NOVI TEDNIK
REPORTAŽA
19
Da se temne in svetle rudarske zgodbe ne bi pozabile
V Laškem bo rudarsko dediščino in tradicijo ohranjalo Rudarsko etnološko društvo Brezno-Huda Jama
Ob omembi Laškega človek zagotovo pomisli na pivo. Nedvomno tudi na dolgoletno zdraviliško tradicijo. Da bi bila med prvimi asociacijami misel na rudarje, se skoraj ne zgodi. A vendar je bilo še pred kratkim Laško tudi rudarsko mesto. Andrej Mavri je lani izdal knjigo Med Koj-zico in Šmohorjem in med raziskovanjem ugotovil, da komaj dve desetletji po koncu te ere o rudarskih časih komaj kdo še kaj ve. Tako so nekdanji »knapi« ustanovili Rudarsko etnološko društvo Brezno-Huda jama, s pomočjo katerega bodo izročilo in dediščino ohranjali za prihodnje rodove.
Slikovita pot nas je vodila v Rečico pri Laškem. Na Zavra-tih med Rečico in Breznom je danes sredi gozda prijetna pla-ninsko-rudarska postojanka, kjer smo spomine na dvesto let premogovništva v teh krajih obujali tudi mi.
Začelo se je z dnevnim kopom na območju med Laškim in Šmihelom. Majhni rovi so imeli večinoma ženska ali moška imena po lastnikih ali kaj podobnega. Sredi 19. stoletja je takratni lastnik štorske železarne Pucer povečal proizvodnjo. Ker bi prevoz premoga kvaril turistično podobo Laškega, je logistično povezavo navezal na Rimske Toplice. Rudnik, najprej znan pod imenom Huda jama in Brezno, kasneje kot Laško, je konec 19. stoletja obvladovala trboveljska premo-gokopna družba. Že v 70. letih je bilo jasno, da dolgoročno rudnik ne bo rentabilen, čeprav so tu kopali najbolj kaloričen in hkrati zaradi majhne vsebnosti žvepla ekološko najbolj sprejemljiv premog v Sloveniji. Kot alternativa za prezaposlovanje odvečnih rudarjev je takrat nastala Tovarna izolacijskega materiala - Tim Laško. V začetku 90. let prejšnjega stoletja so rudnik dokončno zaprli. Po arhivskih podatkih Andreja Ma-vrija je bilo na višku delovanja v rudniku zaposlenih približno osemsto ljudi. V vseh letih delovanja je premogovništvo na tem koncu dajalo kruh približno pet tisoč ljudem. Skupno so nakopali več kot šest milijonov ton premoga.
Že peti dan skoraj umrl
Franc Vrbovšek je bil »kna-povski« otrok, ki je očeta izgubil že pri sedmih letih. A vseeno ob prvem življenjskem razpotju ni bilo dvoma, da bo ubral isto pot. »Takrat tudi možnosti ni bilo prav veliko. Rudarska šola je bila edina, kjer so te opremili z vsem potrebnim, od obleke do zvezkov in svinčnikov.« Takrat se ni zavedal, na kako nevarno pot se podaja. Na to ni pomislil niti, ko je iskal službo. »Ravno takrat je bilo težko priti
zraven. Tri mesece sem >laufal hunte<, kot se reče, potem sem končno prišel na številko oziroma na odkop v rovu.« Ker je bil zagnan in odločen, da bo pokazal svojo pridnost, je bil vedno v prvih bojnih vrstah. Že peti delovni dan bi ga to skoraj
stalo življenja. »Naleteli smo na plinski žep, ki se je v hipu spremenil v gorečo plamenico. V trenutku je bilo vse črno kot v rogu. Panično smo drug čez drugega kopali pot na zrak,« pripoveduje Franc in za hip pomolči. »Meni in še trem je
uspelo. Nekaterim ni.« Popolnoma opečenega so ga spravili v bolnišnico. »Vsi moji kolegi so me prišli obiskat. Takrat osebje ni preveč kompliciralo. Prinesli so vino, kekse in še kakšen priboljšek. Toliko, da nismo zapeli.« Da bo šel še kdaj v jamo,
si je le malokdo predstavljal. A spet ni omahoval.
Solidarnost v dobrem in slabem
Bolj ga je zadelo, ko jih je leta 1971 v hrastniškem rudniku zajela polivka. »To je spolzka
zmes vode in zemlje, najbolj podobna betonski mešanici. Težko si je predstavljati moč, s katero lomi pred seboj.« Takrat je bilo mrtvih devet rudarjev. »Ko smo jih nosili iz jame, sem spoznal, da sta imela dva, ki ju je zmečkalo v trenutku, veliko srečo. Druga dva sta se umaknila v meter široko nišo, živa zakopana ... Takrat več tednov nisem prišel k sebi. Mislil sem, da se mi bo zmešalo. Cele dneve sem posedal v bifeju in pil. Da bi pozabil in pregnal grozljive podobe pred očmi .«
»Zato so skupna srečanja tako posebna,« počasi nadaljuje Franc. »Kot je zadnjič nekdo rekel, zahvalimo se Bogu, da smo danes še tu.« Solidarnost in stanovska povezanost sta še danes nedotaknjeni. Ob strani so si vedno stali tako v slabem kot v dobrem. »Če sta dva skupaj pila, je vsak, ki je prisedel, tudi dal za >rundo<. Tisti, ki bi prvi vstal, bi razbil >partijo<. Tega pa iz solidarnosti pač ni mogel narediti. Tudi če je bila doma potem huda ura,« se široko nasmeje Franc.
Huda Jama več kot sinonim za zločin
Andrej Mavri sicer ni delal v jami, a je kljub temu damo-klejev meč nad rudarskimi življenji kot otrok čutil iz dneva v dan. »Z bratom sva bila stara šest mesecev in poltretje leto, ko se je oče ponesrečil v rudniku. Padel je 40 metrov globoko v jašek in po čudežu preživel. Več tednov je bil v komi,« pripoveduje o težkih časih, ki jih je preživljala njegova mama. »Solidarne smo bile tudi družine med seboj. Pomagali smo si po svojih močeh in ko je prišla novica o nesreči, smo skupaj trepetali v rudniški umivalnici, čigavega očeta oziroma moža bodo prinesli iz jame. Ko se je ponesrečil sošolčev oče, se mi je zdelo, kot da bi umrl moj.« V Laškem narava dela ni zahtevala množičnih žrtev, a vedno, ko se je zgodilo, je bilo hudo za vse.
Mavri in Vrbovšek sta dva izmed tistih, ki se trudijo, da take in podobne zgodbe laških rudarjev ne bi šle v pozabo. A verjetno bo treba še več časa, da bodo Slovenci ob omembi Hude Jame pomislili še na kaj drugega kot na grozote v Barbarinem rovu. Za tamkajšnje rudarje je vse skupaj težko breme. »Za >knape< je bil rudnik svetinja. Že to, da se je to tam dogajalo, je bilo dovolj grozno. Da se jih zdaj tako ali drugače povezuje s tem imenom kot sinonimom za zločin, je pa še huje. Rudnik Brezno-Huda Jama je v dvesto letih dajal kruh in smisel življenja več kot pet tisoč ljudem ter njihovim družinam. To je spomin, ki ga želimo ohraniti.«
SAŠKA T. OCVIRK Foto: GrupA
Franc Vrbovšek pred rudarskimi vagoni na dvorišču brunarice Pri knapu. V svojem slogu so jo udarniško postavili upokojeni rudarji, ki so se takrat večinoma družili pod okriljem planinske sekcije Rečica laškega PD. V prihodnje bodo v naravi obnovili in uredili še nekaj muzejskih postavitev. Na tem območju je približno 20 rovov, ki bi jih radi povezali tudi s tematsko potjo.
Po natančnem pregledu kadrovskih evidenc je Andrej Mavri zbral imena tristo še živečih ljudi, ki so ali delali v rudniku ali bili z njim tesno povezani. V večini je ostala nostalgija po tistih lepih, čeprav tudi izjemno težkih časih. Pričevanja bo v avdio in video obliki zabeležil ter tako ohranil za zanamce. Materiala pa se bo brez dvoma nabralo tudi za zajetno knjigo.
Andrej Mavri je predsednik novoustanovljenega društva. »Želeli smo, da se ne bi dobivali samo ob pogrebih, ampak bi skupaj organizirali tudi kakšne bolj vesele dogodke. Predvsem bi ohranili to dediščino za mlajše rodove.«
■■■ odkrivamo turistične bisere naših občin

* - - NA POCITNICE Z RADIEM CELJE IN
Vsi, ki boste izpolnili in izrezali kupon ter ga poslali na naslov
Novi tednik & Radio Celje, Prešernova 19, 3000 Celje,
s pripisom za počitnice z Relaxom,
boste v bobnu za
žreb treh darilnih bonov v vrednosti 50 evrov.
Izkoristili jih boste lahko ob rezervaciji sobe za 2 osebi na skupnih počitnicah Radia Celje in turistične agencije Relax.
Odkrivamo turistične bisere
KUPON za popust
Ime in priimek:
Naslov:
Telefonska številka: E-mail:
Žrebanje bo 3. avgusta, nagrajence pa bomo o nagradi obvestili po pošti!
NOVI TEDNIK
RADIO, Ki GA BERETE
21
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
SOBOTA, 28. julij
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Lestvica - 20 vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Ptuj)
NEDELJA, 29. julij
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom - Ivan Medved, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, 24.00 SNOP (Radio Ptuj)
PONEDELJEK, 30. julij
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Predstavitev skladb za domačo in tujo pesem tedna, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Z gibanjem do boljšega počutja, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Izbiramo skladbi tedna, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Znanci pred mikrofonom, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov s Tonetom Vrablom, 24.00 SNOP (Radio Univox)
TOREK, 31. julij
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Zadnji rok z Boštjanom Dermolom, 24.00 SNOP (Radio Univox)
SREDA, 1. avgust
Jutranja nostalgija na Radiu Celje, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.10 Nagradna igra, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Saute surmadi z Boštjanom Lebnom, 24.00 SNOP (Radio Univox)
ČETRTEK, 2. avgust
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Celje)
PETEK, 3. avgust
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne (do 19.15), 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, 24.00 SNOP (Radio Celje)
www.radiocelje.com
PREDSTAVLJAMO NOVINARJE RADIA CELJE
Mala raziskovalka s »čRne« na Koroškem
Če Ivano Stamejčič vprašate, o čem je sanjala kot otrok, odgovori kratko in jedrnato: »O tisoč in eni stvari.« V vsakem primeru pa otroštva v vasici Primož pri Šentjurju ne bi zamenjala za nič na svetu. Minevalo ji je med preganjanjem veveric po okoliških gozdovih, »nabijanjem« nogometa s sosedovimi fanti in z vtiskovanjem kolesarskih črt v sveže položen asfalt. Nam je zdaj čisto jasno, po kom ima ena od njenih hčera taborniško žilico in čut za orientacijo. Ko je petletna Ivana zatavala do sosednjih Dramelj, je znala vozniku čisto natančno razložiti, čigava je, da jo je s traktorjem lahko spet domov dostavil.
Kljub temu, da je za knjižnega molja, kakršen je sčasoma postala, v šentjurski knjižnici kmalu zmanjkalo knjig, se je zlata vegovka odločila, da se bo zapisala matematiki. Zaradi smole s stanovanjem pa ni bilo nič z matematično bežigrajsko gimnazijo v Ljubljani. Pred natančno 30 leti je tako prišla v našo medij sko hišo na počitniško prakso in ostala do danes. Učiteljica slovenščine s I. gimnazije je v zadnjem letniku vila roke nad njenim publicističnim pomanjkanjem pridevnikov v šolskih spisih, Ivani pa se je zdelo veliko bolj pomembno, da postavi prava vprašanja in dobi nanje razumljive odgovore. Še preden se je dobro zavedla, je bila »pečena«, kot se reče.
In pri tem je njena ne ravno popolna izgovorjava črke r sploh ni ovirala. Ko so jo zaradi tega še zbadali vrstniki, se je gladko domislila, da je pred šolo živela pri stricu v »ČRni« na Koroškem. Z govorno posebnostjo vred so jo posvojili tudi poslušalci, ki jim je bilo s šefi vred čisto jasno, da je vsebina bolj pomembna od oblike. Se pa še danes smeji nepremišljenemu vprašanju,
Ivana Stamejčič
ko je enkrat mimogrede navrgla v eter, če njen r koga hudo moti. Telefoni so skoraj pregoreli, poslušalci so se pa še nekaj dni potem čutili poklicane, da ji v dobrem ali slabem povedo svoje mnenje. Sicer pa je odziv bralca in poslušalca tako ali tako tisto, kar ji najbolj polepša delovni dan.
Ob prostih dneh zna ceniti majhne stvari, kot je na primer jutranje zbujanje brez budilke. In če bi se dan naprej odvijal po njenem okusu, bi gotovo počela kaj v zvezi notranjim oblikovanjem ali vrtnarjenjem. Doslej ji je občutek za lepo in uporabno prišel prav predvsem pri urejanju stanovanja. Resda je mizar včasih malo pisano gledal, mož Brane pa na glas upal še na kakega zunanjega naročnika izven družinskega proračuna, a na koncu je rezultat običajno vsem zaprl usta. Pri vrtnarjenju se, kot pravi, še ne počuti čisto suvereno in se
uči na lastnih napakah, je pa resda ljubezen do tega še bolj sveža, saj je prisotna zadnjih nekaj let. »V vsakem primeru bi bila moja pokojna mama zelo ponosna name. Da bi mi privzgojila kaj tovrstnega gospodinjskega interesa, je namreč nehala upati tam nekje ob koncu osnovne šole.« Ivana je namreč z vrta namesto peteršilja prinesla korenje. Zdaj pa je poletje čas rukole, solate in druge domače zelenjave. Zima je čisto druga pesem. Glede na to, da je večinoma prav nedopustno mrzlo, bi jo Ivana v kakšni zelo idealni različici svojega življenja rade volje preskočila v toplih krajih na drugem koncu sveta. A roko na srce je življenje tudi zdaj tako lepo, da ne bi prav dosti spreminjala. Tistemu, ki bi dnevu dodal kakšno prosto uro, pa bi podelila Nobelovo nagrado.
StO
Foto: SHERPA
O laški godbi z Ivanom Medvedom
23. marec 2009 je bil za majhen kraj Vrh nad Laškim poseben dan, kajti takrat je imela prvo vajo Vaška godba. Skupaj so stopili predsednik krajevne skupnosti Stanko Selič, župnik Iztok Hanžič in kapelnik Ivan Medved. Slednji je izkušnje dolga leta nabiral pri Laški pihalni godbi ter tako postal del 150-letne tradicije. V Vaško godbo so se vključili tako nekdanji glasbeniki kot mladi iz glasbenih šol. Sledili so prvi nastopi ob krajevnih in cerkvenih praznikih ter prva gostovanja. Njihovo sodelovanje v televizijski oddaji pa jih je dokončno izstrelilo na sceno. Kaj je botrovalo njihovemu tako hitremu nastanku, kako delujejo danes, kaj jih poleg glasbe še združuje in še mnogo več, nam bo v oddaji Znanci pred mikrofonom zaupal kapelnik Ivan Medved, človek vedrega obraza in toplega srca. Ne zamudite pogovora v nedeljo ob 10.10.
20 VROČIH RADIA CELJE
TUJA LESTVICA
1.	WHEN SHE WAS MINE -LAWSON	(6)
2.	HUSH LITTLE BABY - WRETCH
32 FEAT ED SHEERAN (4)
3.	DISCONNECTED - KEANE (5)
4.	TIMEBOMB - KYLIE MINOGUE (3)
5.	WHENEVER - BLACK EYED
PEAS	(5)
6.	BLACK HEART - STOOSHE (3)
7.	50 WAYS TO SAY
GOODBYE - TRAIN	(1)
8.	BLOW ME (ONE LAST KISS) -
P! NK	(2)
9.	GET IT STARTED - PITBULL FEAT. SHAKIRA	(2)
10.	CLOSER - MANDY CAPRISTO (1)
DOMAČA LESTVICA
1.	TAKO LEPO MI JE -
MAJA KEUC	(6)
2.	VEČ OD LAJFA' - ZLATKO (7)
3.	NAJ SIJE V OČEH - MUFF	(5)
4.	KAM BALONI IZGINJAJO
- UGLAŠENA RIBA	(3)
5.	ZA STARE ČASE - NUŠA DERENDA	(2)
6.	NI MOJ SVET - JERICA HABER (1)
7.	A BI? TI BI! - LEA SIRK	(2)
8.	NUALA- AVVEN FEAT. EVELYN (3)
9.	SMISEL - ANJA BAŠ	(4)
10.	MED SPOMINI PIRANA -MATJAŽ JELEN	(1)
PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO
FIGHT FOR YOU - JASON DERULO SHE'S SO MEAN - MATCHBOX TWENTY
PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO
DAN PRILOŽNOSTI - KATJA KOREN FEAT. DOŠA PINGVIN - DRUŠTVO MRTVIH PESNIKOV
Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri. Za svoje najljubše skladbe lahko glasujete na spletni strani www.radiocelje.com.
VRTILJAK POLK IN VALČKOV 2011
CELJSKIH 5 PLUS
1.	OSAMELE DOMAČIJE -
VITEZI CELJSKI	(6)
2.	NIKOLI VEČ - VESELE ŠTAJERKE	(2)
3.	SESTRA NEVESTA - MLADIKA (3)
4.	ZDAJ ALI NIKOLI - FANTJE IZPOD LISCE	(1)
5.	POD MOJIM OKNOM -
VESELI SVATJE	(4)
PREDLOG ZA LESTVICO TISTA JESEN - ANS. SIMONA GAJŠKA
SLOVENSKIH 5 PLUS
1.	SREČA - ANS. TONETA RUSA (6)
2.	POLKA JE ZAKON - BISERI (3)
3.	SRCE ME VODI - POPOTNIKI (4)
4.	KO ZVEZDA SE UTRNE -PRLEŠKI KVINTET	(1)
5.	SRAMEŽLJIVEC - POVRATNIKI (2)
PREDLOG ZA LESTVICO
TRUBADURJI - TRUBADURJI
Lestvico Celjskih 5 lahko poslušate vsak ponedeljek ob 22.15, lestvico Slovenskih 5 pa ob 23.15. Za svoje najljubše skladbe lahko glasujete na spletni strani www.radiocelje.com.
22
INFORMACIJE
NOVI TEDNIK
Dam je ponavadi oasa miru, kjer se počutimo varno. A lui j Ili tro se In Ii ko zgodi, da se nam kakSna reč pokvari, in takrat se počutimo nemočno, saj ni1 znamo rešiti težav oziroma nismo usposobljen: za to. Takrat mrzlično začnemo razmišljali, kje bi dobili nekoga, ki nam bi zna! strokovna priskočiti na pomoč.
Podobno se nam dogaja, ko se odločamo za nakup izdelkov oziroma stori lev, ali takrat, ko začnemo obnavljati, urejali okolico. Pri tem pogostokrat ne vemo, kje naj iščemo po meč. pri čemer Želimo za svoj denar dobiti čim več in čim bolj kakovostno.
Zavedamo se, da so takšne Informacije dobrodošle, zato vam i i h ponujamo iz prve roke s pomočjo naših strani Vsi naši mojstri.
Trenutno so na teh straneh oglasi ponudnikov storitev in po Odzivih sodeč, ste bralci hvaležni zanje. Hkrati bomo veseli, če boste lud i ostali ponudniki storitev, ki še niste biJi predstavi jeni, pripomogli k še boljši obveščenosti in predstavili svojo ponudbo na naših straneh* pri čemer vam bomo pomagati. Vse, kar morate storiti, je,da pokličete031 692-S60. in sestavili vam bomo ponudbo, s pomočjo katere boste postali še bolj prepoznavni v svoji in naši okolici.

		
don	n o f	n a t
DOMO FINAL
Ivan ROBAC Eft s,p, Ul. Bratov Jantarjev 11 a 3212 Vojnik
GSM: 041 756MB
telefon/fs*; 03 >8l 21 72 e-poîta: dom ofi-n a IfSl-1 .si
Za Vas in Va4 dom vrilmo:
-tesdritvû ■ kiavitva
-	stavbno kleparsTvo -montažo Velux oken
-	Izdelava nadsiteikov
-	izdelava ravnih In zelenih streh
Pooblaščeni krovec u kritine:
GERAftD, CREATON.TONDACH. BRAMAC, UN DA B, MGSEKRA, TEGOLA. S-METAL, ES AL,..
' PREKRIVANJE VSEH VRST KRITIN
■	STAVBNO KLEPARSTVO
■	TESARSTVO
• IZOLATORSTVO BREZPLAČEN OGLED IN SVETOVANJE
BRONI SLAV CANŽEK d.o.o.
Pelovjt 19, 3220 Store tel.: 03/577- JI-11 fwn01/7a 1 -00-49 mobitel: 04 V639S371 ■ K ROYS TUD. KLEPARST vo e-poito: b!ormlovxanzelt@t- Lsi
ijp ^«é
KRÖVS TWO. KLEPARSTVO
INSTALACIJE IN ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU Branko Vrečar s.p. Gsm: 041 452 £89
' vBJriïWfi(e «jievilnih listmwx ((nlrjfno Dijrdvjnjf. tiiino tjifvnii]^ »minind. unili ;i t I j.i, siifii ■ i^ kupa!'1'«, inmjavj ndijitorjfï nmrcawnfi'm Slitia lîa,32Ï4 Dobje pnPlanirl,E-roalh vrecaibrarko#gmall.cQin
SALON KERAMIKE V CEUU
mm w.to pn><9 retistsi
-	Veliku nbim
KOPALNIŠKE In ZUNANJE KERAMIKE IZ ZALOGE
-	Snnllqr™ ARMATURE • KOPALNIŠKO poHtilvo
Kidričeva cesta G. Celje
Tel : 03 491 22 M. 041 659 547
Pridobivamt) kamnite agregate TAMPON 1 DRENAŽA KAMEN 1 GROBI NASIPI	JIMMY KAMNOLOM H RASTJE
(ista Ra Brdo 5,3250 Šentjur gsm: 031100 550 email: [eja,sfcolwme@5iol.flf!	
INSTALACIJE JEKL
ogrevanje in vodovod, alternativni viri ogrevanja, toplotne črpalke, talna ogrevanja
Za dabrova 34/a 3211 Skolja vas
GSM: 031-329-702, E-mail: briskJnstaladje@gmail.com
V2BRŽEVALHA □ E LA.AĐAPTACIJ E KOPALNIC MARJAN PEK0£AKSJ>,Sr0P£E21,mi GROBELH0
GSM: 041/577-33 6,
MAIL: nt>rjan.f«koijkii!ipiulL(öri
Kei?mi(flfsliaiiHa,imkrvĐ(ina Instalägja,menja™ radii tuj ev, manjša zidarska tteHa.driiro m vsa^jdmvalniiieli, 1er adaptacij« kopalnitlzdelavdnjemtosikov, bodar, bruSenje nido stenske obrab, ijrtdara Idlrnsp g rri jj v starejuh bjnl nkah m talnih ludi s lianalelo,
OtlOOPDAviMOITPOigOvM.HiniO Hit PO «ONKUKIH^IK^IHAHI » PftlMIKKAMo: p (
NOVI TEDNIK
INFORMACIJE
23
I I I lili lili
Ohladimo si prostore
V vročih poletnih dneh se lahko zgodi, da se naše stanovanje precej segreje. Eden izmed najhitrejših in najcenejših načinov je, da s pomočjo senčil zasenčimo okna, katera so v veliki večini dneva izpostavljena soncu. 5 tem se bomo izognili močnemu segrevanju naših prostorov, vendar bo naše stanovanje še vedno bolj ali manj toplo oziroma vroče. V veliko pomoč nam je lahko tudi to, da imamo na sončni strani hiše posajeno večje listnato drevo, trto ali kaj podobnega, kar bi nam delalo senco. Vendar je še vedno najučinkovitejša rešitev ta, da si pomagamo s klimatsko napravo.
Prenosne klime
Klimatske naprave uravnavajo nivo temperature zraka v prostoru, največkrat pa zrak ohlajajo in ga sušijo. Poznamo klimatske naprave, ki imajo različne naloge oziroma funkcije in sicer: klimatske naprave, ki zrak samo hladijo, naprave, ki poleg hlajenja zraku odvzemajo še odvečno vlago, klimatske naprave, ki nam pomagajo tako v poletnem času kot tudi v zimskem, kar pomeni, da zrak hladijo ter mu odvzemajo vlago, ali pa zrak segrevajo.
Velikost klimatske naprave pa mora biti ustrezna prostoru, v katerem bo ta nameščena oziroma ga bo ohlajevala. To pomeni, da moramo ob na kupu upoštevati kar nekaj dejavnikov, in sicer: površino oken v prostoru, velikost prostora, povprečno število oseb, ki se zadržujejo v prostoru, dodatne vire toplote.
Prenosna klima je namenjena hlajenju prostorov, kar pomeni, da bo bivanje v teh prostorih veliko bolj prijetno. Prenosna klima ima zelo dobro lastnost, in sicer, da jo lahko prenašamo. To nam pove že ime samo. Postavimo jo lahko kamor koli želimo, važno je le, da imamo v bližini vir električne energije. Prenosna klima torej sodi med klimatske naprave, s pomočjo katerih si v bivalnih prostorih uravnavamo temperaturo zraka, Vendar ima prenosna klima tudi slabe lastnosti- Klimatske naprave so opremljene s kompresorjem, ta pa je zeJo glasen. V primeru, da imamo prenosno klimo v prostoru, kjer se zadržujemo, bomo ves čas poslušali zvok kompresorja ter ostalih delov prenosne klime. Vendar pa je to še kar sprejemljivo, glede na to, da nam bo v nasprotnem primeru zelo vroče. Prenosna klima lahko hladi tudi prostor v avtoprikolid.
-T
Ventilatorji
V primeru, da nam klimatske naprave niso dostopne, si lahko pomagamo tudi z ventilatorji- Ventilatorji nam zrak v prostoru mešajo, kar pripomore k hlajenju le-tega. Ventilatorji so; enostavni za uporabo, cenovno zelo ugodni, lahki za transport, tihi...
Ventilatorji sodijo torej med naprave, s pomočjo katerih hladimo zrak. Poznamo več različnih ventilatorjev, največkrat pa se razlikujejo glede na moč, velikost ter proizvajalca.
ko mestih oziroma nam to storitev ponuja že veliko različnih proizvajalcev. Celoten servis vključuje: pregled hladilnega sistema, čiščenje klimatske naprave, menjava plina, menjava olja v hladilnem sistemu,
S pomočjo rednega servisa ter polnjenja klimatske naprave ji bomo omogočili normalno delovanje ter tudi daljši življenjsko dobo. Klimatske naprave imajo dolgo življenjsko dobo samo v primeru, ko jih redno servisiramo in vzdržujemo.
Vzdrževanje oziroma polnjenje klime
Če smo se odloČili za nakup klimatske naprave, moramo le-to tudi redno vzdrževati. Potrebni so redni pregledi naprave, menjava filtrov ter polnjenje naprave. Polnjenje pomeni, da se v klimatsko napravo ponovno napolni plin, s pomočjo katerega naprava deluje ter hladi zrak. Polnjenje je mogoče na veli-
3 I
PRAŠNO BANAN JE
vseh mm\a
M . K	HITAO, KV All 7ETHD IN US0DN0I
sfiSKlfr Äf SÄÄ
gsm:Ml 741	potmc alitm i umitima naMnl pciilasttni
e-mail: mafliiukoïittfsslol.iwt	birvwir inillHtlffljste,	anti-grjfHl.
spiet: tap://WWW,5tn>ji?pUltika.li ipito-msMiip 4. Mail»« iidiHäw dnevu
H»» M®«
[□M
IZVEDBA VODOVODNIH IN CEKIUIHIH NAPELJAV 118 SANACIJA KOMiNK
OTTILIE / : murin Im Prozmska vas 34/d, itaia. gsm: 041 S32 907

ELEKTRO STORITVE
BotTsKROFUČ s.p.
Vrhe 15,3221 Teharje
Tel.: 041 370 240
e-ma il: krofi tc.bori s@gma i kom splet: www.elektrokroflic.si
ËMéiiêl

Tel.: 03/572 80 20; Fax: 03/714 81 45 E-mail: info@aspara.si; Internet: www.aspara.si
ura SERVIS In OPTIKA 3D
tfULčl
<pTlKf\
MARJAN TERŽAN :>
Mariborska.
p.p. 1013, 3102 CEUE Tal.: 03*491-38-00, Fa*: 03/491 -38-01
03/749 17 10
MULEJ DEJAN s,p. Ul. Točke Čečeve 17 3230 ŠENTJUR m ul ej ,d ej aoSïsiol, net
ctiuiw tnumu
V OPTIKI TI RUN VAU NUDIMO;
■	anrtKOWLFHEfllfDVUHiiAOei^m
■	KYÄLrTETNA STEKLA IN OKVIRJE ŽA KûnaiSUSlttûfijfcJl
■	STflOttQVUI PHEOLEDiÄ KONTAKTNE lEČE
■	KVALITETNE «ÛHTAKIME LECE
■	ÜSTI.JI ÎA KONTAKTNE UEtE
. uistïn OflKiHNi prosron ja stbanke oftiw ■
DElOUMi CAS: delavniki od S.o(mü.qo. soboia od a.oo-i z,trn

Prihaja poletje! PRIPRAVITE VOZILO ZA POLETNE D Ml ■ NAJVEÏJA IZBIRA PRIUAÎNIKÛVIN KOVČKOV THÜLE
PREVZEMI IN ODVOZ IZRABLJENIH VOZIL —-^
" SERVIS VSEH ZNAMK VOZI L__=KUP0Ni =
NA VSE STORITVE 10% popust ZA VSE UPOKOJENCE
KlA MOTORS avtCDhlSa škorjanec
ThtPammlnSurjirhw'	1
Mariborska 115, Cftlje. ÙHA26 M A4.031 60» A16
CVETLIČARNA IN DARILNI BUTTK
Nataša Hribernik i.p.
. Bl|_______
Ka lobj e-Sentj u r-Cefje
Kontakt: 031-363-£06 in 031-302-666 Spletna stran: www.cvetlicarna-nataia.com
NOVO!!
SMLjSki SERVK FLIkCA
Td- m m
- FftODAjA wnjuük izdsikw ■ fvnxro-â-Ui ïivarijt in fopnwiUr wnjirtii\jaken
EÂ1
102?
HJTRO in vQOMa rtjrsMcr tUtOU Oin ïfR.jENjE
KRAJŠANJE HLAČ
od5 EUH đilje; J+1ÜRAT1S

ULiujiJu.sanlEs-pDhistuG si
POHIŠTVO
Fc-slaualnica Celje Mariborska 60,3000 Celje
Iti 03 705 0 IGO
Zt/mmvo T/UNSEK
Ronwiw fofnšek - AwÀv
Obrni bf ir. 300ùCtHr OJ 54* If fi {MS**
THE

.SHOPj
INTEGRA KUZMIN k.d, Pong rac 76d, Griže
PE SfKÈSHOP; Rimska cesta 78, 3311 Sempater, Slovenija (ei: +386 3 700 1120 fax: +386 3 700 1121 e-mail: bikeshop@siol.net
V naslednji številki boste lahko prebrali več o Mizarstvu za individualno opremo našega doma.
24
INFORMACIJE
NOVI TEDNIK
KRALJESTVO DOBREGA OKUSA
ČOKOLADNI UŽITKI
Temna razvada, ki jo pogosto krivijo za kakšen kilogram preveč, je bila naša zvezda tokratne kuharske oddaje. Če s čokolado pretiravamo, bodo pač posledice vidne, a to se lahko zgodi tudi ob pretiravanju s katero drugo hrano. Čokoladapomirja, koristi spominu, nas napolni z energijo in še bi kaj našli za njene zagovornike. Temna, z večjim odstotkom kakava, je še boljša izbira, a nam tudi hitreje ustavi željo po dodatnem koščku. Za recepte čokoladnih pregreh smo pobrskali med mnogimi, ki jih je v maju prinesla Urša Drugovič in z veseljem dovolila, da jih delimo z vami. Čokoholiki, kot lahko rečemo vsem zaljubljenim in odvisnim od čokolade, bodo lahko uživali v vsakem grižljaju. Sladek dober tek!
ČOKOLADNI SUFLE
Sestavine (za 2 osebi): 2 jajci, 25 g sladkorja v prahu, 20 g moke, 80 g temne čokolade (70%), 70 g masla
Priprava:
Pečico vklopimo na 180°C. Na kuhalnik postavimo nekoliko večji lonec, v katerega nalijemo približno 2 dl vode. Nanj postavimo manjšo posodo, v katero nalomimo čokolado in narežemo maslo. Pustimo na zmernem ognju, da se čokolada in maslo stopita. Ko je to stopljeno, dobro premešamo, da dobimo gladko zmes, in pustimo, da se nekoliko ohladi. V skledi z mešalnikom penasto umešamo jajci in sladkor v prahu. Dodamo moko, ki jo z metlico počasi umešamo v zmes. Na koncu primešamo še ohlajeno čokolado. Modelčke, v katerih bomo pekli sufle, dobro namažemo z maslom in posujemo s kakavom v prahu. Vanje vlijemo maso do približno pol centimetra pod robom modelčka. Sufle pečemo 8 do 15 minut (čas peke je odvisen od pečice in modelčkov). Pravilno pečen sufle je v notranjosti še tekoč. Pečen sufle še vroč zvrnemo na krožnik in zraven po želji ponudimo kepico vanilijevega ali kakšnega sadnega sladoleda.
ČOKOLADNA PENA
Sestavine:
200 g grenke čokolade, 5 žlic vode, 5 jajc, 1 vanilijev sladkor, 250 ml sladke smetane
Priprava:
Čokolado z vodo stopimo nad paro (kot pri sufleju). Ločimo beljake in rumenjake. Rumenjake penasto stepemo z vanilijevim sladkorjem in zmešamo z ohlajeno čokolado. Stepemo sladko smetano in jo vmešamo v čokoladno peno. Beljake stepemo v trd sneg in ga primešamo čokoladni peni. Sladico vsaj za 2 uri postavimo v hladilnik. Lahko jo serviramo v kozarcu ali na krožniku s pomarančno omako.
KRALJESTVO DOBREGA POČUTJA
Koren mace
Maca je rastlina iz Andov, ena redkih, ki so se na nadmorski višini več kot 4400 m uspele prilagoditi težkim razmeram. Perujski Indijanci jo že stoletja cenijo zaradi njenega podzemnega koreninskega dela, ki upravičeno nosi ime čudežna korenina, vendar pa je bila do nedavnega za preostali svet večinoma skrita in neprepoznavna.
Maca velja za adaptogeno rastlino - adaptogen je snov, ki ima v našem telesu pomembno vlogo pri povečevanju odpornosti, dovajanju energije, krepitvi imunskega sistema in preprečevanju stresa. Tesno vpliva na hormonski sistem, ta pa posredno vpliva na praktično vse ostalo: me-tabolizem, energijsko stanje organizma, rast, spolno moč in splošno počutje. Najbolje pa je, da maca sama ne vsebuje hormonov, ampak v sebi le skriva snovi, ki v telesu na popolnoma naraven način uravnavajo izločanje hormonov v primernih količinah.
Vitamini BI, B2, B12 in C zagotavljajo pravilno delovanje srca, presnavljanje ogljikovih hidratov v energijo, rast celic in zadostno proizvodnjo rdečih krvničk. V maci najdemo tudi štiri vrste alkaloidov, ki so posredno preko hor-monalnega sistema zadolženi za pravilno izrabo kalcija in fosforja v krvi.
skavo so ugotovili tudi prisotnost glukozinolata, ki dokazano povečuje plodnost. Koren mace vsebuje tudi veliko vlaknin, ki pospešujejo prebavo in prispevajo k izločanju odpadnih in strupenih snovi iz telesa. Omenimo še množico mineralov, ki jih rastlina črpa iz še neokrnjenih tal andskih gora. Kalcij, ki ga v maci najdemo v veliko večjih koncentracijah kot v kravjem mleku, ugodno vpliva na delovanje živčnega in krvožilnega sistema, krepi kosti in zobovje, ter povečuje vitalnost srca. Natrij in kalij uravnavata krvni pritisk, baker igra pomembno vlogo pri tvorbi hemoglobina. Zaradi vsebnosti železa maca pomaga pri odpravljanju slabokrvnosti, za telo nepogrešljivi pa so še fosfor, cink, mangan, magnezij in bizmut.
Napovednik:
V naslednji številki boste lahko prebrali več o KOKOSOVEM OLJU
AKCIJA MESECA JULIJA
masaža hrbta z aromatičnimi olji (20 min) - samo 13 EUR.
s
DEŽELA SPROSTITVE
Viktor Cepelniks.p.
Kontakt: 040-385-017 TERM KAENC spletna stran: wuuw.terrakrenc.si NUDIMO:
tradicionalni dnevi grške kuhinje
Stopče 31,3231 Grobelno,Tel.: 03/ 746 66 40, E-mail: gostilna@ahac.si I
^oPRI^
AHACU
FRIZERSTVO^ A"J* klopčič, s.p.
Dobrova 16,3000 CELJE
•ŽENSKO, MOŠKO IN OTROŠKO STRIŽENJE
• PODALJEŠEVANJE LAS
•SVEČANE PRIČESKE
GSM 031/371 499
\v
www.kitajskamedicina.si
TRADICIONALNA •7 KITAJSKA MEDICINA
Maribor,Zelena ulica 17,040 417-463 Celje, Mariborska 122,040 720-189
Ljubljana, Celovška 143,040 837-853 Koper, Vojkovo nabrežje, 040 206-744
MASAŽE, DEPILACIJE, ULTRAZVOČNE TERAPIJE, WELLNESS SOBE
(stmjna limtna drenaža)
KflVITflCI JA (odprava celulita in oblikovanje telesa).
NOVOSTI:
S KUPONOM DO 10% POPUSTA.
BI0NA
!<OlMtt|«i
Jelena Založnik, s.p.
CELEIAPARK, Aškerčeva 14,3000 Celje tel.: 03 5 483 483 • gsm: 041 31 31 33 e-mail: info@kozmetika-biona.com www.kozmetika-biona.com
Delovni čas:
08.00 -16.00 (torek, petek)
12.00 - 20.00 (ponedeljek, sreda, četrtek)
sobota po dogovoru
NOVI TEDNIK
MALI OGLASI / INFORMACIJE
25
MOTORNA
VOZILA
KOSILNICO bcs, 127 širina, acme motor, nizka kolesa, v zelo dobrem stanju, prodam. Telefon 041 289-252.2842
PRODAm
KUPim
MOPED Tomos A 6, grad, letnik 2004, registriran celo leto, s ščitnikom za noge, prodam za 420 EUR. Telefon 041 983-800.
S 162
KUPim
TRAKTOR, lahko je Zetor, Ferguson, Ursus, Univerzal ali podobno, kupim. Telefon 051 639-777:	p
POSEST
OSEBNO vozilo, v kakršnem koli stanju, kupim. Kupim motorna kolesa, gotovina, prepis in odvoz takoj. Telefon 031 783-047.	2645
GOTOVINSKI odkup vseh vrst vozil od letnika 1998 dalje. Lahko poškodovana ali v okvari. Prepis na moje stroške. Telefon 041 795-652. 2815
STROJI
PRoDAm
PRoDAm
PAJEK Sip spider 230, z gibljivimi kolesi, prodam. Telefon 031 495-529. 2812

IZPLAČILO TAKOJ! 03/4900336
Žnider's Celje, Gosposka ul. 7
Žnidar's d. 0.0., Ul. Vita Kraighaija 5, Maribor
NADSTANDARDNO hišo, v naselju Hruše-vec, v Šentjurju, leto izgradnje 2003, 250 m2 bivalne površine, velikost parcele 905 m2, neposredna bližina šole in vrtca, prodam. Telefon 040 577-990.	2657
NA mirni lokaciji v Celju prodam dvostano-vanjsko hišo, od avtoceste je oddaljena 2 minuti, do mesta 5 minut. Vseljiva takoj. Telefon 041 715-039 V ŠTORAH prodam ali oddam hišo. Telefon 041 697-247.	2828
GRADBENO parcelo, lokacija Laško, Strmca, 1000 m2, priključki do parcele, prodam. Telefon 041 427-618. 2845 CELJE, nad mestnim parkom, 2 km iz mestnega središča, prodam komunalno opremljeno gradbeno parcelo. Telefon 031 774-813.	2851
ODKUP
zlata-srebra
GOTOVINA TAKOJ!!! ZLATARNA ADAMAS
Trg celjskih knezov 4, 3000 Celje
03/5442-180
Mitja Udovč, s.p., Celje
KWW
aslrologinja jasnovidnost
mmm
îastrologinjai
0906430
RADEČE, Svibno, prodamo stanovanjsko hišo 183 m2 (stavbišče), marof 338 m2 (stavbišče), kozolec s kletjo 70 m2, drvarnico 30 m2, leto gradnje hiše 1942, delno obnovljena 1970, gozd 29431 m2, travniki in njive 29385 m2, za 53.000,00 EUR. Informacije na telefon: 041 708 198	r
DOBRNA. Klanc, kmetijo na naslovu Klanc 16, stanovanjska hiša bivanjske površine 150 m2, z gospodarskima poslopjema 50 m2 in 23 m2 uporabne površine, 873 m2 dvorišča, ter kmetijska zemljišča: 1.647 m2 pašnika, 26.464 m2 gozda, urejen makadamski pristop, priključki: elektrika, voda, telefon, prodam za 54.000,00 EUR. Informacije na telefon 041 708 198	r
CELJE. Šentjungert, prodava več zazidljivih parcel za zidanice, z delno urejeno projektno dokumentacijo, po ceni od 28.000,00 do 35.000,00 EUR. Informacije na telefon 041 708 198 r FRANKOLOVO, Črešnjice, prodamo objekt (bivša osnovna šola), možna gospodarska dejavnost ali rekonstrukcija objekta za stanovanja, 330 m2, dvorišče 388 m2, zgrajen 1902, prizidek 1968, za 85.000 EUR. Informacije na telefon 041 708-198.	r
VOJNIK, center, prodava stavbno zemljišče v Vojniku z »lesenim objektom« z nadstreškom, primerno za gradnjo stanovanjskega ali storitvenega objekta, urejena okolica in pristop z lokalne ceste. Njiva 178 m2, travnik 331 m2, vpisano v zemljiško knjigo. Cena 47.000 EUR. Informacije na telefon 041 708 198	r
Do36meiee«inannnriOD,pokoiniie S
PE CELJE, IH. XIV. dhrixqa 14, S 03/4257000	Ï
02/2341000
• 18,02/521-3000
:IiJ.'M L'I J liki
Slovanska 27,1000 IjiMjani
VODULE, stavbno zemljišče na parceli 582/2 k.o. Vodule, travnik v izmeri 972 m2, v bližini Vodul, cca 4 km od avtocestnega priključka Dramlje, v neposredni bližini parcele so priključki (elektrika, voda), do parcele vodi asfaltirana pot, prodava za 34.000 EUR. Informacije na telefon 041 708 198 r
Ali iščete ugodni kredit?
Gotovinski in hipotekarni do 20 let, krediti na osnovi vašega vozila na položnice, ter ugodni le-asingi za nakup vozil. Posredujemo tudi za več dajalcev kreditov. NUMERO UNO, Robert Kukovec, s.p., Mlinska 22, 2000 Maribor,
02/252-48-26, 041/750-560
Finančni lizing
ATKA
»kaj prihranite!
Atka Prima d.o.o.
Stanetova ulica 5, Celje Tel.: 03 49018 05
Bližnjica/do dobrega avtomobila*
CELJE - Trnovlje, Ljubečna, prodam novejšo stanovanjsko hišo (št. stavbe 679), cca 160 m2 stanovanjskih površin in večnamenski objekt (št. stavbe 680), na parcelah 1641/0, 1343/0, 1655/0 k.o. Trnovlje, skupaj stavbnega in kmetijskega zemljišča 3707 m2. Parceli sta ograjeni, pristop je iz glavne ceste Tr-novlje - Ljubečna. Stanovanjska hiša je v celoti obnovljena leta 2004 in ima vse priključke. Večnamenski objekt je bil grajen leta 1950, tudi delno obnovljen leta 2004, 67 m2 površin + nadstrešnica. Cena 350.000 EUR. Informacije na telefon 041 708 198 r
ODDAM
STANOVANJE
PRODAM
ODDAM
Mediafin pro d.o.o. Dunajska 21, Ljubljana
Celje: 031508 326
delovni čas: vsak dan non-stop NOVOI UGODNEJŠI POGOJI
-	možnost izbire višine obroka
-	možnost odloga odplačevanja

POSLOVNI prostor, cvetličarno, 26. m2, v centru Celja, Razlagova ulica 1, oddam v najem. Telefon (03) 4908-910, kličite od 9.h do 16.h.
PRODAm
2804
2,5 SOBNO stanovanje v centru Celje, v celoti opremljeno, prodam. Telefon 041 676-809.	2788
CELJE, Cesta na Dobrovo, 2,5 sobno stanovanje na Cesti na Dobrovo 21 v Celju, v pritličju pet stanovanjske stavbe, 75,80 m2, zgrajeno 1931, prenovljeno 1990, možnost takojšnjega bivanja, primerno za invalide in starejše osebe, priključki: voda, elektrika, telefon, ogrevanje na trdo gorivo (možnost plinskega ogrevanja), prodam za 54.500,00 EUR. Informacije na telefon 041 708 198	r
CELJE, Okrogarjeva, 2,5 sobno stanovanje, v IV. nadstropju večstanovanjske stavbe, 72,19 m2, prenovljeno 1990, etažno plinsko ogrevanje, klimatska naprava, priključki: elektrika, voda, telefon, kabelska TV, internet, prodam za 69.800,00 EUR. Informacije na telefon 041 708 198	r
ŠENTJUR, prodam dvosobno, delno opremljeno stanovanje z balkonom na Ulici Dušana Kvedra, v II. nadstropju večstanovanjske hiše, 50,45 m2, zgrajeno 1971, prenovljena okna 2009, stanovanje adaptirano 2012, elektrika, voda, telefon, centralno ogrevanje, kanalizacija, plin, kabelska TV, za 65.000,00 EUR. Informacije na telefon: 041 708 198	r
V PIRANU oddajam popolnoma opremljeno garsonjero za počitnikovanje, po ugodni ceni. Telefon 040 245-454.
2841
NESNICE, mlade ter bele piščance za dopitanje, prodamo. Nakup 10 nesnic - petelin brezplačno. Kmetija Winter, Lopata 55, Celje, telefon (03) 5471244, (03) 5472-070, 041 763-800, 031 461-798..	p
PRAŠIČE, od 30 do 170 kg, domača krma, možne polovice, očiščene odojke, možna dostava, ugodno prodamo. Telefon 031 311-476.	p
PRAŠIČE, težke od 30 do 150 kg, mesni tip, cena ugodna, možna dostava, prodam. Telefon 041 655-528. 2606 PRAŠIČE, stare 2,5 meseca, prodamo.
Telefon 5488-158.	2811
3 TELICE simentalke, stare 1, 2 in 3 mesece prodam ali menjam za brejo telico. Telefon 031 840-282. 2822 BIKCE simentalce in limuzin, od 230 do 270 kg, prodam. Telefon 070 866-657.
2831
TELICE simentalke, 160, 200, 400 kg, prodam ali menjam za bikce. Telefon 041 794-301.	2830
BIKCA simentalca, starega 3 mesece, prodam. Telefon 041 892-601. 2825 TELICI 250 in 350 kg prodam. Telefon 041 210-105.	2817
BIKCA in dve telički, simentalce, težke 170 kg, prodam. Telefon 031 383-839.
2836
BIKCA simentalca, težkega 150 do 160 kg, prodam. Cena 580 EUR. Telefon 031 616-154.	2836
BIKCA simentalca, težkega 270 kg, prodam. Vrbno pri Šentjurju, telefon 041 818-894.	2852
radiocelje
'fl^ 95.1 95.9 100.3 90.6 MHz
26
MALI OGLASI / INFORMACIJE
NOVI TEDNIK
Pride čas prelep, ki daje ... pa se ne zaveš takrat ... Pride čas preklet, ki iztrga, vzame, kar imaš brezmejno rad.
V SPOMIN
Minilo bo sedem let, kar smo se poslovili od tebe dragi
MARIN KOS
iz Trnovelj pri Celju (25. 1. 1985 - 29. 7. 2005)
Še vedno ne moremo verjeti, da smo te za zmeraj izgubili.
Vsak dan mislimo nate in te močno pogrešamo. Iskrena hvala vsem, ki obiskujete njegov grob, mu podarite cvetje in prižgete svečko v spomin.
Njegovi domači
DVE telici, simentalki, 300 in 400 kg, prodam. Telefon 031 709-823.2855 BREJO telico, brejo kravo in kravo s teletom ter teličke od 150 do 300 kg prodam ali menjam za kravo ali telico za zakol. Telefon 041 258-318. p TELETA mlada, limusin, prodam. Telefon 051 220-902.	2858
KUPIM
DEBELE krave in telice za zakol in suhe za dopitanje, plačilo takoj, kupim. Telefon 070 405-700.	Š 142
DEBELE in suhe krave in telice, plačilo takoj, kupim. Telefon 041 653-286.
Š 63
VSE vrste krav in telic za zakol kupim.
Plačilo takoj. Telefon 041 544-270. p TELICE in krave za zakol kupim. Telefon 031 832-520.	2640
BIKCE simentalce, mestni tip, do 200 kg in kravo ali telico staro do 5 let, za zakol, kupim. Telefon 041 653-165. Š 160 BIKE za nadaljnjo rejo, 300-600 kg, kupim. Telefon 041 522-720. 2834
ODDAM
LJUBITELJU malih živali oddamo v popolno samostojno vodenje mali živalski vrt, po svojih idejah in željah. Brezplačno. Gostišče Štorman, Šempeter, Telefon (03) 7038-300.	2848
KMJK'
PRODAM
DOMAČO slivovko in vinsko žganje prodam. Telefon 041 326-217, 031 363818.	Š 154 BELO vino mešanih sort, cena zelo ugodna, prodam. Telefon 031 768-175.
2714
SUH ječmen v vrečah prodam. Telefon 031 317-714.	2819
UGODNO prodam 2 toni pšenice. Kličite zjutraj, po 8. uri na telefon (03) 5794155.	Š 161 VINO belo in žganje, slivovko, prodam. Možna dostava. Telefon 031 221-243.
Š 164
KVALITETNO vino, laški rizling, beli pino, chardone, kerner, prodam. Večje količine o 1 EUR/l. Prodam tudi orehe. Telefon 031 238-026. 2810 KAKOVOSTNO vino, modra franikinja in kerner, prodam. Cena po dogovoru. Telefon (03) 5795-689. Kličite v večernih
urah.	2829
OVES v vrečah prodam. Telefon 041 372051.	2824 NEŠKROPLJENO domače rdeče vino (izabela, šmartnica), ugodno prodam. Telefon 051 317-879. 2839 KROMPIR, domač, neškropljen, za ozimnico, prodam. Dostava možna tudi na dom. Telefon 031 814-512. 2853 RDEČO peso - biološko, ročno okopano, brez umetnih gnojil, poceni prodam. Telefon 031 747-930. 2858
OSTALO
PRODAM
BUKOVA drva, hlodovina, metrska ali kratko nažagana, na paletah, z dostavo, (na zalogi briketi in peleti), ugodno prodam. Telefon 051 359-555; www. drva.info.	p
JAGENJČKE za zakol ali nadaljnjo rejo in R-Clio, letnik 1995, prodam. Telefon 041 843-907.	2813
BUKOVA drva, metrska, suha, prodam.
Telefon 031 876-622. 2827 CISTERNO za kurilno olje, 2.000 l, in obračalni plug za Tomo Vinkoviča, TV 521, prodam. Telefon 5730-857 ali
040	890-385.	2833 VIKEND, bivalni, na relaciji Celje - Laško
in motor skuter Kimko, prodam. Telefon 041 514-722 ali (03) 5488-081.
2843
KUPIM
TRAKTOR, prikolico, ostale priključke, motokultivator ter tovorno in dostavno vozilo, tudi v okvari, kupim. Telefon
041	407-130.	2642
I zmenki I
FANT, ki v ljubezni sreče nima, se za delovno dekle zanima. Telefon 031 860-668.	2505
43-letni očka, podjetnik si želi razmerja s partnerico brez otrok, ker mamice niso sprejele njegovega sina. Telefon 041 859-096.	2703
IŠČEM prijateljico, staro do 40 let, ki bi se preselila k meni. Telefon 051 852-510.
2835
LJUBEZEN in sreča sta bisera dva, naj naju zdaj skupaj povežeta oba. Bodi mamica ali dekle, nate fant s podeželja, ki 46 jih kroji, tebe čaka le. Telefon 031 266-673.	2854
MLAJŠI upokojenec, ljubitelj vsega lepega, želim spoznati dobrosrčno žensko za prijateljstvo ali tudi kaj več. Telefon 031 287-580.	2857
ZAPOSLITEV
IŠČEM delo, v Celju ali Šentjurju z okolico. Gospodinjska opravila, pomoč starejšim osebam. Telefon 041 690-927.
Š 163
SAMOSTOJNEGA ključavničarja, varilca, za izdelavo kovinskih izdelkov v skladu s tehnično dokumentacijo, varjenje po postopku MIG-MAG-TIG, zaposlimo. Delo v delavnici in na terenu. JAG, Inoks design in ključavničarstvo, Jaroslav Grajžl s.p., Lopata 24 d, Celje. Telefon 041 931-156.	n
POROKE
Celje
Poročili so se: Barbara MIRKOVIĆ in Matej KOTNIK, oba iz Vrhnike, Aleksandra MACELE iz Hrastnika in Nejc KOVAČ iz Trbovelj, Barbara JEVNIŠEK in Peter POCAJT, oba iz Celja, Patricija LA-VRIH in Damjan MALINAR, oba iz Trbovelj.
Laško
Poročili so se: Klavdija DERNOVŠEK iz Trnovega in Andrej KOZMUS iz Brstovni-ce, Valentina ŠKOBERNE in David HLADIN, oba iz Laho-vega grabna.
Mozirje
Poročili so se: Simona
BREZOVNIK in Milan RIBIČ, oba iz Šmartnega ob Dreti, Saša PEČNIK iz Planine in Ignac TOSTOVRŠNIK iz Primoža pri Ljubnem, Suzana KARO iz Ločice pri Vranskem in Alan PODGORNIK iz Bilj
INŠTRUKCIJE iz matematike, fizike, mehanike, statike in statistike za vse stopnje. Petka, Peter Košir s.p., Telefon 031 616-970.	n
IZPOSOJA strojev in naprav Sam, Ervin Drgajner, s. p., Ul. bratov Dobrotinškov 13, Celje, telefon 041 629-644. n PREMOG, zelo ugodno, z dostavo. Telefon 041 279-187. Prevozništvo Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, Podlehnik.
n
Velenje
Poročili so se: Tanja ŽERJAV in Robi REDNAK, oba iz Velenja, Radojka MANOJLO-VIĆ iz Štor in Dejan TODO-ROVIĆ iz Velenja.
SMRTI
Laško:
Umrli so: Roman OBERSKI iz Rimskih Toplic, 48 let, Rozalija GRAČNER iz Lokavc, 70 let.
Šmarje pri Jelšah
Umrli so: Katarina KRIŽANEC iz Loga, 76 let, Terezija LANEGGER iz Rogaške Slatine, 81 let, Neža VERK iz Bobova pri Šmarju, 100 let.
Šentjur pri Celju
Umrla sta: Olga DOBOVI-ŠEK iz Podgrada, 90 let, Štefanija ZAVŠEK iz Kompol, 71 let.
Velenje
Umrli so: Antun STRSO-GLAVEC iz Celja, 74 let, Mo-desta Marta HAJDINJAK iz
Priznano slovensko podjetje
ZAGOŽEN d. o. o.,
Cesta na Lavo 2, 3310 Žalec Vabi v svoje vrste izkušeno, samostojno, komunikativno, ciljno naravnano in ambiciozno osebo, za delo na delovnem mestu:
KOMERCIALIST m/ž
Zahtevani pogoji:
-	poznavanje predpisov carinske zakonodaje EU,
-	poznavanje zunanjetrgovinskega poslovanja podjetja,
-	poznavanje postopkov uvozno-izvoznega poslovanja, tarifira-nje blaga, poznavanje zakonodaje s področja porekla blaga,
-	vsaj pet let delovnih izkušenj na področju komerciale, marketinga in zunanje trgovine,
-	samostojno trženje (iskanje novih prodajnih možnosti) in promocijo končnih izdelkov namenjenih podzemni infrastrukturi ter industrijskih izdelkov v Sloveniji in v tujini,
-	zbiranje, pridobivanje in spremljanje podatkov o tržnih razmerah,
-	organizacija, koordinacija lastnega dela,
-	svetovanje strankam, priprava ponudb in pogodb.
Od vas pričakujemo:
-	vsaj VI. stopnjo strokovne izobrazbe ekonomsko komercialne smeri,
-	razvite pogajalske veščine,
-	podjetniško razmišljanje,
-	aktivno znanje angleškega ali nemškega jezika,
-	odlično poznavanje zbirke pisarniških programov MS Office,
-	izpit B-kategorije.
Nudimo delo v prijetnem kolektivu in urejenem delovnem okolju, možnost strokovnega razvoja in stimulativen osebni dohodek.
Če ustrezate zahtevanim pogojem, pošljite podrobno predstavitev z življenjepisom in poudarkom na Vaših dosedanjih delovnih izkušnjah na e-naslov: simona.plahuta@zagozen.si ali osebno dostavite na naslov:
Zagožen d. o. o., Cesta na Lavo 2a, 3310 Žalec.
Upoštevali bomo prijave, ki jih bomo prejeli do 10.8.2012.
NAROČILNICA I NAROČILNICA NAROČILNICA
NAROČILNICO pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje
Ugodnosti za naročnike: brezplačno prejemajo vse posebne izdaje Novega tednika, imajo pravico do štirih brezplačnih malih oglasov in ene čestitke na Radiu Celje, življenje pa si lahko pocenijo z našo kartico ugodnih nakupov.
Novi tednik izhaja dvakrat na teden ob torkih in petkih. Piše o življenju in delu prebivalcev z območja 33 občin na Celjskem.
OB TORKIH - IZ VAŠEGA KRAJA - OB PETKIH - ZGODBE S CELJSKEGA
Novi tednik vam dostavimo na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja 1,30 EUR, petkova 1,50 EUR. Naročniki plačajo za obe izdaji na mesec 9,50 EUR, kar pomeni, da prihranijo, saj v poprečju izide devet številk na mesec.
Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: 7 % pri plačilu za eno leto, 3,5 % pri plačilu za pol leta, 2 % pri plačilu za tri mesece.
PRILOGA TV-OKNO prinaša vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave.
IME IN PRIIMEK:
ULICA:
KRAJ:
DATUM ROJSTVA:
Naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev
/
PODPIS:
NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika.
NOVI TEDNIK
INFORMACIJE
27
V SPOMIN
Zapustil nas je dragi brat, stric - boter
MARJAN ZMAHER
iz Vitanja (26. 11. 1949 - 17. 7. 2012)
Vsako sekundo se za vse nas začenja novo življenje. Radostno mu pojdimo naproti. Naprej moramo, če hočemo ali ne. Bolje bomo hodili, če bomo gledali naprej, kakor, če se bomo ozirali nenehno nazaj. Ohranili te bomo v trajnem spominu
Sestra Cvetka z možem Marjanom ter nečak Marko z družino
Što, da reče stih nad mjestom, gdje počiva ljubav sama ... Mi stojimo samo nijemi škropit grob ti sa suzama.
Kaj naj reče verz na mestu, kjer počiva ljubezen sama ...
Ob grobu stojimo nemi in škropimo grob s solzami.
V SPOMIN
28. 7. 2012 mineva leto dni, kar nas je nenadoma in tiho zapustila naša draga
RADOJKA POKMAJEVIĆ
iz Celja, Ulica Bratov Vošnjakov 5. (23. 8. 1956 - 28. 7. 2011
Mirno spiš v hladni, črni zemlji in niti sonce te ne
zmore več prebuditi. A v nama ostaja bolečina in praznina, ki narašča iz dneva v dan.
Žalujoča Marija in Milan
Lep spomin na tebe živi, dolgi so dnevi brez tebe. Še sonce sije, a tvojih nasmehov in pridnih rok ni.
V SPOMIN
Mineva dve leti, kar nas je zapustil
MIROSLAV VERBIČ
iz Zaloga, Dramlje
Vsem, ki mu poklonite lepo misel, iskrena hvala. Žena Anica, sin Miro in sorodniki
To je torej tisto življenje,
ko si dospel, kamor si hotel dospeti in nimaš več kam hrepeneti. (Tone Kuntner)
V SPOMIN
Danes mineva 25 let kar je naša skrbna mama
MARIJA KOS
iz Škofje vasi (27. 9. 1909 - 27. 7. 1987)
dospela tja v kar je verovala vse življenje. Vsak dan naše misli poromajo v čase, ko ste bili z nami, bolečina in praznina ob vašem odhodu sta še vedno isti.
Hvala vsem, ki jo še vedno nosite v srcih in s prižgano svečko postojite ob njenem grobu.
Vsi njeni
Skromno in pošteno si živela, v življenju le skrb in delo si imela. Skozi vse življenje le boriti si se znala, a v poletnem večeru tiho si zaspala.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, mame in stare mame
ROZALIJE GRAČNER
rojene Obrez iz Lokavca, Rimske Toplice (19. 7. 1942 - 16. 7. 2012)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izražena sožalja, podarjeno
cvetje, sveče in darove za svete maše. Še posebej hvala bolnišnici Celje, ZD Rimske Toplice
in patronažni sestri Alenki. Zahvala velja tudi gospodu župniku Klemnu Jagru za cerkveni obred, pevskemu zboru Rimske Toplice, pogrebni službi Komunala Laško ter Ivanu Kušarju
za odigrano žalostinko. Hvala sosedi Marici za pomoč, družini Holcer, Jerneji in Jadranki.
Iskreno se zahvaljujemo Martini Meterc za ganljive
besede ob slovesu. Hvala vsem, ki jo boste z nami ohranili v lepem spominu.
Žalujoči: mož Frido, sin Miro in snaha Veronika, hčerka Darija, zet Lado ter vnuki Bogdan, Valentin in Mitja
Velenja, 82 let, Ana POGAČ iz Mute, 81 let, Marija LIČEN iz Žalca, 91 let, Josip MA-RODI iz Košnice pri Celju, 76 let, Elizabeta KUHAR iz Slovenj Gradca, 70 let, Cvetka KOPRIVNIKAR iz Velenja, 65 let, Rudolf BRUNŠEK iz Velenja, 54 let, Ljudmila JEŽOVNIK iz Šmartnega ob Paki, 87 let, Dominik JANČIČ iz Kozja, 74 let.
t POGREBNA SLUŽBA
PRIMOŽIČ
24 UR OBISK NA DOMU
PE VOJNIK PE CELJE
051 649 780
PLAČILO NA OBROKE
www.primozic.si
Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče. Ni več tvojega smehljaja, le delo tvojih pridnih rok ostaja.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, atija, dedka in pradedka
JOŽETA MARODIJA
iz Košnice 52 c v Celju (2. 3. 1936 - 15. 7. 2012)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem, sodelavcem SIP Šempetra
in osebju bolnišnice Topolšica. Hvala za lepe poslovilne besede g. Lenartu Horvatiču in g. župniku Pavlu za lepo opravljen cerkveni obred. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, nam izrazili sožalje in nam stali ob strani v najtežjih trenutkih.
Žalujoči vsi njegovi
Oh, kako boli, ko ljubeča žena, mama, oma te več ni.
Ostali so sledovi tvojih pridnih rok, katere cenil bo še pozni rod. Ponosna, trdna, kakor skala vso ljubezen in sebe si nam dala, oh kako boli, ko tebe več med nami ni...
ZAHVALA
V 61. letu nas je zapustila draga žena, mama, oma, sestra in svakinja
JOŽICA SELIČ
iz Trnega pod Kalobjem
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za izraženo sožalje, darovano cvetje, sveče
in svete maše. Posebej hvala njenemu dolgoletnemu zdravniku Janezu Šmidu, dializnemu oddelku bolnišnice Celje in voznikom Jurija Centriha, sodelavcem v celjskih zaporih in nekdanjega Merxa, šentjurskim obrtnikom
in prijateljem iz Lovske družine Handil. Hvala pogrebni službi Žalujka, gospodu župniku Petru Orešniku, pevcem iz Sv. Jakoba, sosedom Teržanovim in Saški za poslovilne besede.
Žalujoči mož Martin, sinova Dušan in Roman z Ireno ter vnuka Dejan in Tina
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, tasta, dedija in pradedka
SREČKA KLAKOČARJA
iz Bukovja v Babni gori pri Sv. Štefanu
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se za darovano cvetje, sveče, svete
maše, za vsa izrečena sožalja ter denarno pomoč. Hvala kolektivom Libela ELSI Celje, kolektivu Strojegradnja Cmok Šentjur in finančni službi EMO Orodjarna. Posebna hvala patronažni službi Zdravstvenega doma Šmarje pri Jelšah ter osebju intenzivne nege bolnišnice
Celje za lajšanje bolečin. Hvala gospodu župniku Janezu Neradu za lepo opravljen obred, pogrebni službi Gekott za organizacijo pogreba ter govornici gospe Angelci za poslovilne besede
ob odprtem grobu. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Ohranili ga bomo v trajnem spominu.
Žalujoči: žena Minka ter sinova Rafko in Srečko z družinama
2840
Ugasnila je luč življenja, se prižgala luč spomina, ko ostaja v srcu tiha, skrita bolečina.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, mame in tašče
MARIJE PLOHL
iz Ločice ob Savinji (23. 6. 1959 - 18. 7. 2012)
se iz srca zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, darovano
cvetje, sveče in za svete maše. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti in vsem, ki ste sodelovali pri izvedbi pogrebne svečanosti.
Žalujoči vsi njeni
2859
S 155
2849
28
NA KOLESIH
NOVI TEDNIK
Vsa vozila so skrbno varovana. Kot je izpostavil Boris, se z njimi ne vozi niti v snegu niti v dežju, zato smo imeli ob našem obisku srečo, da smo se ravno izognili plohi.
Roza »fičko« ob bok novemu mercedesu
Mama Marija in sin Boris Mraz predana svojim starodobnikom
Nekatere gospe uživajo v občudovanju in zalivanju svojih rož, spet druge v peki in pokušanju peciva ter tretje v kvačkanju. Marija Mraz iz Marija Reke pa je predvsem zaljubljena v svojega roza »fička« in golfa kabrioleta, s katerima vzbuja pozornost in radovedne poglede ljudi, kamor koli se pripelje. Njen in sinov konjiček so tako sta-rodobniki s certifikati.
Boris Mraz iz Marija Reke je že kot fantič rad vijačil in popravljal avtomobile. Z leti je ta njegova ljubezen le še rasla. Odločilno je bilo srečanje starodobnikov pred slabim desetletjem, ko se je preprosto zaljubil v starega »hrošča« in si sam pri sebi mislil, da si želi takšnega imeti tudi sam. Svojega starega
»hrošča« je tako predelal, a njegova ljubezen do predelave starih avtomobilov se pri tem ni končala, temveč je prerasla tako v njegov kot mamin način življenja. Predelava avtomobila traja od dveh do treh let, odvisna pa je od trenutnega navdiha. »Delam takrat, ko me zagrabi. Zgodi se, da tudi štirinajst dni ne postorim ničesar, potem pa v tednu naredim več, kot če bi delal ves mesec,« pove Boris, ki ponavadi dela takrat, ko ga nekaj tare, saj si tako zbistri misli. »Če je rje za noht na kakšnem avtomobilu, >šenkam< vse svoje premoženje,« je bila ob našem obisku glasna njegova mama Marija Mraz. Njen prvi avto je bil »fičko«, spomini nanj pa so v njej prebujali toliko nostalgije, da si ga je vsa ta leta želela
ponovno voziti, kljub temu, da pred hišo stoji nov mercedes. »Fička« je pred nekaj leti tudi kupila, prav zanjo pa ga je predelal sin. Po novem vozi tudi starega golfa kabrioleta.
S pomočjo Romov nadaljeval pot
Boris Mraz prisega na volkswagne, zato je do zdaj obnovil največ avtomobilov prav te znamke. Največ mu poleg »hrošča« 53 iz leta 1966 in z največ originalnimi deli pomeni hipijevski avtodom transporter. Z njim je prepotoval že skoraj vso Evropo, a ga še nikoli ni pustil na cedilu. Ponagajal mu je le enkrat, ko je potoval po Dolenjski in se ustavil ravno pred romskim naseljem. Še preden se je
&
Šola Vožnje — Č ADEJ-
www.cadej.si avtosoIa.cadej@sioi.net Tel. 08 2052291
zavedal, je bila okrog transporterja množica Romov. »Pokvaril se je jermen za hlajenje, ki smo ga s pomočjo enega od Romov popravili, vsaj toliko, da smo se lahko s kolegi pripeljali do prve bencinske črpalke,« pove Boris, ki je v kampih s transporterjem za ljudi veliko bolj zanimiv kot lastniki novih sodobnih av-todomov. Prav tako so Borisovi starodobniki popestritev porok in ostalih praznovanj. Na avtocesti dosežejo tudi do 120 kilometrov na uro, medtem ko se s »hroščem« 53 vozi le največ 110 kilometrov na uro, ker ga skrbno pazi.
Mrazova imata prav vse starodobnike registrirane, na srečo registracije v primerjavi z mercedesovo niso visoke. V oči bode registrska tablica volkswagnovega transporterja, na kateri je okrajšava za Koper. »S KP sem ga registriral prav z namenom, saj s takšno tablico nimam težav s parkiranjem na slovenski obali, kjer sem pogost gost,« zaupa svojo zvijačo Boris, ki se s tem izogne nadležnim redarjem. Boris je tudi reden gost srečanja »hroščev«. »Na njih se ponavadi odpeljem s >hroščem< 53, ki ga vozim le jaz, ostale pa posodim tudi prijateljem,« je zavrnil naše pomisleke, če se na srečanjih predstavlja le s svojim najljubšim hroščem, ki je hkrati tudi najstarejši.
ŠO, foto: TimE
Marija Mraz najraje vozi svojega roza »fička«.
WM
Boris predelane avtomobile tudi prodaja. Zase bo obdržal le »hrošča« 53, ki ga v prihodnje želi še nadgraditi s prikolico za taborjenje.
NOVI TEDNIK	VODNIK	29
KINO
PRIREDITVE
IJ'.VI^'H
Spored od 27. - 30. 7. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. Petletna zaroka - romantična komedija 21.30
Ledena doba 4 - animirana druž. pustolovščina 3D, sinh. 11.05, 13.10, 13.50, 15.20, 16.10, 17.30, 18.20
Ledena doba 4 - animirana druž. pustolovščina, sinh. 10.30, 12.40, 15.05, 17.10, 19.20 Mrha - drama
12.50, 14.50, 16.50, 19.10, 21.10, 23.10 Neverjetni Spider-Man - akcijska pustolovščina, 3D
10.50, 19.40, 20.30, 22.30, 23.20 Neverjetni Spider-Man - akcijska pustolovščina 12.20, 17.50
Bonobo Ben - dokumentarni film 16.05
Vzpon viteza teme - akcija
11.00, 12.00, 14.10, 15.00, 17.10, 18.05,
20.20, 21.20, 23.30
V iskanju pravice - akcijski triler
13.00, 18.10, 20.40, 23.05
Ted - komedija
20.50, 23.10
LEGENDA:
-	vsak dan
-	sobota, nedelja
-	petek, sobota
PETEK in NEDELJA 19.00 in 21.00 Medtem ko si spala - psihološki triler SOBOTA
20.00 Medtem ko si spala - psihološki triler
PETEK, 27. 7.
9.30 in 16.00 Muzej novejše zgodovine
Celje_
Živeti v Celju
demonstracija obrtnika urarja Boža Godnika
20.00 Letno gledališče Limberk Griže Frizli fest
rock koncert
20.00 Zdraviliški dom Terme Dobrna Ljubljanski trio violončel
Matija Lorenz, Stane Demšar, Edvard Aadamiči
20.30 Trg vasi Lipa Podčetrtek Žonglerske delavnice
delavnica za majhne in velike
SOBOTA, 28. 7.
10.00 Muzej novejše zgodovine Celje Glava dol - noge gor
predstava za otroke; gostuje AEIOU Gledališče za dojenčke in malčke
10.00 Pokrajinski muzej Celje Kelti na celjskem
javno vodstvo po razstavi
10.30 Travnik pri Domu Kulture Velenje Lačna gosenica
lutkovno-igrana predstava Teatra za vse Jesenice
11.00 Pokrajinski muzej Celje
Celeia - mesto pod mestom
javno vodstvo po razstavi
18.00 do 20.00 Ribnik Vrbje_
Ponirkove otroške ustvarjalne delavnice
21.00 Pred Domom kulture Velenje Bališ
koncert rokovskih klasikov iz avstrijske Koroške
NEDELJA, 29. 7.
18.00 do 20.00 Ribnik Vrbje
Ponirkove otroške ustvarjalne delavnice
PONEDELJEK, 30. 7.
NEDELJA, 29. 7.
9.00 Knjižnica Velenje Igralne urice
PETEK, 27. 7.
18.00 Mestna plaža
Ustvarjamo in se igramo
turnir 4 v vrsto, delavnice ustvarjanja iz gline, mozaiki iz Hama perlic, risanje na steklo, izdelava lutk iz tekstila ...
19.00 Mestna plaža
Cocktail party
20.30 Stari grad Celje
Jinx
koncert
21.00 Atrij Prothasijevega dvorca (Local)
Kosta in Kitarzani
poletna Localcooltura
SOBOTA, 28. 7.
18.00 Zelen'dol ob Šmartinskem jezeru Glasba za nostalgike '70, '80 in
'90 leta
20.00 Mestna plaža
Mestna plaža pleše: Disco fox in cha cha cha
plesnih korakov vas bosta učila Polona in Branko Podergajs Siussi iz Plesnega kluba Flamenco
SOBOTA
22.00 Štirje levi - komedija
PETEK
19.00 Moj teden z Merilyn - biografska drama
19.30 Pobalinka - mladinski film 21.00 Diktator - komedija SOBOTA
19.00 Pobalinka - mladinski film 20.00 Moj teden z Merilyn - biografska drama
21.00 Diktator - komedija NEDELJA
16.00 Pobalinka - mladinski film
18.00 Diktator - komedija
20.00 Moj teden z Merilyn - biografska
drama
ZVEZDE POD ZVEZDAMI
KINO PRED DOMOM KULTURE VELENJE
PONEDELJEK
21.30 Le kako ji to uspe?! - komedija
11.00 Zelen'dol ob Šmartinskem jezeru Nedeljske reciklažne delavnice
za staro in mlado
PONEDELJEK, 30. 7.
18.00 Mestna plaža
Ustvarjalnice pod celjskim nebom
RAZSTAVE
Pokrajinski muzej Celje: Alma M. Karlin: Poti; Svetišča ob reki, Knežji dvorec (ogled po dogovoru); Utrip svetlobe, do 13. 12.; Recte illuminas - dobro svetim, do preklica.
Otroški muzej Hermanov brlog: razstava Moj rojstni dan, do 31. 12.
Muzej novejše zgodovine Celje: Obrazi operete; do 31. 10.
Dom sv. Jožefa Celje: razstava fotografij Jureta Kravanje: Spodnja Savinjska dolina, do 31. 8.
Galerija Volk Celje: razstava Celjske poletne vedute 2012, do 28. 9.
Galerija Mercator center Celje: razstava Mravljica - Tihožitje 2012, do 1. 8.
Kvartirna hiša: poletna prodajna razstava umetniških del, do 31. 8.
Železarski muzej Teharje: razstava likovnih del Tatjane Hren: Podobe plemena, do 31. 8.
Savinov likovni salon Žalec: skupinska razstava Nova fotografija - Realnost, do 31. 8.
Galerija Zgornji trg Šentjur: slikarska razstava Draga Medveda: Archeo metamorfoze, do 3. 9.
Grad Podsreda: razstava steklenih mojstrovin Ars vitraria Mitje Lukanca ter Zvoneta Drobniča, članov Društva steklarjev Slovenije, do 30. 9.
Avlad Kulturnega centra Rog. Slatina: Sprehod po Rogaški Slatini; razstava drušva ljubiteljev likovne ustvarjalnosti Mavrica, do 31. 7.
Pokrajinski muzej Celje: Kulturno in umetnostnozgodovinska razstava, Lapidarij in Celeia - mesto pod mestom, Knežji dvorec (ogled po dogovoru).
Pokrajinski muzej Celje, Planina pri Sevnici: Etnološka zbirka Šmid.
Zgornji trg Šentjur: Rifnik in njegovi zakladi, Pesem južne železnice
Ipavčeva hiša Šentjur: Ipavca - življenje in delo Gustava in Benjamina Ipavca.
Pri železniški postaji Šentjur: Muzej južne železnice
Planina pri Sevnici: Kozjansko žari Ponikva, Uniše: Slomškova rojstna hiša
Cerkev sv. Leopolda Loka pri Žu-smu: Glažute na območju Žusma
Muzej Laško: Laško - potovanje skozi čas; Geologija okolice Laškega; Pivo-varstvo in zdraviliški turizem.
Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju, Zobozdravstvena zbirka.
Otroški muzej Hermanov brlog: Kraški ovčar pri Hermanu Lisjaku.
Fotografski atelje Josipa Pelikana: stalna postavitev.
Dvorec Strmol: Kuharca (Pokrajinski muzej Celje); Hetiške tkanine in vezenine (Pokrajinski muzej M. Sobota); Mednarodna zbirka likovne umetnosti
Galerija Vlada Geršaka Celje, razstavni prostor Salona pohištva Tripex Celje, gostišče Hochkraut Tremerje, restavracija na celjski železniški postaji, Celeiapark in pošta Celje: likovna dela Vlada Geršaka.
Knjižnica Gimnazije Celje - Center: likovna dela dijakov umetniške Gimnazije Celje - Center.
radiocelje
95.1 95.9 100.3 90.6 MHz
DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA
Telefon 492-63-56 KRIZNI CENTER ZA MLADE
Telefon 493-05-30
ŠENT - Slovensko združenje za duševno zdravje
(dnevni center in stanovanjske skupine) Gregorčičeva 6 - pisarna, 3000 Celje, tel. št. 03/ 428 88 90 MATERINSKI DOM
Telefon 492-10-14
DRUŠTVO SOS TELEFON ZA ŽENSKE IN OTROKE - ŽRTVE NASILJA
080-11-55, vsak delavnik od 12.00 do 22.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 18.00 do 22.00. Faks za gluhoneme 01-524-19-93, e-mail: društvo-sos@ drustvo-sos.si
Inštitut VIR - socialna rehabilitacija, raziskovanje in razvoj
Vrunčeva 9, 3000 Celje Telefon: 03 490 00 24, GSM: 031 288 827, e-pošta: vir@institut-vir.si, Spletna stran: www.institut-vir.si Pomoč mladostnikom in staršem pri spoprijemanju s problematiko drog in z vzgojnimi težavami SLOVENSKO DRUŠTVO HOSPIC OBMOČNI ODBOR CELJE Dodajati življenje dnem in ne dneve življenju; Kocenova 4 - 8, Celje tel.: 03/548 60 11 ali 051/ 418 446
DRUŽINSKI INŠTITUT BLIŽINA,
telefon: 03/492-55-80 Skupine: za starše, za razvezane,
za ženske, žrtve psihičnega ali fizičnega nasilja, za moške storilce nasilja ali žrtve psihičnega nasilja
CENTER ZA POMOČ NA DOMU
Telefon 03 427-95-26 ali 03 427-95-28
DRUŠTVO OZARA CELJE Pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju, Kocenova ul. 4, 3000 Celje
Pisarna za svetovanje in stanovanjska skupina: ponedeljek-petek od 8.-16. ure;
telefon: 03 492 57 50 ali 492 57 51 Uradne ure: ponedeljek in sreda od 9.-13. ure.
DRUŠTVO ZAKONSKI IN DRUŽINSKI INŠTITUT ETEOS
031 555 844, www.eteos.si, info@eteos.si, Gosposka ulica 2, Celje. Svetovanja in pomoč pri dojenju, prehrani in vzgoji najstnikov. Srečanja za starše z otroki do 6 leta starosti.
AL-ANON - skupnost svojcev alkoholikov vam pomaga v primeru alkoholizma v družini. Pokličite tel. 01/251 30 00, 041/590 789, spletna stran: ww.al-anon.si
KLIC UPANJA CELJE za vse, ki imajo težave Brezplačni telefon: 116-123
TOM telefon za otroke in mladostnike Informacije, spodbuda, podpora, svetovanje in pomoč v obliki svetovalnega pogovora, telefon 116 111, vsak dan od 12. do 20. ure, tudi ob sobotah in nedeljah.
no
;ce
Športno
LDNE
95.1 I 95.9 1100,3 j 90.6 MHz www.radiocelje.com
VSAK PONEDELJEK od 10.15 do 11.45
Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Šrot
Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost
Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03] 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 1,30 EUR petkovega pa 1,50 EUR. Naročnine: Vera Gmajner. Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij nevračamo.
Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: Biserka Povše Tašič
Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn
Oblikovanje: Minja Bajagič
Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Balja
Fotografija: Sherpa, GrupA
E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si
E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič
E-mail: radio@nt-rc.si.
E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Anja Deučman, Janja Intihar, Brane Jeranko, Špela Kuralt, Urška Selišnik, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Branko Stamejčič, Ivana Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster
Tajnica uredništva: Tea Podpečan Veler Lektorica: Tanja Drolec
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejic Mlakar Marketing: Zlatko Bobinac, Simona Brglez, Vojko Grabar, Viktor Klenovšek, Nina Pader, Marjan Brečko
Telefon: (03)42 25 190
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
30
RAZVEDRILO
NOVI TEDNIK
ANEKDOTE m
MODROSTI
Življenje je tisto, kar se nam dogaja medtem, ko smo zasedeni z drugimi načrti. Osvobodite se vseh iluzij in se začnite zavedati in živeti. (Anthony de Mello)
Vprašali smo vas: Kdaj je v sredo zjutraj zvonika budilka Saški T. Ocvirk? Pravilen odgovor se glasi: Ob 3. uri in 30 minut. Izžrebana nagrajenka, ki bo prejela knjigo Celjske Mohorjeve družbe, je Pavla Lukner, Polzela 205/c, 3313 Polzela.
NAGRADNO VPRA7ANJE
Koliko borovničeve marmelade skuha Slavica Goltnik z Brezja pri Mozirju?
(Naš namig: Ne povprašujemo po številki, odgovor pa se skriva v reportaži Najboljše z naših kmetij).
Ime in priimek
Naslov
Kontaktna telefonska številka
Odgovor
Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika
Kupon z odgovorom pošljite najkasneje do srede, 25. julija, na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje. Izžrebanemu nagrajencu bomo podarili knjigo Celjske Mohorjeve družbe.
Bralci pošiljajo šale
Bralka Milka Selič iz Gorice pri Slivnici nam je poslala naslednjo šalo.
Poročno potovanje
Bilo je v času, ko še ni bilo toliko osebnih avtomobilov in sta se tudi Janez ter Micka odpravila na poročno potovanje z vlakom. Peljali so se skozi predor in Janez je dejal:« Če bi vedel, da je tako dolg tunel, bi te pa nategnil.« Micka pa mu je vsa začudena odvrnila: »Ja, a nisi bil ti?«
Ste tudi vi slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili.
Spremenjeno mnenje
»Joj kako slabo izgledaš? Si zbolela?« je Mirko vprašal prijateljico Sonjo. »Na, na shujševalni sem. Shujšala sem že deset kilogramov.« »Ja, to je pa nekaj povsem drugega. Prav dobro izgledaš!«
Kot zakonca
Peter je spal v spalniku 2. razreda. Nenadoma je od spodaj nekdo potrkal na njegovo posteljo in zaslišal se je ženski glas: »Mene zebe! Prosim, priskrbite mi odejo!« Zasliši glas od zgoraj:« Kaj pa, če bi zaigrala, kot da sva poročena?« »Ja, se strinjam,« je dejala ženska, ki je ležala v spodnji postelji. »No, potem si pa sama prinesi odejo, draga!«
Težave z očmi
Na ponedeljek, ko naj bi se po dopustu v službo vrnil Brane Jeranko, je v uredništvu zazvonil telefon. »Danes me ne bo. Sem si očala zlomil in nič ne vidim, zato moram najprej to urediti,« je razlagal Ivani Stamejčič. Ko mu je ta zaželela naj le čimprej poskrbi za popravilo pri optiku, pa je nadaljeval: »Ne vem, če bo šlo pri optiku. Se bom rajši zapeljal v Avstrijo, kjer ti očala takoj popravijo in ni treba čakati.« Nadaljevanje pogovora o tem, kako se bo vendar vozil v Avstrijo, če »nič ne vidi«, bi sicer rajši zamolčali, a v duhu resnicoljubnosti moramo vendarle dodati, da se je tisti »nič ne vidim« v hipu izboljšal v »bolj megleno vidim, pa bo že šlo«.
Spolni odkloni
Simona Šolinič:« O lej, temu so pa iz riti po spolnih igricah morali odstraniti 11 cm dolgo granato!!!«
Branko Jeranko:« Hm, sigurno je bil kak vojni veteran ...«
Simona: »Joj, pa tisti psihič v Rusiji, ko je mrtve ženske nosil domov s pokopališč.«
Branko: .. »Ta je bil pa sigurno zgodovinar .«
Simona razglablja: »Če bi se folk več pogovarjal o spolnosti, ne bi bilo teh deviantnosti.«
Tatjana Cvirn se vključi v debato: »A se ne bi mi usedli in malo o tem pomenili?«
Branko: »Se ne bi raje ulegli?«
SUSUA SE
Trenutno najslavnejši celjski zapornik je gotovo nesojeni medijski mogotec Vladimir Vodušek. V zgodbi polni teorij zarot in filmskih zapletov bi si vsi želeli slišati še drugo plat zgodbe. Če jo bo Vodušek hotel in smel kmalu povedati, še ni jasno. Konec koncev je v času pripora njegov »edini« stik z zunanjim svetom pogled skozi okno zaporniške celice. Glede na to, da so ga te dni menda videli tudi v majici Novega tednika in Radia Celje, bo prošnji za intervju morda rade volje ugodil.
»Ko sva enkrat s sinom - jaz sem bil takrat poslanec ali župan - kidala izpod bikov, je začel na glas razmišljati, češ da ne razume, kako se nama splača to početi, ko pa se nikomur od sosedov nič ne splača več delati.«
Kmetijski minister Franc Bogovič je na Šmarskem poslušalce spomnil, da biki še vedno ne kakajo zlatnikov, ampak s pridnimi rokami je pa še vedno mogoče spodobno živeti.
			5		9			
6						3		8
8	2					4		
5	6							
			9		8			6
	3					9	1	2
		1					4	5
			3	7				
		2	1		5			
Slavni angleški romanopisec Charles Dickens (1812-1870) je bil nekaj časa poročevalec v poslanski zbornici. Ko so mu njegovi romani prinesli slavo in blaginjo, je opustil skromni poklic in se posvetil samo leposlovju. Ob slovesu je dejal podpredsedniku:« Ne zamerite, a po mojem mnenju je edina koristna oseba tu tista starka, ki po končani seji zbornico pomete in zaklene.«
Ko je grški filozof Diogen (413-323 pr.n.š.) postal suženj, so si sorodniki zelo prizadevali, da bi ga rešili verig. »Jaz da sem suženj?« je vzkliknil filozof. »Suženj je moj gospodar, ki me mora hraniti in oblačiti!«
Z RESETA RAZSVETLJENIH NOVINARJEV ,
----- *
Daleč od miline zvoka
Pred odhodom na dopust sem prav boječe sanjarila o tem, kako bom končno lahko ponovno prisluhnila šumenju valov in čričkom, posedala v kakšni gostilnici s pogledom na morje in v nosnice lovila prečudovite morske vonjave. A sem si naposled že po kakšnih dveh dneh zaželela, da bi v vlogi Robinsona nekje bogu za hrbtom lahko odkrivala vse, le blagodeti zvočnika kot nepogrešljivega akustičnega elementa pri poslušanju glasbe, ne.
Ko smo se, po plačilu sence, udobnejšega ležanja na ležalniku (čeprav smo pristali kmalu kar na brisači in kamnitem produ, prihranek za udobje pa namenili za »pivce za živce«) naposled skulira-li od vseh vsakdanjih skrbi, pravih in umišljenih težav in razmišljanja, kaj bo, če bo, mir kar ni prišel. Elektronska glasba - priznam, nisem njena ljubiteljica, čeprav bi jo v kakšnem za to primernem okolju tudi poslušala in si bolj nekritično ustvarila mnenje o njej - pa je porušila vso meni znano zaporedje tonov, zvenov in šumov. Namesto morskih valov mi je na plaži tako iz lokala levo razbijala ena zvrst elektronske glasbe, z lokala desno druga, tam v ozadju so se udobno namestili mladci in ful do daske navili še neko tretjo različico. Da bi si dali kakšne slušalke na ušesa in uživali v njim milih zvokih, niso niti pomislili. In v tej kanonadi glasbenega nasilja na vsakem koraku, v vsakem
kafiču, četudi s pogledom na modrino morja in neba, sem bila psihofizično zelo daleč od Konfucija. Glasba me tako po njegovih merilih nikakor ni vodila k notranji ubranosti, tudi Webra nisem prav nič ponotranjila, saj me s tem posiljevanjem v nepravem okolju živ vrag ne more prepričati, da je z glasbo mogoče povedati več kot z besedami. O kakšni Kr-leževi pajčevini med srcem in možgani, ki naj bi jo glasba spletala, pa tudi ni bilo govora.
Mi je moj desetletnik po-očital, da sem ful starokopi-tna, ker bi v naravi rada malo miru. In ker bi si ob morju rada polnila baterije ob milih zvokih, ki nam jih ponuja narava sama, in morda, tako po babje, prisluhnila še kakšnemu čveku razgaljenih turistov v bližini. Oh, včasih se je tako slišalo marsikaj zanimivega, zdaj pa še na svojega mulca v skoraj neposredni bližini človek vpije na dopustu, da te sploh kaj sliši.
In smo se po morju zavihteli še v nam mile planine. Tako, na izlete. In zgodba se je ponovila. Po ovcah, kravah, prijaznem pozdravljanju z mimoidočimi planinci se je ponovno vsula kanonada tokrat narodno-zabavne glasbe, tako na glas, da je uspela resnično preglasiti vse živo. In človek sede pod vršac, gleda v nebo in išče trenutek tišine, ko mu tam nekdo razlaga: »Ah, nocoj, draga, nocoj.« Pusti nocoj, ta hip, tukaj in zdaj bi rada ... Tišino in tiste zvoke, ki jo v naravnih tonih plete okoli sebe morsko ali gorsko vzdušje. Morda pa se kdo le spomni in začne ponujati še morje, planine, zdravilišča .... v objemu in glasbi narave. Da potem kot stara sitna baba ne bi hodila k natakarju milo prosit: »Imate čudovito hrano, krasno lokacijo, ampak a bi lahko, prosim, malce utišali glasbo, pardon ropot?!«
BIBA
NOVI TEDNIK
RAZVEDRILO
31
Nagradna križanka
Križam Ke &
ugamKe
Povsod zvaml
NEKDANJA HRVAŠKA GLASBENA SKUPINA
PRISELJENEC
UDAREC Z NOGO OB tu
JUŽNOAMERIŠKI INDIJANEC
AMERIŠKA IGRAUU (PATRICIA)
■■■ SLOVI M i 1 1 t SLIKAR Al K 1 i % MESTO V BEU KRAJINI
GLAVNO MESTO GRCUE KRALJ ŽIVALI
TELOVADNI ELEMENT
SLOVENSKI SLIKAR APOLIONIO
AMERIŠKA IGRAUU RYAN
IZBRANA DRUŽBA
MESTO V STAREM ZGORNJEM EGIPTII
LOS ANGELES
STARO VOZILO (SLABŠ.)
DUMASOV MUŠKETIR
AMERIŠKA IGRALKA PARKER
NIZ VEČ
VERA V BOGA
NEMŠKA
REKA TAUSOVA PUAČA
PEVEC ANTAUER
TRŠA DLAKA
ITAUJANSKI SUKAR MONACO
EGIPTOVSKI FARAON
OPEČENEC
ZVIŠAN TON G AMERIŠKI IGRALEC (LORENZO)
VAS SEVERNO OD LJUBLJANE
AMERIŠKI IZDELOVALEC MIKROPROCESORJEV
ŽGANI SLADKOR INDUSKI PESNIK (RABIN DRANATH)
VAS NA DOBRAVAH
SRBSKO MESTO V T1MOŠKI KRAJINI
SUROVINA ZA KRUH
GRENKA PIJACA
JAPONSKI DENAR
MOSKOVSKO ŠPORTNO DRUŠTVO
KNJIŽEVNIK (ANTON TOMAŽ)
RUSKA REKA
IZRAELSKI OČAK KRAJŠA RAZPRAVA
HRUP (EKSPR.)
URŠA AUfi
ZNIŽAN TONE
SRBSKA IGRAUU ISAKOVIč VESLAČ
ril
OKENSKO
KRILO RAZVALINE GRADU PRI SENJU
TOVARNAV ZAGORJU
SKLADATELJ ADAMIČ ALPINIST GROŠELJ
VDOLBINA VZEMUI IGRALEC (JOŽE)
AM. IGRAL (RONN) KAR KAJ OZNAČUJE
TISA (UUD.)
ODPRTINA V STENI NEMIRNA HOJA SEM IN TJA
AMERIŠKA
PEVKA (AMANDA) PEVEC VOZEL!
KAVBOJSKA VRV
KRAJNA NOTRANJSKEM
IVAN ČARGO
DROBEN PESEK
AMERIŠKA IGRAUtA ANDERSON
ČLOVEK BREZ DOSTOJANSTVA (SLABŠ.)
BOGASTVO GOZDOV AMERIŠKA PEVKA (LAURA)
ZAČIMBNA RASTLINA
URANOV SATELIT
RDEČI KRIŽ
FIZIKALNA KOUČINA
IVAN TAVČAR
RIMSKA 55
ŠPANSKA KRMILO AV-PRINCESA TOMOBILA
STROJ ZA TISKANJE STALNIH NASLOVOV
IGRALEC V LUTKOVNEM GLfDALIŠčU
UPADANJE GOSPODARSKE RASTI
LEPOTEC (KNJIŽ.)
Nagradni razpis
1.	nagrada: bon za Hotel pod Roglo v Zrečah
2.	nagrada: knjiga Celjske Mohorjeve družbe Marjan Ma-rinšek: Tonček je prišel
3.	nagrada: vstopnica za kopanje in savno na Rogaški rivieri
Pri žrebanju bomo upoštevali pravilno geslo, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje, do četrtka, 2. avgusta.
Rešitev nagradne križanke iz št. 57
Vodoravno: OSLIČ, FLOS, SPECIALIST, VITA, SODAR, AKA, SIROTA, JE, TERA, NN, CARMEN, VIK, KIČ, OLJARICA, POLDAN, POLOVIČAR, ALIAS, MER, REŽA, MEL, SVEDER, NLP, EPIK, ACI, OLIVIER, TŠ, VIŠEK, GARI, GE, NATANČNEŽ, TAKTIK, IVERKA, RIBE, AVTO, KARTING, IKE, OIL, YFKESTURM, AIR, ER, IS, NH, OREIRO, TABU, DRAČ, ELIZABETA, KOČO RACIN.
1	2	3	4	5	6	7	8
9	10	11	12	13	14	15	
Ona: Nenadna novica vam bo dodobra spremenila ustaljen potek življenja, poleg tega pa vam bo nakopala še cel kup težav. Treba se bo obrniti na koga pametnejšega in iznaj-dljivejšega, drugače vam bo še trda predla.
On: Smešen dogodek bo smešen le na prvi pogled. Ko boste stvar premislili, boste ugotovili, da gre vse skupaj zares. In prav nič vam ne bo prizanešeno; ravno nasprotno: težav bo več kot preveč...
Ona: Spet se vas bo lotil tisti nenavaden nemir, ko enostavno ne boste mogli biti pri miru. Podali se boste na prijetno raziskovanje bližnje okolice in kaj hitro se vam bodo poti križale z osebo, ki ne bo kar tako.
On: Včasih se zgodi, da tudi slepa kura zrno najde. Vendar se boste tudi takrat morali potruditi, da boste zrno ločili od plev. Zato se nikar ne zaletavajte z glavo v zid, ampak zadevo temeljito premislite.
DVOJČKA "ftfl
Ona: Prijatelj vas bo prosil za uslugo, ki mu jo boste z veseljem izpolnili. S tem boste vsekakor pridobili dobrega zaveznika in predvsem prijatelja. Sicer boste pošteno utrujeni, vendar zadovoljni.
On: Poslovna situacija vam bo omogočila posel, ki vam bo že v bližnji prihodnosti prinesel kar precejšnje dobičke. Sodelovanje z ostalimi udeleženci tega projekta bo prineslo tudi nekatere druge ugodnosti.
Ona: Nekdo se vam bo želel približati, a ne bo imel dovolj poguma. Pomagajte mu in prav hitro boste spoznali, da je nadvse prijetna oseba in skupaj bosta preživela veliko čudovitih trenutkov. Toda treba bo storiti prvi korak.
On: Znašli se boste v slepi ulici, poti nazaj pa si enostavno ne boste mogli privoščiti. Nekdo vam bo prav rad pomagal, vendar le zato, ker bo imel tudi osebno korist. Premislite, ali se vam to sploh splača.
Geslo: Lepota ni greh Izid žrebanja
1.	nagrado, bon za Hotel pod Roglo v Zrečah, prejme: Miroslav Grenko, Šešče 65/A, 3312 Prebold
2.	nagrado, knjigo Celjske Mohorjeve družbe Alojz Rebula: Skrivnost kostanjevega gozda, prejme: Gabrijela Frece, Lože 15, 3272 Rimske Toplice
3.	nagrado, vstopnico za kopanje in savno na Rogaški rivieri, prejme: Vera Flis, Vojkova 4, 3000 Celje
Nagrajencem čestitamo. Drugo nagrade dobite na oglasnem oddelku NT&RC, prvo in tretjo bomo poslali po pošti.
Ona: Še vedno vam ne bo uspelo pozabiti stare simpatije, saj vam bo že samo ob pogledu nanj zatrepetalo srce. Toda ali lahko s gotovostjo trdite, da so tudi njegovi nameni vsaj v osnovi podobni vašim?
On: Spoprijeli se boste s poslovnim izzivom, ki vam bo prinesel tako uspeh na poslovnem področju kot tudi nepričakovano poznanstvo, ki se bo sčasoma prelevilo v ljubezen. Teden bo vaš - izkoristite ga.
DEVICA
Ona: Vse preveč boste naivni in to vas bo lahko privedlo do prav neprijetnih situacij. Toda nikar ne obupajte - nič ne bo izgubljeno, vendar se boste morali precej spremeniti. In nikar ne dovolite, da vas vlečejo za nos.
On: V veliki meri vam bo uspelo spremeniti svoj odnos do partnerke, ki to od vas že kar nekaj časa potrpežljivo pričakuje. Zamere iz preteklosti bodo kar naenkrat pozabljene in ponovno bo vse v najlepšem redu.
TEHTNICA fl
Ona: Ne smete nasesti govoricam, ki vam bodo prišle na uho, vendar ne bo škodilo, če bi razmislili, zakaj je do njih sploh prišlo, predvsem pa, kdo jih je razširil. In razjasnite si že, kaj hočete od prihodnosti: denar ali ljubezen?
On: Pazite, da ne boste po nepotrebnem zamudili priložnosti, ki se vam bo ponudila na ljubezenskem področju, saj bi vam resna zveza v tem trenutku prišla še kako prav. Odprte imejte tako oči kot tudi srce.
U^UlMJm
Ona: Prijetno boste presenečeni zaradi ravnanja prijateljev. Izkoristite dobro voljo v svoji okolici in si ustvarite pogoje za uresničenje skritih ciljev.
On: Kar ste iskali, ste tudi našli. Vprašanje je le, ali boste uspeli nastalo situacijo tudi popolnoma izkoristiti ali pa boste ponovno pobrali samo smetano, nato pa raje previdno odšli. Bilo bi res škoda ...
STRELEC ^
Ona: Kar razganjalo vas bo od pozitivne energije in le stežka se boste obvladovali, še posebej kar se tiče ljubezenskega področja. Pazite le, da vas ne bo preveč zaneslo, saj vam tega vaš partner pač ne bi zlahka odpustil.
On: Vaše želje bodo ogromne, vaše zmožnosti pa nekaj povsem drugega. Poskusite se spustiti na realna tla, drugače boste na koncu vse preveč razočarani. Pretiravali boste v občudovanju nekoga, ki ni vreden vaših čustev.
KOZOROG &
Ona: Neke visoke cilje bi lahko povsem z lahkoto uresničili, le dober načrt morate imeti. Tega bo prispeval vaš partner, zato ga vsekakor poslušajte in sodelujte. Koristi ne bodo samo finančne, ampak tudi v ljubezni.
On: Bodite karakterni in se prenehajte skrivati za krinko nezainteresiranosti. Zdaj je ravno pravi trenutek, zato se nikar preveč ne obirajte! Tudi nasprotna stran si želi isto stvar kot vi.
VODNAR
Ona: Kmalu boste spoznali, da ste se motili, nakar se boste morali še dolgo časa zagovarjati zaradi storjene napake. Le zakaj rinete z glavo v zid, ko pa vendar obstajajo tako lepe in elegantne rešitve?
On: Kritična presoja vaše trenutne situacije na ljubezenskem področju vam bo kar naenkrat odprla povsem novo alternativo, ki sploh ne bo tako slaba. Ravno nasprotno - v vsem skupaj boste prav prijetno uživali.
Ona: Prijatelj vas bo odkrito osvajal, zaradi česar vam bo sprva malce nerodno, a se boste prav hitro prilagodili njegovemu pristopu. Priložnost je tu, zato se nikar ne obirajte, ampak vzemite, kar se vam ponuja.
On: Če že imate možnost izbirati, je najbolje, da izberete najprej prvo, nato pa še drugo alternativo. In nikar se ne menite za hudobne govorice. Ljudje so polni zavisti, še posebej če je nekdo srečen.

14
15
6
5
9
4
8
7
13
10
12
2
11
3
Ku/WtCHA. 11 h. (L K
RUMENA STRAN

Dobri stari časi
»Tako močni bomo v obrambi,« je najbrž želel prikazati Vid Poteko, da bi si vratar Urban Lesjak od obljub zatisnil uho.
Prešerno dan pred vadbo
V torek so začeli trenirati rokometaši Celja Pivovarne Laško, po utečeni navadi pa so se dan prej zbrali v centru mesta.
Novi člen verige gostinskih lokalov je gostil druženje, na katerem je prevladovala dobra volja. Člani slovenske mladinske in kadetske reprezentance so si izmenjevali anekdote, starejši pa so jih potrpežljivo opazovali in razmišljali o zahtevni sezoni, ki je pred njimi.
DŠ, foto: TimE
Pravzaprav ne vemo, kaj je nekoliko okrnjeno zgornje-savinjsko župansko četico zvabilo na Ljubno: ali prisotnost ministra za kmetijstvo ali morebiti zavedanje, da so doslej v posameznih občinah
prejeli že kar nekaj »turističnega« denarja. Kakorkoli, gostitelju, ljubenskemu županu Franju Naraločniku, ministru Francu Bogoviču in podpredsedniku DZ Jakobu Presečniku so se z vese-
ljem pridružili gornjegrajski Stanko Ogradi, nazarska Majda Podkrižnik in mo-
zirski Ivo Suhoveršnik. Kot
v dobrih starih časih je dogajanje pred Fašunovo hišo budno nadzirala županja z najdaljšim stažem, zdaj podžupanja Občine Ljubno Anka Rakun.	US
priložnost
Onidan se je v Celju ustavila kitajska delegacija, ki je bila - kako drugače - menda navdušena nad knežjim mestom in Savinjsko regijo. O obisku delegacije so bili
mediji obveščeni naknadno. Tako smo tudi kasneje izvedeli vsebino pogovorov. Kot pa je v navadi, so se predstavniki kitajske delegacije vpisali v knjigo gostov. Ob
ogledu uradnih fotografij so v naši redakciji hudobno pripomnili, da je bil vpis očitno priložnost, da si je gostitelj, celjski župan Bojan Šrot, spočil roke.	US
V	prvem moštvu bodo kar štirje vratarji in obilo dela čaka trenerja čuvajev mreže Hermana Wirtha (levo).
V	sredini je Dejan Perič, še vedno številka 1, Hermanovim besedam pa je prisluhnil vselej »leteči« Zoran Podkoritnik, direktor Eurotasa.
Šmarška naveza
Pričujoči posnetek je nastal na Ljubnem, glavni akterji pa tako ali drugače prisegajo na Šmartno ob Paki. Novinarska kolegica, dopisnica TV Slovenija za savinjsko-šaleško-ko-
roško območje Duška Lah, prisega, da je najlepše na Malem Vrhu. Janez Dvornik kot direktor prisega, da se najboljše stvari dogajajo v mladinskem centru v Šmartnem.
Oblegan
Po slovesnosti ponovno odprtega mejnega prehoda Imeno - Miljana smo novinarji slovenskih in hrvaških medijskih hiš takole obkolili hrvaškega ministra za pomorstvo, promet in infra-
strukturo Sinišo Hajdaša Dončića in mu pod nos porinili mikrofone in snemalne naprave. Da nam le ne uide kakšna beseda! Z neprijetnimi vprašanji ga tokrat nismo morili, ko pa je vendarle šlo za vesel dogodek, s katerim sta državi dokazali, da lahko s skupnim sodelovanjem
in prijateljstvom pod streho spravita še tako zapletene projekte. Tudi če bi vendarle zastavili kakšno »zateženo« vprašanje, bi ministru verjetno na pomoč hitro priskočil kateri od pomembnežev ozadju.
AD,
foto: GrupA
Pojoča zvezda, humorist, urednik in še kaj iz Šmartnega Jože Krajnc pa prisega ...? Nič ne prisega, temveč eden najbolj znanih televizijcev predlaga, da bi bilo jožefovo državni praznik. In še dela prost dan za nameček.
US
Delo novinarjev je naporno. Včasih se moramo pošteno prerivati, da dobimo izjavo kakšnega pomemb-neža.