Glasilo Arhivskega društva in arhivov Slovenije Letnik VII, številka 1—2 Ljubljana 1984 -__J lasilo Arhivskega društva in arhivov Slouenje tnik VII, številka 1—2 Ljubljana 1884 UDK 930.25(497.12X05) ARHIVI Glasilo ArmvsKega društva Slovenije in arhivov Slovenije Izdalo in založilo Arhivsko društvo Slovenije Uredništvo: Zvezdarska 1, p.p. 70, 61001 Ljubljana, tel. 216-564. Uredniški odbor: Ljudmila Bezlaj-Krevel, Marjan Drnovšek (urednik rubrike Gradivo iz domačih in tujih arhivov), Boris Rozman (urednik rubrik Iz prakse v prakso, Nove pridobitve slovenskih arhivov, Bibliografija arhivskih delavcev, Osebne vesti in tehnični urednik), Darinke Drnovšek (urednica rubrike DHo arhivov in arhivskih organizacij), Vioa Jerkopec, Marija Oblak-Čarni (urednica ruhrike Ocene, poročila o publikacijah in odgovorna urednica), Kristina Samprrl-Purg, mag. Milica Trebše-Stolfa, Ema Umek (urednica rubrike Članki in razprave in glavna urednica), Viktor Vrbnjak. Za strokovnost prispevkov odgovarjajo avtorji. izdajateljski svet: dr. Tone Ferenc, Primož Hainz, dr. Peter Vodopivcc. Lektor: Mija Mravlja Prevoz povzetkov in izvlečkov: Lidija Berden (ncmslu in angleški jezili), Vera Celcer (italijanski jezik) Zunanja oprema: Tomaž Marolt Izdajo so omogočili: Raziskovalna skupnost Slovenije, Kulturna skupnost Slovenije, arhivi v Sloveniji, Arhivsko društvo Slovenije, Pripis in razmnoževanje Edvard Usenik, Ljubljana, Kadilnikova 8. Po mnenju republiškega komiteja za znanost in kulturo je publikacija oproščena plačila temeljnega davka od prometa uro izvod o v. KAZALO Članki in razprave liranko Koroiec, VojaSkc topografske karte — arhivsko kaMogratsko gradivo 5 Štelan Fajmut, Uporaba računaln.Sko-inikrofilmskih povezav v arhiviranju 14 Vlado Bi:elič, Uporaba avtomatske obdelave podatkov pri pisarniškem poslovanju 16 Stanko i nfer, Uporabnost informacijskih sredstev v dokumentaciji 19 Vladimir Zrimer, Problemi valorizacije zapisov računalniških informacij 24 Ivan Nemanrč, Valorizacija filmskega gradiva 27 Vlasta Tul — Jurij Rosa, Aihivsko gradivo druitev in družbenopolitičnih organizacij na poaro^ju pokrajinskega arhiva v Novi Gorici 29 Obvestila o pomembnejšem gradivu v domačih in liiiih arhivih 34 Marjan Drnovšek, Novoletni govori župana Ivana Hribarja ljubljanskemu občinskemu svetu 1896—1909 34 (z prakse za prakso 47 ISoris Rozman, Urejanje, odbiranje, popisovanje in izročanje arhivskega gradiva društev arhivu 47 Delo arhivov in arhivskih organizacij 52 Boris Rozman, V razmislek 52 Dclovr.a poročila za !cto 1984 in delovni programi za leto 1985 arhivov v Sloveniji: Arhiv SR Slovenije 53 Zgodovinski arhiv Celje 57 Pokrajinski arhiv Koper 59 Zgodovinski arhiv Ljubljana 63 Pokrajinski arhiv Maribor 65 Pokrajinski arhiv v Novi Gorici 69 Zgodovinski arhiv Ptuj 72 Arhiv Instituta za zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani 72 Kristrna ŠamperI Pnrg, Poročilo o delu arhivskega druStva Slovenije za čas od 25. februarja 1983 Jo 31. decembra 19R4 74 Kristina Šamperl-Purg, Pozdrav na slovesnosti ob sprejemu častnih članov arhivskega druStva Slovenije v Ljnbljani, 8. februarja 1934 76 Kristina Šamperl-Ptirg, Ob 30-Ietnici arhivskega drnSlva Slovenije 77 dr. Vasilij Melik, Znanost in arhivi, Ob 30detnrct Arhivskega druStva Slovenije 78 Primož llainz, Driižbcna vloga arhivov, Govoi ob 30-letnici Arhivskega druitva Slovenije 79 Ana Zalctelj, Poročilo o dcln komisije za pravna vprašanja pri Zvezi arhivskih delavcev Jugoslavije v letu 1984 "0 Boris Rozman, Uredniški odbor glasila Arhivi 80 Ratomrr MladcnoviC, Poročilo o achi sekcije arhivskih delavcev znnaj arhivov 30 Kristina Šampcrl-Prirg, Uporaba in zloraba arhivskega gradiva, 10. kongres Zveze arhivskih delavcev Jugoslavije 31 Marjan Drnovšek, Janez Kapač, Obrsk matične službe Arhiva Vojvodine v Sremskih Karlovcih 82 Vanda Bczck, Poročilo o delu v času Studijskega bivanja v Državnem arhivu v Benetkah (10. do 21 jrinija 1984) 84 Nada Jnrkovič, XVI. Mednarodni kulturnozgodovinski, simpozij Modinci 84' 85 Peter Pavel Klasrnc, Sodobni arhivi 85 86 Kristina Samperl Pnrg, Predstavitev arhivskega gradiva, vrnjenega iz avstrijskih arhivov na osnovi iugoslovansko-avstrijskega sporazuma tz leta 1923, Vrnjeno arhivsko gradivo je Zgodovinski arhiv v Ptuju prevzel 6. julija 1983 iz Arhiva SR Slovenije 87 Nada Kobal, ReSevanje poplavljenega arhivskega gradiva, Priložnostna razstava Pokrajinskega arhiva v Novi Gorici 89 Sredoje Lalie, Ob izidu 7. in 8. knjige iz zbirke Arhivski fondi in zbirke v SFRJ (za SR Slovenijo in SR Hrvatsko; knjiga je bila predstavljena v Ljublj; ni 5 decembra 1984^ 90 !o»an Popovič, Arhiv Jugosalvije, Obisk v Glavnem dtžavnem arhivu Argentine in prikaz zakona o Glavr.em driavnem arhivu, njegovih nalogah, oblikovanju in pristojnosti državne arhivske komisije 91 Saša Seršc, Poročilo z ohiska v madžarskem Državnem arhivu v Budimpešti 94 Ocene, poročila o publikacijan Darinka Drnovšek, Arhivski Vjesnk, XXIV-1981, XXV-1982, XXV1-1983, Zagreb 96 Vlasta Tul, Vjesnik historijskih arhiva u Rijeci i Pazinu, svezak XXVI, Pazin-Rijeka 1983 97 Nada Jurkovič Mitteilungen des steiermarkischen landesarchivs, Folge 33, Graz, 1983 98 France Kresal, Arhivski fondi in zbirke v arhivih in arhivskih oddelkih v SFRJ SR Slovenija, Zveza arhivskih delavcev Jugos'avije, Beograd 1984, str. 637 99 Slavica Toviak, Okrajni odbor Socialistične zveze delovnega ljudstva, Murska Sobota 1945-1963, Maribor 1984, 100 Branko Šuštar, Marjan Drnovšek, Ljubljana v arhivskem gradivu od začetka 14. stoletja do danes Razstava dokumentov Zgodovinskega arhiva Ljubljana, Zgodovinski arhiv Ljubljana, Ljubljana 1982, 84 su. 101 Marjeta Campa, Robert L. Clark: Archive - Library relations, New York - London, R.R. Bowker Company 1976, XII + 218 strani 102 Nove pridobitve slovenskih arhovov 104 Arhiv SR Slovenije 104 Zgodovinski arhiv Celje 104 Pokrajinski arhiv Koper 104 Zgodovinski arhiv Ljubljana 104 Pokrajinski arhiv Maribor 105 Pokrajinski arhiv v Novi Gorici 105 Zgodovinski arhiv v Ptuju 105 Arhiv Inštituta za zgodovino delavskega gibanja 105 Nadškofijski arhiv Ljuhljana 106 Bibliografija arhivskih delavcev 1984 107 Osebne vesti 111 Fran Zvitter, dr. Ivo Murko 111 Sinopsisi 113 članki in 'azprave Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka Arhivi VII 1984 Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka Arhivi Vil 1984 Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka Arhivi VII 1984 Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka Arhivi VII iyfS4 Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka 10 Arhivi VII 1984 Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka Arhivi V]) 1984 1] Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka 12 Arhivi Vil 1984 Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka Arhivi Vil 1934 13 Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka 14 Arhivi Vil i984 UPORABA RACUNALN1SKO-MIKROFILMSK1H PO VEZAV V ARHIVIRANJU Štefan Fajmiit Razvoj sodobnih tehnologij v informacijskih sistemih je vnesel oziroma vnaša tudi v arhivske institucije določen napiedek. Arhivov ne moremo gledati kot shrambe zaprašenih starih papirjev, med katerimi se tu in tam najde kakf.na zanimiva stara knjiga ali kraljevska" listina. Arhivi so in ostajajo neizčrpne banke podatkov, ki so pomembni, ne le za proučevanje zgodovine, temveč so enako pomembni za urejanje določenih pravic, mednarodnih odnosov ipd Da je marsikdaj prav v arhivih najti da kaze o razvoju nacionalne zavesti in bitncsti posameznih narodov, o tem ni potrebno posebej izgubljati besed. Tako kot dru^e informacije, ki služvo ciljem, ki jih podpira družheni informacijski sistem, so tudi informacije, ki jih dobimo v arhivskem gradivu, del informacij širšega družbenega sistema informiranja, Tudi te informacije nam morajo biti dostopne, ne smejo biti zaprte in dostopne samo „nekaterim poklicanim", zato jih moramo s sodobnimi pripomočki približati širši javnosti. Nove tehnologije nam to omogočajo, zato je uporaba računalnika in mikrofilma v arhivih del napredka in nujnost. V arhiviranju lehl'.:tUTA o¿ JAULAS r.i^HoyiLb-A Oí Jíííí'AB AARTICL Tla roj "d<¿ lo vodu i «a invetara iti signatura) (r-idni Lroj filma (tskudi jroj) 20 t¡On. bfíOJ ibrojevi klasifikatora) iü glavna i pomočna tablic« U0Kt prema oceni <.0 JIL^KRIBTOTII (ako se uxinaáu slobodno iaabrani df s k r ip tori kao i i učna rnči u koN t «jíru tu X.WIC,van konteksta KWÓC ili u naslovu títílT t kao i ujtkoW Kombinacije, a ne postoje u (JOK pi¡! 14 se u *ag) AUTOS (priair:¿ i prvo slcvo imuna na najvi* e tri individualna autora ,naniv organ i-ací a po potmbi i mesto ua Kolektivne au-t tir;, poš i IJalac za z ob lovna dokurrmnata) 40 NASLOV UOKü'ítríTA (ato nalan naslov c. uatim je na s t ran on jan , ivt>od u sagradi^ íku najpre j« ftJ« origi-primalac poelovnih dokumm.) J0 NASLOV ZdlKilOC DOÁVUL.JTA (odnosi se na časopine tlis tovc t¿Lornike i bI.:cko ju na stranem j'aatüu prvo oe stavlja originalni naslov a uatim ¡r^vod u nagradi; kod poslovnih 'okumenata odnosi oe na skup dokur-.ciata u v*sai a a je dni m predmo tom) o 0 PODA C t 0 I^LAtiOU periodiku-jodi 2 te nt a datum i rtiitito Í7,a Knjige-godina iadanjat izaavač /i«« to i sa ,goái>ia tLroj av¿cke to trana, >a poslovna dokumj-. u t tmranja istih) cO I:jDLkQ PRILOG U¿ DOkUVLHA? (ncdrZi oznaka vrsta i količina, prilog) Sv RL FL RA i" l i~vca~a¡? tíi sdyouno atrakt> koji predaLavlj in t'irracij dnik po desni strani ob vsej dolžini Karlovske ceste ls4 Umevno je tedaj, daje imel naš stavbni urad v tem letu toliko dela, ko še nikdar popiej in mnogo izrednega svojega časa moial je žrtovati, da so se vsa ta ob istem času vršeča se dela. pravočasno izvršiti zamogja. Dobili smo v tem letu tudi mestnega inžcniija, kar se nam dclgo časa ni hotelo posrečili. A ker vse to stavbno osobje pii svojem obilnem poslu ni bilo kos svoji nalogi, priskočiti sta mu morala tudi Se cestni nadzornik Teianinus in stavbni risar Holinsky na pomoč ' Kar se tiče privatne stavbne delalnosti v ravno doteka-jočem letu, pa se mora žal icči, da ni bila posebno živahna; teda upati je, da se v prihodnjem letu a živi. Ze sedaj je gotovo, da se v 1. 1902 sezida 16 večinoma velikih hiš. Na živahnejšo privatno stavbne podjetnost v bodočem letu vplival bode gotovo kolikor toliko do 1. 1°05 podaljšani zakon o 18 letni davčni prostosti.1 s tovariš dr. Tavčar, da skupno pospešiva vso zadevo, ki se ne sme zavlačevati več. Najznamenitejši korak na polju Šolstva pa je storil občin. svet v preteklem letu v zadevi slovenskega vseučilišča v I iubliani, sklenivši primemo resolucijo, ki sem jo predložil po visoki deželni vladi ministrstvu za uk in bogočastje. Odgovora sevedL nisem dobil in sedaj vladajoče politične razmere v državi tudi ne zbujajo nadc, da se naša najgorečejša želja uresniči že kmalu Vendar dosežemo tudi ta Svoj cili, aKo bodo v slogi vztrajno vedno iznnva in v pravem času naglašali potrebo ■¡loven skega vseučilišča vsi poklicani faktorji. Z uresničevanjem tega vprašanja bodo uresničene naše največje želje glede razvoja slovenskega šolstva.197 Kar se tiče kanalizacije mesta, moram naglaiati, da se je takisto storilo marsikaj. Nanovo se je vpeljala ali pa popolmla v Dalmatinovih ulicah in v ulieah na bivšem Dclkottovkincm posestvu, razširilo se je omrežje vouo voda na Miklošičevo cesto, v Dalmatinove ulice, Si Martina in Zalofiko cesto ter v Bohoričeve ulice.198 Poraba elektrike narašča od leta do leti, tako da bo treba elektrarno povečati ali pa od zunaj dobiti po-močni električni tek. S podietnikom, ki bi dajal clektri ko od zunaj mestu Ljubljani, se pogajanja že vrše.189 V Knaflovih ulicah se je minolo leto položil nnv kabelj, odjemnikov elektrike je vedno več, tako da mestna elektrarna ne bo več dolgo zmagovala vse^a dela in vztre-zala rastočim zahtevam A tudi sicer je bilo v potekajočem letu v Ljubljani prav živahno. V Zve cd i so se bile primerile znane demonstracije, pri Katerih je bilo treba posredovati. Del ljubljan skih meščanov je bil takrat zasnoval sla^ie, kije užalilo čustva drugega dela Ljubljančanov. Da se vzdrži red, sem moral intervenovati. Ljubljana je vsled tega posre-dova ija prišla pač naglo zopet do svojega mirt toda tisti, ki poslej ni imel miru, je bil mestni župan, 1 oda župan Ljubljane je vsako nepoklicano vmešavanje v svoje uradno poslovanje z vso odločnostjo zavrnil ter 38 A ril i vi Vi! 1984 tudi v bodeče ne bo irpel, da bi sc v njegov delokrog vtika! nepoklicanec! (Odobravanje,) Občinski svet je miel leta 1903 z današnjo sejo vscg;t skupaj 24 sej in sicer 10 rednih in 14 izrednih. Odse kovih sci pa je bilo. 96- Iz lega je razvidno, knliko ticla ste imeli g.g. tovariši na korist mesta in priznati moram da sc je opravljalo to veliko in naporno delo z nesebično vztrajnostjo in trudcljubnosijo. SicviJo vlog I. 1903 je bilo skupaj 47.655 in sicer na magistratni zapisnik 45 605, na šolski zapisnik 1672, 11a prcdscdstveni zapisnik 267 in na ostale zapisnike 111 vlog, — torej v primeri z lanskim številom vlog, ki jih je bilo 48.326 za 671 manj. To dokazuje, da se vračajo v Ljubljano polagoma normalne razmere. Mestno uradništvo je poslovalo marljivo ter bilo pri reševanju vlog tako točno, da ni nikakih neopravičljivih zastankov. Zalo morem dati mcsinim uradnikom za njihovo poslovanje naboljše izpričevalo ter upam, da bo tudi v bodoče lako, da ne bo nikakih priiožh. Mestno gospodarstvo je bilo I. 1903 tako previdno, da ;e efekt ugodnejši kakor je bilo nadejati sc pn proračuni'., V primeri z drugimi mesti, katerih nekatera so pravkar predložila proračune, ki svedočijo o uprav deso-latnili razmerah, pa moram celo icči, da sinjimo v finančnem oziru prav dobro. Prebitek mcsinc blapajnice izkazuje 98.520,K 10 in sicer v gotovini 65 15 K 10, že prej naloženih prihrankov pa 92 005 K. Izdatki, pokriti iz blagajniških prebitkov lela 1902, znaša;o 54.911 K97 h. Ako bi teh izdatkov ue hilo, znašal bi blagajniški prcbiiek 153.431 K. Prebitek se naloži, da ne zaide mesto kdaj v kalamiteie. To moram koustatovati s posebnim zadovoljstvom z.e zato, ker sc očita ljubljanskemu občinskemu svetu, da gospodari slabo in raz.siplje denar prav od nndnt, od-kodei prihajajo vesli o žalostnih gospodarskih razmerah, ki so dospele že lako daleč, da mora prisegati vmes celn nadzorovalna oblast! G,g tovariši! Povznašujočo zavesi imamo, da smo tudi v tem letu pošteno vršili svojo dolžnost in da moremo lorej mirnim srcem prestopili v novo leto! Dovolite mi lorej, da se Vam ob sklepu svojih besed vnovič zahvaljam za Vašo trudoljuhno delovanje na korist, časi in rast naše prestolnice ter da Vam, kakni celokupnemu prebivalstvu Ljubljane od srea želim Presit novo leto? (Odobravanje )" (ZAL. l'OD 111/61, 530 .533) 1904, 3 J decembei ,,Pred zaključkom javne seje je podal piedsednlk župan poročilo o delovanju občinskega sveta in mestnega magistrata J. 1^04. Vohče je lahko reči, da je imel občinski svei manjc izrednega dela, ker je občina potresno dobo kolikor toliko prebolela ter se vračajo normalne razmere Občinski svet je imel leios z všteto današnjo sejo 20 sej, med njimi 9 rednih in II izrednih (lani 24 10 redmu in 14 izrednih). Iz preusedstva sc je občinskemu svetn naznanilo 63 predmetov: mestni magistrat in mafiistratni gremij sta pripravila 5 poročil; personalni in pravni odsek A1, finančni odsek 68, stavbni odsek 34 policijski odsek 25, šolski odsek 28, odsek za olepšavo mesta 2, klavničnn ravnateljstvo 5. direktoiij mestnega užit-umskega zakupa 4, direkinrii mestnega vodovoda 9, direktorij mestne elektrarne I 2, odsek za regulacijo me-sla 4, kuratorij mestne višje dekliške šole. 2 pokopališki odsek I. Vprašanj , interpelacij, resolucij, nujnih ali sauiostalnih predlogov je hilo stavljenih 21. Skupno Število razpiav občinskega sveta znaša torej leios 330 (lani 444). Poleg občinskega sveta z. 20 sejami sc je vršilo leios na mestnem magistratu 25 sej magistralnega gremija, 7 sej c.kr. mcslncga šolskega svela, iu 70 sej oslalih odsekov in raznovrstnih korporaeij. Šicvilo vlog na razne zapisnike znaša letos 94072, lani pa 95.981, loiej za celih 19C9 vlog manj. Na svoje delovanje pa sc sineta ohč. svet ¡11 mestni magistrat ozirati /. zadovoljstvom. V asanačncin oz.im se je storilo mnogo, rešilo vprašanje glede novega pokopališča20 1 ter se položilo več novih H milo v. Tudi za olepšavo mesta sc je delovalo, kar dokazujejo novi park pred justičnim poslopjem202 in odkup Schiffer-Maycr-icvih hiš na Marijinem irgu, ki se na spomlad podeieta ter =c na la način pridom lep prosinr, ki I10 kmah: še lepši, ko sc postavi na (jem Prešernov spomenik,20,1 Tudi vprašanje glede prostora za spomenik cesarja hranila Jožefa sc kmaln reši; spomenik hn st;il bržčas v novem parku pred justično palačo.204 Mnngo in večkral seje moral haviti leios s pmlražcnjcm živil. Treba je bilo obvarovati pritiska draginji: zlasti one sloje, ki draginjo najhitreje in najbolj nhčnliju. Govni-nik ima vtisk, da so bili v leni oziru sklepi občinskega svela dobri in da se leši draginjsko vprašanje ugodno: ako pa se to vendarle ne zgodi, siori občinski svet v prihodnjem letu ostrejše korake 2' Mestna elektrarna sc lepo razvija in donaša že sedaj dohiček. Ni lorej več daleč čas, ko bo elektrarna dona-šala skoraj toliko, kolikoi donaša mestni vodovod.20f' llcerka mestne ohčinc Mesnin hranilnica sc meseca svečana preseli v lasino lepo poslopje v Prcšenovih ulicah, kjer sc razširi njen delokrog še ho'j. Upati je, tia bo temeljem svojih pravil v 3 -4 letih od svojega reservnega fonda mogla prispevali k občinskim koristnim napia-vam, tako da ho potem možno ohčinske doklade polagoma zopet znižati. Takrat bo tnrei občinskemu sveln skrb za i/icduc dohodke na korist kulturnih in blago-ivornih mesinih naprav izdamo zmanjšana, Škoda le, da sc ni usianovila Mestna hranilnica že poprej!2 07 V šiiiih letih pa prenehajo mdi izredni prispevki za novi most na Opekarsko cesto208 in izredni prispevek za vzdrževanje slovenskega gledališča v Ljubljani. Gledališče mora podpirati občina z izicdnimi prispevki le zalo, ker ne deluje deželni zhor Nadejati pa sc je, da sc razmere kmalu urede in izboljšajo.2 Občinski svet se je mdi v prelecenem Iclu vselej, kadai jc bila prilika ¡11 povod, oglasil v prilog pravice slovenskega naroda in ravnopravnosii slovenskega jezika. Iz občinskega sveta je izšla iricija.iva za slovensko vseučilišče ter se je dvignil glas v obrambo slovenščine na državnih železnicah. Sploh se sme reči, da se Hihhanski ohč. svet vedno zaveda svoje narodne dolžnosti. To je prikazal mestni zastop tudi v priliki slovenskega vsc^okolskega zleia v Ljuhliaili, nad katerim je prevzel pokroviteljstvo. Takrat se je sloves slovenskega imena razncscl po vsem slovenskem svetu' Slavnost pa ostane mestu v najprijcinejšcm spornimi.21 1 Spominjati pa se jc še slavnosii 70 letnicc gospoda Arhiv, Vi] 1984 39 podžupana dr. Karla Bleiweisa viteza Trste ni ike ga, ki ga je občinski svet soglasno imenoval častnim občanom.211 Ta slavnost je imela nekaK rodbinski značaj ter je občinski svet pokazal iznova, da zna gojiti tovarištvo in ceniti resnične zasluge. Magistralno uredništvo je županstvo vestno in marljivo podpiralo. Sploh daja vscnr.i urad.iišivu najlepše priznanje, v prvi vrsti pa g. magistratnemn ravnatelju Ivanu Vončini,2 ki je zastopal župana "selej z vnemo in izredno marljivostjo. Vsi referentje pa sc radi ii dobro podpirali ravna'elja in župana, - late vsem nnjprisrčncjša zahvala! Mestna blagajnica se je sklenila danes s Drcbitkoni K 22104,64; v mestno hranilnici pa so se naložili ostanki za letos dovoljenega kredita v skupnem znesku 94996, torej obe svori skupaj 117190 K c>4; v primeri z lani izkazanimi 11123K lOh je letošnji uspeh ugodnejši za 5960 K 54 h. Stanič mestne občine torej ni neugodno, ker ima še naložen denar. Z ozirom na prej povedane pričakovane razmere pa mora govornik pričakovati prav ugodne bodočnosti! Izrekajoč prisrčno, zahvalo tovarišem občinskim svetovalcem za njih marljivo sodelovanje ter za vse dokaze ljubezni, bratov^tva in požrtvovalnosti na čast in korist Bele Ljubljane, želi govornik občinskemu svetu in vsem meščanom brez ozira na stranke, narodnost in vero1 Srečno in vesele novo leto!" (ZAL, COD m/62, 463-46:") 1905, 30. december „Zupanov novoletni govor. Prcdno zaključi javno scjo: hoče podati še kratek pre glcd o delcvcnju občinskega sveta in mestnega magistrata 1. 1905. Občinski svet je imel Z današnjo sejo vred 30 se., t.j. '0 sej več kot 1. 1°04 bilo je 10 red"ili in 20 izrednih (lani 9 rednih in 11 izrednih). Poleg občinskega sveta s 30 sejami ps. seje vršilo letos 26 (lani 25) sei magistrat-nega giemija, 5 (lani 7) sej c.kr. mestnega šolskega sveta ter 97 (lani 70) sej ostalih odsekov in raznovrstnih korporaeij. Skupno število letošnjih razprav v občinskem svetu znaša 368 (lani 330). Iz teBaje razvidno, da se agendc množe, in zapisniki kažejo sledeče številke: Magistratni lani 44.491 vlog, letos 45 700 vlog, t.j. "09 več. Šolski lani 1519 vlog letos 1456 vlog, t.j. 63 manj. Predsedstveni 330 vlog lani 426 vlog letos, t.j. 96 več. Ostali drugi 103 vleg lani 131 vlog letos, t.j. 28 več. Izmed sklepov občinskega sveta so bili zlasti vami oni glede najemanja posojil in sicer najprej posojilo za mestno tržnico, o kateri se govori že od i. 1884.214 Danes |C že ves občinski svet za tržnico vnet in njena nujna potreba sc priznava splošno. Z njo sc onemogoči pudra-ževanj« živil, ker bo imel na cene vpliv mestni magistrat 2e letos se je pokazalo, kolike koristi je konku- renčni bc', ko je majiistrai mahoma ustavil podraževa-nje mleka.21 s Dahc so sc v obcins :e 1 svetu dovolila posojila za III. mestno i uasko solo,216 za II. mestno slovensko dekliško šolo, za mestno viš|0 dekliško šolo, ki se obenem tudi prtosnuje v dekliški licej 21 s Dalje so se v občin: ;cti svetu dovolila posojila za III. mestno lmusko solo,i16 za II. mestno slovensko dekliško iolo. 17 za mestno vijjo deklioko šolo, ki sc obenem tudi preosnuje v dekliški licej.218 Končno sc je sklenilo še dodatno posojilo za osuševanje barja, pri čemer je Ljubljana v prvi vrsti intererovana. Pelina prilivajo temu poročilu pač vesti, da se z osuševanjem barje vzlie vsem sklepom občinskega sveta in deželnega zbora še ne začne tako kmalu, ker je pri deželnem odboru tempo počasen. (Dr. Ivan Tavčar: Ker še ni sklenjen zakon!) Glede naKup_ sveta bivše vojaške bolnice in voj. preskr-bovališča2 se vrše pogajanja, in ni dvoma, da bc že v doglednem času ta najlepši kraj za mnogovrstne nove stavbe mestna last. Tam se potem zgradi tudi nova mestna hiša za magistratne urade; sedaj že v vseh 3 hišah "i več dovolj prostora za urade, dasi sc jih je nekaj izselilo že v Mestni doni. Novega rotovza sicer Še ne bo v kratkem, pač pa sc je nadejati, da bode mestna hranilmea ob svoji 25 letnici sezidala mestu nov rotovž! Morda sedanji župan aozidanja nove mestne hiše ne doživi, vendar pa izreka željo, da bi jo mesto dobilo čim preje.22 1 Z zoženjem in poglobenjcm Ljubljanice postanejo potrebni zbiralni kanali ter se bode morala vsled osušenja barja dovršiti kanahzacija mesta. Z uvedenjem kanalske pristojbine omogoči se magistratu lotiti se tega važnega vprašanja.' V zdravstvenem oziru važen sklep je storil občinski svet s preložitvijo pokopališča, s čimer izgine vec sanitarnih nedostatkov iz mesta.223 Nadejati se je, da tudi regulacija Rožnih ulic ni več daleč. Mestna elektrarna sc je v potekajočem letu povedala, da ima danes 4 parne stroje in 1 dinamo stroj, Poleg vodovoda je elektrarna ponos mesta in z veseljem ,e možno konstatovati, ua funkcionirata oba izborno. Zglašcvalni urad se je preosnoval v pcpisovalni (anagrafski) urad, ki je velike važnosti zaiadi evidence mestnih prebivalcev; izkazalo sc je, da več tisoč oseb sploh ni bilo priglašenih. Občinski svet sc je vse leto od'oČno in dosledno potezal za ožrvotvoricnic vseučilišča v Ljub*jani, žal, da vse deputacije in vsa prizadevanja doslej riso prinesla zaze-Ijenega uspeha. Vlada pač ustreže Italijanom, ki dobe svoic vseučilišče brezdvomno v Trstu, o naši žejji pa noče ničesar slišati. Vzlic temu pa svojega cilja ne snemo izpustiti izpred oči, nego moramo v svojih tež-niah neutrudno vztrajati, kajti prej ali slej sc nam vendarle mora izpolniti naia opravičena zelja, katere uresničenje bo največjega pomena za kulturni in ludi gospodarski napredek slovenskega naroda.225 Poslovanje n.agis t tatovih uradov je bilo tudi v potekajočem letu tccno in redno, kar je dokaz, da se mestni uradniki vestno vršili svoje dolžnosti. Žal, da je imel občinski svet v tem letu opraviti tudi z nekim bivšim uradnikom (Fr. Podgorškom), ki je zaupanjt zlorabljal. Upajmo, da sc je to zgodilo enkrat in se ne zgodi nikdar več!226 40 Arhivi VII ]984 Redne gospoda i st vo mesta izkazuje 185.1 12 K gotovi ne: od teh se izplača v piih«injcm letu le oknli 80 TOO K Naložene gotovine za "senčiliiče,3 *' za ninst S R 1 ^ f] na Opckaisko cesto in za ccrkev na Barju * je II 1' 960 K. Da se ie dosegel toli lep blagajniški uspeh, se je zahvaliti mestnemu uradništvii, zato stopi žnpan piihodnje leto pred oh inski svet s piedlogom, da sc plače magistralnih uradnikov primerno regulujcj' Žnpan pa zahvalia tudi ohotnski svet. kije pisateljsko, krepko in složno podpiial župana v vsem delovanju ter želi, naj bi ostalo to lepo lazmcrjc nozpienicnjeno še nadalje Ko se torej djnes občinskemu svetu iatvaljujc za dosedanjo ljuhezen, prijateljstvo in podporo, želi nm obenem veselo in srečno nove lete, isto pa želi vsem ljubljanskim slojem bicz oziia na naiodnost, politično prepričanje in vero!" (ZAL, COD 111/63 500' -504') 1906,31 december „Županov novoletni govoi. Kakor običajno, podaja žnpan picgled delovanja obč. sveta in mestnega magistiata v potekajočem letu 1906. Občinski svet je imel skupaj 20 sej (lam 30), med njimi 10 rednih in 10 izrednih (lani 10 rednih in 20 izicd-nih). Poleg lega se je vršilo na magistratu letos 27 ( ani 26) sej magistralnega giemija, 6 (lani 5) sej c.kr. mestnega šolskega sveta in 63 (lani 70) sej raznih odsekov in koipoiacij. Iz predsedstva, magistrata in lažnih odsekov j>: prišlo letos 358 dopisov (lani 37 I). Tako kaže vse, da sc utrjujeta icd in urejenost tci sc je delovanje obč. sveta m magistrata gibalo v navadnih ineiah. Izvršilo se ni nič izrednih napiav, kar deželni zbor m posloval tei zato ni moglo najeti posojila za tržnico13 in za dve ljudski šoli fjl Vendar sc je začelo s stavbo mestne višje dekliške šole, ki se lazšiii v liccj, ker je v poslopju, kjer je bila nastanjena šola doslej, že premalo piostora tei so se moialc deklice odklanjati.*3 Odklonjcnke so šle potem večinoma v Huthov zavod. Glede državne obrtne šole so pogaianja dngnana ter je šla še piošnja na osrednjo vlado za prispevek Ta šola bo v okias |t. Jukobskega okraja in v veliko korist mestu in deželi, zlasti pa v korist picdmcslju. ki je bilo v poslednjem času nekam zapuščeno. Na šoli bo nastavljenih okoli 50 učnih moči, ki bodo s svojimi rodbinami prebivale .v tem okiajii. Upati je, da bn važnost te šole, ki bc edina svoje vi ste s slovenskim učnim jezikom, uvazeval tndi deželni odhor ter omogočil, da se krasni načili izviše cim picje,233 Mestna obeina je kupila v potekajočem letu Grad in danes je obč. svet dovolil za nakup slovenskih umetnin 2000 K, da bo občini možno na Gradu polagoma ustvariti umetniško galerijo, ki bo v ponos mesta. Obč. svet je piizr.al. da uvažujc napor slovenskih umetnikov, poskrbeti pa hoče, da se izvrši polagoma tudi ostali program glede Gradi.. Mesto samo seveda vsega ne bo zmoglo, a mdejati se je, da piisnoči na pomoč tudi država, kakor je to storila pii Kari Tynn in Wawc1u Načrti za prireditev Gradu sc torej predložc vladi ter se naprosi za prispevek ' 4 Ustanovila sc je Simona Gregorčiča ljudska knjižnica in čitalnica. S icm se je pnskibelo, da sc piosvcta zanese in poglobi v Ijuhljanskih ljudskih masah /a lo napravo bndo ohč. svetu hvaležni še pozni rodovi.21s Imeli pa smo tndi žalostne in nepiijetnc dogodke Na Rakovniku, v zavodu Saizijanccv se je pojavila z vso silil lcgaijcva epidemija, ki je zahtevala več žrlev tei mnogo napoia, ila sc je bolezen zatrla. Vried tega slučaja epidemije pa sc jc razširil vodovod piav do Rakovnika ler se je v zdravstvenem ožini napravil nov korak napicj, tlasi sloji Ljubljana glede zdravstvenih naprav že doslej na piveni mestu.* V potckiijočcin leln pa bi hila Ljubljano kmalu dnletcln katastrofa nedoglednib posledic. Zgndila sc jc namicč eksplozija vojaške sinodiršnice na ljubljanskem poljn in je le posebna sicča, da ni bilo nadaljnjih eksplozij. Vse nknličanskc vasi in polovica Ljubljane so bile v največji nevarnosti, Žnpan je takoj storil vse kiuake, da sc taka katastiofalna nevarnost ne ponovi tei sc ohinil na vojnn npravn s pozivom, da sc ti nevarni objekti z ljubljanskega polja odstranijo. Dnslcj zadeva še ni icšena, a treba jc le še malo potrpljenja Gotovo je. ila občina ne hn mirovala piej. doklci sc na mcroilajinh mestih ne zave do, da Ljubljana ni občina, ki mimo tipi vse, kar seji dekretuje Objekti se morajo oilpiaviti na piimcincjšc prostore.:37 Delovanje magistrata ie biln v potekajočem letn jako obsežnn. Mestni inagistial je imel I. 1906 47.092 vlog (lani 45.425), c.ki. mestni šolski svet 1447 vlog (lani 1461), pieilscdstvo 469 vlog (lani 428) ostali uiadi 128 vlog (lani 131). VIngc sc torej mnn/c in ž njimi delil ua magistialii, 4h, od kiteiih je na 1.1907 lazpoložljivih oknli '^5.000 K Kljub naiaščajočiin potrebščinam se je tonu znpet dosegel lep prehitek. Iš.inčno izieka župan zalivalo ohčinskim svetnikom, ki so mn slah v delu za koiist občine zvesto nb strani, dočim žanjc sicer od povsod le nap;:de iu i/.vrgavanic dejstev; dalje se zahvaljuje vestnemu mestnemu uindnKt-vu za vzorno poslovanje ter izieka k iiiivcmu letn vsem svoje iskienc čestitke. Takisto želi srečno novo leto vsemu ljubljanskemu pre bivaljstvu brez vsake izjeme Naj bi se tiajno naselila v si ca vseh ljubezen ilo našega mesta ter naj hi sc pnslej ncpiistransko presojalo naše delil!" (/AL, COD 111/64, 289-292) 1907, 30. deccniber ,.Novoletni županov govor. V potekajočem letn jc imel občinski svet 20 sej, med temi 10 lednih in 10 izicdnih: torej prav toliko, kolikru lani. Iz predsedstva sc je prijavilo obč. svetu 57 predmetov. Mestni magistrat oziioma magistiatni gremij sta prijavila 4 (lani 7), pcisonalni in pravni odsek 46 (lani /Vrliivi Vil 1984 41 49), finančni odsek 94 (lani 69), stavbni odsek 47 (lani 10), policijski odsek 23 (lani 20), šolski odsek 36 (lam 41), odsek za olepšavo mesta 2 (lani 6), klavnicno ravnateljstvo 4 (lani 5), d i rek torij užitninskega zakup? 6 (lani 2), di rek torij mestniga vodovoda 11 (lani 13), tlireklorij mestne elektrarne 10 (lani 11) kuratorij mestne višje dekliške šole 1 (lani 2), obrtni odsek 15 (lani nič), kombinovani odseki 6 (lani 6) predmetov. Samo-stalnili predlogov, nujnili predlogov, resolucij, interpe-laeii in vprašanj jc bile stavljenih 36 (lani 16). Skupno Število razprav v občinskem svetu znaša torej 398 (lani 358). Poleg občinskega sveta z 20 ?ejanii sr ie vršilo leto s 26 magistralnega gremija (lam 27), 7 sej mestnega šolskega sveta (lani 6) in 59 sej raznili odsekov n korporaeij (lani 63). Mestni magisiral je iniel letos do danes na raziiCne zapisnike vpisanih 51.069 vlog (lani vsega skupaj 49.160). To je naivišje število vlog, ki jih jc imel doslej magistrat. Od vpisanih 51.069 vlog _,e bilo mesece decembra nerešenih le 1282 vlog, l.j. 2,5 %. Preteklega leta sta umrla 4 1. bivši obč, zelnik Ivan Seunig in bivši obe. svetnik dr. Josip Drč.' 4.10. se je otvorilo novo poslopje višje dekliške šole od nosno dekliškega lieeja 4 3.11. je slavil častni meščan grof Jan Harraeh svtjo 79 letnico.14 1 Delovanje magislralovo jc biio v potekajočem letu torc zopet intenzivneje. Obč. svet je deloval zlasti znamenito na soeijalnem polju. Uredile so se petletnice Stražnikov in so sc zvišale plače mestnim delavcem. V kraikem pridejo na vrsto ludu sluge. Ker izoslaneta v bodoče dve veliki podpon iz mestnega proračuna, se " Ij kmdu tudi službeno razmerje pomožnih uradnikov.242 Uvede se neka stalnost in se uiedi njili pravi' a do pokojnine. Vladajoča draginja jc povzročila, da e mcl draginjsk odsek več sej ter se jc marsikaj ukrenilo, da sc draginja živil zmanjša. Mesr.iji so na posredovanje obe. sveta ecnc mesa že nekoliko znižali, a pO novem letu.se takoj začne nova akcija, da se dožeue Se izdatnejše znižanje mesnih cen. Seveda bo povsem uspišna borba prot draginji šele takrat, ko sc zgradi mestna tržnica, ki je bila že pred 1 leti sklenjena, dotični skkp pa leži Sc nerešen pri dež. odboru S tržnico se onemogoči pied-kupuvanjc, katero že zdaj omcjuico stražniki.143 Občin SKi svet je storil potrebne korake, da SC uvrsti Ljub jara glede dcjalnostnili doklLd za državne uradnike v 11. razred.244 Clede vojaškega preskrbovališča so sc pred tremi dnevi pogajanja zaključila in že v prihodnji seji bo imel občinski svet priliko definitivno sklepati o pogodbi za nakup staregi. in glede zgndbe novega pre skrbo vališ ca. Tako priue svet, za kalero je parcelacija že sklenjena, v posest mesta. Da sc dosežejo ugodne eene' stavbišč, je župan posredoval pri ministrstvu, da sc podaljša davčna prostost do leta 1910 (1. julija),145 -Glede prezidave južnega kolodvora sc je sklenilo več nujnih zadev ter jc uprava južne žcleznicc sprejela vse pogoje obč. sveta. Čaka le še na odločitev glede prispevka državnih železnic. Že 1. 1910 bodo začeli voziti vlaki iz Karlovea in promet se na južnem kolodvoru iakn poveča. Prihodrjo pomlad sc začne projekt izvrševali.2 & ~ Veliko in jako ugodno spremembo jc dosegel obč. svet z razširjenjem Rvinih ulic in z zgradbo lepeoa župniSCa pri Sv, Jakobu.4'' Epohalno delo pa jc izvršeno z zgradbo porlopja višje dekliške šole, ki je naj- večjega pomena za narodno vzgojo našega ženskega naraščaja. Na Dunaju jc dobil župan zagotovilo, da bo država lieej primerno podpirala, kakor dela to pri vseh enakih zavodih. Blagodejni vpliv narodne ženske vzgoje na tem zavodu sc pozna že se daj, ker sc na ljubljanskih ulicah sliši čimdalje manjc nemškega občevanja. K uspe vanju dekliškega lieeja bo mnogo pripomogel internat Mladika, ki so ga ustanovile požrtvovalne narodne dame ter ii prillodnie leto zgradi ta internat svoje poslopje.248 — Več se bo zidalo, ko reši deželni odbor ozir. deželni zbor sklepe jbčinskega sveta glede novih ljudskih šol m tržnice.249 - Po inieijativi tovariša ravnatelja Iv. Šubiea sc jc v obe svetu sklenilo, vsako leto postaviti v proračun 20H0 K za nakup umetnin slovenskih umetnikov za bodočo slovensko umetniško galerijo. Našli pa so se zopet ljudje, ki so sc iz lega skicpa norčevali. Siromak seveda ne more žrtvovati dcsclliso-čakov, a odmeri, je vsaj manjšo svoto ter nakupil že nekaj umetnin rajnega Ažbcta in z umetniške razstave v Trstu.'50 Prceej veliko razburjenja SO prinesle mestu volitve v državni zbor Nesreča jc hotela, da je meščanstvo izvolilo ravno župana za svojega kandidata in mu jc tudi pri volitvi izkazalo svoic zaupanje. Volilccv krivda bo, ako bo župan kot državni poslancc zanemarjal županske poilc, Ki jih ne bo ni ogel izvrševali tako, Kakor bi jih rad.2 51 Magistralnemu uiadnjštvu sc mora izreči priznanje in zahvala za njegovo redno, marlivo in vestno poslovanje. S tem. da je mestno uradmštvc storilo v polni meri svojo dolžnost, jc izpolnilo lc svojo obljubo, ki jo jc po svoji dcputaeiji izreklo po izvišeni regulaciji plač. Govornik pa izreka svojo zahvalo tudi občinskemu svetu za vso podporo in prizancsljivcst. Res jc, da lete strupene puščicc na obč. svet, toda prav isti, ki obč. svel javno napadajo, med sabo hvalijo obč. svet in celo župana zaradi naprav, ki jim objektivna kritika ne more odrekati priznanja. Sklepi občinskega sveta so bila županu navodilo, katero je vedno vestno ¡7vršcval Občinskemu svetu, rodbinam g.g. obe. svetovalcev, vse mu mestnemu uradnišlvu in prebivalstvu ter vsemu ljubljenemu slovenskemu narodu, ki se vedno toli zaupno obrača do svojega sredisča. želi govornik srečno novo leto." (HOD 111/65, 255*—259') 190S, 30. dccembra „Župan vošči občinskemu svetu, ljubljanskemu prebivalstvu in celemu slovenskemu narodu srečno novo leto. Žalosten je sicer pravi „trenotek, ko vstopamo v novo leto, ili zavest nas tolaži, da bo žilavost slovenskega naroda vse premagala in nas privedla v družbi svojih jugoslovanskih bratov do boljše bodočnosti." (ZAL, COD 111 '66,339') 1909 31. december ,,Nalo pravi predsednik: Pre dno zaključim zadnjo sejo letošnjega leta, bi se rad poslovi) od Vas in hotel sem Vam dati pregled o delovanju občinskega svela v preteklem letu, pa sem prehla-jen irj ne morem govoriti. 42 Arhivi VII ]984 Letošnje leto je bilo zelo zanimivo v marsikaterem pogledu. Občinski svet je imel 25 sej: 10 rednih in 15 izrednih Obravnaval je 533 poročil. Od odsekov je imel največ sej finančni odsek, namreč 107. Na mestni magistrat dcilo je 54.332 vlog, od kojih je nerešenih komaj l % Mestna blagajnica je raznim fondom vrnila izposojeni denar, ko je najela glasom sklepa občinskega sveta dovoljeno posojilo, Vseučihski fond ima danes 40.000 K premoženja,252 fond za most na koncu Opekarske ceste 50.000 K,3" reservni fond 34.000K In fond za zgradbo cerkve na Barji iO.OnOK.234 Prebitka izkazuje mestna blagajnica 46.274 K. Za stvari, ki niso bile v proračunu se je izdalo 31 147 K, nad finančnim stanjem se torej ni pritoževati.' Uradnikom so se zvišale plače že preteklo leto, letos pa se zvišajo še nižjim uradnikom. Za ubožce se je izdalo okoli 10.000 K več kot lani. Redni in izredni izdatki rastejo. Zahvaliti se imam Vam g.g. obč. svetniki za prijatelisko dobrohotnost in ljubeznivost ter marljivo sodelovanje pri občinski upravi. Zahvaljujem se nadalje mestnemu uradništvu za vestno izvrševanje poslov ter vladnemu zastopniku Kremeiišku25* za priznalna poročila. Slednjič "oščim Vam in vsemu prebivalstvu mesta ljub Ijanskega srečno in veselo novo leto!" (ZAL. COD 111/67, 448'- 449'1 OPOMBE (nadaljevanje) 151 Gl. op. 14 151 C,l. op. 21. ■ 53 Gl. op. IPS. 154 Sodnijska oziroma Sodna ulica M898 19231 je današnj.i Tavčarjeva ulica; Zalokarpva ulica (1898 1975) jc segahi od bK.šc llolzapflovc do Bohoričeve nliec in jc danes zaz.dana z objekti kliničnega ccnlnr, Dlciwcisova (IBS*1-1941) je dana'nja Prešernova cesta; Prešernova (1892-1949; pa jc današnja Copnva ulica; Frančiškanska (1876-1952) je danairja Nazorjcva ulica in Marijin trg (1876 -1549) jc današnji Prešernov trg (glej Ljubljanske ulice, izdala |p založila Geodetska uprava Skupščine mcnta Ljubljane, Ljubljana 1980). 155 Za mestnega inženirja pri stavbnem uradu je bil 26. junija I9CI imenovan Jaroslav locrstcr s plačo 2800 K in 500 K aktivnih doklad. Pomagala sla mu Fran Tcranius in Kari llolinsky, 156 Drugi paragraf zakona o Mavčnih olajšavah z ilnc 17, decembra 1896 jc ililločal; „Nove stavbe in prezidave na ozemlji mestne občine ljubljanski;, za katerr 2 /.akona z dne 23. junija 1895 dri. zak. it. 88 določa 18-lctni op.oš-čanje od devka, oproičene so prvih pel let te dobe I udi od plačevanja deželnih doklad hiino najemninskem davku" (Dež, zak, it. 52, sir. 17 2). Z raznimi olajšavami so želeli pospešili stavbno obnovo mesta po potresu leta 1895. 157 Dogovori med dcžcio in meitom so bili glcac zamenjave stavbnega zemljišča ob Grubarjevcm kanalu pri Mcsini klavnici, kjer so nameravali dozidati nove objekte k domobranski vojašnici, z zemljiščem ob Poljanski eesti. Vcleri-narskohigienski razlogi so bili odločilni za mestna prizadevanja, da bi zgradili prekladal išče in hleve tik ob Mestni klavnici. Zaradi eeste na eni in kanala na drugi strani klavnicc, je bil edino primeren prostor zahodno oo nje, ki pa jc bil v lasti \ojaikega erarja. Dežela je hoti la izkoristiti to mestno željo in prevaliti del .si roško v /a zidavo vojaki- cc na mestni proračun. Občinski sve-t jc na seji 9. ild|fi 1901 pnpiisMI le v tem. da je bil pripravljen uilohnti vojašnici oililajo voilc za 25 let „pn lastni ceni" Ig.j. ni/ii cenil in jo oprostiti ureilitve plnčmka (Toil 111/57, 256- 260' ). 158 '!. izgolnjo električne cosine železnice 11901") sc je mural del živilskega trji:i nm.ikuili / Mestnega ua Vmlnikov trp. Ti) jc v/pudbnililn razprave v občinskem svetu n (nc pnircbnnsti gradnje linve m pnkritc tržnico n njem lukueiji i ti I S pui i nitvijo lieejskepa pnslopja za Vndnikovim spomeniku m je pustalo m vprašanje št linij aktualno. Ol1-čiliski svet oi I h lčil /a gradnji) ua Vuilniknvcm trgu in ¡e poiiiiilil v zamenjavi) za gradnjo nuvc II. iiunna/.ije in l.eejske knjižnice zciSjišče nt) Puljaliski cesti, te nekaj stu metrov iliI nekdanjega Iicejskeija poslnpja. Sprejel jc tmli sklep (19051 n najetju posojila /a tržnico v višini HOO.OtJO K, ki bi ga vračala v polletnih anuitciali k-ir 5 i) let s 4,25 obreslmi. V Hribarjevi iluhi projekt ni Mil realiziran, Plečmkovu pokrili) tržnico ub l.jubljanie so ilngrailili šele na začetku ilrte svelnvne viijnc, 159 Občina se jc borila proti prekupčevalcem ua ljubljanskih trgih, ki so dražili livila ki \o jih vn/ill ml bh/u iu daleč. Svoje'vrsl no „vujue" je ime'la predvsem z mesarji in okoliš kimi mlckancami Igl. op. 215) / dravinjskimi prtihlemi sr je ukvarjal pnseticn dravinjski ndsek marsikdaj pa je oseb no interveniral sam žup.in llrihar. tkpeh ni hil velik, zalt je občina upala v možnost brzdanja cen z i/gradnji> tržnice, ker je menila, da bi /, njo obvladali prekupčevalce in vplivala nI ohliknvanje cen. 160 Na seji 12. mi vem hm I 901 je d lie* m ski wet podprl idejo n premestitvi pokopal h ča. Slaro pu kopališče pri sv. Kr.štofu lilanašnjc Gospodarski) razstavišče) jc bilo premajhnu, hkrati pa je ovirali) razvoj nlesta proti severu. Poknpališko vprašanječ je bilo aktualno žc oil leta 1871, kunec siolclja so ustanovili pukopališki odsek (18971: du končne rešitve je prišli) leta 1906, ko je bilo po dogovorih z nličino Jcžica pokopališče pre-cljenn k sv. Kri/n (današnje Žale). 161 Cd. op. M7. 162 Javni natečaj /a i/ilclavo načrtov je bil razp'sail 12. aprila 1901. 1'rvu navado jc ilohilo ilcll arhitekta KaTla llolin ske'ga. ki ga učno ministrstvo na Dunaj ti ni potrdilu, (ilej opombo 22. 163 Vprašanje slovenske nniver/e v Ljubljani jc poslalo /npel aktualno po letu 1898. Mestna občina ljubljanska se jc aktivno vključila v vseličiliščno pihanji:. Zbirala je ilcnar (glej tipnmbo ?3l in spreje'niala resolucije n nujnosti rešitve tega vprašanja, 10, nnvcmhra 1901 je Hribar sklical izredno nnjno sejo, na kateri so sprejeli sklepe „da se pošlje peticiji! miuislru za nauk n polrchiuisti univerze v Ljubljani da imajo številnejši slovenski, hrvatski iu srbski narod., jednalto pravico do vseučiliščnih predavurij v svojem jeziki-. . " tCOl) lil /58, 1751. 3. ilcecmhrii istega leta je občinski svet izvolil vseučiliški (lilsek v sestavi: Ivan Hribar, dr. Danilo Majarnn in dr. Lo/ro I'oiar yuj 111/58, 2011. Leta 1903 je dr, Majaron apelir:il: ,,Naš klic mora ostati: Vseučilišče v Ljubljano! A lemelj naj se mu položi s slovensko pravno fakulteto..." (C()D 111/61. *i64',. 1 udi v naslednjih letih je občinski svet večkrat nhravnaval to vpraianje (do leta 19051 (dej tmli opombo 72. 164 Ifelcr Grassclli (1841 I933>. l.ela 1901 jc bil deželni odbornik in predsednik finančnega nilsek.i Iglcj Marjan Drnovšek, Arhivska zapuščina i'etra Grasscllija 1842 1933. Ljubljana 19831. 165 Politični list klerikalne stranke Slovenes jc neprestano napadal delovanje liberalnega ljubljanskega obe1 inskega sveta običajno z. nc ravno izbranimi besedami. Tako jc v 16 številki (19 1 1901) v članku Ljubljanske vol me prcil upravnim sodiščem objavil Imli stavke, ki so najbolj revni-tirali občin-ikc svetovalec: .Nravnn ljudstvo je moralo kot svoje zastopnike častiti one, ki .so v Ljubljani priznali prostitucijo kot pottebno Nekateri gospodje, katerih jeibni namen in jeilino sredstvo je farška yonja, polnjenje lastnega žepa in hujskanje ljudstva na one naprave, ki mu morejo pomoči do boljšega obstanka . hočejo s ton i-rizmom uničiti one, ki niso taku nasilni, goljufivi in brczvesltn, da hi zmagovali s krivico , , Občinski svet ¡e vloi.il toč bo proti dr. Uugcnu Lani pet n in Ivanu Pakovcu (glej Cou 111/57, 45 -51 . Cod 111/57. 61-65' in Cod Lil/58 218 219'). Porotno sodiiče jc 7. dcccmhra 1901 Arhivi VM 1984 43 oba obradilo na denarno kazen in povračilo pravdnih stroškov „zaradi prrgrcika zjper varnost časti." 166 dr. Janke Brejc (1H69-1934), odictnik Promoviral jc leta 1895 in nato delal kot odvetniški konclpicnt v Ljubljani. 167 Na dopolnilni!] volitvah 27. aprila 19ul so volili 21 občinskih svet ovni cev, in siccr v 111. razredu 7 (oadanih jc bilo 6?9 veljavnih glasovnic), v !j: 9 (oddanih 525 (jlaravnic) in v L 5 (oddana) 207 g'asovnic). Ponovno so bili izvoljeni Hribarjevi politični somišljeniki (HOD 111/57, 143-147' in COD 111/58, 110--] 11). 16i. Gl. op. 48. Zanj jc Hribar zapisal: „V njem s^m potem imel najboljE;ga prijatelja in jiodpiratclja pri vršitv. svjjih župarskili obveznosti" (Ivan Hribar, Moji spomini 1, Ljubljana 19"3, str. 766). 169 Gjj op. I5EJ 170 Gl. op. 95 Na seji abčinskega w:ta 21. oktobra 19C2 so obtav lavali nakup gradu od državne uprave, ker: „Ljub Ijanski grad ima veliko zgodovinsko vrednost. Drugod se skrbi za to, da sc ohranijo zgodovinski spomeniki, zato jc pc tudi pri nas gledati na tt., da se grad ov-rani naSim potor.lcc") . . . Ljubljanski ^rad jc terfaj največje?? pomena a promet tujcev" (COD lil/60, 141' r144').' Oh gra~u so sc razvnele tudi strankarske razprtije. Tako c Jr. Josip Kušar na seji 17. januarja 1905 komentiral merebitni odkup gradu s strmi salezijaneev z besedami: „Ob*irp. IS1 203 Po večletnih dogovorih je občina odkupila hiši Josipa Maycrja in Viklorja Sehifferja ter se obvezala „Trg, ki nastane vslcd podrtja teli hiš, pa se mestni občina zavezuje ohranili za vse večne čase kot javni trg ler ga urediti po določenem nivelu . (Cod lil /62.84> !04 Gl. op. 193 205 Gl sp. 159. 206 Za leto 1904 je imela Mestna elektrarna 28.549.41 K „prebitka Mestni vedo rad pa kar 34,962,80 K (Cod 111/63, 405' -406". 457). Rast dobičkov elektrarne je bila naslednja: 1901 - 2.904.24 k. 1902 - 1 1 504.90 K. I90"1 - 1 5.013,66 K, 1904 - 28 549.41 1905 46.622.74 K (Cod 111/64. 381). 20V Gl. op 174. Hribarjevo upanje, da bo čez nekaj let firan-eirala občinske projekte iz ustvarjenega dobička, se ni uresničilo saj so jo neprestano pestile težave glede oblikovanja rezervnega sklada. 208 Denar za most so zbirali več let. Na vprašanje o izgradnji mostu v občinskem svetu 31. decembra 1960 je Hribar pojasni], da bod< začeli z gradnjo takoj po regulaeiji Ljub-ijanice: „To pa se z^odi vsaj lela 1911" (Cod 111/63, :o8'). 209 Občinski svet ni liil ncdovzeicn za probleme slovenskega gledališča. Dramatično društvo je dobivalo redne in izredne pot pore ter pojasnila. 210 Na seji 10. aprila 1904 jc občinski svet sprejel resolucijo, ki jo jc predlagal dr. Karel Triller: „Kuor potuje z gorenjsko železnieo. mora priti do prepričanja, da ravnateljstvo kruto krši pravice slovenskega jezika. Vsi napisi, vse določbe sc izdajajo le v nemščini in cclo v vozovih, ki vozijo le od Trbiža dalje ter so namenjeni vsaj ?B % slovenskim potnikom imajo le nemSkc napise. Te je predrznost, ki mora zavreti tudi najmirnejšo kri Da se glede na novo železnieo čez Karavanke ne usivari slovenskemu jeziku na Škodo preiudie, je treba proti omalovaževanju in odrivanju slovenščine odločno ugovarjati. Z nemščino sc potovanje domačinom otežuje, v tujcih pa vibuja misel, da potuje po čisto nemški deželi. 1'rnti kr-Senju jezikovnih pravic slovenskega naroda bi morala sicer nastopali dru^a korporaeija, drzavnozborska slovenska delegaeija; a ludi naia dolžnost je, da imenom središča slovenskega naroda dvignemo svoj glas. Zato predlagam: 1, Občinski svet stolnega m;;la Ljubljane konsiatuje / obžalovanjem in z opravičeno ogorčenostjo, da e.kr državna železnica vedno bolj in liolj izriva sloven.ski jezik iz svojega prometa in to eelc pri javnili razglasilih in njpisili, ki sc namenjeni potujočemu obcinstve po ogromni večini nemškega jesika nezmožnemu. Ker sc s lem zanikujc 1 deželnemu jeziku v zakonu zajamčena pravica ler ovira zanesljivost, rednost in točnost železniškega promcla samega, protcsiuje občinski svet ljubljanski kot verni tolmač vsega prebivalstva kar najodločnejše zoper tako postopanje ler zahteva, da se slovenskemu jeziku v vsem prometu ..kr, državnih žekznie na slovenskem ozemlju ncmULOma dejansko prizna popolna enakopravnost 2. Gusptda župana sc naproša, da to tesolu ijo sporoči e,!;r, železniškemu ministrstvu in c. kr, obratnemu ravnatelju državnih železnic v lieljakn (Dobro!)" (Cod 111/62, 86-87). 211 1'rvi slovenski vsesokolski zlei je bil leta 1888, drugi pa lela 1504 v l.jnliljani. Na njem so sodelovali tudi češki in hrvaški Sokoli Iglcj Drage Sicpišnik, Oris zgodovine telesne kumire na Slovenskem, Ljubljana 1968, sir. 108-1 10). 212 Na seji 3. novembra 1904 so mu podelili naslov častni meščan z:i zasluge, „ki si jih je kot tridesetletni član občinskega sveta pridobil za uieitno upravo in za blagor bele Ljnbljanc" (Cod XXIII,'3l. 213 GI. op. 48. 214 Gl. op. 158. 215 Konci; septrembra 1905 .seje začelo gibanje za podražitev mleka v Ljubljani. Tako so I, oktobra mlekariee zvišale cena za 4 li pri litru, 4. in 5. oktobra pa ustavile dobavo mleka Ljubljančanom. Izbruhnila je „mlekarska vojna". Mestna občina ljubljanska je ustanovila mesino mlekarno (dobivala je mleko oil zadrug v MoSnjalt in Hrezoviee), ki jc konec leta 1905 z.ašla v ležave, Ljublj.inčani pa so ponovno kupovali mleko od okoliških inlekane. Letna potrošnja mleka v Ljubljani je bila okoli 3.650.0011 litrov (Cod I1W64.282 2831. 216 C,i. p 175. 220 Gre za zemljišč; na vogalu med Dunajsko ITitovo) jn Cesarja Jožela (Cankarjevo) ec;to, 221 Tudi Hribar je sanjaril o novi slavbi mestne liišc. Med obema vojnama je zanjo izdelal načrte tudi arltitekl Jože 1'lečnik, Novogradnja ni bila realiziran:: in še danes s" njjvišji mcsini uraili v hiši, kjer so že od leta 184E (Mestni irg I). 222 L'vedho kanalske pristojbine je predlagal Ivan Hribar zc lata 1903 Hurna razprava se jc razvnela na seji občinskega svela 21. fehruarja 1905. Njeni nasprotniki so branili interese hišnih poseslnikov, ki naj bi bih že dovolj obremenjeni z raznimi dajalvami, njeni zagovorniki pa so poudarjali pomen iloilalmlt denarnili virov za modcrni/aeijo mesta (Bil 111/63, J3--63', Cod 111/68, 297'J. 223 Čl. op. 160. 224 Pnpisovalni ali anagrafski urad je deloval kot poseben oddelek policijskega urada. 225 GL o. . 163 226 l-'ranc Podgoršek jc hi! magistralni policijski svetnik in jc s'opii v mestno služba lela 1893. 227 Gl. ip. 163 228 Gl. op. 208. 229 Gl. op. 181. 230 Gl op. 158 231 GL .p. 194 232 Gl. op. 195. 233 GL op. 162 234 GL op, 170 Karluv Tyn: KarlŠtejn, grad v bližini Prage, ki ga jc v 14 >toleiju zgradil češki ir, nemški kralj, cesar karel IV. LnkscnburSk., ustanovitelj univerze v Pragi. Wa\sel: grad v Krakovu, kjer so kronali poljske kralje, hkrati pa te bil do^o tudi središče poljske države 235 24. novembra tega leta jc umrl pesnik Simon Gregorčič. Društva Akademija, Prosvela in Sokol so zaprosila Mestno občino ljubljansko za denarno ptdporo pri ustanovitvi knjiinicc in čitalnice. Na seji 4. deeembra 19C6 jc občinski svet sprejel sklepa o enkratn. podpori za ustanovne stroške v višini 2000 K in o sialni podperi od 1. jantarja 1907 v višini 3000 K letno. Mod drugim so bile izrečene tudi besede: „Cr. Ttillcr pravi, da Želi dali dnSka svojemu veselju, da ic postala meso in kri ideja, kc jo je propagiral že več let Naprtimo — narodna stranka, ki ji pripada obč svet v svoji ccloti, je naglaiala polreho tiudske izobrazbe tudi na zadnjem zaupnem shodu. Ljudska knjižniea pa bo izvir svobodne misli. Klerikalna stranka bo sicer zopel rekla, ila jo le posnemamo. ,oda knjižnice klerikalcev nudijo le pripravljeno in ponarejeno hrano '.ločini bo stala mestna knjižnica na mnogo višjem nivou. Nam .se namreč resnicc ni bati. Zato ne sme b;ti iz te knjižnice izključen noben slovenski list, nobena knjiga, ker hočemo, da čila narod vse ter si sam napravi sodbo Danes pa nam je dana Jc Arhivi VII 1984 45 236 237 238 piilik:i, piibiti tendenco te javne knjižnice in čitalnice že vii;ipn-¡ Olí pričelku seje smo se k'aniali geniju, ki ga jc ubila pnpovska intransingentricst. Mi vemo, da jc bil Simon Gicgorčič naš tci tla jc vsaka solza v Klcifk;'lncin pičcsii le nohlasfemija. Simon Gicgorčič je liil pc-,nik ii--ioda in njegovo ime jc že cel priigram. Zato pe naj bi se imenoval i>ovi, narodni piosvcti namenjen zavod: S. Gregorčičeva ljudska kiijižiiit-a iti čitalnica,.," iCod 111/64, 24 "i ■>4f/l. Hi i m L- st nili atganili in Lj uhlji nčanili jc liil vitem času izrazil strnil preti epiifcmijami in kužnimi Ixilcznimi. Hali si1 se P'cd vsem koz davice, škrlatinkc in legatja. Sledil ,'ga so hoteli odpraviti z modernizacijo katializanic in vodovoda, vciulai je vseeno našel ugodila tla povsod tam, kjci je hilo /brano veliko številu ljudi (lipi. v vojašnicah, raznih zavivdiii ipd.). Med po tel nn nevilito jc ticščilo v motlniinico na Ljubljanske ir polili, kai je vz ncnl it ilo vso Ljubljano, Mest ti se jc prizadevalo d.-i bi vojska zgladila novo skladišče sticliva in smodnika čim dlje od Ljnbljane, vendar mil to ni uspelo (Cm I 111/65 IS -30 ', Cod 111/66 189-190) S 1. janiinijmi 1907 so bili mestni uradniki razdeljeni v 6 lazre dnv: Itazred Temeljna plača Petletnica Aktivitctna d okla d a VI 6400 K 800 K 800 K VII 4800 K 600 K 700 K VIII 3600 K 4 DO K 600 K IX 2800 k 200 K 500 k X 220C K 200 K 4O0 K XI 1600 K 200 k 3 DO K Zupan je dobil 8000 K funkcijske piistojhinc sianaiine. (Tod 111/64 220' 228' glej Kva llolz, Gospodarski položaj mestnega uiadništva ljubljanskega v drugi polovici 19. stoletja, Zgjde.vina Ljubljane, Prispevki.,., Ljubljana 19H4). 239 Ivan Sl-linij;, lipovec in posestnik, jc bil občinski svetovalce v letih 1902-1 905 in dij Josip l)ič od leta 1880 dc 1884 24(1 Gl. op. 19«;, 241 Na seji občinskega sveta S, novembra 1895 je bil izvoljen 7;i častnega nieSčana ,v pri/nanjc izrednih zaslug, kctcic si jc P, r.kscclciieija pridobila z.a to mesto in njega picbival-stvn |vivt*ltim pomožne akcije po ginznej potresncj katn-sinili v neiči od 14, tia i s. tl.-m aprila 1895" (( od .N XI11 /31. 242 Nnjni predbg obč. svetnika Jvana Zirkelbadia glede zvišanja nifzd mestnim delavccn. Sedanje delavske mcztlc niso v nikakem skladu z vladajočo iliaginjo v Ljubljani. Ker piide že v kratkem pioračnn v razpravo, jc z.adcva iiujiui. Sicei jc v pioračunu za 1. 1908 že po.tavlien znesek 210C K za povišanje mezd, i predlagatelj n a svetuje, naj se ta znesek zviša na 931 2 K ter naj se delavstvu od I. januarja 1908 nadalje lazdeli pc skupinah pri Itodučcm zviš.-inju mezdi., Dusedaj jc dotivala 26 delavcev dnevne mezde po 43 delavcev dnevne mcztlc po 2 delavca dnevne mezde po 24 dclavecv dnevne niczdc pc 3 delavcev dnevne mezde po 3 k 60 h, kar znaša na icto 59.904 K. V naptej naj bi dobivali 4 delavci (stiokovnoobrtni) tedenske niczdc 15 delavcev dnevnih 15 delavcev dnevnih 15 delavcev dnevnik 25 delavcev dnevnik 26 delavk na dan, kar bi znašalo letnih 69 216 111/228 -229'). Na seji občinskega sveta 30. decembra 190V jc bil ta pt"d-log sptejet skupaj z naslednjimi določili: „Pri delavcih oziioma delavkah, ki dobivajo dnevno plačo, se tu računa 320 delovnih dni ne leto. Izvzete so torej nedelje in piazniki Mestnim delavcem oziroma delavkam se v slučaju bolezni poleg brezplačne zdtavniike pomoči po mestnem zdravniku in poleg potrebnih zdravil izplačuje iz me st ne biagajnice skozi 20 tednov po 60 % dnevne mezde, kji 1 K 60 h, 1 K 80 h, 1 k 90 J, 2 K po 24 K po 2 K 60 h, pc 2 K 40 h, po 2 k J 0 h, pc 2 K in po I K 70 h i . ." (Cod utegne po dos*KÍanji izkušnji znašati vsem skupaj potreb-iči :iz, leto okroglo 1100 k,L (Cod 1PI/65, 253) 213 y op, I 59 244 Občinski svetovalce karo! Maycr jc ptedlagal, da se Ljubljana uvrsli v ll razied pri ,.odmeri dcjalnostnih piikjad e.ki. državnim uiadnikom" I-"ebtuatja 1907 je bil sprejet zakon, ki jc razvrstil mesta v naslednje kategorije: Dur:aj (sam zase) I. lazied - mesta nad 80,1100 prebivaicev, II. lezrcd - mesta nad 4P.000 - 80 000 pr-îbivaleev, III. razred mesta Pad 10.000 40.000 piebivalccv, IV razred - mesta pod 10.000 piebivaleev. Podlog jc utemeljil, „Ljubljana je imela leta 1900 p.cbivalcev 36,547, Mora se pa na vsak način kar se tiče tiga in drugih nabav, po 'egi prištevati k Ljubljani tudi Šiško, Glincc, Rožno dolino in Voduiat. S temi kiaji skupaj pa jc imela Ljubljana 1, 1900 že Jt.4 52 prebivalcev, danes ima Ljubljana 'ama nad 39.000 in z omenjenimi kiaji 47,600 prebivalcev, V Ljubljani živimo v popoiresnem času in so lazmcre Se vedno abnormalne. Zaradi izroza iivil na jug jc draginja občutna. Mi ;ta 'ji na-, Praga, lirno, Lvov, Krakov, Lince, Gladeč, Trst in Ljubljana imajo uiitninski aavek, a od vseh teh je edina Ljubljana edino mesto v-c dižavc, kije v III razredu: vsa druge mesta so v 1, oziroma II. lazirdu. Beljak je puse] v III. razred, dasl ima le 9Ú00 prebivalcev, tore; pod 10.0,10. Inomost tudi nima nad 40.300, je pa vendatie v 11. la/iedu, tlasi nima užitninskega davka, kar pa se tiče upi. vcaške stanaiinc, sta Inomost in Ljubljana v V razredu, lorej v istem lazretUi, Henar puste drž. uradniki itak mestu . (Cod 111/65, 78-79). 245 Gl. up. 220 24 6 Gl. op .10, 247 Stau) /iipnKdc na vogalu Florjanske in Rožne ulice je poškodoval potics, kar jc omogočilo gradnjo novega žup-nišča. 248 Cll. op 19^, 249 Gl. 158, 194 250 Ivan Subie je bil ravnatelj obrtne Sole v Ljubljani (glej Ivan Hribar, Moji spomini 1, sti 436 -438), 1. slovensko umetniško razstavo v Tis!u so obiskali Ivan lliibar, Ivan Subie in dr. Miljutie Zarnik, Kupili so 7 slik in lisb /a b (dc.čo mcstr.o galerijo v Ljubliani v skupnem zresku 1840 K (Coti 111/65, l9y ). Aîbetov biat je p-> :-dii Mestni občini ljubljanski iz Aibctovega ateljeja; Jvc sta bili ijegovi, ostale pa od učencev. Za sliki Vaja na kmetih in Študija je občinski svet ponudil 600 K (Cod lil/ 65,971. 251 llriavnozborski pcslanecje bil v letih 1907-1911 252 TI. op. 163. 253 n, np 208. 254 Gl. o; 181. 255 Deželni predsednik jc imenoval Ivana RremcnJka za svojega pnslanca v ljubljanskem občinskem svetu (Cod 111/67, 15-15 ). PiviC sc je udeicžll seje 9. icbtuarja 1909, sep-tcnibia ga jc nadomestil Oton Dcteia. ZUSAMMENFASSUNG DIR NEUJAHRSREDEN DES BÜRGERMEISTERS IVAN 11RIBAR VOR OEM LAIBACHER GEMEINDER \T, 1896--1909 (2. Teil) Ma^an DrnovSck Im zweiten I lü werden die Hribars Neujahrsreden in den Jahren '901-1909 veröffentlicht. Die 1&96--1900 Net'jahrsreden sind im verigen Nummer von „Arhivi" veröil'entlicht worden. 46 Arliivi Vil 1984 Di, se Reden sind mehr oder weniger eine Tätigkeits-uborsicht des Gemeinderates im vergangenen Jahr, mit denen auf die Erfoige, aber auch auf die nocht nicht aufgelösten Angelegenheiten hingewiesen wurde. Sie zeichnen sich durch Hribars polemische Darstellung von zwischennationalen Konflikten in Ljubljana und seine Reaktion auf die Anfälle seitens der klerikalen Partei oder des Blattes „Slovenec" aus Zugleich sind sie aber ein Hinweis auf alle wichtige Brregnisse in Ljubljana im bestimmten Jahr. Die Anmerkungen zu diesen Reden beleuchten manchmal eingehender die einzigen Behauptungen udn stellen sie in breiteren Ablauf von Geschehnissen. iz prakse za prat;so UKKJAEa ODBIRANJ' POPISOVANJE IN IZROČANJE ARHIVSKEGA GRADIVA DRUŠTEV ARHIVU lic ris Rozman 0 ariiivsucm gradivu kulturnih društev (zve?,) se je že m nogo govorilo in pisalo. Leta 1980 je Zveza kulturah organizacij Slovenije izdala tudi zelo dober Priročnik za dokunicntariste kulturnih organizacij, avtorja Petra Rib-nikarja (arhivski svetnik). Praksa pa je pokazala, da je za nunege člane društev ki urejajo arhive preveč strokoven, celo „pretežak" da bi ga zlahka uporabljali. Zato sem ubral drugo pot. Na čim preprostejši način sem hotel urejevalcem gradiva kulturnih društev povedati, kako naj popisujejo, od hirajo, urejajo in izročajo arhivsko gradivo društev arhivu. Nisem se Spuščal v podiob-nosti popisovanja posameznih vrst gradiva, ker O tem dovolj dobro govori že priročnik, pac pa sem iiiu želel dopovedati, da jc tudi že seznam, ki vsebme osnovne podatke o gradivu (koliko škatel jc, kakšne vrste gradiva se nahajajo v fondu, opis gradiva, leto nastanka) tisti minimum, ki se ga lahko zahteva od njih, da sc ta lahko uporabi.1 Nekatera kulturna društva se še vedno ne zavedajo, kakšno vlogo in pomen ima tisto dokumentarno giadi-vo, ki nastaja pri njihovem delu in s kateri g imajo največ opravka. Žal ga vse prevečkrat obravnavajo kot „papir", ki se ga jc treba takrat, ko ga ne potrebujejo več, čimprej znebiti. Vrednosti dokumentarnega gradiva se društva zavejo šele takrat, ko sc začno pripravljati na kakšen jubilej in ko razočarano ugotovijo, da gradivo v njihovem društvu ni v takšnem stanju, da bi jim pri delu lahko pomagalo, pa še manjka ga precej. Začne sc brezuspešno tekanje od posameznika do posameznika z namenom, da bi nabrali potrebni material, ki so ga nekdanji aktivni člani društva pred časom „slučajno" odnesli domov Slednjič potrkajo tudi na vrata arhiva, vendar tudi tu dostikrat ostanejo praznih rok. Vprašajmo sc torej, v čem je pomen pisanja vseh teli društvenih zapisnikov in kronik, fotografiranja kulturnih prireditev, podeljevanja priznanj, diplom in pohval, zali a j vodimo evidenco članstva ter zakaj pišemo d rt i št ve ne pravilnike in Statute, čc pa žiti opažamo, da je takšno in drugačno dokumentarno gradivo prevečkrat zanematjeno in odrinjeno vstran in da se ga nc potrudimo niti prebrati, kaj šele razumeti.2 Zavedati sc moramo, da kulturna društva in organizacije prispevajo pomemben delež h kulturni dediščini in razvoju kulture, ua vzpodbujajo in uvajajo delovne ljudi v kulimno življenje. Torej so eden Od temeljev kulturnega življenja.'1 Zato menimo, da gradivo društev in zvez društev ni tako nepomembno kot nekateri mislijo, ampak da ima posebno vrednost, ki pa sc >e včasih premalo zavedamo. 7. gradivom zato nc smemo početi vsega, kar nam pndc na pamei, zlasti s tistim nc, ki ve'ia za arhivsko gradivo. In kaj jc to tako imenovano arhivsko jjradivo? Zakon o naravni in kulturni dediščini4 pravi o tem takole: Arliivsko gradivo jc izvirno in reproducirano (pisano, risano, tiskano, fotografirano, lilmano, fonografirano ali kako drugače zapisano) dokumentarno gradivo, ki ima trajen pomen za znanost ali za kulturo, in sicer ne glede na to, kdaj, kje in pri kom jc nastalo. Po domače povedano, arhivsko gradivo je tisto gradivo, ki znanstveniku, razlikovalen in vsem ostalim uporabnikom nekaj da, nekaj pove. Dobimo pa ga tako. du ga iz celotnega gradiva društva, ki ga imenujemo dokumentarno gradivo, odberemo po navodilih arhiva Naloga arhivov kot inštitucij ni samo sestavljanje navodil pač pa tudi zbiranje, popisovanje, Strokovna obdelava, vodenje evidenc arhivskega gradiva ter še marsikaj drugega (izdaja publikacij, razstave, ipd Za to arliivsko gradivo moraio društva poskrbeti sama. V zvez1 s tem ;c izse) Pravilnik o strokovni usposobljenosti dclavccv d ružbeno pravnih oseb ter članov društev, ki delajo z dokumentarnim gradivom, ki pravi, da mora vsako društvo, katerega arhivsko gradivo bo prevzemal arhiv, določiti člana društva, ki bo -skrbel za ohranjanje, materialno varnost in urejenost dokumentarnega gradiva, ki pri njem nastaja ter za odbiranje in izrocanjc arhivskega gradiva arhivu,s Kaj to pomeni? Da arhivsko gradivo društev odbirajo vsa kulturna društva, oziroma zveze društev, ki so dolžne izročati arhivsko gradivo arhivu in ki jih na predlog arhiva določijo upravni organi družbenopolitičnih skup nosti (to je rcpuhljka in občine), ki so pristojni za kulturo, Imena teh društev, kot tudi ostalih dužbeno-pravnih oseb, katerih arhivsko gradivo ho prevzemal Zgodovinski arjiiv Ljubljana, so bila objavljena v urad nih glasilih posameznih občin oziroma v Uradnem listu SR Slovenije. Na področju Zgodovinskega arhiva Ljubljana aktivno deluje več kot 350C društev. Nad vsemi jc £al nemogoče /oditi pregled, kako delujejo ter kako shranjujejo dokumentarno gradivo. Mnoga društva so zelo aktivna, druga manj. Glede na vrsto dejavnosti jc nekaterih veliko, drugih manj. Zato smo na osnovi določenih kriterijev odbrali 1Ofa društev oziroma zvez društev, od katerih Zgodovinski arhiv Ljubljana na podlagi Zakona o naravni in kulturni dediščini prevzema arhivsko gradivo. Ti kriteriji so: — pomen kulturnega diuštva — pomen vsebine gradiva — čas in kraj nastanka gradiva — podvajanje gradiva — ohranjenost gradiva — obseg gradiva — cas in kraj nastanka gradiva — avtor gradiva — jezikovne lastnosti — vzorčni kriterij — znanstveno raziskovalna spoznanja in potrebe. Napravili smo neke vrste selekcijo in odbrali tista društva, ki so najpomembnejša, hkrati pa smo gledali tudi na ustrezno zastopanje društev vseh vst dejavnosti. S tem smo namreč skušali zajeti v ta okvir tudi manj i02 Arhivi VI] 1984 pomenih na društva in manjša društva, pa društva z zgodovinske tradicijo in seveda vse zveze kulturni!] organizacij. Na ta način smo skušali dobiti v arhiv tudi podatke o kulturnih društvih, ki niso dolžna izročati arhivskega gradiva arhivu. Podatki o njihovem delovanju naj bi se namreč nahajali pri zvezah kulturnih organizacij (občinskih, mestnih), seveda če bi le-tc dCiOvale tako kot bi morale oziroma, če bi jim društva pošiljala plane, poročila in zapisnike tako, kot je bilo dogovorjeno/' S tem pa še ni rečeno, da ta društva lahko počno / gradivom karkoli. Tudi ona so ga dolžna odbirati, urejati, popisovati in ga hraniti sair-a. Razumeti ie treba, da je b lo tako vrednotenje opravljeno na podlagi stanja društev v določenem času, torej so spremembe vedno mogoče, in je na tc treba tudi računati. Takrat sc lahko napra n tudi popravek izbora ter po potrebi predlaga dopolnitev oziron.a spremembo seznama. Navsezadnje se moramo zavedali ludi tega, da je arhivskega gradi/a kulturnih društev v arhivih /e'n malo, tako da smo veseli vsakega novega fonda tudi takega društva, k' ga ni na seznamu. Raziskovalcu bo na Ln način prihranjena marsikatera um brskanja po podstrešjih in obiskovanja posameznikov, da bi pr;šli do zaželenih podatkov. Ko bo kulturno društvo sklenilo urediti svoj arhiv, naj bo niegova prva naloga obvestiti o leni Zgodovinski arhiv Ljubljana. Navede naj iz katerega obdobja izvira gradivo, hkrati pa zahtevali tudi podrobnejše napotke za odbiranje, urejanje in popisovanje arhivskega gradiva. Zgodovinski arhiv bo društvu poslal tako imenovano Navodilo za odbiranje arhivskega gradiva iz dokumentarnega gradiva. To navodilo mora arhiv pripraviti sam za vsako kulturno društvo, ki ga zahteva, oziroma od katerega bo arhiv prevzemal arhivsko gradivo Sestavljeno je na osnovi organizacijske strukture ter dejavnosti kulturnega aruštva ter na podlagi analize celotncga gradiva, ki pri društvu nastaja. Samo tako nairreč lahko arhiv pripravi seznam dokumentarnega pradi/a, ki ima last nosti arhivskega gradiva in ki predstavlja glavni del navodila. Primer seznama dokumentarnega gradiva zve/, društev in društev, ki ima lasi nosti arhivskega gradiva (na vod ho) 1. Rijnstracija, likvidacija, statusne spremembe 2. Premoženjskopravne zadeve v zvezi z nepremičninami 3. Tchnicna dokumentacija (načrti objektov, opreme, osnutki značk, spričeval, diplom, priznanj, neizve-deni načrti zgradb) 4. Pravila, pravilniki, statuti, samoupravni sporazumi in drugi splošni akti 5. Evidence članstva (imeniki, seznami, kartoteke) 6. Letni in srednjeročni plani, programi, poročila, načrti 7. Letni in srednjeročni finančni plani, načrti, zaključni računi 8. Zapisniki s sestankov društev, zveze, njenih komisij, odborov, načclstcv in nadzorstev (tudi sekcij, odsekov, skupin pri društvih) 9. Gradivo za seje, sestanke, konference, skupšcinc, občne zbore, plenume 10. Gradivo za izobrafevanje, seminarje, šole, tečaje, predavanja, ki jih zveza organizira (lahko tudi društvo) 11 Gradivo društev: (samo zveze) Ictn' plani, poročila finančni plani, poročila — poročila o dejavnosti zapisniki (zborov, sestankov) 12. Gradivo o dejavnostih: vabila, sporedi prireditev, koledarji proslav, letaki, plakati gradivo ob praznovanju obletnic, jubilejev, katalogi, hrošure, jubilejne in propagandne publikacije, prospekti, programske knjižnice diplome, priznanja, pohvale, zahvale lotografiie, ii isiracije filmsko gradivo glasila, bilteni magnetofonski trakovi, kasete, plošče ankete, vprašalniki statistika, grafikoni časopisni članki, poročila, govori, kritike, oeene, obvestila nalepke, grbi, simboli kronike 13. Kot v/orec: Članske izkaznice vstopnice. Upoštevati pa je treba tudi naslednje kriterije: ne od hira se razmnoženo ali tiskano gradivo drugih družbenih pravnih oseb in zve/, društev, ki iih zveza društev dobi le v vednost, ne pa v resevanje čc so določene vrste arhivskega gradiva /e zajele med gradivom za seje, jih tli potrebno posebej od-birati. S pomočjo .ega seznama ho društvo ugotovilo, kakšne "rste gradiva arhiv določa za arhivsko gradivo in ga zeli ohraniti kot ¿ultnrno dediščino, ki je pomembna za znanost in /a kult1 ro. Pri nastajanju seznama je potrebno sodelovanje d rušiva in arhiva, saj gradivo, ki nastaja pri njih, društva sama ^ajl-olj po/naj o Oh takšnem delu sc ponovno izkaze, kako koristno in nujno je obojestransko sodelovanje Prvi pogoj za dobro od hrano gradivo je njegava URI JENOST. Ko bi ga pri društvih sproti in dosledno odlagali in v/.drževali v njem red, ga ne bi bilo treba posebej urejevati. Končno gradiva ¡iri društvih oziroma zve/ah društev ni 1 olik o da bi njegovo ureja nje lahko predstavljale kakšen poseben problem. Za urejeno velja gradivo takrat, ko so vsi spisi na svojih n estih, ko so urejeni vsi zapisniki in pravilniki tako, da jih brc/, ležav najdemo m ko ni treba za dokumentacijo o dejavnosti (pohvale, plakati, vabila, prospekti) preiskali celotnih klubskih prostorov, skratka tekrat, ko lahko vsakdo naide tisto, kar išče. Če je gradivo urejeno tako, kot smo opisali, pri samem ODBIRANJU ne bo posebnih ležav. Pazili bo ireha le ua to, da razmnoženega in tiskanega gradiva drugih družbenopravnih osebn in društev, ki jih je društvo dobilo v vednost ne pa v reševanje, ne odbiramo. S pomočjo "avodila začnemo gradivo odbirali in sproti popisovati In kako gradivo POPISUJEMO? Ob prevzemu, oziroma izročitvi arhivskega gradiva arhivu mora biti izdelan seznam arhivskega gradiva. Ta predstavlja ne Kakšen pripomoček za uporabe, hkrati pa more dali pregled nad arhivskim gradivom, ki bo odbran in izročen arhivu Tu ne gre za podajanje podrobnejše vsebine ali za popis po sameznih dokumentov. Gre le za vrste gradiva, ki se na- ■rliivl VI! 1984 49 liaja pri kulturnem društvu in za čas, ki ga to gradivo obsega.9 Torej bomo v skladu z navodilom pop,šali vrs'o gradiva, postavili zraven letnico in ob robn Se Številko, pod katero se bo arhivsko gradivo nahajalo, da ga bo laž|e najti. Primer scenama: Y.VU7A KULTURNIM ORGANIZAC IJ VRHNIKA Tehnična Arhivska Vrsta gradiva opis vsebine Leto nastanka enota enota I 1 Registracija t / 1967 2 Statuti, pravila 1964, 1976 3 Zapisniki z gradivom za seje, sestanke, konference občinski svet Svobod 1963, 1965 4 - Letna konferenea SS in PD I960 5 Letna konferenea SS in PD 196] f, - Redna letna konferenea SS in PD ] 962 7,8 - Zapisniki, poročila, piogrami 1962/63 9 — Letna delovna konferenca SS in PD ]963 10 - Sedemletni plan 1963 I] — Analiza kulturne dejavnosti ]2 — Predkongresna konferenea 1964 13 - Ankeic, vprašalniki 1963/64 14 - Poročilo, prodam ]965 ]5 — Podatki o financiranju kulturnih dejavnosti 1965 16 - Poročila, phni, vloge 1966 17 - Statistični list gostovanj 1966/67 — Dvorane, prostori (anketna pola) 19 - Vloga in naloge ZK PU Vrhnika 1969 20,21,22 - Plani, programi, poročila 1969-19 76 Komisije 23 - Dramska (programi dela, poročila, zapisriki) 1962, 1963 1964 24 - Filtrska (zapisniki) 1962^ 1963 25 Kadrovsko izobraževalna (program dela, zapisnik) ]963 Seznami, evidence članstva 26 2*7 — Pregled članov pO odborih, komisij 1963, 1967 —. Evidenčni kartoni 1962- 1964 28 - Ostali seznami 1945- 196*7 Društva 29 - DPD „Svoboda", llistra ]965 30 - DPD „Svoboda", Borovnica (podatki, poročila, zapisniki) 1961, 1963 31 — DPD „Svoboda" Ligojno (zapisniki, podatki, poročila, programi) 1961, 1963 32 — DPD „Svoboda", Log pri Brezovici (podatki o društvu, zapisniki, programi) I960- 1963 33 - DPD „Svoboda", Verd (zapisnik občnega zbora) I960 34 - DPD „Svoboda" Vrhnika (podatki c društvu, zapisniki, poročila, plani, programi) 1960-1962, 1965 35 - PD „Ivan Cankar", Bevke (poročila, podatki o društvu, statut, zapisniki) 1^61 — 1976 36 - PD Blatna Brezovica (poročile o delovanju mladih) 37 - PD Podlipa (poročila o delu. zapisniki) 1961 38 - KPD Stara Vrhnika (poročila, programi, predlogi) 1959 -1962 39 - KPD Zaplana (programi, poročila, podatki) 1960-1965 Samostojne skupine 40 - i asb.ma sola (poročila, zapisniki, seznami) 1965--1973 4 -Pihalu orkesler (izjave, plani, poročila, se~, nami) 1963,1969 2 -C :lavska univerza (izobraževalna dejavnost na DU) 1963 '54 43 - Ljudska knjižnica (poročilo) 196f i02 Arhivi VI] 1984 Kratice; Dokumentacija 0 dejavnosti 44 Predlogi za odlikovanj 45 — Govori 46 Programi proslav, priredilev 47, 48 ,Vabila na prireditve, seslankc 49 Plaka1i(0 komadov) 50 Ankete vprašalniki i|;51;, 1963 1969, 1970, 1975 1962- 1975 1962 -1969 Datum: Podpis DPD - Delavsko prosvetno drujtvo PD — Prosvetno drušlvo KPD — Kullurno prosvetno drušlvo DU — Delavska univerza Posebej pa popišemo lislo dokumentarno giadivo, ki so mu polekli roki hrambe in bo uničeno, saj je polrebno dokument o uničenju tega dokumentarnega gradiva 1 rajno obraniti. Iz njega mora bili razvidno, katero in kdaj je bilo gradivo uničeno. Ko je lo opravljeno, na; društvo ob ve si i Zgodovinski arhiv Ljubljana, da je bilo arhivsko gradivo odbrano v skladu s pismenim navodilom in da so bili upoSIcvani vsi strokovni napotKi, ki jib je dal arhiv ob odbiranju. f^e arhiv v roku .10 dni ne bo poslal nobenega obvestila, naj nepol repno dokumentarno gradivo uniči, arhivsko gradivo pa izroči nrhivu.10 Arhiv je namreč tisia institucija, ki poleg že naveaenih nalog tudi čuva in hra.ii rrliivsko gradivo. Tu je sedaj na varnem, zaščiteno in hkrati doslopnc vsakemur, ki ga zanima kulturno (dr uit ven o) ? i vije nje in loKalna zgodovina njegovega kraja. Arhivu je treba izročiti arhivsko gradivo „v izvirniku, urejeno, lehnično opremljeno, popisano m v zaokroženih kompletnih celotah ki so povezane po svojem izvoru."1 1 Gradivo je treha torej izročili v originalu, ne pa v obliki kopij, ki bi jih v la nanifn napravilo. Vsekakor pa sem sodijo tudi spremenjeni in dopolnjeni zapt H oziroma prepisi, ki so bili rarejeni zaradi potreb dela v kullurnem društvu. Tako urejeno gradivo bo potrebno Se tehnično opremiti. To pomeni, da ga bomo zložili v posebne arhivske skalle in s tem zagotovili varnost gradiva pred poškodbami, pri hranjenju in manipulaciji. Ker društvo, oziroma zveza društe, ki izroča arhivsko gradivo, še vedne deluje in bo še delovalo pomeni, da bomo njegove gradivo prevzemali po delili, ki pa mora jo obsegati določeno časovno obdobje. To obdob;e ne sme bili krajše od petih lel. Društva so sicer dolžna izročali arhivsko gradivo po tridesetih letih nastanka, ce se drtigače ne dogovorijo z arhivom.1 Takrat morajo izročiti komplelno arhivsko gradivo. Včasih sc namreč zgodi, da si člani društev zadržijo določene dele gradiva zase in jim nili na m'sel ne pride, d? bi ga izročili. V arhiv tako pride le manj pomembno, oziroma nekom-plelno gradivo, ki pa zaradi nepopolnosti ne more dati jasne podobe o delovanju nekega drušlva nili prikazati njegove vloge in pomena v celoti. Predpis zalo izrecno poudarja, da mora bili izročeno arhivsko gradivo komplelno, to pomeni vse iz časovnega obdobja vključno s spisovnimi evidencami. Ob izročilvi in prevzemu arhivskega gradiva sc napravi tudi zapisnik o izročilvi in prevzemu arhivskega gradiva. Ta zapisnik mora vsebo- vati datum in krnj izročitve, podatke o izročiteljn in prevzemniku, ime fonda, začetno in končno lelo obdobja, v katerem je gradivo nastalo, količino in ugotovil ve o ohranjenosti arhivskega g.adiva in pojasnila, če jih je dal izročitelj glede lega.'3 S tem je kullurno društvo opravilo svoje delo, v arhivu pa sc delo šele začenja. oi'omhi-: I Itcfirat je pisan za seminar za člane dtuilcv, ki ilefl) z ilokuinenlarnim gradivom. ki gaji: na polmilo £KOS organizirala ZKO mesla Ljubljane, Zgodovinski amiv pa je prevzel si roko vnu plal, 2 Uori*. Kozmaii. Donio kilaj ¡tnali cenili arhivsko gradivo drušlev. Na( ijsopis. Vrhnika. Lclo XIII januar 1985. sir. 8 3 Pe'er Ribnikar: Priročnik za dokumcnlarisle kullurnili organizacij. str. I0--I 1. Ljubljana 1980 4 liradn lisi SRS. H. 1/81. sir. 16 5 Uradni I i.si ¿RS. SI. 15/1983. sir. 1048 6 Vfailiniir Zunicr: kriteriji valorizacije dokumentarnega gradiva ilruilieno pravnih os-?b in ilruilcv, kaierih ailiivsko gradivo prevzema Zgodovinski arhiv Ljubljana. Arhivi V, Ljubljana 1987. Si. I -2. sir 14 7 Pravilnik o odbiranju in izročanju arhivskega gradiva arhivu. Uradni lisi SRS. JI. 34/81. sir. 2(157 8 Navodilo z a odbiranje arhivskega gradiva iz doku nicnl: irncga gradiva zvez ilrniiev in ilrušlcv (osnulck. narejen v Zgod»■ vinskem aru i vi i Ljubljana) 9 Vladimir ¿umer: UMdilcv, lclmična oprema in izdelava seznama arhivskega crailiva. Priročnik za sirokovno usposabljanje delavcev, ki delajo 7. dokumentarnim gradivom. 1984, Ljubljana, str. 76-83 10 Glej 7 1 1 Glej 7 I 2 7akon o naravni in kullurni dediščini (elej 4) 13 Glej 7 14 Gicj (, Uporabljal ludi knjigo dr. Joicta Žontarjn: Arliivislika. Ljubljana 1984 Arlnvi VI] Ifl 51 Zusammenfassung ORDNJNG, liliHlLM'?™. BESCHREIBUNG UNI) OBERG/» Iii DES VEREINSARCIHVCUTES DI.M ARCHIV lim is Roz.man Zihhciche Kulturvereinc sind sicli der Rolle und Be- deutung des bei ihrer Tätlgke etnstehenden Archiv gutes für die Kuiturnaehlaß noch immer nicht bewut.U Demzufolge pflegen sie kerne rieEige Beziehung zu ihrem Schriftgut. Der Autor dieses Beitrags versucht aber diese Rulle und Bedeutung zu beleuchten und zugleich die mit den Dokumenten beschäftigten Vcrcinsmit-glieder auf eine einfhehe Weise zu beraten, wie sollen sie das Vercinsarchivgut ordnen, erschließen, besehreiben und dem Archiv übergeben. delo arhivov in arhivskih organizacij v r\zmisli:k Boris Rozman Arhivi - glasilo Arhivskega d rušiva Slovenije in arhivov Slovenije, so do sedai izšli šestkral. To je številka, ob kateri že laliko occmmo, kako 10 strokovno revijo arhivski in drugi sirokovni delavci, ki jim je namenjena, upoštevamo in kakšno vlogo ji pripisujemo. Ob izidu prve številke je bil jasno zaslavljcn namen glasila „Ob glasilu ARHIVI moramo združili arhivske dclavcc in jih spodhuditi, da bodo arhivska vprašanja tudi teoretično ohdelovali, objavljali dosežke, izmenjavali izkušnje in polemizirali o rešil vali. Glasilo nai spremlja razvijanje raziskovalnih dosežkov v praksi, govori na o živih in perečih vprašanjih, S katerimi se srečujemo ob delu vsak dan; od organizacije in načrtovanja dela v arhivih, vrednotenja gradiva, urejanja in popisovanja do nperabe. ARHIVI naj načrtno razširjajo in razglašajo napredne izkušnje, tudi tuje, obveščajo naj ne le o domačih, ampak tudi o tujih dosežkih Mislim, da so te naloge Arhivi do sedaj uspeli uresničevati le do določene mere. Objavili so sicer precej zan.mivih člankov, referatov, razprav, poročil, ocen in nformacij, vendar pa na splošno ugotavljamo, da med arhivskimi strokovnimi delavci m prevelikega zanimanja za obiavo člankov oziroma problemov, s katerimi se srečuj.jc pri svojem delu, kakor bi bilo pričakovali. Največkral jih je treba za prispevke prosili. Prav rubrike, ki naj bi razpravljale o problemih našega dela, o izmeniavi izkušenj in ki bi polemizirale o rešilvah, so zgovoren dokaz za to. Vce premalo jih je, Na pomoč nam večkrai priskočijo zgodovinarji, ki s svojimi referan zapolnim rubrike, ki naj bi bile sicer naša domena (mislim arHvisiov). Toda ne mislim se na leni mestu spuščati v podrobnejšo analizo zaKaj, Kako, čemu je lako. Raje bi se dotaknil rubrike Celo arhivov in arhivskih organizacij. Zakon o naravni in kuhurni dediščini (Uradni list SRS. Si. 1/1981, člen 79) oh vezirje arhive, da obveščajo javnosi o svojem, delu, lako da objavljajo letne delovne programe, poročila o opravljenih programih in poročila o pomembnih varstvenih ukrepih in akcijah, v kaicrib sodeh'icio.2 To obveznost arhivi izpolnjujejo z objavo programov in poročil v tej ruhiiki. Dolgo časa že opažamo in ugoiavijamo, da poročila in programi, taki kot so, večkrat niso primerni za objavo ("pri icm mislim na programe in poročila izključno za obiavo v Arhivij) saj so mnogokrat predolgi in govorijo o sivareb, ki se na vcc mestih ponavljajo. Navedel bom samo nekaj primerov: V samem poročilu je ime fonda navedeno večkrai. Nagajajo ga nc orimer pn opravljenem delu in nri urejevalnem delu. Ce je bil fond istega leta prevzel, ga najdemo tudi lam. Vsako poročilo o delu vsebuje tudi seznam prevzetih fondov. Vsi ti fondi pa so objavljeni v rubriki Nove pridobitve slovenskih arhivov. Ima smisel objavljati tak leznam na dveh krajih? Veliko sivuri v poročilu in programii aihivi ponavlja lela v lelc To je po svoje razumljivo, saj se njegove piisiojnosii in naloge ne spreminjajo Če/, noč. Kakšen smisel iina, da se za objavo v Arhivih, iz lela v leln govori na splošno o leh prisloinostih in nalogah, ki so nam vsem bolj ali manj znane in so navedene tudi v Zakonu o naravni in kuliuH dediščini (člen 94)? Gradivo bomo še vedno picvzemali, urejali, popisovali in slrokovno obdelovali, Tur M popularizirali bomo naso dejavnost, pripravljali razslavc, i/daial kataloge, publikacije in inveniarje Zalo menim, da bi morali biti v teh poročilih veliko holj konkretni, kratki in jedrnati. Slro-kovne in ostale delavec bi morali seznanjati le s leni, kaj je bilo storjenega v določenem arhivu, s kakšnimi prohleun so se ukvarjali in kako so jih rešili Taka poročila bi bila sirokovnejša in kvaliletnejša. Kvalileta pa je tisti pogrj, ki je nujno potreben vsaki strokovni reviji, ne samo naši. Seveda ohscgaio poročila in programi še druge pio-blcmc ki so prav tako pomembni in na katere tudi ne suicnin pozahili. Preceniti moramo samo, če jih je ics vredno objavili. Vsi vemo na primer, da bo knjižnica dopolnjevala knjižni fond z arhivsko periodiko, nabavljala publikacije, ki objavljajo arhivsko gradivo iu ki so napisane na podlagi arhivskega grailiva. A.i pa da bo '■italnica vedno na voljo strankam? Ob hranju poročil oziroma programov opazimo tudi, da v različnih arhivih uporabljamo različno terminologijo /a iste sivari pa tudi klasifikacija m enotna. Ponekod slrokovno obdc^ijejo arhivsko gradivo, drugje dokumentarno, nonckod administraiivno urejajo dokinncniaiini Rrndivo itd. /ito predlaga ni, "d a naj bi poročila oziroma programi, ki bi jih objavljali v Arhivih, ohsegali največ dve tipkani sirani. Obravnavali pa naj bi samo opravljeno delu v določenem letu (pri programih je seveda malo težje bili konkreten). Zijemnjo naj naslednje teme: siiokovna obdelava arliivskcga gradiva, znanstveno raziskovalna dejavnost, popularizacija arhivske dejavnosti (izdaja kaialogov, publikncij- brošur, inventarjev), problemi in njihove rešitve. Še zdaleč ne bi želel, da bi bil ta predlog nekakšna „šablona", po kateri naj bi delali, belini le to, da v Arhivih ne hi hrali le skrajšanih verzij ali izvlečkov (včasih se niti toliko ne potrudimo, da bi jih skrajšali), ki jih pošiljamo na kulturne skupnosti in ostale usta nove kot dokaz našega delovanja. Nai bodo prikaz „problemov, ki se pojavljajo ob vsakdanjem delu arhivov, prikaz rezultatov, sklepov, dognanj, ki uiegncjo imeli spodbudne posledice za razvoj naše arhivske službe.'0 In kaj menite vi? OPOMlil; 1 Altiivom na pot. Arhivi 1, Ljubljana 1978. šl. I, ili. 5 2 Dell) altuvov in arhivskih orpriih.icij livi>J k rubriki Arhivi IV Ljubljana 1981. ši. 1-2. sir. 137 3 r.iej 1 Arhivi VI] 1984 53 ARHIV SR SLOVENIJE Delovno poročilo za leto 1984 V letu 1984 so bile izvedene nekatere Spremembe v notranji organizaciji Arhiva SR Slovenije. Namesto prejšnjih smo usianovili nove organizacijske enote, in sicer: I. Seklot /a varstvo aihivskc^a gradiva II. Oddelek za informacije, dokumentacijo, IN DOK in materialne varstvo arhivskega gradiva III. Oddelek za konservucijo in restavracijo arhivskega gradiva IV. Sektor skupnih služb 1. Sekior za vaistvo arhivskega gradiva z 11 zaposlenimi (in z visoko in I z osnovno izobrazbo) jt opravlial predvsem naslednje naloge: 1 Odbiranje arhivskega iz dokumentarnega gtadiva: V skladu s Pravilnikom o odbiranju ir. izročanju arhivskega gradiva je bil pripravljen osnutek enotnega navodila za ustvarjalce dokumentarnega gradiva, ki bodo izročali arhivsko gradivo Arhivu Slovenije. Do izdelave dokončnega navodila opravljajo odbiranje ustvarjalci na os-iovi začasnega p.;nienega navodila ler ustnih navodil. Odbiranje je bilo opravlj-n.J pri Štirih ustvatjaleih, pri dveh Imetnikih je bilo opravljeno od bi tanje in izločanje nepotrebnega dokumentarnega gradila, pri enajstih imeti,ikji pa so potekale pripiave za odbiranje arhivskega iz dokumentarnega gradiva. 2. Ugotavljanje arhivskega gtadiva pii imetrikih: V zvezi z. ugotavljanjem arhivskega gradiva so bili opravljeni razgovori s strokovnjaki pr> 33 imetnikih, liste arhivskega gtadiva pa so bile izde'ane -a 1 I imetnikov s področja republiške uprave, SIS. iolstva, zdravstva, družbenopolitičnih organize" ,n društev. Pričeli smo tndi z ugotavljanjem filmskega arhivskega gradiva pri RTV Ljubljana, kjei nastaja naj:ec filmskega arhivskega in dokumentarnega gradiva. 3 Navodila za urejanje in popisovanje athivskega grad iva: Navodila za ureditev in pripravo popisov aihivskega gradiva so bila pripravljena predvsem za tiste - nt nike, ki pripravljajo gtadivo za predajo arhivu (15 imetnikov). 4. Nadzoi materialnega varsiva dokumentarnega gradiva pri imetnikih: Opravljeni so bili predlogi pri ¡3 ustvarjalcih, k. 4 strokovnega dela, ki jc sedaj organizirano po referatih. Vodje referatov sestavljajo strokovni svet, ki ga vodi ravnatelj. Reorganizacija je bistveno izboljšala strokovno delo, ki je bilo načrtovano po refeiatih na podlagi srednjeročnega načrta. Letni načit je bil izpolnjen v celoti. 2. Trije delavci z visoko izobrazbo so opravili strokovni izpit za naziv arliivista, en izpit iz nemščine, ena delavka se izpopolnjuje iz italijanskega jezika Trije delavci so opravili izpit za podiplomski študij in se vpisali na Filozofski fakulteti 3. Strokovni svet jc nnel 17 sej (266 ur) in usmierj;,! strokovno delo 4. Evidentiranje dokumentarnega in arhivskega gradiva je bilo opravljeno v 47 delovnih organizacijah in pregledano stanje materialnega varstva arhivskega gradiva. Prvič jc bilo evidentirano arhivsko gradivo v Gradcu (Avstrija). Izdana so bila navodila za odf iranie arhivskega gradiva, (40) predlaganih je bilo nekaj upravnih postopkov. 5. Za udeležbo na strokovnih seminarjih in posvetili jc bilo izrabljeni 39 dni (31 l ui). Trem pripravnikom jc bilo nudeno mentorstvo Arhiv jc sodeloval na štirih sejali koordinacije aihi-vov SR Slovenije. 6. Obsežno je bilo delo pri evidencah arhivskega gradiva, ki ga bo prevzemal arhiv (kaitice). Opravljena jc bila revalorizacija arhivskega gradiva. Pregled in osnovno arhivsko uiejanjc jc buo opravljeno na 105 fondih KI-O in ObLO. Sliokovna oLdelava jc zajela 29 aihivskih fondov KLO in ObLO. Analitični inventarji so bili izdelani za 23 fondov Obsežno večletno delo za tiskanje Vodnika po fondih Zgodovinskega arhiva Celje jc prišlo v zaključno fazo. Opravljeno jc bilo delo na abecedncm kazalu za fonde s področja uprave in piavosodja. Nadaljevala sc je identifikacija Fototcke Pelikan, (JOOOO fotografij) ob pomoči Krlturne skupnosti Celje pa so bili odkupljeni trije obsežni albumi unikatov plošč iz zapuščine Fotoateljcja PcliKan Strokovno odorano je bilo arhivsko gradivo za var-nostno-zaščitne mikrofilmanjc (8206 posnetkov) in dupliranje 16 zvitkov filmov (180.000 din - financirala Kulturna skupnost Celje in Kulturna skupnost Slovenije). Sestavljen je bil katalog (evidenca) filmov in mikrofilmskih posnetkov. Nadaljevano jc bilo kartotečno urejanje knjižnicc. Zaključeno jc bilo tehnično opremljanje arhivskega gradiva, ki ga jc vrnila Avstrija in se nanaša na področje občin ustanoviteljic Zgodovinskega arhiva Celje. Izved:na je bila strokovna ekskurzija v Deželni arhiv v Gradcu v Avstriji. Arhiv jc pripra'' strok orno srečanje arhivov Ptuja, Maribora in Celja. Pripravljen je bil raziskovalni nrispuvek za Kozjanski zbornik. Razvoj oblasti na območju občin Šmarje pri Jelšah in Šentjur pri Celju in prispevek za Celjski zbornik Administrativna šola v Celju 1960 -1969 na podlagi arhivskega gradiva Zgodovinskega arhiva Celje in Spodnje štajerski Narodni svet v Celju, Stavbna zadruga državnih uslužbencev. Pred komisijo Zgndovinskcga arhiva Celje je 7 aini-varjcv iz delovnih organizacij opra.ilo predpisani preizkus znanja. 7. Prevzeto jc bilo 30 tm arhivskega gradiva Skupščine občine Hrastnik, 5 tm EMO Celje, 70,2 tm zemljiške knjige Hrcžice (?02 knjigi), zasebna zbirka Aleksandra Vidcčnika, zbirka dokumentov (okupacija, 0,1 tm), Občinska gasi'ska zveza Celje, fotonegativi (1970 -1981), „Metka" Celje (1942 1948, H tm). Iz arhivskega skladišča v Trbovljah je bilo prepeljano v Celje 250 tm upravnih fondov, Ki bodo iiicjcni v naslednjih letih. OPOMI1A: Skladišča arhiva so napolnjeni! do zadnjega metra regalnih površin, na prevzem čaka 12 000 do I 5 0sabli;irije delavcev za opravljanje nalog SLO in DS 15.3. Izboljšanje varnostnih razmer. 15.4. Sodelovanje v akeijah (NNNP in podobno). 16. Izobraževanje 16.J. Permanentno strokovno izobn*icvanje. 16.2. Podiplomski študij. 16.3. Udeležba na strokovnih posvetovanjih. 17. Ureditev knjižnice 17.J. Izdelava kataloga in drugih pripomočkov. 18. Upravne administrativne in finančne naloge 19. Samoupravne naloge POKRAJINSKI ARHIV KOPER Delovno poročilo za leto 1984 V procram dela za leto 1984 smo prenesli manjši del nerealiziranih nalog s področja upravnih dejavnosti ter 60 Arliivi Vil 1984 reševanje prostorske problematike, kar delno prenašamo tudi v leto 1935. 1. Na področju upravne dejavnosti smo opravili naslednje naloge 1. Podzakonski akti: a) odredbe o družbenih pravnih osebah, katerih arhivsko gradivo bo prevzemal arhiv, sta sprejeli Se Skupščina občine Postojna in Skupščina občine Koper; b) pripravljeno je gradivo tipskih seznamov napodil za gospodarstvo in družbenopolitičnih organi-zacii območja Postojne. 2. Terensko delo je obsegalo sistematično obdelavo občine Ilirska Bistrica Za ustvarjalce, katerih arhivsko gradivo bo prevzemal arhiv, smo izdelali navodila, najprej tipska, pc obisku na terenu pa usklajena in dopolnjena Področje Ilirske Bistricc je pripravi ieno za organizacijo seminarja za piciz.kus znanja. Republiški komite za kulturo je septembra 1984 z odločbo tudi imenoval komisijo Pokrajinskega arhiva Koper za izvedbo preizkusa strokovne usposobljenosti. Na območju občine Ilirska Bistrica je bilo opravljenih 5 S pregledov, v ostalih občinah pa: Sežana 8, Postojna 12, Izola 16, Koper 10 in Piran 10, večinoma ob izločitvenem postopku oziroma postopkj določanja kategorij trajnega gradiva. Terensko delo v Kopru in Sežani so opravljali tudi dijaki srednjih družboslovnih šol v okviru obvezne šolske prakse. Poseben status ima področje zdiav-stva, s katerim sodelujemo v cclotncm postopku urejevalnih in izločitvenih del že nekaj mesecev. 3. Iz prevzetih fondov so uporabniki uveljavljali svoje pravice iz minulega dela, iastninc, šolske izobrazbe, itd. Prejeli smo 101 vlogo z območja vseh 6 občin. Vse smo rešili. 11. Uredili smo naslednje arhivske ionde: 1. Gradivo do leta 1945: dokončna dela z inventar- nimi popisi. a) Občina Piran. Listine 1370-1382 (253 listin), ostali fond beneškega oodobja (0,90 trn), obdobje avstrijske provincialnc vbde P97--1806 (3,4 t m), avstrijsko obdobje 18C6- 1813 (3,3 tm), urejeno in popisano je tudi tiskano gradivo 17., 18. in 19. stoletja (0,80 tm), prvo avstrijsko obdobje je urejeno le za leta 1890--1892 v ob-sef^u 1,7 tm, nadaljevanje. b) Občina Izola 4950- 1932 (1,90 tm), izločanje 0,10 tm inventarni popis obsega 60 strani, od tega 15 strani čistopisa za publikacijo aifo Izola ¡V/2, 1930--1940 c) Občina Podgrad 1882-1945, nadaljevanje in zaključek. Obseg 13,3 tm, izločanje 1,1 tm inventarni popis na 202 straneh. V letu 1984 urejenih 2,4 tm č) Občina Hrpelje--Kozina C fragmentarno J, izpiski iz registra porok občine Hrpeljc—Kozina 1924 -1937, obseg 0,70 tm, inventarni popir 40 strani. Gradivo j< pripravljeno za uporabo v raziskovalne namene. 2. Gradivo po letu 1945: pr-fa faza urejevalnih del razvrščanje, izločanje in sumarni popisi. a) Skupšeina občine Piran 1951—1965, načrti 5 tm, popis na 26 tipkanih straneh. b) Istrski okrožni ljudski odbor, nadaljevanje in zaključek. Gradivo 1947-1952 obsega 18,1 tm, inventarni popis 629 strani, fond nckompleten V letu 1984 narejenili 67 arhivskih škatcl, izločili 0 90 tm, popisan ili tudi 20 načrtov. c) Skupščina občine Sežana 1946 -1967, razvrščanje in popis 2,5 tm, na 15 tipkanih straneh. Tajništvo za prosveto in kulturo 1946--1958, Okrajna obrtna zbornica 1946-1957, PNOO za Slovensko primorje in Trst — odsek za Imctijl stvo in gozdarstvo 1945-1947, KLO Senožeče 1946-1052, KNOO Senožeče 1946. d) Likvidiiane delovne organizacije: t oto Pifan 1958-1932, izločili 1,5 tm. Obrtno podjetje Napredek Piian 1965-1968, izločili 5,77 tm inventarnim popisom, Tovarna kemičnih in pralnih izdelkov Jadranka Piian 1953 1962, izločili 6,95 tm, inventarni popis urejenega gradiva 0,9 tm. Krog Sečovlje .1953—1972, in že urejenega fonda izločanje v obsegu 9,4 im. e) Ginnasio, Liceo in Scuola Media, 1'iian 1945- 1978, izločili 3,5 tin. inventarni popis na 5 tipkanih straneh. 1) Arhiv Pokrajinskega arhiva Koper 1956—1978, izločili 6,7 trn. g) Opravljen je popis tehničnih enot Okrajnega zavoda za statistiko Koper, 1923/? /--1964 v obsegu približno 60 tm na 611 karticah. III. Publicistična dejivnost: sredi leta je izšel aifo Izola |V/| za obdohjc 1919--1929. Zc od leta 1983 je v tisku Pad na iz poijudje serije Sio venske istrske vasi, publikacija Dvori iz. iste serije je pripravljena za prevode, fotografsko opremo in tisk. IV. Izobraževalna dejavnost je obsegala notianjo pet delavcev kolektiva je opravilo stiokovni izpit — in zunanjo, pri kateri je bil sklenjen dogovor za vsakoletno obvezno šolsko prakso dijakov siednjc jczikovrio-drnžboslovnc šole v Kopru (v letu 1984 smo že imeli na praksi 2 dijakinji), dijaki drugih srednjih šol v Kopru, Piranu in Sežani (skupaj 9) pa so si ogledali arhivske prostore, naše ali pa na terenu, in pripravili učno uro o arhivskem gradivu. Pomembna je naša aktivnost ob vsakoletni republiški akciji raziskovalnih nalog v osnovnih šolah na različne teme iz naše preteklosti. Udeležili smo se tudi vsakoletnega seminarja v Radencih ter dvodnevnega strokovnega seminarja o računalništvu v Ljubljani, Delavka kolektiva je nspešno opravila tudi tečaj CZ v Kopru. V. Na področju raziskovalne dejavnosti je bilo opravljeno 10-dnevno študijsko hivanje v Benetkah in 10-dncvno v Rimu in več enodnevnih študijskih obiskov v tržaških arhivih; pretežni del časa v Piranu je bil namenjen prepisovanju, dešifriraniu, prevajanju in indeksiranju srednjeveških piranskih listin za samostojno izdaio predbenešTcih listin Lis tine 1. 1173-1283 - ob pomoči dr, Darje Mihelič; precej časa je bilo namenjenega konkretizaciji in razdelavi projekta Kultura na narodnostno mešanem ozemlju Slovenske Istre za naslednje sred Arhivi VII 1984 61 njeročno obdobje in za projekt Zgodovina Slovencev; izdelana jc tudi študiji1 o razvoju turizma za katalog k razstavi Sprehod skozi čes 7 zv. VI. "Razstavna dejavnost jc potekala večinoma z gostovanji že pripravljenih raslav in v sodelovanji! pri izdelav krajevnih tematskih in splošnih razstav. Od Osrednjega odbora prekomoicev smo pridobili novo postavitev Slovenski partizani v NOI1 Grčije. Albanije in Makedoniji, ki potuje po ju/popri-niorskih občinah. VII. V čitalnicah v Kopru in Tiranu se je mudilo 52 raziskovalcev iz domovine in tujine, ki so pregledovali zlasti starejše gradivo. Študente srno usmerjali v izdelavo seminarskih in diplomskih nalog in jim pripravljali gradivo. Za gradivo v strokovni knjižnici smo začeli izdelovali kartoteko po avtorjih (za periodiko). VIII. V arhivska skladišča sni o prevzeli f manjših fondov gradiva NO I! in iz predvojnega obdobja. IX. Dejavnost na področju urejanja samoupravnih aktov: ažimranje načrtov C/ in obrambnih in varnostnih načrtov, sprejem statut;:, sprejem 1'ravihn ka o odgovornosti za kršitve delovnih obveznosti delavcev in o disciplinskem postopku. Imenovani sla disciplinska komisija in komisija za samoupravno delavsko kontrolo. X. Dejavnost na področju samoupravnega planiranja jc jioiekala predvsem v pripravi sklepov pristopa k planiranju za naslednje srednje nično in dolgoročno obdolijc, pripravljene so bile ludi suiernice srednjeročnega razvoja 1986-1990 z elementi dolgoročnega razvoja. V izdelavi jc analiza realizacije plana 1981 1985. Svcl Pokrajinskega arhiva Koper je imenoval tudi komisijo za planiranje. XI. Dejavnost Pokrajinskega arhiva Koper na področju urejanja samoupravnih odnosov in družbena akriv-nosi jc potekala na sejah zbora delavcev, sindikata, svela Pokrajinskega arhiva Koper, koordinacija je potekala na sejah strokovnega Kolegija, koordinacije slovenskih arhivov, družbena aktivnost pa na sejah Arhivskega društva Sli Slovenije, na številnih sejah delegacije in konference delegacij za občinske in republiške in le resne skup nosi i, za SO in SObS. V preteklem letu smo imeli 3 seje komiteja za SLO in DS. 1 sejo komisije za SDK, 2 seji komisije za izvedbo seminarjev na terenu. Več sestankov jc bilo izvedenih ludi ob razpisu del in nalog ravnatelja Pokrajinskega arhiva Koper. Volitve še niso lile XII. Na jiodročju reslavriranja in niikrofilmaiija smo ponovno zaičitili večje število najstarejših listin, nadaljevali restavratorska dela ua Motifihali, v zbir ko mikrofilmov pa smo pridobili precej posnetega gradiva v tržaških arhivih. IJ porah a m ikro fihv.sk c ga gradiva ho mogoča šele po dobavi dveh niikročital-ecv, ki smo ju ?e plačali. XIII.Najaktualnejša ostaja Še vedno prostorska problematika. Po sklepu svela Pokrajinskega arhiva Koper smo s stanjem seznanili tudi predsednika Republiški ko mile za kulturo, ki jc od ustanovitelja zahteval predlog rešitve do konca junija 1984. kar pa, kljub pomoči občinske kiillnrne skupnosti Kope, zaradi neučinkovitosti občinske uprave, vse do konca lela 19^4 r.izbilo realizirano. V 1'iranu je bilo dokončano malo skladišče, v katerega smo pO izločanju preselili nekaj fondov in tako pridobili prostor za prepotreben prevzem sodišča v Piranu od Ici a 1922 dalje. Vse nerealizirane naloge so sestavni del programa dela naslednjega leta. Delovni program za lelo 1985 7. oziroin na lo, da se izteka srednjeročno plansko obdobje, bomo v letu 1985 v danih prostorskih in kadrovskih zmogljivostih opravili naslednja dela I Upravna dejavnost 1. Registri in evidenca: a) nadaljevanje del na registru fondov v Pokrsiin skeni arhivu Koper, b) nastavitev registra fondov znnaj arhiva; z rjim v zvezi tndi evidenco o nujnih prevzetim] s terena vseh Šestih jnžuoprimorskil- občin. Prevzemi bodo odvisni od pridobljenih oziroma razpoložljivih skladisčnih površin. 2. Po odredbah o družbenih pravnih osebah in društvih, katerih arhivsko gradivo ho prevzemal Pokrajinski arhiv Koper, navodila za odbiranje arhivskega i^ dn knmeiitariicga gradiva. 3. Organizacija seminarja in .opravljanje preizkusa strokovne usposobljenosti delavcev družbenih pravnih oseh ler članov društev, ki delajo z dokumentarnim gradivom (Ilirska Bistrica, Postojna, mogoče ludi Sežana). 4. Izdajanje potrdil, izpiskov in foloKopij za uveljavljanje pravic iz mimileca dela, šolske izobrazbe, premožen |sko-pravnih zadev, ipd. za potrebe uporabil ikov. 5 Tcteiisko delo v vseh 6 občinah — sistematična ob delava z analizo za vsako občino posebej. 6 Sanacijska in vzdrževalna dela v skladiščih in delovnih površin. 7 Razmnoževanje obstoječih inventarjev in kartoteke. 8 Standardi v izposojevalni in čilalnišk' sluibi. II. Arhivska urejevalna dela 1. Nadaljevanje urejevalnih de! na fondih občine Izda (1933--1945) in priprave za publikacijo Analitični inventar fonda občine Izola IV/2. 2 Nadaljevanje in zaključek urejanja prevzetih šolskih fondov v Kopru in Piranu za vseh 6 občin 3 Nadaljevanje in zaključek urejanja fonda stai stike Okrajnega ljudskega odbora Koper (1945-1964) -inventarni popis. Ureditev prevzetega fonda Skupščine občine Sežana (povojno obdobje), tehnična oprema in razvrščanje, popis 5. Nadaljevanje in zaključek urejevalnih del na fondih likvidiranih delovnih organizacij: Foto Jadran Koper, Poto' Piran, Foto Servis Postojna, De'ovna i02 Arhivi VI] 1984 organizacija Malo gospodarstvo, TOZD storitvene dejavnosti Koper, Delovna univerza Tone Tomšič Ilirska Bistrica, Libis Ilirska Bistrica, izločanje in inventarni popis- 6. Nadaljevanje urejanja fonda Skupščina občine Piran (avstrijsko obdobje od leta 1S93--1908) s popisom in uvrstitvijo naknadno najdenega gradiva 3 trn. 7. Skupščina občine Piran (povojno obdot;e) — popis prevzetega gradiva in uskladitev s preostalim fondom na Skupščini občine Piran 8. Nadaljevanje zbiranja in urejanja zbirke fondov iz. NOB 9. Ureditev prevzetega fonda Gospodarske zbornice Postoina. 10. Sprotno dopolnjevanje zbirk — načrtov, zemljevidov katastrskih map, fototeke, zbirke mikrofilmov. III. Publicistična dejavnost 1. Izid samostojne publikacije Viri za zgodovino Pirana - Listine 1. 11''3-1283, 2. Izid Vodnika po šolskih lundih Pokrajinskega arhiva Koper. 3. Izid I. zvezka serije Slovenske istrske vasi — Padua (že v tisku). 4. Izid kataloga Sprehod skozi čas 7 - 100 let turizma v Portorožu. 5. Priprave za tisk 2. zvezka Slovenske istrske vasi — Dvori. 6. Soizdaja s SAZL* — Statuti piranske komune (Pahor —Sumrada). IV. Raziskovalna dejavnost 1. Po izidu Listine 1. zacctck del na pripravi Listine II - kronološko nadaljevanje — paleogratska obdelava, prevodi, indeksi — mentor dr. Darja Mihclič 2. Vodnik po fondih in zbirkah Pokrajinskega arhiva Koper za samostojno izdajo — priprave. 3. Vodnik po družinskih arhivih Pokrajinskega arhiva Koper — priprave. 4. Priprave na izid vodnika po fondih družbenopolitičnih organizacij Pokrajinskemu arhivu Koper. '5. Priprave na razstavo ob 1 10-letnicr arhiva v Piranu -Statuti Kopra, Izole in Pirana z uvodno študijo drugo leto 4-lctne naloge. 5 Statuti Izole — 1. leto 2-lctnc raziskovalno naloge — Nosilce ZRC SAZU izvajalec Janez Sumrada. 7. Statuti Kcpra — prvo leto 2-lctnc raziskovalne naloge - nosilec Filozofska fakulteta, PZE zgodovina, izvajalec Janez Pcršic. 8 Razvoj šolstva na Obali od razpada BcneSkc republike dalje — nadaljevanje (viri v domačih in tujih arhivih). Naloge 5—8 so vključene že v raziskovalni program Kultura na naiodnostno mešanem ozemlju slovenske Istre. 9 Vkliučitev v raziskovalni projekt Viri za zgodovino Slovencev bo v prvih letih potekalo po progiamu evidentiranja virov ckonomrke cmig^acijc iz s'ovcnskc Istre v tujino v sodelovanju s Filozofsko fakulteto in Arhivom SR Slovenije. V. Razstavna dejavnost 1 Postavitev razstave ob 100-letnici organiziranega turizma v Portorožu. 2. Z osrednjim odborom borecv narodoosvohodilnc vojne prekomorcev postavitev razstave Po poteh Sardin cev (palitičm preganjalci na Sardiniji). Oh 40-letnici vrnitve oGOO primorskih Slovcnecv in istrskih Hrvatov (Slovenske čete) iz. Francije v domovino. Osrednja proslava bo 20. oktobra 1985 v Postojni. 3. Gostovanja žc ptipravfcrrilr razstav o borbenih In bojnih poteh Prckoniorskih brigad in njihovih specializiranih enot in gostovanje razstave Raz/oj Ijimskc oblasti v Slovenskem primorjir 1941-1947 v občinah, kjer Se ni bila. 4. Vključitev v skupno akcijo obeležitve 40-lctnicc osvoboditve. VI. Akcije 1. Rcstavriranje* in mikrofilmanjc — nadaljevanje po programu. 2. Dopolnjevanje dokumentacije o našem območju s lotokopijami in mikrofilmi iz domačih in trriih arhivov — nadaljevanje. 3 Studijska bivanja doma in v tujini v skladu s sprejetim programom dela, v okviru raziskovalnih projektov in v mejah odobrenih finančnih sredstev. Program je bil obravnavan in sprejet na 5. seji sveta Pokrajinskega arhiva Koper 12. 11. 1984. VII. Prevzemi Iz nerealiziranega programa za leto 1984 bomo prevzeli: 1. Sod.ščc Pirar. (1822-1914) v piranska skladišča 2 Arhiv Odbora aktivistov JPO v skladišča v Kopni. 3. Iz Pomorskega muzeja Scrgeja Mašcra bomo v piranska skladišča prevzeli arhiv Tartinija ter 4. fond osnovne šole z italijanskim učnim jezikom iz Lucije v Piran. VIII. Samoupravna aktivnost 1. a) Pravilnik o delitvi dohodka i'i sredstev za osebne dohodke in skupno porabo, uskladitev z novo zakonodajo in standardi ter predvidenim branžaim dogovorom za arhivske dejavnost. b) Izdelava in sprejem Pravilnika o samoupravni delavski kontroli. c) Ažuriranje ostalih obstoječih pravilnikov in drugih splošnih aktov delovne organizacije 2 Planiranje za naslednje srednjeročno obdobje 1986-1990 - programski in prostorski del A rlii v j VII 1984 63 ZGODOVINSKI ARHIV LJUBLJANA Delnvno poročilo za letn I9N4 Zgodovinski arhiv Ljubljana opravlja dejavnost na območju ljubljanskih in iz ven ljubljanskih občin, občin Gorenjske, Dolenjske in líele krajine. Za opravljanje svoje dejavnosti so delavci organizirali svoje delo v dva oddelka v Ljubljani, oddelek v Idriji ter enote v Kranju, Škofji Loki in Novcih mestu. I »rosto ri opravljanje dejavnosti arhiva Začeli smo s I. fazo preureditve dodatnih prostorov za arhivske depoje v Ljubljani, na Ciril Metodovem trgu 21. V zgradbi občine smo dobili nove depoie za 265 tekočih metrov gradiva občine Lilija. Začeli smo se pogovarjali o rešitvi problema hranjenja gradiva z območja občine Trebnje Predpisi s področja arhivske deiavnnsti Sodelovali smo pri pripravi predloga normativov in standardov za arhivsko dejavnost (poročevalec Kulturne skupnosti Slovenije, št. 14. leto lil. in št. 18, lelo IV.) ter predloga visokošolskega izobraževalnega programa za arhivistiko v okviru PIS z;i družboslovje — arhivistiko. Izvajanje zakona ir podzakonskih aktnv Člen 59 Zakona o naravni m kulturni dediščini: začeli smo s postopkom razglašanja doKumcnlarncgn gradiva, ki ga hranijo občani m civilne pnivne osebe, ki niso društva; pripravili smo navodila za odbiranje arhivskega gradiva iz. dokumentarnega gradiva bank in kraievnih skupnosti1. Cien 10*?1 začeli smo z. dogovarjanjem o začasni prepustitvi arhivskega gradiva Železarne Jesenice Železarni; 5. člen Pravilnika o sestavi in vodenju evidence arhiv skega gradiva: začeli smn z ilclom na izdelavi registra fonilov v arhivu; dela naj bi zaključili v letu 1^85; Člen 4 Pravilnika o strokovni usposobljenosti dclavccv družbenih pravnih oseb in članov društev, ki delaio z dokumentarnim gradivom: z. izdajo priročnika ni izvedbo seminarjev smo pripravili vse pogoje, da lahko začnemo s preizkusi strokovne usposobljenosti. Skrb E strokovni razvoj, razi skd val no dejavnost in izo braževnlno dejavnost na področju arhivistike Pripravili smo okvirno usmeritev razvoja kulturnih dejavnosti v Sli Sloveniji v obdobju 1986-1990 (za arhivsko dejavnost, Poročevalcv Kulturne skupnosti Slovenije, št. 16, leto lil). Pripravili smo tudi analizo poučevanja arhivistike v srednjem usmerjenem izobražcvanui. Imeli smo predavanja o nrJogah upravnih organov pri uresničevanju predpisov s področja arhivske dejavnosii za dcla\cc občinskih upravnih organov s področja kulture (seminar je organiziral Zavod za šolstvo Sli Slo-vcniie za učitelje arhivistike v srednjem usmerienem izolira;cvanju) ter več predavanj za dclavce, ki delajo z dokumentarnim gradivom (v sodelovanju v Višjo upravno Šolo v Ljubljani). Delavec je predaval arhivistiko za študente 4. letnika Filozofske faknllelc v Ljubljani, oddelek za zgodovino. Skupai z drugimi sodelavci smo pripravili Priročnik za delo dclavccv ki delajo z dokumentarnim gradivom ter naredil tudi njegovo strokovno in tehnično redakcijo. Priročnik je izdal R:publiški komite za kulturo. Pnpra vili smo predlog tez za priročnik, ki bo namenjen ureja nju in popisovanju gradiva. Strokovna obdelava arhivskega gradiva in izdelava informacijskih sredstev Strokovno smo obdelali predvsem gradivo družbenopolitičnih skupnosti (1706- 1967), gospodarstva (1804- -1981), skupnosti (1963- 1982), Šol (1806--1982), društev (1894-1980) in družbenopo-litičnili organizacij (1945 -1980). Uporaba arhivskega gradiva Število strank iz leta v leto narašča. V letu 1984 je 843 strank iskalo dokumente za upiavnc namene foOlrdila, izpiske), 334 pa je bilo raziskovalcev, pri čemer nismo upoštevali, da je Število ohiskov teh Strank Še veliko večje, Raziskovalne naloge Naše raziskovalne naloge so se prepletale s strokovnim delom in popularizacijo dejavnosti, bile pa so predvsem naslednji: popirovanie šemalizmov m zemljevidov od 17. stoletja do prve svetovne vojne za Kranjsko, deloma Primorsko, Štajersko in Koroško; preučevanje metodologije popisovanja arhivskega gradiva in uporaba raču-iiLilmka, evidentiranje gradiva na temo Mestna hranilnica ljubljanska in njena kreditna (posojilna) politika do ljubljanske občine 1889-1914; izbor razglednic, izdelava sccnarija in sodelovanje pri p sanju leksia za publikacijo Lmbljanav starih razglednicah, ki bo izšla pri Mla dinski knjigi; sodelovali smo pri pripravi zbornika Zgodovina Liubljane: objavili in pripravili smo kritične pripombe k temi llribaijevi novoletni govori; za objavo smo pripravili nalogo o sindikalnem gibanju v Ljubljani po letn 1945; pripravljali smo publikacijo Knjiga hiš v ■Sljj Loki 11. in delo na temo Deleži na plavžih v Želez nik ili. Pedagoška dejavnost Veliko dela smovložili v predstavitev dejavnosti arhiva učencem osnovnih in srednjUi šol tako z vodenjenripo razstavi v Ljubljani kot s predstavitvijo v obliki predavanj in ogledov arhiva Več učencev šol sredn ega nsinerjcnega izobraževanjaje bilo tudi na delovni praksi v arhivu. Popularizacijska dejavnost Kol smo žc omenili, se le naloge preplete¡o s strokovnim delom v ožjem pomenu besede in pedagoško dejavnoslio Vendar bi sem lahko šteli Še obveščanje javnosti o delu delavcev v obliki prispevkov v priložnostnih publikacijah in preko radia. Tako smo pripravili obsežno predstavitev rudarjenja in taljenja železove rude v srednjem veku ler pravmli razmerij, ki jih ureja Jeseniški rudarski red izlela 1381. Picdslavitev so objavili v nekajlcocnskih nadabe-vanjih na radiu Triglav Jesenice. 64 Arliivi Vil 1984 Razstave Pripravljali smo razstavo Ljubljana na starih fotografijah1, »delovali smo pri postavitvi razstave Ob osemdesetletnici zadružništva v občini Vrhnika in orisom razvoja kmetij skega zadružništva v občini Vrhnika 1904—1984; s Kulturnim centrom Kamnik pa smo sodelovali pri postavitvi muzejske razstave Kulturne dragocenosti Kamnika in pri pripravi kataloga za razstavo. Mikrofilmski laboratorij Posneli smo 103 mikrofilme, od teh. 7 filmov za Narodni muzei, 2 za Narodno galerijo, 4 za Slovenski šolski muzej, 18 za Mestni muzej, 14 filmov gradiva jeseniške Železarne, 58 pa gradiva našega arhiva, predvsem popise prebivalstva za leto 1931. Sodelovanje z drugimi organizacijami in društvi Sodelovali smo v diskusiji na posvetovanju o odnosu zgodovina-etnologija in v diskusiji na medrepubliškem posvetovanju arhivskih delavcev Makedonije in Srbije: pri pripravi filma o prof. Zwittru', na seminprju o uporabi računalnika v arhivih smo sodelovali z referatoma Problemi valorizacije zapisov računalniških informacij in Arhivska informativna pomagala in avtomatska obdela a podatkov; sodelovali smo v diskusiji na mednarodnem kongresu arhivov v Bonnu, na posvetovanju v Radencih z referatom Knjigovodski dokumenti in koreferatom Tehnična oziroma tehnološka dokumentacija, prav tako smo sodelovali v diskusiji. Oelovni program za leto 1985 L SPLOŠNI DEL Prostori za opravljanje dejavnosti Prostore v Ljubljani, na Ciril Metodovem trgu 21, ki smo jih začeli preurejati že v letu ¡9£4,boino opremili s policami. Nadaljevali bomo z drugo fazo preurcianja pre štorov v tej stavbi, to je, izselitev strank v stanovanjih v 11. nadstropju zgradbe in adaptacije teh prostorov Skušali bomo rešiti problem varnejšega hranjenja gradiva za območje občine Trebnje, ki je sedaj shranieno v neustreznih in težko dostopnih prostorih. Delavci Število delaveev se, gledano v celoti, ne bo povečalo, pač pa bo prišel sredi leta delavec s služenja vojaškega roka. Začel se bo tudi pripravljati za strokovni izpit. II. STROKOVNO DELO Predpisi in drugi splošni akti s področja arhivske dejavnosti Nadaljevali bomo z izdelavo priročnika, ki bo namenjen ureiai,ju in poposivanju arhivskega gradiva. Izvitjanie zakona in podzakonsk .i aktov Rešili bomo vprašanje razglašanja dokumentarnega gra divr občanov in civilnih pravnih oseb, ki niso društva, tako bomo nadaljevali delo, ki smo ga začeli že v letu 1983, Dokončno se bomo dogovorili o začasni prepurtitvi gradiva Železarne Jesenice Zele/.arni tako, da bomo z njo sklenili pogodbo. Zaključili bomo tlelo pri registru fondov v arhivu in zaccli z delom na registru fondov zunaj arhiva. Začeli bomo s preizkusi strokovne usposobljenosti de lavccv družbenih pravnih oseb in članov društev, ki delajo z dokumentarnim gradivom. Skrb za strokovni razvoj, raziskovalno dejavnost in izobraževalno dejavnost na področju arhivistike Nadaljevali bomo z delom na bibliografiji publikacij o porazdelitvi in organiziranost) institucij na območju Koroške, Kranjske, Primorja in Štajerske do icta 1918. Tudi v tem letu bomo organizirali predavanja za delavec družbenih pravnih oseb in članice društev, ki delajo z dokumentarnim gradivom, kot pomoč tem dclavccni in članom pri preizkuru znanja. Po potrebi oziroma na željo bomo organizirali še druga predavanja. Še naprej bomo preučevali vprašanja v zve/.i s posodobitvijo dela z uvedbo računalnika Strokovna obdelava arhivskega gradiva a) Oddelka v Ljubljani Začeli oziroma nadaljevali bomo z ureditvijo, popisovanjem in izdelavo inventarjev naslednjih fondov: Občine Spodnja "Šiška (1860--1914), Skupščine občine Idrija (1055-1967, 75 tm), Logatec (1952-19^4), Litija (1952—1955), Kočevje (1952-1975), Vrhnika (1961-19/4), občinski ljudski odbor1 Blagovica (1952-1955, 0.5 tm). Lukovica (1952-1955, 0.6 tm). Radomlje (1952.--1955, 0,8 tm), Krka (1952--1955. 0,2 tm). Pod tabor (1952--1955, 0,8 tm), Stična (1952-1955, 0,2 tm), Šentvid pri Stični (1953-1955, 0,1 tm), Šmarie (1952-1955, 0,2 tm), Zagndcc (1952- 1955, O,-1 tm), Idrija (1955--196-1), Kar niška Bistrica (1952-1955, ! ,3 tm), Komenda (1952-1955, 0,7 tm), Mmnik (1952-1955, 0.3 tm), Srednja vas (1952 -1955, 0,5 tm), Tuhinj (1952-1955, 0.: tm), Litna (1952-1974), Logatec (1952-1955), 'Rovte (1952 1955), Loški potok (1952-1955, 0,9 tm), So-dražica (1952-1960, 1,8 tm), KoCe^e (1952-P55), VrhniKa (1961-1974); serija knjig dohodkov in izdatkov mesta Ljubljane po letu 1586 (poudarek na izdc'avi Stvarne kartoteke); Iskra SOZD c le k t roko vinske industrije Ljubljana (1962 -1981), osnovne šole. Tone Sraj-Mjcša, Nova vas pri Rakeku (1872--1975, 0,8 tm), Šivee (19C3 -1963, 0,3 tm), Jožeta Kraniea Rakek (1881-1183, 1,2 tm), Unec (IS^S—1963 0.7 tm), Notranjski odred Cerknica (1827-1981, 0,6 tm), Gorenje Otave (1931-1962, 0,1 tm), 11 maj Grahovo (1P68--1967, 0,6 tm), Iga vas (1890-196'., 2,5 tm), Janeza liibatja Stari trg pri Ložu (J862--1978, 3,2 tm,, Šlandrove brigade Domžale (1938-1965, 7,5 tm): ljubljanske strokovne šole do leta 1958, Kmetijsko gozdarska Sola Nova vas (1945-1960, 0,1 tm); notarski Ailrivi Vil 1984 65 fond Ivan Oblak ir. Vladimir Hivnihai, fondi predvojnih odvetnikov in notarjev (od konca 19 stoletja do leta 1945); Mestni sindikalni svet Ljubljana (1945 1954), gradivo nekateiih dinštev in posameznikov. b) Enota z;i Gorenjsko Okrajni ljudski odhor Radovljica-Jesenice, serija na rodna rniovinn, Okrajni ljudski odhor Kranj, serija sjvsi (194*^ 1955); nadaljevali bomo s pi i pravo inveutaija zn fond Občine ISled (do druge svetovne vojne); irretlili bonro register in dosic prevzetih fondov tci dosje družbenih pravnih oseb in društev, katerih aihivsko giadivo prevzemamo. c) linota v Škofjr Loki Občinski ljudski odbor Skofju Loka (1955 19^8). d) h no ta za Dolenjsko in ISclo krajino Okiajna Ijridskn odbora Črnomelj in Trebnje, Okrajno glavaistvo Novo mesto. Kmetijska zndrrrgn občine Metlika, giaščir.e na Dolenjskem (sreda 18 do začetka 20. stoletja, 2,5 tm); naredili borno inventai fonda Gimnazija Novo nresto. Prevzemi arhivskega gradiva Gradivo bomo prevzemali glede na ugotovljene potrebe in naše prostoiskc možnosti, posebej pa: n) Oddelka v Ljirbljant Partijsko gradivo z območju Ljubljane, občinski sindikalni sveti v Ljubljani: gradivo oiganizacij s področja ' gospodarstva, durštcv; predvojni)] odvetnikov in notarjev od konca 19. stoletja do 1945. b) l-nota za-Gorenjsko Železarna Jescnice (prvo obdobje samoupravljanja), samorrpr;wne interesne skupnosti Jesenice, (od ustanovitve do začetka zadnjega mandata). Občinska konfe-lenea SZDL Kianj, Občinska Konferenca 7SMS Kranj, Bombažna predilnica in tkalnica Tižič. 0 linota v Škofji Loki Aihr' prednikov Šolskega centra Boris /ilierl. d) Novo mesto Piedvsem giadivo s področja šolstvn in gospodarstva. III. MIKKOFILMANJE, KONSERVAC1JAIN RESTAV RACIJA Mikrofihiiali bomo naslednje gradivo; Železarne Jesenice, 88(10 posnetkov, Zavoda za spomeniško varstvo Ljnhlima, 10.000 pu snetkov — Mestnega muzeja Ljubljana, 5000 posnetkov. Arhiva SR Slovenrjc, 15.000 posnetkov, Ljubljanski načrti in zbirka listin, 50.000 posnetkov Restavihati bomo dali poškodovano arhivsko gradivo glede na potrebe in možnosti. Dali bomo aelno zamenjati tehnično opremo popisov ljubljanskega prebivalstva (približno 350 fascrklov, 1830-1930). IV. PEDAGOŠKA IN POPULARIZACIJSK* DEJAVNOST OiganiZiralr homo poljudna predavanja o delu arhiva in o aihivskem gradivu. Pripravili bomo izbor dokumentov iz ljubljanske preteklosti, ki jih hiani naš aihiv, za osnovnošolski in srednješolski nivo. V višjih razredih osnovnih šol bomo pri mah zgodovine posredovali učencem posamezne vrste arhivskega gradiva. V Kulturnih oddajah ladija Tiiglav Jesenice bomo pi odstavili delovne progianie in njihovo realizacijo za občini Jesenice in Hado^ljiea. Ob zaključku obsežnejših tlel na gradivu s teh področij pa bomo gndivo predstavili občanom. V časopisu Glas v Kranju bomo občasno predstavljali deiavnost ailuva. V zvezi z raziskovalnimi nalogami Pionirja bomo kot vsako leto učencem posredovali arhivsko gradivo. Trdi na ladm Tržič bomo predstavili dejavnost aihiva in konkretno delo občanom. V Škofi: Loki se bomo s posebej organiziranimi urami vključili v izobiaževahu sistem na šolah. V. RAZSTAVE Do otvoritve v maju bomo pripiavljali razstavo Ljub Ijana na starih fotugralijah s podnaslovom Iz fotoicke Zgodovinskega arhiva Ljnblja na. Sodelovali bomo tudi pri zgodovinskih mzstavnh, ki jih bodo organizirale organizacije zdrnženega dela, šole. društva in kulturne organizacije. VI. OBJAVE Kot doslej bomo s prispevki sodelovali v posameznih časopisih in glasilih. POKRAJINSKI \RilIV MARIBOR Delovno poročilo za leto 1984 Uvod Pokrajinski arhiv Maribor s svojo dejavnostjo opravlja naloge za območje 16 občin. Te mu nalagajo zaKonski predpisi, ustanovitvena odločba ter priznana načela arhivske teorije in prakse. 66 Arliivi Vil 1984 Arhiv pokriva področje kulturne dejavnosti in je zavod posebnega družbenega pomena. Zakon o naravni in kulturni dediščini je dodelil arhivu nove upravne in strokovne naloge Te mu ob sprotnih nalogah komaj dovoljujejo opravljati časovno zamudna opravila urejanja že zbranega arhivskega gradiva, ki gaje okoli ^OOO tekočih metrov. Strokovno službo arhiva znseda 12 strokovnih delavcev, med njimi 6 arhivistov, 1 višji knjižničar, 1 dokumentalist, 1 arhivski referent in 3 arhivski pomočniki. Pokrajinski arhiv Maribor ima svoje upravne, delovne in skladiščne prostore v stavbi na Clavnem trgu 7 ter v GrajsKi ulici 2, kjer je oddelek za aihivsko gradivo pred letom 1850. Škofijski arhiv na Koroški cesti 1 je s posebno pogodbo pridružen Pokrajinskemu arhivu Maribor tako, da ima v njem adiivista za gradivo mariborske škofije. Arhiv je pristopil k reševanju prostorskih problemov tako, da je v tem obdobju pripravil dva elaborata. Prvi rešuje vprašanje hiše Glavni trg 6 in hiše ob Mesarskem prehodu. Drugi se nanaša na hišo Vojašniski trg 4. Pri reševanju teh problemov so se aktivno vključili tudi ustanoviteljica arhiva Skupščina občine Maribor. Kulturna skupnost Maribor in diucbcnopolitične "t- rizacije Maribora Na osnovi delovnega piograma je arhiv \ letu 1984 opravil naslednia opravila: Arhivska urejevalna dela — primerjava rokopisnega inventarja Mestne občine Maribor s tehničnimi enotami fonda: preureditev in dopolnitev inventaija, skupno 130 strani, — ureianje kartoteke k originalnim listinam in kopiiam gradiva, — razvrščanje knjig župnijskih, dekanijskih in samostanskih provenienc, — urejanje prezidialnih snisov za leta 1862—1922 (2 tm) z izdelavo inventarja, — ureditev fonda F 11 iPrivatschulverordmmgcn) 1,5 tm, — ureditev fonda F 13 (jubileji) 1,3 tm, — izločitev gradiva (približno 5 tm) iz fondov Okrajni od^or Rdečega kriča Maribor (1955-1965), Okrajni odbor Rdečega križa Murska Sobota (J946--1952), Okrajni odbor Rdečega križa Slovenj Gradec (1946—1955), Okrajni odbor Rdečega križa Ptuj (1946—1957), Okrajni odbor Rdečega kriia Maribor-mesto (1945-1955), Okrajni odbor Rd Gefc križa Maribor-okolica (1946- 1955), — izdelava regestov sodnih spisov za leto 1940 in 1941, — izločitev (približno 15 tm) gradiva iz fondov: Okrajni sindikalni svet Maribor (1948-1965), Občinski sindikalni svet Maribor-Tabor (1955- 1965), Občin ski sindikalni svet Maribor--Center (1955-1965), Občinski sindikalni svet Manbor-Tezno (1955-1965), — ohdelava fonda KLO Ruše (1945-1951) — izločitev (približno 5 tm) gradiva iz fondov: Mestni in okrajni komite ZKS Maribor (1945--1965) ter fondov občinskih organizacij ZKS, leme^itc ciščeme gradiva in razporejanje po zaporednih številkah ter vlaganje gradiva v škat-e, in sicer .taslednjih fondov Okrajni ljudski odbor Maribor. Občina Ravne na Koroškem, Trgovska in gostinska obrtna zbornica Maribor, Okrajno sodišče Maribor, Tehnična elektro, strojna in tekstilna šola Maribor, osnovnih šol: Bratov Polančič, Antona Aškerca, Osnovne šole V. Maribor1. Mestni komite KPS Man bor-incsto, Okrajnih komitejev (12) iz lazličnih krajev, občinskih komitejev KPS (3), ZKS (17), 11C fala. Skupaj je bilo vso očiščeno gradivo preloženo v 1302 škatle. Strokovna navodila, varstvo in evidentiranje arhivskega gradiva — nadzor nad arhivskim gradivom (zunanja služba) pri: SknpšCini mesta Maribor (3x), Zdravstvenem domu Maribor (2x), Splošni bolnišnici Maribor (2x): skupščinah občin: Slovenska Bistrica (2x), Lendava (3x), Murska Sohota (3x). Gornja Radgona (2x), Lenart v Slovenskih Goricah, Ravne na Koroškem, Dravogradu, Ljutomeru, Mestnem svetu ZS Maribor, občinskih Sindikalnih svetli Mariboi Rotovž, Tezno, Ruše Pesnica, Tabor in Pobrečje, Mestni konferenci ZKS Maribor (sodelovanje pri pripravi načrta za evakuacijo gradiva ZKS), Mestnem komiteju ZKS Mariboi s posredovanjem navodil za predajo gradiva arhivu, — nadzorovanje pri vseh družbenopolitičnih organizacijah v Radljah ob Dravi in Murski Soboti, — nadzorovanje pri Mestnem odboru Rdečega križa Maribor, sodelovanje pri odhiraniu gradiva za izločitev dokumentarnega gradiva bivših občinskih skupščin v Ma-ribonj, — dva nadzora z ogledom stanja arhivov na nezasedenih župnijah, — opravljeni strokovni nadzori v organizacijah združenega dela koroške in pomurske regije ter v Mariboru. Studijsko, znanstveno, raziskovalno del» ter publikacije — priprava gradiva Gradivo za zgodovino Maribora IX. zvezek (listine 1479-1485) za tisk, — priprava in izdaja gradiva X zvezek Gladiva za zgodovino Marihora (listine 1489-1499) in XI zvezek (listine 1500-1540). — priprava gradiva i izdaja Inventarji II z naslovom Okrajni odbor SZDL Murska Sobota, — priprava in izdaja Katalogi 2 v srbohrvatskem jeziku za razstavo v Heogradn, — priprava gradiva za Viri I: Vin za gradbeno zgodovino Maribora, — priprava objave o evidentiranju arhivskega gradiva za zgodovrno Slovencev v madžarskih arhivih in v Štajerskem deželnem arhivu v Gradcu, — priprava gradiva v okviru projekta o zgodovini Maribora (sodelujejo 4 delavci), priprava gradiva v okvuu obeležja POO letnice Raz vanja, — priprava več krajših priložnostnih člankov (o Dravogradu in treh gradovih v okolici Ptuia), nadaljevanje raziskav o nastanku in razvoju HC Fala, — opravili smo korekturo krtačnega odtisa popisa arhivskih fondov z vsemi indeksi in kazali za Vodnik po fondih in zbirkah SFRJ. Druge strokovne naloge Arliivj Vil 1984 67 dokončani so bili predlogi valorizacije imetnikov gradiva za potrditev ttpravnih organov skupščin občin: vseli predlaganih ustvarjalcev arhivskega gradiva, od katerih ho arhiv prevzemal arhivsko gradivo je 2454, od lega je 948 družbenih pravnih oseb in 1506 društev. Predlogi so bili dostavljeni vsem občinam s področja arhiva, priprava 2. ciklusa predavanj o zgodovini Malcčnika in njegove okolicc, organizacija in izvedba VI. posvetovanja o strokovnih in tehničnih vprašanjih v arhivih Sodobni arhivi 84 z zvezno in mednarodno udeležbo; izdali publikacijo z referati, sodelovanje na inonastičncm simpoziju „Stična, Kostanjevica, 1'leterje", na kongresu /Al)J v Novem Sadri, seminarju o računalništvu v Arhivu Slovenije v Ljubljani, inventariz.irano iu knjižnično obdelano )e bilo 1350 kružnih enot z. i. delavo kataloga: literarno in arhivsko gradivo je uporabljalo 305 uporabnikov: za ve-z.avo je bilo pripravljenih 107 enot periodičnega tiska in knjig; tekoče smo zamenjavali publikacije Časopis za zgodovino in narodopisje, Gradivo za zgodovino Maribora, Inventarji I in II, Sodobni arhivi ter Katalogi 1 in 2, sodelovanje v komisijah za rcstilucijo in arhivsko konvencijo, evidentiranje arhivskega gradiva in zbiranje kopij / i zgodovino Maribora v domačih in t njih arhivih (v Štajerskem deželnem arhivu v Gradcu, v samostanu lie in in v St. Pan hi v Labotski dolini in v Nad škofijske in arhivu v Ljub lian i za obdobje 1 500 1 700, hranjenje 63 tin arhivskega gradiva različnih prove-nienc. Izobraževalna delavnost predavanja za strokovne ekskurzije iz osnovnih šol, srednje šole družboslovne smeri in srednje šole ekonomske smeri, za slušatelje delavske univerze, predavanje arhivistike (dveh delavcev po 5 ur na teden) na Srednji šoli družboslovne smeri in Srednje šole pedagoške smeti dodatno izobraževanje arhivskih delavcev v organizacijah združenega dela in preverjanje strokovne usposobljenosti. Upravne naloge izdanih je bilo 400 potrdil oziroma prcpnov, izsposojcniii 40 zadev (arhivsko gradivo) predvsem pravnim osebam ter upravnim organom, 700 strankam so bile informacije posredovane osebno, danih je bilo prav toliko informacij po telefonu v zvezi z urejanjem raznih zadev, izdelava evidence za novo prevzeto arhivsko gradivo, izdelava registra fondov za 650 arhivskih fondov s predpisano pripadajočo dokumentacijo. Popularizacija arhivske dejavnosti sodelovanje pri intervjujih z novinarji Radia M a ribo i (4x), z novinarji RTV Maribor (2x), z novinarji Večera in Dela (6x). Sodelovanje arhiva s strokovnimi in drugimi organiza jami in društvi — udeležba na sestankih in sodelovanje z Arhivskim drušlvom Slovenije, Zvezo arhivskih delavcev Jugoslavije, Zgodovinskim društvom Maribor, — sedelo vanje v okviru Centra za strokovna in tehnična vprašanja v arhivih s TKO Primat Maribor, Sladko-gorsko Shdki vrh in Radensko v Radencih, sodelovanje z drugimi slovenskimi in jugoslovanskimi arhivi in arhivom Jugoslavije ter sosednimi arhivi v Celovcu, Gradcu, Szombathe1yju, Trstu ter z Bavarskim državnim arhivom v Munchnu. Razstavna dejavnost prezcntaci)a arhivskega gradiva vrnjenega Jugoslaviji rz Avstrije (razstavišče Arcilivum), — razstava Mariborsko dravsko predmestje (razstavišče Archivum), — gostovanje z razstavo Arhivsko gradivo — kulturna dediščina in vir za našo zgodovino v Beogradu (v Arhivu Jugoslavije) od 74.10. do 15. 12 1984, — sodelovanje pri razstavi 400 let Dalmatinove biblije. Mikrofilmanje, konservaeija in restavracija Mikrofiluiali smo: 10 map arhivalij fonda Trg Ljutomer, 4167 posnetkov, izbor arhivalij iz fondov arhiva Arhivsko gradivo — kulturna dediščina in vir za zgodovino, 163"? posnetkov, — izdelani so bili dvojniki 33 zvitkov filmov iz zbirke mikrofilmov Pokrajinskega arhrva Maribor. Restavrirano je bilo: — 4 Protokoli 17. in 18 stoletja (Negova, Zgornji Cmu-rek) Ob koncu letnega poročila je treba ponovno opozoriti na probleme, ki so zunaj arhivovih možnosti za nrihovo razrešitev, otežujejo pa njegovo dejavnost. Ta dej s t /a so sledeča: — arhivska skladišča so v glavnem polna (8000 tm gradiva) ¡11 arhiv ne more več sprejemali arhivskega gradiva s terena, — sprotne in druge tekoče natoge v preveliki meri bremenijo temeljno dejavnost arhiva - arhivsko urej'-val no delo. Delovni program za leto 1985 Na osnoi 94. člena Zakona O naravni in kulturni dediščini in na osnovi smernic srednjeročnega programa razvoja arhivske službe za srednjeročno obdobje 1981-19S5 bo Pokrajinski arhrv Maribor v letu 1985 Opravljal naslednje naloge: 68 Arliivi Vil 1984 Arhivska urejevalna dela — razvrščanje, popisovanje, tehnično opremaljanie fonda Kapucinski samostan Celje (od 17. do 20. stoletja), — evidentiranje — vpis listin iz fondov v rnventarno knirgo in v kartoteko listin (regestr), — urejanje fonoa F - 37 (1 lirtenbriefc), — urejanje fonda F — 16, gradivo stolnega kaprtlja. — ureditev in inventarizacija fonda občine Košaki do leta 1941 (nadaljevanje dela rz leta 1984), — parcialno opravljanje arhivskega urejevalnega dela na fondih pravosodja, — evidentiranje kategorij gradiva lit Fala (gradivo v neurejenem stanju), — peprs gradiva Kmetijske z.arlrngc Crenšcvci (v razsutem stanju), — urejanje fonda Krajevnega ljudskega odbora Ruše (nadaljevanje dela iz leta 1984), — urejanje fonda Mestnega komiteja ZKS 1945-1955. — izdelava inventarja Okrožnega ljudskega odbora OLO Maribor 1945-1946 (nadaljevanje), — sprotno tehnično opremljanje naštetih fondov, — čiščenje in tekoče zamemevanje dotrajane tehnične opreme arhivskega gradiva Varstvo in evidentiranj'* arhivskega gradiva — kontrolnr pregled in evidentiranje morebitnega gradiva pri nekaterih graščinah, — evidentiranje in zbiranje kopij gradiva za zgodovino Slovencev v domačih in tirjih arhrvrli (Arhivu Hrvat ske, v Štajerskem deželnem arhivu v Gradcu, v fondu Državno nanicstništvc in centralna uprava deželnega odbora za Štajersko od leta 1888 do 1918, v Zri-panrjskem arhivu v Szombathelyjn) v zvezi z arhivsko konvencijo iz leta 1923, — nadzor nad arhivskim gradivom (z.rinanja služba) prr valoriziranili ustvatjalcih gospodarstva in negospodarstva, družbenopolitičnih organizacij ali in ostalih ustvaijalcih arhivskega gradiva, — nadzor nad rzlcčaniem dokumentarnega gradrva ki nima značaja arhivskega gradiva, prevzem gradiva (v majhnih količinah) od gospodarstva, družbenopolitičnih organizacij in Šol. Publikacije ter študijsko in znanstveno-razisknvahm delo — priprava in izdpja XI zvezka Gradiva za zgodovino Maribora (listine od leta 1500 naprej), priprava m izdaja Virov za gradbeno zgodovino Maribora do I. Svetovne vojne, — priprava in izdaja Inventarji 111 fond: Jareninski dvor (od 12. stoletja do 1^41), — izdaja Kataloga II ob razstavi Arhivski dokumenti graščin, — raziskovalne naloge. sodelovanje pri projektu Zgodovina Maribora', splošna zgodovina do sredine 18. stoletja: ccrkvena zgodovina do konca 18. stoletja; cerkvena zgodovina od druge polovice 18. stoletja do konca 1. svetovne vojne1, upravni in gospodarski razvoj mcsia 1750-1941 urbano gradbeni raz.voj Maribora od 12 stoletja do danes, — gradbeni razvoj 12 najpomembnejših arhitektonskih spomenikov Maribora, — sodobna strokovna m tehnična vprašanja arhivov, sodelovanje z. referati na Simpoziju ob 1000 letnici Raz vanj a in na posvetovanju Sodobni arhivi '85 ter na posvetovanju o krajevni zgodovini Malečnika lil. strokovne razprave o arhivskih, zgodovinskih, iinict-nostno zgoclovrnskih in podobnih vprašanjih. Razstavna dejavnost — občasna razstava Maribor 1945 (ob 40detnici osvoboditve), občasna rastava Arhivski dokumenti gospoščin, posredovanje arhivskih dokumentov za razstave ilru gib institucij, gostovanje razstave Arhiva Jugoslavije. Izobraževalna dejavnost sodelovanje pri vzgojno izobraževalnem procesu sred njega usmerjenega izobraževanja, — posvetovanje o strokovnih in tehničnih vprašanjih v ari ivih, organizacija seminarja za delavce, ki delajo z dokumentarnim gradivom, strokovno izpopolnjevanje dela ¿cev arh iva na strokovnih srečanjih in posvetovanjih Arhivskega društva Slovenije, Zveze arhivskih delavcev Jugoslavije in podobno — organiziranje in izvedba delovne prakse dijakov Srednje družboslovne šole. Knjižnica — inventarizaerja in katalogizacija knjrg ter periodičnega tiska okolr 500 knjižnih enot ter urejanje drobnih tiskov rn mikrofilmskega gradiva, — dopolnjevanje knjižnega fonda z nakripi, zamenjavami in darovi: spremljanje tekočih izdaj strokovne literature tei nabave, sodelovanje prr razstavnr dejavnosti, posvetovanju in izdaji publikacij, delo z uporabniki v čitalnici: informacije, rzsposoia arhivskega in knjižnega gradiva. Upravne naloge — izdajanje potidil, prepisov, kopij na osnovi podatkov iz uokumentacije, ki jo hrani arhiv (1290 fondov), — i/.sposoja spisovnega gradiva upravnim organom, pravnim in fizičnim osebam, vodenje evidenc: o izposoji, register fondov v arhivu (nadaljnjih >00 kartic), register fondov zunaj arhiva, vodenje akcesije za tekoče leto. Mikrofilmanje, restavracija hi konscrvai a — mikrofilmanje arhivskega gradiva zaradr varnosti in funkcionalne uporabe gradiva v arhivski čitalnici, — kopiranje mikrofilmov (druga kopija), — restavracija in konservacija najbolj poškodovanih arhivskih dokumentov, Scdelovanjc arhiva s strokovnimi in dragimi organiza cijami ter društvi Arhivi VII 1984 69 delavci arhiva hodo sodelovali v Arhivskem društvu Slovenije, Zvezi arhivskih delavcev Jugoslavije in v njunili komisijah, sodelovanje s TKO Primat in Shdkogoisko TOZ1) lepenka Ceršak v zvezi z. aihivsko teiinično opremo in Radensko Radenci, sixlclovanjc z arhivi in posameznimi arhivskimi stro kovnimi delavci iz Avstrije, Italije, Madžaiske, Zli Nemčije, Holgmijc, Romunije, Francije m Velike lh tamje, sodelovanje v meddižavni kulturni izmenjav, z. Zli Nemčijo, DR Nemčijo, Italijo in Veliko lii tamjo, izvedba VII. posvetovanja o strokovnih in tehničnih vprašanjih v arhivih Sodobni arhivi '85 z zvezno in mednarndno udeležbo, sodelovanje na zveznem posvetovanju arinvfkin delavcev Jugoslavije. stalno strokovno sodelovanje z. jugoslovanskimi ftiivi in Aihivoin Jugoslavije ter so rod ni ni i društvi iij organizacijami. Popularizacija arhivske dejavnosti al predstavitev aihivske dejavnosti šiiši diužhcni skupnosti bo arhiv pripravil dve razstavi ter organiziral ,,dan odprtih vrat", delavci aihiva hodo s članki v lokalnih glasilih in glasilih širšega področja ter s prispevki pieko RTV piedstavljali svoje osnovno poslanstvo. Splošna in tehnična opravila poleg zakonsko obveznih opravil si bo aihiv prizadeval realizirati vsa določila Zakona o naravni in kulturni dediščini icr podzakonskih aktov, usklajevanje samoupravnih splošifi »kio3 z. novim statutom, posebna skrb ho posvečena nalogam v zve?i s SLO i)i DS, nabava sicilstev za osebno zaščito in opremo C 'Z. po programu. tekoče usposabljanje delavcev za naloge SLO in DS, vezanje knjig, časnikov in časopisov, tekoče tehnično vzdrževalne stavbe ter čiščenje delovnih in ostalih prostorov. Prostorska problematika V letn 1985 bo arhiv nadaljeval z urejanjem prostorov fgaidrrobe, sanitarije) pri večnamenskem razstavnem prostoru ARCIIIVIUM v pi>tličjn stavbe. Ker so skladiščni prostori polni, arhiv ne more več prevzemati aihivskega gradiva. Zato bo skupaj z. ustano vitcljem pridobil liiio Vojasniški trg 4. POKRAJINSKI ARHIV V NOVI GORICI Delovno poročilo za leto 1984 Dela v letu 1984 so bila piedvsem usmerjena v leševanjc poplavljenega arhivskega giadiva ter v prizadevanja za pridobitev novih začasnih depojev in za dokončno rešitev prostorske problematike arhiva. Ob tem pa je arhiv opravljal z. zakonom določene naloge tci nekaj drugih strokovnih del. 1. Reševanje poplavljenega gmdi .a 17. nklohra 1983 je okrog 5200 enot aihivskega gradiva zal i voda. Šc isti dan je arhiv s pomočjo dclavccv Občine Nova Gorica evakuiral vse poplavljeno gradivo. Na podstrešju občine si je uredil piostor za naravno sušenje, ki smo ga opravljali po navodilih restavratorskega* konservatorskega oddelka Aihiva SR Slovenije Stiokovnjakoni tega oddelka smo takoi predali v reslav-lira nje del najhoij ogiožcncga gradiva (urbarji) V decembru nam je s pomočjo dijakov m delavcev drugih kulturnih zavodov uspelo posušiti okrog 500 tehničnih enot predvsem starejšega gradiva. Ker so poslali pogoji za sušenje in polaganje mokicga gradiva pri temperaturi, ki je padla imli na 2' (t nemogoči, so se dela v teh prostorih zaključila. Zc 3 ilecembia je bila glavnina gradiva (3200 enot) prepeljana v znnnzovalnico, da bi se na ta način piepiečili nadaljnji škodljivi procesi (predvsem plesnenje gradiva). Arhiv je z novim letom dobil v najem stavbo opuščenega Doma upokojencev na C.radiščn nad Pivačino in jo usposobil za sušenje in za začasno deponiranje posušenega gradiva. Sušenje v novopridohlienih piostorih je potekalo veliko hitiejc, saj so bili piostori zračni svetli in ogrevani Rezultati so b.h razveseljiv', saj smo do konca mnja, ko je bilo zaključeno vse sušenje, posušili kar 3000 enot giadiva. 18.aprila smo naravnemu sušenju dodali šc sušenje s posebej v ta namen izdelanimi stroji in z njimi uspeli posušiti šc picostalih 70C enot aihivskega gradiva. Ker delo na strojih potekalo v izmenah, smo sklenili pogodbe o delu s šestimi zunanjimi delavci. Okrog 1000 tehničnih enot gradiva je imelo mokro ali poškouovano le opremo in smo jo zamenjali. Poleg del pri naravnem in strojnem sušenju pa smo delavci Pokrajinskega aihiva s pomočjo dijakov opravili še nešteto transportnih in drugih fiz:čnih del. Po končanem susenju je bila izvedena dezinsekcija, da bi tako vsaj začasno zavarovali gradivo pred napaui raznDi škodljivcev. 2. 1'rkiobitev novih začasnih prostorov za hranjenje arhivskega gradiva Prostori staiega Doma upokojencev n.-i Gradišču so dotrajani in za Inanjenjc gradiva neprimerni. Arhivsko gradivo je nedostopno za uporabo, saj je zloženo v skladovnicah. Zaradi tega smo v deccnibru piidobili nove začasne prosioie v pritličju Doma šolskih centiov v Novi Gorici, v katere bomo po usposobitvi pieselili arhivsko giadivo z Giadišča. Po preselitvi bomo nudili gradivo in ga postopoma usposobili za uporabo. 3. I^iz.adevanja za trajno rešitev prostorske problema tikc V drug' polovici leta 19S4 so intenzivno potekale aktiv- 70 Arliin VII 19X4 nosti v zvezi z. gradnjo nove poslovne hiše Pokrajinskega arhiva v Novi Conci. Na osnovi ugotovitev, soglasij in ■sprejetih skepov pristojnih organov regjje (Ajdovščina. Nova Gorica in Tolmin) in formiranja projektne^a sveta za izgradnjo, smo naročili vso potrebno gradbeno dokumentacijo. Pri Ku11um) skupnosii Slovenije smo prijavil investicno, katere dc'ež znaša 38' 1'ričctek gradnje načrtujemo poleti 1985. 4. ZakonsKo določene naloge in druge sirokuvne ntriip' arhiva Dopolnjevali smo predpisane evidence z na novo pridobljenimi podatki za register fondov v arhivu. Opravljena je bila rekonsirukeija prczeinnc knjige v arhivu oil usianovitev arhivkse^a oddelka pu Skupščini občine Nova Gorica 1966. leta. Pripravljala so se navodila za odbiranje arhivskega gradiva za organe družbenopolitičnih skupnosti - nbiin. Večjemu Jtevihi ustvarjalce" smo dajali natančnejša navodila v zvezi 7. odhiranjem arhivskega gradiva precejšnja je bila tudi pomoč z dajanjem napotkov pri urejanju, arhiviranju in tndi materialnem varsivu gradiva. Pričela so se odbiranja arhivskega gradiva i/ dokumentarnega gradiva: Saloni) Anhovo, Vozila Gorica_ Alpco-mmcrce Tolmin, K K Vipava — TOZD Koopeiacija. Meblo Bovec, Iskra Bovec, Poligalant Volčja draga Pcckala 5). Remontno podjelje Dobrovo, Komunalno podjetje Dobrove, Zveza Svobod in |irosvctnih društev okraja Gorica, Kmetijsko društvo Šempeter. Pove rje niši vo Po-kraiinskega odbora Rdečega križa Slovenije Ajdovščina, občini Soča in Trenta: Občina Sv. Lucija, popisovanje' Občina Solkan izdeLva inventaria Osnovne šole Tolmin do 1(>45 Daianje gradiva v uporabo: Gradivo, ki ga poplava ni prizadela, in prizadeto gia-divo, ki ho mcil letom urejeno, ho na voljo npoiab-nikom, tako za uveljavljanje pravnih■ piavic posameznikov, kot za potrebe družhenopiavnih oseh in rr.ziskc valccm za študijske namene. Uporabnikom bomo nudili fotokopije, prepise željenega gradiva in potrdila na podlagi dokumentov, ki jih hranimo, Izobraževalna dejavnost mentorstvo pri delovni piaksi učenccv družboslovne smeri, vodstvo skupin dijakov pri ogledu fondov ih zhiik Pokrajinskega arhiva in predavanja o vlogi, in pomenu ailiivskcga gradiva in arhivske dejavnosti, — dele s krožki na šolah, delo komisije za preizkus usposoHjenosli delavcev, ki delajo z. dokumentarnim gradivom 3. Druge strokovne naloge arhiva zbiranje giadiva o slovenskih železničarjih v NOB od 1941 do P47 za območje Primorske (na osnovi pogodbe med Železniškim gospodaistvom Liubl;ana in Pokrajinskim arhivom v Novi Gorici z dne 7. 10 1(183), sodelovanje pri delu Zgodovinskega diuštva za severno Primorsko in Zgodovinskega društva S'ovcniic, aktivno vključevanje v delo Arhivskega društva Slovenije in /veze arhivskih delavcev Jugoslavije, sodelovanje v medniškem odboru glasila Aihivi in Vjri ter sodelovanje pri delu komisij in odboiov za razvijanj, trad ^i; NOli in delavskega gibama, — udelcžb3 na posvetovanje o strokovnih in tehničnih vprašanjih pri delu arhivov in na drugih zboiovanjih s področja zgodovine in arhivistike. 4. Akcije — priprava razstave Občina od Ilirskih provinc do II. svetovne vojne v Slovenske m primorjn, — nadaljevanje konservacijc in restavracije ob poplavi prizadetega arhivskega gradiva, (fond1 Zemljiško gospostvo Lože in Občinski ljudski cdboi Nova Gorica), — 10 dnevni Študijski obisk aihivisla v Public Record Office v Londonu zaradi evidentiranja virov v letih 1945- 1^47 oziroma virov iz ohdobja zavezniške vojaške upiavc tci spoznavanja arhivislične piakse, (veljavni program znanstvenega in prosvetno-kultur-nega sodelovanja med SFRJ in Združenim kraljestvom Velike llritanije), — 7-dncvni študijski obisk arhivista v arhivu Notianjega ministrstva v Rimu zaradi evidentiranja viiovza zgodovino Slovencev in spoznavanja arhivislične prakse, (osnova: vc'iavn progiam znanstvenega in prosvetno--kulturnega sodelovanja med SFRJ in Republiko Italijo). H. Samo upravlja nje in delo družbenopolitičnih organizacij arhiva Piizadevali si bomo za krepitev samoupravnih odnosov kot temelja našega družbenopolitičnega sistema, za uresničevanje vseh oblik odločanja z osebnim izjavlianjem in i/javljanjem deletalov, za aktivno sodelovanje pri oblikovanju in sprejemanju družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov in dosledno izvrševali dogo-voijcno. V leln 1985 bo potrebno uskladiti vse samoupravne splošne akle z Zakonom o naravni in knhurni dediščini ter sprejeti akt o sistemizaciji del in naleg na osnovi panožnega sporazuma v okviru Zveze sindikatov Slovenije . V tem smislu in skladno z usmeritvami Zveze sindikatov bo delovala Osnovna organizaeija ZS, načrtujemo pa ustanovitev Osnovne oiganizacije ZK v zavodu. 6. SLO m l)S Aktivnosti na področju SLO in DS bodo potekala v tesnem sodelovanju z občinskim sekretariatom za ljudsko obrambo v zvezi z vprašanji mikrofilmania najdragocenejšega ailiivskcga gradiva in kategorizacije gradiva glede na tfjnost, zaupnost in zgodovinski pomen. Načrtujemo nakup enajst osebnih zaščitnih kompletov, radin'oŠki dcicktoi, kemični detektor in priročno lekarno. 7. Gradnji, poslovne hiše Pokrajinskega arhiva v Novi Gorici Na osnovi ugotovitev, usklajevanj, prizadevanj in spreje- 72 Arliivi Vil 1984 tih sklepov pristojnih organov'v letu 1984 načrtujemo v letu 1985 pričetek novogradnje'poslovne hiše Pokrajinskega arhiva v Novi Gorici. Na osnovi izdelave gradhe-nili načrtov in druge potrebne dokumentacije, ki jo bo pripravil Projekt v Novi Gorici, načrtujemo pričetek gradbenih del poloti !985. ZGODOVINSKI ARHIV PTUJ Delovno poročilo za leto 1984 Zgodovinski arhiv v Ptuju, ki pokriva občini Ptuj in Ormož, je planirana dela in naloge skoraj v celoti izpolnil, razen v referatu za stareiše arhivsko gradivo, kjer je delavka od 1.8 1^84 do 20. 1. 1^85 opravljala dela in naloge vršilca dolžnosti ravnatelja, v referatu za upravo in sodstvo, kjer -je bila delavka na porodn-škem dopustu in nekaj zaradi bolezenskih dopustov. V arhivu so delavci v okviru posameznih referatov urejali naslednje arhivsko gradivo: — Okrajni ljudski odbor, 1954, — urejanje tudi naknadno najdenega gradiva — 1945-1952, — fototeka, — Skupnost družbenega knjigovodstva, — Muzejsko društvo. Opravljenih je bilo osen prevzemov arhivskega gradiva (327 skatel) in izdelane vse potrebne evidence. Nastavljen je bil register fondov v arhivu, zunaj arhivov in registrskih fondov, ki jih bo arhiv prevzel. Posamezni delavci so za svoja področja obiskali vse ustvarjalce (okoli 200), nekatere večkrat, za občini Ptuj in Ormož in pri tem ugotavljali materialno varstvo arhivskega gradiva, dajali pojasnila glede navodil in odbiranja arhivskega gradiva, ugotavljali so količino dokumentarnega in arhivskega gradiva ter dajali napotke za izboljšanje stanja. Z delavsko univerzo Ptuj je bii izveden seminar za delavce (preko 100 udeležencev iz obeh občin), izdan je bil tudi začasni priročnik. Izpiti za preizkus strokovne uspoiobljcnosti arhivarjev so se vršili pred tričlansko komisijo, ki so jo sestavljali delavci Zgodovinske3a arhiva Ptuj V arhivu je šest dijakov Srednješolskega centra Ptuj opravilo obvezno delovno prakso. Arhiv je dal v tisk Inventar 3 V ARI A (Zbirka raznega, arhivskega gradiva od 17. do 20. stoletja), za katerega smo pripomočke izdelali timsko Ravno tako smi iz večih fondov odbrali giadivo potrebno restavracije. Posebno skrb smo namenili varnostnemu mikrofilmanju — arhiv mesta Ptuja knjige, gradivo, ki je bilo vrnjeno iz Avstrije. Za vse vrnjeno gradivo je bil v začetku leta izdelan potreben elaborat. Delavci so s strokovnimi prispevki sooelovali v raznih časopisih in revijah. Udeležili so se strokovnih posvetov (Radenci, Ljubljana), strokovnih ekskurzij (Grafcncgg-Graz, Maribor, Celje, Zagreb, Modinci, Novi Sad), otvoritev razstav (Maribor Archivinm, Ljubljana — konservatorsko-restavratOrska dejavnost), pripravili priložnostno razstavo ob tednu arhivov o učnih pismih, sodelovali v strokovnih društvih, predvsem v A/liviskem društvu Slovenije. Zadnji meseci so bili namenjeni izdelavi evidenc. Nekateri delavci pa so že pričeli pripravljati gradivo za vodnik, ki ga bomo izdali ob 30-letnici arhiva leta 1985. Delavci so sodelovali pri priložnostni razstavi: — Glasila v delovnih organizacijah, — Osnovna Šola Velika Nedelja, — Ivan Spolenak. V letu 1984 so hili v Zgodovinskem arhivu Ptuj uporabniki, ki so iskali šolska spričevala, podatke o osebnem dohodku, zaposlitvi, gradbeni dokumentaciji, o zdravljc-niu, delitvi zemlje, agrarni reformi, obrtnih dovoljenjih, priznanju očetovstva, učna pisma, itd. 118 uporabnikov je v naši čitalnici iskalo podatke o arheoloških izkopavanjih, obrtništvu, šolstvu, društvih, razlastitvi gmajn, arhitekturnem razvoju Ormo/a, otroškem varstvu skozi čas in mladinskih delovnih brigadah. AR111V INŠTITUPA ZA ZGODOVINO D KI. AVSKPGA GIBANJA V LJUBLJANI Delovno poročilo za letn 1984 Arhiv je organizacijska enota Inštituta za zgodovino delavskega gihanja in Opravlja naloge varstva arhivskega gradiva, ki ga hrani, po določilu 101. člena Zakona o naravni in Kulturni dediščini, po katerem zavodi, ki proiičujejo zgodovino delavskega gihanja in ljudske revolucije, opravljajo varstvo za arhivsko gradivo, ki ga sami hranijo. Arhivski prostori; Arhiv pri inštitutu ima svoje delovne in skladiščne prostore na Trgu osvoboditve 1. Arhivska čitalnica je odprta ob ponedeljkih, torkih, četrtkih in petkih od 8. do 13, nre, ob sredah od 8. do 16. ure. Uporabnikom arhivskega gradiva je omogočeno kopiranje dokimientov. Organizacija in Kadri: Arhiv ima tri večje odseke: arhiv delavskega gibanja do leta 1941, arhiv narodnoosvobodilnega boja in ljudske revolucije 1941—1945, ki sc deli na tako imenovani partizanski voiaiki in partizanski civilni arhiv, na arhiv Ai h i vi Vil 19S4 73 nemškega ¡11 italijanskega okupatorja ter kontramvoln-cionarni arliiv, in arliiv po letu 1945. V sestavu arhiva jc tudi oddelek narodnoosvobodilnega, okupatoijevcga. Konliaicvolucionarncga. zavezniškega in dmgega tiska Arhiv ima svnj niikiofihnski lahoratorii z inikiotcko. V arh i vi 1 je bilo v letu 1984 zaposlenih devet delavcev, od teh šest z visoko izobrazbo. Strokovna obdelava arhivskega gradiva in izdelava informacijskih sredstev Uiejcni, popisani i delno tehnično opremljeni so bili naslednji fondi in /.biikc: Slovenske vojne pciilizunskc holnišniec (SVPB) 1943- 1945 (30 škatH). personalno oddelek glavnega Staha NO» ni I'OS (13 škatcl), pokia-.ti"ski odbor SP2Z /a 1'rimorsko 1943- 1945 (2 škatli), pokiajinski komite KPS za Koroško (3 ikatlc), organizacijsko tajništvo izvršnega odbora OP (3 škatle) pplitičtii komisar deželni svetnik za okio/je Kamnik 1-94!- 1945 (65 fasciklov), Artilciija XI aimadnega Pi pusa 194 1 1943 (29 fasciklov). l'Nlr italijanski, fašistična stranka 1941 1943 (31 fasciklov), prepisi sodb italijanskega vojnega vojsSkega rodišča 1942 1943 (12 fasciklov). Škofijska dobrodelna pisat na v l.jiibljani 1942 1945 (25 fasciklov), razne zbirke: Orna roka. Sokolski klub Planina, Bahska uprava. Slovenska ljudska stranka, Okrajno glavarstvo Novo mesto, vciskc organizacije, privatne provenience (20 fasciklov). l'ovcrjeništ"o pokrajinskega narodnoosvobodilnega odhoia Ajdovščina (50 fasciklov). Odsek zarqiatnacijo vojnih ujetnikov in iiiteiniranccv za .Sloveni|i (20 fasciklov), osebni fond proi' Slava Klemenčiča 1941 1945 (13 enot), osebni fond Janka Spreitzcrja 1941-1945 (3 škatle). V oddelku NOB in drugega tiska se je nadaljevalo urejanje koiitrarcvohicionariicgu tiska: penodike In neperio-dike (62 kartic bibliografije) in dopolnjevanjem karto tek oziroma katalogov \'Oli in diugcga tiska (periodike, neperiodike in drobnega tiska). Nadaljevalo se je dopolnjevanje raznih arhivskih pripomočkov, predvsem posebnih tematskih, kronoloških, imenskih in drugih kaitotck, seznamov, pregledov, bibliografij ild. V mikrofilmskem laboratoriju jc bilo v varnostne in zaščitne namene i/delanih 51.545 niikiO|iosnctkov. Za posneto gradivo jc bil izdelan miki o filmski inventar in sestavljena posebna kartoteka. V restavracijo ill konservacijo jc bilo oddanih 280 dokumentov. Uporaba arhivskega in drugega gradiva v znanstveno raziskovalne, šlndijske, upravne in druge namene: V lirliivski čitalnici ic bilo cvidcntiianih 220 uporabnikov, ki so 979-krat obiskali čitalnico 111 uporabili 2130 tehničnih enot gradiva. Narodnoosvobodilni ¡11 duigi tisk jc uporabljalo 79 upoiabnikov. Za npoiabnikc jc bilo izdelanih 10.628 kopij, 347 mikrofilmskih posnetkov in 214 fotopovečav. Na osnovi 94 člena Zakona o naravni in kulturni dediščini jc arhiv izdal 402 potrdil posameznikom, upravnim in družbenim organom in organizacijam o udeležbi oseb v NOV, sodelovanje v NOU, aictacijah, zajiorih, internacijah izgnanstvu, ujetništvu itd. v časn druge svetovne vojne. Poleg tega jc arhiv posredoval gradivo ¡11 podatke iz giadiva za razstave, obeležja, sponvuskc sobe, radijske in televizijske oddaje, časopisne prispevke, dokazno gra divo za sodišča itd. V arhivu so biii tudi seminarji iz arhivistike za Študente zgodovine in picdavanja za zgodovinski krožek. Sprejemanje in zbiranje arhivskega in dopolnilnega t>ra d i va Arhiv inštitnta sprejema le še tislo izvirno gradivo, foto kopije prepise itd., ki spadajo v njegove fonde oziroma pomenijo njihovo dopolnitev Arhiv zbna tudi spomni sko gradivo, izjave in dinga pričevanja, elaborate, diplomske naloge in diugo dopolnilno gradivo, ki ga zberejo raziskovalci inštituta ¡11 uporabniki jiri svojem delu V letu 1984 je bilo vpisanih v spicjcmno knjigo 25 enot. Znanstveno-raziskovalno delo Arhivski sirokovni delavci so v zvezi z nalogami znanstvenoraziskovalnega piograma Inštitnta za zgodovino delavskega gibanja sodelovali jin pripiavi 7. knjige zbornika Dokumenti ljudske rcvolncijc v Sloveniji 1941 1945, pri projektu Zbiana dela Edvarda Kardelja, pri Vi;ih za zgodovino naiodncga izdajstva in konlra-rcvolncijc na Slovenskem, pri mcdrcpnbliikcm jinjoktu Jugoslovani v fašističnih zapoiih, njetniških in koncentracijskih taboriščih in odporniških gibanjih evropskih držav v čjsu druge svetovne vojne in pri nirdrcpnb liško-med narod nem projektu Viri o odnosih med jugoslovanskim in italijanskim narodnoosvobodilnim gibanjem v Julijski krajini in Furlaniji 1941 1945. Objavili in za objavo so pripravili cnajsi prispevkov. Za informa-liko inštituta so dokumentirali dvanaist revij. Ob 40-letnici /!ii3'istvenga inštituta pri predsedstvu SNOS ¡11 25-letnici Inštituta za zgodovino delavskega gibanja jc pripravil aihiv raz.Ltavo o delil Znanstvenega inštituta 1*4* 1945 Delcivni program za leto 1985 V letu 1985 bo v arhivu inštituta v okviin posameznih odsekov strokovno in tehnično obdelano naslednje gradivo: Slovenske vojna partizanske bolnišnice in lekarne (nadaljevanje), Predsedstvo Slovenskega narodnoosvobo dilncga sveta, Dopolnilne brigade IV. Jugoslovanske aimade, politični komisar - deželni svetnik Kianj, Arli-lerija X' armadnega koipnsa (nadaljevanje), PNF -italijanska fašistična stianka v Ljubljani (nadaljevanje), Informativni urad šefa pokrajinske tijiravc, Poverjen ištvo pokrajinskega narodnoosvobodilnega odbora Ajdovščina in nekaj manjših zbirk. V oddelku NOB in drugega tiska sc bo nadaljevalo z liicjanjcm kontiarevolueionarncga tiska (periodikt in nc|icriodike) ter dopolnjevanjem obstoječih kaitotck oziroma katalogov NOB in drugega tiska. Nadaljevalo sc bo tudi z dopolnjevanjem in izdelavo znanstvcno-iiiforniaeijskih piipomockov, predvsem posebnih tematskih, kronoloških, imenskih in jiodobnih kartotek, seznamov, pregledov, bibliografij itd., ki so zaradi vsebinske pomembnosti arhivskega gradiva iz ob- ?4 A rli i vi Vil 1984 dobja narodnoosvobodi!ne borbe in ljudske revolucije ter pogojne socialistične graditve nujno potrebni za činih olj io dostopnost in uporrbo tega gradiva širokemu kreju uporabnikov v znanstveno raziskovalne, študijske, kulturno-prosvetne, upravne in druge namene. Poleg tega so potrebni tudi za in formacijsko-dokumentacijsko dejavnost samega instituta. V zvezi s to dejavnostjo bodo arhivski delavci nadaljevali z dokumentiranjem 14 znanstvenih oziroma strokovnih revij. V mikrofilmskem laboratoriju se bo nadaljevalo s sistematičnim mikrofilmanjcm arhivskega gradiva in natančnim vodenjem evidence posnetega gradiva. V restavracijo in konservaciio bo oddano približno petsto poškodovanih dokumentov. Arhiv bo v svoji arhivski čitarmci dajal v uporabo arhivsko in drugo gradivo in nudil uporabnikom strokovno pomoč in svetovanje. Izdajal bo potrdila posameznikom in ustreznim organom in organizacijam o udeležDi v NOV, sodelovanju v NOG, aretacijah, zaporih, izgnanstvu, internaciji itd. ter posredoval s tem v zvezi potrebne podatke in pojasnila Prizadevanje arhiva za dopolnjevanje arhivskega gradiva, ki ga hrani, postaja zelo omejeno, ker lahko sprejema kot specializiran zgodovinski artiiv le še tisto gradivo, k je nastalo v časn NO!) in predstavlja dopolnitev fonuov in zbirk, katere arhiv že hrani. Tako pridobiva arhiv le manjše skupine gradiva, ki mu ga odstopijo druge arhivske ustanove, muzeji, knjižnice, razni odbori in posamezniki. Po dogovoru z. Muzejem ljudske revolucije Slovenije, Narodno banV.o, Zdravniškim društvom itd. bo arhiv v letu 1985 prevzel gradivo, ki je bilo zbrano na terenu. Prav tako bo arhiv skušal dobiti mikrofilme in kopije dokumentov za novejšo zgodovino Slovencev pomembnega gradiva, ki ga hranijo arhivske in druge ustanove v Jugoslaviji in inozemstvu, To zbiranje opravljajo predvsem ra7.iskovalci ob izvajanju inštitutevih raziskovalnih nalog. Pri tej akciji se bo še nadalje sodelovalo in koordiniralo z drugimi arhivi tako, da ima arhiv inštituta določeno evidentiranje in mikr^filmanjc predvsem gradivu za obd obje novejše zgodovine Slovencev. Arhivski dclavci bodo v letu 1985 sodelovali pri izvajanju raziskovalnega programa inštituta, in sicer pri pripravi 7. in 8. knjige Dokumentov ljudske revolucije Slovenije 1941 1945, pri izdaji Zbranih del Edvarda Kardelja 194]. ]945, pri medrepubliškem projektu Jugoslovani v fašističnih zaporih in taboriščih ter pri pripravi Virov za zgodovino narodnega izdajstva in kontrarevolucije na Slovenskem 1941-1945. POROČILO O DELL' ARHIVSKEGA DRUŠTVA SLOVENIJE ZA ČAS OD 25. FEBRUARJA 1983 DO ")I. DECEMBRA 1984 Kristina Šamperl-Purg Društvo je v omenienem obdobju delovalo v skladu s svojimi pravili. Osnovno poslanstvo je opravljal izvršni odhor, ki je spjroti seznanjal, vse člane društva s sprejetimi sklepi, koordiniral delo sekcij in komisij ter odborov. Celo pomlad ] 9SB je Komisija za popis arhivskih fondov in zbirk v SR Sloveniji porabila za končno redakcijo v zvezi s popisom arhivskih fondov in zbirk. Komisija je končala delo. Arhivsko druitvoje kot soiniciator pripravilo s Pokrajinskim arhivom Maribor posvetovanje o strokovnih in termičnih vprašanjih v arhivih. Aprila 1983 je bilo izve-Jeno 5. posvetovanje z mednarodno udelečbo. Za nami js tudi uspešno zborovanje arnivskih delavcev lovenije, ki je bilo od 22. do 24. novembra 1983 v Čatežu ob Savi Tema posvetovanja je bila Arhivsko gradivo družbenopolitičnih organizacij in društev. Ob posvetovanju je bil tudi redni občni zbor društva Na dnevnem redu je bilo najprej predavanje dr. Frana Zwittra o izvajanju arhivskega sporazuma iz leta 1923 med Avstrijo in Jugoslavijo in protokola iz leta 1958. Nadalje je bil na osnovi 17. člena pravil Arhivskega društva Slovenije oblikovan predlog za častne ciane. Občni zbor je potrdil sklep, da se za Častne člane Arhivskega društva Slovenije sprejmejo tovanši: akad. nniv. prof. dr. Fran Zwitter, dr. Pavle Blaznik, akad imiv. prof, dr. liogo Grafenauer, dr. Ivo Murko, Božo Otorepec in univ. prof. dr Sergij Vilfan. Dr. Jožetu MlinariČn, Marijo Oblak Čarm, Petru Ribnikarju, Etni Uniek in predstavniku Republiškega komiteja za mednarodno sodelovanje Francu Mikši pa je društvo izreklo ustno zahvalo. Po poročilu o deht društva in posameznih komisij je sledil program dela za naprej. Razrešeni so bili stari izvršni odbor in člani komisij ter predlagan novi v sestavi: predsednik Kristina Šaniperl-Prtrg, podpredsednika lima Umek in dr. Vasilij Melik, tajnik Marjan Zupančič, blagajničarka Mihaela Knez, člani Pavla Mrdje-novič, Darinka Drnovšek, Ivanka Zajc-Cizeli, Albert Pučcr, Bnris Rozman, Vlasta Trii, dr. France Dolinar, Rato M lade novic, dr. Peter Vodopivec, M a rje tka Legat nadzorni odbor: Metka Gombač, Saša Serše, Kristina Kojlot, disciplinska komisija; Ana Zaletelj (predsednik), Ma*cja Je raj (namestnik), Anton Ožirger, Marija Mas-tcn-Mernja. Uredniški odbor Arhivov: Marija Ohlak-Čarni, Ema Umek, Boris Rozman, Marjan Drnovšek, Kristina Sam-perl-Purg, Viktor Vrbnjak, Marjeta Adamič, Vida Uerko-pec, Lidija Krevelj-Bezlaj, Maruša Zagradnik, Darinka Drnovšek. Uredniški odbor MiioV: Kristina Samperl-Purg, Ema Umek, Marija Oblak-Čarni, Janez Kopač in dr. Jože Mlinarič. Ailrivi Vil 1984 75 Komisija z a izobraževanje in i^. popolnjcvj nje članov iliuštva: dr. Jože Žnnlar, Umit Unick, Manda Čehovin. Antoša l.cskovcc, Rato Mladenovič in Vladimir Zumer. 1'rcHfnik sekcije arhivskih dclavccv zunaj arhivov je Ralo Mladenovič. Po poli d ilvi novega vod siva je veljala posebna zahvala razrešenemu vodsivu, posebej predsedniku Petru Klu-sincu in tajniku Vlailimiiju Kološi. Z občnega /.bom smo poslali dve resoluciji, in sicer v Novo Gorico, kjer je poplava naredila ogromno ";kodc na aihivskem gradivu in v Celje, kjer si že leta prizadevajo, da bi ilohili unvo aihivsko stavbo. V prelekleni letu je ilrušivo delalo po ustaljenem na činu Na petih sejali izvršnega odboia smo poskušali čimbolj icševan piobleine s skupnimi močmi. Na prvi seji (22. decembra 1983) smo knnsiiiuiiali i/.vis-ni o[obcno od tth del ni rezervirano za delavce določene vrste, saj mora hiti znanost odprta za vse. Bistveno je, da znanstveno raziskujemo, ni pa pomembno, pripadnik katere stroke raziskuje. Pomembno jc, kako, dobro ali slabo, raziskuje. Arhivist, ki posebt, in aktivno skrbi za določeno gradivo, ga navadno mnogo bolje pozna kot kdorkoli drug — toda marsikatere zvrsti gradiva poznajo najbolje specialisti, ki niso arhivis- ti. Posebej je obsojanja vredna misel, ki se ne tako redko pojavlja v glavah različnih raziskovalcev, namreč, naj arhivisti garajo nad vin in opravijo vse pripravljalno delo, njim raziskovalcem, višji vrsti, pa naj ostane le pisanje sinteze in blestečih zaključkov. Arhivist mora biti v svojih znanstvenih težnjah povsem enakopraven z vsemi drugimi raziskovalci. Absurdno bi bilo, če bi ga kdo hotel omejevati samo na raziskovanje znotraj njegove ustanove. Kaicor vsak drug raziskovalec ima pravico delati tudi drugod, v drugih arhivih in bibliotekah. Ali ni kot arhit ' i delavec postal poKoini dr Jo*e Šorn naš najpomembnejši gospodarski zgodovinar? Ali ni kot arlnvskt delavec dr. Sergij Villan bistveno obogatil našo pravno zgodovine ah Božo Otoreper naše pomožne zgi>. dovinske vede? Ali ni kot arhivski delavec postal slavist Viktor Vrbnjak naš najboljši poznavalec slovenske Štajerske v 19, stoletju? Gotovo je res, da vidimo v arhivih premalo študentov zgodovine pa najbiž tud premalo zgodovina^ev in eelo znanstvenih delaveev s področja zgodovine Nekaj tega je pripisati spiemembam v šolstvu in vzgoji po vsem svetu, nekaj neznanju pisav in jez;kov. Tudi so arhivi za raziskovalce posameznih obdobij različno pomembni. Raziskovaiee novejših časov nujno pritegujejo poleg arhivskega gradiva drugi viri, kot časopisje, uradni listi, tiskana poročila, korespondence v bib'io-tekah. Raziskovalci starejših časov so mnogo bolj vezani na arhive, raziskovalci prastarih časov spet drugače. Posebej opczarjam na pomembnost arhivskega gradiva za novo zvrst raziskovanja, ki rast" zadnje čase, na raziskovanje vsakdanjega 'ivljtnja: tu dobivajo posebno važnost tisti nepomembni akti, ki se ne dotikajo ne velikih ljudi ne velikih dejanj, ki pa nam v svoji kvantiteti s tisoč malenkostmi pričarajo p^ed oči navadnega človeKa nekdanjih dni Res nismo pridobili današnjih študentskih množic za študij v arhivih, mislim pa. da imamo stalno, sicer ne veliko, zato pa toliko več vredno število raziskovalcev, ki vztrajno in resno Studiraio v domačih in tujih arhivih (kolikor je to zadnje zdaj še mogoče), in ti so pomembni, na njih s'oni bodoči razvoj naših znanosti. Zaradi njih je smiselno vse naše delo. J Arhivi Vil I9B4 79 DRUŽBENA VLOGA ARHIVOV Govor ob 30-letriici Arhivskega diuštva Slovenije Primož Ilainz Dovolile, da vam v imenu predsedstva Republiške konte renec SZDL Slovenije ni v svojem imenu čestitam k 10-letnici aktivnosti vašega stiokovuegu društva. Ob lako slavnostnih priložnostih najpogosteje govorimo o aktualnem gospodarskem trenutku in v (cm okviru o uresničevanju programa gospod arsKc stabilizacije, /aduje čase smo dobili nekaj vzpodbudnih ocen pole žaja v Jugoslaviji. Dejstvo pa je da vsi skupaj smo za tupsuičevaujc programa gospodaiske stabilizacije pod čemei si sicer predstavljamo različno, vemo pa da je potrebno več in bolje delati. Na drugi strani pa vendar bolj vidimo slabosti gospodarjenja pri drugih in manj pri sebi. Vendar, če govorimo o slabostih v razvoju socialistične samoupiavne dmžbe, gre veliko bolj za probleme demokracije in v tem okviru moiale, kot pa za samo ekonomsko osnovo. Socializem uam pomeni družbo, kije humana, človeška, etična, muialna ali pa socializma ni. Izrazita značilnost socialistične morale pa je, da manj prepoveduje in več vzpodbuja, kajti poudarek ni več na rušenju starega, temveč na graditvi novega, kajti pori socializma so sicci politične, toda v dizavno in družbeno življenje je potrebno vnašati element plemenitosti, če upoiabljam besede dr. Jožeta Potrča. Gic pa veudai za to, da smo vse plagad črnogledi, kaiti Slovenci smo živeli že v veliko težjih ekonomskih in političnih okoliščinah iu smo jih preživeli. To nas ne sme zbegati, obratno, mora nas vzpodhuditi v zavesti, da bomo uspeli le s trdim prizadevanjem na vseh pod-ločjih družbenega življenja. Spoznavanje sposobnosti pa mora biti temelj našemu optimizmu iu odnosu do težav tudi v prihodnje 1'ii takem načinu razmišljanja pa naletimo na vprašanje delovanja socialistične zveze. Vse boli ugotavljamo, ua se bomo morali več ličili od njene piedhodnice Osvobodilne fronte slovenskega naroda, kajti kljub doseženemu danes ne moremo bili zadovoljni z delom socialistične ~veze v njenih temeljnih sredinah, Še danes je pomcmhno Kidričevo opozorilo iz časa NOli, da veljamo toliko, kolikor lesničnih vezi imamo z množicami, koliko smo sposobni ninožicc učiti in se od njih učili icr njegovo pojmovanje Osvobodilne fronte kot nenehne akcije in vscljudskcga gibanja-Odločneie se moramo spopadali s slabostmi delovanja SZDL, saj je v nasem delu še preveč resolucij, zamegljenega modrovanja, ponavljanja znanih Slališč, preveč papirja in neučinkovitega se si an kovanja, tudi neustreznih odmevov na pobude ljudi — namesto učinkovitih političnih dogovorov na akcijo. Del te politične akcijc je tudi delovanje Aihivskega društva Slovenije. Ne bom se spuščal v historično plat vašega obstoja, rad pa bi poudaril pomen vašega delovanja danes in Če dovolite occno, Arhivski delavci ste vseholj prisotni v nasem družbenem piosloru. Za tnlhev imam vrslo oprijemljivih točk. Organizirate dvodnevni posvet o uporabi lačnnalnika v arhivih, ki že sam po sebi pomeni, da ste prisluhnili toKovom časa in svojega dela ne prepuščate naključju. Sceda ie njegova uporaba mogoča s sistematično in množično priključitvijo v celotnem informacijskem sistemu, Redno izdajate levijo ARHIVI, ki ste Si |0 želeli vrsto lel in uresničili šele v zadnjih petih lelilí. Aktivno ste se vključili v razpravo o Zakonu o varstvu narave in kulturne dediščine in izdelali vse nujni podzakonski akle. Izdali ste učbenik za siednjo šolo Aihivislika in dosegli, da lahko tudi na tem podiocju prihajate do znanstvenih nazivov. Dosledno ste se s svojimi piogrami vključili v samoupiavne mehanizme svobodne menjave dela, kar je zelo pomemhno, saj na ta način spioti obveščate javnost o svojmi delu, širite spoznanje, če hočemo biti Slovenci naiod, moiamo imeli čimbolj obdelano svojo zgodovino, kal lahko dosežemo le, če skibno čuvamo arhivali-je, ki so temelj vsakega proučevanja1 kar velja za poznavanje celotnega prostora v kateiem živimo, od matične Slovenije v Jugoslaviji preko zamejccv, do zdomcev in izseljencev. In čc ste se v preteklosti trudili, in se še trudile za vrnitev virov iz sosednjih držav, je nesprejem Ijiva sedanja pobuda, da bi širili pristojnosti Arhiva Jugoslavije, s čemer bi znova siromašili nacionalne arhi> ve ter zapletli in d.odobia podiažili raziskovanje. Danes smo izvedeli, da ste izdelali temeljno stiokovno delo, zbornik Arhivski fondi in zbirke v SFRJ Ocenim lahko, da ste s svojo prisotnostjo v naši družbi — naštel sem lc del vaših aktivnosti, vi jih zagotovo poznate bolj podrobno temeljito načeli pojmovanje o arhivskih delavcih kot moljih, ki brskajo po zaprašenih fasciklih. Na drugi strani pa ohstoje tndi številni problemi, Ede'i prvih je gotovo, kako iz množice preduem sodobnili aihivali' izbrati one, ki so ključne za pioučcvanic nekega časa. Ta pristop izbora le pomembnih arhivalij pome m vsaj dvoje. 1'rvo, da opiavljate družbeno pomembno delo in drugo, da morate biti dobri strokovnjaki, sicer lahko iz neznanja Storite hude napake Kolikor poznani lazmcrc, moram tudi reči, da so sicer ob vsej sploiui arhivski mieži tudi specialni arhivi, Inštitut za zgodovino delavskega gibanja, Centralni komile. Republiški sekretariat z.a notranje zadeve, in Nadškofijski arhiv, ki imajo siccr posebnosti svojega poslovanja, dasiravno so del celotnega narodnega bogastva in se moiamo zavzemati za njihovo čiin šiišo odprlosl in uporabo. Sicer pa je o zaprtosti viiov včasih preveč govora, čeravno gre za vire, ki zadevajo v živo nckateic tabu lenic. V lakih očitnih primerih se moramo zavzemali za njihovo čimprejšnjo odpravo, ker senca pade na delo arliivov v celoti.. Vpnuar na drug- Miani ,ie smemo prstiiavati. češ da hj ona nov« ailiivaljia lahko spiem^-nila celovito podobo naše pieleklosti. Ali lahko ailriv dachovskega procesa spremeni generalno oceno o leni, kar že vemo, ali lahko se več pxialkov menja stvarne sliko o nekdanjem ljubljanskem škofn Crcgonjn Rožmanu? V nobenem primciu sicer nisem za zapiranje virov, obiatno za njihovo širše odpiranje, vendar stvari ne smemo pretiravati, predvsem pa senca ne sme pasti na delo aihivskih delavccv v celoti. Sedaj sle pripiavili predlog za prevzem arhiva družbenopolitičnih oiganizacij in kar se predsedstva Republiške konference SZDl tiče. moram reci, da smo predlog sprejeli in bomo predali ves arhiv, kar smo se lahko relativno hilro Dogovorili, problem je večji v lem, da je lo kar imamo, zelo skromno. Zal je bil antihistorizsm del rn.Sc stvarnosti in smo svoj aihiv začeli sistematično urejati in hraniti šele pred ?0 leti. Na konen Še enkral sprejmite ■ tirisrcne čestitke ob 30-lelnici vašega delovanja in nagrajenci še posebej. 80 Arhivi VH 1984 Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka UREDNIŠKI ODBOR GLASILA ARHIVI Boris Rozman Arhivi za lete 1983 so potrebovali več kot pol leta, da so izšli. Deloma je Slo za našo krivdo. Pri tem mislim na nas arluviste kot tudi na ustanove, kjer smo zaposleni, ker smo vso stvar vzeli premalo resno. De'oma pa je kriv tudi tiskar, ki ravno zaradi naše malomarnosti ni hitel z delom. Zato sme sklenili, da bo nova številka izšla ob pravem času. Poslali smo dopis, v katerem smo določili zadnji rok oddaje člankov (mogoče smo tu naredili napako, ker smo določili tri roke — odvisno od rubrik), vendar spet stvari nismo vzeli resno. Namreč, še do maiea 1985 nismo v uredništvu prejeli vseh člankov, ki riai bi bili objavljeni. Temu je res enkrat treba narediti konec. Pokazati je treba več resnosti, z njo pa se bo dvignila tudi kvaliteta glarila, ki po naše/n mnenju ni takšna kot bi lahko bila. Vse bolj smo mnenja, da ravno rubrike kot so Članki in razprave, Obvestila o pomembnejšem gradivu v domačih in tujih arhivih in Iz prakse za prakso, potrebujeio veliko več pozornosti, kot jo imajo sedaj. Zlasti se tc opazi pri rubriki Iz prakse za prakso. Samo stare Arhive je treba pogledati in videli bomo, kako malo člankov je bilo v njej objavljenih. Je to .nogoče, da pri našem delu ob prevzemanju, popisovanju, strokovni obdelavi in urejanju res nimamo nobenih problemov, s katerimi bi lahko seznanili tudi ostrile arhivske delavce? Seveda so. Zanimivo pa bi bilo vedeti tndi za odgovore: kako smo tc pioblcme rešili, kako smo teo-riju povezali s piakso itd. Rubrike kot so .Ocene, poročila o publikacijah, Nove pridobitve, Bibliografija arhivskih delaveev so takšne kot so. Tukaj ni kai popravljati in spreminjati. Kaj pa rubrika Delo arhivov in arhivskih organizacij? Se vam ne zdi, da so ta poročila p leveč krat predolga včasih celo suhoparna in zato tudi nezanimiva? Mar ne bi bila laltko malo krajša, bolj jedrnate? Obravnavala naj bi samo tisto problematiko, s katero se je arhiv najbolj ukvarjal in je res omembe vredna. Razmisliti je treba. Pri tem pa je nujno potrebna tudi vaša pomoč Namreč, če hočemo imeti dobro, kvalitetno revijo, moramo tudi nekaj storiti za tO. POROČILO O DELU SEKCIJE ARHIVSKIH DELAVCEV ZUNAJ ARHIVOV Ratomir Mladenovic Z občnim zborom sekeije 7. aprila 1«83 v Radencih se je začelo tretje obdobje dela sekcije arhivskih delavcev zunaj arhivov, ki deluje v okviru i\rhivrkcga društva Slovenije od leta I979 naprej. Na tem občnem zboru smo izvolili predsedstvo sekcije in določili z.adolzitve v predsedstvu. Potrdili smo pravilnik sekeije, na podlagi katerega sekcija tudi verificirano deluje. V mandatnem ohdobju smo imeli tri redne seje predsedstva, na katerih smo obravnavali problematiko dela sek Arhivi VII 1984 8) ~ije in njenih članov. V prvi vrsti smo pozornost posvetili vzpostavljanju evidence članstva po regijah, kar je le delno uspelo zaradi velikih oddaljenosti, pogostih menjav na delovnih mestih v arhivih delovnih organizacij in drugih dnižbcnopiavnih oreb. Kliub temu imamo cvi dentiranih 195 članov, in sicer 71 s področja Zgodovin nkcM arhiva Ljubljana (od lega 1 I z novomeškega in 13 , kranjskega področja), 53 s področja Pokrajinskega arhiva Maribor, 28 s področja Pokrajinskega arhiva Nova Gorica, po 15 s področja Pokrajinskega arhiva Koper in Zgodovinskega arhiva Celje in 13 s področja Zgodovinskega arhiva 1'tuj. V primeru, d:i vzamemo 20% osipa zaradi raznih zamenjav in nepopolnih podatkov šc vedno oslane okrog 150 članov akcije kar m* zane-inaniivo slevilo, ob akciji preizkusov znanja o strokovni usposobljenost i delavcev družbenih pravnih oseh ter Članov društev, ki defajo z dokumentarnim gradivom pa bomo verjetno pridobili še nekaj članov, ker se ho juteres nedvomno povečal. Poleg le ločke smo na sejah nredsedstva obravnavali vse icme, ki jih je imel izvršni odbor Arhivskega društva Slovenije na svojih sejah in so zadevale tudi delo sek-cjiej Zadolžitve na teren smo prenašali preko članov predsedsIva, ki pokrivajo vsak svoje področje. Probleme imamo samo s pokrivanjem področja Celja in Kopra, kar moramo upoštevali pri evidentiranju članov predsedstva s teh dveh področij. Ni nam uspelo tudi dobili mentorjev iz arhivov kot inštitndj, kar moramo še urediti z vsemi arhivi in niihovo zunanjo službo. V okviru dela sckcije smo imeli tudi seminai v Mariho-iu, in sicci 1 1. novembra 1^83 v zvezi s pravilnikom o slrokovni usposobljenosti delavcev družbenih pravnih oseb ler Članov društev, ki delajo z dokumenlarnim gradivom, redno pa smo preko predsedstva rodclovali ludi s predlogi o temah na posvetovanjih SODOPN1 \ Kil IVI in tudi animirali članstvo za čim večjo udeležbo na leh, prav nam namenjenih posvetovanjih Med lanskim posvetovanjem (198^), smo izvedli tudi ankelo, na katero je odgovorilo 34 udclcžcnccv Približno polovica leh ni bila seznanjena z obstojem Arhivskega diušl-va Slovenije in njegove sckeijc, 21 jili jc bilo že večkral na posvetovanjih, 21 jih ima Indi urejeno arhiviranje z internimi akti, velika vcč.na si želi izmenjave izkušenj pri delu sckcijc, več kol polovica pa poleg dela z dokumcnlainim gradivom opiavlja šc druga dela m nalo- r Na zadnji seji 19 novembra 19S4 smo se dogovorili šc o sklicevanju scslaukov s člani sckcijc na lerenu od katerih sta bila dva že izvedena, in siccr na področju Kranja in Nove Corice (obakrat jc bil prisolen ludi piedsiavnik iz. arhiva, ki pokriva 1i področji). Izmenjujemo si ludi izkušnje pri določanju katcgoiij giadiva z roki hranjenja, o načinih izločanja, ki jih predpisuje zakonodaja in pri odbiranju arhivskega iz dokumentarnega gradiva. Za naslednje posvetovanje SODOBNI ARHIVI 85, ki bo v letu 1985 v Radcncih, moramo pripraviti še članski sestanek sekcije, predstaviti progiame dela-sckcijc in vse aktivnosti Arhivskega dnštvu Slovenije z željo, da bi delo sc bolj zaživelo, s tem pi bomo pritegnili šc tiste ki jih naše delo zanima ali jjm predstavlja celo poklic, ]ia še niso vključeni v Arhivsko društvo Slovenije. UPORABA IN ZLORABA ARHIVSKEGA GRADIVA 10. KONGRES ZVPZL* ARHIVSKIH DLLAVCIiV JU GOSLAV1J [• Kiisiina Šampcrl-Piug ^aslov jc hkrati glavna tema 10.jubilejnega kongresa Zveze arhivskih delavcev Jugoslavije, ki sc je odvijal od 17. do 19. oktobra 1984 v Novem Sadu. Iz cclc Jugoslavije sc jc v hetelu Paik i.bialo 458 arhivskih delavcev Prvo dopoldne jc minilo v znamenju otvoritve kongresa, izbiie delovnih leles in potrditve poslovnika o delu kongresa Po pozdravih jc sledilo predavanje o zaključnih bojih v Jugoslaviji, posvečeno ludi 40. obletnici osvoboditve Beograda, Piedavanic jc naletelo na neka piipomb s slovenske strani. Sledilo jc obširno poročilo o delu Zveze ob 30. obletnici. Dolgoletni zaslužni delavci v arhivih in v raznih organih so dobili plakete. Sledilo jc zelo naporno popoldne, v katerem sc poleg glavnega referata prof dl Petra Slrčtca iz Zagreba /.vrstilo šc desci obširnih koreferatov. Glavni referant se v svojem referatu o uporabi arhi'ske ga gradila z aspekta uporabe in zlorabe ni ustavil le pri posameznih splošno znanih zlorabah arhr skega gradiva, npr. pri pisanju spominov, ampak ;e pil zredno dosleden in kritičen. Pokazal jc na zvrsti arhivskega gradiva, ki so bile zlorabljene in omenil ljudi, ki so to počeli in še počno. Dejstvo je, da sc posameznik ali skuoine, ki hočejo dokazati neko zgodovinsko dejanje v svoj prid, sklicuje/jo na arhcolooijo, lingvistiko in druge dokaze, na arhivsko gradivo in to neredko tako, da skonstruirajo, kombiniiajo in seveda falsificirajo vire. Problema zlorabe, zelo prisotnega tudi danes, so se dotaknili še nekateri avtorji. Drugi so opozorili na problem zlorabe dokumentnega gradiva, govorili so o uničevanju le-tega, o predajanji! nekompletnih fondov. Osvetljen jcil tudi probiem arhivskega gradiva, ki ni v celoti dosledno. Opozorili so tudi na „raziskovalce", ki iz gradiva vzamejo le tisto, kar jim ustreza itd Poseben referat sc je dotaknil problema uporabe aihivskega gradiva za osebne potrebe državljanov. Zal sc ob tem prvem dnevu ni oglasil noben arhivski 82 Arliivi Vil 1984 delavec iz S'ovenije Slišali smo tudi zelo obširno in poetično obarvano poročilo o delu mednarodnega arhiv, skega kongresa v Bonnu, ki ga je podal dr. Miloš Miloše-vič, ki je bil poleg dr. Žontarja iz Ljubljane tudi disku-tant v Bonnu. Takoj po zelo napornem popoldnevu je sledilo tako imenovano „drugaisko vece". Vojvodina, kot dobri gostitelji, so nas pričakali z ogromnimi kolači toplega kruha in s soljo. Posedli smo ¿a mize in sicer Slovenci lepo sKupaj, enaso Hrvati, nato Bosanci in llercegovci itd, Se le ples nas je malo pomešal Nekaj smeha je bilo, ko smo Slovenci olesali kolo in obratno, ko so naši kolegi iz drfgjh republik poskušali, v glavnem pa gieuali, naso polko. V četrtek dopoldne smo se zbrali, da bi z diskusijo in opombami prišli do sklepov posvetovala, ki so se izoblikovali v tem smislu, da bi arhivski delavci Jugoslavije $ede na pomembnost in potrebnost arhivske službe morali najti temu primerno mesto med ostalimi dejavnostmi, najti svoje mesto pri kadrovski politiki, pri financiranju, imeti pregled in vpogled v gradivo, da ga lahko v celoti predočijo raziskovalcu, da sami raziskujejo s skupnimi močmi, izdelajo enotno terminologijo in predvsem enotno zakonodajo. Ta dan so v diskusijo pose g) i tudi slovenski arhivski delavci. Popoldne je sledila kratka ekskurzija na Fruške goro, mimo Jabuke do Iriikcga venca in nato v Sremske Karlovec. Ogledali smo si gimnazijo, Ki je le z dvema kratkima prekinitvama aktivna še od druge polovice 18. stoletja. V arhivu Vojvodine smo si ogledali priložnostno razstavo in bili zopet deležni gostoljubja. Pozno zvečer smo se napotili na 1'etrovaradinsko trdnjavo. Tretj. dan je bil v znamenju sej, volitev in predstavitev Vodnika po fondih in zbirk ali v SFRJ, in sicer za Slovenijo in Hrvatsko. Obe knjigi je predstavil mag Sre doje Lalič, glavni redaktor. Sledil je pregled dela posameznih društev in nato volitve. Stari odbor je dobil razrešnico in izvoljen je bil novi, ki ga bo vodilo predsedstvo. Za predsednika predsedstva je bil z. enoletnim mandatom izvoljen Nikoli Nikolič iz Novega Sada, dosedanji podpredsednik, za podpredsednika pa Ismet Dermaku iz Prištine. Dosedanji predsednik predsedstva je bil Peter Klasinc iz Slovenije. Naš povratek nazaj v Slovenijo je potekal ob glasnih razmišljanjih o vlogi arhivov, o delu v njih, o takih in drugačnih potrebah, o možnostih uresničevanja sklepov kongresa. OBiSK MATIČNE SLUŽBE ARHIVA VOJVODINF V SREMSKIH KARI OVCIH Marian Drnovšek, Janez Kopač Ohisk Arhiva Vojvodine je bil r.amenjen proučitvi njihovih! načinov popisovanja arhivskega gradiva s poseb nim poudarkom na izdelavi analitičnih inventarjev. V vojvodinskih arhivih vod^o naslednje evidence arhivskega gradiva: frevzemna knjiga, legister arhivskih fondov in zbirk, sumarni inventar, analitični inventar in vodnik po fondih in zbirkah Pri izdelavi analitičnega inventarja oziroma sestavljanju signatur za arhivske enote so zlasti pomembni podatki, ki jih nudi register fondov in zbirk. Poleg ostalih podatkov, ki so v registru (sedež ustvarjalca, čas delovanja ustvarjalca, razpon gradiva in opombe) nam posreduje tudi tekočo oziroma temeljno Število fonda in ime fonda. Ta dva podatka spremljata rond skozi vse obdelovalne faze in uporabo, tekoča številka pa predstavlja tudi sestavni del signaturc arhivske enote. S problematiko analitičnega inve.itarja, ki naj kratke in jasno posreduje vsebino posameznih arhivskih enot v fondu in s tem celotno vsebino fonda, se v Voivodini ukvarjajo 2e dalj časa. To nameravajo rešiti tudi z zakonskimi predpisi Pripravljajo nov arhivski sakon, ki bo ime! tudi vrsto podzakonskih aktov, med njimi tudi navodilo za izdelavo analitičnih inventarjev. Trenutno pa uporabljajo začasno navodilo o analitičnem inventarju arhivskega gradiva, ki so ga sprejeli vsi vojvodinski arhivi. O tej tematiki so imeli tudi že nekaj pokrajinskih arhivskih posvetovanj. V Vojvodini so izdelali že precejšnje število analitičnih inventarjev, zadnje čase pa ugotavljajo, da so se nekoliko prenaglili. Srečali so se s številnimi težavami, saj tondi, za katere so izdelovali analitične inventarje še niso bili dovolj urejeni. Po besedah mar. Slobodana Radovanoviča v zadnjem času vsi vojvodinski arhivi namenjajo večjo pozornost uiejevalnim delom in izločanju nepomembnih delov gradiva ter izdelavi sumamih inventarjev. Ti predstavljajo popi:: kategorij gradiva, ne pa njihove vsebine. Tako bodo dobili osnovni pregled nad pievzetim gradivom, nato pa bodo za oogosto uporabljene in pomembne fonde izdelali analitične inventarje. Bistvo analitičnega inventarja je kratko in jasno opozoriti uporabnika arhivskega gradiva na vsebino zadev v fondu. Zadeva predstavlja arhivsko enoto m je združena v ovoju. Vsaka arhivska enota ima svojo številko. Pripomoček za 'zdelavo analitičnega inventarja so kartice. Na nicj jc označena signatura arhivske enote, Kratka vsebina, letnica in število listov, ki jih arhivska erota vsebuje. Sestavni del vsake signaturc arhivske enote je črka F Aillivi Vil }(.184 33 ffnnd) in leknčn Številka loinlu, poti kateio c vpisati v registru fotiilov in zbirk (npi. [■' 185). Nadaljnji deli signaturc pa niso več enotni Naj bol, enostavno je, kn-ilar sn vse ailiivske enole 11:1 novii numciiiraiic 111I šlcvil-kc I dalje. V leni piiinciii sigiiatma /glcila laknle i- 185 ], l:.18r 2 itil. Pogosto pa signatinn ailiivske enote pialslavlja kombinacija arahslih tu umskih šle-vitk. liimskc Številke pomenijo n/nako posameznih oddelkov mgana, /a kalnega i/ilelujejo analitiuii inventai (npi l-.lKii.Vll.93: rimska številka Vil predstavlja oznako /a banskn upravo. 93 pa je "levilka arhivske enote). Signaltira jc še bolj zapletena, kailai /.a n/iiačevanie arhivskih ennt upniahljajo spisnvne evidence tako imenovane piotokolne številke (npr. I:. 186.VI|)| 2 '93(1. V leni piinieiu šicvilka (> I 2 pnineui pivo 'icviiko vpisa /aileve v leln, kn je bila z;nlev:i rešena številka Olfi pa je okiajšana oblika za letnico 1936). Piotnknlne številko v signaturi arhivskih enot v analitičnih inventarjih uporabljajo pii fondih, ki so bili že citiiani picden so Mulclali analitični invcnlai. Signatiua, ki jc označena na kaitid. je zapisana luili na ovoju, kai nam pnmaga pii iskanju itljen li arhivskih en 01. Pestrost aihivskih signaltir gotovo ji o prispeva k ve.ji enostavnosti, zelo vcijetno pa bodo pov/iocale preecj težav pri kasnejsi aviomatski nbilelavi -jihivskih enot, o čemer sn tnili že piičcli izmišljati, (ihivui tlel anuliiičnega invcntaija predstavlja kratka in zgoščena vsebina arhivske cihmc V Voj/iiilini vlcbino posicdujcjo na opisni način ¡11 se ne navdušujejo, ihi bi jil označili s pojmi (ileskiiptorji). Opu/m;,i so na težave, ki se po;avl(ajo pii sestavljanju kratkih vsebin zadev kvalilela je močno odvisna ml vestnosti in z.nania helavca, ki dela icgeste aihivskih enot Pogosto lahko iipazimo, da ¡e več podatkov 11 tem, kilo je dokument poslal in kilo ga je spiejel, kakoi pa o sami vsebini zailevc. Zato bi bih vsebinski prikazi aihivskih tnoi laliKO vcčkial pieccj kiajši in brantejši Za ilustiaciji) naj navedem nekaj prinieinv 1/. analilie-nega inventaija fonda, ki ima naslov Oilclenje za ngiai-iiii icfnnnii i knloniz ictjii Cllavnng izvišnog odhoia Na-ioiIiic skup"tinc Avlonmimc pukiajinc Vojvoiliue Novi •Sad (l()45 1951). Sestavila sla ga Nikoia Vikolič in Zlala Kiv.obaiič. V itgislni fondov jc vpisan pod številko 185. Arhivska enota pod številko h.185.295 ima naslednjo vsebino: Posestna struktura (hiše in zemljišča) domačij v Čoki; podatki o dni/inah kolonistov dosrljcrih od leta 1919 do 1941; letnica 1945 število lislov: 8. Poti signaluro ailiivske enoic V <85 1041 pa jc naslednja vsehina: Sklepi siczkih zemljiškoknjižnih soilič n hiczoilšKodnmskeni odpisu zemljišč, ra/.delilvi na nove paieele 111 vknjižbi lastninske pravice na imena oseb, ki so dobile zemljo z agiarno icfoinio Mestnega narodnega odhoia Stari Uanovci, Stari Slankamen, Steianovci (KO M..la líemela in Hešenovo-nianastir); lelniea 1947-1949: število listov: 30. Vsebina aihivske cnoie z oznako F.185.2033 pa je lakalc: Mesim narodni odhor v Ridjici pošjlja spisek državnih indusliiiskili podjetij v Ridjiei, ki jim je potrebno dodeliti zgiadbc in zcmlj:šča iz kolnnizacijskcga fonda: letnica 1946; število lislov: I. 1'osehuii piobleni preds'avljajo kategorije g'adiva, ki imajo pestro vsebino npi zapisniki, poročila. T11 ne poskušajo zajeli vsebine, ampak označijo le foimalni značaj kategorije (npi zapisnik le in le občine) Včasih za posamezne dele zapisnikov ali poročil sestavijo krajšo vsebino. Ko so vsebinsko obdelane vse ailiivske enote nekega fonda, kailiec lazvisiijo in jih objavijo v obliki knjige, ki je analitični inveniai tega londa. Analitični iiiveiilaiji v Vojvodini so odiaz stiuktuie urejenosti fonda. 1'ii pripravljanju analitičnega inventarja nekega fonda se ne poslužujejo vnapiej pripiavljene klasifikacije pojmov, zato so včasih piceej obsežni in ne-pieglecb.i. Ta piobleni icšnjejo s pomočjo indeksov oziroma registrov. To so krajevni, imenski in tematski indck:i. Največ težav povzročajo tematski indeksi, kjer te /cío pomembna izbira piavilnih pojmov. Indekse izdelujejo neposiedno iz gradiva, najpog.isleje pa iz analitičnega inventarja. Indeksi nam omogočajo hitro iskanje /eljenih podatkov oziroma aihivskih enot. V Vojvodini sn mnenja, da ni Tinino izdelali analitičnega 1 íventaija za eclntcn fond. Ce je v lomili večje slevilo tipskih zauev (npi. ilaiovnie za izgiadnio nekega objekta), so take zadeve v analitičnem inventarju le označene, da so v fonihi od določene do določene Številko. To je poticbno zato. kei analitični inventar |inle^ informacijskega sicilstva pieditavlja tndi evidenčno sicilstvo, '/ o/irom na pomemhnost fonda včasih v inventarju iibdelaio le posamezne dele fonda. Na to vpliva tudi ohiaiijcnosi spisovnili évident: (delovodnikov). Zanimive so tudi noime ki jih imajo v Vojvodini za sestavljanje analitičnih inventaijev. Na dan ohdelajo od 30 do 32 aihivskih enot p:i novejšem gradivu oziionia okrog |U arhivskih enol pri giadivu starejšega obdobja. Ti podatki sicci [iredstavljajo neko meiilo pri izdelavi analitičnega inventarja, niso pa vedno primeiljivi, saj ailiivske enote lahko vsebujejo le enega ali dva lista, lahko pa tudi nekaj deset ali sto lislov Izkušnje, ki jih imajo vojvodinski aillivi pri izdelavi analitičnih inveiitariev, so zelo koristne injih velja podrobneje pioučili in upoštevati pozitivne rezultate pri izde lovatiju analitičnih inventarjev v slovenskih arhivih. 84 Arliivi Vil 1984 POROČILO O DELU* V ČASU STUDIJSKEGA BIVANJA V DRŽAVNEM ARHIVU V BENETKAH (10. do 21. junija 1984) Vanda Bszek Namen obiska 1. evidentiranje informativnih sredstev v beneškem arhivu, 2. evidentiranje morebitnega gradiva za razstavo Statuti Kopra, Izole in Pirana, 3. evidentiran/ gradiva za raziskovalno nalogo Razvoj Šolstva na slovenski obali od razpada Beneške republike do leta 1945. Studijsko bivanje in temo raziskovanja je prijavil Državnemu arhrvu v Benetkah nas koordinator — Arhiv SR Slovenije. To je bilo tudi prvo štLdijsko bivanje delavcev Pokrajinskega arhiva Koper v inozemstvu. Z njim se je tudi realiziral predvideni delovni načert za leto 1984. Splošne podatke o beneškem državnem arhivu in grad -vu, ki ga ta hrani lahko najdemo v Viesniku Distorijskih arhiva u Rjjeci i Pazinu, Pazin—Riieka 19s0, zv. 23, str. 295--302, avtor Danilo Klen Ta pregled je dober pripomoček, predvsem z zgodovinskega stališča. Po razgovoru z direktorico Državnega arhiva v Benetkah M?rio Francesco Tiepolo sem dobila informativna sredstva, ki jih je izdelal beneški arhiv za notranjo uporabo To sta: Andrea de Mosto „L^rcliivio di Stato di Vene-zia-Indice generale storico, descrittivo ed analitico", Roma 1937-1940, tomo I, 11 rn „Indicc degli Indici" , thican 24. 2. 1981. Opozorili so, da se teh pripomočkov, in pripomočkov arhiva nasploh, ne dovolijo ksero-kopirati, ker teea ne dovoljujejo arhivski predpisi. Do leta 1981 je bil v uporabi le splošni indeks Da Mosta s tedanjimi signaturami indeksov. Po izdelavi Indeksa indeksov leta 1981 so zamenjali stare Da Mostove signature z novimi. Samih indeksov je 374. Ker je Indeks indeksov uporabljal nove Signature, Da Mostov vodnik pa zgodovinske in arhivske podatke fondov, sem prvega dopolnjevala s podatki iz Da Mosta, temu pa je sledilo konkretno pregledovanje indeksov oziroma inventarjev, ki ga je narekoval lndice degli Indici. Vseh indeksov oziroma inventarjev ni bilo moeoče videti, nekateri so bili zas:deni, drugi v obdelavi, itd. Sami indeksi so inventarski, stvarni, krajevni, imenski, kombinirani (stvarni--kraje v ni- imenski) Inventarji so splošni, Strukturni, analitični, regestni, največkrat dopolnjeni z indeksi. Nekateri so zelo stari in so nastali vzporedno z gradivom in bili pozneje dopolnjevani. Največji del jih je nastal v drugi polovici 19. stoletja. Le novejši indeksi in inventarji so pisani s pisalnim strojem. Po njih so ročno izpisana dopolnila, korekcije in nova navodila o najdbi gradiva in ureditvi. Nekateri so narejeni naknadno z izpisovaniem podatkov iz kartotečnega kataloga, to so ponavadi regestni inventarji. Iz Indeksa indeksov sem upoštevala vse fonde, ki bi lahko prišli v poštev za morebitno evidentiranje gradiva, ki se nanaša na Slovence, izpuščeni so le tisti, ki se nanajajo na mesto Benetke. Vendar sc iz samega lndica degli Indici in Da Mostovih popisov gradiva oziroma zgodovinskih podatkov večkrat ni dale razbrati, če se gradivo nanaša na naše kraje. Zato mi je v glavnem pomagalo direktno pregledovanje indeksov oziroma inventarjev. Večkrat tudi tako msem uspela (o gradivu fonda bi se bilo potiebno konzultirati). Pregledane in dekse sem tudi na kratko opisala. Da Mostove zgodovinske opise sem ponekod v celoti prepisala, nekje le pomembne dele, ali le glavni podatek o nastanku upravnega, sodnega ali finančnega organa. Ob popisu gradiva fondov iz Da Mosta sem dala prednost le tistim delom gradiva, ki mj bi sc nanašali na naše kraje. Pri fondih z veliko gradiva ni bilo mogeče izpisovati vseh posameznih serii- podsenj, itd. ter celih enot gradiva. To so picdvsem osrednji oblastni organi Beneške republike (Maggior Consiglio, Senato, Minor Consiglio, Colbgio, Consiglio dci X itd.), ti so že obdelani v pregledu Danila Klena. Večji del gradiva teh organov je tudi objavljen. Objavljeno gradivo sem tudi zbrala in citirala v pregledu oziroma dopolnjenem in prilagojenem lndice degli Indici za naše potrebe Za boljšo orientacijo je pred tako dopolnjenim Indeksom indcKsov podan seznam upra»nih sodnih, finančnih in drugih organov uprave v iieneški republiki (izvleček iz kazala knjig Da Mosta). V desetih dneh bivanja v Benetkah sem uspela narediti Izvlečke iz celotnega materiala iz lndice degh Indici in Da Mostovih knjig, z izjemo materialov, ki so bili nedosegljivi. V začetku sem imela namen izpisovati iz indeksov oziroma inventarjev splošno gradivo, ki se nanaša na današnje ozemlje SERI, vendar se ;c to pokazalo neurc-sničljivo za tako kratek čas. Gradiva je veliko, posebej še za Dalmacijo, kar je vidno posebno iz indeksov 130 in 322. Gradivo za drugi dve raziskovalni nalogi sem imela namen zasledovati sproti z evidentiranjem informativnih sredstev, vendar konkretno do samega gradiva nisem prišla, ker je zmanjkalo časa. Beneška republika je puščala mestom za razvijanie šolstva popolno avtonomijo. Za raziskovanje listin, ki naj bi sodile v razstavo — Statuti Kopra, Izole in Pirana, bi bilo potrebno vet: časa in dobia orientacija po pripomočkih in gradivu v beneškem Državnem arhivu in v arhivu biblioteke Marciani. Veliki del starega gradiva, posebej za Istro, je objavljen v raznih periodičnih publikacijah že od druge polovicc 19. stol. ( posebej v Atti e Memaric della Socicta' lstriana di Archeologia c Storia Patria). Veliko gradiva je objavljenega tudi v posebnih publikacijah beneškega arhiva (posebej v Commcmoriali). Delo v arhivu je bilo precej naporno, predvsem zaradi slabega prostora čitalnice, ki je nad prostori nove v adaptaciji in premajhen za stalnih 50 ,aziskovakev arhivskega gradiva. V času mojega Študijskega bivanja v Bc^tkah je arhiv uradoval v dveh turnusilr od 8.30-14. in 15,—18, ure (torek, sreda in četrtek) in neprekinjeno od 8—14. ure (ponedeljek, petek in sobota). Popoldanski prosti čas, ko arhiv ni delal, sem izkoristila za evidentiranje informativnih sredstev oziroma gradiva v biblioteki Marciani (ki je, razen sobote, delala do 19 ure), obiskovanje galerij, muzejev, cerkva, mesta in priložnostnih manifestacij. Na koncu svojega poročila se zahva'iujem vsem, ki so omogočili Pokrajinskemu arhivu Koper to študijsko bivanje v Beneškem arhivu; za izpehavo in realizacijo direktorici in racunovodkinji arhiva, ki sta neglede na Številne težave uspeli izpeljati zadevo v predvidenem roke. Posebej se zahvaljujem prejšnji direktorici Arhiva SR Slovenije, Mariji Oolak-Carni za priporočilo in ko- AI il i vi Vil 1984 85 tudiiiiicijo z betiešiim arhivom tci za bnblikacijM ki so bile poslane temu aririvu (Dcžclnozhoiski sp:si Kranjskih stanov, Ljubljana 1980 in katalng nzstave Iz inda v rod, Ljubljana 1981). Zahvaljujem se tud. sedanji ■ lektorici Arhiva Sli Slovenije limi Umek 7.a sliokovne nasvete' Na koncu se zahvaljujem direktorju Pokrajinskega muzeja v Kopru Salvatorjn Zitku in kustosu muzeja lidiju Grdini, ki stn mi mtilila podatke in nasvete o samem arhivu v Benetkah ter za kontakt s prof. Pian-eesconi Scmijetn, s katerim sem govorila v Benetkah. Dal mi jc dragocene podatke in nasvete za statute aziloma maiiegole koprskih bratovščin. Direktorica beneškega aihiva mi je pied koncem Študijskega bivanja v Benetkah zbiaia nekateic publikacije ki naj bi bile zanimive za naše ozemlje. To so: katalog razstave Vivaldi c Painbicntc musicale veneziano Terzo cen ten nai io della naseita di Antonio Vivaldi (1678 1978), 24.4. -30.9. 1978; Tcstimonianze vene-zianc di intéresse Palladiano, 28, 6.--28, 9. 1980; As pet ti c momenti della diplomazia vnczianc, 26 6. 26.9. 1982; Laguna, lidi, finmi — Cinque seaili di gestione delle acijuc. 10.6 2.10.1983 in Dalla guciia di C h oggia alia pace di Torino (1377-1381), 27. 6.-27. i 1981. XVI' Ml:. DNA RODNI KULTURNOZGODOVINSKI SIMPOZIJ MOD1NCI 84 Naila Imkovič V dneh oil 2. do 6. julija 1984 sem se kot predstavnica Ailiivskige društva Slovenije udeležila si m poz.; a v M o-dincili na Gi adiščanskem. Preko Univcizc v Mariboru sem dobila rccipiočno avstrijsko štipendijo, ki jo bn Aihivsko diuštvo Slovenije moialo viniti v letu 1986, ko ho simpozij spet v Sloveniji, davna tema letošnjega /hoiovanja jc bih Dižava in družba v dobi dudizma. N'a kratko bom opisala vsebino refeiatov, k. so lili predstavljeni na simpoziju. Simpozij je s kratkim nago-voiom poevstil picdscdnik republike Avstrije dr. Bilnlf Kiichschlagei. Uvixlni iclciat jc imel piof. |A Friediich Ci.TJS I arhivskim fondom iu zbiiko v 7 samostojnih ariiivih iu ilvcli aihivskih oddelkih. Obe knjigi sta i/.šli tik prtil /.iČL'lkom X. kou^icsa /vc/e arhivskih delavcev Jugnsla-vije I ki je hil v Novem Saiiu i 7. iu 18 10. 1984. Delo v /vezi s pripiavo knjige za Sli Slovenijo je koordiniral 1'eier Khisiue, ki je hil indi icduktor knjige. l'ri pripravi rokopisa so za svoje aihivc ilelali; Lma Umck, Vh'ilimii Knloša Marija trabuei. Mateja Hiaj, Jelka Mclik. .lože 1'imčič. lVtcr Ribnikar, Saša Serše in Mai iau Zupančič (Aihiv SliS. Ljnbljana). Kiidoll Kivelj. Tone koliek iu Ivanka Z ije-Ci/elj (Zgodovinski arhiv Celje), Vanda ikv.ek jtoHajinski aihiv Koper), Marjan Drnovšek (Zgodovinski arhiv Ljubljana), Anloša Les-kovec (Pokrajinski arhiv Maribor), Ljudmila liezlaj-Kre-vel, Magdalena Cehovin, Kristina Knglol, Slanislav Mu-mvee in Jurij liosa (l'okiajii)ski arhiv Nova Gorica), Marija llciuj,i-Masten (Zgodovinski arhiv 1'tnj) Darinka Drnovšek (Zgodovinski aihiv CK ZKS, Ljubljana) in Marjela Adamič (Aihiv IZDG, Ljubljana). Z redaklor-jem knjtj;; so pri i/ilelavi pieilmeine^a registra ter zbirnega topografskega in kionološkega icgistra sodelovali še: Metka i.eg;u (Maiilior). Marija Ilcrnjn-Masici flkjij). 111 V .t J1111 i i Kološa (Ljubljana). Vseknkm je treba poudarili, da so v vse knjige ki si) i/sle doslej, torej linli v to za ftvOijn, vgiajenl delo iu /nanje ileselin in stotin aihivskih delavcev, staiih iu mhiilih generacij, ki so mnogo'.iti, da se arhivsko gradivo knt vsemu »din? i» splošno kulturno dobri 10 popolneje osvetli in odpre znanstveni in iliii/beni javnosti. 1'rehiaijJ 5. 12. 1984 v Ljubljani na svečanem zhoiova-ii ju oh 10 obletnici ustanovil ve Društva arhivskili delavcev Slovenije. Na zborovanju je hil preilstavljen 7. del Aihivskih fmulnv in zbiik v SFRJ v SU Slovenijo. Cankaijcv dom. okrogla dvorana, ob 14.00 uri. OHISK V GLAVNllM DR/AVNLM ARHIVU AliUliN-TiNi: IN 1'lilKA/ ZAKONA O (3 \VNL\1 DRŽAVNEM AlilllVU. N.lLGOVlll NAIOGA11, OBLIKOVANJU IN PUIST0.1N0ST1 DKŽAVNi; ARHIVSKI komisiji; .lovau PopDvie Arhiv Jugoslavije Septeiuhia 1979 sem bil na zasebnem obisku pri snroil-nikili v Aigentini Na pni sem šel z /Hjo, da spoznam r.vnje bližnje sorodnike, ki so našo dc/elo kol ekonomski emigranti zapustili /e leta 1918. □hiskal sem |inkiajino Chako, v kateri /ivi »ki op 10 000 jugoslovanskih izseljencev, pieilvscm ekonom-sk;h cniWai|W)v, ki sd se v tej |iokiajiui naselili v obdobju med Idi 1904 in 19H Na to daljno pol sem šel nekoliko v strahu zaradi uei;oh?v»sli iu nepoznavanja okoliščin in ljudi v Aigcn t i n i, že pij prvem srečaii|u s svojimi sorodniki iu našimi izseljeni |ia sem se počutil kot med svojimi. Ti n,iši čudoviti Ijrdjc ne k da odlično ^ovoriio naš jezik (in to yeiieiaeiir:, rojene v Aigcntiui), ampak v/držujejo naše običaje in jih pienašajo nI poiomcc. Piesenečcn sem bil nail tem. k;iko ilohio po/naj» in kako se zanimaj» za vse, kar se dodaja v unvj Jugoslaviji in kak H / /ailo voljstvom spremljajo razvoj svoje domovine Številni med njimi v/ilr/ujej» /veze s svojimi soioiliiiki v Jugoslaviji, nekateri pa so bili tu tudi že na obisku. 1'oleg pokrajine Chako sem delno spo/n ii p»kra|ini {'nrri cnles iu Misiones.1 Objudoval sem Lpom 58) 8. Arhiv družine Tclcki (Lcveltari Ixltarok — 49 — 4/1993, A Tclcki csalad rratai 1970) 9. Arhiv družine Zrchy (Lcveltari leltarok — 22 4/1993. A Zichy csalad Icvcltara 1963) 10. Katalog načrtov (Magyar Orsz.agos Icvcltar tcrkcpc-inek katalrgirsa, 1. IIclytartonacsi terkepek, 1., Res/., 1—789 szani 1979). Po popisu sodeč jc veliko zemljevidov — načrtov reke Ljubljanice in Save. 11. Popis zemljevidov k družinskim arhivom (A Csaladi Lcvcltarakbol krcmclt tcrKepek jcgvzckci). Obiskali sva tudi konservalorsko-rcstavratorski oddelek Madžarskega državnega arhiva, ki jc le eden izmed mnogih tovrstnih laboratorijev v Budimpešti. Ta oddelek opravlja konservatorsko -restavratorska dela predvsem na starejšem gradivu, z novejšim pa nima izkušenj. Sodeluje z drugimi konservatorsko-restavracijskim' od dclki v Budimpešti in na Madžarskem, ki se ukvarjajo z raziskavami, kajti sami so v prostorski in kadrovsk, stiski. Visoko izobrazbo ima le vodja oddelka, vsi ostali delavci pa imajo končano srednjo usmerjeno izobrazbo. Postopke čiščenja, suhega rn mokrega, dezinfekcije, larninacijc, vlivanja s pulpo imajo zelo podobne p ost op kom, ki jih opiavljajo v našem kon'>ervatorsko — restavratorskem oddelku Arhiva SR Slovenije. Zelo dobro imajo razvito tehniko rcslavrrranja starih pečatov in odlikovanj le-teh v silikonski kavčuk, ki ga proizvajajo na Madžarsl- eni Sprejeti sva bili tudi na generalni direkegr madžarskih arhivov. Izmenjali smo publikacije, in sicer z naše strani strokovno glasilo Arhivi; madžarski kolegi pp so nam dali program za računalniško obdelavo arhivskega gradi a pred letom 1526 rn gradi'O okrogle mize MAS o mikrofilmu iz, leta 1982. Odnos do naju jc bil kolcgialcn in vedno so bili na razpolago za dodatna pojasnila. Rezultat petdnevnega obiska jc poleg tega, da smo poglobili stike, tudi v evidenci 'irov za slovensko zgodovino, ki jc bila doslej v tem arhivu zelo pomanjkljiva ocene, poročila o publikacijah ARHIVSKI VJESN1K, XX1V-19S1, XXV -1982, XXVI—1983, Z.-preb Darinka Drnovšek XXIV 'etnik je ptavzraprav tematska številka. V uiem so objavljeni referati s posvetovanja Zveze društev arhivskih delavcev Hrvatske: Viri o Hrvatski za leto 1941, ki se hranijo v arhivih SR Hrvatske. Vsi arhivi so pi pravili pregled gradiva, ki ga hranijo v svcjih dcpojili in se nanaia na leto 1941. Večina ima zelo malo originalnega gladiva KP, SKOJ, Liudske osvobodilne trontc in drugih organov in organizacij narodnoosvobidilnega gibanja. Veliko pomembnih dokumentov iz tega časa je propadle že med vojno zaradi ilegalnih pogojev dela, nckater so bili tako skriti, da jih ni bilo možno več najti, mnogi pa so bili uničeni v času prvih operacij leta 1941 Večina arhivskega gradiva za leto 1^41 je okupatorskega in kvizlinškega porekla in ima tako poseben pomen za proučevanje kvizlinškega in okupatorskega režima v NDH, a hkrati dobimo v njem puKlatke o NOB Pomembno jetudi gradivo, ki izvira od raznih organov uprave iz časa tako imenovanega NDII, v prvi vrsti raznih ministrstev, velikih županov, srezkih oblasti, mestnih poglavarstev, nato sodišč, orožništev ter policijskih ter ustaSkili organov m organizacij. Glede na to, da državni organi niso imeli vedno točno oziroma popolnih informacij o posameznih dogodkih, je potrebna še dodatna kritičnost pri njihovi uporabi. Zanimivi so tudi fondi raznih šol, zlasti gimnazij. Za obravnavano dobo hranijo arhivi tudi letake, razglase, plakate, brošure in druge tiske. Fotografije omenjata samo dva arhiva, večina pa oma tuai zbirke spominskega gradiva, ki so dopolnilo originalnemu arhivskemu gradivu. Pomembno je tuai gradivo komisij za ugotavljanje zločinov okupatorjev in njihovih sodelavcev 1944—1945, kjer se v dokaznem gradivi nahajajo 'udi originalni dokumenti in fotografije iz leta 1941 Vsi referati opozarjajo na problem, da gradivo ni vedno tam. kjer bi morale biti. Prohlcm vračanja arhivskega gradiva v kompeientne arhive hodo reševali postopoma. Zakaj vsi fondi o NDB niso v arhi-rih, je težko reči. Hrvaški arhivisti ugotavljajo, da verjetno zaradi tega, ker je velik del gradiva takoj po vojni služil operativi in sodiščem ter predvsem v razstavne namr-nc muzejev, sai se je muzejska služba razvijala prej in hitreje kot pa arhivska. Gradivo o tiroma podatke za posamezna področja se hrani tudi v fondih centralnih organov, ki so v Arhivu CK ZKJ, Arhivu Jugoslavije, Arhivu vojnozi;odovinske£,a inštituta in drugod. Večina arhivov posveča posebno pozornost objavljanju dokumentov. Velik del gradiva je popisan in urejen ter tako dostopen za raziskovalne namene. Ta številka nam poleg referatov na gornjo tematiko prinaša še dva prispevka o arhivskem gradivu. Josipa Paver je pripravila za ohjavo 10 dokumentov o pripravah na Vukovarski kongres leta 1920, ki iih hrani arhiv Hrvatske v Zagrebu. Vsi dokumenti, razen dveh, so objavljeni v celoti. Ivan Golob in Andrija Bonifacič pa obiavljata Gugičev katalog ickopisa frančiškanske bihli-oteke na Košijunu (1907)" Marijan Rastič in Petar Strčič sta pripravila pregled stanja in najnovejših problemov arhivske službe v Sli Hrvatski. Arhivsko službo v tej republiki opravlja Arhiv Hrvatske, Arhiv Inštituta za zgodovino delavskega giha-nja Hrvatske ter dvanajst regionalnih arhivov. Izdelan je zgovoren pregled dejavnosti arhivov, njihovih regionalnih posebnosti, rezultatov dela, problemov s katerimi se srečujejo, opreme, kadrov, financiranja itd Tudi na Hrvalskem se arhivi, tako kot v Sloveniji, srečujejo s problemom pomanjkanja ustreznih arhivskih skladišč, zaradi česar ne morejo tekoče prevzemali gradiva in je le to izpostavljeno propadanju. Pomanjkljiva oprema arhivov pravzaprav ogroža tudi že prevzeto arhivsko gradivo. Pomanjkanje kadrov onemogoča izvrševanje osnovnih nalog, ki jih nalaga arhivski sluihi Zakon o zaščiti arhivskega gradiva in o arhivih. Zaradi pomenj-kanja kadrov tudi m mogoče boljše raziskovalno delo Z'asti se čuti to pri razvijanju arhivske teorije ;n prakse v SFRJ in v svetu. Onemogočena je taka organizacija dela v arhivih, ki bi bila čiholj racionalna. Zelo čutijo pomanjkanje ustreznega Strokovnega izobraževanja Žal negativno na službo vplivajo česte spremembe v financiranju arhivov. Vse to dcsiimulativiio vpliva na arhivske delavce, kar ima za posledico veliko fluktuacijo delavcev. Na koncil so nanizani predlogi za spremembo polo žaja. Davorin Uržišnik je obdelal eno temeljnih nalog arliivskc službe, to je nekatere vidike zaščite arhivskega gradiva pri ustvarjalcih. Zadnji del publikacije tvorijo rubrike Recenzije in ocene nekaterih publikacij, ki so jih v zadnjih letih izdali arhivi oziroma posamezni arhivski dclavci ter Obvestila, ki prinašajo pregled dela Zveze arhivski! 1 delavcev Hrvatske ter posamezmn arnivov. In memoriam je posvečen dr. Josipu Nagyu. ki je zapustil arhivske vrste leta 1981, in Josipu Calicu, kije umrl leta 1980. V XXV - 1982 letniku v rubriki Gradivo objavlja Ivo Fioovič znanstvero obdelavo in inventar zhirke matičnih Knjig ki jih hrani Zgodovinski arhiv v Dubrovniku. Knjige so razvrščene po župah in v okviru župc po vrstah - rojstva, poroke, umrli, krščeni in knjiga „stanje duš'4. Najstarejša knjiga se je začela voditi leta 1637. Zanimiv je prispevek zlasti za tiste, ki delajo s to zvrstjo arhivskega gradiva. Širne Jurič je obdelal in objavil pisrro Rafaela Lavnkoviča Kasperju Schoppi leta 1936 Opiše življenje in delo Lavakoviča, frančiškana in enega najpomembnejših kulturnih delavcev na Hrvatskem v prvi pclovici 17. stoletja. V času bivanja v Italiji si je dopisoval s pomembnim nemškim jezikoslovcem in teološkim piscem Gašperjem oziroma Krsperjem Scho-ppo. Opisane je njuno sodelovanje, na koncu pa je objavljen Še originalni tekst pisma. Tatjana Mušnjak se je lotila zares zanimive teme merila na starih zemljevidih, ki so prav gotovo zelo pomembno arhivsko gradivo Miroslav Tudman piše o struktur in genezi informacijskih sistemov. Ta prispevek je v času, ko se tudi v Sloveniji vse pogosteje pogovarjamo o uvajanju računalnikov v arhive, vsekakor zani- ArlirvrVIl 1984 97 mrv in uporaben. Peter Klasinc je piegledal nekatere fonde oziroma popise v arhivih v Sloveniji 1er evidentiral gradivo 7.a zgodovino Vara/.dina in njegove oko1r;e Kiileriie za vodenje evidenc o arhivskem gradivu pri ustvaijalcili je v preglednem članku opisal Davorin Lržršnik, Tudi v tej številki je bogata rubrika Ocene in poročila, v rubriki Obvestila pa smo sc sc/nanU z. dejavnoslio Zvw.c arhivskih delavcev Hrvatske, Hrvatski kolegi skrbijo tudi za strokovni napredek svojih delavcev, zato so organ i;'.irait tečaj iz aihrvislrkc 1er seminar za delavce, ki delajo z. dokumentarnini gradivom. hi memoriam je posvečen Mirkir Androiču in Stjepanii Hačičn, kr sta zapustila aihivske vrste v zaduiem letu. Leta 1983 je izšel XXVI letnik Arhivskega vjesnika. V pivem delu puhlikacijc Giadivo ic M rije nk o Min-džrč objavil la/pravo o piivilegijib kraljevine Hrvatske (16. do 19. stoletja), Jaroslav Šidak pa o dvanajstih pismih liugcna Kvaternika J. V. Frrču iz leta 1864. Prvi del rubrike Olankr in lazpravc sestavljajo obianvave „zgodovinskih" tem. Pelar St:čič je aiializhal jvnojsko potrditev odloka Osvobodilne fronte Slovenije in Zema-Ijskog veča narod nog oslobodjenja Hrvatske o priključitvi slovenskih in hrvatskih krajev, ki so bili do leta 1941 pod Italijo, k novi Jugoslaviji. Nuda Klaič objavlja nadaljevanje svoje razprave o Matiji Ivaniču-Vojvodi Janku in stoletni boibi hrvatskih kmetov in pleniičev za politične pravice. Zanimivi in lepi ovitki celn pa so bili predmet obravnave Tatjane Rrhkiu-Pirškadija. Arhivsko problematiko so obdelali Marijan Raslič m Petar Strčrč (Osnove proickeije razvoja arhivske službe SR Hrvatske), Rnžica Kolarevič-Kovačrč (Arhivske bihlioteke kot sestavni del informacijskega sistema) in Josip Barbarie (Organizacija arhivske shižlic v Italiji). 1'rvi članek jc pravzaprav nadaljevanje oz.houia sestavni del raz.piave, ki stajo avtorja objavila v 24. letniku Arhivskega vjcs nika. Tokiat jc najprej uvodno podana zgodovina raz voja ¿od ob ne arhivske služIle od srednjega veka naprej ter zakonska osnova aihivske shrz.be. V diugem pogl; "ju so predstavljeni osnovni pioblemi Baniijija razvoja ar-hivslc službe, m sicci skrb za arhivsko, dokumentarno tu filmsko gradivo (prevzemanje gradiva, nadzoi nad dokumenta]nim gradivom, urejanje tn obuleava giadiva, izdelava arhivskih pomagal, oprema in zaščita, informativni sistem, izdajateljska nejavnost, kulutuinopiosvclna, znanstvena in propagandna dejavnost, razvoj arhivske teorije in piaksc, prostori, kadri, šolanje dchv;ev, finan-ciianje, možnosti rešitev, zakonodaja, samoupravni odnosi, SLO tn DS, sodelovanje v stioki izven SR Hrvatske ter pomoč društvenostrokovnini organovm in organizacijam). Rnžica Kolarevič v svojem prispevku govori o pomenu arhivske biblioteke ter o njenem vključevanju v skupen ailrivski informacijski sistem, ki bi omogočil čim hitrejši dostop do žcljcnili podatkov. To se lahko doseže samo z izgradnjo sistema informacij znotraj samih aihtvskili nstanov tei nato njihovim skupnim povezovanjem v enoten icpirbliški, jugoslovanski in nazadnje v svetovni sistem in formiranj a. Sestavni del tega informativnega sistema morajo bili tudi arhivske biblioteke Z organizacijo arhivske službe v Italiji pa nas je seznanil Josip Baibaiič. V rubriki Ocene tn poročila je 1'ctar Strčič ocenil znii ko Arhivski fondi in zbirke v arhivih ju arhivskih oddelkih v SFRJ, tn sicei zvezke za Vojvodino. Srbijo, Zvezne arhive, Makedonijo in Cinogoro, zvezek za Hrvatsko pa je ocenil J.Kolanovtč. 1'ctar Strčrč je pripravil še poiočilo o katalogu razstave ob dnevu arhivov 20, oktobru leta 1983 v Ljubljani „Pridobitve aihiva SR Slovenije 1981 1982. Poleg navedenih so šc occnc R.Ko-larevič-Kovačič: Knjižno giadtvo ,,lz zakladnice znanstvene biblioteke Reka", P. Slrčiča „Vjcsnik I listciijskth aibiva u Rijcci i Pazinu", D.Zagotta je ocenil knjigo Miioslava Tudmaua „Stmktuia kulturne rnformartje", D. Kovačevič pa „Zbornik spominov Za" i odbor OF za vzhcdno Benečijo, Komisija za agitacijo in propagando (december i9<4 — april 1945, 0,01 t m) Spomenica združenih slovenskih žen 7. maja 1938 (5 iistov) Osebna zbirka Avgusta Živca-Vniia (1945- 1962, 41 listov) Zbirka dr. Božcne Ravnik ar-Nataše (1943-1945, 0,0.3 trn) Zbirka Janka Sprcitzeria, ravnatelja Sodnih zaporov v LjubHani (1939/1940, 1941, 1945 0,6U trn) Z. rka dr. Davorina Valentija pom sanitetnega referenta Vojne oblasti IX. korpusa MOV in POJ (1945, 0,01 trn) Poročilo dr. Stanka Petcrina o problematiki javnega to-;ilstva v Istrskem okrožju pcslano CK KP STO, Koper 12.9.1948 (3 listi) Jože Gregorič Uija, Kamniško* Zasavski odred v [. 1944-1945 (Kronika, 31 listov) Dr. Milopd Bogojevič-Jastreb, Sanitctska služba u XVIII Udarrmj Bazoviskoj brigad: (11 listov) (Feriarčič Anton-Zvonko), Moji spomini na dogodke iz leta 1942, po prihodu Loškega odreda na Primorsko (7 listov) (Feriančič Anton-Zvonko), Poveljevanje zaščitne čete pokrajinskega komiteja KPS za Primorsko (2 lista) Kosmač Marjan. Izjava o nalogah obveščevalca zaščitne čete pokrajinskega komiteja KPS zz Primorsko (1 list) Pctrič Matija, Mojc partizansko življenje 1^43—145 (1 zvezek) Izjava Janka Pcrtota, učitelja v llarkovijah, o delu od 1941 -1945 (8 listov, 1 fotografija) Prispevek branilcev na kočevskem procesu 1943 k zgodovinskemu gradivu (15 listov) Vilma Bebler-1'rikovič. Nekaj podatkov o Vinku Kristanu (10 listov) Vera llutar, Primorskima materima (1'epci Žagar in Me riji Kogoj) v spomin (31 listov) Potvarjanjc zgodovine, iziava Okrožnega odbcia bivših aktivistov Ccljsko-Saviniskcga ukrožja o pisanju Vlada llabjana v Borcu, 1982, St. 1-2 o dogodkih v Savinjski dolini leta 19^4 (4 listi) Dnevnik škofa dr. Antona B. Jegliča 1899-1927 (prepis, 14 zvezkov) Josip Jošt, Poročilo: Slovenski rdeči križ do 11. septembra ]Q44 (prepis, 32 listov) NADŠKOFIJSKI ARHIV LJUBLJANA 19S4 Dekanijski spisi, Kočevje (15 fasc.) sv. Peter Ljubljana, novejši spisi (65 fasc.) sv. Nikolaj Ljubljana, (celoten starejši arhiv, 92 fasc.) sv. Helena, Dolsko, spisi Matične knjige Podzemelj bibliografija arhivskih cteiavcev 1984 ~ Marjeta ADAMIČ Gradivo Ant ¡fašistične fronte žena .Slovenije po lelrt '945 v arhivu Inštituta za zgodovine delavskega gibanja v Ljubljani. Arhivi VI, Ljubljana 1983, št. 1-2, str. 93- -96 ' Arbiv Inštituta za zgodovino delavskega gibanja — Ljubljana, Arhivski fondovi i zbirke tr SFRJ, SR Slovenija, Beograd 1984 str. 259 294 Dušan BAHUN Arhivsko gradivo fonda Občina Ribnica in metodologij,i urejanja m popisovanja, Arhivi V[, Ljubljana 1983, 5t. i 2. sir 118 1 19 Ivan Q/.I:.K Vanda Bezek, Ivan Rezek: Nekatere značilnosti osnovnega šolstva občine Izola med obema vojnama, Sodobna pedagogika 1983, St. 5--6, sir, 249 Vanda BliZliK Vairda in Ivan [težek Nekatere značilnosti osnovnega šolstva občine Izola med obema vojnama, Sodobna pedagogika 1983, šl. 5 -6, sir. 249 Analitični inventar fonda občine Izola IV. drl, L zvezek za obdobje 1915 1929, Pokrajinski arhiv Koper Ljudmili llli/.L AJ-KliLVLL Poročilo o Študijskem obisku v ČSSR, Arhivi VI, Ljubljana 1983, SI. 1- 2, str. 154 Mario Stanisei, I\le men ti d i arhivisliea, Univcrsita degli studi di IJdine, Udine 1981/82, Arhivi VI, Ljubljana 1983, St, 1 2, sli. 163 Liljana CIGLAR Arhivsko gradivo družbenopolitičnih organizacij v Zgodovinskem arhivu Ljubljana, Arhivi VI, Ljubljana ^983, St. 1--2, str. 55—57 Poročilo o XI, zborovanju arhivskih delavcev Slo-e-:jc v Calezn ob Savi, Arhivi VI, Ljubljana 1983. šl. 1-2, sir 149--150 Jože C UR K Nekdanji jezuitski kolegij v Mariboru in mego ' L^lberi mojster Janez Puehs. CZN NV 19/1983 p. 105--124 fizšlo 1984) O historičnih virih za urbano-gradben o zgodovn„ Maribora. ČZN NV 19/1983. p. 268 -287 (izšlo 19 i4) Pokrajinski arhiv Maribor 1978-1982. ČZN NV 19/1983 p. 288-294 (izšlo 1984) Zemljiško gospostvo Žuscin - gradbeno-zgodovinska skica. ČZN NV 20/1934, p. 23--37 O novejših raziskavah romanskega cerkvenega stavbarstva na Slovenskem Štajerskem. Ocena. ČZN NV 20/19(?4, p. 137—145 Dr. Ivan Stopar: Gradovi, graSčine in dvorci na Slovenskem Štajerskem. Ocena. ČZN NV 20/1984, p. 146-155 Akademik Marjan Mušič Nekrolog. ČZN NV 20/1984 p 17) --) 73 Gradbeni oris Novega Kloštra ir. njegovega gospostva. ČZN NV 20/1984, p. 217-225 Zbirka vodnikov Kullmni in naravni spomeniki Slove nijc. Ocena. ČZN NV 20/1984, p, 349--35S Ob pripravah na izdajo štajerske bibliografije. ČZN NV 20/1984 p. 364 Urhano-gradbena in komunalna zgodovina Maribora. Kronika /1983, p,148--157 (izšlo 1984j Lovrenc na Poboiju in njegova okolica. Kronika 32/1984, p, 19-23 Gradbeni oris Malečnika in njegove SirSe okoliee; Predavanja. Malcdnik 15. junija 1934 O problematiki gradbene zgodovine Maribora. Predavanje v okviru Marksističnega centra Univerze v Maribor' , dne 17. oktobra 1984 Janez CVIRN Stavbna zadruga državnih uslužbencev 1911-1957, Celjski zbornik 1984 Marjan DOBERN1K Marjan Dobernik, Jedri Vodopivec: Konservalorsko restavratorska dejavnost v Arbivu SR Slovenije, Katalog razstave ob dm.vu arhivov 20. oktobru. Arbiv SR Slove nijc, Ljuhljana 1^84, 25 str. France M, D OL INA R Pomen benediktinecv za zahodno meništvo, vernost in kulturo, v: RcdovniŠtvo na Slovenskem, 1. zvezek, Ljubljana 1984. 25 -3) Vloga koncila v zgodovini eerkve v: 20 let po koncilu. Zbornik predavanj s teološkega tečaja o aktualnih temah za študente in izobraženec, Ljubljana 1984, 10-29 letopisi lavantinsko-marihorske Škofije kot zgodovirski vir, v: ZČ 38(1984), 5^-66 Zgodovinska odločitev, v: Družina, št. 38/1984, str. 3 Življenjepisi p. Ka^tula Wcibl, Mihaela Volič, Krištofa Volič, Jurija Welzslein in Aniona Woif (leksikograf), v: Slovenski biografski leksikon Gesla: benediktinci, cistercijani, bratovščine, Brixen Dobrila, dominikanci, frančiškani, Gruber, Filip Žički in jezuiti, v: Leksikon Slovenije Stefano Ko-iančič (1818 -11183), un ecclesiastico al ser-vizio della eulttira fra Sloveni e Friulani, Gorizia 1^8^ v: ZČ 33/1984/150-151 in v BV 44/ '984/328-329 Vjla religiosa morale c sociale ed i eoncili di Split dei sce. 10 e 11 Att del :ymposium internationale di storia ecclesiastlca, Padova 1982, v1 i 37/1983/246- 247 in v: BV 44/1934/329-3"' 1 108 Arhivi Vil 1984 Klaus Jaitner, Die Hauptinstruktionen Clemens Vili. fiir die Nunticn und 'egaten an dcn curopaischen Fursten-hofen 1592-1605, Tubingen 1984, v: ZČ 38/1984/146- 148 in v: BV 45/1984/111-115 Marjan DRNOVŠEK Novoletni govori župana Ivana Hribarja ljubljanskemu občinskemu svetu lSge-^O^, 1. del. Arhivi VI. Ljubljana 1983, št. 1-2, str. 100 -111 (izšlo v letu 1934) Ob osemdesetletnici Vlada ValenČiČa, Kronika, 32. letnik, 1 zvezek 1984, str. 64-65 Metka GOMBAČ Gradivo mladinske organizacije po letu 1945 v arhivu Inštituta za zgodovino delavskega gibanja, Arhivi VI, Ljubljana 1983, št. 1-2, str. 81-84 Slovensko časoriisje o beneških Slovencih med prvo svntovno vojno Zgodovinski časopis, Ljubljana, letnik 36, 1982, št. 4, str. 339-346 Posvetovanje o zgodovini Liubliane, Zgodovinski časopis, Ljubljana, letnik 37, 1983, št. 1-2, str. 131-133 Simpozij o vlogi gozdov v gospodarskem življenju naših narodov v preteklosti — Glazuta 7,—9,11.1983 Prispevki za zeodovino delavskega gibanja. XX'V, št. 1-2, str. 165- 168, Ljubljana 1984 Marija HERNJA-MASTEN XI. zborovanje arhivskih delavcev Slovenije, Tednik, št. 7, 16.2.1984, str. 5 IzKazi, učna pisma, spričevala, diplome, šole . ., Tednik, št. 35, 13.9.1°84, str. 2 Mateja JERAJ Arhivsko gradivo Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije s predhodniki. — Arhivi V, Ljubljana 1983, št. 1--2, str. 75-81 Navodilo za odbiranje arhivskega gradiva iz dokumentarnega gradiva družbenopolitičnih oiganizacij - Arhivi V, Ljubljana 1983, št. 1-2, str. 119-122 Nada JURKOV1Č Mitteilungen des Steiermarkischen Landesarchivs, Folgc 32, Graz i982, Arhivi VI, št. 1-2, str. 161 Slovenski arhivski delavci ob 8. februarju, Tednik, št. 7, ¡6.2.1984, str. 5 Modinci 1984, Tednik, št. 28, 19.7.1984, str. 7 Planinci iz Weis:enburga na obisku, Tednik, št. 41, 18.10.1934, str. 4 Ohranjanje kulturne ded.ščine na pisnih podlagah. Razstava ob dnevu arhivov 20. oktobru, Tednik, št, 44, 8,11.1984 str. 7 Peter Pavel KLAS INC Arhivi in arhivske službe v zaostrenih gospodarskih razmerah Souobni arhivi 84, str. 5 do 13 Maribor 1984 Minimalni standardi za vzdrževanje in varstvo arhivskega in dokumentarnega gradiva, Sodobni arhivi 84, str. 17, do 34. Maribor 1984 Projekt modernega arhiva v Jugoslaviji, Arhivist, str 213 do 219. Beograd 1981 (izšlo 1985) Vprašanje arhivskega fonda v Sloveniji, Arhivist, str. 161 do 168. Beograd 1982 (izšlo 1985) Arhivi v Sli Sloveniji, Arhivski fondi in zhirke v SFRJ Sli Slovenija, str. 9 do 16, Beograd P84 Po smernicah 10. kongresa arhivov sveta, Sodohni arhivi, str. 7 -10. Maribor, 1^85 Statut delavcev, ki delajo z dokumentarnim gradivom, Sodobni arhivi, str. 73--80, Maribor, 1985 Održavanje i materialno obezbedjenje arhivske i doku mentarne gradje, Profil savremenog arhiva u SFR Jugoslaviji, str. 109—118, Beograd 1984 (in Jože Zontar), Materialno varstvo dokumentarnega gradiva, Priročnik za strokovno usposablianjc delavcev, ki delajo z dokumentarnim gradivom, str. 55 -65, Ljubljana 1984 Nada KOBAL Fašistične organizacij: pod italijansko okupacijo Ljubljanske pokrajine, Arhivi VI, Ljubljana 1983, št. I -2, str. 96 -99 Vladimir KOLOŠA Poročilo o delu izvršnega odbora Arhivskega društva Slovenije. Arhivi VI, 1983, št. 1 -2, str. 146 -147 Poročilo o 111. zveznem posvetovanju arhivskih delavcev Jugoslavije, Arhivi VI, Ljubljana 1983, št. 1 -2, str. 152-153 Pridobitve Arhiva SR Slovenije 1981-1982. Razstava ob dnevu arhivov 20. oktobru. Arhivi VI, Ljubljana 1983, št. 1-2, str. 1^8 Makedonski arhivist: sphanijc na sojuzot na društvata na arhivskite rahotnlci na SR Makedonija, leto XV/1982, knjiga 12, Skopje 1982, 253 str. Arhivi VI, Ljubljana 1983, št. 1 -2, str. 159 -160 Antoša LESKOVEC Upravni in gospodarski razvoj Marihora v 19. stoletju. Kronika 31, 1983 (izšlo 1984), str. 167 -175 Jože MUNAR1Č Maribor do začetka 17. stoletja, Kronika 31, 1983 (izšlo 1°84), str. 126 -137 Mariborski mestni sodniki v srednjem veku, ČZN NV 19/1-2, 1083 (izšlo 1984), str. 29 54 Minoritski samostan v Mariboru (13 stoletje — 1814), ČZN NV 19/1--2, 1983 (izšlo 1984), str. 55 -72 Gradivo za zgodovino Maribora, zvez.ek X (listine 1489-1499) Maribor 1984 Milko Ml KOLA Razvoj oblasti na območju občine Šmarje pri Jcišah iu Šentjurju pri Celju, Zbornik Svet med Boccm in Bohinjem 1984 Administrativna šola v Celju 1960 -1969, Ce'jski zbornik 1984 Ivan NFMAN1Č Evidenda filmskih tednikov (Wochenschanen) v Bundes- Arhivi VII 1984 109 arehivu Koblenz, ki se nanašajo na ozcmlic Jugoslavije v letih 1941-1945. Arhivi 1983, šl. 1-2, sir. 111-114 1'orocilo o ohiskii filmskega arhiva ZR Nemčije v Ko-blenzu. Arhivi VI, Ljubljana 1983, 51. 1-2, sir 155—157 Gazelle des archives. Arhivi VI, Ljubljana 1983, it. 1- 2, str. 162-163 Hrane OBLAK Ob 100-letnici ustanovitve prvega denarnega zavoda v Ptuju, Tednik, it. 38, 27.9 1984, str. 2 Marija OBLAK-CARMi Strokovna obdelava in popisovanje gradiva družbenopolitičnih organizacij. — Arhivi VI, Ljubljana 1983, šl. 1-2, str. 45--49 Janko Liška. In memoriam. Arhivi VI, Ljubljana 1983, <1. 1- 2, sir. 177 178 Anton OŽ1NGER Arhivski fondi za občino Slovenska Bisirica, Zbornik občine Slovenska Bistrica 1, -Slovenska Bistrica 1983, str. 455 -458 Cerkvena razmejitev med zagrebško škofijo na scvero zahodu in oblikovanje narodnostne meje, Varazdinski zbornik (1181-1918), Varaždin, 1983, str. 312-316 Sedež slovenske Škofije na Štajerskem v Mariboru leta 18^9, Kionika 31, 1983 (izšlo 1984), str. 158-167 Codex llcnriei malo poznana znamcnilosl Maribora, CZN NV 19/1-2, 198 ) (izšlo 1984), str. 24--28 Albert PUCER Morsko čudo v Piranu, Primorske novice 31.8.1984, št. ''O, str, 7 Iz zgodovine nove vasi, Padne in Ravna. Billen 25, Kmečki praznik, 15.-16.9.1984, str. 1-2 Levji grad, Primorske novice, 16.1 1.1984, str. 7, št. «2 Oris krkavškega- vikariata v 17. in 18. sioietjir, Koledar Mohorjeve arnžbe za leto 1985 Peter RIBN1KAR Društveni arhivi, strokovna obdelava in izdelava pripomočkov za uporabo arhivskega gradiva društev. Arhivi VI, Ljnbljana 1983, št. 1- 2, ätr. 50--54 Poročilo o delu komisije za spremljanje in pospeševanje zaščite arhivskega gradiva zunaj arhivov, Arhivi VI, Ljubljana 1983, Šl. 1- -2, str. 148 Zemljiški kataster kot vir za zgodovino. Zgodovinski časopis 1982, Št. 4, str. 321 -337 Odbiranje aihivskcga gradiva. Priročnik za strokovno usposabljanje delavcev, ki delajo z dokumentarnim gradivom. Ljubljana, Uradni list SRS, 1984, str. 69-71 Dokumentarno gradivo. Priročnik za strokovno usposabljanje dclavccv, ki delajo z dokumentarnim gradivom. Ljubljana Uradni l.si SRS, 1984, str. 9-11 Obveznosti kulturnih društev za varstvo arhivskega in dokumentarnega gradiva. Kulturni poročcvalcc, Glasilo ZKOS, XV (maj 1984), Št. 62, str. 23--24. Jurij ROSA Iz starih časov äcmbiskcga zborovskega petja, Mohorjev koledar 1985, Celje )9S4, sir. 93-97 Boris ROZMAN Arhivsko gradivo društev na območju Zgodovinskega arhiva Ljubljana po letu 1945, Arhivi V], Ljubljana 1983, št. 1-2, str. 57 Prevzeli smo fond Z KO Vrhnika, Naš časopis, Le* o XII, marec 1984, Št. 103, str. 6 Kaj je z ljudsko prosvetnim društvom OF „Vodnik", Javna tribuna, Ljubljana, Leto XXIV, dtccmber 1984, št. 14-15, str. 2i Razvoj in vloga društev, Zgodovina Ljubrane, Pripsevki za monografijo, Gradivo s posvetovanja o zgodovini Ljubljane, Kronika—Ljubljana, 1984, str 553 Branko ŠUŠTAR Pregled kmetijskega zadružništva v občini Vrhnika, v: 1 ^04— 1984 - Vrhnika, Zadružništvo in mlekarstvo, Kmetijska zadruga Vrhnika, Vrhnik? 1984, str. 3-20 Slaviea TOVŠAk Okrajni odbor Socialistične zveze delovnega ljudstva Murska Sobota 1945—1963, Pokrajinski arhiv Maribor, Inventarji 2, Maribor 1983 (izšlo 1984) Eni a UMFK Uredniški odbor glasila Arhivi. Arhivi VI, Ljubljana 1983, št. 1-2, str. 147 Rcformiiani urbarji deželnoknežjih gospostev na Kranjskem. Zgodovinski časopis 1982, Št 4, sti. 311—321 Arhivska dejavnost v Sloveniji. Occna kulturne dejavnosti na področju Slovenije v letu 1983. Ljubljana 1984, str. 215 222. (Študije in gradiva' 23) Dcžclnoknežji reformirani urbarji na Kranjskem — vir za zgodovino gozdarstva. — Acta historico-oeeonomica lugoslaviac 10 (1983), str. 59--62 Naučnoistiaživački rad u arhivima. Profd savremenog arhiva u SPR Jugoslaviji, Projckat. Beograd 1984, sti 82-84 Jedri VODOP1VEC Ono Wächter: Restaurierung und Erhaltung von Büchern, Arehivalicn und Graphiken — Rcsiavriranic in vzdiževanje knjig, arhivalij in giaijk, Herman Pöhlaus Nachf. Wicffi Köln, Graz 1982 3. izd. 290 Str., Arhivi VI, Ljubljana 1983, št. 1-2, str. Iß"* J cd .t Vodopivcc, Marjan Dobtrnik: Konservator^ o restavratorska dejavnost v Arhivu SR Slovenije, Katalog razstave ob dnevu arhivov 20. oktobru. Arhiv SR Slovenije, Ljubljana 1984, 25 sir. Ivanka ZAJEC CIZELJ Spodme Štajerski narodni svet, Celjski zbornik 1984 110 Arhivi VII 1984 Ana ZALETELI Roki hranjenja dokumentarnega gradiva, Priročnik za strokovno usposabljanje delavcev, ki delajo z dokumentarnim gradivom, Republiški komite za kulturo, Ljubljana 1984, str. 23 -46 Računovodski dokumenti, Sodobni arhivi, Maribor 84, str. 46-54 /ože ZONTAR Arhivistika, Učbenik za srednje usmerjeno izobraŽevanje, DDU Univerzum, Ljubljana 1984; Priročnik za delo delavcev, ki delajo z "dokumentarnim gradivom, Republiški komite za kulturo, Ljubljana 19S4, str. 47-58, 59 -65 (soavtor), 88-94 Stanje in problemi raziskav na področju arhivistike, Arhivi VI, I jubljana 1983, št. 1-2, str. 15-18 Izobraževanje, poklici in delovna mesta v arhivih, So- dobni arhivi 84, Arhivsko društvo Slovenije - Pokrajinski arhiv Maribor, Maribor 1984, str. 135—146 Vladimir 2UMFR Odbiranje arhivskega gradiva (razen podpoglavje Splošni kriteriji za vrednotenje dokumentarnega gradiva); Ureditev, tehnična oprema in izdelava seznama arhivskega gradiva; Izročanje arhivskega gradiva arhivu, Priročnik za strokovno usposabljanje delavcev, ki delajo z dokumentarnim gradivom, Republiški komite za kulturo, Uradini list SRS, Ljubljana 19fi4, str. 66 87 Mirina Zupančič, Borut Rovšnik, Vladimir Zumer, Kulturne dragocenosti Kamnik, Kulturni center Kamnik — Muzej, razstava 1984, katalog, 46 str. Delo z dokumentarnjn in arhivskim gradivom krajevni skupnosti, DU Boris Kidrič Ljubljana, Ljubljana 1984, razmnoženo gradivo, 29 str. osebne vest5 Dr, IVO MURKO Fran Zvitter Dr. Ivo Murko je bil rojen 17. maja J909 v Gradcu. Njegov oče Matija Murko fDrstela pri Ptuju 10. 2. 186J - Praga 11.2. 1951) je bil kot literarni zeodovinar in etr.ograf eden od vodilnih slavistov v tedanji Evropv bil je redni profesor za slovansko filologijo v Gradcu (1912-1917) in Leipzigu (19J7-1920), potem pa na Karlovi univerzi v Pragi šef katedre za južno slovanske jezike in književnosti in predsednik Slovanskega instituta. Njegovo delo je privedlo do tega, de je večino svojega življenja preživel v tujini. Vendar pa je vse i.iv-Ijenje ohranil tesne zveze z domovino, predvsem pa ie svoje otroke vzgojil v odlične Slovence, kj so si potem v času univerzi t etnih študij in pozneje iskali in našli v domovini svojo življenjsko pot. S tem je že deloma pojasnjena življenjska pot njegovega sina dr. Iva, ki je po srednješolskem Študiju v Leipzigu in Pragi Študiral pravo na pravni fakulteti ljubljanske univerze. Po diplomi in doktoratu se je najprej zaposlil kot prak tičen jurist, od leta 1947, pa je delal pri raznih zveznih in republiških ustanovah, kjer se je kmalu pokazalo, da je posebno dragoceno njegovo poznavanje meddižavnih odnosov, l^eta 1958 je prišlo na Dunaju do jng-slovan-skoavstrijske konference, kjer so se razpravljala odrirta vprašanja v odnosih med obema državama; med njimi so bila tudi vprašanja izvedbe arhivskega sporazuma i?, leta J923, ki je bil v glavnem neizvršen, in kulturnih restitu-cij, t.j. kulturnih dobrin, ki jih je v času druge svetovne vojne okupator odnesel z našega teritorija in so se nahajale na ozemlju Avstrije. Končni rezultat je bil „protokol" iz leta 1958, ki je določal, da se morajo ta vprašanja rešiti, in določal tudi konkretno proceduro za njihovo reševanje. Trditi smemo, da je bil ta rezultat v glavni meri zasluga prizadevanja dr. 1. Murnika. Pogajanja so sicer kmalu zastala, če izvzamemo nekaj spjci-alnih vprašanj, in so se dejansko obnovila Sele leta 1975. Odtlej se pa kar naprej vrste elaborati, zasedanja, sestanki itd., vse do danainjih dni, Bilo bi napačno, če bi kdo trdil, da rezultatov ni bilo. Nasa javnost ne ve, da nam je bil znaten del naiega kulturnega patrimonija v tujini že priznan, deloma pa tudi že iziocen. Res pa je, da je zelo važen, celo bolj važen tisti del naSegr. kulturnega patrimonija v tujini, ki nam še ni bil priznan. Vsega tega dela, nepretrganega od Jeta 1975 do danes, si pa brez sodelovanja dr. Murka ne moremo predstavljati. Dragocene so bile izkušnje, ki si 'ih pridobil v diplomaciji in pri delu na meddržavnih odnosih. sploh Bi| je precizen jurist, v od njega sestavljenih tekstih ni b'lo nobene besede odveč, a tua. ne neprimerne. Bil je človek Široke historične izobraztie in velikega znanj? jezikov. Bil je ves predan svrjemu delu, ki mu ni biio ,,s1užba", ampak poklic, poslanstvo. Svcre znanje je razdajal na seiah, sestankih, privzgoji narai-čaja. V okviru jugoslovanske in posebej slovenske Komisije za izvedbo Arhivskega sporazuma in restitucij je delai prav do konca, udeležil se je Se zasedanja mešane komisije na Dunaju spomladi 1. 1984. NaSi eksperti, ki zdaj po njegovi nenadni smrti (novembra 1984) nadaljujejo s tem delom, so mu hvaležni za vse, kar je naprrvii. Njegov roa izhaja iz Slovenske Štajerske in se je že zapisal v njeno zgodovino, usoda je pa hotela, da je veljala njegova zadnja misel našemu kulturnemu pstrimaniju iž Slovenske Štajerske, o i I IVAN NEMANIČ. viSji arhivist, Arhi" SR Slovenije. 61000 Ljubljana, Zvez-darska 1, YU Valorizacija filmskega gradiva Temelj vrednotenju filmskegf gladiva predstavljajo \"ietjina, tehnične značilnosti in vrste filmskih trakov. MARJAN DRNOVŠEK, arh^ist. Zgodovinski arhiv Ljubljana, 61000 Ljubljana Mestni trg 27. YU Novoletni govori župana Ivana Hribaria ljubljanskemu občinskemu -vetu 1896-1909 (2. del) Avtor objavlja in komentira de/et novoletnih govorov ljubljanskega ž-jpina Ivana Hribarja za dO^O 1901-1909. Prvih pet govorov (1395-10001 je objavil v prejšnji številki glasila Arhivi (Arhivi VI, št. 1—2, Ljubljana 1983, str. 100—111). V vsakokratnem govoru je župan podal pregled naj pomembne j Jih akcij ljubljanskega občinskega sveta v preteklem letu. BORIS ROZMAN, arhivist. Zgodovinski arhiv Ljubljana. 61000 Ljub'jina, .'.testni trg 27, YU Arhivsko gradivo društev Urejanje, odbiranje, popisovanje in izročanje arhivskega gradiva društev arhivu Namen prispevka je na najpreprostejši n3Čin posredovati članom kulturnih druitev. ki delajo z dokumentarnim gradivom, kako naj urejajo, odbirajo, popisujejo in izročajo arhivsko gradivu druitev arhivu. VLASTA TUL. arhiv;st. Pokrajinsk, arhiv v Novi Gorici, 65000 Nova Gorica, Trg Edvard? Kardelja 1. YU JtJRIJ ROSA. arhivist. Pokrajinski arhiv v Novi Gorici, 65C00 Nova Gorica. Trg Edvarda Kardelja 1. YU Arhivsko gradivo društev in družbenopolitični» organizacij na pcj dročju Pokrajinskega arhiva v Novi Gorici Avtorja navajata v članku fonde društev in družbenopolitičnih organizacij, ki jih hrani Pokrajinski arhiv v Novi Gorici. MARJAN DRNOVŠEK, Archivist, Historical Record Office Ljubl,ana 61000 Ljubljana, Meitni tig 27, YU The New Years's Speeches of the Mayor Ivan Hribar to the Commit ne Council, 1896 -1909 (2nd part) The autohor puhlishes and gives his comment on nine New Year's speeches of the Ljjbljana Mayor Ivan Hribar for the years 1901 -1909. Zhe first live speeches (1S95- 1900) have been published in the previous number of „Arhivi" (Arhivi VI, No. 1-2, Ljubljana 1983. pp. 100-111|. Ine each speech the Mayor gave a survey of the most important actions carried out by the Ljubljana commune council in the past year. IVAN NEMAN IÔ, Superior Archivist, Re.ord Office of the SR of Slovenia, 61000 Ljubljana, Zvezdarska 1. YU Film Records Valuation In his contribution the author deals with the film records valuation It is based on the contents, technical characteristics and different kinds of film sNdes. V LAST A TUL, Archivist. District Record Office in Nova Gorica, 65000 Nova Gorica, Trg Edv-irda Kardelja T. YU JUR.,1 ROSA, Archivist, District Record Office in Nova Gorica, 65000 Nova Gorica. Trg Edvarda Kardelja 1 YU Records of the Societies and Socio-Politicat Oroanizations in the Sphere of the District Record Office in Nova Gorica The autzors give in their report the record groups of the soc:aties and iodo political organizations, kept by the District Record Offxe in Nova Gorica. BORIS ROZMAN, Archivist, Historical Record Office Ljubljana, 61000 Ljubljana, Mestni trg 27, YU Societies' Record So ieties' Records Classitication. Weeding, Listing and Their Handing Over to the Record Office The purpose of this contribution is to advise the members of the cultural societies, working with the documents, in the simptwt way, how to classify, weed, list and hand over the societies' records to the record office. BRANKO KOROŠEC, zgodovinar, 61000 Ljubljana, Linhartova 84, YU Vojaške topografske karte — arhivsko kartografsko graaivo Informativni zapis skuia z nekaj primei i, predvsem pa z navedb" zaporednih izdaj nemEkih vojaških tnpugrafskih kart v merilu 1 '200 000, natisnjenih med -eti 1340—1945, opazoriti na izredno število tujih, bodisi okupatorjevih bodisi zavezniških vojaških topogr;fskih kartnih izdaj slovenskega narodnost-iegu ozemlja, katerih tudi same posamične liste je največkrat le kot del polj ali manj strokovno urejenega kartografskega gradiva NOB najti v naših arhivih in muzejih, Mednarodoni st?ndardni bibliografski opis kartografskega gr?diva ISBD {CMI, ki nam ga zd£j v prevodu posreduje NUK v Ljub'jani. upošteva vojaške topografske karte le pos-edno. Sibliografsk£ in arhivska ureditev tudi z gledišča Eiršrga evropskega p.ostora največkrat kar iografira lega slovenskega ozemlja (skupno 27 izdaj vseh standardnih meril štirih nacionalnih kartografij} v vseh fazah okup^eije od zloma predvojne Jugorlavije in narodnoisvobodilne vojne do končne osvoboditve 1945 pa pnmeni danes že nepogrešljivi sestavni dei sodobne in bodoče analitične historlogrofije slovenske in jugoslovanske novješe ztodovine. ŠTEFAN FAJMUT, inženir organizacije dela. Centralni ■ zavod ia napiedek gospodinjstva, 610C0 Ljubljana, Kardeljeva 2, YU Uporaba računalniško - mikrofilmskih povezav v arhiviranju Avtor pod"ja uporabo računalniško — mikrofilmskih jiovezav pri arhiviranju. V.APO BIJELIČ, Zvezna uprava za radio veze. 11DOO Beograd, Terezije 41. YU Uporaba avtomatske obdfllavn podatkov v pisarniškem poslovanju Avtor v članku razlaga da">teko podatkov pisarniškega poslovanja Informacijskega sisiena v 7vezni uprčvi za radi — i/eze STANKO ČUFE1!, dipl ing., Repub iiki sekretariat za notranje zadeve SR Slovenije, 61ooo Ljubljana, KidriCeva 2, YU Uporabnost informacijskih sredstev v dokumentaciji Avtor neveja v tlanku osncve ifnormacijske »ehnoJogije in možna področja uporabe informacijskih sredfev v dokumentaciji. VLADO BIJELlé, Federal Direction for Radio Communications, 11000 Belgrade, Terezije 41, YU Application of Automatic Data Processing in Clerical Operations The autohor in his report gives an explanation of the clerical operations data within the informational system in the Federal Direction for Radio Communications. STANKO CUFER, Graduated Engineer, Secretariat for Home Affairs of the SR.of Slovenia, 61000 Ljubljana, Kidriieva 2, YU Informational Means Applicability in Documentation In his repel the author gives the elements of the informational technology and possible spheres of informational means applicability in documentation. BRANKO KOROŠEC, Historian, 6irOO Ljubljani., Linhartova 84, YU Military Topographical Maps — Archival Cartograp c Material Thr-xjgh some eximptes. especially, h iwever, bv mentioning consecutive issues of German military topographical maps in proportion 1 1 200 OOJ, p .nted in the years 1940—1945, tue author tries to call our attention to the extraordinary high ni'mber of strange, either occupants' or allies' m itary topographic map issues of the Slovene rational territory STEryi J FAJMUT. Engineer of labour Organization, CZNG, 61000 Liub Ijana, Karde^jeva 2, YU Application of Computer-Microfilm Linkages in Records Keeping The author explains the application of computer-microfilm Linkages in records keep': g. VY*Jim:. t arhiviit, Zgodovinski arhiv Ljubljana, 61003 Ljubljana Mesi ni trg. 27, YU Pioblemi valorizacije zapisov račun?lniških informacij 2 redno hitrejiim uvejanjem računalniške obdelave podatkom na weh področjih se arhivi srečujejo s prrblemom valorizacije zapisov raeunalni&ih ifnor-mpcij, prKtvsem z zelo različnimi vrstami nosNcev teh zapisov, Prsptwek obravnava ne ki te re ;spekte ovrednotenja, prevzemanja in hrambe novih vrst dokumentarnega gradiva. Vladimir Zumer. Archivist, Historical Record Office Ljubljana. 61COO Ljub Ijana, Mestni tig 27, YU Valuation Problems of the Computer Information Records Oje to the ever faster introducing of the computer data processing into all fields the record offices fice tht valuation problem of computer informjtior. r^ccrds. above all the ve.y different kinds of holders of these records. Tht author dezls with some aspects of valuation, handing over and keeping the new kinds of documentary records.