bt. Peter pri Mariboru. Prej dobro obetajoča vinska letina in upanje na bogati pridelek je nas varala. Peronospora, plesnoba strašno uniSuje vinograde in tudi škropljenje veliko ne pomaga. Nič boljše ni v sadonosnikih. Kakor vse kaže, bo vinska in sadna letina skrajno slaba. Pač pa bomo inieli dovolj krme in tudi silje ni slabo. — Neki plačanci iz Celeatrine širijo z vso vnemo hrvaški ali bolje rečeno Mačkov evangelij med nasimi šentpeterCani. Mi pa povemo takšnini ljudem enkrat za vselej to: pozabili takšnih izdajic slovenetva ne bomo. Mi pa ostanemo, kakor amo bili, zvesti avojcmu voditelju dr. Antonu Korošcu. Velikega Uongresa JRZ, ki bo v Mariboru 9. avgusta, se šentpelerčani udeležimo v velikem številu, da tako pokažemo svojo pripadnost k JRZ* in zvestobo svojemu voditelju. št. Peter pri Mariboru. Tudi letos bomo šentpetereani poromali in sicer 26. julija k Materi božji na Svete gore, 9. avgusta pa k Mariji Tolažnici (Maria Trost) pri Gradcu. Graškim Slovencem hočemo dati priliko, da se po dolgem času anidejo z rojaki in da po dolgem času zopet siišijo božjo besedo v materinem slovenakem jeziku. St. Peter pri Mariboru. Na sedmini po pokojni Damiš Mimiki se je nabralo za Slomšekovo kapelico 175 Din. Vsem, .ki so kaj prispevali, Bog plačaj! Slomšek . jim naj bo priprošnik \ nebeaih! Sv. Vrban nad Mariborom. Dne 18. junija 1. 1861 je naš prvi mariborski škof A. M. SlomSek posvetil ljudsko cerkev Sv. Urbana na 595 metrov viaokem hribu nad Kamnico. Po končanem cerkvenem obredu je škof nenadoma nekam izginil. Končno so ga izsledili v gruči postaranih otancev in mamic, a katerimi ae je prav po doniače prijazno razgovarjal in jih po- vpraševal po njih domačih razmerah, jih tolažil in jim dajal modre nasvete. Ljudje so bili do solz ganjeni radi njegove res očetovske ljubeznivoati. Po preprostem koailu pri nekem kmetu se je vrnil domov. — Od takrat hvaležni Kamničani in Križančani vsako leto obhajajo na 6. pobinkoštno nedeljo veseli spomin na posvetitev svoje priljubljene cerkve vrh vinorodnega griča in na Slomšekov o"blsk. Zadnjo nedeljo pa je bila že 751etnica tega za nas toliko važnega zgodovinskega dogodka. 2e v soboto večer je plapolajoči kres daleč tje v doline naznanjal, da se pripravljamo na pomenljiv jubilej, in pritrkovanje zvonov nas je milo vabilo na proslavo. Nalivu podoben dež pa je le posebno izvoljenim dovolil, da so se je mogli udeležiti v nedeljo in biti obenem pričo zaslužene pohvale hiše, v kateri se je Slomšek pomudil po poavetitvi cerkve. Sluga se je reklo njenemu posestniku' in njegov naslednik Alojz Waldhuber je že 31 let zvest in naumorno ?krben cerkveni ključar Sv. Urbana. Ravno fca 751etnico posvetitve se ga je spomnil sedanji četrti naalednik Slomšekov na mariborskem škofijskem prestolu, prevzvišeni škof Ivan Jožef s prelepim pohvalnim in zahvalnim pismom. Po navdušujočih bosedah o veliki vrednosti posvečene cerkve in o Slomšekovi gorečnoati in skrbi za lepoto hiše božje je to pismo prečital in alavljencu izročil Ijubitelj naših krajev in ljudi monsig. Janez Vreže iz Maribora ter tako izdatno poranožil naše veselje ob "^letnici cerkve Sv. Urbana. Pripominjamo še, da jc Waldhuberjeva hiša vsa leta kot dragocrn spomin shranjevala kupico, iz katere je Slomšek pil ob svojem obisku. dokler je ni sedanji posestnik Avg. Pajtler prepustil letos mariborskemu muzeju, v katcrem se nahaja vaakemu obiskovalcu na oglcd. Naraplje. Naš tihi kot je letos deležen precej nalivov. Saj ni akoro dneva, da na8 ne bi oblaki pregnali s polja in travnikov. Gromi ao pogosti in strele udarjajo v gozdove. Sreča, da ee ni udarilo v naše hiše po hribih. Žetev ječmena se ic že izvršila in je klasje precej lepo. Tudi pšenica je lepa in ima veliko klaaje, toda radi preoblilice vlage je začela legati na zemljo. Rž je na mnogih meatih čiato poležana in bo bolj slabo obrodjla. Krompir je na mnogih njivah čiato auh, kar je poaledica rjave rje. Koruza je lepa. Vinogradi kažejo lepo in imamo upanje, da bo vinaka trgatev obilna, samo če ne bo grozdje prekialo, ker se obeta deževno poletje. Cestna dela ao v polnem teku v Sitežu. Preaekan je že potok in zreguliran preko Mohorkovega travnika. Tam, kjer je tekel prej potok, je aedaj napravljena nova cesta, kar precej dvigne lice prej tako zapuščenega aveta. Tudi v Fišerjevem bregu, kjer je bil prej tako velik klanec, je sedaj že desna polovica znižana do 1.5 m, tako da ne bo več klanca, ki je preje tolikokrat onemogočal prevoz z vozovi. Dne 3. julija je odšel gradbeni vodia pri gradbi ceste g. Horvat v Novo meato. Vsi, ki ao ga poznali, so ga imeli radi, saj je bil napram delavcem zmeraj dobroarčen in odkrit. Kljub avoji strogosti je vedno zasledoval pošteno srce v vsakem človeku, zato so ga ob sloveau skoraj vsi počakali in mu stisnili roko v slovo. Ne bomo ga pozabili, saj nam je bil dober in žalujemo za njim. Na novem meatu mu želimo obilno božjega blagoslova! Zagrebško pisemcc. Morda kdo miali, da se je zagrebškemu dopisniku »Slovenakega gospodarja« že tinta posušila, da nič ne piše. Toda ta strah je letos popolnoma odveč, ko je zadnjič (30. junija) padlo v Zagrebu v dveh urah toliko dežja, da bi ga bilo dovolj za dva meseca. Po ulicah je drla voda kot reka in napravila mnogo milijonov dinarjev škode. Kaj takega v Zagrebu sploh ne pomnijo. Ko smo ae vsi, kar nas je bilo na Slomšekovi proalavi v Mariboru, srečno vrnili v Zagreb, je prvo nedeljo v juliju (5. julija) napravila Marijina družba alovenskih deklet izlet na Sv. Planino pri Trbovljah. Izleta, ki je nudil udeleženkam mnogo lepih užitkov, se je udeležilo okoli 30 članic. — Pri Sv. Roku se pozna, da je mnogo naših, zlasti deklet, odšlo iz Zagreba na počitnice. želimo vsem, da se doma pošteno okrepijo in arečno vrnejo v našo sredo!