DRŽAVE POGODBENICE: Avstrija | Francija | Italija | Lihtenštajn | Monako | Nemčija | Slovenija | Švica | in Evropska skupnost Stalni sekretariat Alpske konvencije Stalni sekretariat Alpske konvencije Herzog-Friedrich-StraBe 15 A-6020 Innsbruck Tel: + 43.512.588.589 - 0 Fax: + 43.512.588.589 - 20 E-mail: info@alpconv.org Oddeljeni sedež: Viale Druso 1 I-39100 Bolzano Tel: 0039 0471 055 352 Fax: 0039 0471 055359 Ubmf«tg/OHt ■ Fnunkt REPWBLIQ11E FRANrCA[SE MiniltCfC de 1'foplogie, de l'Žwfgie, ■du Mveioppemenl duidbte de rArotiugemcnl du leiritoire ALPSKI SIGNALI 5 OMILITEV PODNEBNIH SPREMEMB IN PRILAGODITVE NANJE NA OBMOČJU ALP Realizacija publikacije je bila finančno podprta s strani francoskega predsedstva Alpske konvencije, koordinirana pa s strani Stalnega sekretariata. Besedila, prikazana v publikaciji so power point prezentacije, ki so bile predstavljene med seminarjem Podnebne spremembe v Alpah 5.-6. decembra 2007. Stalni sekretariat Alpske konvencije www.alpconv.org info@alpconv.org Sedež v Innsbrucku: Herzog-Friedrich-StraBe 15 A-6020 Innsbruck Avstrija Oddeljeni sedež v Boznu / Bolzanu: Viale Druso 1 / Drususallee 1 I-39100 Bozen / Bolzano Italija Kolofon Izdajatelj: Stalni sekretariat Alpske konvencije Viale Druso 1 / Drususallee 1 I-39100 Bozen / Bolzano Italija Odgovoren za publikacijo v okviru zbirke: Marcella Macaluso, Stalni sekretariat Alpske konvencije Grafično oblikovanje: CCK, Kaspar & Zangerl OEG, Innsbruck (Avstrija Stefano Parolari - Bolzano (Italija) Slika na naslovnici: Marco Onida Tisk: Longo Spa, Bolzano (Italija) © Stalni sekretariat Alpske konvencije, Bolzano 2008. OMILITEV PODNEBNIH SPREMEMB IN PRILAGODITVE NANJE NA OBMOČJU ALP KAZALO Predgovor Laurent Stefanini Uvod Marco Onida Pobude Evropskih skupnosti v okviru boja proti okoljskim spremembam Guido Sacconi DOBRE PRAKSE NA LOKALNI IN REGIONALNI RAVNI O PRILAGODITVAH NA KLIMATSKE SPREMEMBE 11 PERMADATAROC 12 Iris Voyat Projekt varstva pred visokimi vodami/Flaz Samedan 28 Andri Bischoff, Thomas Nievergelt Aktivno pov^insko zadrcevanje voda s ciljem varstva pred visokimi vodami na Bavarskem na 36 lokalni ravni Peter Frei ILUP: nove poti pri načrtovanju rabe tal 48 Hubert Siegel IRRIWEB: potrebe namakanja za tridentinsko kmetijstvo glede na podnebne spremembe 58 Emanuele Eccel Voda v kraju Les Gets, kako ravnati ob pomanjkanju? 68 Keran Larue Odgovoren in trajnostni razvoj dejavnosti na prostem in športnega turizma v podeželskem 76 gorskem obmtfju Maurice Marais Mediacija: varovalni gozd Hinterstein 90 Klaus Dinser DOBRE PRAKSE NA LOKALNI IN REGIONALNI RAVNI O OMEJEVANJU KLIMATSKIH SPREMEMB 101 Podnebju prijazne počitnice 102 Hans-Kaspar Schwarzenbach Mobilnost v Alpah II - Alpski biseri. Zasnova trajnostne mobilnosti v alpskem prostoru 108 Veronika Holzer Alps Mobility - Alpine Pearls: SOFT MOBILITY FOR TOURISM AND LEISURE. 121 Veronika Holzer Werfenweng mobil. Nove poti do trajnostnega bivanja in mehkega turizma 130 Peter Brandauer Izboljšanje kakovosti zraka vzdolž koridorja Brenner: omejitve tranzita težkih vozil na avtocesti 140 A22 Enrico Franceschi Ukrepi za izboljšanje kakovosti zraka na brennerskem koridorju na Tirolskem in njihova ocena 148 Ekkehard Allinger-Csollich Tiroler Gemeinden Mobil 158 Ekkehard Allinger-Csollich, Siegrrid Sapinsky Turistični minibusi na območju gorskega masiva Ecrins 166 Nicolas Pons Obnovljivi viri energije in energijska učinkovitost v Sloveniji 170 Erik Potočar Ublažitev posledic podnebnih sprememb na območju Alp in prilagajanje nanje 178 Stefan Krapesch, Fallent Gerhard, Rennockl Sandra Energijski preobrat. Sanje ali uresničljiva vizija? 188 Karheinz Rauh POSTERJI 201 Primeri dobrih praks - Metode spremljanja dinamike ledenikov Mobilnost v Alpah II - Alpski biseri Mobilnost Varno na nogah - Ecomobile - Občinski prispevki za nabavo koles na električni pogon - V center s kolesom Good practices/primeri dobre prakse - Avtonomna Pokrajina Trento Dejavnosti na področju trajnostne gradnje Trentino Projekt za Podnebje Good practices - širjenje okoljskih upravnih sistemov v lokalnih skupnostih, obrtnih delavnicah in v šolskih ustanovah v pokrajini Trento. Primeri dobre prakse - Občinske uprave Deutschnofen Primeri dobre prakse - »Energiebaukasten« - Projekt občine Munderfing Raba lesne biomase - GroBes Walsertal Primeri dobre prakse - novogradnje na območju severnega Rofleutna 5 6 8 5 PREDGOVOR ZBIRKA PRIMEROV DOBRE PRAKSE LOKALNIH SKUPNOSTI PRI PRILAGAJANJU PODNEBNIM SPREMEMBAM IN NJIHOVEM PREPREČEVANJU Na 9. alpski konferenci so ministri sprejeli »izjavo iz Alpbatha« z željo, da Alpe postanejo območje, ki bi bilo zgled na področju prilagajanja podnebnim spremembam in njihovega preprečevanja. Francosko predsedstvo Alpske konvencije, ki naj bf s pripravo akcijskega načrta za alpski lok uveljavilo to pomembno politično odločitev, se je odločilo, da pri tem uporabi konkretne izkušnje voljenih lokalnih predstavnikov. Mnogi med njimi se zavedajo, daje treba ukrepati, zato so se odločili, da preoblikujejo svojo javno politiko oziroma da pri njenem načrtovanju upoštevajo prakse, ki spodbujajo sonaravni razvoj. Primeri dobre prakse, ki jih je na seminarju v Bolzanu ob pomoči stalnega sekretariata Alpske konvencije predstavila Francija in so zbrani v tej zbirki, pričajo, da se lokalne skupnosti ne le zavedajo pomembnosti podnebnih vprašanj, ampak da so tudi izjemno inovativne in prilagodljive- Pričujoči zgledi so bili po strogih merilih izbrani izmed velikega števila primerov bodisi zaradi svojih izjemnih značilnosti bodisi zaradi ocene, da bi jih bilo mogoče uporabiti tudi drugod. V rokah pristojnih na raznih ravneh organiziranosti v Alpah je zdaj odločitev, da uporabijo te primere, jih prilagodijo, obogatijo in morda celo nadgradijo. Le skupno prizadevanje vseh in čim bolj razširjeno odgovorno ravnanje bosta omogočila, da učinki podnebnih sprememb ostanejo v sprejemljivih okvirih in da se ublažijo njihove posledice. Želim si in upam, da bodo predstavljeni zgledi spodbudili sveže zamisli in nove projekte ter tako prispevali k varovanju zakladov alpskega masiva, k boljšemu življenju njegovih prebivalcev in k ohranitvi živahnega in raznolikega gospodarstva. Predsednik stalnega odbora Alpske konvencije ALPSKI SIGNALI 5 | UVOD 7 UVOD Problematika klimatskih sprememb je postala danes v Alpah ena od najbolj aktualnih tem, predvsem zaradi večje ranljivosti podeželskega gorskega prostora v primerjavi z mestnim, ko gre za spremembe klime zaradi globalnega segrevanja ozračja. Naravne ujme, nestabilnost transportnih infrastruktur, permafrost, ki se tali, poplave, spremembe temperatur, ki Škodijo kmetijstvu in turizmu, so teme, ki pogosto zasedajo časopisne strani ter dnevne rede regionalnih in lokalnih uprav v alpskem loku. Vendar bi bilo zgrešeno skrčiti tematiko sprememb le na probleme "učinkov" in torej na prilagajanje. Ne smemo pozabiti, da klimatske spremembe nesporno pospešuje prav človek. Alpske regije torej morejo in morajo dati svoj prispevek tudi na področju njihove omilitve. Po podatkih CIPRE sedanja bilanca C02 v alpskih regijah dokazuje, da odvajamo več ogljikovega dioksida kot ga lahko vsrkajo gozdovi in kolikorse mu lahko "izognemo"z uporabo čistih energetskih virov. Življenjski stil alpskih prebivalcev in stil turistov ter rekreativcev v Alpah se bosta morala prilagoditi, da bomo dosegli cilje, ki sta jih zastavili mednarodna in evropska zakonodaja. Gorske regije so idealne za proizvodnjo obnovljivih virov energije, predvsem sončne in geotermične. Tudi vetrna in biomasa imata pomembno vlogo v Alpah, kakor tudi hidroelektrarne, čeprav dodatno širjenje slednjih, ki so zgodovinsko že močno prisotne, odpira vprašanja glede zaščite naravnih vodnih tokov in nanje vezanih življenjskih okolij. Poleg tega pa klimatske razmere v gorah pogosto zahtevajo večjo porabo energije kot drugod. Energetsko varčevanje ima torej tukaj idealen teren za eksperimentiranje. In ni slučaj, da so prav v alpskih krajih nastale napredne tehnologije na gradbenem področju. In kaj lahko stori Alpska konvencija vtem sklopu? Predvsem udejaniti akcijski načrt o klimatskih spremembah, ki so ga predložili ministri na Alpski konferenci leta 2006. A ne samo to. Alpska konvencija je kooperacijsko telo med državami, a tudi med teritorialnimi skupnostmi. Širjenje znanj in spoznanj, izmenjava dobrih praks in strokovne informacije, realizacija skupnih projektov - vse to predstavlja osnovno nalogo in vlogo. Poleti leta 2007 sta francosko predsedstvo in Stalni sekretariat Alpske konvencije po spletu posredovala vabilo za predstavitev dobrih praks pred mednarodnim posvetom, kjer bi prikazali, razpravljali in širili omenjene prakse. Stalni sekretariat je nato izbral najbolj reprezentativne in ponovljive dobre prakse, ki so bile predmet dvodnevnega posveta in razprav med 5. in 6. decembrom 2007 na oddeljenem sedežu Sekretariata v Bolzanu. Sto zbirko predstavitev iz teh dveh dni,želimo zasledovati cilj širjenja zamisli, načrtov, inovacij (z eno besedo: "dobrih praks") po vsem alpskem loku. Kot bo bralec gotovo opazil, so dobre prakse za omilitev in prilagajanje na klimatske spremembe pogosto plod dolgih in napornih obdelav, dragih investicij v tehnologijo in informiranje, a doseženi rezultati dokazujejo, da so koristi višje od stroškov. Struktura te zbirke odraža potek dveh dni seminarja, ker je razdeljena na dva glavna dela: enega namenjenega blažitvi posledic, druga pa prilaganju klimatskim spremembam v Alpah. Glede omilitev v švicarski občini Arosa razlagajo, kako izračunavajo emisije C02 zaradi potovanj turistov tako, da slednji lahko sodelujejo v projektih za kompenzacijo emisij v okviru klimatskih programov. Občina Werfenweng (Avstrija) opisuje mrežo "Alpskih biserov"-turističnih središč, ki so se angažirala na področju mobilnosti brez avtomobila. Iz Tridentinskega in iz Tirolske nam sporočajo ukrepe za zmanjšanje onesnažujočih emisij, predvsem zaradi tovornjakov in za preusmeritev obiskovalcev na javna prevozna sredstva. Glede energije pa opisujejo izkušnje iz nemških območij Bad Tolz-Wolfsrathshausen in Miesbach, iz občine Diex na Koroškem, širše pa tudi iz Slovenije. V zvezi s prilagajanjem imamo prispevke o nadzorovanju permafrosta {Dolina Aoste in Gornja Savoja), o preprečevanju poplav (Samedan, Švica} in upravljanju z vodami v gorskem svetu (Bavarska), o načrtovanju uporabe tal (Avstrija in Francija, Province Alps-Cote d'Azur) in o gozdovih (Allgau, Nemčija}, o upravljanju z vodami v namakalne namene (San Michele all'Adige, Italija) in za uporabo v gospodinjstvih ter za umetno zasneževanje (Les Gets, Francija). Stalni sekretariat Alpske konvencije namerava nadaljevati s takim skupnim predstavljanjem izkušenj in znanj, pri tem pa uporabiti pomoč številnih mrež, ki so z leti nastajale za izvajanje Alpske konvencije. Želimo namreč, da bi bogastvo in kulturna raznolikost, značilni za alpske regije, bili katalizatorji za vse številnejše dobre prakse in za njihovo širitev tako, da bi alpski prostor lahko v popolnosti opravil svojo vlogo privilegirane delavnice za prispevek k okoljskemu, družbenemu in gospodarskemu razvoju Evrope. Marco Onida Generalni sekretar Alpske konvencije POBUDE EVROPSKIH SKUPNOSTI V OKVIRU BOJA PROTI OKOLJSKIM SPREMEMBAM Bolzano, 5. decembra 2007 Boj proti okoljskim spremembam ni zgolj regionalna zadeva. Učinkoviti posegi za ublažitev oziroma zmanjšanje emisij toplogrednih plinov morajo biti izvajani globalno. Prav zaradi tega je pomembno, da se na prihajajoči konferenci pogodbenic na Baliju, kjer se bo pričelo pogajanje o pogodbi, ki naj bi nadomestila Kjotski protokol, skuša zajeti tudi države, kot so ZDA in Avstralija, ki niso podpisnice omenjenega protokola ter držav kot sta Kitajska in Indija, ki sta sicer protokol podpisali, vendar nista bili podvrženi prevzemanju zavezujočih obveznosti. Evropska unija je uradno objavila, da se bo na Baliju predstavila s ciljem doseganja globalnega dogovora, ki predvideva zavezujoče cilje za vse države sveta. Vendar pa Evropska unija ni čakala do začetka pogajanj ter se je že napotila po poti, ki nas pelje k zmanjšanju emisij C02. Na Evropskem svetu marca 2007 so se šefi držav in vlad zavzeli za doseganje ciljev 2nanih tudi kot 20-20-20 do leta 2020 (energetska učinkovitost, obnovljiva energija, zmanjšanje emisij). V prvih mesecih prihodnjega leta mora Komisija predstaviti operativni načrt za doseganje omenjenih ciljev. Vendar pa se moramo lotiti še ene pomembne tematike in sicer prilagajanja. Večina znanstvenih raziskav (zadnja te vrste je vključena v 4. poročilo IPCC) dokazuje, da so podnebne spremembe realnost našega časa in ne morebitni dogodki prihodnosti. Poleg vsega bodo že prisotni toplo-gredni plini nadaljevali s povzročanjem posledic v naslednjih nekaj desetletjih, Pomembno je, da z našim delovanjem začnemo takoj, da bi preprečili posledice podnebnih sprememb, ki se bodo dogajale v bližnji prihodnosti, tudi če bi že jutri uspeli popolnoma izničiti emisije C02. Na tem področju imajo lahko mednarodne organizacije (Evropska unija in Združeni narodi) veliko vlogo tehnične in mogoče tudi finančne podpore, vendar pa morajo glavno vlogo prevzeti tisti, ki so vsak dan prisotni na teritoriju. Politike prilagajanja morajo biti vsebovane pri načrtovanju novih infrastruktur, pri modernizaciji starih in tudi pri oskrbi področnih hidrogeoloških struktur ter pri gospodarskem načrtovanju, predvsem na področju poljedelstva in zootehnike. Dodatek - januar 2008 Medtem ko pregledujem zapiske, ki sem jih pripravil za moj govor na seminarju 5. decembra 2007, se mi zdi primerno dodati še kakšno vrstico, da s tem dopolnim informacije o najnovejših korakih. Najprej o Konferenci pogodbenic na Baliju, ki se je zaključila s polnim mandatom za pripravo novega protokola z zavezujočimi obveznostmi za vse države, vključno z ZDA in Kitajsko. Besedilo "skupne vendar različne odgovornosti" pušča določeno svobodo, vendar pa je navedba 4. poročila IPCC (doseženo zahvaljujoč odločnosti evropske delegacije) dokaj dobro zagotovilo, da bodo v novi pogodbi vsebovane zavezujoče obveznosti, čeprav z razlikami. Večji poudarek pomembnosti boja proti krčenju gozdov man daje večje zaupanje glede nekaterih izredno pomembnih vprašanj. Druga pomembna dopolnitev zadeva akcijski načrt, ki gaje predložila Komisija za doseganje ciljev zastavljenih na Svetu meseca marca leta 2007. Komisija je v predvidenem času predstavila dokument znan pod imenom "Energetsko-podnebni paket". Omenjeni paket predvideva reformo evropskega sistema trgovanja z emisijskimi kuponi (ETS), načrt za geološko skladiščenje ogljikovega dioksida, premostitev sistema nacionalnih načrtov za razporejanje, revizijo sistema državne pomoči za varovanje okolja in sprejemanje skupne strategije za energetsko učinkovitost in obnovljivo energijo. Delati moramo na tem, da bo Evropa pripravljena na naslednjo Konferenco pogodbenic okvirne konvencije o podnebnih spremembah, ki se bo odvijala v Kopenhagnu. Pomembno je da sestavimo močno politično večino v Parlamentu in hkrati oživimo edinstveno sodelovanje med evropskimi institucijami. Veliko je primerov lokalnih in regionalnih uprav, tudi na območju alpskega loka, ki so začele s takim delovanjem in so dosegle odlične rezultate. Veliko je primerov dobrih praks na področju pridobivanja energije iz obnovljivih virov, pri dolgoročnem načrtovanju proizvodnje kultur in infrastrukturnega prilagajanja. Posebej si zasluži nekaj besed tudi mesto Bolzano, kjer se odvija ta seminar. Tu so ljudje že zgodaj razumeli, da je pomembno vlagati v zdravje okolja, saj se slednje obrestuje. Izmenjava dobrih praks med upravami bo odločilnega pomena za oblikovanje razvojnega modela z zmanjšanim vplivom na okolje in veliko sposobnostjo obnove in prilagajanja na spremembe podnebja.Vta namen je pomembna pobuda Alpske konvencije za organizacijo mednarodnega seminarja za izmenjavo informacij in dobrih praks, hkrati oživimo edinstveno sodelovanje med evropskimi institucijami. r AM**- Guido Sacconi Predsednik odbora za podnebne spremembe - Evropski parlament DOBRE PRAKSE NA LOKALNI IN REGIONALNI RAVNI O PRILAGODITVAH NA KLIMATSKE SPREMEMBE PERMADATAROC Iris Voyat BobjnD, ,"/6 dire m brc 2007 Nosilec: Fondazione Montagna Sicura. Courmaveur f Iti Partnerji: Unlverslte de Savole, Laboratolre EDYTEM, Grenoble, France CNR-IRPI, Torino. Italia ARPA Valle d'Aosta. Italia V sodelovanju z; GGG (Glaciology and Geomorphodynamics Group) Universite de Zurich CESI S.p.A. Milano PERMADATAROC Iris Voyat spotty i v.«vw»vi pfirw/HXJ FondMS Bolzjno, H/b dicembte 2007 Nedavni podori v masivu Mont Blanca JO.JunlJo 1043 Zahodna stena gore LeS DruS-2005 PERMADATAROC Iris Voyat FondMS Bolzano, 5/b diccmbrc 2007 Cilii pfoiekta so; •Spodbujanje in organizacija izmenjave znanja in izkušenj med raziskovalci, tehničnim osebjem in odgovornimi z območij, kjer prihaja do pobočnihprocesov, povezanih s spremembamipermafrosta; preverjanje rezultatov skupnih ukrepov in obveščanje, zlasti na seminarjih/simp ozi jih. »Odgovornim sa obvladovanje tveganja v gorah nuditi postopke za izbiro in uporabo najustreznejših metod ter instrumentov za nadzor sten, kjer so prisotni znaki nedavnih p ob očnih procesov. 'Boljša seznanjenost z nevarnostmi, ki so posledica sprememb permafrosta v periglacialnem okolju, oblikovanje skupnih strategij aa sodelovanje in ukrepanje v zvezi z dinamiko permafrosts; opredelitev skupnih standardov, ki bi biti uporabni tudi na drugih gorskih območjih v Alpah. •Vzpostavitev skupnih sistemov za nadzor in upravljanje: spremljanje stabilnosti in toplotnih režimov skalnih sten. PERMADATAROC Iris Voyat FondMS Bol^jnn, 5/b d i cc m brc 2007 Projekt PERMAdataROC PERMA_ TEMP: Razvoj, preizkušanje, ocenjevanje in standardizacija metocJtn instrumenta]/ za merjenja toplotnih relimov v supraglacialnih pilotnih skalnih stenah (9 mest v masivu Mont Blanca in Ceivina) [AR PA VdA. EDYTEM (+ Univ Zurich)) CENSI_CRO: Seznam obstoječih podorov na supraglacialnih skalnih stenah in vzpostavitev podatkovne baze sedanjih in preteklih dogodkov (gorski masiv Morit Blanca) [EDYTEM. FMs. IRPI] Vir Pio( p firtne t. 8B4«QWCl PfifiMAtf«t»flOC l/iwkfigwgi.pocSon v /MW*vi R pwmstnvtj ^PftyaM PtftMAttWiSKiq 1-otidMS Botionv, S/6 liicembie 2007 CENSI CRO Seznam obstoječih podorov Vzpostavitev baze aktualnih podatkov: - lokalizacija - izpostavljenost in snežne razmere na kraju podora - vremenske razmere na danem območju - ocenjena prostornina - potek in trajanje dogodka Seznam preteklih dogodkov (lokalni in regionalni tisk. poročila prebivalstva, zapiski vodnikov in planinskih koč, znanstvene študije ) baza starih podatkov [IRPI.FMS, EDYTEM, ARPA VdA] t. saifcw V J fl PERMADATAROC Iris Voyat FondMS Bojanu, S/6 dkembje 2007 Projekt PERMAdataROC PERMA_TEMP: Razvoj, preizkušanje, ocenjevanje in standardizacija metod in instrumentov za merjenje toplotnih režimov v supraglacialnih pilotnih ska Inih stenah (9 mest v masivu Mont Blanca in Cervina) [ARPAVdA. EDYTEM [+ Univ Zurich)) CENSi_CRO: Seznam obstoječih podorov na supraglacialnih skalnih stenah in vzpostavitev podatkovne baze sedanjih in preteklih dogodkov (gorski masiv Mont Blanca) [[RPI.EDYTEM. FMs] perma_c.ro ■ Razvoj, preizkušanje in ocenjevanje metodza merjenje pobočnih premikov (laserska skeniranja. geofoni in te restr i tria fotogrametrij a na pilotnih skalnih stenah (9 mest Cervino/masiv Mont Blanca. 3750-4250 m) [EDYTEM. IRPI.CESI] PERMADATAROC Iris Voyat PERMADATAROC Iris Voyat Projekt PERMAdataROC - -£. . ■... ' - ,. . ■u*8 ' "V.: . ± rganizacija2 seminarjev za predstavitev dejavnosti inrezuitatov cjdičža predstavitev režultatm "" J ' - FondMS ir I "ToF F* £j»linn i "spipla/ci Vmesni Chamonix, 12. aprila 2007 Sklepni seminar (konec projekta): Courmayeur, 16. maja 2008 i(»V p«*#Mtfi S r»^nn|(iWi p pm-.t_ S. išruijef1 <6>. 3. Jiillet (SE U. Moira d Cello <2j. 0. Msutara (1j. J. Noetdi' (51, R. Pail (1), L. Hsvanel ■3i. A Rabntel (3). P. PoglioBM5. 2). M. Ravelkj it). A. Tainburini' (71 A. Tlieoiiuli i4r.fvi. vjgliasiJuliHt, t H. Vayatl4> ' sotteliYVI M IRPI-CNR-Torino, I : t2l ARPA Valle tfAmta. I ; (3> EDYTEM. CMRC-Unij. tfe Snnh, F : iJj FM?. CourmnypyiJ : (5J GeoSilLab .Univ.jfiTormo. I: IStGGG. Univ. ofZujrch. CH : (7)CESI5_p A_, Milino I. PROJEKT VARSTVA PRED VISOKIMI VODAMI/FLAZ SAMEDAN Andri Bischoff, Thomas Nievergelt 1, Strategija varstva pred visokimi vodami in podnebne spremembe Strategija varstva pred visokimi vodami v Švici 1. Raba prostora, urejanje prostora na območjih z manjšo možriosrjo nasranka škode 2. Izvajanje trajnostnih ukrepov v primeru nezadostnega varstva/veliki h možnosti nastanka škode 2.1 Podlage Celostno obvladovanje tveganj karte nevarnih cbrnoiij) - EkoloSko stanje voda - Projektni cilji: 1 različni varstveni cilji 2. ekološki cilji 3. drugi projektni cilji m Tleftaauflmt Grnubtlndsn Ahtei1ur>3 Was r eirtiau Wortialiop Kllmaweranderung Afpenraum Bozen. 5./S. Oezernber 2007 graubUndtn 1. Strategija varstva pred visokimi vodami in podnebne spremembe 2.2 Načrtovanje trajnostnih varovalnih ukrepov 1. Ekonomska reSrtev 2. Ekološka funkcija voda 3. Sodelovanje [prebivalstvo kmetijstvo, ribištvo, naravovarstvene organizacije) 4. Upoštevanje primerov obremenitve Podnebne spremembe Trend; pogostejše poplave/murasti tokovi iti povečanje ekstremnih dogodkov -> Prekoračitev dimenzlonirane visoke vode (HQ100 HQ20) Potreben prostor za preusmerjanje voda ob ekstremnih dogodkih Strategija varstva pred podnebnimi spremembami v Švici : Robustni objekti oz sistemi, ki vzdržijo preobremenitve Razbremenitve v poplavnih koridorjih Organizacija pomoči prebivalstvu/varovanje objektov (zmanjšanje preostalih tveganj) I Tleffceueml GmubUndsn ff Arr-i ur-; Vv'^--hr:i,;n. Workaliap Klljna^randeruno Arpenraurvi j j'6 Dfritmbsr 2M7 graub^Jnden PROJEKT VARSTVA PRED VISOKIMI VODAMI/FLAZ SAMEDAN Andri Bischoff, Thomas Nievergelt PROJEKT VARSTVA PRED VISOKIMI VODAMI/FLAZ SAMEDAN Andri Bischoff, Thomas Nievergelt Zgodba o uspehu: varstvo pred poplavami za občino Samedan Načrtovanje ukrepov in izvedba v rekordnem času 1. Izbira različice na občinskem zboru 15. 6. 2000 2. Pogojni projekt s presojo vplivov na okolje in obravnava ugovorov 3 Občinski referendum, november 2000 4 Gradbeni projekt 2001 5. Odobritev projekta in zagotovitev financiranja, kanton (29. S. 2001) in zveza (8. 3. 2002} 6 Začetek gradnje maj 2002 7 Preusmeritev reke Flaz aprila 2004 v 4 km dolgo riovo rečno korito s S mostovi 8. Revitalizacija oz. premaknitev reke En Und renaturacija starega kanala reke Fiaz (2005 - 2006) 2005 Podelitev švicarske nagrade za vode rj? Tiefbauamt GraubUnttsn ^Jr.tolung VVfrSnftrfran Workshop KUmavsranderung Alp«nraum Bozen, &./6. December 2007 graub^Jnden PROJEKT VARSTVA PRED VISOKIMI VODAMI/FLAZ SAMEDAN Andri Bischoff, Thomas Nievergelt AKTIVNO POVRŠINSKO ZADRŽEVANJE VODA S CILJEM VARSTVA PRED VISOKIMI VODAMI NA BAVARSKEM NA LOKALNI RAVNI Peter Frei M Bayerisches Staataministariurii fQr 'J! Um welt. ©fcSUndbeit und Verbraucfterschutz ^ Nemčija - država članica Alpske konvencije Nemčija spada z najjužnejšim delom Bavarske na območje uporabe Alpske konvencije Delež Nemčije pri površini tega območja znaša 11.000 km2 (5.8 %) Na območju uporabe Alpske konvencije v Nemčiji, tj. na Bavarskem, živi 1,3 mio ljudi (10.1 %) K alpskemu prostoru sodijo naslednje administrativne enote: deželni okraji: Berchtesgaden. Traunstein. Rosenheim, Miesbach. Bad Tf>iz-Wolfratshausen. Garmisch-Partenkirchen. Weilheim-Schongau. OstallgSu. OberallgSu. Lindau samostojne mestne občine: Rosenheim. Kaufbeuern. Kempten M Bayerische5 5taat&niinjstariunl fQr flL Umwelt. Gesunrtheit und Verbraucherschulz J&S Varstvo pred visokimi vodami na lokalni ravni Povod: ekstremne poplave 1999 in 2002 Smrtne žrtve zaradi poplavljanja manjših vodotokov Manjši vodotoki so po bavarskem zakonu o vodah v pristojnosti občin Poplave kot opozorilo na podnebne spremembe A\ Bayerische-s Staaltministafium fQr ' Umwelt. Gesundheit und Verbraucherscliut2 jaS Cilj in dejavnosti Kot posledica poplav in opozorila na podnebne spremembe je bavarska vlada 9. julija 2003 na podlagi sklepa bavarskega parlamenta določila novo področje, ki bo deležno finančne podpore: aktivno površinsko zadrževanje voda. A\ bkb dtttltlm«^ BayerischesStaat&ministariuni fQr ' Umwelt. GesUndheit und VerbraucherschUtž ja^ Cilj finančne podpore Aktivno površinsko zadrževanje voda tnženirski biro se pooblasti za izdelavo koncepta zadrževanja. Izboljšanje varstva pred visokimi vodami s kombinacijo različnih ukrepov. Zadrževanje voda na površini: -zadrževalni bazeni ^renaturacija območja močvirij in drugih mokrišč -vzpostavitev nihanja nivoja vode -spremenjeno gospodarjenje z zemljišči -pogozdovanje -okolju prijazen razvoj vodotokov / renaturacija voda ^drugi ustrezni ukrepi AKTIVNO POVRŠINSKO ZADRŽEVANJE VODA S CILJEM VARSTVA PRED VISOKIMI VODAMI NA BAVARSKEM NA LOKALNI RAVNI Peter Frei M atotffcprmtOT OftMMfli) Wprw Bayerisches Staat srnini steiiu m ftir ' Um welt, Gtesumlheit unci Verbrauche-rschuts Proračun jp. EL • Stroški vseh ukrepov za to področje znašajo na Bavarskem za 170 projektov, ki se trenutno tzvajajo, 190 mio. EUR do leta 2020. Območje Alp • Na območju Alp je bilo do sedaj analiziranih 40 točk/lokacij. • Stroški za študijo izdelave konceptov znašajo 760.000 EUR. • Stroški realizacije znašajo 52 mio. EUR. • Do I. 2006 je bi!o ob 4,8 mio. EUR projektnih stroškov izplačanih še 3,6 mio. EUR finančne pomoči. AKTIVNO POVRŠINSKO ZADRŽEVANJE VODA S CILJEM VARSTVA PRED VISOKIMI VODAMI NA BAVARSKEM NA LOKALNI RAVNI Peter Frei AKTIVNO POVRŠINSKO ZADRŽEVANJE VODA S CILJEM VARSTVA PRED VISOKIMI VODAMI NA BAVARSKEM NA LOKALNI RAVNI Peter Frei AKTIVNO POVRŠINSKO ZADRŽEVANJE VODA S CILJEM VARSTVA PRED VISOKIMI VODAMI NA BAVARSKEM NA LOKALNI RAVNI Peter Frei A\ Bayarisches Staal&minjslariuni fui jL tjmwelt. GesilntfheiT und Veji r ucharschub Lftj Občina Berg Zadrževanje visokih vode Luftbach • .' i .' ■ ■ -■ ■ Gcmeinde untj Siadl Sternberg Hochwjii^eii rcilegurig Oberce Luftbačh BAOi 0tj, F^taat Ejffem J" r .. V- ■ i E f '.-t m ' . ■ j O i«?se', Projekt wird von det l ' _) EupopaischRn Union kofinanzierfcv: ' W^erWlf&shaftsamt r* Munchen ■ Jni«wt,mt, Holzer Tiefbau GmbH DflflcJnikjHl. . GR.1. 1 I > m. y?» ,, Skupni stroški 1,2 mio. eurov Subvencije EU: 0,63 mio, eurov Subvencije Bavarske: 0,32 mio. eurov AKTIVNO POVRŠINSKO ZADRŽEVANJE VODA S CILJEM VARSTVA PRED VISOKIMI VODAMI NA BAVARSKEM NA LOKALNI RAVNI Peter Frei M ft* ate* atrtaa LUmnjM Bayerisches 5taatsininistafiiunl fQr Um welt. Gesundheit und Verbraucherschutz 3ES Pomembnost za območje Alp Primer, kako se lahko občine na območju Alp zavarujejo pred visokimi vodami Kako jim lahko pri tem pomagajo vlada države članice, ustrezna regionalna vlada in EU A\ BayerischesStaat&jninistariuni fQr Um welt. Gesuridhflit und Verbraucberschulz Jta Kako lahko Alpska konvencija podpre širjenje tovrstnih pozitivnih izkušenj? Platforma za predstavitev primerov dobre prakse v Boizariu, objavljanje v alpskih državah, posredovanje informacij prek udeležencev konferenc, posredovanje informacij deležnikom v alpskem prostoru prek različnih delovnih skupin Alpske konvencije (npr. PANALP) in drugo. Zaključni sklepi: Število naravnih nesreč na območju Alp, kot so npr. poplave, se povečuje sorazmerno z intenzivnostjo podnebnih sprememb. Medvladni forum za spremembo podnebja (IPPC) opozarja na dramatično povečanje podnebnih sprememb. Na podlagi teh spoznanj so bili oblikovani zaključni sklepi predavanja „Aktivno površinsko zadrževanje voda": Podnebnim spremembam seje treba čim prej prilagoditi. To zadeva zlasti prilagajanje posledicam naravnih nesreč v Alpah, kot so poplave, hudourniški nanosi, podori, snežni plazovi in drugo. Zaradi investiranja v ukrepe prilagajanja na alpskem območju se potencial nastanka škod pojavlja v pet- do desetkrat manjšem obsegu, Varstvo pred visokimi vodami je eden najpomembnejših ukrepov prilagajanja podnebnim spremembam. Varstvo pred visokimi vodami je naloga, ki zadeva celotno območje Alp. Varstvo pred naravnimi nesrečami je naloga, ki jo je treba opraviti tako na ravni posameznih držav kot tudi na evropski ravni. Pospešeno prilagajanje podnebnim spremembam mora zato postati skupni evropski cilj. EU bo morala z lastnimi programi prevzeti pobudo za spodbujanje varstva pred visokimi vodami in naravnimi nesrečami na območju Alp. Za prilagajanje podnebnim spremembam EU doslej še ni pripravila ustreznega programa financiranja, ki bi izpolnil zahteve, kot jih, denimo, vsebuje direktiva EU o ocenjevanju in obvladovanju poplav. Zelena knjiga EU o podnebnih spremembah premalo upošteva nujne ukrepe prilagajanja in odzivanja na naravne nesreče v alpskem prostoru. Zahteva EU v zeleni knjigi po uvedbi ukrepov prilagajanja (prilagajanje podnebnim spremembam itd.) doslej ni bila v skladu s spremenjenimi razmerami na področju naravnih nesreč v alpskem prostoru. Zato sije treba prizadevati, da se v zeleni knjigi odpravijo naslednje pomanjkljivosti: Ogroženost zaradi naravnih nesreč se glede na njen pomen za alpski prostor ne upošteva v zadostni meri. Treba je poudariti, da v Alpah že sedaj obstaja tveganje poplav za obstoječe poselitvene površine in površine za gospodarske in obrtne dejavnosti in ne le za energetsko infrastrukturo, Napovedioupoštevanju morebitnih ukrepovv spodbujevalnih programih so preveč nedoločne in premalo poudarjene. Poleg tega bi treba opraviti obsežne raziskave na področju naravnih nesreč v alpskem prostoru. Na Stalni sekretariat Alpske konvencije je zato naslovljena prošnja, da kot vsealpski organ Evropski uniji predloži skupno zahtevo alpskih držav, na podlagi katere naj EU oblikuje lasten finančni instrument. ILUP: NOVE POTI PRI NAČRTOVANJU RABE TAL Hubert Siegel Partnerji » Vodilni partner: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo, okolje in upravljanje voda ( BMLFUW) * Domači partnerji: različni državni organi (6W6V, BFW, AWI, WLV - Sektion NO, ABB NO, LFD NO, Landesplanung Ktn, ftaumplanung OO") • Tuji partnerji: - Bavarska: Deželno ministrstvo za kmetijstvo in okolje - Grčija: Ministrstvo za kmetijstvo - Češka: podjetje Ekotoxa - Madžarska: North Transdanubian Water Authority Wfnrl jhrS end S n DRrfliriTiHV ?M1T, ncl^n^.TfirMi l-i.-r h« Pi wirt| • * i T t MJ^l ■ ? • r : ■■ -11 m m - t L ILUP: NOVE POTI PRI NAČRTOVANJU RABE TAL Hubert Siegel Prvi rezultati simulacije j T " F" E ^ /v--j k f V^rksbsp '>wl Pr f. E' Q«»fn&*r tOBT, EtoLanl^fl«£*i», J^fc« Mt Pi 1 win! ve* dm Nir j.bii!i»h Wjafi ithbm f L ILUP: NOVE POTI PRI NAČRTOVANJU RABE TAL Hubert Siegel ILUP: NOVE POTI PRI NAČRTOVANJU RABE TAL Hubert Siegel Schutzwasserwirtschaft NO wasser®®®®® npcocrosicrrcich Zasnova upravljanja rečnega proda Ocena ravnovesja proda na celotnem porečju reke Ybbs Izdelava seznama ukrepov In prednostnih nalog pri upravljanju rečnega proda na celotnem porečju Štiri vrste naravnega prostora: za vsakega po eno vzorčno porečje Zasnova v praksi: prenos na druga porečja Regionalna zasnova: prenos v druge regije Worl j hop ftr^rm^s S, - fi Dorumtisr jqq?, Bcuaw/Fw«! JhMn ILUP: NOVE POTI PRI NAČRTOVANJU RABE TAL Hubert Siegel Pomembnost alpskega prostora Reševanje kompleksnih vpr ašanj zahteva nove oblike sodelovanja, ki so interdisciplinarne tri trarisnarionalne. Prevzem nad-/regionalne zasnove načrtovanja: javna razgrnitev prepletenosti interesov olajša uravnavanje konfliktov. Okrepljena izmenjava znanja o metodah in izkušenj omogoča, da se učimo od drugih. Alpine Space: nova, dobro sprejeta platforma za strukturno načrtovanje, ki jo lahko preučujejo tudi "sosedje". Dial« Pi irafctvnrll vuti ijirftj Jiitiirli«!! UnirVi li*£ft«n*rt Alpska konvencija in podnebne spremembe Ne glede na povzročitelja se število ekstrerrnih podnebnih dogodkov veča. To dejstva pa zahteva: Večja retenoja: Initiative Rivers need Space -> več prostora za soraravne obrečne prostore Celo it no upravljanje porečij z vključitvijo pomembnih uporabnikov: stroški preprečevanja znašajo le desetino stroškov sanacije širše izvajanje nadregionalnega strokovnega prostorskega načrtovanja, ki sledi urejanja prostora Odriv Alpske konvencije: ustanovitev Platforme za naravne nesreče Zaprti krogi se morajo odpreti navzven: oblikovanje ozaveščenosti —> Strategic COST Workshop Mountain Regions": Innsbruck, 7./9, 4. 2006 Worn shop 'jflffli P*»cilwf E, ■ 6 Dommfisr M07, eottJna/Bsnn auUfin IRRIWEB: POTREBE NAMAKANJA ZA TRIDENTINSKO KMETIJSTVO GLEDE NA PODNEBNE SPREMEMBE Emanuele Eccel IRRIWEB: potrebe namakanja za t rid en tinsko kmetijstvo glede n« podnebne spremembe F. Zottele, G. Toller, E. Eccel KMETIJSKI INSTITUT S. MICHELE ALL'ADIGE (Trento) ZMANJŠANJE VPLIVOV IN PRILAGAJANJE NA PODNEBNE SPREMEMBE V ALPSKEM PROSTORU BOLZANO ■ BOZEN, 5. DECEMBRA 2007 Delež namakanja v Trentinu Vir: Podatki popisa kmetijstva Italijanskega državnega inštituta za statistiko Istat 2000. Delež namakanih površin glede na celotno kmetijsko zemljiSčev uporabi (KZU) (134.716 hektarjev) - Leto 2000 Vir: Podatki iz popila kmetijstva istat 2000 Delitev namakane površin« glede na gojeno kulturo Delež namakane površine glede na vrsto kulture Leto 2000 (13.662 hektarjev) trta; 5.302; 23% sad no drevje; 11.342; 61% drugo; 1,219; 7% vrtnine; 234; 1% krmne rastline: 38S; 2% koruza; 54; 0% krompir; 125; 1 % Vir: Podatki iz popisa kmetijstva Istat 2000. Vrste namakalnih naprav Oroševanje - sprinkler Ka pij i č no na ma ki n j e - d rip Miknoraipršilec - Microjet Namakanje s, prelivanjem - flow Skupaj SKUPAJ Namakalni sistemi, kijih je konzorcij uporabljal med letom 2006 (15.505 Hektarjev) Oroševanje Kapljično namakanje Mikrorazpršilec Namakanje s prelivanjem Hektarjev Interventi finanziari provincial! a favore deli1ag ricoltu ra Periodo 2007-2013 Piano di Svihippo Ruraie 2007-2013 Approvato con delibera G.P, 4 maggio 2007, all'esame della Commission© Agiicoltura VE L.P- 4/2003 articolo 34 "Infrastrutture agricole" e articolo 35 "Iriigazione e bonifica" in corso di adeguamento agli "Orientamenti Comunitari in materia di Aiuli di Stato tie] se It ore agricolo" Pokrajinski finančni posegi za kmetijstvo Obdobje 2007-2013 Načrt za kmetijski razvoj 2007-201 i Odobren s sklepom Pokrajinskega Odbora z dne 4. maja 2007. trenutno v obravnavi pri Komisiji za kmetijstvo EU Pokrajinski zakon 4/2003, člen 34"Kmetijske infra strukture'in člen 35"Namakanje in melioracije" trenutno v prilagajanju "Smernicam Skupnosti o državni pomoči v kmetijskem sektorju" Predpisi Splošnega načrta za uporabo javnih voda (PGUAP) Sploin r načrt o upo rabi javnih voda (v veljavi od leta 2006) predvideva upoštevanje naslednjih meril: -i Maksimalna razpoložljivost 12 l/s/ha za uporabo za protipozebno zaJčito -i Izboljšani razvoj sistemov za merjenje vlažnosti tal -i Izdelava akumulacij in/a (i uporaba vode iz rezervoarjev ali iz hidroelektričnih vodov -i Uvedba "najmanjšega življenjskega pretoka" do leta 2016 Le preserizioni del Piano Generale di Utilizzo delle _Acque Pubbliche (PGUAP) II rispetto del Piano Generale di Utilizzazione delle Ac que Pubbliche (in vigore dal 2006) irmpone di rispettare i seguenti parametri: r Disponlbiiita di massimo 12 l/s/ba per uso antibrina > Miglioramento dello sviluppo di sistemi di rilevazione deli'umidita del suolo > Realizzazione di accumuli e/o attingimento dai serbatoi o dalle condotte idroeiettriche > Applicazione del "deflusso minimo vitaie" entro il 2016 IRRIWEB: POTREBE NAMAKANJA ZA TRIDENTINSKO KMETIJSTVO GLEDE NA PODNEBNE SPREMEMBE Emanuele Eccel Le prescrizioni del Piano Generale di Utilizzo delle Acque Pubbliche (PGUAP) > ftiorganizzazione delle concessioni ai fine di ridurre le perdite preferendo le concessioni collettive > installazione di misuratori di portata sutle opere di adduzione princi pale e di restituzione > Sistemi irrigui ad alta efficienza (la microirrigazione permette un risparmio uariabile dal 20 al 40 %) > Valorizzazione delle acque reflue ad uso irriguo (progetti di sperimentazione e ricerca avviati da (ASMA e PAT) Predpisi Splošnega načrta za uporabo javnih voda (PGUAPI -> Reorganizacija koncesij za zmanjševanje izgub s prednostjo kolektivnim koncesijam -> Namestitev merilcev pretoka na glavne naprave za dovod in odvod vode -■Visoko učinkoviti namakalni sistemi (mikronamakanje omogoča prihranek med 20 in 40%) -i Vrednotenje odpadnih voda za uporabo pri namakanju (eksperimentalni in raziskovalni projekti, ki SW jih že iačela izvajati kmetijski inštitut San Michele all'Adige in Avtonomna pokrajina Trento) Predpisi Splošnega načrta za uporabo javnih voda (PGUAPI *i Dodeljene koncesije za uporabo pri namakanju (skupni teoretični pretok);40,3 m3/s -i Potreba, ocenjena po Splošnem načrtu za uporabo javnih voda (v primeru pravilnega konzorcijskega upravljanja): 21,1 m3/s -■ Ob upoštevanju najvišje poletne potrebe 0,31 l/s/ha, izboljšave namakalnih naprav, pristopa h konzorcijem, sprememb vrst namakalnih naprav, predvsem pa nesočasne uporabe razvsdnih cevovodov je s Splošnim načrtom za uporabo javnih voda za namakanje določena potreba 0,5 l/s/ha Le prescrizioni del Piano Generale di Utilizzo delle _Acque Pubbliche (PGUAP) > Concessioni in atto per uso irriguo (portata cumulata teorica): 40,3 m3/s > Fabbisogno stimato dal PGUAP (ipotesi d i corretta gestione consorziale): 21,1 m3/s ^ A fronte di un fabbisogno massimo estivo di 0,81 l/s/ha, con l ipotesi di miglioramenti impiantistici, adesione a consorzi, modifiche di tipologia di impianto, e soprattutto considerando I'uso non contemporaneo deHe derivazioni, il PGUP ha fissato un fabbisogno irriguo di II progetto IRRIWEB: obiettivo generale "Realizzare un sistema di supporto alle decisioni per la gestione irrigua, informato ad un approccio modelhstico integrato, anche in vista di limiti di disponibiiita idrica." Projekt IRRIWEB: splošni cilj "Pripraviti podporni sistem za odločanje glede upravljanja namakanja, ki bi bil oblikovan po celostnem modelnem pristopu, tudi ob upoštevanju omejene razpoložljivosti vode v prihodnosti. Projekt IRRIWEB: glavni podatki SODELUJEJO: -> Kmetijski inštitut (IstitutO Agrario)v S. Michele (IASMA), Oddelek za vrednotenje naravnih virov (Dip. Valorizzazione Risorse Naturali) + Center za tehnično pomoč pri kmetijstvu (Centro di Assistenza Tecnica all'agricoltura.CAT) Univerza vTrentu, Oddttekzs civilni in okoljski inženiring (Dip. Ing. Civile e Ambi-entale) -■(Za svetovanje so zadolženi CNR - 81 MET (Biometeorološki inštitut) + strokovnjak za pedologijo) PRORAČUN: 240.000« TRAJANJE: dve leti (vložena prošnja za odlog) II progetto IRRITRENTINO: risultati attesi WP1 carta pedologica pilota finalizzata all'irrigazione, comprendente le caratteristiche idralogiche dei terreni; sistema informative irriguo con interfacda utente operante su server IASMA, per una stima del bilancio idrico aziendale ad alta risoluzione territoriale; WP2 innovazione delle conoscenze fisiologiche per segnaiazione precoce dello stress idrico per il meloj modellistica idrologica a scela di bacino (modello di cfeflusso) perstimare impatti di scerari di gestione irrigua. Projekt IRRITRENTINO: pričakovanj rezultati WP1 -i pilotna pedološka karta za namakanje, ki vsebujetudi hidrološke značilnosti tal; ■) informacijski sistem o namakanju z vmesnikom za uporabnike, ki deluje na strežniku IASMA, z visoko teritorialno ločljivostjo, za presojo vodne porabe podjetja: WP3 izboljšanje znanja o fiziologiji za zgodnje opozarjanje vodnega stresa zajablane; -i hidrološki modeli na nivoju povodja (model odtoka) za oceno vplivov različnih primerov upravljanja namakanja. Vat di Non IRRIWEB: POTREBE NAMAKANJA ZA TRIDENTINSKO KMETIJSTVO GLEDE NA PODNEBNE SPREMEMBE Emanuele Eccel Pedološka preiskava -> Nadmorska višina Naklon ^ Ekipozicija -i Gianulometriina sestava -t Organska srov "i Poroznost -> Hidravliina prevodnost Krivulja zadrževanja vode -i Razpoložljiva voda -N.P.K.Ca.,., Zakaj je potrebna pedološka mapa z visoko ločljivostjo Karta pedološko opredeljenih krajin Ua splošnejše študije) "4 VILE" Struktura pedološke podatkovne baze Pedološko opredeljene krajine profili zemljevid IRRIWEB: POTREBE NAMAKANJA ZA TRIDENTINSKO KMETIJSTVO GLEDE NA PODNEBNE SPREMEMBE Emanuele Eccel Sistem atmosfera - tla - rastlina Vodna bilanca: AH - P +1 - ET Sprememba vsebnosti vodev tleh Dei (meteorološki podatki) Namakan je (podatek podjetja) Evapotranipiracija (izračunana na podlagi meteoroloških podatkov + parametrov tal + parametrov gojenih kultur) Vodna bilanca meteorološke postaje - mreža točk za izračunavanje Vodna bilanca: območje 5 sadnim drevjem zemljevid ETO WP2 - Fiziologija: preizkušanje stresa Velikost sadežev rezultat z manjšim namakanjem! DATUM WP2 -Vodno ravnovesje na nivoju povodja (Univ. uTrentu) Predvidene dejavnosti za leto 2008 CILJ: Priprava hidrološkega modela za simuliranje vplivov različnih namakalnih strategij na razpoložljivost vodnih virov, ocenjenih na nivoju povodja. Vključene so tudi simulacije izjemnih sušnih obdobij s posebno pozornostjo glede možnosti spreminjanja pričakovanega režima padavin. WP2 - Bilancio idrico a scala di bacino (Univ. tfi Trento) Attivita da eseguire ne/ corso det 2008 OBIETTIVO: Costruzione di un modello idroiogico per la simulazione degli effetti di diverse strategie irrigue sulla disponibilita delle risorse idriche valutate alia scald del bacino. Si inciudono anche simulazioni di periodi siccitosi anomali, con particolare attenzione agli scenah di cambiamento del regime delle precipitazioni atteso. IRRIWEB: POTREBE NAMAKANJA ZA TRIDENTINSKO KMETIJSTVO GLEDE NA PODNEBNE SPREMEMBE Emanuele Eccel Rilevanza per Varea alpina Winter S pri nji Summer 1961-1930^ 2071-2100(32) J 5D71-5100 (A2) ariiadn. Pomen za alpsko območje -> Zimski delež brez znatnih sprememb, vendar; nižjim kopičenjem snežne odeje > Nižji spomladanski odtok zaradi taljenja -■Za spomladanski delež je razvoj dvomljiv... i Močen upad poletnega deleža Stalna rast temperature Rast potencialne evapotraspiracije (^potrebe rastlinstva). Že sedaj jemogoče oceniti za zadnjih 25 le< približno 15 mm/mesec (mesec maj) -i manjia razpoložljivost vode -i boijie vrednotenje potreb po namakanju! Rilevanza per I'area alpina > Apporti invernali senza notevoii variazioni, ma con meno accumulo di nnanto nevoso => minor deflusso primaverile da scioglimento > Apporti primaverili di incerta evoiuzione... > Forte riduzione degli apporti estivi > Costante aumento delia temperatura £ Aumento evapotraspirazione potenziale (= richiesta da parte deila vegetazione), Gia stimabile negli uitirni 25 anni in circa 15 mm/mese (mese di maggio) minor dispombilita d'acqua migliore quantifkazrone (lelle necessity irrigue! Širjenje in prenosljivost rezultatov ^ Znanstven e-eksperi mentalni del (preizkušanje stresa, metodologije za merjenje stresa...) > širjenje v specializiranih revijah "t Aplikacijski del: javno uporabo - pedološka karta za •ocena potreb po namakanju glede na območja ■ operativna u pora ba: vmesn i k "we b- gis" za uporabnike v dejanskem (asu obračun vodne porabe, prehranjevanje koncesije razvodnih cevovodov operativni obračun vodne porabe z vmesnikom "webg is" Dobre prakse so dobre... tudi zunaj Alp PROJEKT "ACCRETe"- (Agriculture and Climatic Changes: how to Reduce human Effects and Threats! http://wvvw.acc rete.eu EUOSMOCJE'CADSES* (Central, Adriatic, Danubian and South-Eastern European Space) Progetto ACCRETe http://www.accrete.eu Prodotti: "Osservatorio" sul cambiamento ciimatico e i rifiessi suH'agricoltura - include simulazioni di temperatura e precipitazione per i prossimi decenni > Codice di atteggiamento ("Code of attitudes") per operator! agricoli - include una sezione di "buone pratiche" > Dichiarazione transrtaziortale che impegrta i partecipanti ad azioni mitigatrici nei confronti deH'emissione di gas serra Pubblicazione conoscitiva sulle conseguenze del cambiamento ciimatico nelle aree di competenza dei partner > Campagna di sensibilizzazione Projekt ACCRETe HYPER LINK "http://www.accrete.eu" http:// www.atcrele.eu Rezultati: -■"Observatorij" podnebnih sprememb in vplivov na kmetijstvo - vključuje simulacije temperature in padavin v naslednjih desetletjih -i Kodeks dobrega ravnanja ("Code of attitudes") za kmetovalce - vključuje poglavje "dobrih praks1 i Nadnacionalna deklaracija, s katero se sodelujoči zavezujejo,da bodo uvedli ukrepe za zmanjšanje posledic vplivov emisij toplo-grednih plinov -■izdaja publikacije o posledicah podnebnih sprememb na območjih pristojnosti partnerjev Dejavnosti za osveščan je javnosti Zahvala Projekt IRRIWEB financira OdborniStvo za kmetijstvo Avtonomne pokrajine Trento Za sodelovanje se zahvaljujemo: Claudiu Dalsart Giacomu Sartoriju Guidu Orsingherju Marii Ben ia min i Ventu rell i kontakt: emanuele.ecceigiasma.it VODA V KRAJU LES GETS, KAKO RAVNATI OB POMANJKANJU? Keran Larue Predstavitev območja in vodne oskrbe v ■ v * H občini ■ Turistično naselje za zimske in letne športe v središču smučarskega območja Portes du Soleil ■ Št. prebivalcev močno niha glede na sezono, 1352 stalnih prebivalcev, prenočitvene zmogljivosti 15 000 ležišč ■ Območje se razprostira na višini od 950 m do 1800 m, na prelazu, kjer ni večjih hidrografskih bazenov ■ Upravlja služba za vodno gospodarstvo in čistilne naprave ■ Dvotirni oskrbovalni sistem (2 vrsti neodvisnih virov) ; 16 zajetij, ki z izrabo težnosti napajajo 9 zbiralnikov (3100 m3) Vrtina za podtalnico, ki napaja zbiralnik (1000 m3) Prilagodljiva, medsebojno povezana distribucijska mreža Razmere v kraju: voda je redka dobrina ■ Oskrba s pitno vodo je problem, ki se pojavlja že 50 let Prve težave v 50. letih: nezadosten pretok (3 l/s) 60. leta: odprtje 17 novih zajetij (800 m3/dan ob najnižjem vodostaju) 70. leta: zaskrbljenost občine in države glede prihodnosti ■ Začetek 21. stoletja: pomanjkanje brez primere Zima 2001, 02, 03, 04, 05: suha glavna vrtina in zbiralniki Nujni ukrepi: redukcije ob konicah, razdeljevanje ustekleničene vode, dostave vode s cisternami, izjeme Zajeti vodni viri ne zadoščajo več za oskrbo cele občine v obdobju najvišje turistične sezone, kakšne so možne rešitve? VODA V KRAJU LES GETS, KAKO RAVNATI OB POMANJKANJU? Keran Larue Pomanjkanje bo v prihodnosti še hujše, če se bodo prenočitvene zmogljivosti večale Najnižji vodostaj Sedanje potrebe (16 000 prebivalcev) Prihodnje potrebe (20 000 prebivalcev) Zimski 2001/2002 Vir: 2100 m3/d 2400 m3/d ob konicah Primanjkljaj: 300 m3/d 3000 m3/d ob konicah Primanjkljaj: 900 m3/d Poletni 2003 Vir: 1360 m3/d 2070 m3/d ob konicah Primanjkljaj: 710 m3/d 2400 m3/d ob konicah Primanjkljaj: 1040 m3/d 2-Turistični obisk je najvišji v obdobju najnižjega vodostaja Gibanje virov težnostne vode glede na potrebe Pomlad Poletje Jesen Zima 700m^d 2000m:Vd ZOOm^d 2400m3fd 3-Hiter urbanistični razvoj N ornbre d e permjs d e constm ire aecordeš aux Geis de 1993 a 20 Q1 1353 13SF 129B 2ED > Pri rasti števila porabnikov se ni upoštevala razpoložljiva količina vode > Neuravnoteženo upravljanje vodnih virov 4-Rast dnevne porabe >V dvajsetih letih seje poraba povečala s 150 na 200 do 250 l/osebo/dan >Nizka ozaveščenost o občutljivosti vodnih virov VODA V KRAJU LES GETS, KAKO RAVNATI OB POMANJKANJU? Keran Larue Ugotovitev iz 2002: "Sedanji vodni viri ne omogočajo brezskrbnega načrtovanja urbanističnega razvoja." Glede na opisane dejavnike so potrebni kratko-, srednje- in dolgoročni ukrepi na več ravneh : > Uredbena -> izdaja gradbenega dovoljenja je pogojena z zmogljivostmi oskrbe s pitno vodo > Znanstvena —> obsežen program iskanja vode > Tehnična —> izboljšanje oskrbovalne mreže >■ Uporabniška —* spremembe vedenjskih vzorcev uporabnikov Iskanje vode: drage raziskave, skromni rezultati sn zr- 0) 3 o < < o a 3 < Težnostne vode: neuspeh (14 000 €) Podtalnica: 7 vrtin, 5 opuščenih (113 100 €) Podzemna vodna nahajališča: 2 primerni nahajališči, eno zunaj občine - upravne in politične težave (189 900 €) Od 2002: 317 000 € Predlagane rešitve na dolgi rok ne zadoščajo, treba jih bo dopolniti. Spremembe lokalnega urbanističnega načrta cr a N (D N U> O O Q. h Sprejete na občinskem svetu 24. novembra 2005 Cilj: urbanizacija območij glede na možnosti oskrbe s pitno vodo. "konec pasivnega sprejemanja tempa urbanističnega razvoja -narekovanje lastnega tempa glede na lokalne vodne vire". Spoštovanje Zakona o vodi iz 1992. Rezultat: Izrazit upad gradbenih dovoljenj od 2001 4SI 40 35 30 20 •s 1C s 42 i i S 1 23 m 17 n 15 ■ : 1 18 1 1 - 11 ■ k Si nPermis dellvres scus.racmetle munopalile ■ P-ermis d^livtes sons fgncienne tnunCipaiite . certifies; raiiae apfes 300* tlFermls rJeiiwfe aaiUrWi lotissem eri' esistafit ou ap'ss slfllstre 'P tj- <& & &■ # (S lOr c't> $ & •JT 4jT 0- <5- # f ^ r£T iff it) J3 (D O < < O O. 3 < Rešitev: skladiščenje vode v zadrževalnikih na vzpetinah Zakaj? veliko padavin skozi celo leto Oskrba z zajemanjem v obdobju močnih padavin, 3 zbiralniki v bližini Edini cilj: oskrba s pitno vodo. postavitev obrata za pridobivanje pitne vode Prostornina bazena (40 000 m3), kar ustreza potrebam cele zime Raziskave: 4 leta na 24 krajih Lokacije, ki ustrezajo številnim okoljskim, zdravstvenim in varnostnim merilom: čim bolj omejiti vplive (npr. uporaba izkopane zemlje na kraju samem) Celotna vrednost ukrepa: 3 000 000 € VODA V KRAJU LES GETS, KAKO RAVNATI OB POMANJKANJU? Keran Larue Tehnika Večletni program prenove vodovoda Cilj: boljši izkoristek vodovodnega omrežja Rezultat: stopnja obnovljenosti višja od francoskega povprečja (5% proti 0.6%). Manjša nevarnost okvar in izgub. Odgovornost in okoliško državljanstvo Izdelava dvojezične brošure za ozaveščanje m obveščanje, ki bo na voljo na županstvu in v turističnem uradu Opozarjanje na ukrepe za varčevanje z vodo i* Nekaj informacij o umetnem zasneževanju v LesGetsu - ^1011 Uporaba vodnih virov, ki niso primerni za prehrano, iz 4 zadrževalnikov, od katerih je eno turistično jezero Naložbe v visokokakovostne materiale Usklajevanje in sodelovanje med občinsko službo za vodno gospodarstvo inžičničarji Uporaba vode iz občinskega omrežja: □ V mrtvi sezoni Če je vode dovolj (zimsko deževje, taljenje) "V času nizkega vodostaja ima porabnik prednost pred zasneževanjem." Trenutno stanje Zadrževalnik Mouille au Ble ni v uporabi Izposoja obrata za pridobivanje pitne vode Strah pred novimi težavami za to zimo Izboljšanje trenutnega stanja 2008 "Kljub znatnim izboljšavam voda v Les Getsu ostaja občutljiv vir, ki ga je treba razumno upravljati in z njim skrbno ravnati." Voda - ogroženo "modro zlato"? ■ Alpe so evropsko vodno zaledje, a jih pestijo težave s kakovostjo in količino ■ Ranljivost, ki ne zadeva le gorsko prebivalstvo -"razmišljati globalno, delovati lokalno" ■ Vzdržno upravljanje virov, ki naj ne vpliva na gospodarske dejavnosti - izziv za alpska turistična središča ■ Alpska konvencija bi morala vsebovati protokol o vodi, ki bi ji priznal poseben položaj v našem okolju ■ Les Gets lahko služi kot zgled ODGOVOREN IN TRAJNOSTNI RAZVOJ DEJAVNOSTI NA PROSTEM IN ŠPORTNEGA TURIZMA V PODEŽELSKEM GORSKEM OBMOČJU Maurice Marais E vt O Ol. O c > Ci Povzetek 1. Gore, najprimernejše okolje za izvajanje dejavnosti na piost em 2. Trenutno iskane vrednote 3. Območje juznih Alp - območje visokih kulturnih, okoljskih in simbolnih vrednosti 4. Pristop do športov v naravi ma vseh geografskih ravneh 5. Zgodovina politike regionalne pomoči 6. 1007-2013: Nov korak za razvoj območja lin strukturi ran je dejavnosti na prostem 7. Dejavnosti na prostem, sestavni del regionalnega programa za razvoj turizma 2006-2010 8. Pfedst&vitev dejavnosti ma prostem po točkah v tem gorskem masivu 9. Regionalni program trajrtostnega in odgovornega urejanja dejavnosti rta prostem 10 Regionalno orodje, ki temelji na dveh oseh - Odgovoren in trajnostni razvoj obmoc^ gorskega masiva na podlagi dejavnosti na prostem Regionalno orodje, razpis projektov Pozi vi te v regionalnega orodja Vzpostavitev dogovora o pomoči za nositca projekta - Poživlja nje,. usklajevanje, strJctunranje in promocija točk za dejavnosti na prostem v gorah E £ m O "T S. Ohrrjot je južnih Alp - območjevisokib kulturnih, okoljskih in simbolnih vrednosti Območje južnih Alp ... območje Alp s sredozemskem podnebjem, ki je naklonjeno Izvajanju dejavnosti na prostem > Možnost za izvajanje najrazličnejših disciplin celo leto ... ogromno In div|e naravno območje > Izjemno visoko torsko okolje v Provansi za navdušence nad dejavnostmi na prostem ...atraktivno obmoijt z naitsrvftveno In rekreativno funkcijo > Pomemben dal« ojone sočne, vzgojne in spojne d«javrwsti pn^pevaic h gospodarskemu rn družbenemu razvoju aoisluh -J.l ih območij > T U Ci Dejavnosti na prostem so odtočiln+gi pvrtnna n unftnf* t*t n turtitrtnf fn gospodarski rtzmj območja od severa do juga O "T 1 Core, jprirneinejseokoljeza i7_v^ j^njeejej^vnosti n3 prostem Razvoj ponudbe in turistična pričakovanja poleti in pozimi ž Spodbujanje lokalnih akterjev pn pestrosti turistične ponudbe Pojavljanje novih gorskih športov > Ureditov območij in prostorov, kjer s« izvajajo Tveganje za opustitev podeželskih območij, kjer ni veilfefh turistični)! tokov > Zavedanje, da i maja ^onkiti '[Mih pomembno vto^i pn Lokalnem razvoju Mavrlusenje nad naravo, .,zeleni" turizem > Pomemben delež investicij za razvoj tunsticmh gorskih območij > T \l O. Ureditev območij, krajev in prostorov, kjer potekajo gorske športne dejavnosti, ki io postate ključtti ttlflif ftfMJO soipodarjtva SOrj* Ih podtMskiti oitmofij Vendar dejavnosti na prostem ftisp vrdftb koherentna in najbolje orjoniivanev sorsftem prostoru J J j^-.-jT-h In ^IJdlKiitn rn^val .kpvUH- rV] [Tnifflft, Lfi 7pa rW.ft "ttfnnJT i p,~dcj«|Li u s Ministrstvo za mladino in sport Centri za ljudsko izobraževanje in šport iCREPSi prispevajo k promociji fizičnih in športnih dejavnosti, mladih, ljudskega izobraževanja in pravočasnih dejavnosti Haloga tako Regionalne direkcije kot tudi okrožne direkcije za mlade in šport je nadzorovati območja izvajanja, opazovati in analizirati položaj ra območjih, ki jih pokrivajo, profesionalizacija usposabljanja in svetovanje lokalnim akterjem I Tj -qilr^itni filSrfil kp.'i^i* r.l prntcm .r i^^fir.'ft tv?ifni3 . p.^dtjf litini sjiMh^ iti ^t^ncc^n E H m O b. "t C u Q 4-. Pristopijo športov v naravi na vseh geografskih ravneh (2) [i^l 1 ■ Na nacionalni ravni V okviru Nacionalne ja svet a za fizične in športne dejavnosti je bil fibvljen Odbor za prostore, območja in poti, namenjene športom y naravi. Podati mora svoje mnenjeo vsakem osnutku zatona ali odloku, ki se nanaša na športe v naravi Ministrstvu ia šport mora podajati predlojiev skladu - varnostjo, dostopnostjo ali upravljanjem prostorov, območij in poti C Departma, stopnja upravljanja in dogovarjanja o Športih v naravi Ustanovitev Okrožne komisije za prostore, območja in poti [CDESI> v zvezi s športi vnaravi, k i ima dve ključni nalogi: Sestaviti Okrožni načrt za prostore, območja in poti (PDESI) v zvezi s športi v naravi Zagotavljati trajen in obvladan razvo) dejavnosti in opreme v zvezi s športi v naravi v Oli(OŽ)U ^iljaitni ratrtil i1rfiv*rtiti n$ [-rnitfin.tiTpartne.J? tsrt jvdeiMLfcErn SJIM Lf ITI ^t ■ E ii rt 0 Cl- o _ > u Ci ■4. Pristopokiožja k špoitom v natavi Ca) Aipes de Haute Provence !j*1 Razniisleko sprejetju CDE51 - in - PDESI -Alpe Maritime! Sprejetje vzpostavitve CDESI s strani Okrožne skupščine dne 27. januarja 2006 CDE51 sestavljen PDESI v teku Boucher: du RhSne Obravnavanje motnosti hautes-Alpes Razmisleko sprejetju ■ CDESI - in« PDESI » Var Olimpijski in športni okrožni odbor predvideva opodobi te komisije Vaucluse Obravnavanje možnosti ODGOVOREN IN TRAJNOSTNI RAZVOJ DEJAVNOSTI NA PROSTEM IN ŠPORTNEGA TURIZMA V PODEŽELSKEM GORSKEM OBMOČJU Maurice Marais E Ji O Cl. IT > t/ eS E J! rt 0 £ Q. 0 c > n. 'v 6 2007-2013 nov korakza razvoj območja in sti u ktuman je c)e|avno5ti na prostem Potreba po večjem strukturi ran ju za uskladitev gospodarskega razvoja območja ih ohranjanja območij in okolja v* Podaljšanje sezone za izvajanje športov na prostem (/ Ohranjanje ■ tradicionalnih - gostov, hi so zvesti ^orain, a se starajo v Komplementarnost med javnostjo in povpraševanjem ter različnim potrošniškim obnašanjem ■S Poletni razvoj, dopolnilen zimskim športom J Prostorska porazdelitev turističnih tokov v nasičenih območjih proti notranjosti ^ Zastavljanje trajnega življenja stalnim prebivalcem Regionalno pomoč, ti jo usmerja to načeli solidarnosti in priznavanja območij in gorskih dejavnosti J J IJLVLTL It In -Qilr4]tm filSrfil .Irpyfjiti m prntcm .li tp^rtnf^l -ttfCrriJ, pvd£rf|LtiEni ^r^k^in ^t^ncci 7. Dejavnosti foa prostem, sestavi? d s I regionalnega programa z^ fežvoj tti nzma 2006-2010 Cilji štirih strateških osi 1. Povečati privlačnost in konkurenčnost regionalnedestinacije 2. Hareditii^ regije Provence-Alpes-Coted'Azur fProvansa-Alpe-Azurna obalah destinacijo, name njeno vsem 3. Sklicevali se na regijo Pravence-Alpes-Cote d'Ažurna področju trajnoslnega turizma 4. Spodbujati zaposlovanje, usposabljanje in kvalificiranje za poklice na področju turizma Prihodnost podeielskih gotskih območij temelji na treh glavnihfaktorjih: Podnebna spremembe Sposobnost prilagajanja in pestrosti turistične ponudbe Sprošča nje zadostnih finančnih sredstev 3 Vzpostaviti sinergijo med storitvami - turizem - in gore - za skupne cilje glede razvoja rfejavnos^rno prostem v podeželskem Sorskem območju □J iJ^-.-^r,-h ,fi rat^a .|*f| v.JHi tU p^ntem .n >tnMl l;ern ijaM Lefrr iSfeVnc ODGOVOREN IN TRAJNOSTNI RAZVOJ DEJAVNOSTI NA PROSTEM IN ŠPORTNEGA TURIZMA V PODEŽELSKEM GORSKEM OBMOČJU Maurice Marais ODGOVOREN IN TRAJNOSTNI RAZVOJ DEJAVNOSTI NA PROSTEM IN ŠPORTNEGA TURIZMA V PODEŽELSKEM GORSKEM OBMOČJU Maurice Marais E Ji m O T a 9. Regionalniprogi^mti^jrjortneg^in odgovornega urejanjadejavnosti na prostemC1) Izglasovala Regionalna skupscina 10, novembra 2006 Povečati in razviti privlačnost območij, ki zahtevajo identiteto, ki združuje šport, odkrivanje in del naravne in kulturne dediščine Spremljanje razvoja in poteka območij in turističnih dejavnosti na prostem ob upoštevanju naslednjihosi: upoštevanje gospodarske dejavnosti, ki temelji na dinamiki dejavnosti na prostem v sorskih območjih načelo spremljanja trajnostne§a razvoja dejavnosti na prostem z željo pa odgavornem, usklajenem in uravnoteženem urejanju gorskih območij potreba po vrednotenju ■ organiziranju, ob sodelovanju na regionalni ravni, razvoja in promocije dejavnosti na prostem z dopolnjevanjem in v skladu z drugimi turističnimi, kmetijskimi, obrtnimi in trgovskimi dejavnostmi □ J Jr7 kfl'1^* nI .r. rtnr .ft , J;C||, 9 Njegovi cilji(.2) Spodbujati kakovost in usklajenost dejavnosti na prostem v povezavi z gospodarskim/, družbenimi in okoijskimi funkcijami ceh območij E J! rt O Cl- o _ > u Ci Neprestano bogatiti in krepiti inženiring tehničnih ekip, posebno skupnosti občin in medobčinskih sindikatov, alpskih departmajev v skladu z razvojno politiko regij in PNR gorskega masiva Izboljšat) kakovost snovanja projektov za razvoj dejavnost) na prostem in ovrednotenje južnih Alp ob spremljanju strukturiranja točk dejavnosti na prostem Združiti regionalno pomoč na povezanih projektih na primernih območjih, dolocenihz razpisom projektov . Hf, tutorial dfpvrroiti Bprmtcm.h (perineal-h fnnk? ITI ^t^ncdpi ODGOVOREN IN TRAJNOSTNI RAZVOJ DEJAVNOSTI NA PROSTEM IN ŠPORTNEGA TURIZMA V PODEŽELSKEM GORSKEM OBMOČJU Maurice Marais o o ■ti 6 c> rdfi u Ci R,egion^lnooio4|e- t^zpis projektov Spremljanje poskusnih območij iokafneqa razvoja (od 7 do 15 območij) v obliki razpisa projektov leto 2007 Razpis projektov, sestavljen iz štirih faz 1. Prijava Preverjanje možnosti in zmogljivosti turističnega razvoja na podlagi dejavnosti na prostem Ocena pripravljenosti in vključevanje lokalnih akterjev 2. Izbor poskusnih območij s strani Regionalnega sveta 3. L'elaborationlzdelava strategije projekta za lokalni razvoj na podlagi dejavnosti na prostem Spodbujanje sinergij med akterji na podlagi skupnega diagnostieiranji in svetovanja s strani regije in območnih akterjev Vzpostavitev razvojnega in organizacijskega lokalnega načrta 4. Akcijski program, expression izraz: hierarhije prednostnih nalog bo spodbudil uresničevanje potrebnih investiranj s pomočjo bomficiranih regionalnih posojil Upravičenci razpisa projektov Občinske skupnosti, pokrajin« ah medobčinski sindikati gorskega masiva v povezavi z območnimi projekti, ki jih izvajajo pokrajine in regijski naravni parki Poživlja nje tecjion^l oio4j3 0 1 E % m o i- Regionalni odbor za izbor in vodenje sop reds edujeta mu podpredsednik, pooblaščenec ;a urejanje prostora, in podpredsednik, pooblaščenec za ^M.tin odpiranje alpskega gorskega masiva sestavljen je 17 izvoljencev in tehnikov, odgovornih za spremljanje jektov Odbor za vodenje zagotavlja izbor poskusnih območij, spremljanje proyrama, potrditev projekta in letni program Novo/jo ima pomoč, namenjeno nosilcu programa Tehnični odbor !U Ci sestavljen iz Misije Gore (Mission Montagnei in regionaLmh služb isLužbe, 1 sojns na področju turizma, športa, tantonatne politike...> Organiziran bo znotraj regije, da bo zagotavljal povezovanje in usklajevanje različnih regionalnih politik zpost^vitevjogovoi-^opornočiza nosilty projekt^ (1) Triletni dogovor, zaupan SOMIVAL 0 1 E t/t o X. 1 Q Kaleči spremljanja poskusnih območij retenus, ki so Pila izprana na podlagi razpisa januarja 2007 Spremljanje pilotnega projekta za razvoj območja bo potekalo ob organizaciji skupnih predlog v okviru ■ Foruma Lokalne dejavnosti na prostem ■ Forum APN loesuv Gre za opredelitev projekta za razvoj «akega območja na področju športov v naravi na podlagi širiega dogovora lokatnih akterjev La Regija ho lahko prispevala dodatno pomoč glede območnega inženiringa z uveljavitvijo Regionalnega načrta za zaposlovanje Pomoč pri ustanavljanju delovnega m«ta uradnika za razvoj dejavnosti na prostem na poskusnemofcmočju ALPSKI SIGNALI 5 | PREZENTACIJE O PRILAGAJANJU NA PODNEBNE SPREMEMBE 89 ODGOVOREN IN TRAJNOSTNI RAZVOJ DEJAVNOSTI NA PROSTEM IN ŠPORTNEGA TURIZMA V PODEŽELSKEM GORSKEM OBMOČJU Maurice Marais 'zpostavitevdo^ovoi^o pomoči za nosilca p to (elita (2) Triletni dogovor, zaupan SOMI VAL 0 1 £ i (A 0 1 Ci Po~oc7a splošno poživitevza tri leta, ki 7r!i■ ■ narediti regijo PACA za legijo odličnosti ob dejavnem sodelovanju raziskovalcev, strokovnjakov in izvoljenih predstavnikov - trajno okrepili lokalno in regionalno strokovnost in znanje z upoštevanjem povezanosti med razvojem turističnih in prostočasnih dejavnosti, športom, kulturo, dediščinoin storitvami SOMIVALpredlaga naslednje ukrepe: Povezovanje poskusnih območij v omrežja ob usklajevanju s točkami dejavnosti na prostem in z ustanovitvijo * Pisarne za dejavnosti na prostem » Pomoč izdelavi načrta za obveščanje in promocijo dejavnosti na prostem £ M Ifl O X. Cl. rrj Ci Oj '1- Poživlj^nje, usk^jev^nie.sti-tikturii^njein promocija toekz3 dejavnosti prostem v g 01-3 b Spremljanje vzpostavitve in/ali razvoja ter strukturiranja točk za dejavnosti na prostem v alpskem območju PACA Usmerttevjn spremljanje pozivljanja, strukturiranja, razvoja in promocije v povezavi z CTR točk za dejavnosti na prostem v sodelovanju z akterji točk iri območij m a območju gorskega masiva Opredelitev dejavnosti na prostem v gorah Pohodmstvo v gorah Gorsko kolesarstvo in kolesarstvo v gorah Jahanje v gorah Ribolov v gorah Plezanje, kanjomng in L'escalade. le can>onrng varovan' cordata\ Točke na tekočih vodah Navtrka in kopanje Letalske dejavnosti Hov« dejavnosti - adrenalinske poti in parki L. , r t uET m j—>, Načini regionalne pomoči Regionalna pomoč v obtiki sporazumov z usposobljenimi in izkušenimi nosilci Otajcrrisrcn m ^mtwr+Pil raSW| fti[JfHi3i1i ul |>t;iiVir". in tpprHf«p *iir mrtj . |Knjež)a: zmanjšanje, vendar še ne zadostno Gozdnogojltvenl ukrepi: nadaljevanje zasaditve in reguliranja Konferenca Z-3 fiSCtijč: regionalni in medregionalni mediji pozitivno poročanje medijev Zbor občanov: uspešno sodelovanje med deležniki, okoli 70 prisotnih, pozitiven odziv javnosti Planina : do sedaj brez kršitev TUrlzem I začetek izvajanja projekta, postavitev tabel, brez: večjih motenj Razpoloženje: dobro Postopek inetlifieije—izvajanje, rezultati DOBRE PRAKSE NA LOKALNI IN REGIONALNI RAVNI O OMEJEVANJU KLIMATSKIH SPREMEMB PODNEBJU PRIJAZNE POČITNICE Hans-Kaspar Schwarzenbach N Podnebju prijazne počitnice Hans-Kaspar Schwarzenbach ArosaTourismus (CH) V m J Izhodiščni položaj - okvirni pogoji Ponudba Potek Rezultati Povzetek/rezultat V wiehtig; 39% wenigerwicfitlg; unw^chtla; 0% 656 zelo pomembna, 55% pomembno; 39T& manj pomsmbn^H nepomembno; 0% 5EtirwictUi£; 55» t M? Cm PODNEBJU PRIJAZNE POČITNICE Hans-Kaspar Schwarzenbach PODNEBJU PRIJAZNE POČITNICE Hans-Kaspar Schwarzenbach Delež 8.54% 8 21% 7.87% + 1.09% + 5.41% % v Rezultati v prvem letu 150.50 na dan umno Skupaj Podnebju priiaa 399 rezervacij 34 960 oseb 80 4900 LN 386 804 80 na osebo 813.62 158.66 Povzetek • Ogrožene so zlasti gore. • Sedaj je primeren čas - tržišče obstaja! • Počitnice v gorah so prijazne okolju. • Počitnice v Arosi varujejo okolje, ■ Tudi v prihodnje želimo zmanjšati obseg C02. • Želimo obdržati ponudbo. Reklamni trik? me > Fazit Podnebju prijazne počitnice so naletele na dober odziv. Treba bo še veliko pojasnjevati. Nezaupanje je veliko. Meril/standarda ni Treba je najprej povečati dovzetnost strank. Potrebna sta privrženost ideji in „strokovno znanje". Gostje bodo morali morda v prihodnje na svoje stroške poskrbeti, da bo njihov prihod podnebju prijazen. lBEpfj MOBILNOST V ALPAH II - ALPSKI BISERI, ZASNOVA TRAJNOSTNE MOBILNOSTI V ALPSKEM PROSTORU Veronika Holzer Ozadje Alpsko območje: zelo občutljivo ekološko ravnovesje eno najpomembnejših rekreacijskih območij v Evropi zgoščeni prometni tokovi čez Alpe Turizem in mobilnost: se medsebojno pogojujeta in sta ključna gospodarska dejavnika v regiji imata velik vpliv na okolje, zdravje in kakovost življenja Rezultati študije MuSTT*: 50 % - 75 % vpliva na okolje povzroči promet > - 47 % počitniških potovanj v EU+ je opravljenih z avtomobilom, 39 % z letalom zelo nizek delež avtobusnih in železniških potovanj * EvrtrCiska kamre i is. J&EM I I IJJ Ozadje tftKtMfntmtttfiUf Emisije C02, ki jih povzročajo prevozna sredstva*: najvišje emisije na potniški kilometer: zračni promet pribk 72 % emisij C02 zaradi počitniških potovanj prebivalcev EU nastane zaradi zračnega prometa v in iz EU Napoved: > - v naslednjih nekaj letih je pričakovati dramatično povečanje potniških kilometrov pri počitniških potovanjih, z nadaljnjimi premiki proti zračnemu in avtomobilskemu prometu Zaenkrat so bili ukrepi sprejeti na nacionalni ali panožni ravni in so bili preveč enostranski: Potrebni so medpanožni ukrepi in čezalpsko sodelovanje! Evropska t^rm^ .M MOBILNOST V ALPAH II - ALPSKI BISERI, ZASNOVA TRAJNOSTNE MOBILNOSTI V ALPSKEM PROSTORU Veronika Holzer ALPSKI SIGNALI 5 | PREZENTACIJE O OMILITVAH PODNEBNIH SPREMEMB 1 MOBILNOST V ALPAH II - ALPSKI BISERI, ZASNOVA TRAJNOSTNE MOBILNOSTI V ALPSKEM PROSTORU Veronika Holzer 3 sestavine trajnostne mobilnosti projekta Alpski prostor Interreg III B: Mobilnost v Alpah II -Alpski biseri: jAfps jMoCnCtty oblikovanje inovativne ekoturistične ponudbe, imenovane "Alpski biseri" ki združuje turistične zanimivosti s prednostmi trajnostne mobilnosti in okolju primernimi prevoznimi sredstvi Ozaveščenost v Alpah: vsealpsko ozavešča nje o trajnostni mobilnosti s poudarkom na mladih, zaposlenih v prevozu in turizmu in splošni javnosti tteatrantiitatUtiii MOBILALP: upravljanje alpske mobilnosti: razvoj inovativne ponudbe trajnostne mobilnosti in prevoznih storitev za uporabnike na lokalni in regionalni ravni i S celostni pristop k trajnostni mobilnosti v alpskem prostoru MOBILNOST V ALPAH II - ALPSKI BISERI, ZASNOVA TRAJNOSTNE MOBILNOSTI V ALPSKEM PROSTORU Veronika Holzer ALPSKI SIGNALI 5 | PREZENTACIJE O OMILITVAH PODNEBNIH SPREMEMB 1 MOBILNOST V ALPAH II - ALPSKI BISERI, ZASNOVA TRAJNOSTNE MOBILNOSTI V ALPSKEM PROSTORU Veronika Holzer klima: m m i mo bi I klima:aktiv mobil... ■ .„je avstrijska pobuda za varstvo podnebja, ki jo je dalo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo, okolje in vodno gospodarstvo ■ akcijski programi: programi obveščanja in svetovanja na področju upravljanja mobilnosti programi upravljanja mobilnosti so posebej prirejeni za različne ciljne skupine na voljo je brezplačno strokovno svetovanje « akcije osveščanja in odnosov z javnostjo: usmerjenost k splošni publiki ■ podporni programi: nude nje finančnih subvencij za ukrepe upravljanja mobilnosti vww.klimaaktimtobll.i kiima:aktiv mobil akcijski i in svetovalni programi klima: • • mobil akcijski programi klima:aktiv mobil akcije osveščanja klima:aktiv mobil podporni programi klima:aktiv mobil www.kHmaaHlVM0bH.at « a« MOBILNOST V ALPAH II - ALPSKI BISERI, ZASNOVA TRAJNOSTNE MOBILNOSTI V ALPSKEM PROSTORU Veronika Holzer JK alpenuonvaniion coiwantinn alpme convenitooe de'le a'pi sljMfta Konyeritija Study on the Accessibility by Public Transport to Alpine Tourist Stations from Major European Origin Regions and Cities of Tourists Skupina Promet (in podskupina za trajnostno mobilnost) seje odločila izvesti študijo o načinih dostopa do alpskih turističnih krajev iz večjih evropskih mest z javnim prevozom ("študija daljinskega prometa"): prevozne povezave z Alpami po glavnih poteh povezava med prevozom na kratke razdalje in prevozom na dolge razdalje lokalna ali regionalna prometna omrežja Cilji: analiza stanja prepoznava vrzeli, manjkajočih členov In ovir sintezno poročilo zgodnja vključitev regionalnih/lokalnih zainteresiranih strani (turizem & prevoz); mednarodni seminarji poročilo za srečanje na vrhu - Alpski prostor 2008/2009 IKAFKQ » trn JK alponKon™riik>n coiwention alpine corvjeriane dene 3'pi slpsfta konvencija Study on the Accessibility by Public Transport to Alpine Tourist Stations from Major European Origin Regions and Cities of Tourists MandiitX. iilpske konference (november 2006): analizirati kakovost daljinskega prometa v Alpe (npr. v turistična in mestna območja) in njegove povezanosti z vsemi oblikami trajnostnega prometa v regiji. analizirati šibke točke v prometni ponudbi 111 infrastrukturi (čezmejne proge, povezava z regionalnimi prometnimi omrežji itd ), zbrati in siliti dobre prakse trajnostne mobilnosti v Alpah (povezave med alpskimi vasmi in okolju prijazna dostopnost glavnih alpskih turističnih območij) r SHAM >,, . .. 4-,. i Kontakt:Zveznoministrstvo za kmetijstvo In gozdarstvo; dhbljefn vttdr® gospodars V/5, DI Robert Thaler. Dr. Veronika Holzer, Stubenbasta 5, A-1010 Vienna, ' V/5, DI Robert Thaler. Dr. Veronika Holzer, Stubenbasta 5, A-10 TeB-^l-W 522^,1208, vergrtj^,h,olz9^lebensminlsteilum.at wvvw.alpsmobility.net ctentrattttttariUrfi -i IRAFICO ALPS MOBILITY - ALPINE PEARLS: TRAJNOSTMA MOBILNOST ZA TURIZEM IN PROSTI CAS Predavanje dr. Veronike Holzer, Zvezno ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo, okolje in upravljanje voda Republike Avstrije, na delavnici o ublažitvi podnebnih sprememb na območju Alp in prilagoditev nanje (delavnica o primerih dobrih praks regionalnih in lokalnih organov), ki jo je organiziralo francosko predsedstvo Alpske konvencije ob podpori Stalnega sekretariata Bozen-Boizano, 5,- 6. decembra 2007. Alpe so območje, ki ga je treba varovati zlasti z ekološkega vidika, obenem pa je to eno najpomembnejših rekreacijskih območij v Evropi, Naraščajoči cestni promet znotraj tega prostora zelo obremenjuje naravno okolje (izpušni plini, hrup, pozidava zemljišč). Vse to ima škodljive vplive na okolje in kakovost življenja, s tem pa tudi na turizem. Počitnice pomenijo mobilnost, počitnic si brez mobilnosti ne znamo predstavljati. Prometne obremenitve, ki jih povzroča mobilnost, vplivajo na kakovost življenja in s tem na privlačnost številnih počitniških krajev, v vedno večji meri pa postajajo tudi moteč dejavnik za počitniške goste in domače prebivalce. Tako 23 %vseh emisij C02, ki so jih v letu 2003 skupaj povzročile države EU-25 na področju prometa (cestni promet, rečna plovba, železnica, nacionalni letalski promet, ne da bi pri tem upoštevali promet na področju zasebnih gospodinjstev, industrije, kmetijstva in gozdarstva). Avstrije je pri tem dosegla celo 30 % delež, pri čemer prevladuje trend naraščanja. Ena od študij, ki jo je naročila Evropska komisija, Generalna direkcija za podjetja, in je bila izvedena na celotnem evropskem območju, ugotavlja, da je za 50-75 % negativnih vplivov na okolje v turizmu odgovoren potniški promet. Če želimo privlačnost počitniških regij ohraniti oz. izboljšati in turizem podpreti v smislu trajnostnega razvoja, moramo predvsem zmanjšati obremenitve, kijih povzroča potniški promet. Obliki prometa, ki sta okolju najmanj prijazni, sta predvsem motorizirani individualni promet in letalski promet, medtem ko so železniški, avtobusni in ladijski promet, pešačenje in kolesarjenje okolju bistveno prijaznejši načini mobilnosti. Uporaba za okolje sprejemljivih rešitev za potniški promet in ustvarjanje trajnostno mobilnih oblik turistične ponudbe sta zato 1 JLA ra "cc/šgii sops;'lo^lc.rč::.:*. a:r.cv'vc'žčv;:r rY'ii^/i L'-jr^;. iv^:.'';;:';: cn^r^iZcvi'-iey zraka 2005 2 :::VE;:C pre-: j-ncv stjciv iš-n^ec Icc-ism & Transport (skrajšano ime: MuSTT) najpomembnejša ukrepa za trajno zagotavljanje visoke kakovosti okolja in s tem tudi kakovosti turizma in življenja. Promet v celoti je v Avstriji eden največjih virov emisij C02 (okoli 27 % vseh emisij C02 ). Poleg tega so se občutno povečale emisije C02 iz prometa [skladno s tj. podnebno strategijo v letih 1990-2005 za 90 %, leta 2005 pa 24,4 mio. ton C02). Okoli 80 % emisij C02 iz prometa povzročajo motorna vozila (osebna vozila 49 %, tovorna vozila 33 %), letalski promet 9%, železnica pa le 2 %! Kljub tehnološkim izboljšavam lahko ob nadaljnji rasti prometa do leta 2010 pričakujemo ponovno rast emisij toplogrednih plinov, ki jih povzroča promet. Omenjena študija Mu STT dokazuje, da povzroča letalski pro met v povprečju najvišje vrednosti emisij na potniški kilometer. Železniški in avtobusni promet sta okolju bistveno prijaznejša nosilca prometa. Okoli 72 % vseh emisij C02, ki jih povzročajo s potovanji evropski državljani, nastane zaradi tako imenovanega odhodnega (outbound) in vhodnega (inbound) potniškega letalskega prometa. Samo pri notranjem potniškem prometu v državah EU-Plus znaša delež letalskega prometa še vedno 55 %, na vožnje z osebnimi avtomobili pa odpade 41 %. 1.) Iz tega razloga je avstrijsko ministrstvo za okolje sprožilo pobudo za projekte, ki uresničujejo cilje na področju okoljevarstva, prometa, turizma, tehnologije in regionalne politike ter opozarjajo na zgledne, trajnostne poti turizma na območju Alp. Najpomembnejši ukrepi niso le okolju prijazni modeli mobilnosti v turističnih regijah in zunaj njih, ampak so tudi medsebojna povezanost inovativne ponudbe različnih oblik mobilnosti s turistično ponudbo po eni in rešitve za okolju prijazen prihod turistov v turistične kraje po drugi strani. 1.1.) Najpomembnejši projekt v Avstriji je vzorčni projekt za trajnostno mobilnost - turizem brez avtomobila, v okviru katerega so bili tako ob podpori avstrijskih zveznih ministrstev za kmetijstvo, gozdarstvo, okolje in vodno gospodarstvo, za promet, inovacije in tehnologijo ter za gospodarstvo in delo kot ob podpori dežele Salzburg v praksi uresničeni ukrepi v občini Werfenweng in z njenim sodelovanjem, pri čemer je v začetni fazi sodelovala tudi občina Bad Hofgastein. Vzorčni projekt je uresničil cilje na področju okoljevarstva, prometa, turizma, tehnologije ter regionalne politike in nakazal, kateri so zgledne, trajnostne poti razvoja avstrijskega turizma. Ukrepi se niso osredotočali le na trajnostne modele mobilnosti v turističnih regijah in posameznih krajih, marveč tudi na povezavo inovativne ponudbe različnih načinov mobilnosti s turistično ponudbo ter rešitev problematike prihoda turistov v turistične kraje. Pri izvajanju ukrepov seje razvilo partnersko sodelovanje med posameznimi prevoznimi podjetji, proizvajalci vozil, organizatorji potovanj, turističnimi organizacijami in NVO. Izvedeni so biii naslednji ukrepi: | Prvi avstrijski regionalni mobilnostni center Mobilito s štiri novimi delovnimi mesti so odprli v kraju Pongau. Center nudi uporabnikom sredstev javnega prometa bistveno kakovostnejše storitve, npr. obširne informacije o voznih redih, nove oblike ponudbe mobilnostnih storitev, prodajo voznih kart in potovanj z vlakom, svetovanje gostom v zvezi z mobilnostjo, ki pripotujejo s sredstvi javnega prevoza, ter zanimivo in privlačno ponudbo izletov in potovanj. Za deželo Salzburg je bil prvič vzpostavljena e-informacijska služba o voznih redih za vsa prevozna sredstva. V Pongauu pripravljajo celostni sistem za potovalne informacije. Za goste, ki želijo potovati brez avtomobila, so bile za potovanje z železnico ali avtobusom, ki je vključevalo tudi prevoz prtljage, in prevoze s taksijem oz. avtobusom (storitev od domačih vrat do vrat hotela) ustvarjene privlačne oblike ponudbe, sklenjeno pa je bilo tudi sodelovanje z mednarodnimi prevoznimi podjetji in potovalnimi agencijami (TUI, Nizozemske železnice). | V obeh občinah uporabljajo za različne namene celo vrsto različnih vozil na električni pogon (e-skuterji, e-kolesa, e-avtomobili). Sistem deljenja avtomobila (car-sharing) in sposojanje e-avtomobilov, e-skuterjev in e-koles so uvedli v Werfenwengu, odprli pa so tudi prvo solarno črpalko za vozila na električni pogon v Avstriji. | Oblikovali so novo skupino turistične ponudbe („Urlaub vom Auto"), ki smiselno povezuje ponudbo potovanja brez avtomobila in ponudbo trajnostne mobilnosti v občinah s številnimi turističnimi prednostmi in ponudbo prenočišč. Pri gostih je ta oblika ponudbe doživela velik uspeh in povzročila nadpovprečno rast števila nočitev. | V Werfenwengu so uvedli redno avtobusno povezavo z železniško postajo Bischofshofen in vasjo, v kraju Bad Hofgastein pa sistem mestnega avtobusa (Citybus). | V obeh občinah so sprejeli ukrepe za umirjanje prometa in izboljšali ponudbo v javnem prometu. 1.2.) Alps Mobility: Spomladi leta 1998 seje med seboj povezalo devet projektnih partnerjev iz Nemčije, Italije in Avstrije, da bi v okviru skupnega akcijskega programa EU za prostorsko načrtovanje na območju Alp (10. člen Evropskega sklada za regionalni razvoj - ESRR) sodelovali pri izvajanju pilotnega projekta Alps Mobility - projekta za okolju prijazno potovalno logistiko, povezano z elektronskimi informacijskimi in rezervacijskimi sistemi. Projekt seje zaključil leta 2001. Ključna točka pilotnega projekta je bila razvijanje in uveljavljanje rešitev za okolju prijazno odvijanje turističnega prometa v Alpah in v turističnih središčih. Najpomembnejši cilji projekta so pri tem bili: | vzpostavitev sodelovanja, ki bi potekalo na transnacionalni ravni in katerega namen je spodbujati okolju prijazen način turističnih prihodov v vzorčne regije; | izvajanje ukrepov za okolju prijazne načine prometa v vzorčnih regijah in krajih; | povezovanje teh regij in krajev kot tudi oblikovanje vzorčne rešitve za turistične regije. Rezultati projekta segajo od novih spoznanj pri povpraševanju na področju turističnega prometa, privlačnih turističnih paketov, ki upoštevajo zahteve trajnostne mobilnosti, prek vzpostavitve regijskih centrov mobilnosti z novimi inovativnimi storitvami, novimi informacijskimi sistemi za turiste in izletniške goste pa do izboljšanih in inovativnih oblik ponudbe v ALPSKI SIGNALI 5 | MOBILNOST V ALPAH 125 javnem prometu. Eden najpomembnejših pogojev, ki je zagotovil uspešnost projekta, je bilo odlično sodelovanje med partnerji in neposredna izmenjava izkušenj. Na podlagi pozitivnih izkušenj, kijih je prineslo sodelovanje v okviru projekta Alps Mobility, so partnerji tega projekta v sodelovanju z novimi partnerji v okviru programa EU Interreg III B - območje Alp izvedli še tri projekte, ki so obravnavali različne komponente trajnostne mobilnosti na območju Alp z namenom, da bi praktično uveljavili celostni pristop za to vsebinsko področje: Alps Mobility 11 - Alpine Pearls: Ustvarjanje inovativnih oblik ponudbe ekoturizma v okviru mreže Alpski biseri (Alpine Pearls), ki si prizadeva za povezovanje turističnih zanimivosti s prednostmi, ki jih z okolju prijaznimi prometnimi sredstvi prinaša trajnostna mobilnost. Alpine Awareness: Oblikovanje zavesti o okolju prijazni mobilnosti na vsealpski ravni, zlasti pri mladih, ki so zaposleni v prometu in turizmu, in prebivalstvu. MOBILALP: Upravljanje mobilnosti na območju Alp: razvijanje inovativnih trajnostnih oblik ponudbe in storitev mobilnosti na lokalni in regionalni ravni. 1.3.) Alps Mobility II - Alpine Pearls: Ta projekt so od maja 2003 do septembra 2006 izvajali partnerji projekta Alps Mobility v sodelovanju s švicarskimi in francoskimi partnerji. Finančni volumen projekta je znašal 3.216.960 EUR (vklj. s sofinanciranjem EU). Projekti partnerji so bili: Vodilni partner projekta {Lead Partner): Zvezno ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo, okolje in upravljanje voda (A) Zvezna dežela Salzburg (A) Avtonomna pokrajina Bolzano/Bozen (I) Bavarsko ministrstvo za okolje, zdravje in varstvo potrošnikov (D) Zvezno ministrstvo za promet, inovacije in tehnologijo (A) Zvezno ministrstvo za gospodarstvo in delo (A) Občina Morzine-Avoriaz (F) Občina Des Gets (F) Občina Werfenweng (A) Avtonomna pokrajina Belluno (I) Avtonomna dežela Furlanija-Julijska krajina (I) Avtonomna dežela Dolina Aoste (I) Kanton Graubunden {CH) ALPSKI SIGNALI 5 | MOBILNOST V ALPAH 127 com, Krovna organizacija „ALPINE PEARLS - spodbujanje trajnostnega turizma z okolju prijazno mobilnostjo" v kateri so med seboj povezane sodelujoče občine, je bila ustanovljena januarja 2006 na evropski konferenci „Okolju prijazna potovanja po Evropi" (za več informacij gl. HY-PERLINKJ'http://www.eco-travel.at''www.eco-traveLat). Predsednik mreže je Peter Brandauer, župan občine Werfenweng, kjer ima organizacija je tudi svoj sedež. 2.) Klima:aktiv mobil Kjotski protokol zavezuje Avstrijo k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov, predvidene ukrepe za to pa opredeljuje podnebna strategija zvezne vlade. Poleg regulatornih in davčnopolitičnih ukrepov vsebuje strategija tudi vrsto trajnostnih ukrepov, ki naj bi aktivno in celostno podprli uveljavljanje podnebju prijaznih tehnologij in storitev na tržišču kot tudi spodbudili okolju prijazen in trajnostni razvoj v prometu. Kot prispevek k uresničevanju podnebne strategfje je ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo, okolje in upravljanje voda pripravilo novo pobudo „klima:aktiv" za področje energije in mobilnosti. Da bi zlasti v prometu pomembne deležnike in nosilce odločitev določenih ciljnih skupin motivirati za varstvo podnebja, se je v okviru pobude klima:aktiv začel izvajati osrednji program klima:aktiv mobil, ki ga usklajuje Oddelek za promet, mobilnost poselitev in hrup. Cilj tega programa je pospešiti preobrat v trendu emisij toplogrednih plinov v prometu s spodbujanjem okolju prijazne intrajnostne mobilnosti. Poleg političnih spodbud in zakonodajnih ukrepov, svetovalnih in spodbujevalnih programov na različnih področjih predstavljajo spremljajoče in dopolnilne kampanje ozaveščanja osrednji del projekta klima:aktiv mobil. Spričo zelo pozitivnih izkušenj z drugimi programi v okviru projekta klima:aktiv („Upravljanje mobilnosti v javni upravi", „UpravIjanje mobilnosti v podjetjih", „Upravljanje mobilnosti za šole",^Upravljanje mobilnosti za mesta, občine in regije") je avstrijsko zvezno ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo, okolje in upravljanje voda leta 2006 začelo izvajati svetovalni program z naslovom Upravljanje mobilnosti v prostočasnem in turističnem prometu. Cilj omenjenega svetovalnega programa je čim širše izvajanje ukrepov mobilnosti na področju prostočasnih dejavnosti in turizma. Pri oblikovanju tega svetovalnega programa so bile uporabljene različne pozitivne izkušnje, pridobljene pri projektih, opisanih pod točko 1). Maja 2007 je poleg tega Zvezno ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo, okolje in upravljanje voda začelo izvajati spodbujevalni program„klima:aktiv mobil", ki naj bi projektnim partnerjem olajšal izvajanje okolju prijaznih prometnih rešitev, nastalih v okviru svetovalnih programov. Osrednja točka programa so podnebju prijazna vlaganja na področju prometa, namenjena izboljšanju razmer za pešce in kolesarje, kot tudi vlaganja v inovativne oblike javnega prometa, preoblikovanje prometnih sistemov in voznih parkov, preusmeritev transportnih sistemov in voznih parkov, pomembna za okolje, ukrepi inovativnih storitev mobilnosti ter ukrepi za izvajanje zasnove obveščanja in trženja kot tudi oblikovanje ozaveščenosti ljudi o okolju prijazni mobilnosti. Poleg naložb se spodbujajo tudi s tem povezane nove ideje na področju prometa in mobilnosti ter tržne zasnove kot tudi začetni stroški poslovanja v višini do 50% celotnega zneska, Podrobnejše informacije na HYPERLINK"http://www.klimaaktiv.at" www.klimaaktiv.at. 3.) Alpska konvencija: Tudi v okviru Alpske konvencije sta trajnostna mobilnost in turizem že od samega začetka ključni temi - s svojimi protokoli si namreč Alpska konvencija kot mednarodnopravno zavezujoča pogodba, sklenjena med alpskimi državami in EU, prizadeva za celosten trajnostni razvoj alpskega prostora, s svojim večletnim programom dela pa daje konstruktiven okvir za čezmejno in za regije specifično izvajanje ukrepov. Iz Protokola o izvajanju Alpske konvencije na področju prometa tako izhajajo naslednje obveznosti: | zagotoviti znotraj- in čezalpski promet s povečanjem uspešnosti in učinkovitosti prometnih sistemov in s spodbujanjem okolju in virom prijaznih nosilcev prometa ob ekonomsko sprejemljivih stroških (1. člen, črka d); | bolje izkoristiti posebno primernost železnice za obvladovanje prometa na velike razdalje kot tudi njeno omrežje za prometno povezanost gospodarstva in turizma alpskih regij (10. člen); | urediti in ohraniti območja z omejenim prometom in brez prometa, ureditev turističnih krajev, kjer je prepovedana vožnja z avtomobilom, podpirati pobude za spodbujanje prihoda in bivanja počitniških gostov brez avtomobilov (2. odstavek 13. člena). Iz Protokola o izvajanju Alpske konvencije na področju turizma pa izhajajo naslednje obveznosti: | spodbujati ukrepe za omejevanje prometa z motornimi vozili v turističnih krajih; podpirati zasebne in javne pobude za boljšo dostopnost turističnih krajev in središč z javnimi prevoznimi sredstvi in spodbujati turiste k uporabi takega prevoza (13. člen). Delovna skupina za promet in njenem okviru ustanovljena podskupina za trajnostno mobilnost" se na podlagi pooblastila Alpske konference z dne 9.11. 2006 v Alpbachu s temi temami ukvarja zelo intenzivno: velik delež svoje dejavnosti zato posveča trajnostni mobilnosti v Alpah, zlasti urbanemu in turističnemu prometu. Pri svojem delovanju izhaja iz priporočil, sprejetih na dunajski konferenci o okolju prijaznem potovanju po Evropi, podatkov, zbranih za poročilo o stanju okolja v Alpah, sklepov italijanskih seminarjev SWOM in zaključkov Interregovih projektov, ki se navezujejo na to problematiko. Treba je; | zbrati in razširiti ustrezne primere dobre prakse na področju mobilnosti v alpskem prostoru (povezave med alpskimi kraji in okolju prijazna dostopnost velikih turističnih območij), | raziskati storitve javnega prevoza v daljinskem prometu na območju Alp {npr. vožnje do turističnih območij in aglomeracij) in njihove povezave z vsemi oblikami okolju prijaznega ALPSKI SIGNALI 5 | MOBILNOST V ALPAH 129 lokalnega prometa, da bi bilo tako mogoče ugotoviti morebitne šibke točke storitvene po nudbe in infrastrukture (čezmejne linije, priključki na regionalne mreže itd,). Podskupina za znotrajalpski promet, ki deluje v okviru delovne skupine za promet tre nutno na podlagi tega pooblastila pripravlja | študijo tranzitnega prometa, | zbirko primerov dobre prakse. Na naslednji Alpski konferenci, ki bo konec leta 2008 ali na začetku leta 2009 pod fran coskim predsedstvom, bosta predložena; | poročilo o rezultatih študije daljinskega prometa ter ustrezen predlog ukrepov in | zbirka primerov dobre prakse, za katera bosta sprejeta ustrezna sklepa.. WERFENWENG MOBIL. NOVE POTI DO TRAJNOSTNEGA BIVANJA IN MEHKEGA TURIZMA Peter Brandauer WERFENWENG MOBIL. NOVE POTI DO TRAJNOSTNEGA BIVANJA IN MEHKEGA TURIZMA Peter Brandauer . R F pine pearls perlen del sip on - ptile Jtllf sl[ii ■ per!« dts alpfi • aijHre fieadi Alpski biseri.., v ^ ^ pearls ... so mreža alpski h vas i in mest. ustanovljena januarja 2006. so združenje z a trženje i oglaševanje ponudbe mehke mobilnosti svojih članov. ... so močna turistična znamka ... seosredotočajona trajrostni promet za turizem z zagotovljeno mobilnostjo pri prihodu in odhodu, v regiji in v biseru. ... aktivna razvijajo turistične proizvode, ki so privlačni, mednarodni, triljivi in podpirajo mehko mobilnost. ... so avtonomno združenje brez subvencij ali sofinanciranja. so zainteresirani za širitev in reže z vključitvijo novih biserov. .. načrtujejovključitevvnove projekte INTERREG/ETS. WERFENWENG MOBIL. NOVE POTI DO TRAJNOSTNEGA BIVANJA IN MEHKEGA TURIZMA Peter Brandauer WERFENWENG MOBIL. NOVE POTI DO TRAJNOSTNEGA BIVANJA IN MEHKEGA TURIZMA Peter Brandauer ALPSKI SIGNALI 5 | PREZENTACIJE O OMILITVAH PODNEBNIH SPREMEMB 139 WERFENWENG MOBIL. NOVE POTI DO TRAJNOSTNEGA BIVANJA IN MEHKEGA TURIZMA Peter Brandauer Vabimo vas, da nas obiščete in si ogledate naše ukrepe za mehko mobilnost! Občina Werfenweng, Turistično društvo 2upon tr, Pfttv Brflpdauar, ""»dw^.V biserov ^ni? VfirifaTIW^na iiilifjurger uaivt, Ausvia 0043(01 664 213 «167 Vodstvo projekta Werfenweng M o 1)11+ UpEava Alpskih biseror OAR Keglcnabcr-aNnp rn^ntll^jiearco.-st • ____ InfspilplfiS-pealtcorn IZBOLJŠANJE KAKOVOSTI ZRAKA VZDOLŽ KORIDORJA BRENNER: OMEJITVE TRANZITA TEŽKIH VOZIL NA AVTOCESTI A22 Enrico Franceschi AVTONOMNA POKRAJINA TRENTO Služba za komunikacije in transport Urad za načrtovanje službe in infrastruktur mobilnosti Izboijsanje kakovosti zraka vzdolž koridorja Brenner: omejitve tranzita težkih vozil na avtocesti A22 Koridor Brenner "Občutljivost" koridorja Brenner "Koridor Brenner"Je prometno izredno obremenjen, tako z lahkimi kot s težkimi vozili. Danes Se po tej prometni smeri prevozi skoraj 40 % vsega blaga, ki gre preko Alp. Lahko si torej zamislimo kakšen je okoljski vpliv v smislu onesnaževanja narave (predvsem zraka, vendar tudi zvočnega onesnaževanja). Posebnosti tega območja [geografske, orografske, podnebne) ter visoka stopnja onesnaženja, ki ga v večini lahko pripišemo prevozništvu, vodijo k označevanju koridorja Brenner kot "občutljivo" območje. Prometni tokovi VHODNA V02ILA+ IZHODNA VOZILA NA BRENNERJU TE2KA VOZILA LAHKA VOZILA VOZILA SKUPNO Prometni tokovi VHODNA VOZILA+ IZHODNA VOZILA NA BRENNERJU Razred Vozila Značilnosti A Motorna kolesa. Vozila z dvema osema in višino vozila nad prvo osjo do vključno 1,30 m. LAHKA VOZILA B Vozila z dvema osema in višino vozila rad prvo osjo mad 1,30 m. TEŽKA VOZILA 3 Vozila in vozila s prikolico na treh oseh. TEŽKA VOZILA 4 Vozila in vozila 5 prikolico na štirih oseh. TEŽKA VOZILA 5 Vozila in vozila s prikolico na petih in več oseh. TEŽKA VOZILA TRAFFICO PESANTE TRAFFICO LEGGERO TRAFFICO TOTALE Prometni tokovi Tranzit vozil po odsekih (2005) lahka vozila Težka vozila (razredi B+3+4+5) skupaj % težka vozila dnevno povprečje lahka vozila dnevno povprečje težka vozila dnevno povprečje skupno Traffic Transit of vehicles by trunk routes (2005) JlQlIt heavy B+3+4*5) total H heavy T6M iirilHi IIBtil TGM .»H.'/ TGM total buenhero-vipiteno Z.97M7J 1,509,451 .-..171 V S4% 9.139 4,111 t:.Z43 VIP1TENO- BRENNERO 2,399,275 4.394.439 341. 7. K J 4,977 11.040 BOLZANO SU D ■ C GNA ORA 5.IM.Z96 Z,177,598 7,313J9S 30% 14.07J 5.3« 29.033 EG MA ORA - BOLZANO SLID 5.111.805 2,175.772 7,350.577 UK 14,179 5.991 29.199 ft U ;: -if 1 ( ■ . TRENTON 2,373,1 02 4.631.720 tt% 17.147 E.50J J3.B49 TRENIO M - S MKHELE-MEZZ 6. iS II.066 2,364.126 9,547.49! 27% 17.214 6,479 23.592 TRENTO ■ ROVERETO NORD 5,3)3.779 2.155.866 7.469.645 29% 14.559 5,90« 29.465 fiOVERETO HOftQ - TRENTO 5.419.673 2.123,012 7.S39.SB5 20% 14,024 5,33 3 29.EST ALA AVIO ■ AFFI 5,492,190 J .8=2.4(0 19% 14,901 29.965 AFFI. ALA AVIO S.44S.651 2.2« .456 7.590.137 14,920 6.143 11.069 Total vohiclo s in t ho two directions (20C4 and 2005, Heavy Light (CJMM* HMVJI [classes Tear (class A| f ."iM-ftl (eloss S| Tool 6+3*4*5} (cuss 5) Z0D4 49,379,444 17,409,507 7,929,405 66.3 69,251 29% 200S 17,410,224 7,123,091 67,151,196 26% 11S IZBOLJŠANJE KAKOVOSTI ZRAKA VZDOU KORIDORJA BRENNER: OMEJITVE TRANZITA TEŽKIH VOZIL NA AVTOCESTI A22 Enrico Franceschi Onesnaženost zraka na območju Avtonomne pokrajine Trento. Coniranje območja Avtonomne pokrajine Trento je bilo sprejeta z Uredbo pokrajinskega odbora št. 3347 z dne 24. decembra 2003, v skladu z zakonskim odlokom št, 351 z dne 4. avgusta 1999 "Izvajanje Direktive Sveta 96/62/z dne 27, septembra 1996, o ocenjevanju in upravljanju kakovosti zunanjega zraka". SHAPE V MERGEFORMAT Onesnaženost zraka na območju Avtonomne pokrajine Trento, Podrobneje je zaznana visoka stopnja onesnaženja z delci PM1Q in dušikovih oksidov. Coniranje pokrajinskega ozemlja glede na onesnaženost z delci PM10 Coniranje pokrajinskega ozemlja glede na onesnaženost z dušikovimi oksidi Skupna seja v Mera nu Za potrebe udejanjanja skupnih pobud in politik za učinkovito spoprijemanje z vprašanjem onesnaževanja, so zakonodajne skupščine Avtonomne pokrajine Trento, Avtonomne pokrajine Bolzano in območja Land Tirol (s prisotnostjo predstavnikov območja Voralberg kot opazovalcev), na skupni seji 22. februarja 2005 v Meranu, predložile in dale na glasovanje različne uredbe. Joint meeting at Merano Skupna seja v Meranu Z uredbo št. 17 so zakonodajne skupščine pozvale Evropsko unijo naj: Specifically, by European Union: resolution no, 17, the legislative Assemblies request that the • officially designates the north-south axis crossing the Tyrol, Alto Adige and Trenlino as a "sensitive zone"; - makes provision, in the new directive on road tolls, for an increase in the toll from the current 25% to 50% and to introduce road-rail combined funding; - orders a general prohibition on heavy vehicles classed in the EURO 0 and EURO 1 categories; - uradno razglasi os sever-jug, ki prečka Tirolsko, Zgornje Poadižje in Trent in o kot "občutljivo območje"; - v novi direktivi o cestninah predvidi povečanje cestnine od 25% do 50% in uvedbo navzkrižnega financiranja cestno-železniškega prevoza; -odredi splošno prepoved prometa za težka vozila kategorij EURO 0 in EURO 1; while the respective executive committees were asked to harmonise and coordinate their transport policies with a series of measures, such as encouraging the rapid development of the Brenner Base Tunnel project. Programski dogovor Na tej osnovi in z namenom varovanja okolja in zdravja prebivalstva, z vidikom vzpostavitve medregionalnega in čezmejflega sodelovanja na področju prevozništva, z osnovnim medsebojnim posvetovanjem, skupnim delovanjem in usklajevanjem, je bil podprt dogovor za kakovost zraka na območju 'občutljivega koridorja Brennerja", ki združuje podpisnice Avtonomno pok raj i no Trento, Avtonomno pokrajino Bolzano in območje land Tirol. Programski dogovor S podpisom pogodbe se pogodbenice, v okviru lastnih pristojnost i, zavezujejo k izvajanju pobud in dejavnosti predvidenih s programom. Dejavnosti so bile predvidene z upoštevanjem načela odstranjevanja virov, ki povzročajo onesnaženje, predvsem bolj onestiažujočih virov z večjim vplivom na okolje, ter načela proporcionalnosti uporabljenih ukrepov, primernih glede na reakcijo in zastavljene rezultate. These actions mainly consist of placing a temporary prohibition (from 1 November to 30 April each year) on the use of the Brenner motorway and alternative routes by highly pollutant vehicles i.e. the 'heavy vehicles' (for transporting goods, with a overall mass weight exceeding 7,5 tons) which belong to the "Euro 0" and "Euro 1" classes. IZBOLJŠANJE KAKOVOSTI ZRAKA VZDOLŽ KORIDORJA BRENNER: OMEJITVE TRANZITA TEŽKIH VOZIL NA AVTOCESTI A22 Enrico Franceschi Programski dogovor Učinki ukrepa naj bi bili povečana alternativna mobilnost, sprehodom cestnega na železniški promet ter pospešeno spodbujanje pri zamenjavi zastarelih in onesnažujočih vozil. Programski dogovor Programsko dogovor predvideva možnost uvajanja novih omejitev za promet vozil (poleg vozil "Euro 0"in"Euro 1"), načrtovano na osnovi Študije irt nadzora ter po opravljenem preverjanju alternativnih možnosti prevoza. Predvideva tudi možnost izvajanja nadaljnjih ukrepov kot so na primer odrejanje cestnine ali drugih pristojbin glede na količino emisije onesnaževalcev, uvajanje omejitve hitrosti in omejitve prometa težkih vozil v prometnih konicah. Prevoz po "cesti" in po"ie1einkl" Trenutno se prevoz blaga odvija pretežno po cesti Direktiva Ministrstva za promet Na zahtevo Avtonomnih pokrajin Trento in Bolzano je Ministrstvo za promet, na dan 30. novembra 2006, sprejel direktivo, ki služi kot osnova za omejitveni ukrep prometa. Poudarjeni so nujni predpogoji: - Priprava akcijskega načrta (kot zapisano v zakonskem odloku št. 351/1999): -Obstoj alternativnega prevoza (omejitveni ukrepi ne morejo biti ovira za prosti pretok blaga, v spoštovanju obvez iz I8-, 29. in 30. čl. Pogodbe EGSjj - Informacije in predhodno obveščanje: -Začasnost ukrepa (sprejemanje za varovanje zdravja v skladu s 6, čl, 1 ,odst, zakonskega odloka Št. 285/1992-"Zakonika o cestnem prometu"), s ciljem zmanjšanja koncentracije onesnaževalcev v okvir zakonsko predvidenih vrednosti. Ukrep vladnega komisarja Ministrska direktiva prelaga dolžnost preverjanja na vladnega komisarja Trenta in Bolzana, ki naj s formalno preiskavo ugotovi obstoj potrebnih pogojev in objavo ukrepov na zahtevo pokrajin. Ukrepzdne 21. decembra 2006predvideva: začasno prekinitev prometa, od 10. januarja '07 do 30. aprila '07, po avtocesti A22 in alternativni obvoz (državna cesta št.12) za avtovlake in vlačilce s polpriklopnim vozilom namenjenih za prevoz blaga s skupno težo, z največjo obremenitvijo, ki presega 7,5 ton, ter z motorji "Euro 0" in "Euro 1", z izjemo za težka vozila, ki izhajajo ali so namenjena v deželo Trentino-Zgornje Poadižje, Kot alternativa za cestni promet je bil predviden kombiniran pfevoz'cesta-Seleznica" Ukrep vladnega komisarja "alternativa železniškega prevoza" Preostala razpoložljiva zmogljivost železniikega prometa je bila dovolj za zagotovitev alternativnega" prevoza po tirih" za težka vozila EuroO in Euro 1. Izželezniškega terminala vVeroni, kije idealna izhodiščna točka za zmanjšanje emisij onesnaževalcev na celotnem "občutlji vem" o b močj u, je možen zgolj tako imenovani "prevoz brez spremstva" zato je za težka prevozna sredstva, ki nimajo primernih priključkov za dvigovanje kesortov {kijih ne more dvigniti žerjav) predvidena možnost vkrcanja z uporabo "prevoza s spremstvom" (potujoča avtocesta -RO.LA} iz terminala kombiniranega prevoza vTrentu. ALPSKI SIGNALI 5 | PREZENTACIJE O OMILITVAH PODNEBNIH SPREMEMB 147 IZBOLJŠANJE KAKOVOSTI ZRAKA VZDOLŽ KORIDORJA BRENNER: OMEJITVE TRANZITA TEŽKIH VOZIL NA AVTOCESTI A22 Enrico Franceschi Učinki ukrepa Število vozil, ki jih zajema omenjeni ukrep, je bilo ocenjeno na 130/dan, kar je približno 2% vseh težkih vozil v prometu. ZmanjSanje nivoja onesnaženja je sicer manjšega obsega, vendar ne zanemarljivo, če upoštevamo visoko stopnjo emisij onesnaževalcev moto rje v "Euro 0-1* glede na druga vozila ter seveda želenega učinka pospešene zamenjave voznega parka. Zelo težko je presoditi vplive na osnovi meritev koncentracij onesnaževalcev, saj je pri tem treba upoštevati različne odločilne elemente, kot sta na primer meteorološka situacija in povečanje težkega prometa. V zimskem obdobju leta 2007, je bil učinek prepovedi, kot tudi ugodnih podnebnih razmer, izničen zaradi povečanega prometa težkih vozil. Vrednost N02 in PM10 še vedno presegajo zakonske omejitve. Predlogi tehničnega omizja Za presojo možnosti in učinkovitosti širjenja prepovedi na druge "razrede Euro" je tehnično omizje, ki sta ga ustanovili Avtonomni pokrajiniTrento in Bolzano, potrebovalo natančnejše podatke o sestavi voznega parka težkih vozil v prometu. V raziskavi po naročilu A22 ob zapori Vipiteno (maj '07 -na vzorcu 1059 težkih vozil razreda S), je bila prikazana porazdelitev težkih vozil v tranzitu po A22 glede na "Euro razred": SHAPE V MERGEFORMAT Predlogi tehničnega omizja Na osnovi ugotovljenih podatkov [delež težkih vozil "Euro 2"je približno 9%), se je za naslednje zimsko obdobje [verjetno od januarja 'OS), tehnično omizje odločilo za predlog obnovitve prepovedi tranzita za težka vozila Euro O in Euro 1, kot tudi razširitev prepovedi na težka vozila Euro 2 samo za določene ure, saj seje izkazalo, da preostala zmogljivost železniškega prometa pokriva samo polovico potreb (700 težkih vozil Euro 2 na dan, glede na razpoložljivo zmožnost za približno 330 vozil). Of the measures being considered for the following years, a particularly interesting one is to apply differentiated tolls according to the type of engine (the Euro class) and therefore the amount of pollutants emitted by heavy vehicles, subject to an increase in motorway fees in line with the provisions of the 'Eurovignette Directive'. Application of the "Polluter Pays" principle. UKREPI ZA IZBOLJŠANJE KAKAVOSTI ZRAKA NA BRENNERSKEM KORIDORJU NA TIROLSKEM IN NJIHOVA OCENA Ekkehard Allinger-Csollich UKREPI ZA IZBOLJŠANJE KAKAVOSTI ZRAKA NA BRENNERSKEM KORIDORJU NA TIROLSKEM IN NJIHOVA OCENA Ekkehard Allinger-Csollich Promet in emisije 100% 90% 80% 70% 60% 50% 40% 30% 20% 10% 0% [flffll 35 76 60 Promet NOx PM10 U Osebna v. ■ Tovorna v. □ Drugo 76 % vseh vozil so osebna vozila. Osebna vozila oddajajo v ozračje več kot tretjino emisij NOx in več kot polovico delcev PM10. Tovorna vozila (16 % vseh vozil) oddajajo v ozračje več kot 50 % emisij NOx. A h t. Verkr h t" pl a.i i t u i g UKREPI ZA IZBOLJŠANJE KAKAVOSTI ZRAKA NA BRENNERSKEM KORIDORJU NA TIROLSKEM IN NJIHOVA OCENA Ekkehard Allinger-Csollich Ukrep št. 1 Strategije Izvedeni ukrepi Akcijski načrt 2006 Zmanjšanje ravni emisij osnaževal s pomočjo izboljšane tehnologije motorjev • Sistem ekotočk do konca leta 2003 • Omejeno število izjem za tovornjake Euro 4 i!n Euro 5, kar zadeva vožnjo v nočnem času • Prepoved starejših razredov motorjev (EuroO.1.2} ImHI - Abr_ VeckthrsplamiE^ Ukrep št. 2 Strategije Izvedeni ukrepi Akcijski načrt 2006 Spodbujanje alternativnih oblik prevoza z nižjimi emisijami onesnaževal ■ * ! imn Širjenježelezniške infrastrukture (spodnja dolina reke inn) Spodbujanje sprem ijane^a kombiniranega prometa (potujoča avtocesta) Borza sopotnikov Regionalna železnica, m est na želez ni ca Brennerski bazni predor (BBT) Prednostjavnemu prometu Spodbujanje kolesarskega prometa Š i rje nj e term i n alov z a spremljani in kombinirani promet AbL VwlrpVirqplamirig Ukrep št. 3 Strategije Izvedeni ukrepi Akcijski načrt 2006 Uskladitev prometa ter zmanjšanje najvišjih hitrosti • Omejitev hitrosti v nočnem času - Postavitev opozorilne naprave v prometu • Uvedba dinamične hitrostne omejitve za osebna v02ila m fffcl Abr. VcrkchrspLaouD^ Ukrep št. 4 Strategije Izvedeni ukrepi Akcijski načrt 2006 Zmanjšanje obremenjenosti zraka s preusmeritvijo emisij na obdobja, ko je zrak bolje premešan ■ Prepoved nočne vožnje za tovorna vozila • Višja cena cestnine za nočno vožnjo tovornih voz i I na brennerski avtocesti A13 * Sektorska prepoved nočnevožnjeza tovorna vozila iT Iffin h h sfctkehesnLanune UKREPI ZA IZBOLJŠANJE KAKAVOSTI ZRAKA NA BRENNERSKEM KORIDORJU NA TIROLSKEM IN NJIHOVA OCENA Ekkehard Allinger-Csollich Ukrep št. 5 Strategije Izvedeni ukrepi Akcijski načrt 2006 Zmanjšanje števila voženj tovornih vozil s preusmeritvijo na železnico • Zgornja meja števila voženj v okviru sistema ekotoCk (do konca leta 2003) * Prepoved prevoza blaga, primernega za prevoz z Železnico, s tovornjaki na posameznih odsekih Abt feikehrspla'-nrg; Sektorska prepoved vožnje Preusmeritev tovora, ki je primeren zlasti za prevoz z železnico (prevozi na daljše razdalje, manjši časovni pritisk) Zmanjšanje števila voženj s tovornimi vozili za okoli 200.000 letno Skupine blaga : IffiSI Odpadki Žito Hlodovina in pluta Neželezne kovine in železna ruda Kamenje, zemlja, izkopni -material_ Kamenje, zemlja, izkopni material Motorna vozila in priklopniki Gradbeno železo Marmor Keramične ploščice AM VtrVjhreplarvunt; Ukrep št. 6 Strategije Izvedeni ukrepi Akcijski načrt 200$ Uskladitev okvirnih pogojev z drugimi načini prevoza • Postavitev kontrolnih mest Povečanje nadzora tovornih vozil ■ Nadaljnja širitev mreže kontrolnih mest za tovorna vozila * Alpska tranzitna borza Iran AhU-Veiihisplflnifflg Alpska tranzitna borza Razprava trenutno poteka v okviru - evropskih projektov na nacionalni in regionalni ravni (npr. MONITRAF) - Alpske konvencije -t.i. zuriške skupine (prometni ministri alpskih držav) Odločitev bo treba sprejeti na evropski ravni. fffKl Abt. Vefkrrlirspl am ing UKREPI ZA IZBOLJŠANJE KAKAVOSTI ZRAKA NA BRENNERSKEM KORIDORJU NA TIROLSKEM IN NJIHOVA OCENA Ekkehard Allinger-Csollich Br Ocena Učinki Ukrepi, razvoj JMW NO; (pg/m?) T % 1 R-ajTOj ..v f^p .parks 2005 - 3010 0M'8 avtocesia dolina Teke ITTn.'ntatoma v neBpreifren.i -10,5 -14,2% t pavSfiarije iirdrroia do 2SSW +3,0 +4.8% 3, iCTisnoffrif sBerprj] fpt® -2010 tpflw®£anja-5.t. met. warrlin razwaj vesn. pawi kotrfc lt-2) -7.5 -10,2% 4 »meiitav Hitrosti na lltilimffi, VBA pseBria.voilla, 2010) -3.5 -5.3% 5 g(pg§W Euro 0.1.2 [ToMamaiv: itl16) -0.5 -0,8% 6 Prapav^oi' ieSt® vsffp ,&ra 4,5 (Tovorna v 231®) -1,2 -1.8% / tseKtassKH pfspsifsa vastus [Tasamsi-V: 1010) -1.0 -1.5% 1 SvigtšnJ 'Ukrspei; {■Ki&tnb. -6.1 -9.1% J|.0% 1 uKwpow ttwcimfl v [Rfflrilb; 5+6i-7) -2,7 10 Sneženi. Ukr&p.sv MM- + NFV2BUS. iSHSWfe rNFV) okoli - 9;5 - 13,0 % Abt Verkehrsplaiinng Zasnova prometne politike EU • Trajnostna prometna politika - preusmeritev tovora z železnice na cesto (Bela knjiga EU. 2001) • Novo težišče (2006) cilj: ločevanje emisij iz prometa od naraščanja prometa napoved razvoja prometa:+ 55 % ceste + 13 % železnice & Iflffil Aht. Vfirkf-hrspl anting TIROLER GEMEINDEN MOBIL Ekkehard Allinger-Csollich, Siegrid Sapinsky Leta 2006 se projekt začne izvajati v desetih občinah. Leta 2007 se jim pridruži še 22 občin, * Modul 1:,,Krajevna središča mobilnosti11 javnega prometa * Modul 2: ..Spodbujajmo kolesarjenje!" * Modul 3: Povezovanje s "klima:aktiv-mobir M WŠ vrrr Srn L.J Občina je primerna zlasti za izvajanje projekta na področju okolju prijaznega mobilnost nega ravnanja: • zaradi svoje povezanosti s krajani, ■ ker je informacije mogoče povezati z lokalnimi interesi, •zaradi svoje zgledne funkcije. TIROLER GEMEINDEN MOBIL Ekkehard Allinger-Csollich, Siegrid Sapinsky m Mobilnostni center himm V okviru servisne službe za občane oz. občinske prijavno-odjavne službe informacije posredujejo usposobljeni občinski uslužbenci Zagotavljanje storitev, kot so lokalni žepni vozni redi. brezplačne karte za mestni avtobus, borze sopotnikov, itd. informacije o voznih redih na domači spletni strani Informacije za kolesarjem pešce Paketz informacijami za vse nove priseljence il! if rrrr Sfel . TIROLER GEMEINDEN MOBIL Ekkehard Allinger-Csollich, Siegrid Sapinsky • Uvajalne prireditve und izobraževanja v sodelovanju z deželo Tirolsko, prometnim združenjem (VVT)in prevoznimi podjetji • Izdelava vozilih redov, plakatov, paketa z informacijami za vse nove priseljence • Spremljanje izdelave domate spletne strani • Zagotavljanje podpore delovanju na področju odnosov z javnostmi v obliki izdajanja informacijskih člankov v lokalnem časopisju in na spletnih straneh, obrazcev za reklamno gradivo, letakov itd. ■ Informstwni časopisi In glasila z aktualnimi temami ■ Redno zagotavljanje stoitev za občane: tehnični pregled koles, uvedba varnostnih kod za kolesa (v sodelovanju s prodajalci koles) * Sodelovanje s prevoznimi podjetji: spodbujanje akcije Bike & Ride * Postavitev domačih spletnih strani z informacijami in nasveti o kolesarjenju TIROLER GEMEINDEN MOBIL Ekkehard Allinger-Csollich, Siegrid Sapinsky htt p: //www. tiroLgv at/themeiWerkeh r/verkeh rapla nung/pu bi ikafianen/ Modul 3: Medsebojno povezovanje jF Trm ShŠl • Povečanje števila sodelujočih občin * Sodelovanje z Južno Tirolsko v okviru projekta EU - čezmejno sodelovanje - skupno svetovanje - uporaba sinergij 6020 Innsbruck KUMftnCNPNis 1 I tt o u Tel.: 0512 583558 E-nas!ov: tirol@klimabuendnis.at www.klimabuendnis at/tirol TURISTIČNI MINIBUSI NA OBMOČJU GORSKEGA MASIVA ECRINS Nicolas Pons Communaut^ de communes du Pays des Ecrins A— tltt df (0»WUB»I 1.VRSTA: MINIBUS S SPREMSTVOM NAČELO: odkrivanje glavnih turističnih zanimivosti z javnim prevozom v spremstvu vodita. Uiiibusi so tematski. Nudimo C različnih tem: - vinogradniška dediščina - verska dediščina - sončne ure ■ odkrivanje doline Fournel [živalstvo, rastlinstvo, geologija) - vodna dediičina (vodna energija, karali...} - vasi in življenje nekoč - po sfe-deh Valdižanov - rudniki srebra CENA : 20 € za vseh 8 ogledov r mlnlbusom TURISTIČNI MINIBUSI NA OBMOČJU GORSKEGA MASIVA ECRINS Nicolas Pons ComFnunaut^ de communes du Pays des Ecrins A CortitmUnauffr din (ORIHIUH«! 2007 2006 Prosti minibus! 759 965 Minibusi s spremstvom 4797 5373 SKUPAJ 5556 6338 Če v vozilu 2,5 osebe 2222,4 vozil manj 2535.2 vozil manj OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE IN ENERGIJSKA UČINKOVITOST V SLOVENIJI Erik Potočar REPUBLIKASLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR DIREKTORAT2A EVROPSKE ZADEVE IN INVESTICIJE Sektor za aktivnosti učinkovite rabe in obnovljivih virov energije Obnovljivi viri energije in energijska učinkovitost v Sloveniji Erik Potočar Bolzano, December 2007 Oskrba s primarno energijo v Sloveniji □ Rest" □ Hydro □ Nuclear H Natural gas Liquid fuels pr Solid fuels " Obnovljivi viri in uvoz električne energije Delež OVE v primarni energiji v ; državah EU leta 2006 (%) O Podatki o državi • Prebivalstvo: 2 milijona • Površina: 20.000 km2 • Več kot 10.000 km2 gozdov • Letna poraba elektrike: 12 TWh • Trg z električno energijo in plinom je 100% odprt • Ceno za uporabo omrežja (dostop) določi in objavi neodvisni regulativni organ (Agencija za energijo) OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE IN ENERGIJSKA UČINKOVITOST V SLOVENIJI Erik Potočar Finančna podpora investicijam 1. Subvencije do 40% za gospodinjstva za - kote! na biomaso kotit na sekance. m a ks. 2.10D € -sončni kolektorji, maks 2 loc e -toplotna črpalka za gretje, mats 2 .idd € 2. Subvencije za majhne fotovoltaične sisteme, 2.5 €/w, maks 2. IDO € 3. Subvencije do 40% za ustanove (kotli na biomaso, geotermalna energija, toplotne črpalke, sončni kolektorji, veter in fotovoltalka - ne povezano v omrežje) 4. Povračilo takse za C02 za investicijev OVE Majhne hidroelektrarne Osnovne značilnosti * dolga tradicija * ctoiga doEa uporabe in majhni obratovalni stroški * ni onesnaževanja z emisijami * razvoj podeželskih območij MOŽNI NOVI PROJEKTI * Obnova in avtomatizacija obstoječih * Priprava projekta srednjega toka Save Nacionalni program za energijsko učinkovitost in obnovljive vire energije O Do konca leta 2010: povečanje energijske učinkovitosti vvseh sektorjih za 10% ■ povečanje energijske učinkovitosti v javnem sektorju za 15% • obnovljivi viri v primarni energiji (z B% na 12%) obnovljivi viri v primarni energiji: z 8% na 12% * obnovljivi viri za ogrevanje: z 22% na 25% * obnovi ivi viri za elektriko: z 32,0% na 33,6% * obnovi ivi viri v prometu: na 2 % Akcijski načrt za energijsko * ) učinkovitost ^^^^^^^^ Ukrepi za gospodinjstva, storitve, industrijo in promet skupni prihranek (2008-2016): 9 % 4,2 TWh (povprečje 462 GWh/a) r Trajnostna energija Glavna področja podpore so: ■ Trajnostne zgradbe v javnem sektorju ■ Učinkovita raba energije • Inovativni sistemi za lokalno energijsko okolje ■ Demonstracije in informacije Skupni stroški projektov pribi. 570 mio EUR Bioplinske elektrarne OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE IN ENERGIJSKA UČINKOVITOST V SLOVENIJI Erik Potočar Sistem daljinskega ogrevanja na biomaso Z 100 glav velikih živali in 3'■". kvV električnim generatorjem lahko letno proizvedemo 150 MWh elektrike Pozitivni učinki; Ekonomsko »n ekološko zanimiva investicija Ekološko manj problematično Zmanjšanje emisij Nov vir električne energije NOVA VLAGANJA Novi projekti: Leluš 2x60 kW+75 kW I han 220 kW in Nemščak 1.500 kW Odranci 1 500 KW Obstoječe študije izvedljivosti (PimiCe. Marko1 □estemik, Videm In drugi) Možno vlaganje na vseli večjih kmetija)!H Veliko izkušenj v tujini, pa tudi v Sloveni^H I ^ .J r Ur Geotermatne elektrarne Pozitivni učinki: * dolgoročno ekološko sprejemljiv vir energije G favne ovire ■ • vlaganja v vrelca so zelo visoka in težko je predvideli rezultat * temperatura TOde mora bit) vsaj 150 CC MOŽNA VLAGANJA * Dodalna študija za projekt v Ljutomeru • Novi visokoternperatumi gaotarmalni vrelci • Novi rekreacijski projekti ■ Novi projekti za ogrevanje prostorov v zgradba! ■ Širša uporaba yeosond za ogrevanje prostorov Biodizel V skiadu iDireKtivo EU 2003y30/ES sprejeti pravilnik Ministrstva za gospodarstvo Republike Slovenije (Ur. I RS, št. 83/05), kije bil sprejet 12.3.2005, predvideva naslednje deleže biodizla v motornem gorivu v Sloveniji: 2006 min. 1,2% 2007 min. 2 % 2QD8 mir. 3% 2009 min. 4% 2010 min. 5,75% * Od leta 2004 največja slovenska naftna družba PETROL na vseh bencinskih črpalkah prodaja mešanico, ki vsebuje do 2% biodizla. * Leta 2005 je bila proizvodnja biodizla okrog 6.000 t (nekaj pilotnifi obratov >n interes skupine podjetij: SAVA Kranj, TEOL, GEA Slovenska Bistrica, PIIMUS liki Rače, PIONER Slovenia) * Leta 2008 načrtuje NAFTA LENDAVA v sodelovanju zavstnjskim partnerjem CMB Maschinenbau zagon biadizelskega obrata z zmogljivostjo S0.C00 t OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE IN ENERGIJSKA UČINKOVITOST V SLOVENIJI Erik Potočar Tržna mesta OVE v Sloveniji Ponudnike opreme in storitev za projekte OVE in energijske učinkovitosti najdete na. UBLAŽITEV POSLEDIC PODNEBNIH SPREMEMB NA OBMOČJU ALP IN PRILAGAJANJE NANJE Stefan Krapesch, Fallent Gerhard, Rennockl Sandra m KAMlŽ^ £ Podatki o občini > Lega: > Št. prebivalcev: Struktura: r Površina: > Gospodarstvo: iSfGemeii-ide DussFV.Auana 20IP | Koroška, Avstrija 863 2 občinski središči (Diex, Grafenbach), razloženo naselje 55 km2 Kmetijstvo: (ekoregija Saualpe Sud) Turizem: okoli 350 turističnih postelj, okoli 13.000 nočitev Podjetništvo: Fa. software-systems.at Mala podjetja, malo delovnih mest v kraju - visok delež dnevnih migrantov www.soniienort-dlex.at wzx?rmm?mmA Podatki o občini kai Nadmorska višina: 1159 m (osrednji dei Diexa) ^ Klimatsko ugodna lega na južnem pobočju Merjenje trajanja sončnega obsevanja: od I. 1938 dalje s heliografom j- Povprečno več kot 2000 sončnih ur letno - DiEX - najbolj osončen kraj v Avstriji S-'OewemleDwiifvAmimwr www.sonnenoil-diei.at re-) Termični solarni sistem Temeljni sklep občinskega sveta o postavitvi sistema in njegovem subvencioniranju iz I 1991 r Vgradnja termičnega solarnega sistema s skupinami samograditeljev I. 1992 r Spodbujanje termičnega solarnega sistema za pridobivanje tople vode in podporo k ogrevanju od I. 1992 ^ Subvencije trenutno znašajo 200 EUR za 6 ms površine kolektorja, vsak naslednji rn^je 20 EUR. Termični solarni sistemi so danes standardna oprema stanovanjskih hiš. www.sonrtenorT'Cfl#i.at UBLAŽITEV POSLEDIC PODNEBNIH SPREMEMB NA OBMOČJU ALP IN PRILAGAJANJE NANJE Stefan Krapesch, Fallent Gerhard, Rennockl Sandra W EBm £ Projekt SONČNA ENERGIJA DIEX > November 200&- sklep občinskega sveta > L.2007 -projekt LEADER: Izdelava študij* Izv&dljlvasrl-ureditev 11 .r Pv-povrslne na jji'tbkaka (preai ag proj ena -j anttar zno n t- Projektni partnerji: □m£tvo Photo voltv.. A. >!n.i Federal Association. n i.'G "i'iml Fallent DmšTvo za reyionnlnl mzvoj Ji izn«? Koroške P&djBtfe za s velovanje EnergiebewusslKamten 'f Julij 2007- izdelava projektnega poroči Ta > 7.12. 2007 - predstavitev projektnega poročila > Diex sodeluje pri programu e5 (programi za energijsko učinkoviteobčinel ©GemeitnJc faixffv ' A"" www.sonrtenorf-tfLeK.ar Projektni cilji > Ustvarjanje "solarnega" življenjskega prostora -vzorec gradbenega zemljišča-jug A, ' ■ ■ f.1 ** jRBMjlg istGemeinoe DiEX/Pv.Auaria20D7 www.sonnenort-dlex.at UBLAŽITEV POSLEDIC PODNEBNIH SPREMEMB NA OBMOČJU ALP IN PRILAGAJANJE NANJE Stefan Krapesch, Fallent Gerhard, Rennockl Sandra Projektni cilji zeliraum G&pLaftte schinT,- Anlasen ism.f PV. Li-iBiung IllilDlli'.'il |kW„| EL Energie Pr«J. Bad [fcWM 6L Ejingbf Imuoil [HWhl Aumnomlt Grud 1*1 £010 Kunulert 54 453 B52.H13 1.772 637 26,9 PV.Anlagm bm 5 kWp 35 125 132.86S RV-ArilBgeji Hfujland SM O S kWp 10 50 Sllli m-flrlaaenWiOkWiJ 13 260 - iti PV-An|i IL| wr OVi >.IJV |: 3 SO 95 «63 p3&E3d»nin1cqrierte PV.Aislaffen 1 5 42an PV- StrfL^enlaLiEMan Die* 22 1.210 Ernnfli«iA:pafHarripa3n& 121.233 PVEnofgioJahrptDd DIOK r 5011 - EndaSOiE 5(5 530 £S1.G7D ©Gflmeimte OvJ^v Misirw 20QT www.soniwiwrt-diex.at UBLAŽITEV POSLEDIC PODNEBNIH SPREMEMB NA OBMOČJU ALP IN PRILAGAJANJE NANJE Stefan Krapesch, Fallent Gerhard, Rennockl Sandra w Sonnenkraft Diex Ukrepi za dosego ciljev £ ^ Svetovanje zainteresiranimosebam na kraju samem > Sontne ure > Zasenčenje > Pri me most strehe > Tehnologija naprav > Subvencije > Ocena stroškov > Financiranje > Ocena rentabilnosti ©OsmertnicCiaWTYAJUnA www.sonnenart-dL#K.ar UBLAŽITEV POSLEDIC PODNEBNIH SPREMEMB NA OBMOČJU ALP IN PRILAGAJANJE NANJE Stefan Krapesch, Fallent Gerhard, Rennockl Sandra ENERGIJSKI PREOBRAT. SANJE ALI URESNIČLJIVA VIZIJA?? Karlheinz Rauh ENERGIJSKI PREOBRAT. SANJE ALI URESNIČLJIVA VIZIJA?? Karlheinz Rauh ENERGIJSKI PREOBRAT. SANJE ALI URESNIČLJIVA VIZIJA?? Karlheinz Rauh [ENERGIE IWENDE IOBERLAND Državljanski sklad * je ekonomsko in politično neodvisen, * je usmerjen na okraja Bad Tolz-Wolfratshauen in Miesbach, * finančno podpira in daje pobude za izvedbo različnih projektov, * opravlja naloge s področja odnosov z javnostmi, * zanj veljajo določbe zakona o državljanskih skladih. www eiitrgiew«urie-oLnilEiLd (te ENERGIJSKI PREOBRAT. SANJE ALI URESNIČLJIVA VIZIJA?? Karlheinz Rauh [energie i "end Resolucija o energijskem lOBERLAND J 0 J preobratu? Zastavljeni cilj želimo doseči z: • manjšo porabe energije, • uporabo inovativnih in učinkovitih tehnologij in • trajnostno rabo vseh domačih virov. Lsti-f+ew Zuko/wft www eiitrgieweurie-obedmid de j energie H vemd Resolucija o energijskem Iobebland j &j preobratu^ m Zaupamo ustvarjalnosti ljudi in njihovim vsestranskim sposobnostim, zlasti na področju kmetijstva in gozdarstva, trgovine, obrti, industrije, storitvenih dejavnosti, občinskih uprav in cerkve. Potrebujemo podporo vseh odgovornih občank in občanov iz vseh deželnih okrajev. evi energie wende Resolucija o OBERLAND "* ^energetskem preobratu,. mm tiieigis-iviiidc-nlttilajul de Tako bomo ohranili našo naravno eksistenčno osnovo in zagotovili ekonomsko moč regije s ciljem zagotoviti kakovost življenja. sti-f+evi bm eiLc^eneudcobedand de ENERGIJSKI PREOBRAT. SANJE ALI URESNIČLJIVA VIZIJA?? Karlheinz Rauh Jenergie ENERGIJA iwende ioberland Oskrba v prihodnje IwlhnuiigUr V J Manjša poraba energije - Zadostnost Tehnične inovacije/organizacijske usmeritve - Učinkovitost Preusmeritev na obnovljive vire energije - Nadomestitev Um wwrc eiitrpiswsillJe-olmlmHl (te energie wende OBERLAND Naše strokovne skupine Strokovna skupina za varčevanje z energijo Strokovna skupina za obnovljive surovine v trdni, plinasti in tekoči obliki Strokovna skupina za sončno energijo z električno energijo iz sončne energije in sončno toploto Strokovna skupina za geotermalno energijo • plitva geotermalna energija U ti-ft * goboka geotermalna energija efi iuki/mT mknvna si/umna -73 m ? jYWV eSHglSW iutje-olvulmid ile energie wende OBERLAND Naši idealni projekti Delovanje na področju odnosov z javnostmi, kot npr.: udeležba na sejmih: sejem okolje 2007 Bad Tolz obrtna razstava Miesbach prireditve: dnevi sončne energije dnevi odprtih vrat poti iz energijske "zagate" udeležba na vaških sejmih in ekotržnicah simpozij o energiji „ letakL brošure, panoji Ji+rrten Zutuun-rf" www.enHj51eweu1ie-ow1lEi14.de ENERGIJSKI PREOBRAT. SANJE ALI URESNIČLJIVA VIZIJA?? Karlheinz Rauh I ENERGIE wende I OBERLflND Misli globalno, deluj regionalno Podnebne spremembe so moralni izziv in priložnost, da končno začnemo ukrepati. U+i-ft www c*i Lcrgi ewe ud e«o bexlfflid ctc ALPSKI SIGNALI 5 | POSTERJI 201 POSTERJI METODE SPREMLJANJA DINAMIKE LEDENIKOV Metode spremljanja dinamike ledenikov Digitalna kamera z daljinskim upravljanjem - spremljanje visečih ledenikov Sistem spremljanja ledenikov in snega s pomočjo gorskih vodnikov spremljanje ledenikov masna bilanca pregledi snežišč za poročilo o plazovih - analiza snežne odeje Spremljanje dinamike visečih ledenikov Na podlagi znanstvenih spoznanj in izkušenj Oddelka za glaciologijo Laboratorija za hidravliko, hidrologijo in glaciologijo (VAW), ETH Zurich (prof, M. Funk), je FondMS oblikoval in namestil stalen sistem spremljanja s pomočjo digitalne kamere z daljinskim upravljanjem. OD ODPRAVLJANJA POSLEDIC DO PREVENTIVE: kvalitativni podatki PREPOZNAVANJE UČINKOV DESTABIUZACIJSKIH PROCESOV: nastanek ledeniških razpok geometrične spremembe porast hitrosti padanje drobirja na spodnji del ledenika OD ODPRAVLJANJA POSLEDIC DO PREVENTIVE: kvalitativni podatki PREPOZNATI KRITIČNE SITUACIJE NATANČNO POZNAVANJE ZGODOVINSKEGA OZADJA PODATKOVNA BAZA ZGODOVINSKIH POSNETKOV DIGITALNA KAMERA Z DALJINSKIM UPRAVLJANJEM GLAVNI CILJI: Pridobiti slike operater ni potreben (ekstremni pogoji) kontrola frekvence snemanja (v primeru kritičnih situacij) ALPSKI SIGNALI 5 | POSTERJI 203 SPREMLJANJE SERAKOV Meritve na terenu in sistem spremljanja v gorskih predelih s pomočjo posebej usposobljenih gorskih vodnikov spremljanje ledenikov in masne bilance analiza snežne odeje in pregledi snežnih plazov za poročilo o plazovih SISTEM SPREMLJANJE SERAKOV Gorski vodniki so vključeni v dejavnosti meritev na terenu pri spremljanju ledenikov in masne bilance, npr: postavljanje in merjenje kolov za merjenje topljenja nabiranje snega in stratigrafski opis snežne odeje na veliki višini; merjenje položaja jezika ledenika. Tradicionalne tehnike masne bilance: ledenikTimorion - ARPA VdA Vodniki so bili za tovrstne dejavnosti usposobljeni na posebnih tečajih leta 2004 in 2005 Ustanovljene so bile izbrane ekipe za vsako dejavnost: izpopolnjevalne delavnice leta 2005 in 2006 (maja) Stalna snežišča Stratigrafski opis in načrt pregleda snežnih plazov Gorski vodniki Vremensko poročilo in napoved Urad za snežne razmere in snežne plazove regije Valle d'Aosta Poročilo o snežnih plazovih Alpine Space Programme IslmtglUI 2.2 Alps Mobility II Alps Mobility II - Alpine Pearls A network of Alpine holiday resorts wilh environmentally sound mobility. Lead partner I BdniJfesnMnrstpfiiiin IGr Land* kenu rwilaflrtKhflrt lifflvBli wid WiauwiKtHl Other partners I L.mrl Sallljupg I PmvinoiflAtilofnimBili BoUsnoSorKi I Ba(«FHChnt SUflBitunnartum 6) Umwftl- (jB&undtml 'jnd Uartmitai- MM I BundHMmMiun liii VMriir, (nnevawtri um Ischnobffe I Bundepwnifflnuin hjr WmsEtwtl und AltM I CamnDncr 08 ttpvthAwnai [ Commune les Gets I GainHWNteVArtanwang I Prqwicie 41 BePuniJ I Usance futonona FmiH vweaa GuM I RggwneAuliinoiia Vote atom I Kinloh SiwitmMsn I Kantom Zilridi I InrertaJien Touitsnrw Project website NWivAlUfiiBtlMv.nrl Contact person Wmnna HMur Tw+atanttto aio Fan-« mn 51522 7106 MEHilka.holzDr@4flbarisFninulBriLim.il Duration ».2003-1» 20« Total budget In EUR uiun ERDF in EUR tmeeo Aim The sensitive Alpine region, its inhabitants and visitors suffer from the environment and health impacts of transport. Activities for an improvement of the situation are urgently required. Partners Iram Germany, France, Italy, Austria and Switzerland therefore have joined forces to develop the transalpine project .Alps Mobility II-Alpine Pearls". Working transnational^ with a trans-sector approach, ail partners elaborated innovative environmentally benign solutions for soft mobility, car-free tourism and sustainable regional development, Activities Since the beginning of the project, the following activities have been carried out: ■ An implementation study, fixing the details for it's transalpine implementation • A criteria catalogue fixing the standards for Alpine Pearls in terms of mobility, transport, tourism, environment • Planning and founding oi (he transnational association .Alpine Pearls" • Planning of a sustainable travel chain to fte Alps and between the partner regions (the "string of pearls") • Development and improvement of mobility services and infastructural conditions for the environmentally sound travel chain between the resorts ("Pearls") ant) their surrounding regions, (e.g. bicycle routes, charter-train and -bus offers) • Improvement of regional mobility services (e.g. innovative public transport services, promotion of non-motorised transport, use of new technologies etc.) and infrasliuctural conditions (e.g. Iraffic-catming measures, improvement of non-molonsed transport) • Development and implementation of a common PR and marketing concept for the tourism product: infrastructure Outcomes and results A holiday trip to an "Alpine Pearl" is based on the principle of guaranteed mobility for guests, who stay al an exceptionally beautiful resort - a genuine "pearl" - in Ibe Alps and can rely on convenient arrangements for getting there and back home as well as on good local and excursion transport. The transport provided is supposed to meet every possible requirement, from being convenient, through being absolutely reliable, amusing, enjoyable, innovative and comfortable, to being - naturally - environmentally friendly! Instead of having lo make sacrifices, vacationers should be able to enjoy the added value. After a long preparation and coordination phase, In January 2006 the Association .Alpine Pearls" wilh 17 members (Pearls) from all involved partner countries was founded. Until the end of 2006, all founding members will lulfill the requested criteria. In the current final phase of the project, the project partners are setting concrete implementation activities (infrastructure! measures, in the Alpine Pearls). Furthermore, the Pearls are preparing special .soft mobility offers" (tourism packages) and are still working on the improvement of public transport connections between them. After the end of the Interreg project, the Alpine Pearls cooperation will continue. The Alpine Pearls will cany out joint marketing activities and work on trie further improvement of their product. New members are welcome al any lime V nf _ "T 2.2 MOBILNOST V ALPAH II MOBILNOST V ALPAH IJ -ALPSKI BISERI, MREŽA ALPSKIHTURISTIČNIH KRAJEV Z OKOLJU NEŠKODLJIVO MOBILNOSTJO Cilj Občutljivo alpsko območje in njegovi prebivalci in obiskovalci zelo občutijo vplive prometa na okolje in zdravje. Dejavnosti za izboljšanje stanja so nujno potrebne. Partnerji iz Nemčije, Francije, Italije, Avstrije in Švice so združili moči pri čezalpskem projektu „Alpska mobilnost II - Alpski biseri". Z mednarodnim sodelovanjem in medsektorskim pristopom so partnerji izdelali inovativne okolju neškodljive rešitve za mehko mobilnost, turizem brez avtomobila in trajnostni regionalni razvoj. Dejavnosti Od začetka projekta so bile izvedene naslednje dejavnosti: izvedbena študija, določitev podrobnosti za čezalpsko izvedbo, katalog meril, ki določa standarde za alpske bisere, kar zadeva mobilnost, prevoz, turizem in okolje, načrtovanje in ustanovitev mednarodnega združenja „Alpski biseri", načrtovanje trajnostne potovalne verige v Alpe in med partnerskimi regijami ("niz biserov"), razvoj in izboljšanje mobilnosti in infrastrukturnih pogojev za okolju neškodljivo potovalno verigo med turističnimi kraji ("biseri") in okoliškimi regijami (npr. kolesarske poti, ponudba čarterskih vlakov in avtobusov), izboljšanje regionalnih mobilnostnih storitev (npr. inovativne storitve javnega prevoza, spodbujanje nemotoriziranega prevoza, uporaba novih tehnologij itd.) in infrastrukturnih pogojev (npr. ukrepi umirjanja prometa, izboljšanje nemotoriziranega prometa), razvoj in izvajanje skupnega koncepta odnosov z javnostjo in trženja za turistični proizvod infrastruktura. Učinki in rezultati Počitnice v "alpskem biseru" temeljijo na načelu zagotovljene mobilnosti za goste, ki bivajo v izjemno lepem turističnem kraju - pravem "biseru" - v Alpah in ki lahko računajo na ustrezno prometno ureditev za prevoz tja in nazaj domov ter na dober lokalni in izletniški prevoz. Ponujeni prevoz naj bi ustrezal vsem zahtevam - naj bi bil ustrezen, popolnoma zanesljiv, zabaven, prijeten, inovativen, udoben in - kakopak - okolju prijazen. Počitnikarji naj bi namesto žrtev uživali dodano vrednost. Po dolgem pripravljalnem in usklajevalnem obdobju je bilo januarja 2006 ustanovljeno združenje "Alpski biseri" s 17 člani (biseri) iz vseh sodelujočih držav. Do konca leta 2006 bodo vsi ustanovni člani izpolnili zahtevane kriterije. V trenutni končni fazi projekta projektni partnerji določajo konkretne izvedbene dejavnosti (i nf rastru kturne ukrepe v alpskih biserih). Biseri tudi pripravljajo posebne "ponudbe mehke mobilnosti" (turistične aranžmaje) in si prizadevajo za izboljšanje prevoznih povezav med njimi. Po koncu projekta Interreg se bo sodelovanje med alpskimi biseri nadaljevalo. Alpski biseri bodo izvajali skupne marketinške dejavnosti in si prizadevali še izboljšati proizvod. Novi člani so vedno dobrodošli. Interna Ml I ALPSKI SIGNALI 5 | POSTERJI 205 Vodilni parnter Bundesministerium fur Land- und Forstwirtschaft, Umwelt und Wasserwirtchaft Drugi partnerji Land Salzburg Provincia Autonoma di Bolzano/Bozen Bayerisches Staatsministerium fur Umwelt, Gesundheit und Verbraucherschutz Bundesministerium furVerkehr, Innovation undTechnologie Bundesministerium fur Wirtschaft und Arbeit Commune de Morzine-Avoriaz Commune des Gets Gemeinde Werfenweng Provincia di Belluno Regione Autonoma Friuli Venezia Giulia Regione Autonoma Valle d'Aosta Kanton Graubunden Kanton Zurich Interlaken Tourismus Spletna stran projekta www.alpsmobility.net Oseba za stike Veronika Holzer Tel +43 {0)1 51522 1210 Faks +43 (0)1 51522 7208 veronika.holzer@lebensministerium.at Trajanje 05.2003-09,2006 Skupni proračun v EUR 3.216.960 ESRRvEUR 1.496,6809 MOBILNOST Varno na nogah Gre za pobudo v koordinaciji projekta za mladinsko politiko občine Trento, ki zajema Številne službe občinske uprave, Namenjena je nižjim osnovnim šolam Trenta, njen cilj pa je povečati samostojnost učenk in učencev na njihovi poti od doma do šole. Učenke in učence spodbuja naj se v šolo napotijo sami, pri mlajših učencih s spremstvom. Predlaga jim naj ne uporabljajo ali vsaj omejijo uporabo zasebnega prevoza ter naj se raje odločajo za trajnostne oblike gibanja; peš, s kolesom ali z avtobusom. "Varno na nogah" je zabaven, zdrav, ekološki in gospodaren način za zmanjšanje avtomobilskega prometa in zračnega onesnaženja v okolici šole, to pa je tudi prispevek k izboljšanju kakovosti življenja v urbanem okolju, otrokom je vrnjena možnost, da se počutijo samostojne in odgovorne tudi izven doma ter pomaga pri spoznavanju lastne četrti in pravil za varno gibanje. HVPERLiNK"http://www.trentogiovani.it/cittaebambini/apiedisicuri0.html"http://www.trentogiovani.it/cittae-bambini/apiedisicuriO.html Ecomobile Projekt v sodelovanju z banko UniCredit in občino Trento je namenjen poenostavljanju sistemov za lažjo mobilnost, oziroma mobilnost, katere prednost je usmerjena v prevozna sredstva, ki ne onesnažujejo, ne povzročajo hrupa in ne motijo. Brezplačni najem električnih avtomobilov"Eco mobile"je v glavnem vezan za dostop na območje omejenega prometa, kar dopolnjuje možnost začasnih dovoljenj, kijih izdaja mestna policija in so običajno namenjena za nakladanje/razkladanje težjega blaga ali za prevoz starejših občanov ter občanov, ki potrebujejo spremstvo. Poleg konkretnega zmanjšanja onesnažujočega prometa v območju starega mestnega jedra, pobuda uvaja miselnost, da je treba nadzirati vhode v območja omejenega prometa po načelu spoštovanja zgodovinskega naselja. Omenjena storitev je na razpolago za daljše koriščenje kot to dovoljujejo začasne dovolilnice (slednje so veljavne za vstop do 15-00 ure, v skladu z urniki za nakladanje in razkladanje, izposoja vozil Ecomobile deluje do 19.00 ure), zastavljeni cilj pa je širše reševanje problematike mestne mobilnosti. Uporaba električnega avtomobila na izposojo je, glede na majhen vpliv na okolje, kot že rečeno, usmerjen predvsem na dostop v območja z omejenim prometom občine Trento (zgodovinsko mestno jedro), vendar pa je uporaba razširjena na celotno občinsko ozemlje. Zunaj območja omejenega prometa se lahko vozila "Eco mobile" brezplačno poslužujejo, drugače plačljivih, parkirnih prostorov označenih z modro barvo. HYPERLINK "http://www.trentinomobilita.it/ecomobile.htm" http://www.trentinomobilita.it/ecomobile.htm Občinski prispevki za nabavo koles na električni pogon Do 31. decembra 2008, do izrabe sredstev, občina Trento prispeva 250 € za nabavo kolesa na električni pogon. Upravičenci prispevka so polnoletni odrasli občani s stalnim prebivališčem vTrentu ter osebe, ki imajo službo v občiniTrento in podajo izjavo, da se bodo posluževali električnega kolesa za službene potrebe. Za pridobitev prispevka mora biti kolo kupljeno veni izmed prodajaln s koncesijo občine Trento. Seznam je na voljo na spletnih straneh občine. V center s kolesom Storitve brezplačne izposoje koles občanom smo uvedli leta 2003, v okviru pobude Mobilnost vTrentinu (Trenti no Mobilita). Pobudi je občina Trento zagotovila finančna sredstva. Pobuda "V center s kolesom"daje na razpolago določeno število koles, ki se nahajajo na označenih mestih. Uporabljajo jih lahko vpisani občani, ki so pridobili poseben ključek. Kolesa so parkirana v posebnih stojalih, ki so narejena prav za potrebe takega načina izposoje, Pobuda "V centers kolesom" se torej umešča med storitve imenovane Bike Sharing, to je deljena uporaba koles skupine uporabnikov, kijih uporabljajo občasno in po potrebi. HYPERLINK,'http://www.trentinomobilita,it/centro_bici.htm" http://www.trentinomobilita.it/centro_bici.htm GOOD PRACTICES/PRIMERI DOBRE PRAKSE AVTONOMNA POKRAJINA TRENTO Dejavnosti na področju trajnost ne gradnje Pokrajina Trento se nahaja na severovzhodu Italije in obsega 6.200 km2 površine. Več kot 70% se nahaja nad 1.000 metri nadmorske višine in več kot 50% površine prekrivajo gozdovi. V pokrajini živi približno 480.000 prebivalcev, razdeljena je v 223 občin, ki so večinoma majhnih velikosti. Politično gledano ima pokrajina Trento posebno obliko avtonomije na področjih zakonodaje, uprave in financ. To avtonomijo je dosegla s postopnim razvojem avtonomnega statusa od leta 1948 do danes. Največje bogastvo je vsekakor naravna dediščina, ki je bila modro ohranjena in ovrednotena, kar povečuje privlačnost pokrajine in stem večji turistični obisk. Iz energetskega zornega kota lahko povemo, da Ima pokrajina zajetno proizvodnjo vodne energije, približno 4 TWh/letno, večino pa izvaža izven pokrajine. Avtonomna pokrajina Trento je, upoštevajoč bogastvo z vodno energijo in na osnovi priznanega znanja na tem področju, leta 1980 oblikovala splošno energetsko politiko, ki je bila usmerjena predvsem na področje obnovljivih virov energije in energijskega prihranka. V približno 25 letih, odkar je v veljavi pokrajinski zakon št. 14 z dne 29/05/80, je bilo izvedenih več kot 30.000 projektov in posegov, kar je izjemno veliko glede na velikost pokrajine. To pomeni 1 projekt na 16 prebivalcev oziroma 1 projekt na 6 družin, s tem pa seje razširilo širše zavedanje o energiji. To je privedlo do tega, da so načrtovalci, izvajalci in podjetja pridobili najnaprednejša znanja na tem področju In razvila se je izredno živahna proizvodno-gospodarska dejavnost, ki se je nedavno združila v Tehnološki območni center za energijo s sedežem v Roveretu. Od leta 1958 dalje, se pravi v novejših objavah pokrajinskega okoljsko-energijskega načrta, se pojavljajo g lavni cilji kot je zmanjšanje toplogrednih plinov. Vtem okviru so dejavnosti spodbujanja še toliko bolj poudarjene in število posegov se je še povečalo (glej grafični prikaz). V načrtu za leto 2003 so točno določeni cilji glede zmanjšanja emisij C02, in sicer na 300.0001 do leta 2012. Načrt odreja, da morajo biti zastavljeni cilji doseženi skorajda izključno z energijsko učinkovitostjo in koriščenjem obnovljivih virov. Posebno poglavje v izkušnjah Trenta pa je delovanje na področju gradbeništva in povezane dejavnosti v smislu kulturnega bogatenja, tehničnega izobraževanja, uresničevanja naprednih projektnih izkušenj. Iz kulturnega vidika je potrebno poudariti večletno sodelovanje s profesorjem Losom in arhitektom Pulitzer-jem, kar je pripeljalo do objave prvega dela z naslovom "Priročnik bioklimatskega načrtovanja vTrentinu" kateremu je sledila objava z naslovom "Okoljske značilnosti arhitekture - priročnik za trajnostno načrtovanje v Trentinu". Istočasno so bili projektirani in izvedeni nekateri vzorčni projekti bivanjske in športne gradnje. K kulturnemu delovanju spadajo tudi dejavnosti za izvrševanje energijskih kriterijev urbanističnih načrtov. Prvi izmed vseh je prostorski načrt Cava I eseja, s katerim so povezane dejavnosti za spodbujanje biogradnje v občinah Rovereto,Trento in kasneje tudi drugod. Na podlagi izkušenj je bil proti koncu devetdesetih let predstavljen idejni koncept za "okolju prijazno in energijsko varčno gradnjo", ki je bil kasneje model za vrsto podobnih izkušenj na državni ravni. Okolju prijaznejša in energijsko varčna gradnja je prvi poizkus v Italiji, ki skuša določiti bolj stroge omejitve za energijsko porabo stavb, z uvajanjem prvih elementov za splošno zmanjšanje vplivov na okolje kot je na primer, recikliranje deževnice, uporaba obnovljivih materialov, ipd. Po posvetovanju z Univerzo izTurina je bila ugotovljena tehnična meja (55 kWh/m!), ki omogoča tudi do 50% manjšo porabo glede na ostale gradnje v skladu z veljavnimi zakoni. Drugi graf prikazuje število energijsko varčnih stavb, ki so bile financirane od leta 2000 do danes. Prebivalstvo je bilo izredno naklonjeno temu načinu gradnje in standard nizke porabe je postal tehnično in družbeno sprejet model ter bi lahko iz prostovoljnega standarda prerasel v obvezen predpis. Dodaten korak naprej v smeri energijskega in okoljskega zavedanja predstavlja sprejemanje tehničnih predpisov na pokrajinski ravni za pridobitev energijskega certifikata in certifikata okoljske trajnosti stavb v luči bližnjega sprejemanja pokrajinskega zakona, ki bo slednje formalno vpeljal. Trento, junij 2005 Dipl.arh. Giacomo Carl i no < j ji-TRENTINO PROGETTO CLIMA ill ŠllSia. • > ffj»i jfcsM lll^JliP^B II riscaldamento globaie e in atto, e neH'Europa, Alpi comprese, e pii'i marcato cite in al Tre zone del pianeta. Dopo la pnhblicaiione del IV rapporto deirintergovernamental panel on climate change dell'ONU. il "Trent i no ha deciso di agire. La Provincia autonoma di Trento ha istitinto r seguenli $ei gruppi di iavoro: ANALIS1 E MQNITQRAGQIQ DEL CLIMA GEST1DNE RISORSE IDRICHE ALPSKI SIGNALI 5 | POSTERJI TRENTINO PROJEKT ZA PODNEBJE Globalno segrevanje je dejstvo, vendar pa je v Evropi, vključujoč Alpe, še bolj poudarjeno kot drugod po svetu. Po objavi 4. poročila Medvladnega foruma za spremembo podnebja OZN seje Trentino odločil za aktivno delovanje. Avtonomna pokrajina Trento je ustanovila naslednje delovne skupine: ANALIZA IN SPREMLJANJE PODNEBJA UPRAVLJANJE S ČLOVEŠKIMI VIRI ENERGIJA IN INDUSTRIJA OKOLJE IN NAČRTOVANJE INFORMACIJE IN VPLIVI Glavni cilj je priprava končnega poročila, ki bi prikazalo možna pričakovanja in možne ukrepe za varovanje enkratnega naravnega okoijaTrentina, hkrati pa bi pripomoglo v boju proti toplo-grednim učinkom. Za informacije: HYPERLINK"http:/Avww.provincia.tn.it" www.provincia.tn.it ENERGIA C INDU5TRIA AMBIENTE E PIANIFICAZIONE INFORMAZIONE E IMPATTO L'obiettivo e produrre un rapportn finale che indtclii cio che ragionevaimente st pieveiie e iiiustri le misure da mettere in campo per tutelare Id straordinario ambiente naturals del Trentino, dando al tempo stesso un contribute alia lotta contra I'effetto serra. Per informazioni: www.provincia.tn.it ntOviNlTMK.TI> MiOgazione ed adattamento al cambiamento climatico nelto Spazio Alpino Workshop sulle Buone Pratlche degll end regie nail e local! organizme d Sila Presidenza Irancese del la Goiwetuloiie delte AIdI In collaborationa col Segreta rlalo Perma neme Bolzano-I i-6Dlcembre2007 GOOD PRACTICES ŠIRJENJE OKOLIŠKIH UPRAVNIH SISTEMOV V LOKALNIH SKUPNOSTIH, OBRTNIH DELAVNICAH IN V ŠOLSKIH USTANOVAH V POKRAJINI TRENTO, 1. Uvod v zakonsko podlago in lokalni kontekst pri izvajanih dobrih praks Izvajalec: Avtonomna pokrajina Trento - Urad za urbanistiko in okolje Pomembni zakonski dejavniki: - 12.čl. bis pokrajinskega zakona št. 28z dne 29.avgusta 1988,"Pravilnikza presojo okoljskih vplivov in sledeče odredbe za varovanje okolja " - Predlog št. 1 z dne 5. februarja 2004, ki ga je sprejel Svet avtonomne pokrajine Trento o širjenju sistema okoljskega ravnanja in sistema certifikatov kakovosti. - Uredba Pokrajinskega odbora št. 493 z dne 18. marca 2005,"Potrditev kriterijev in načinov vodenja sklada za pobude in posege promocije okoljskega trajnostnega razvoja predvidenega z 12. čl. bis pokrajinskega zakona št. 28 z dne 29. avgusta 1988 in kot opisano v 58.ČI. pokrajinskega zakona št. 1 z dne 19. februarja 2002". - Dva javna razpisa za razvoj okoljskega certifikata za postopek- ISO 14001 in EMAS-v Javnih ustanovah avtonomne pokrajine Trento Uredba Pokrajinskega odbora št. 1589, z dne 29. julija 2005 Uredba Pokrajinskega odbora št. 967, z dne 19. maja 2006 - Memorandum o soglasju Avtonomne pokrajine Trento in Združenja obrtnikov in malih podjetnikov pokrajine Trento za promocijo in širjenje sistema okoljskega ravnanja - Uredba Pokrajinskega sveta št. 2156, z dne 5. oktobra 2007. Proračun: približno 4.000.000,00 2. Cilji Vsi zainteresirani za podobne posege morajo imeti na razpolago neko obliko sistema okoljskega ravnanja, ki bi imel certifikat po mednarodnih določilih ISO 14001 ali na osnovi Uredbe ES 761/2001 EMAS (Eco-Management and Audit Scheme). Okoljski certifikat bi tako bil prostovoljne narave za samostojno preverjanje in prevzemanje odgovornosti, ki bi ga lahko sprejele vse organizacije, katerih namen je nadaljevanje na poti stalnih izboljšav lastnih okoljskih dosežkov. Kdorkoli se odloči za postopek certifikacije se zavezuje ne samo, da bo upošteval zakonska določila tega področja, ampak da bo svoje delo in transparentnost še izboljševal ter s tem povečal okoljsko učinkovitost. Opisani postopki bi torej za sodelujoče organizacije pomenili analize in določanje ciljev lastnega vplivanja na okoljske ter posledično sprejemanje ciljev, ki bi privedli do izboljšanja okolja s pomočjo določenih postopkov. Eden izmed takih posegov, ki združuje vse sodelujoče, je zmanjšanje vplivov na okolje, katerih posledice so podnebne spremembe. 3. Dejavnosti Od leta 2004 do danes se je v pokrajini Trento začel postopek okoljskih certifikatov, predvsem preko dveh javnih razpisov v letih 2005 in 2006, in sicer v 136 občinah od skupno 223 občin, v 10 podjetjih za javne storitve kot je na primer zbiranje odpadkov, dobava vode in električne energije, v 6. predelih (BassaValsugana inTesino,Val di Fiemme.Val di Non,Valli Giudicarie,Vallagarina in Primiero) invdveh javnih zavodov parkov Paneveggio - Pale di San Martino in Adamello-Brenta. Memorandum o soglasju z Združenjem obrtnikov je prispeval dodatnih 5 obrtniških podjetij, ki delu- ALPSKI SIGNALI 5 | POSTERJI 215 jejo na področjih z izjemnim vplivom na okolje, katerih pravilno okoljsko ravnanje in zmanjšanje njihovega vpliva na okolje pomeni velik prispevek k ohranjanju ozemlja in k zmanjšanju vplivov na podnebne spremembe. Projekt predvideva tudi ustanovitev omizja za upravno-zakonsko poenostavitev, kar bi olajšalo delo podjetjem, ki so se odločila za tako pozitivno delovanje z upoštevanjem narave. Projekt"EMAS gre v šolo", je eden najnovejših projektov, kije odprl vrata uporabi omenjenega orodja za okoljsko ravnanje tudi v šolskih ustanovah, S tem mladim generacijam približuje okoljska vprašanja in možna sredstva za zmanjšanje človeškega vpliva na okolje ter jim daje na razpolago konkretna orodja, ki jih lahko uporabljajo vsak dan za trajnostno ravnanje z naravo. 4. Glavni rezultati in posledice Izboljšanje okoljske kakovosti z uporabo prostovoljnih orodij, kot je na primer okoljski certifikat/ registracija, zadeva območje Trenta ne samo preko sodelovanja podjetij, ki imajo čut za prispevanje k reševanju okoljske problematike, ampak tudi javnih "organizacij" odgovornih za upravljanje z ozemljem, načrtovanjem in ohranjanjem okolja. Nenazadnje so tu tudi šole, ki so najprimernejši sogovornik za okoljsko osveščanje in vzpostavitev novih modelov obnašanja usmerjenih k trajnostnemu življenjskemu slogu in razvoju, ki ga bodo mladi prenesli v njihova bodoča delovna okolja in družbene dejavnosti, kot sta tudi družina in prosti čas. Dosegli smo kapilarno širjenje sistema okoljskega ravnanja pri različnih subjektih, ki pa lahko skupno delujejo za ohranjanje enotnega ozemlja. Učinki bodo vidni s časom, v trenutku ko bodo sistemi izvajani v celoti in bodo prinesli otipljive okoljske prednosti za vse. 5. Pomembnost za Alpe Znotraj okoljskih programov vsakega javnega zavoda, podjetja ali šolskega inštituta je bilo namenjeno veliko prostora reševanju vprašanj za zmanjšanje atmosferskih emisij toplogrednih plinov, varovanje pokrajinske biotske raznovrstnosti značilne za alpski lok, varovanje vodnih virov, zmanjšanje porabe električne energije, uporabo alternativnih virov energije, v smislu zmanjšanja človeškega faktorja na okolje, ki so vzrok podnebnih sprememb današnjega časa. Znotraj sistema okoljskega ravnanja lahko take problematike najdejo celovite rešitve, ki jih bomo s časom lahko tudi vrednotili. 6. Ključni elementi uspeha Izvajanje sistema okoljskega ravnanja v javnih zavodih obvezno zajema tudi izboljšanje učinkovitosti načrtovanja, varovanja in ravnanja s celotnim okoljskim bogastvom in učinkovitostjo dejavnosti namenjenih za nadzor in ravnanje z okoljskimi vprašanji, z vedno večjo kakovostjo"lokalnega" okolja. 5 seboj prinaša tudi širjenje nove okoljske kulture, ki poziva k dejavnostim za boljše varovanje okolja in večjega zavedanja pomembnosti naravnih virov, ter spodbuja skupnostno rast. Spremembe v smeri bolj trajnostnega življenjskega sloga so sestavni del obveščanja za zaposlene in za prebivalce. Spodbujajo jih sistemi okoljskega ravnanja, katerim se pridružujejo številni projekti za zmanjšanje uporabe vodnih virov in električne energije, saj prebivalcem predstavljajo nove oblike uporabe primerne v vsakdanu. Tudi, ali bolje rečeno predvsem, projekt"EMAS gre v šolo..." lahko po eni strani zmanjša vpliv šolskega poslopja na okolje, po drugi strani pa lahko spodbuja raznovrstne poglobljene študije o okolju s strani učiteljev in dijakov, ter vključuje običajne poučne snovi s specifično tematiko varovanja okolja, ki je dandanes izrednega pomena. ALPSKI SIGNALI 5 | POSTERJI 217 PRIMERI DOBRE PRAKSE OBČINSKE UPRAVE DEUTSCHNOFEN Prebivalci občine Deutschnofen so vse bolj ozaveščeni in vedo, daje treba omiliti posledice podnebnih sprememb in zmanjšati emisije toplogrednih plinov. V sodelovanju z občinsko upravo so v zadnjih letih izpeljali predvsem naslednje dejavnosti: Turizem; Pristop občine h krovni organizaciji Alpski biseri s sedežem v Werffenwengnu (s svojo dejavnostjo zajema območje Alp). Energija: Uporaba alternativnih virov energije, kot so npr, sistemi ogrevanja na lesne sekance, sončna energija, ogrevanje stavb z geotermijo. Postavljenih je bilo okoli 50 manjših in srednje velikih sistemov ogrevanja na lesne sekance, ki zaselke in posamezne zgradbe oskrbujejo z obnovljivo energijo. To spodbuja sežiganje lesne biomase, saj je na gozdnatem območju občine dovolj manj kakovostnih lesnih odpadkov. Voda: Sanacija in novo zajetje vseh obstoječih virov pitne vode na območju občine in povečanje števila zbiralnikov vode, da bi tako preprečili izgube vode in ustvarili večje zaloge vode. Promet: Uvedba mreže javnih avtobusov, ki vozijo vsako uro na celotnem območju doline Eggental (v sodelovanju z deželno upravo); uvedba smučarskega avtobusa, ki goste vozi na smučišča, in turističnega avtobusa na območju občine, ki prebivalce spodbuja, da zmanjšajo število voženj z lastnim avtomobilom, saj je tako mogoče aktivno načrtovati razvoj, ki bo sprejemljiv za podnebje. Good Practices Dor Energiebaukasten FoJomonfagfl Windpark Munderfing, Enerrjiewertstatl GrrrtoH Fotomontaža: Vetrni park Munderfing, Energiewerkstatt GmbH Gemeinde Munderfing ENERGIEBAUKASTEN" I £ e lu S % 2 € £ Is ENERGIEWERKSTATT GmbH A-5222 Munderfing tel + 43 (0)7744 . 20 1 4 1 Koirlal 37 wwvu.eniirgwwifkitott.at R ahni efibdingurtg efi Oef EpetgwbauKnstfln tot eMI Korvepl, mit dem dw Erafgwersoqjung von Gemeiraden emerhatb w*i 30 Jnnren xu t00 % aul eroeuartiofB cnergie iimoesWitl '/.■it: «!F risi dobe obarsie Pnontai. Bra 5cHwerpur*t iiagri m d«r O0ertUCfifce«Hral»e<£ und in d»r KomrmjnJkalwn, Dos. Progranwn wwd von den Bdrpennnen und Burnem a»ste)fl und vom Gcnw-roani! Oestnlosaon. CM praJcttaeftc Urnaetznig anaver PityekM twflirml sofart Die Frage dw Enenjwrtrsoqjung wnj abgee#-«n »on UmwettaspoMon (r B KlirtiaoCJtuMj' dmCh poliflt den i'uKJul w EtnasionsrecfttB!* wegen *rfahfa#ig dies Kyoto-lTielas} mmor *,-thirqfti Die Gemende Munderfing mi rni dem wurach an d« Enangiewertestan GmbH ■tanp^jwtnjtwi, pgrriwns&ni w ErtGiywkor-iefrt *r*Won, daS 4lch *"-s Bert rag rum Khmsachirti iur S»GlWKUngdes Frtedww. tur Erftohung der regionalen VNertKhftpfung und StabiUufrnJAoder' Eraityeprete* »sWi AklivUftten a« Bauateine im E^netrwi aind: Modi> 1: Effacing En^uvofCriiiJCh (F»ij*i|ahr 5005) Modul T Ertiebung EinsparDotenmn Modi/ 3: Lmabutxj Poii-ncjl errvauartiare Ener^e Modi/ 4: Ert totluno da Programm .100 % artfduortmra Efwrg» m 30 Jaftren" i.Fnjhiahr 20QG"i Modut 5. Umsatajng Energiewami Mod id UkfttateuAC ErMrfciegewiftrtunG Medu1 Otr^ntucJ-^eftMrtw! Vom Start k>: ium Zt* fAacMoJgonda Attn Id urejen 2»ow or" Bft*M>at der Ganwvte Muryjerf^ aJa ante Ergebrase die iwhanai ZaWen oaa Enftg-everfr-jLicrts Lfd das Pvxsmiart an emeuatbarofi frwrgitfritgorrt hit Zeareum '.«n 3005 cms zois.tuarm> Wsaertlehe GmndUgwi und EAsnntrvese, Ari denen die ZietfomiAefung baa«fl, s«« 2004 hut d mi Gcmfjinde IHaushalte, Lori3Wirt«i!4f!. Gewerbe und kc»nrnuna(* BnnclTtungenl In den Batwcfien Wtoms. Strom und Trsbsliofea tfisgwarnt 66 Wa kWn Energie vbiwjujcj*! und daJur 4 Ma. a ausgageben. ■ SOW wurdoca. idat GesartU*nergi*v*rbniue*rt dor Gomoinoe Munderfing durch erneuBrbare ErwgHirtragef »bQKiecit lEfgebnts dar E? hebtmg 20051 - Der Gesa 11! i i p * v-e i ti r a.uc t*. wrfd urt« Baruchsichligung BntuHliK Trends rwracT*)ii 2005 und 2005 vorauascli iich uin T % vractisori ■ Das JSChniocft v«riugbt" Ptdcriiml on wrwviBijMT«* Enflryle i5f Rich Mf 2005 Ouicttge^i/irior Afcec^Jrtajng cd. doqpeRin groS Me bar art'joito Erw^jwiwcrajcn - Das 2*1, hta 203 S den gnomlen Energje-rafbrautis dure h ermii«£>arer EfiBn^otrager abdecken /n *oruwn. orschikrtf im Hinoick aut dm voitwioane PotsnnaS flnwehbar zu cwn. Result.ne / Bauaieine gus dem Energiebaukaatan® Munderfing &aueteln Siomssse; Munderfing togt iun Rand dea Kob«fuujS*mak»e4. Matir a la A* Hflirie dat &emtiir«Jffnacr-ce ergtitfen Sectis haten sich luadrmwrpgfrtan und wn Stcmaaaof a« WiithsJum dar Koi^o^achen angakjuiiMfl wrt* Q* van gt daaa 2006 aoosjelr go e^rrfntrt WuWTi w« im VerliWir Die —L.1a'l«r'lc FlAeHs rst ruU ttral Ual w groQ. Sjtueleln Wlrwt: Die Gecnande Mi^derTing «icff-.net tier* dure h Gbssoufcrisc n n Itll ich* Wachsiumwuton im - »went dm BovWumng an *uch A^beitMiJ JlJe befreffnnd Lfntar inde»VTi dssvreoer 1st mr« Ste^aerung dec EnergjevsrtxBtcha iu wwarten □esfiflto d»e Geraweie Btafl der Tuif Wir*Janaigeari3gen, de tm Enef^eiumept wergeae^Mn sjrtd. Iwjrt Mlagert Bmcfitari. UVindeffwH^a ist cn wasserttjanwid« or {S!and-by SofnebJ ab^wchartan. Lacil Afirecnr*ing rat die HauptscfKite rund 20 % des Strom^ortMijclTs amaoaien Utfinan, daa argin aitwa □ 1Schuia und Gemande »Un w-n oaa ei^gesoaite - uewonnant Quid, also btadwn o?5Q fur Schglp«WMe, «n diK*m FaB Tur BauKAsten m^t Soiandlen. AB MAteflH sei tw ang^iiiri. oasa »r livuiilaticrisixt.net!, ain Dachdei>er ur*J *n riCtatJOui^wiofTTHin ijWrminsu'rt dm d*e ^JWr^edacNa"' uifiaetren Qsr *yrllhnte *nolatalfin5betr49ti »SS autefOam spaM'apl out BwmjKsehwliinaon und engagiHt acn auf Gemaindecbere fur deien Einsati Bauafeein dftenliichltaitaarlHit BancbtariSotlung in dwi tafcaMn Medwi macht die Enjignisso Obar d>a GarrtBindegiaraen hmaus bekanrel. Dia Gemeinds wurdc scbon m^irmals. e^ngeiodon. duo EnergioBaukaKen® vorauateilen. Im Rabmen versel-Mederw Vfr^jr.ialtsrtgiB'i, i.B- d* ^ne^giaitiuhEag". Det rri)diSgn*U Muriderfinger Kirtag wi«Je am ^,04,2006 mit dam Ttwma »Erwtwe' baraichad- Ftmfiatv. AwsstMftar BfWcnie« insgeiamf ca. 9000 Beaucfief. Ca. 30 Wfischafttnttoenae hdrtvn a>e InhmruDanen des Ki/naDundmaiea Obo^bstnnncti am t6.05.3Q06- Nolti Betnaba sind nutbnrvw dem K*mabijndrai baigotraien fur die GarrwndB Misidarjing war Ov Bea '\jr die Aioan li*gi auf dar Hand (S&chwtrt .Bei;roo zutft Klima' Lfmwattscftuti*) $chlU9Sftlele«rieri.to 0e3 ErfOtgg tea Besondaia am EnergietMLiKaMBn''' m. dass das iProgramrn gam&iisarn nut de Baydhiirung arstaft und vom Gemtrrvleral bescr^sssan wtirL Da MaAnotvnen waroon von aen Bižgonruten und Burgem ansgawiirti, und r»cban in Mundwtmg etwa von Befatungslagon ubv a*e Ptarnx^ wncs SmniKsobwr^ffldMJS rur Planing eitw Wiodparks rmt 9 AAtagen der Megavottlitasse Oftanttn - vimt ftiirBOrmtHSlnr fcus. rwi ScUil« vtm difr Joumtfisfin bis ium Techrufew. He*"rt*ivnet»n snd die Integration und dw aKlive MnarMi! vw flrtl^twi (Jn^et?»hmeilmen - sai m aus wrtschalUidMn sder Okofogiac^en QrursJen - und Schuian Dor Enwglabaukaslen endrt nicW mit dem Prognlmm aondam damn, dass dia Strjktjjr tur desaer- UmsoSiung gefunden und fisart vwrtt. Dam Oarmt Etent und mil die ef*ttkuve DurehlQKrung der MaSnafvnei iur Erreiehung der ZMte. ~~ Milderung und Anpassung an Klimaveranderungen im Alpenraum Workshop in fiaotf Practices von regionalen nad lokalen GebletskBrparscbaftan oiganisfsiert von iter Fraiuosls c hen Prasidentscliati der Alpenkomremien mlt der umerstiiuung d es Standi gen sekretarlats Boien-Solzano, 5-B Dezember 2007 PRIMERI DOBRE PRAKSE »ENERGIEBAUKASTEN« PROJEKT OBČINE MUNDERFING Okvirni pogoji Projekt »Der Energiebaukasten9« je razvojni koncept s katerim bo energetska oskrba lokalnih skupnosti v naslednjih treh desetletjih povsem prešla na obnovljive vire energije. Najpomembneje pri tem je učinkovita raba energije. Posebna pozornost je posvečena tudi obveščanju javnosti in komunikaciji z njo. Program so pripravili prebivalci občine, sprejel pa ga je občinski svet. Projekti se začnejo v praksi izvajati takoj. Cilji Ne glede na okoljske vidike (npr. varstvo podnebja) postaja vprašanje energetske oskrbe zaradi političnega razvoja (npr. krize in vojne za naravne vire, pomanjkanje virov, rast cen, milijardni stroški za nakup emisijskih pravic za izpuščanje toplogrednih plinov zaradi kršitve kjotskih ciljev) vedno pomembnejše. Občina Munderfing seje povezala s svetovalnim podjetjem na področju rabe energije Energiewerkstatt GmbH, da bi skupaj razvili energijski koncept ki bo prispeval k varstvu podnebja, zagotavljanju miru, večji regionalni dodani vrednosti ter stabilizaciji cen energije. Dejavnosti Posamezni moduli so naslednji: Modul t: raziskava o porabi energije (pomlad 2005) Modul 2: ocena potencialov za varčevanje z energijo Modul 3: ocena potencialov za rabo OVE Modul 4: sestava programa »100 % obnovljive energije v 30 letih« (pomlad 2006J Modul 5: izvedba ukrepov za varčevanje z energijo Modul 6: izvedba ukrepov za pridobivanje energije Modul za delovanje na področju odnosov z javnostmi: od začetkov izvajanja projekta do cilja Spodnji grafični prikazi na primeru občine Munderfing ponazarjajo kot prve rezultate opazne številčne podatke o porabi energije in možnostih rabe obnovljivih virov energije za obdobje 2005-2035. Najpomembnejše osnove in spoznanja, na katerih temelji oblikovanje ciljev, so naslednje: - leta 2004 je občina (gospodinjstva, kmetijstvo, obrt in občinske ustanove) na področju toplote, električne energije in pogonskih goriv porabila 56 mio. kWh energije in v ta namen porabila 4 mio. evrov; - leta 2004 je v občini Munderfing znašal delež obnovljivih virov energije okoli petino celotne porabe energije (rezultati ankete leta 2005), - v obdobju 2005-2035 se bo - upoštevajoč trenutne trende - celotna poraba energije predvidoma povečala za 7 odstotkov, - možnosti za rabo obnovljivih virov energije, ki so tehnično na razpolago, so v skladu z oceno, opravljeno leta 2005, dvakrat večje, kot je trenutna poraba energije, - zdi se, da je cilj, da bi do leta 2035 celotno porabo energije zagotovili z obnovljivimi viri energije, glede na obstoječe potenciale uresničljiv. ALPSKI SIGNALI 5 | POSTERJI 221 Rezultati / moduli projekta »Der Energiebaukasten'« občine Munderfing Modul lesna biomasa: Munderfing leži na robu območja KobernauRerwald. Več kot polovico površine občine pokriva gozd (1760 od 3110 ha površine). Leta 2035 naj bi polovico porabe energije pokrivali z lesno biomaso. Glede na dvig cen nafte so svojo priložnost izkoristili tudi kmetje: šest kmetov seje povezalo in postavilo svoj sistem ogrevanja na lesno biomaso, ki z energijo oskrbuje osnovne Šole in bližnje stanovanjske zgradbe. Sistem je začel obratovati jeseni leta 2007. Ozaveščena lokalna podjetja se odločajo za ogrevanje z lesnimi peleti. Modul sonce: Že konec leta 2006je Munderfing dokazal s številkami, da seje povečala površina kolektorjev povečala. Statistika o postavitvi solarnih naprav, ki jo vodi občina Munderfing, kaže, daje bilo v letu 2006 nameščenih še enkrat več solarnih naprav kot leto poprej. Instalirana površina je približno trikrat večja. Modul veter: Za Munderfing so značilne nadpovprečno visoke stopnje rasti in to ne le glede števila prebivalcev, ampak tudi števila delovnih mest. To je tudi eden od vzrokov, da je treba pričakovati povečanje porabe energije. Zaradi tega dejstva namerava občina Munderfing namesto petih vetrnih elektrarn, ki jih predvideva občinska razvojna zasnova za področje energije, postaviti devet tovrstnih elektrarn. Vetrno energijo so v občini sprejeli in je zaželena. Na podlagi soglasno sprejetega sklepa občinskega sveta je bil sprožen ustrezen postopek določitve namembnosti površin. Modul vodna energija: V občini Munderfing je šest malih hidroelektrarn (z nazivno močjo 142 kW in trenutno proizvodnjo energije v višini 315.000 kWh). Z izboljšanjem proizvodnje bo mogoče njihovo zmogljivost še izboljšati in v prvi fazi proizvodnjo povečati za približno četrtino, ergije«, kjer je predstavila svoj projekt. Na tradicionalnem občinskem proščenju 23.4, 2006 so tako predstavili tudi področje energije. Petnajst razstavnih prostorov sije ogledalo okoli 8000 obiskovalcev. Zgornjeavstrijska podružnica Zveze za podnebje je 16. 5. 2006 okoli tridesetim podjetjem posredovala ustrezne informacije. Devet podjetij je medtem že pristopilo k Zvezi za podnebje. V Munderftngu je pristop k zvezi pogoj za dodelitev subvencij dežele Zgornja Avstrija za izvajanje projekta »Der Energiebaukasten®«. Pomemben projekt za Alpe Projekt Energiebaukasten® lahko izvaja vsaka občina in se tako preusmeri na obnovljive vire energije. Pomembnost energijske učinkovitosti in obnovljivih virov energije za Alpe je na dlani (geslo »prispevek k varstvu podnebja in okolja«). Ključni elementi za uspeh Posebnost projekta Energiebaukasten® je, da se program izvaja skupaj s prebivalci in da je sklep o njegovem izvajanju sprejel občinski svet. Ukrepi, ki so jih izbrali prebivalci, v Munder-fingu vključujejo od t.i. svetovalnih dni prek načrtovanja sistema ogrevanja na lesno biomaso do načrtovanja vetrnega parka s sedmimi napravami megavatnega razreda, javnost je ves čas obveščena o vseh dejavnostih, ki se izvajajo v okviru projekta. Prva faza izvedbe koncepta je ustanovitev skupine za energijo, ki je seznanjena z vsemi rezultati in predstavlja pomemben vezni člen s prebivalci občine. Tako so na primer v Munderfingnu k sodelovanju pritegnili okoli 50 oseb - od župana do šolarjev, novinarjev in tehnikov. Pri tem je treba poudariti tudi vključevanje in aktivno sodelovanje domačih podjetij (vzroki za to so lahko ekonomski ali ekološki) in tudi šol. Projekt »Der Energiebaukasten9« se ni zaključil z izdelavo programa, ampak z izborom in določitvijo strukture za njegovo izvajanje, saj bo izvajanje ukrepov za dosego zastavljenih ciljev le tako tudi učinkovito. Modul varčevanje z energijo oz. učinkovita raba energije Občina je k sodelovanju pri projektu namenoma vključila mlade, od samega začetka tudi šole. Te so namreč tiste, ki informacije o projektu »Der Energiebaukasten®« posredujejo domačemu okolju. Ozaveščeni učitelji so tako skupaj z učenci pomagali pri zbiranju podatkov in bili v ta namen tudi ustrezno usposobljeni. Rezultat njihovega dela je razstava »Varčevanje z energijo«. Vrhunec dejavnosti predstavlja projekt Save & Win. Ker je bila poraba električne energije v osnovni šoli previsoka, so sprejeli določene ukrepe: zmanjšali so razsvetljavo in izključili vse »porabnike« električne energije, ko ti ne delujejo (funkcija »v pripravljenosti«). Izračun je pokazal, da je osnovni šoli uspelo privarčevati okoli 20 % porabe električne energije, kar znaša 1500 evrov. Sola in občina sta si privarčevani, tj, pridobljeni denar razdelili. Šola je prejela 750 evrov za izvajanje novih šolskih projektov, v tem primeru za projekt Modul solarne celice. Omeniti je treba še primer, ko so inštalacijsko in krovsko podjetje ter podjetje za distribucijo električne energije skupaj uresničili idejo o »energijsko varčni strehi«. Omenjeno inštalacijsko podjetje je tudi sicer specializirano za ogrevanje z lesno biomaso in se na občinski ravni zavzema za njeno uporabo. Modul delovanje na področju odnosov z javnostmi Zaradi poročanja v lokalnih medijih omenjene dogodke poznajo tudi zunaj občinskih meja. Občina je bila že večkrat povabljena k sodelovanju na različnih prireditvah, npr. na »sejmu en- Celotna poraba energije (kWH/letno) v oWini Munderfing popodrOjih Toplota El. energija Pogonska gpriva GfJTM.jre"3 •varbrMHtl (KWh/^lhr] d'," QtmtlndC Mjndfrl "5 naefr B*rtlchtn Potencial obnovljivih virov energije (kWh/letno) v obini Munderfing Sonce Veter Biomasa Voda Geotermija Raziskava 2005 Razvoj do 201 Razvoj do 2035 Poraba l. 2005 Cilj 2010 Cilj 2035 RABA LESNE BIOMASE GROSSES WALSERTAL Mi kros i ste m ogrevanja z lesno biomaso D li riser, Thiiringerberg Upravljavec: Mizarstvo Elmar Dun ser Območje oskrbe: prostori podjetja, 3 stanovanjske hiše Začetek obratovanja: 1996 Moč kotla: 100 kW Letna poraba: delavnica + 40 nm3 Mikrosistem ogrevanja z lesno biomaso Bischof, Thiiringerberg Upravljavec: Benedikt Bischof Območje oskrbe: prostori podjetja, 2 stanovanjski enoti Začetek obratovanja: 2003 Moč kotla: 100 kW Letna poraba: ni podatka - za ogrevanje se v celoti uporabljajo lesni odpadki iz mizarske delavnice Mikrosistem ogrevanja z lesno biomaso Thiiringerberg Upravljavec: Občina Thiiringerberg Območje oskrbe: občinska stavba, gostilna Sonne, 11 stanovanjskih enot Začetek obratovanja: 1993 Moč kotla: 120 kW Letna poraba: 570 nm3 Proštija St. Ceroid Upravljavec: Proštija St. Gerold Območje oskrbe: proštija Začetek obratovanja: 2005 Moč kotla: 340 kW Letna poraba: 950 nm3 Mikrosistem ogrevanja z Tesno biomaso Blons Upravljavec: Občina Bions Območje oskrbe: osnovna šola, občinska stavba s stanovanji, cerkev, 25 zasebnih hiš Začetek obratovanja: 1988 (razširitev 2005) Moč kotla: 280 kW Letna poraba: 1500 nm3 Mizarstvo Kaufmann, Blons Upravljavec: Gottlieb Kaufmann Območje oskrbe: prostori podjetja, 3 stanovanjske hiše, Začetek obratovanja: 1990 Moč kotla: 120 kW Letna poraba: delavnica + 230 nm3 Žagarski obrat in skobljanje Martin, Sonntag Upravljavec: Martin Urban Letna proizvodnja sekancev: 1500 nm3 Toplarna na lesno biomaso Faschina Upravljavec: Biohelzwerk GmbH Območje oskrbe: 20 stavb, hoteli in zasebne hiše Začetek obratovanja: 2003 Moč kotla: 1000 kW Letna poraba: 3.800 nm3 Mizarstvo Sparr, Sonntag Upravljavec: Mizarstvo Sparr GmbH Območje oskrbe: prostori podjetja, zdravniška Ordinacija, reševalna postaja Začetek obratovanja: 1993 Moč kotla: 125 kW Letna poraba: delavnica -t-100 nm3 Mikrosistem ogrevanja z lesno biomaso, stari občinski urad, Sonntag Upravljavec: Občina Sonntag. Območje oskrbe: stara občinska stavba, osnovna šola, vrtec, 7 stanovanj, 2 hiši Začetek obratovanja: 1995 Moč kotla: 125 kW Letna poraba: 400 nm3 Večnamenska zgradba, Sonntag Upravljavec: Občina Sonntag. Območje oskrbe: večnamenska zgradba, stanovanjska hiša Začetek obratovanja: 2006 Moč kotla: 5 20 kw Žagarski obrat Erhart, Sonntag Upravljavec: Erhart GmbH Letna proizvodnja sekancev: 20.000 nm3 Mikrosistem ogrevanja z lesno biomaso Kung, Raggal Upravljavec: Richard Kung Območje oskrbe: 6 stavb, gostišče Rossle in zasebna hiša. Walserhof, 3 stanovanjske hiše Začetek obratovanja: 2005 Moč kotla: 110 kW Letna poraba: 450 nm3 Plato za lesno biomaso Grosses Walsertal, Raggal Upravljavec: Hubert Dunser Letna proizvodnja sekancev: 5.000 nm3 Proizvodnja lesa za kurjavo Walter Dunser, Sonntag Upravljavec: Walter Dunser Letna proizvodnja lesa za kurjavo: 300 m Kotlovnica na lesno biomaso in mikrosistem ogrevanja občinskega urada, Raggal Upravljavec;Občina Raggal Območje oskrbe: občinska stavba, stanovanja Začetek obratovanja: 2006 Moč kotla: 150 kW Letna poraba: 600 nm3 Dargestellt sind Predstavljeni/-e so: toplarne na lesno biomaso z močjo kotla > 100 kW proizvajalci sekancev z letno proizvodnjo > 1000 nm3. Gesamt: Skupaj: inštalirana moč kotla (za ogrevanje stavb): 2.690 kW poraba sekancev: 8.640 nm3 proizvodnja sekancev: 26.500 nm3 Nicht berucksichtigt: Neupoštevano: lastna poraba v žagarskih obratih in mizarskih delavnicah poraba manjših naprav > 100 kW moči kotla Stanje: september 2006 Das GroRe Walsertal beteiligt sich- GrolSes Walsertal sodeluje pri programu »e5 - deželni program za energijsko učinkovite občine« kot regija. Program e5 je program, na podlagi katerega se usposobijo in odlikujejo občine, ki si prizadevajo za spodbujanje trajnostne energetske politike PRIMERI DOBRE PRAKSE NOVOGRADNJE NA OBMOČJU SEVERNEGA ROFLEUTNA OBČINSKI SEZNAM TOČK ZA TRAJNOSTNO GRADNJO -ZGODBA O USPEHU Emisije CO2 v stanovanjskih 2gradbah so se zaradi izboljšav, ki so bile dosežene pri gradnji in ogrevanju, vidno zmanjšale. Emisije podnebju škodljivega ogljikovega dioksida so se v obdobju 1590-2006 zmanjšale za 13 % oz. okoli 16 mio. ton, kot je 27. novembra 2007 v Berlinu ob predstavitvi prvega zveznega poročila o emisijah C02 v stanovanjskih zgradbah poročal nemški zvezni minister za gradnje Tiefensee (SPD). Manjši delež pri zmanjšanju emisij C02 so prispevali tudi investitorji novih gradenj na območju Severnega Rofleutna zaradi energetsko smotrne gradnje in uporabe pametnih sistemov ogrevanja. Izhodiščno stanje: Občina Pfronten leži na jugozahodnem robu bavarskega okraja Ostallgau in neposredno meji na avstrijsko zvezno dežetoTirol s ko. Občino danes sestavlja 13 nekdaj samostojnih krajev. Pfronten je turistična občina, ima pa tudi dobro razvito industrije fine mehanike in strojno industrijo. Pfronten ima približno 7300 prebivalcev, njegova celotna površina meri 623& ha. Kot v vseh turističnih občinah so tudi tukaj cene gradbenih zemljišč sorazmerno visoke. Občinski svet seje zato leta 1996 odločil, da bo določil novo območje pozidave in ga namenil mladim družinam. Na severnem robu predela Rofleuten je občina zemljišče v velikosti 3,5 ha namenila za gradnjo 38 enodružinskih hiš, 10 dvojčkov, 10 vrstnih hiš in 2 večstanovanjski hiši. Osnovna zamisel načrta je bila ozavestiti bodoče lastnike zemljišč o glavnih okoljskih ciljih in energetsko premišljeni gradnji hiš v skladu z nizkoenergijskim standardom. Občina Pfronten je v tesnem sodelovanju z Energijskim in okoljskim centrom Allgauu izdelata seznam točk, katerega namen je investitorje spodbuditi k razumni in učinkoviti rabi energije pri načrtovanju svoje hiše in k upoštevanju načel trajnostnega razvoja. Seznam točk temelji na naslednjih ciljih: Gospodarnost: Ob upoštevanju dejstva, da so zaloge fosilnih virov energije vedno manjše, zato bodo ti viri v predvidljivem času tudi dražji, so ukrepi za varčevanje z energijo investicija, ki se obrestuje dolgoročno. Ekologija: Ker je okolje zaradi manjše porabe energije manj obremenjeno, je z obnovljivimi viri energije in sončno energijo mogoče v občini zagotavljati trajnostno oskrbo z energijo. Večje bivalno udobje: Z dobro toplotno izoliranimi hišami, sodobnimi okni in prezračevalnimi napravami je mogoče doseči večje udobje in stem kakovost bivanja. Da bi dosegla te cilje, je občina z dodatkom za energijo pri prodaji zemljišč imela na razpolago okoli 145.000 evrov, ki jih je na podlagi enajstih vnaprej določenih ukrepov izplačala investitorjem. Način izplačila je bil urejen s pogodbami o nakupu zemljišča in izplačila so bita opravljena potem, ko so bili predloženi ukrepi usklajeni z občinski m svetovalcem za energijo. Doslej je 90 % lastnikov hiš izkoristilo možnost povračila in tako je bilo izplačanih 90.000 evrov. Subvencij so bili deležni naslednji ukrepi: 1. zahteve za največjo potrebno toploto za 30-50 % nižjeod zahtev iz uredbe o toplotni zaščiti iz leta 1995 (WSV095} 2. strnjena gradnja 3. solarni sistemi - subvencioniranje glede na površino kolektorjev 4. fotovoltaične naprave glede na sprejete kWP 5. oskrba z ogrevalno toploto iz obnovljivih virov energ ije 6. sistemi za prezračevanje z rekuperacijo toplote v skladu z usmeritvami uredbe o toplotni zaščiti izleta 1995 7. Blower-Door test 8. toplotna črpalka za ogrevanje stavb 9. tehnika kaloričnih vrednosti 10. kuhanje na plinskem štedilniku 11. uporaba deževnice za spiranje straniščnih školjk Za smotrno izvajanje ukrepov na področju energije je občina Pfronten investitorjem stala ob strani z brezplačnimi nasveti in dejanji. Ukrepe so investitorji sprejeti z odobravanjem in jih tudi izvedli, saj jim ni bilo nič zapovedano z zahtevami iz zazidalnega načrta: investitor je lahko sam izbral zanj primerne ukrepe, poleg tega pa je bil za njihovo izvedbo tudi nagrajen prek sistema spodbud. Sistem, ki gaje uvedla občina Pfronten, seje zeio obnesel in ga niso posnemali oz. nadalje razvijali le pri novogradnjah na območju Ostallgaua. Našemu primeru so sledili tudi zunaj domače regije in s tem vplivali na trajnostni razvoj območij novogradenj. Pfronten, 15.11.2007 Richard Noli Vodja projekta