160 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 34 1986 FRANJO STERLE, USTANOVITELJ UMETNIŠKE ŠOLE »PROBUDA« IN VLOGA ŠOLE V TEDANJEM LIKOVNEM ŽIVLJENJU FRANCE GOLOB Slovenski likovni umetniki so se do usta- novitve Akademije upodabljajočih umetno- sti v Ljubljani (27. X. 1945)i šolali v tujini (Dunaj, München, Praga, Pariz, Petrograd, Gradec ter zasebne šole), na Akademiji za umetnost in obrt v Zagrebu (ustanovljena leta 1921)2 in na Likovni akademiji v Beo- gradu (ustanovljena leta 1937).3 Pred ustanovitvijo Akademije upodablja- jočih umetnosti je bua v Ljubljani na Sred- nji tehnični šoli samo moška obrtna šola s kiparskim in rezbarskim oddelkom (ustanov- ljena leta 1920).* Ta šola je nastala iz Stro- kovne šole za lesno industrijo (ustanovljena leta 1888),5 ki se je leta 1900 preimenovala v Cesarsko kraljevo umetno obrtno šolo« Mno- gi slovenski umetniki so ravno na teh šolah dobili svojo prvo likovno izobrazbo. Poleg teh šol pa je v Ljubljani brez večjega uspe- ha od leta 1907 do I. svetovne vojne delova- la zasebna slikarska šola.'' UstanovUa sta jo Rihard Jakopič in Matej Sternen. Slednji je naslednje leto opustil pouk, tako da je Jakopič sam vodu šolo do njenega konca. Ob ustanovitvi kraljevine SHS so si slo- venski likovni umetniki, kot navaja dr. Sta- ne Mikuž v monografiji o Ivanu Napotniku, »prav na tihem želeli seveda tudi najvišji umetniški zavod — Akademijo za upodab- ljajočo umetnost«. Prvi korak k temu je na- redilo v Ljubljani 9. IV. 1921. leta^ društvo jugoslovanskih umetnikov, industrijcev in trgovcev, društvo »Probuda«' z namenom, da se oživi slovenska moderna umetna obrt na podlagi tradicije. V svojem programu je ime- lo društvo tudi načrtno zbiranje narodopis- nega gradiva. Idejni vodja društva »Probu- de« je bil profesor risanja na Tehnični sred- nji šoli v Ljubljani in vnet zbiratelj sloven- skega narodopisnega gradiva, Oton Gre- bene.*' Sočasno je ustanovil šolski odsek »Probude«, pod vodstvom ustanovitelja aka- demskega slikarja portretista Franja A. Sterleta (rojen 7. 5. 1889 Dolenja vas pri KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 34 1986 161 Cerknici, umrl 28. 4. 1930 London), umetni- ško šolo »Probuda«!! z namenom, da bi se razvila v umetno-obrtno šolo, ki bi ob svojem delu uporabljala društvene umetnostno-obrt- ne etnografske zbirke. Sola bi se kasneje iz- popolnila v visoko šolo za umetnost in indu- strijo. Društvo »Probuda« je imelo tudi svoja Pravila,i2 ki jih je potrdilo dne 10. ITI. 1921 Policijsko ravnateljstvo v Ljubljani. Pravila so imela dvanajst glavnih členov z dvain- dvajsetimi odstavki. Tako je bilo v prvem členu ime in sedež društva, ki se je glasilo: »Probuda«, društvo jugoslovanskih umetni- kov, industrij cev in trgovcev v Ljubljani. Drugi člen pa je obsegal namen in cilj dru- štva, po odstavkih: a) Razširjanje smisla in ljubezni do doma- če umetnosti in pospeševanje umetne in stavbne obrti po možnosti na podlagi doma- čih umetniških motivov ter predvsem osa- mosvojitev od zadevne tuje industrije. b) Pospeševanje umetnosti in ustvaritev ugodnejših življenjskih razmer jugoslovan- skih umetnikov. c) Dati absolventom in absolventinjam obrtnih učilišč, kolikor pridejo v tem oziru v poštev, kakor tudi sploh umetno-obrt- niškim delavcem popolnejšo izobrazbo in umetno-obrtniško direktivo o njihovih strokah. d) Po možnosti preskrba v teh strokah uporabnih invalidov. e) Zbiranje etnografskega blaga potom posebne društvene sekcije za varstvo doma- čije in ljudsko-umetniških motivov na obrtnih in stavbnih predmetih v uporabo v umetnosti, v obrti in v stavbarstvu. Med drugimi členi so tudi: osnutek za društveni znak in člen o razpustu društva, v katerem se pripominja, da pripada društve- no premoženje »Narodni galeriji«. Društvo »Probuda« in njegova zasebna Umetniška šola sta imela svoj dom v prostorih Srednje tehnične šole v Ljubljani, pod pokrovitelj- stvom njenega mecena in ustanovnega člana ravnatelja Ivana Subica, bratranca naših slikarjev Janeza in Jurija Subica. Takoj po ustanovitvi društva »Probuda« je pričela njena Umetniška šola »Probuda« z delom. Ker šola ni bila državna, so morali njeni slušatelji plačevati šolnLno.^^ Svoje vesti je objavljala v šolskem glasilu Tehnične sred- nje šole v Ljubljani »Izvestja« ali v dnev- nem časopisu »Jutro« in v reviji »Domači prijatelj«. V zapuščini akademskega slikarja Franja Sterleta je ohranjen list z imeni in poklici prvih učencev iz leta 1921.1* -peh je büo pet- inpetdeset (55). Med njimi je bilo 8 učiteljic, 10 učencev srednjih šol, od tega štirje dijaki Moške obrtne šole na Tehnični srednji šoli. Elko Justin, Josip Srebrnič, Miha Males in Dragotin Oražem; med drugimi je bil tudi arhitekt Rudolf Treo in študent arhitekture Emil Navinšek; ostali so bili drugih pokli- cev, med njimi pravniki, uradniki kot tudi uradnik Jugoslovanskih državnih železnic kasnejši slikar, poet slovenske krajine, Fran- ce Pavlovec. Umetniška šola »Probuda« je že po dveh mesecih marljivega dela priredila 3. julija svojo prvo razstavo v risalnici Tehniške srednje šole. O razstavi poroča dnevni ča- sopis »Jutro« med drugim naslednje:!^ »K otvoritvi razstave slikarske šole »Probude« se je zbralo včeraj mnogo prijateljev umet- nosti, med zastopniki vlade in raznih pover- jeništev je bil tudi predsednik dr. Baltič«. Nato nadaljuje: »Probuda« pa je storila tu- di korak naprej in je odprla svojo slikarsko šolo, ki naj bi bUa dostopna vsem, ki se že- le spopolniti v tej stroki. Iz nje pa naj izha- jajo tudi oni nadarjeni talenti, ki preidejo pozneje na umetniško akademijo. Ob enem pa služi šola vzgoji za umetno obrt. Ta zače- tek lahko vodi do tega, da se razvije počasi tudi v Ljubljani umetniška akademija. Šola je trajala en četrt leta. Uspeh je bil za ta čas nenavadno lep. Poučevali so gg. prof. Santel, Sever, Sterle in Gaspari.« ... nadalje ... »Prevladuje portret, med temi se nam je zde- lo ime Komac opombe vredno: sicer pa je ta zbirka (razstava!) bogata in je napolnila ce- lo steno. Na mizah smo videli predvsem na- rodne vezenine, ornamentiko, poskuse v lastni kompoziciji, pisanice, akvarele s po- krajinskimi motivi. Grafika ima nekaj za- nimivih izdelkov. Gasparijeva šola se kaže posebno v lepih kompozicijah in narodnih motivov.« Veliko zavzetost šole nam potrjujeta dva dokumenta za šolsko leto 1922. Posebno za- nimiv je prvi, ki nas seznanja s člani kura- torija in predavatelji.^* In sicer: »Sporočilo v katerem sporoča šolsko vodstvo, da si šteje v čast izročiti dekrete gg. profesorjem umet- niške šole za mesto v kuratorij. Voditelj šole akad. slikar Sterle, Ljubljana 24. februarja leta 1922.« Nato so navedena imena: univ. prof. arh. Plečnik Josip, mesto v ku- ratorij, akad. kip. Repič Alojzij, mesto v kurato- rij, univ. prof. Sternen Matija, mesto v kura- torij. 162' KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 34 1986 prof. akad. medaljer Sever Anton, kon- struktivna perspektiva, prof. Cigoj Ernest, narodna ornamentika, prof. arh. ing. Kregar Rado, arhitektonsko oblikoslovje, prof. umet. slikar, Santel Saša, grafika, teoretično in praktično, prof. Logarič Pavle, splošna zgodovina in umetnost, prof. umet. slikar Gaspari Maksim, figu- ralna kompozicija, prof. akad. kipar, Berneker Fran, kipar- stvo, prof. Volavšek Davorin, zgodovina doma- če umetnosti, prof. Vesel Franc, uvod v fotografijo. Druga okrožnica je iz konca šolskega le- ta, dne 20. VI. 1922." V njej sporoča šolsko vodstvo svojim profesorjem, da se zaključi 24. junija pouk za letošnje leto 1922. Prihod- nje šolsko leto se prične meseca oktobra. Učiteljskemu zboru naroči, naj učenci za raz- stavo namenjena dela oddajo najkasneje do 20. septembra. Na razstavi, ki bo meseca oktobra, mora biti prisoten ves učiteljski zbor. Okrožnico so podpisali vsi predavate- Iji. Obvestilo za vpis v novo šolsko leto 1922 do 1923 je bilo v časopisu »Jutro«.V njem šolsko vodstvo obvešča, da je vpisovanje za vse oddelke (slikarska in kiparska šola, gra- fika, tipografija, fotografija, narodna orna- mentika in slikanje na fresko) od 15. do 16. X. pri voditelju šole, akademskem slikarju Franju Sterletu na Tehnični srednji šoli. Ob tem obvestilu je tudi opozorilo na šolsko razstavo. Istega leta je Franjo Sterle organi- ziral enomesečni tečaj fresko slikarstva.*' Tečaj je bil meseca decembra v kletnem hod- niku Tehnične srednje šole. Vodil ga je akad slikar Simon Ogrin. Tečaja so se udeležili naslednji slikarji in amaterji: Maksim Ga- spari, G. R. Gašperin, Franjo Kopač, J. KÜ- bert, Rudolf Marčič, Gašper Porenta, Mara dr. Sajovičeva, Franc Škodlar (Coro), Franjo Sterle in Saša Šantel. Danes so freske pre- beljene. Ohranjen pa je fotografski posne- tek z dne 30. X. 1923. leta.^o Na njem je razvidno, da je v hodniku na steno naslika- nih v obliki elipse (v. 100 cm) 13 portretov in ena veduta. Pod upodobitvami je na levi strani v pravokotniku napis: »Fresko slikanje akad. slikar prof. Ogrin S.« Posnetek je fo- tografiran v perspektivi tako, da so upodo- bitve od sredine na desno stran nezaznavne. Na fotografiji si slede od leve proti desni naslednje upodobitve: Doprsna upodobitev mladega dekleta v narodni noši in mono- gram M. G. (Maksim Gaspari). Veduta, do- prsna upodobitev moža z brado in mono- gram G. P. (Gašper Porenta). Stoječi moški z dvojno brado, klobukom v desnici in polico v levici ter monogram z letnico S. Š. 1922 (Saša Šantel). Slikar pri slikanju, doprsni portret ženske v profilu in monogram S. ? (Franjo A. Sterle ?). Ostale upodobitve so zaradi že popreje omenjenega fotografskega posnetka nezaznavne. Umetniška šola je svoje šolsko leto 1922 do 1923 zaključila z razstavo. O njej sporoča »Jutro«^! v »Kulturnem pregledu« med dru- gim naslednje »Razstava ima troje oddelkov. V prvem vidimo glave in akte, katerih risa- nje je vodil g. akad. slikar Sterle. Njegov način poučevanja se zrcali iz del učencev, Posnetek fresk z enomeseč- nega Iresko tečaja, ki ga je vodil akad. slikar Si- mon ogrin. Danes se fre- ske nahajajo pod beležera v kletnih prostorih Teh- nične srednje šole v Ljub- ljani KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 34 1986 1631 Posnetek zaključne razstave »Umetniške šole Probuda«, leta 1922—23, oddelek Franca A. Sterleta pravilna risba na podlagi anatomičnega štu- dija«. Nadalje sledi: »V drugem oddelku razstave nahajamo narodno ornamentiko, de- korativno pisavo in umetniško opremo knjig. Gojenci v tej skupini so delali pod veščim vodstvom naših slikarjev g. g. prof. Šantla in M. Gasparija. Tretji oddelek (v suterenu) obsega freske ali slikarije na presno.« O raz- stavi je ohranjenih še več dokumentov, in sicer trije fotografski posnetki razstave v učilnicah Tehnične srednje šole, fotografski posnetek tečaja stenskega slikarstva in ne- kaj originalnih risb učencev.^^ Prva foto- grafija prikazuje razred, v katerem so raz- stavljene risbe in slike učencev »Probude«. Dela so razstavljena na šolski tabli, desno ob njej na panoju in na desni steni. Pod ris- bami na desni strani so klopi, na katerih so tudi risbe. Vodja šole akad. slikar Franjo Sterle sedi na stolu na desni strani ob vho- du. Slike, ki visijo na šolski tabli, so uokvir- jene. Nad njimi je napis »Risanje in slikanje portreta in akta, draperije in kompozicije. Voditelj šole akad. slikar F. Sterle.« Pod risbami je napis: »Slike naprodaj«. Druga fotografija prikazuje učilnico, v kateri so po sredini in ob oknih razvrščene klopi, na katerih so razstavljeni izdelki učencev. Pre- davatelj Saša Šantel stoji z vodjo šole Pran- jem Sterletom v kotu med oknom in šolsko tablo. Na njej so narisani ornamenti, levo in desno, v sredini pa je upodobljena pokrajina v ornamentalnem okviru. Zgoraj nad šolsko tablo je napis: »Tečaj za dekorativno pisavo in umetniško opremo knjig. Slikar prof. Š. Šantel.« Na tretji fotografiji vidimo samo del šolske učilnice, v kateri je razstava. Sli- ke in risbe so razstavljene na šolski tabli in na obeh mizah pred njo. Na desni strani ob tabli so vrata. Na podbojih vrat sta obešeni dve sliki. Na vrhnji prekladi je napis: »Na- rodna ornamentika, prof. akad. slikar M. Gaspari.« Na desni strani učilnice pred vrati sedi na klopi Maksim Gaspari, ob njem sto- ji s klobukom v roki njegov notranjski rojak ravnatelj šole »Probuda« akad. slikar Fran Sterle. Iz tega obdobja je ohranjenih 16 risb, ri- sanih s svinčnikom ali ogljem na risalni list, učencev umetniške šole »Probuda«. Med nji- mi je 12 signiranih.23 Risbe so: 1. Dekle z ruto, sig. d. sp. in dat. 1. sp., Probuda 1923, Helena Marolt, 20. XII. 2. Študija moške figure sig. d. sp., Helena Marolt. 3. Glava starca z brado in klobukom na glavi, sig. in dat. d. ob strani. Kalin 1923, (akademik, akademski kipar, Boris Ka- lin.). 4. Glava moža z brki, sig. d. sp., Klančnik Ferdinand. 1641 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 34 5. Dekle z ruto. sig. d. zg., dat. 1. sp., Pro- buda, 1923, Stok. 6. Mož s klobukom, sig. d. sp.. Kobilica. 7. Glava žene, sig. d. sp., Kavčič. 8. Študija moške glave, sig. d. sp., J(akob) Golob. 9. Študija moške glave, sig. d. sp., Očakar. 10. Študija moške glave, sig. d. sp., Perdan. 11. Glava dečka, sig. d. sp., RM. 22. 12. Glava starke (profil), sig. 1. zg., (podpis nečitljiv). 13. Starka z ruto na glavi, sig. in dat. ni. 14. Glava starca z brado, sig. in dat. ni. 15. Študija moške glave, sig. in dat. ni. 16. Študija ženske glave, sig. in dat. ni. Risbe so risane študijsko po modelu. Ne- kaj upodobitev se odlikuje po kvaliteti in kaže na likovno nadarjene izvajalce. Po tej razstavi je vodstvo Umetniške šo- le »Probuda« obvestilo v časopisu »Jutro« dne 3. IX. 1923. leta vse kandidate za vpis v njeno četrto šolsko leto.^* Seznanja jih, da bo v novem šolskem letu razširilo predmet- nik za štiri nove predmete: malo plastiko, medaljerstvo, fotografijo in opisno geomet- rijo. Prikazan je tudi predmetnik: a) Risanje in slikanje portreta in akta, dra- perije in kompozicije. Trikrat na teden, vsakokrat po dve uri popoldne ali zvečer (poučuje akad. slikar Fr. Sterle). Risba slušatelja »Umetniške šole Probuda«, oddelek Franja A. Sterleta: Portret starca, sign, in datum des- no ob robu v sredini: Kalin (Boris) 1923 (kasneje | akad. kipar, profesor in redni član SAZU) 1 b) Mala plastika in medaljerstvo (izdelova- nje majhnih kipov in medalij iz plaste- lina, ulivanje v mavcu in bronu, cizeli- ranje). Poučuje prof. in akad. medaljer Anton Sever. Število tedenskih ur po do- govoru. c) Grafika: ilustracija, plakat, ex libris, po- zneje lesorez in bakropis. Samo za na- darjene učence. Vsako sredo od 16. do 18. ure (prof. S. Šantel). d) Fotografiranje. Predavanje in praktično delo v laboratoriju, ekskurzije zaradi vaj, tri ure na teden (poučuje g. Fran Vesel, predsednik kluba mladih fotografov). e) Konstruktivna perspektiva, 2 uri na teden (poučuje prof. A. Sever). f) Anatomija, 2 uri na teden (akad. slikar Mirko Šubic). g) Arhitektonsko oblikoslovje s posebnim ozirom na potrebe umetnikov in kandi- datov za državni izpit, 2 uri na teden. (Predavatelj ni omenjen!) h) Narodna ornamentika in kompozicija v narodnem duhu, 2 uri na teden (poučuje akad. slikar M. Gaspari). i) Opisna geometrija za slikarje in učitelje, ki se pripravljajo na srednješolski risar- ski izpit, oziroma za meščanskošolski iz- pit ter za gimnazijske dijake, ki namera- vajo nadaljevati svoje študije na tehniki, 4 ure na teden (poučuje prof. R. Tejkal). j) Zgodovina umetnosti in razvoj slovenske ljudske umetnosti, 1 uro na teden (prof. D. Volavšek). Ob tako bogatem predmetniku, (ki se ni razlikoval pri glavnih predmetih od pred- metnika na novo ustanovljene akademije upodabljajočih umetnosti v Ljubljani, dne 27. X. 1945,25 je vodstvo Umetniške šole »Probuda« čutilo potrebo po spremembi ozi- roma dopolnitvi svojega Pravilnika, spreje- tega 10. III. 1921. leta. Nova, tiskana Pravila društva »Probuda«, potrjena od Pokrajinske uprave za Slovenijo z odlokom št. 37662 od 20. XII. 1923, so obsežnejša in imajo 32 glav- nih členov.2« Pomembne spremembe v pri- merjavi s Pravili iz leta 1921 so naslednje: 1. Pri drugem glavnem členu izpadejo od- stavki C, d, e. Pridruži se nov odstavek c, ki se glasi: Ustanovitev in vzdrževanje umetniških, umetno-obrtnih in stavbar- skih šol oziroma tečajev v Ljubljani in po potrebi tudi v drugih krajih Slovenije. 2. Razširi se organizacija društva tako, da se v vseh upravnih, oziroma industrijskih KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 34 1986 165 1 središčih Slovenije ustanovi Centrala »Okrožja«, ki zasledujejo iste cilje kot Centrala. Okrožja so podrejena Centrali in delujejo sporazumno z njo. 3. Nastane nov šesti glavni člen, ki se gla- si: V svrho razdelitve društvenih poslov in izvedbe društvene organizacije se usta- nove v Centrali sledeči odseki: 1. propagandni organizacijski odsek, 2. znanstveni — časopisni odsek, 3. preiskovalni odsek, 4. odsek za domovinsko varstvo, 5. umetniški odsek ali umetniški svet, 6. šolski odsek, 7. finančni odsek , 8. revizijski odsek, 9. pravni odsek, 10. prireditveni odsek, 11. industrijski odsek, 12. stavbni odsek, 13. gospodarski odsek. 4. Spremembe ob razpustu Društva, XIV. glavni člen, odstavek 32, se glase: Okrožje kot društvo se razpusti, če glasujeta za to 2/3 rednih okrožnih članov. Društveno premoženje pripada Centrali »Probude' v Ljubljani. Za sestavo tako obširnih Pravil društva »Probude« je bilo več vzrokov: Umetniška šola »Probuda« je s svojimi nastopi na raz- stavah dosegala nedvomne uspehe, razširil se je njen predmetnik in s tem se je pove- čalo število predavateljev, število novih učencev je r astio, večala se je želja po spre- membi zasebne šole v državno in s tem pri- dobitev lastnih prostorov. Gotovo je bil za uspehe v Umetniški šoli med najbolj zasluž- nimi njen ustanovitelj Fran Sterle. V šolskem letu 1924—1925 je prišlo v Umetniški šoli »Probuda« do pomembne kadrovske spremembe. Dne 11. III. 1924. leta je umrl ravnatelj Tehnične srednje šole Ivan Subic, ustanovni član društva »Probuda«. Bil je zelo naklonjen voditelju Umetniške šo- le »Probuda«, saj mu je omogočil štipendijo od dijaških do študentovskih let. Fran Ster- le mu je za to naklonjenost in verjetno tudi prijateljstvo napisal ob njegovi smrti v »Na- rodni dnevnik« dne 13. IV. 1924 naslednje vrstice: »Ko je prof. Grebene, predsednik društva »Probuda«, ustanavljal to silno važ- no narodno institucijo, jaz pa umetniško šo- lo istega imena, je bil pokojni vladni svetnik Ivan Subic tisti, kateri je prvi sprejel dru- štvo in šolo pod streho Tehnične srednje šo- le«. Franjo Sterle je končal sestavek o po- kojnem Ivanu Subicu z besedami: »Na mojo sliko pa (portret Ivana Subica), katera je bi- la javno razstavljena, smo zapisali sledeče besede »Probuda se klanja nesmrtnim ma- nom velikega moža, svojega ustanovnega člana«." To leto Umetniška šola »Probuda« ni ime- la razstave. Organizirala je počitniški tečaj »Probude« za risanje in slikanje glave, kosti- ma in po možnosti akta in krajine, od 1. ju- lija do 30. avgusta.28 Kot piše na letaku, bo pouk potekal vsak dan po tri ure. Društvo »Probuda« je pridobilo v ta namen g. Avgu- sta Černigoja. Šolnina za pouk je znašala 70 din. Tečaj je potekal pod geslom Mladina, Barva, Oblika. Pod letakom je napis. Ravna- teljstvo Um(etniške) šole »Probuda«, Fr. Sterle s. r. ravnatelj. Jeseni leta 1924 je dobila Tehnična srednja šola, ki je omogočala učne prostore Umetniš- ki šoli »Probudi«, novega ravnatelja Jožefa Reisnerja. Kakšni so bili odnosi med novim ravna- teljem in vodjo Umetniške šole »Probuda« Pranjem Sterletom, ni znano. Znan tudi ni vzrok za njegov odstop z mesta ravnatelja Umetniške šole »Probuda«, ki ga je prevzel jeseni leta 1924 prof. okad. medaljer Anton Sever; ta je takoj delno reorganiziral šolo. Spremembe so objavui v časniku »Jutro«, dne 7. X. 1924, in so naslednje:^« Šolski od- sek društva »Probuda« je to šolo na temelju novih izkušenj na novo organiziral na na- slednji način: Šola se deli na tri odseke ki so: A. Oddelek za figuralno risanje (glava in akt) z naslednjimi predavanji: anatomi- ja, tehnično risanje, geometrično risanje, projekcijski nauk in konstr. perspektiva, oblikoslovje (slogoslovje) in umetnostna zgodovina. B. Oddelek za umetno obrtno strokovno ri- sanje, risanje načrta za umetno vezenje, keramiko, intarzijo, sobno slikarstvo, s predavanji: tehnično risanje, oblikoslov- je, zgodovina umetnosti in narodna or- namentika. C. Pripravljalni oddelek za začetnike (ri- sanje po modelih in geom. risanje, koli- kor je potrebno za razumevanje geome- trijskih oblik. Poleg teh oddelkov bodo na šoli tudi spe- cialni tečaji, in sicer: D. tečaj za grafiko, E. fotografijo, F. malo plastiko, 166) KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 34 1986 G. narodno ornamentiko, H. usnjerez. Za tem predmetnikom sledi seznam pre- davateljev: Figuralno risanje: M. Sternen in M. Subic, Umetno-obrtno risanje: M. Subic, Tehniško risanje: A. Sever, Zgodovina umetnosti: Davorin Volavšek, Anatomija: M. Subic, Oblikoslovje: M. Subic, Narodna ornamentika: M. Gaspari, Grafika: S. Santel in M. Subic, Fotografija: Fran Vesel, Mala plastika: A. Sever, Usnjerez: Drago Vahtar. Objava se zaključuje s podpisom: Ravna- telj, um. šole društva »Probude« A. Sever I. r. Tako je šola začela novo pot z novim vod- stvom Umetniške šole »Probuda«. Za šolsko leto 1925/26 je ravnateljstvo ob- javilo v šolskem glasilu Tehnične srednje šole — »Izvestje«, da pouk poteka v učilni- cah Tehnične srednje šole od 18. — 20. ure. V časniku »Jutro« z dne 2. X. 1925 so se spo- ročile kadrovske spremembe predavateljev: Figuralno risanje in anatomija Ivan Vav- potič. Risanje po modelih Jaro Hilbert, Narodna ornamentika Ivo Spinčič, Grafika Rajko Subic. Te kadrovske spremembe so nastale za- radi enoletne odsotnosti Mirka Subica in Maksima Gasparija, ki se je zaposlil kot re- stavrator v Kraljevem etnografskem muzeju v Ljubljani. Umetniška šola »Probuda« se je v tem letu udeležila tudi mednarodne razsta- ve dekorativne umetnosti v Parizu. Za izde- lavo spalnice v narodnem slogu po načrtu in pod vodstvom prof. O. Grebenca (predsedni- ka društva »Probude«) je šola prejela di- plomo in srebrno medaljo.^" V šolskem letu 1926/27 so ustanovitelji po- novno upali, kot poroča »Jutro«,*i da bo šola podržavljena in da se bo razvila v višjo ali visoko šolo. Zato so se predavatelji umetniš- ke šole »Probuda« obrnili na bansko upra- vo. Ban dr. Drago Marušič je bil pripravljen pomagati predavateljem. Sklical je anketo, ki naj bi ji sledila še druga, a zaradi spre- membe v zasedbi banskega mesta do nje ni prišlo. Predavatelj na umetniški šoli »Probu- da«, Saša Šantel, je sestavil in predložil dne 6. X. 1926 banski upravi predmetnik ter učni načrt za ustanovitev slikarskega oddelka na Tehnični srednji šoli v Ljubljani.32 Načrt je bil sestavljen na temelju sklepa ankete uči- teljev umetniške šole »Probuda« in vseh umetnikov ter arhitektov, ki so poučevali na Tehnični srednji šoli. O omenjenem pred- logu se je Saša Santel posvetoval tudi s predavateljem na zagrebški obrtni šoli, sli- karjem Markom Rašico. Ta mu je poslal predmetnik in učni načrt njihove šole. Pred- loženi predmetnik in učni načrt je predvide- val, da se oddelek za lesno in kameno ki- parstvo razcepi oziroma razširi v dva od- delka: kiparski oddelek in oddelek za deko- rativno slikanje oziroma slikarski oddelek. Vsak oddelek bi po načrtu imel 3 letnike ozi- roma še po en dopolnilni letnik. Vzporedno s prošnjo za ustanovitev slikarskega oddelka so hoteli ustanoviti na Tehnični srednji šoli tudi slikarsko in pleskarsko šoJo.^^ Namen te šole je bil, kot piše v Načrtu, da bi šola da- jala svojim učencem s teoretičnim in prak- tičnim poukom ter počitniško prakso še umetniško modernim zahtevam ustrezno izo- brazbo v sobnem in dekorativnem slikar- stvu, oziroma pleskarstvu. Obenem naj bi se učenci usposobili za pomočnike akademič- nim slikarjem. Učna doba šole bi bila tri le- ta. Oba predloga sta ostala samo pri prošnji za ustanovitev oziroma izdelanem predmet- niku in učnem načrtu. Umetniška šola »Probuda« je 15. IX. 1926 leta nadaljevala s svojim delom. Kot poroča »Jutro«,3*sta se po enoletni odsotnosti vr- nila v šolo predavatelja Mirko Subic in Mak- sim Gaspari. Na novo sta prišla kot preda- vatelja v šolo Hinko Smrekar (grafika) in Ivan Jurkovič (kiparstvo). Za svoje sedmo šolsko leto 1927/28 je iz- dala Umetniška šola »Probuda« tiskani le- tak.35 V njem naznanja čas vpisa v šolo, na- slove oddelkov in tečajev (ustanovljen je bil oddelek za slikanje na tkanino, prof. Saša Santel), imena predavateljev in obvestilo o razstavi učencev Umetniške šole »Probuda«. Poleg učencev, kot so bili med drugimi Bo- ris Kalin, Franc Klemenčič, Vladislav Pen- gov, Maks Sedej, Franc Smerdu, Marija Sod" nik (Zupanec) in Franc Uršič, sta na razsta- vi razstavljala tudi Maksim Gaspari in Hin- ko Smrekar. Šolsko leto 1928/29 je bilo v Umetniški šoli »Probuda« brez kadrovskih sprememb in po- sebnosti. Šola je priredila razstavo iz del pr- vega sobosHkarskega tečaja, katerega je tu- di sama organizirala. KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 34 1986 167 1 »Izvestje« Tehnične srednje šole za leto 1929/30 sporoča, da je bilo vpisanih na vseh oddelkih 72 slušateljev. Med predavatelji se je pojavilo novo ime slikarke Henrike San- tel. V reviji »Domači prijatelj« je dne 6. V. 1930 poleg fotografij, risb in kipov učencev umetniške šole .»Probuda« tudi naslednji sestavek: »Javna risarska šola (tečaj), ki jo je svoj čas vzdrževala država v področju T(ehnične) S(rednje) Š(ole), a je bila kasneje ukinjena zaradi financ. Pred štirimi leti je prevzela tudi ta tečaj »Probuda«. Pouk vodi Sever. "Vodstvo šole je bilo v prvih treh letih v rokah portretnega slikarja F. Sterleta, od četrtega leta naprej je šolo vodil A. Sever. O uspehih šole pričajo razstave 1922, 1923, 1924 in 1927. Poleg tega so bile razstave v letu 1928, dela iz prvega soboslikarskega te- čaja, ki je potekal pod okriljem »Probude«. Nadalje omenja danes že znane slovenske kiparje ali slikarje, ki so hodili na to šolo: Elo Justin, Boris Kalin, Franc Košir, Miha Males, Franc Pavlovec in brata Pengov.« Sestavek se zaključuje z vestjo, da je tik pred natiskom številke »Domačega prijate- lja« prišla iz Londona žalostna vest o smrti ustanovitelja in prvega voditelja šole »Pro- buda«. akademskega slikarja Frana Sterle- ta. Sola »Probuda« je nadalievala s svojim poslanstvom. Dne 11. VII. 1932. leta je bil izredni občni zbor društva »Probude«.'^ Pre- pis poročila, ki ga je podpisal predsednik prof. Oton Grebene, tajnik prof. Anton Se- ver in odbornika Saša Santel in Mirko Su- bic, poroča med drugim naslednje: Spre- memba Pravil društva »Probuda<<, sprejetih leta 1923. V poročilu se pripominja, da se morajo pravila spremeniti in naj jih pregle- da dr. Skubic. Sledilo je poročilo o delu Umetniške šole »Probuda«. Vodja šole prof. Anton Sever poroča o nujnosti novih pro- storov. Vsako leto se pojavljajo učenci z že- ljo, da bi bila šola celodnevna. Prijave za šo- lanje so prišle celo iz Prekmurja in Primer- ja. Letno število učencev je 66. Predsednik Jelačin je obljubil vodji šole, da bo šola do- bila prostore v bodočem obrtnem muzeju, ki so ga nameravali zidati. Dne 29. marca leta 1933 so izšla tiskana Pravila^^ Društva »Probuda« v Ljubljani, ki jih je potrdila kraljevska banska uprava. Pravila so imela v primerjavi s »Pravili iz leta 1923 trinajst glavnih členov in triin- dvajset odstavkov. Spremembe so naslednje: Prvi glavni člen poudarja, da društvo ni politično. Drugi glavni člen pripominja pri društve- nih sredstvih razne dotacije in podpore. Deveti glavni člen omenja skrajšanje ob- sega strokovnih odsekov. Dvanajsti glavni člen določa, da v primeru razpusta društva pripada društveno premo- ženje Etnografskemu muzeju v Ljubljani. V istem letu je društvo »Probuda« poizku- šalo ponovno ustanoviti od države priznano umetniško šolo. Tako je glavni odbor društva »Probuda« poslal dne 26. IX. 1933. leta enajst strani obsežno utemeljitev s prošnjo, ki jo je naslovil nabansko upravo.^* V njej je pred- lagal, naj bi banska uprava sklicala zastop- skupnemu sestanku, na katerem bi zastopni- nike Trgovske zbornice in Mestne občine k ki društva »Probuda« utemeljili svoje želje. Prošnji so bili priloženi: 1. Pravila društva »Probuda«. 2. Poročila vodstva umetniške šole »Pro- buda«. 3. Osnutek Sole za umetnost in industrijo. _ V poročilu vodstva umetniške šole »Pro- buda« omenja njen vodja prof. Anton Sever med drugim naslednje: Sola se je ustanovila leta 1921. Pouk na njej je potekal v večer- nem času od 18. do 20. ure (v prostorih Te- hnične srednje šole). Vendar je zaradi po- manjkanja prostorov potekal dnevni pouk tudi v ateljejih umetnikov. Sola je imela do leta 1933 naslednje od- delke in tečaje: 1. Figuralno risanje, 2. Anatomija, 3. Perspektiva, 4. Oblikoslovje, 5. Zgodovina umetnosti in domače obrti, 6. Grafika, 7. Fotografija, 8. Narodna ornamentika, 9. Mala plastika in medaljerstvo, 10. Usnjerez in umetno knjigoveštvo, 11. Umetno-obrtno dekorativno risanje, 12. Opisna geometrija, 13. Kiparstvo, 14. Vezenje, 15. Slikanje na tkanino, 16. Javna risarska šola za javno obrt, 17. Slikanje po naravi, 18. Graverstvo, 19. Fresko tečaj, 20. Dekorativno risarski tečaj, 21. Soboslikarski tečaj. V navedenih oddelkih in tečajih so pou- čevali: Veličanin Bester (fotograf), Josip Bo- žič (soboslikarski mojster), Maks Gaspari (akademski slikar), Ivan Jurkovic (akadem- 168] KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 33 1985 ski kipar) inž. arch. Rado Kregar (profesor), Pavle Logarič, Simon Ogrin (akad. slikar), Anton Sever (profesor in akad. medaljer), Marija Sluga (učiteljica vezenja), Henrik Smrekar (akademski slikar), Ivo Spinčič (ar- hitekt), Franc Sterle (akademski slikar), Ma- tej Sternen (akademski slikar), Henrika San- tel (akademska slikarka), Saša Santel (pro- fesor in akademski slikar), Miroslav Subic (profesor in akademski slikar), Rudolf Už- nik (učitelj graverstva), Karel Vahtar (ki- par), Ivan Vavpotič (akademski slikar), Franc Vesel (amater fotograf) in Davorin Volavšek (profesor). Poročilo omenja tudi uspeh šole, med drugim o nagradi na raz- stavi dekorativne umetnosti v Parizu. Po- dano je tudi število učencev, in sicer je od ustanovitve 1921 le leta 1933 obiskovalo to šolo 547 učencev in 194 učenk. Solo so obi- skovali: meščansko in ljudsko-šolsko učitelj- stvo, otroci obrtnikov in industrialcev, di- jaki in učenci (Tehnične srednje šole). Po- ročilo je zaključeno z mislijo, da je ustano- vitev samostojne strokovne šole za umet- nost, obrt in industrijo na temeljih sedanje umetniške šole društva »Probuda«, nujno potrebna. Osnutek vsebuje naslov zavoda: »Sola za umetnost in industrijo« in razdeli- tev zavoda v tri skupine: A. Sola za nekvalificirane (Nižja umetna obrtna šola), B. Sola za kvalificirane (Umetna obrtna srednja šola), C. Sola za visoko kvalificirane (Akademija za umetnost in industrijo). Osnutek ima tudi razdelitev na oddelke in navedene razne tečaje. Žal ni bilo od teh prizadevanj po osno- vanju šole nič. Umetniška šola »Probuda« je še naprej gostovala v šolskih prostorih Teh- nične srednje šole in zasebnih ateljejih pre- davateljev. Kljub nerazumevanju oblasti za ustanovi- tev šole je drušvo »Probuda« s predavatelji z umetniške šole »Probuda« izdalo jeseni le- ta 1936 Razglas.^' V njem sporoča, da bo pri- redilo v počastitev svoje 15Hletnice tečaje vi- sokošolskega značaja, za moderno slovensko umetnostno industrijo. V razglasu objavi imena strokovnih skupin in predavateljev. Med predavatelji umetniške šole »Probuda« je bilo tudi nekaj predavateljev povabljen- cev. K tečajem je bil prištet tudi tečaj stavbne stroke. Javi j ena je bUa tudi višina šolnine in datum vpisa. Vendar se_ je široko zasnovan tečaj na željo obrtnikov skrajšal. Nov razglas »Probude« o tečaju*« sporoča, da bosta tečaj visokošolskega značaja za mo- derno slovensko umetnostno industrijo in tečaj za moderno slovensko oblačUo od 15. januarja do 15. marca leta 1937, tečaj za mo- derno domače stavbarstvo pa od 15. febru- arja do 15. marca 1937. leta. Razglas nato našteje predavatelje, namen tečajev in nji- hov umik. Umetniška šola »Probuda« je nadaljevala s svojim delom. V letih 1937—1938 je postala ideja o umetniški šoli oziroma akademiji v Ljubljani znova aktualna. Ob pripravah osnutka novega državnega zakona o umet- niških šolah in o potrebnih finančnih sred- stvih zanje postane jasno, da bo Slovenija prezrta. Društvo slovenskih likovnih umet- nikov je stopilo v akcijo, ki jo je podprl tu- di ban dr. Marko Natlačen. Predavatelj na umetniški šoli »Probuda«, Saša Šantel, je naslovil dne 17. III. 1937 pismo predsedni- ku Narodne galerije dr. Karlu Dobidi.*^ V njem ga med drugim prosi: »Kot predsed- nik Narodne galerije ste formalno upravi- čeni sklicati sestanek onih organizacij, ki so kompetentne za to, da izdelajo organizacijski sestanek slovenske šole za likovno umetnost, to so: Narodna galerija. Društvo slovenskih likovnih umetnikov in društvo »Probuda«, ki vzdržuje že dolgo vrsto let umetniško šolo z namenom, da pripravi teren za državno umetniško šolo.« Nadalje sledi: »V Vašo cen- jeno informacijo si dovoljujem priložiti svo- ječasni elaborat društva »Probuda«, ki se je trudilo leta 1933 doseči šolo v gornjem smi- slu (»Višjo šolo za umetnost in industrijo«) v Ljubljani. Z nekaterimi nebistvenimi izpre- membami bi mogel služiti ta predlog kot podlaga za izdelavo točnega organizacijskega načrta državne šole«. Saša Santel nato pred- lagal zastopnika za odbor iz društva »Pro- buda«, dolgoletnega ravnatelja te šole prof. Antona Sever j a in predsednika »Probude«, prof. Otona Grebenca. Iz društva slovenskih likovnih umetnikov pa predsednika, akad. slikarja Gojmira Antona Kosa in tajnika akad. slikarja Mirka Subica s pripombo, da je Mirko Subic dolga leta učil na šoli »Pro- buda«. Po naročilu bana dr. Marka Natlače- na sta slikarja Saša Santel in Gojmir An- ton Kos izdelala osnutek predloga za usta- novitev Nižjeumetno-obrtne šole. Umetno obrtne srednje šole in Akademije. Predlog je bil poslan dne 28. X. 1937 prosvetnemu ministru D. Magaraševiču v Beograd. Osnova predloga, ki ga je izdelal akad. slikar Saša Šantel,''^ ima naslednje točke: 1. Pregled umetnostnega in umetno-obrtne- ga šolstva v državi s proračunskimi po- stavkami. KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 34 1986 169 : 2. Kratek pregled dosedanjih akcij za dose- go umetnostne šole v Ljubljani s poseb- no pripombo o akciji društva »Probuda« leta 1933 in njen predlog. 3. Ugovori proti šoli in razlogi za njeno usta- novitev. Kot zadnji poizkus o ustanovitvi akade- mije se je v Ljubljani sestavil priprav- ljalni odbor za ustanovitev Akademije upodabljajočih umetnosti. Odbor je izdelal 12. X. 1938. leta posebno »Spomenico« z obrazložitvijo zahteve po ustanovitvi akademije upodabljajočih umet- nosti v Ljubljani.*^ Spomenico so s podpisi zastopnikov umetniških in kulturnih društev poslali v Beograd. Med podpisniki na Spo- menici ni društva »Probuda« in Umetniške šole »Probuda«, čeprav sta naredila od vseh največ za ustanovitev umetniške šole ozi- roma akademije upodabljajočih umetnosti v Ljubljani. Tudi ta Spomenica pripravljal- nega odbora za ustanovitev Akademije upo- dabljajočih umetnosti v Ljubljani ni dosegla zaželenega odziva. Prosvetno ministrstvo v Beogradu se je sprenevedalo, med sloven- skimi kulturnimi delavci pa je bil pogled na ustanovitev akademije upodabljajočih umet- nosti v Ljubljan različen. Tako je na primer dr. Karel Dobida v zvezi s to akcijo med dru- gim zapisal, »da bi bUo treba pričeti z gradnjo akademije od spodaj. Najprej nam je potrebna vzorna umetnostna obrtna šo- la. . .«** Vse to in bližajoči se začetek II. sve- tovne vojne je vzrok za to, da se ni ustano- vila. Po II. svetovni vojni so 28. X. 1945. leta ustanovili v Ljubljani Akademijo upodab- ljajočih umetnosti in preobrazili moško obrt- no šolo ter žensko obrtno šolo v petletno srednjo šolo za umetno obrt. Društvo »Probuda« je s svojo Umetniško šolo »Probuda«, v kateri je nekaj časa pou- čeval tudi akademski slikar Marij Pregelj, delovalo do II. svetovne vojne. Akademski slikar Franjo Sterle, ustano- vitelj umetnostne šole »Probuda« in njen prvi ravnatelj, je ustanovil umetnostno šolo s tiho željo, da se bo razvila v umetno obrt- no šolo, ki bo ob svojem delu uporabljala društveno umetnostno obrtno etnografsko zbirko. Šola naj bi se kasneje razvila v smer visoke šole za umetnost in industrijo. Njego- vo idejo in delo je nadaljeval njegov nasled- nik prof. akad. medaljer Anton Sever. Vendar Umetniška šola »Probuda« ni do- bila moralne in materialne podpore oblasti za uresničitev svojih ciljev. Šola ni imela svojih prostorov, zato je gostovala na Tehni- čni srednji šoli, zahvaljujoč se njenemu rav- natelju Ivanu Subicu in dejstvu, da so ne- kateri predavatelji na Umetniški šoli »Pro- buda« tudi redno poučevali na Tehnični sred- nji šoli. Svoje kulturno poslanstvo je dru- štvo »Probuda« in Umetniška šola »Probu- da« opravljala v obliki rednega šolanja, te- čajev, predavanj in razstav. Solo in tečaje so obiskovali različni obiskovalci, to je od in- telektualcev do delavcev. S svojmi tečaji kot npr.: Tečaj fresko slikarstva (organiza- tor Franjo Sterle), Umetniška oprema knjig. Narodna ornamentika. Tečaj za moderno slovensko umetnostno industrijo. Tečaj za moderno slovensko oblačilo in Tečaj za mo- derno slovensko stavbarstvo, sta društvo »Probuda« in Umetniška šola »Probuda« zaorala v samo ledino šolanja slovenskega likovnega oblikovanja. Na umetniški šoli »Probuda« so dobili svoj prvi likovni poduk ali se izpopolnjevali med drugimi učenci tudi kasneje priznani akade- miki, slikarji, grafki, kiparji, profesorji na akademiji, likovni pedagogi in restavratorji: Tone Demšar, Vida Fakin, Elko Justin, Do- re Klemenčič-Maj, Boris Kalin, Zdenko Ka- lin, Franc Klemenčič, Franc Košir, Tomaž Kvas, Vladimir Lakovič, Miha Males, Dana Pajnič-Oražem, France Pavlovec, Božo Pen- gov, Slavko Pengov, Lojze Perko, Maksim Se- dej, Evgen Sajovic, Hajko Slapernik, Karel Putrih, Frančišek Smer du, Marija Sodnik- Zupanec, Ive Subic in France Uršič. OPOMBE 1. Uradni list slovenskega narodnoosvobodil- nega sveta in narodne vlade Slovenije, Letnik I/II, v Ljubljani dne 27. oktober 1945, št. 47. 2. Franc Sijanec, Akademije umjetničke v FNRJ, Enciklopedija likovnih umetnosti, A-Cus, Zagreb MCMLIX, str. 26, Avtor na isti strani nepravilno datira ustanovitev Umetniške šole »Probuda« z letnico 1922, pravilno 1921. Ista napaka se pojavi tudi v njegovi knjigi Sodobna slovenska likovna umetnost, Maribor, 1961, str. 77. 3. Prav tam, str. 26. 4. Jožef Reisner, Zgodovina našega zavoda, Spominska knjiga 1888—1938, Ob 50-letnici iz- dala drž. tehnična srednja šola, str. 57. 5. Jožef Reisner, n. d., str. 46. 6. Jožef Reisner, n. d., str. 47. 7. Spelea Čopič, Pot do slovenske akademije za likovno umetnost, ALU 1945—1975, Akade- mija za likovno umetnost, Ljubljana, str. 42. 8. Naša upodabljajoča umetnost, »Jutro«, 14. aprUa 1921. 9. Valentin Rožič, Nekrolog, Profesor Henrik Podkrajšek, Tehnična srednja šola v Ljubljani, Izvestje, 1927—1928, str. 27., Avtor omenja v 170 i KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 34 1986 nekrologu riäslednje: »Društvo jugoslovanskih umetnikov, industrijcev in trgovcev je on (prof. Henrik Podkrajšek) krstil z imenom »Probu- da«. 10. Saša Santel, Od umetnostno-obrtnega dru- štva do umetnostne akademije, Spominska knjiga 1888—1938, Ob 50-letnici izdala drž. te- hnična srednja šola, str. 207. 11. Fran Sterle, Prosveta, Narodni dnevnik, I. 13. aprila 1924. 12. Pravila »Probude« z dne 10. III. 1921, K. št. 2675—21, Društvena pravila, fase. 9122, Arhiv SR Slovenije, hrani še: Pravila »Probude« z dne 20. XII. 1923, Prepis o občnem zboru dru- štva »Probuda«, 11. junija 1932, Prošnja za spremembo društvenih pravil od 20. XII. 1923 in Pravila društva »Probuda« z dne III. 1933. 13. Arhiva o umetniški šoli »Probuda« sko- raj ni. Zato ni znana višina šolnine. Arhiv Umetniške šole »Probuda« od leta 1921 do 1924. leta je pred nekaj leti zavrgla sorodnica akad. slikarja Franja Sterleta. Arhiv od leta 1924 do leta 1941 pa je zavrglo sorodstvo akad. meda- Ijerja Antona Severja. Tudi v pogovoru z aka- demskimi slikarji in avtorjem se učenci Umet- niške šole »Probuda«, Vida Fakin, Ive Subic in Tomaž Kvas niso spominjali višine šolnine. Slednji je pripomnil, da je bila gotovo majhna, ker ni imel denarja. Poročilo vodstva Umetniš- ke šole »Probuda« z dne 26. IX. 1933. leta ome- nja, »da je moralo vodstvo šole iz minimalnih prispevkov, ki so jih plačevali učenci, kriti stroške za modelniino in učila ...« 14. List, na katerem so napisana po abeced- nem vrstnem redu imena učencev s pisavo akad. slikarja Franja Sterleta, hrani slikarjeva ne- čakinja, Pepca Stražišar-Burja, Prešernova 61, Domžale. 15. Razstava slikarske šole »Probuda«, Ju- tro, 3. julija 1921. 16. Dokument hrani slikarjeva nečakinja Pep- ca Straždšar-Burja. 17. Prav tam. 18. Umetniška šola »Probuda« v Ljubljani, Jutro, 10. oktobra 1922. 19. M., Uspela misel, Slovenec, 12. decembra 1922 št. 273. 20. Zapuščina Frana Vesela, Fototeka, Naro- dni muzej v Ljubljani, Negativ register 1923, Umetniška šola »Probuda«, posneto 30. X. 1923. 21. Razstava »Probude«, Jutro, 30. oktobra 1923. 22. Zapuščina Frana Vesela, Fototeka, Na- rodni muzej v Ljubljani, Negativ register 1923, Umetniška šola »Probuda«, posneto 30. X 1923. 23. Risbe hrani nečakinja akad. slikarja Fra- nja Sterleta, Ivanka Lisac, Dolenjska c. 64, Ljubljana. 24. Umetniška šola društva »Probuda« v Ljubljani, Jutro, 3. novembra 1923. 25. Spelea Čopič, Uredba o ustanovitvi AUU v Ljubljani, ALU 1945—1975, Akademija za likovno umetnost, Ljubljana, str. 58. 26. »Probuda« Ljubljana, Tehnična srednja šola, Pravila, potrjena od Pokr. uprave za Slo- venijo z odlokom št. 37662 od 20. XII. 1923, hra- ni Zorka Subic, Rimska 9, Ljubljana. 27. Fran Sterle, Prosveta, Narodni dnevnik, 13. aprila 1924, str. 3. 28. Letak »Probuda«, Arhiv, Arhitekturni mu- zej, Ljubljana, Počitniški tečaj »Probuda« od 1. julija do 30. avgusta 1924. 29. Umetniška šola društva »Probuda«, Jutro, 7. oktobra, 1924. 30. Anton Sever, Poročilo vodstva umetniške šole »Probuda« v Ljubljani o delovanju šole od leta 1921 do leta 1933, hrani Zorka Subic, Rim- ska 9, Ljubljana. 31. Umetniška šola društva »Probuda« v Ljubljani, Jutro, 7. novembra 1926, str. 4. 32. Saša Santel, Načrt za ustanovitev slikar- skega oddelka na TSS (tehnični srednji šoli) v Ljubljani, V Ljubljani, 6. X. 1926, Načrt se- stoji iz 4 listov A 4 formata in ga hrani Zorka Subic, Rimska 9, Ljubljana. 33. Saša Santel, Slikarska in pleskarska šola. Predmetnik in učni načrt, Ljubljana, 6. X. 1926, Predmetnik in učni načrt obsegata 3 liste A4 formata in ju hrani Zorka Subic, Rimska 9, Ljubljana. 34. Umetniška šola društva »Probuda« v Ljubljani, Jutro, 7. novembra 1926. 35. Umetniška šola »Probuda«, letak, obsega 2 lista dn ju hrani Zorka Subic, Rimska 9, Ljubljana. 36. Prepis, Izredni občni zbor, dne 11. junija 1932, obsega 3 liste A4 formata in Poprava Pravil društva »Probuda«, rokopis, 2 lista A4 formata, Arhiv SR Slovenije, Društvena pravi- la, fase. 9122. 37. Pravila Društva »Probuda« v Ljubljani, 29. marca 1933, Arhiv SR Slovenije, Društvena pravila, fase. 9122. 38. Prošnja za ustanovitev umetniške šole z dne 26. IX. 1933 obsega 11 listov A4 formata, hrani Zorka Subic, Rimska 9, Ljubljana. 39. Razglas št. 93, 1936, obsega 4 liste A4 formata. Arhiv, Slovenski etnografski muzej, Ljubljana, fase, za leto 1936. 40. Razglas št. 366, 1936, obsega 3 liste A 4 formata, Arhiv, Slovenski etnografski muzej, Ljubljana, fase, za leto 1936. 41. Saša Santel, Osnutek pisma dr. Karlu Do- bidi, Ljubljana 17. III. 1937, obsega 4 liste A4 formata, hrani Zorka Subic, Rimska 9, Ljub- ljana. 42. Predlog za ustanovitev Nižje umetno- obrtne šole. Umetno obrtne srednje šole in Akademije obsega 4 liste A 4 formata, hrani Zorka Subic, Rimska 9, Ljubljana. 43. Spelea Čopič, Pot do slovenske akademije za likovno umetnost, ALU 1945—1975, Akade- mija za likovno umetnost, Ljubljana, str. 49, 50, 51, 52. 44. Spelea Čopič, n. d., str. 48. 45. Iskreno se zahvaljujem muzejski sveto- valki Zorki Subic za arhivske podatke o umet- niški šoli »Probuda« in mag. Mirku Kambiču za opozorilo o fotografskih posnetkih, ki jih ima arhiv Narodnega muzeja v Ljubljani.