Glasnik SED 16119761 1
13
179. SLAVEC Slava: V Boljuncu na „Gorici". Jadranski koledar
1974, 154—158, s slikami, 130, STRAŽAR Stane: Svet pod Taborom. Kronika Ihana, Izdal odbor za praznovanju 750-letnice Ihana, Ihan 1974, 335 str, s slikami in zemljevidi.
Janez Bogataj
UDK 016 39 ..1975"
bibliografija nalog študentov pze za etnologijo v letu 1975
o k raj Save: P - pro seminarska naloga, S - seminarska naloga, 0 -■ diplomska naloga. Vse naloge so v tipkopisu.
Živinoreja
1.	LESKOVEC Goža: Živinoreja v vasi Blatna Brezovica, P, 14 Str.
Lovstvo
2.	PAVLIN Zora: Lov in lovstvo v vasi Polinik, P, 22 str,, s fotografijami in risbami.
^abiralništvo
3.	POČKAR Ivanka: Nabiralništvo v Polšniku in okolici. S, 47 str., s fotografijami in karto.
Rokodelstvo in obrt
4.	HOČEVAR Andrej: Domača obrt v vasi Zamostec pri Sodra-žici. P, 1 3 Str., s fotografijami.
5.	LAMUT Branko: Lončarstvo v Šentjerneju in okolici, P, 17 str., s fotografijami in karto.
6.	RODE Marjan: Mlinarstvo v Žužemberku, P. 19 str., s fotografijami in risbam*.
7.	VIDIC Nika: Apnarstvo v Praprotnem v Selški dolini, P. 25 str., s slikami.
industrija in rudarstvo
2. OKROŽNIK-SIMIKIČ Alenka: Življenje in delo livarjev v Železarni Jesenice od konca 19. stoletja do danes. S, 41 str., s fotografijami.
hromet, komunikacijska sredstva in komuniciranje 9- CIGLIČ-ŠALAMUN Zvona: Gibanje v življenju prebivalstva v vasi Trsek v slovenski Istri, S, 31 str,, s kartami.
trgovina
OSTERC Majda: Tihotapljenje tobaka (čez jugoslovansko italijansko mejo v bližini Logatca v obdobju med 1. in 2. svetovno vojno), P, 15 str.
Turizem
11- KUNČIČ Irena: Kmečki turizem na Bledu in v njegovi okolici, S. s fotografijami in načrti.
prehrana
12' JAKOPIČ Petra: Prehrana v vasi Ceršak nad Šentiljem, P, s fotografijami.
3 SOLARIČ Jelka: Prehrana v Drašči vasi v Suhi krajini, S. 25 Str.
Stavbarstvo in stanovanjska oprema
DULAR Andrej: Gospodarstvo in njegov vpliv na stavbe v zaselku Škrilje v Deli krajini. P, 19 str,, s fotografijami, risba-
15	mi in karto,
Grabnar Marija: Stanovanjska kultura trboveljskih rudar*
16	ifV obdobiu 1918—1941, P, 15 str., s fotografijami
■ KOZAR-MUKIČ Marija: Naselja in domovi v Porabju, P, 15 str., s foiografijami in risbami.
NoSa
ŠMAGELJ Jožica: Obleka trboveljskih rudarjev, njihovih že-113 m otrok med obema vojnama. P, 13 str, s fotografijami,
ŠiROK Zdenka: Socialno stanje in vzgoja otrok v „Sibiriji" | ed drugo svetovno vojno. P, 21 str., s fotografijami.
Sosedstvo
19.	PETEK Tone: Sosedski odnosi v Podvolovljeku, S, 32 str., tabele.
20.	ŽAGAR Zora: Sosedski odnosi v Galjevici, S, 19 Str.
Šege
21.	GOR UP I no: Šege in običaji v severnem delu Slovenskih goric, P, 16 str.
22.	OKROŽNIK-SIMIKIČ Alenka: Smrtne &ge v vasi Ceršak nad Šentiljem, P, 18 str., s fotografijami in tabelami.
Zdravilstvo
23.	AR H Marina: Ljudsko zdravilstvo v Cerkljah ob Krki, P, 14 str.
Razno
24.	ZORAN Nada: Kmetijstvo na Jami v občini Šiška, P, 1 2 str., s fotografijami.
DOPOLNILO k bibiliografiji v Glasniku SED 15/1975, Št. 5,
17-19:
-	ŠLIBAR Vladimir: Povezava vasi z mestom (Okolica Slovenskih Konjic). D. 1973.
-	VOGEL Milan: Življenje družin v Šentanelu v začetku leta 1974, 0, 1974.
Duša Krnel-Umek
p oioČila, novice
ALPES ORIENTALES 8 V REZIJI {ITALIJA)
Osmo zasedanje neformalne delovne skupine vzhodnoal-pskih etnologov, k! seje prvič sestala leta 1956 v Ljubljani, je bilo to pot v Reziji. Tema se je prilagodila deželi gostiteljici, načela je vprašanja izseljenstva, ki je pognalo v Reziji že globoke in široko razpredene korenine.
4. junija 1975 se je začelo prvo zasedanje s pozdravnimi besedami prof. G. Perusinija, organizatorja sestanka, ki je najprej toplo pozdravil najstarejšega udeleženca, prof. Ga-vazzija, za njim pa še druge goste in udeležence osmega srečanja delovne skupine Alpes orientales: Z. Kumer, M. Matičetovega, V. Novaka, A. Podtogar, M. Ramovša, M. Stanonik, J. Strajnarja, M. Terseglava in V. Voduška iz Ljubljane, M. Maissna in R. Wildhaberja iz Švice, G, Schroubeka iz ZR Nemčije, N. Cantruttijevo iz Vidma ter G. P. Grija in R. Pellerinja iz Trsta. Za Perusinijem je pozdravil udeležence še ravenski župan Enzo Lettig, ki je s kleno rezijanščino osvojil predvsem slovenske udeležence tega zasedanja.
Pod predsedstvom dr. M. Matičetovega se je začel prvi delovni sestanek, na katerem nam je G. Perusini razgrni! svoje načelne poglede na izseljenstvo in poskušal določiti, koliko, kdaj in zakaj je le-to predmet tudi etnoloških raziskav (Emigrazione e tradizioni populari).
Popoldansko zasedanje se je nadaljevalo pod predsedstvom G. Perusinija. J. Stranjar je kot prvi predavatelj tega dela zasedanja posredoval osebne vtise o izseljenskem življenju v Franciji (Emigration-experience et observations petsonnelles); M. Matičetov je zadel v živo, ko je osvetlil