PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo - Cena 70 lir Leto XXVI. Št. 189 (7683) TRST, sreda, 26. avgusta 1970 ZAČETEK POSREDNIH^ POGAJANJ ZA MIR NA BLIŽNJEM VZHODU Prvi ločeni razgovori posredovalca Jarringa s predstavniki Izraela, Egipta in Jordanije Egipt in Jordanija zahtevata umik izraelskih čet, Izrael pa umik egiptovskih raketnih izstrelišč - Na obeh straneh zadržano zaupanje o izidu pogajanj L Pogajanja «z veliko resnostjo vieiJflijn upanjem*. ^r^ptovsld deiegait je dodal: j^arazuTn bo lahko dosežen, če sploh sklenjen, le na osnovi re-Jr^je varnostnega sveta od 22. j^tabra 1967 » Na vprašanje, če da bi bilo možno in zaže-kL podaljšati prekinitev ognja, v _^ayyat odgovoril: »Tisti, ki je ^ stamju napraviti šestdnevno voj-v ’ *ahko gotovo doseže sporazum j^etdesetih dneh.» j°Poldne je Jarring ponovno spre-taraetekega predstavnika Te-'a- ki se je okrog poldne dlje raztovarjal po telefonu z Je-* ^ternam in je zvečer odpotoval OaTtalom v Tel Aviv. Njegov ne-odhod ni presenetil političnih ^ palcev v New Yorku, čeprav 0 P°Kajania zaradi tega ne-za,v^eMa- V New Yorku me-wt da posvetovanja Tekoaha s ^"Jsednico vlade GoldO Medirovo ^*Unanjim ministrom Aba Eba-4v- 'je bi smela trajati več kot tri dni. Kaira poročajo, da je egiip-vlada izrazila danes zadrla , upanje glede izida pogajanj VeIetvL z Izraelom s posredovanjem NEW YORK, 25. — Danes, po osemnajstih dneh premirja na Buinjem vzhodu, kjer zlasti ob Sueškem prekopu ne bobnijo več *°Povi, čeprav so se Izraelci in Arabci med premirjem večkrat drug drugega obtoževali krčitve prekinitve ognja, so se začela posredovanja za rešitev arabsko - izraelskega spora. Naloga posredo-v*lca OZN, švedskega veleposlanika Jarringa, ni lahka, saj je dolgoletni spor pustil za seboj hude posledice, ki jih ne bo lahko odpraviti. Jarring se je danes začel ločeno razgovarjati a predstavniki Izraela, Hlipta in Jordanije. Dopoldne je Prvega sprejel izralskega pred-*'»vnika Tekoaha, s katerim se je •izgovarjal skoraj eno uro. Ko je braelski predstavnik zapbstil Jar-r'ngov urad, je časnikarjem izjavil drugim: »Če si arabske vlada želijo iskreno razgovarjati se z Jami o miru, bo cilj gotovo dose-‘•n. Ne maram govoriti o podrob-Postih razgovorov z Jarringom. Naš namen je doseči pravičen in bajen mir med Izraelom in Egip-»n med Izraelom in Jorda-?W. Vsi se zavedamo, da ne bo *ahko rešiti toliko težav, ki so se takopičile v 22 letih napadov*. Izraelski diplomat je glede razgo-vPra z Jarringom dejal, da mu je obrazložil osnovna načela in stali-*^e svoje države. Kmalu po odhodu Tekoaha je Jarrdng sprejel jordanskega predstavnika, veleposlanika v Washing-">nu Sharifa. Ta trenutno nadome-s‘uje stalnega jordanskega predstavama v Združenih narodih El Farra. Po razgovoru z Jarringom je Sha-Nf izjavil: «Naše stališče je za dr. J®rringa zelo jasno. Toda mi mu ea želimo še boljše in bolj popol-110 obrazložiti, se pravi, da zahte-Jamo popoln umik Izraela iz vseh ‘Jsedenih področij v vojni leta Tretji je bil na vrsti egiptovski astopnik pri OZN Zayyat, ki ga v il®vv Yorku imajo za enega najbolj-J*) arabskih diplomatov. Razgovor Zayyatom in Jainringom je J®Jal več kot eno uro. Po razgo-je egiptovski predstavnik iz-časnikarjem, da ne bo moji^16 govoriti o miru, dokler bodo Ptaelske čete nia arabskih zasede-področjih. Pri tem je poudari Uačelo, kd ga je svoj čas Na-? Prodoiail predsedniku ZDA Na-^Uu. da se je Egipt pripravil na Izrael umakne svoje čete z vseh zasedenih arabskih področij. Vladni glasnik Ahmed Anis je pred začetkom razgovorov pri veleposlaniku Jarrimgu izjavil, da če se ne bo izraelska vlada obvezala, da u-makne svoje oborožene sile iz a-rabskih zasedenih področij, so perspektive za napredek razgovorov v prihodnosti zelo dvomljive in je dodal: »Dejstvo, da je Izrael končno imenoval svojega predstavnika za razgovore z Jarringom, omogoča začetek razgovorov. Toda glavno dejstvo pri vsem tem ni samo v začetku pogajanj. Izrael mora dejansko dokazati, če je pripravljen u-veljaviti resolucijo, ki jo je sprejel varnostni svet leta 1967 in najbolj važno točko te resolucije, ki predvideva izraelski umik iz vseh zasedenih področij. Zdi se nam, da Izrael za sedaj ni pripravljen sprejeti tega umika. Zato je naše gledanje na uspeh pogajanj zelo previdno. Kljub našemu upanju, imama dvome o napredku začetih razgovorov. Sedaj bomo videli, če se bodo razgovori zavlekli.* Po drugi strani pa je danes i-zraelski zunanji minister Aba Eban v razpravi o zunanji politiki v parlamentu dejal, »da razgovori o miru, ki so se danes začeli v New Yorku, ne bodo uspešni, če Egipt ne bo umaknil raketnih izstrelišč, ki jih je namestil na področju Sueškega prekopa med premirjem in tako kršil prekinitev ognja.* Iz Amana poročajo, da je jordanski zunanji minister Anton Atallah izjavil, da se bo stalni jordanski predstavnik Al Farra vrnil v Ne«' York prihodnji mesec. Zunanji minister je poudaril, da je Al Farra sedaj v Amanu na posvetovanju z vladnimi voditelji. Glasilo demokratične ljudske fronte za osvoboditev Palestine »Al Sharara* pa je objavilo članek, v katerem pravi, da Al Farra ni hotel sprejeti odgovornosti za posredna pogajanja z Izraelom. List piše, da je baje uradni jordanski predstavnik pri Združenih narodih izjavil jordanskim voditeljem: »Jaz sem stalni delegat Jordanije pri OZN, toda ne nameravam biti predstavnik na posrednih pogajanjih za podpis mirovne pogodbe na osnovi Rogersovega načrta.* Medtem ko so se v New Yorku začeli razgovori med predstavnikom Združenih narodov in predstavniki Egipta, Jordanije in Izraela, so v VVashingtonu, kot izjavljajo tamkajšnji politični opazovalci, zaskrbljeni da morebitno zavlačevanje po- gajanj lahko spravi v težave pobudo ZDA o miru na Bližnjem vzhodu. Zato funkcionarji ameriškega zunanjega ministrstva že proučujejo možnost, kako bi se dalo podaljšati sedanje premirje. V washingtonskih vladnih krogih poudarjajo, da obstaja nevarnost, da Jarringu ne bo uspelo zaključiti pogajanj do 6. novembra, se pravi do dneva, ko bodo teoretično ponovno začeli bobneti topovi ob Sueškem prekopu. Toda v Washingtonu pravijo, da Nixonova uprava ne namerava doseči podaljšanje premirja za nedoločen čas. kot si to želi Izrael in čemur odločno nasprotujejo A-raboi. Washingtonska vlada želi, da bi se stranke v sporu dogovorile, da 6. novembra ne bodo spet zače- le z vojaškimi akcijami. Če bodo razgovori, ki so se danes začeli, zravnali pot in pripravili ugodne pogoje za mr. Po današnjih izjavah alžirskega predsednika Boumedjena, Alžirija dejansko ne odobrava premirja na BLižnjem vzhodu in začetek pogajanj za dosego miru v New Yorku. Predsednik Boumedjen je danes, ob povratku v domovino alžirskega vojaškega kontingenta, ki .je bil nastanjen ob Sueškem prekopu, izjavil da bo Alžirija brezpogojno pod prla palestinski boj in bo brez pridržkov pomagala krepiti palestdnsKo osvobodilno gibanje, da bo lahko doseglo svoje a:lje, tudi če bi to spravilo Alžirijo v spor z mnogimi arabskimi državami. OBISK VATIKANSKEGA ZUNANJEGA MINISTRA V BEOGRADU Casaroli in Tepavac razpravljala svetovnih in evropskih vprašanjih Zanimanje Vatikana za napore neuvrščenih držav za mir na svetu ■ Danes bo msgr. Casarolija sprejel predsednik Tito (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 25. — Državni tajnik za zunanje zadeve Mirko Tepavac in tajnik za .javne posle Vatikana msgr. Agostino Casaroli sta danes dopoldne s svojimi sodelavci izmenjala misli o vrsti vprašani s področja mednarodnih odnosov in pri tem posvetila posebno pozornost položaju Evrope in pripravam konference o evropski varnosti. Obe strani sta poudarili svoje zanimanje za zboljšanje medevropskih odnosov in za sporazum med Sovjetsko zvezo in Zahodno Nemčijo ter ga ooenili kot prispevek ustvarjanju ugodnega ozračja v Evropi. Zastopnik Vatikana je v razgovorih pozdravil napore neuvrščenih držav za napredek miru in mednarodnega sodelovanja. Z jugoslovanske strani je bilo izraženo zadovoljstvo za-, radi razumevanja Vatikana za pri-! zadevanja neuvrščenih držav. Raz- ........................................................ DANES SESTANEK MED POLITIČNO NAJVPLIVNEJŠIMI MINISTRI Sindikalne organizacije izrazile zaskrbljenost zaradi načina sprejemanja vladnih ukrepov Zelo ostri spori glede zvišanja cene bencina - Sestanek med sindikalnimi organizacijami in ministrom za delo Donat Cattinom RIM, 25. — Predsednik vlade Colombo je danes predsedoval v palači Chigi sestanku, na katerem so bili prisotni minister za proračun Giolitti, za zaklad Ferrari Aggradi, za finance Preti, guverner Banca dltalia Carli in državni računovodja Stammati. Preučili so besedilo predlogov, ki so jih izdelali tehnični organi ter razni ministri in ki jih bodo v četrtek predložili vladi v odobritev. Danes je priilo tudi do sestanka med socialističnimi ministri, ki odgovarjajo za ta vprašanja. Na sestanku so bili prisotni: De Martino, Mancini Giolitti. Vsedržavne sindikalne organizacije CGIl, CISL in UIL, glede katerih niso navedeni v uradnih poročilih njih zastopniki, so imele razgovor z ministrom ze dalo Donat Cattinom. V poročilu po razgovoru so izrazili odločno nasprotovanje proti nediskriminiranemu zvišanju socialnih bremen, kar bi vpli- kakršnikoli obdavčitvi l|udske potrošnje. Glede predvidenega zvišanja cene bencina, je rečeno v poročilu zveznih predstavnikov socialnih organizacij, da gre za nepopularen ukrep, za katerega ni mogoče u-gotoviti posledic na splošno raven valo na dinamiko plač in je proti | cen in dia gjre istočasno tudi za ............................................................................................................. iiiiiiiiiiiiiiiiminiiiiiiiiiiii« TISKOVNA KONFERENCA PRINCA SIHANUKA Dve tretjini Kambodže v rokah osvobodilne fronte Princ je podčrtal podporo naprednih socialističnih dežel in protiimperialističnih sil PARIZ, 25. — Princ Norodom Si-hanuk je v intervjuju listu »Le Monde* izjavil, da sta dve tretjini kamboškega ozemlja v rokah nacionalne osvobodilne fronte. Princ Sihanuk je povedal, da določeni mir, ki obstaja v raznih področjih Kambodže, ne sme zavajati opazovalce, da je prebivalstvo teh področij že pristalo na režim Lon Nola. Prav obratno, — Sihanuk pravi — da partizani nočejo zasesti teh področij, da ne bi nudili pretveze imperialistični vladi, da bi lahko ta o-zemlja potegnila v vojni spopad z izgovorom komunistične nevarnosti. Sihanuk je govoril v Pekingu, govoril je zelo svobodno in je dejal, tojSjoslanika Jarringa. Hkrati pa vlada meni, da je o-pogoj za dosego miru, da >iiii.umu............................... Agnew o vojaški Pomoči Južni Kore ji Med razgovorom z južnovietnamskim predsednikom je prišlo do resnih nasprotij — PodPredsectmk ZDA 6r Agnew se je danes sestal s QwJ**foIkom Južne Koreje Park Heejem, s katerim je obraiv-lt^ tonik 20.000 ameriških voja-h z Južne Koreje. V zameno pa \ ^predsednik ZDA predlagal, ^lo P°®lale v Južno Ko- eskadri najmodernejših «phantom» in nudile vo-Pomoč. ^ sestanku se je Izvedelo, da 86 Agnew ln Park Chung Hee šest ur ta to je trikrat ^ Je bilo predvideno. Po ve-ameriških virov Je med prišlo do nasprotij in t^jJJ^tokorejsld predsednik načel vprašanja, katerih obrav-y/Agnew ni pričakoval. Po istih te niso o ničemer sporazu-n te bodo razgovori nadalje-1 uradnih vesteh bo Agnew tudi Kambodžo. Preklic grške vlade o vizumih za politične predstavnike ATENE, 25. — Grška vlada je včeraj sporočila, da bodo 335 političnim osebnostim izdali potne liste, da lahko odpotujejo v tujino, danes pa je grška »polkovniška* vlada ta sklep preklicala in je u-radno sporočila, da bodo dovolili izhod samo tistim političnim osebnostim, ki niso bile na kakršen koli način povezane s protikomunistično stranko EDA. Glasnik bivšega predsednika vlade Kanelopulosa je izjavil, da Kanelopulos ni nikoli zahteval vizuma ali kakršnega koli dokumenta za potovanje v tujino in da ne namerava odpotovati v tujino. Kanelopulos namerava ostati v Grčiji in vršiti svojo dolžnost. da je Lon Nolov režim osamljen, saj so partizani osvobodilne fronte, ki uživajo podporo naprednih socialističnih dežel protiimperialističnih sil soglasni, da obnovijo ljudsko revolucionarno oblast, kar pa seveda ne pomeni obnovitev »oblasti Siha-nuka», in kar je v skladu s spoštovanjem budzma tor kraljeve družine. Sihanuk je zaključil svojo izjavo z ugotovitvijo, da bi bil njegov boj nemogoč brez skupne fronte indo-kitajskih ljudstev in brez vojaškega zavezništva med vietnamskim ljudstvom, patriotične fronte Laosa in brez materialne pomoči Kitajske ljudske republike in ljudske reau-blike Koreje. Iz Phnom Penha poročajo, da so včeraj izpustili dva novinarja: Francoza Aviera Barona in Holandca Johannesa Duynisvelda. Oba novinarja sta izjavila da so z njima dobro ravnali, holandskega novinarja so zdravili, ker je bil pred zajetjem ranjen v nogo. Danes je v Parizu sporočilo tajništvo južnovietnamske »socialistične stranke*, da so izdelali nov program, katerega so poslali štirim delegacijam, ki se ukvarjajo z mirovnimi pogajanji glede Vietnama. V Parizu menijo, da gre za program, ki naj reši zapleten položaj, tako da bi se pogajanja lahko ponovno pričela. Pred potovanjem Čuenlaja VARŠAVA, 25. — Poljski Mst «Zy-cle Wairsoawy» danes komentira predvideno potovanje, M ga bo o-prarvil predsednik kitajske vlade CuenlaJ v raznih državah Azije, Evrope ta Afrike. List ugotavlja, da gre za utrditev vpliva Cuenilaja, ki je imel med kitajsko kulturno revolucijo umerjeno vlogo ta da so se v zadnjem razdobju normalizirali odnosi med Kitajsko ta številnimi drugimi državami. Poljska uradna agencija istočasno tudi poroča, da Je danes prispel v Varšavo novi kitajski veleposlanik Jao Kuang. Med Varšavo in Pekingom že tri leta diplomat skl odnosi niso na najvišji ravni, saj je zadnji kitajski veleposlanik odpotoval v domovino 1967. leta, ko se Je pričela kitajska kulturna revolucija. Nato je prišlo do imenovanja še dveh odpravnikov poslov. Izvedelo se je, da bo tudi Poljska imenovala svojega veleposlanika na Kitajskem. WASHINGTON, 25. — Ameriška revija »Aviation Week» piše v zadnji številki, da bo Ljiudska republika Kitajska poslala v kratkem medkontinentalno raketo, ki bo preletela Indijo in ki bo padla v Indijski ocean v bližini Zanzibar a. Revija poroča, da so v zadnjih mesecih prispeli na otok kitajski tehniki, ki se bodo ukvarjali z zadnjimi fazami poleta rakete. ukrep, ki je v nasprotju z obvezo vlade, da bo ohranila, po možnosti pa celo znižala cene, ki jih upravlja in v katere spada tudi polirošma cena bencina. Vsedržavne sindikalne orgar*za-cije so izrazile zaskrbljenost zira-di načinov in zaradi rokov razgovorov o reformah med sindikati in vlado ta so ponovile svoje stališče, da bi moralo priti do teh razgovorov še pred sklepi ministrskega sveta. Ukrepi glede gospodarskega položaja morajo temeljiti na zhiža-nju cen in povečanju zaposlitve, pri čemer je treba tudi rešiti kmetijska vprašanja. Zelo pa so se zapletla vprašanja glede bencina, glede česar je bilo več sestankov. Prišlo je do sestanka med predstavniki avtonomne i-taiiijanske federacije prodajalcev bencina (FAIB) in vsedržavnim medstoddkainirn odborom prodajalcev bencina (CINB), ki so sklenili, dia se njih izvršni odbori že jutri sestanejo in da razpravljajo o predlogih, ki jih označujejo za nezadostne. Na sestanku, med nekaterimi predstavniki medministrskega odbora za cene (CIP) in predsednikom italijanske federacije prodajalcev bencina na cestah (FlGlSC), do katerega je prišlo danes na sedežu ministrstva za industrijo, so razpravljali o teh vprašanjih in so menda prišli do nekaterih kompromisnih zaključkov. Predsednik FIGISC dr. D’Andrea je po razgovoru dejal, da je prejel zagotovila, da bo prišlo sicer do določenega zvišanja cene bencina, da pa bo istočasno šlo tudi za določene odstotke v korist prodajalcev, o čemer bo govor na jutrišnji seji CIP. Minister za delo je izdal danes sporočilo, v katerem je rečeno, da se strinja z osnovnimi smernicami, ki bodo pred ožene ministrskemu svetu glede kreditiranja Ln da bo lahko prišlo do pričetka zdravstvene reforme in rešitve finančnih vprašanj na tem področju. V poročilu ministrstva je poleg tega govor o namerah vlade, da se čim prej določijo načelne smernice glede stanovanjskih vprašanj, oziroma o vseh vprašanjih, ki zajemajo zahteve o reformi (zdravstvo, stanovanje ta promet) ter glede razgovora s sindikati. V uradnem poročilu je rečeno, da se je minister razgovarjal s predstavniki predsedstva Ccnfindustrie. Do razburjanj je prišlo v krogih CONI in do zaskrbljenosti zaradi napovedanih višjih taks na dohodke »Totocalcio*. Uradna poročila niso povsem jasna in v njih izražajo zaskrbljenost. Govor je o stikih z odgovornimi ministri govori so zajeli tudi položaj na Bližnjem vzhodu. V razgovorih, ki so potekali v ozračju medsebojnega razumevanja in so pokazali, do imata obe strani jasne poglede o mnogih ključnih vprašanjih, so z jugoslovanske strani sodelovali pomočnik državnega tajnika Anle Dmič, veleposlanik v Vatikanu Vekoslav Cvrlje, načelnik politične u-prave Nikola Mandič in vodja odseka v državam tajništvu Vitomir Dobrila, z vatikanske strani so sodelovali, poleg Cesarolija, pro nuncij v Beogradu Mario Cagna in tajnik nunciature Pier Luigi Ce-lata. Msgr. Casaroli bo odpotoval jutri na Brione, kjer ga bo sprejel predsednik republike Tito. Predsednik zvezne komisije za verska vprašanja Milo Jovičevič je priredil danes opoldne v hotelu Metropol kosrio v čast visokega gosta iz Vatikana. Med kosilom, ki so se ga udeležili številni povabljenci, sta si Jovičevič in Casaroli izmenjala zdravici. Msgr. Casarolija, ki ga je spremljal promuncij Mario Cagna, je popoldne sprejel patriarh pravoslavne cerkve German. Državni tajrvk Mirko Tepavac je sinoči v palači zveznega izvršnega sveta v Novem Beogradu priredil slovesno večerjo v čast visokega gosta. Med večerjo, ki je potekala v zelo prisrčnem in prijateljskem ozračju, sta si Tepavac in Ca-saroV. izmenjala zdravici. Jugoslovanski državni tajnik je ugotovil, da obisk Casarolija odraža doseženo stopnjo v razvoju odnosov med Jugoslavijo in Vatikanom in izrazil prepričanje, da bodo razgovori dal* nove koristne pobude za napredek medsebojnih odnosov. Mednarodni položaj se po oceni Mirka Tepavca lahko popravi samo, če se mednarodna skupnost resno loti reševanja pravih vzrokov kriz in vojn. Po našem mišljenju, je dejal Tepavac, so ti vzroki v neenakosti, v velikrh gospodarskih in socialnih razlikah in v uporabi sile v odnosih med narodi in državami. Vse to je, je dejal Tepavac, v glo bokem nasprotju s potrebami sodobne družbe. Tepavac .je poudaril, da Jugoslarija sodi, da usoda človeštva ne sme biti brez nadzorstva, v rokah vojaško - političnih zvez, oziroma nekaterih velesil in da ne verjame, da je mogoče za- gotoviti srečno bodočnost človeka in mir na svetu, če se tem smotrom ne posvetijo energije vseh držav in vseh ljudi ne glede na različne ideologije in razna verska prepričanja. Mi stremimo po takem redu, je dejal Tepavac, v katerem ne bo dovoljeno nobeni državi, da svoje politične ideološke in gospodarske smotre dosega s pritiskom, z vsiljevanjem, oziroma z oboroženo silo. V nadaljevanju svoje zdravice je Tepavac rekel, da vlada Jugoslavije visoko ceni napore papeža Pavla VI. in Vatikana za ohranitev miru, za zavzemanje za spoštovanje neodvisnosti in svobodno opredelitev vsake države ter za pomoč državam v razvoju. Osnovni smotri politike neuvrščenosti in smotri bodoče konference na vrhu temelijo na teh načelih. Zato bi želel poudariti naše zadovoljstvo za zanimanje in upoštevanje, ki jo Vatikan kaže za stremljenja, za katera se bore neuvrščene države, je zaključil svojo zdravico Mirko Tepavac. Msgr. Casaroli se je v odgovoru zahvalil za tople besede in poudaril, da je protokol med Vatikanom in jugoslovansko vlado solidna osnova za pozitiven razvoj bodočih odnosov. Dejal je, da njegov obisk in polna vzpostavitev diplomatskih odnosov pričata o naprednem izboljšanju odnosov v zadnjih štirih letih, ne le med Vatikanom in jugoslovansko vlado, temveč tudi med jugoslovansko državo in katoliško cerkvijo. V nadaljevanju svoje zdravice je Casaroli poudaril, da Vatikan sodi, da se dejavnost katoliške duhovščine mora razvijati na verskem področju in na ta način s svoje strani prispevati k splošnemu napredku ljudske skupnosti. Msgr. Casaroli je omenil napore jugoslovanske vlade in Vatikana za zboljšanje mednarodnega položaja in *zrazil upanje, da se bodo ti stiki nadaljevali tudi v bodoče. Tajnik za javne posle Vatikana je na kraju svoje zdravice dejal, da se Vatikan zanima za sestanek na vrhu neuvrščenih držav in izrazil upanje, da bodo pobude v Lusaki učinkovit prispevek h krepitvi pravičnega in trajnega miru in k rešitvi pomembnih mednarodnih vprašanj. Vatikan, je izjavil msgr. Casaroli, bo s svoje strani vsekakor podprl uresničenje teh smotrov. b. n. uiiiiiiimiiiiiiimiiiimiimiiiitiuiiiiiHiiiiiiiuiiniiiniHiiuiiiiiiiiituiniiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiuiiiiMmiiii KONFERENCA 0 RAZOROŽITVI V ŽENEVI Predlog neuvrščenih držav za odpravo kemičnega orožja ŽENEVA, 25. — Dvanajst neuvr- nega sporazuma«, predlagajo vrsto ščenlh držav je danes predložilo na jamstev na mednarodni ravni, ki ženevski rassoroždtveni konferenci naj omogočijo miroljubno sožitje. «memo delavca, ki irtiajo opravek z ladijamii, ki prihajajo iz krajev, kjer so se pojavili primeri kolere. Cepljenje pa ni obvezno, ker je nevarnost okuženja zelo o-mejena. Ista urad namreč skrbi, da ima vsaka ladja, ki pride v naše pristanišče, popoln seznam o Cipra^ jenem cepljenju vse posadke. Dokler mi ta pregled dokončan morajo ostati ladje zasidrane v zalivu. Kljub tem zagotovilom, da je nevarnost zelo omejena, pa je priporočljivo, da se vsi tisti, ki imajo opravek s takimi ladjami, cepijo čimprej. Previdnost namreč m nikoli odveč. krajinah, pri čemer bi seveda morale priti v poštev predvsem sosedne pokrajine v naši deželi. Med drugim bi se lahko vrnili številni izseljenci, saj je izseljenstvo rakova rana zlasti za Furlanijo in še posebno za Beneško Slovenijo in Karnijo. Sedaj pa kaže, da bodo pritegnili v Trst predvsem italijanske koloniste iz Libije, ki so jih od tam izgnali, oziroma jim tam onemogočili obstoj. Sklep naj bi bilo snre-jelo notranje ministrstvo in v Trst oziroma begunsko taborišče na Pa-dričah naj bi prišlo 250 družin z nad tisoč družinskimi člani. Našo pokrajino naj bi notranje ministrstvo izbralo ne le zaradi pomanjkanja delovne sile, marveč tudi zato. ker «se je specializirala* za na meščanje beguncev in ezulov. Pomisliti je namreč treba, da je prispelo po nedavnih izjavah bivšega župana Bartolija v Trst po letu 1945 kar 73.000 Istranov in za vse so našli sčasoma zaposlitev in v glavnem tudi stanovanje. Pri tem pa nastane vprašanje, ali bodo te »Libijce* lahko takoj vključili v proizvodnjo, kajti v glavnem gre za posestnike in po slovne ljudi in jih bo treba še strokovno preusposobiti, saj je v Libiji le malo industrije. Kar se tiče stanovanj, naj bi jih sezidali zanje iz skladov Gescal, ki pa doslej ni dajala ali pa je le skopo dajala na razpolago sredstva za zidavo stanovanj, nakopičena z odtegljaji vsem delavcem in uradnikom zasebnih podjetij. Gesral naj bi dala v ta namen dve milijardi lir, s katerimi bi sezidali 250 stanovanj, če upoštevamo, da bi stalo vsako 8 milijonov lir. Govori se, da so za naselitev i-talijanskih beguncev iz Libije v Trstu že ustanovili posebno komisijo, ki da je proučila vse plati zaposlitvenega in stanovanjskega vprašanja. Begunci naj bi prišli v Trst čez nekaj mesecev. Seveda bodo morali vse cepiti, ker je v Libiji kolera. Ne izključuje se, da bodo prvi skupini sledile še druge, ki naj bi »pomladile* naše mesto, kjer se zaradi nizkega števila rojstev stalno veča odstotek starejših in priletnih ljudi na skupno število prebivalstva. Narodne noše za kraško ohcet ODBOR ZA PRIPRAVO KRA ŠKE OHCETI poziva vse, ki imajo narodne noše, da se v nedeljo, 13. t. m. udeležijo kraške ohceti. Zbirališče narodnih noš ob 9.30 pred cerkvijo na Repen-tabru. Po poroki bo — kot običajno — v restavraciji pri Furlanovih zakuska za vse narodne noše. VČERAJ OPOLDNE STARČEK PADEL Z NABREŽINSKEGA NADVOZA NA CESTO IN IZDIHNIL Zdi se, da se je preveč nagnil na železniško pregrajo, ko mu je postalo slabo •iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiimnifniiiiaiiiMiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiim VČERAJ POPOLDNE V UL S0NCINI AVTO POVOZIL DEKLICO KI JE STEKLA ČEZ CESTO V otroški bolnišnici se bo punčka morala zdraviti 40 dni zaradi zloma stegnenice in drugih poškodb - Z lambreto v avto Včeraj popoldne, nekaj pred 13. uro je 34-letna Claudia G'ardelli z Reške ceste št. 54 v Ul. Sonci ni podrla s svojim avtom autobian-chi z evidenčno tablico TS-123972 komaj 10-letno Luiso Favaretto iz Ul. Marco Praga 28, ki .je prav tedaj prečkala omenjeno, zelo prometno cesto. Otrok se je ob tisti uri igral na levem pločniku pri hiši št. 82/2 v Ul. Soncini z drugimi otroki. Nenadoma se je mala Claudia iztrgala gruč' otrok in v teku prečkala cesto. Usoda je hotela, da je prav tedaj privozila Favarettova, ki je le v zadnjem hipu zapazila deklico in jo s prednjim, desnim delom vozila zbila na asfalt. Na kraj hude nesreče so nemudoma pri-htteiA bolničarji RK, ki so naložili ranjeno deklico na rešilni avto in io z vso naglico odpeljali v otroško uolnisniro Burlo Garofolo. Tu ij ou n.a.a Claudia zaradi zloma desne stegnenice, pretresa možganov in raz iv h lažjih poškodb morala zdraviti približno 40 dni. Zapisnik in vse zadevne formalnosti o nesreči so opravili karabinjerji iz Istrske ulice. Druga hujša nesreča se Je približno ob isti uri pripetila na vogalu Ul. Gaitteri z Ul. Foscolo, kjer sta trčila fiat 500 in iambreta. 32-letnd Luoiano Piccdnint lz Ul. Co-stalunga 26 Je tedaj privozil s svojo lambreto od Trga Garibaldi, namenjen v Ul. Carducd. Ko je hotel zaobrniti vozilo pa Je trčila vanj 2Metna Rossama Giudld iz Ul. Morite S. Gabriele 45, ki Je prihajata, iz Ul. Gatterl in bita namenjena v Ul. Alflerl. Pri trčenju se je poškodoval le Piccdnin, ki se bo na ortopedskem oddelku bolnišnice zaradi odrgnin po prsdh ter verjetnega zloma leve lopatice moral zdraviti približno mesec dni. Nekateri avtomobilisti, ki so včeraj opoldne privozili po državni cesti št. 202 do nabrežinskega nadvoza, so zapazili srhljiv prizor. Na skrajnem desnem robu ceste je ležalo v mlaki krvi truplo priletnega moškega s prebito lobanjo. Nekdo je takoj stopil do bližnjega telefona in zavrtel številko 113, čeprav je medtem že prispela do nadvoza avtomobilska patrulja agentov cestne policije, ki je opravljala običajno cestno nadzorstvo po glavnih prometnih žilah na Tržaškem. Po pregledu dokumentov, ki so jih policisti našli v notranjem žepu suknjiča nesrečnika, so ugotovili, da gre za 73-letnega Enrica Cristi-nija, stanujočega pri družini Vit-torija Petelina v Nabrežini št. 145. Po prvih ugotovitvah agenti domnevajo, da se je starček včeraj ob tisti uri odpravil na krajši sprehod izven vasi. Na nadvozu se je malce preveč nagnil nad nizko železno pregrado, ko mu je verjetno postalo slabo in strmoglavil sedem metrov globoko na spodnjo cesto. Na kraj tragične nesreče sta prispela tudi dežurni zdravnik RK dr. Salvatore Lolanino, ki je potrdil smrt ' moškega ter namestnik državnega pravdnika dr. Pascoli, ki je ob 14.05 izdal dovoljenje za prenos trupla v mrtvašnico glavne bolnišnice, kjer je na razpolago sodnim oblastem. Spominska plošča Umkrtu Sabi V prisotnosti občinskega odbor-rika dr. Iginia Vascotta so včeraj ob 13. obletnici smrti pesnika Ura-berta Sabe na prvi razgledni točki pri Sesljanu, od koder se odpira nogled na tržaško mect-i, vgradili v kraško skalo spominsko ploščo z vklesanimi verzi, ki jih je pesnik p< svetil Trstu. Dva ranjena pri zdrknjenju vespe Včeraj, nekaj po polnoči, je 20 letni Luigi Tunin iz Ul. delle Cam-panelle 84 vozil s svojo vespo s tržaško registracijo po Ul. Battera proti Pončani, na zadnjem sede žu pa je sedel 20-letni Marino Va scotto iz Ul. Orlandimi 51. Ko je mladenič privozil do železniškega nadvoza pri Pončani, je z vespo nenedoma zdrsnil tako, da sta oba z vespo vred padla na asfalt. Tunina so zaradi odrgnin po desni rami in prsih sprejeli na nevrokirurškem oddelku s prognozo o-krevanja v 10 dneh, Vascottu pa so zaradi manjših prask po desni roki dali le prvo pomoč Pridržana prognoza za motorista Včeraj ob 1.20 ponoči so sprejeli z vso naglico na nevrokirurškem oddelku bolnišnice 40-letnega na ta kar ja Sergia Tommasija iz Ul. Padovan 12. zaradi zloma zatilnika in nekaterih manjših poškodb so si zdravniki pridržali prognozo. Do prometne nesreče je prišlo, ko je Tommasi, ki je tedaj vozil po Drevoredu D’Annunzio s svojim motornim kolesom «ciao», privozil do Ul. Padovan in hotel obrniti na desno ter nadaljevati vožnjo do Senenega trga. Pri tem manevru pa ga je podrl 25-letni Ramiro Castro iz Ul. Scala Santa 9, ki je prav tedaj privozil s svojim fiatom 500 im prav tako nameraval zavoziti do omenjenega trga. Izlet obrtnikov SGZ na Zagrebški velesejem Odbrtniška sekcija Slovenskega gospodarskega združenja prireja 19. in 20. septembra t. 1. strokovno-tu-ristični izlet z avtobusi na zagrebški velesejem. Program izleta predvideva tudi obisk modernega obrata lesne in pohištvene industrije v Novem mestu, kar bo zlasti zanimalo obrtnike, ki se bavijo s pohištvom in mizarstvom na splošno. Iz Zagreba bo odhod na Plitvička jezera, kjer bo večerja in prenočišče v modernem hotelu. Naslednje jutro ogled Plitvičkih jezer in nato povratek v Trst preko Senja in Reke. Vpisovanje od torka 25. avgusta do vključno nedeljo 6. septembra t. 1. na sedežu Združenja in pri naslednjih poverjenikih: Giuliani Ivan Bernard, Čebelar, Ricmanje 45. Ota Drago, pekarna, Boljunec 38. Žerjal Luoiano, mehanična delav niča, Dolina. Karoserija Grgič. Padriče. Urarna Malalan na Opčinah pri cerkvi. Bar Luksa Marija na Proseku Mizarska delavnica Succi & ška bar na Repentabru. Pekarna Jazbec, Nabrežina 98. Krojačnica Merkuža, Sesljan 10/E. Prevoznik Lozar Ladislav Sv. Križ št 193. Poziv Kmečke zveze vsem vinogradnikom V nedeljo 13. septembra priredi zadruga »Naš Kras* v Repentabru KRAŠKO OHCET po starih domačih običajnih. Kmečka zveza je sklenila prispevati k uspehu te hvale vredne pobude s tem, da izvede med vinogradniki akcijo za darovanje vina za svatovščino. Zato poziva vse vinogradnike, da darujejo steklenice po 1 ali 2 l'tra, ki naj jih izročijo najkasneje 29. t.m. zaupnikom Kmečke zveze v naslednjih krajih: MILJE Darsella: Josip Scheria-ni, Darsella št. 253 MILJE Fontanella: Piero Creva-tin, Fontanella št. 18 PREBENEG: Josip Rapotec, št. 18 DOLINA: Posip Sancin, št. 112 BOLJUNEC: Josip Bolčič. št. 12 ZABREŽEC: Mario Kosmač, št. 20/a LONJER: Silvester Glavina, Lo-njerska cesta št. 255 KOLONKOVEC: Marčeto Čok. Ul. Gravisi št. 13 MAGDALENA: Alojz Debeliš, Ul. Ventura št. 29 PIŠČANI: Anton Bole, Ul. Sotto-monte št. 25 FERLUGI: Just Grmek, Ul. Com-merciale št. 180 PROSEK in KONTOVEL: Drago Starc, št. 552 KRIŽ: Mario Švab, št. 344 COL: Alfonz Guštin, št. 12 REPEN: Emil Purič, št. 15 SALEŽ: Janko Škrk, št. 51 CEROVLJE: Ivan Antonič, št. 34 VIŽOVLJE: Josip Pernarčič, št. 3 NABREŽINA: Danilo Radovič, št. 79 SLIVNO: Josip Kralj, št. 8 PRAPROT: Alojz Škrk, št. 20 MAVHINJE: Ludvik Pipan, št. 43 MEDJA VAS) ' Avgust Radetič, Št. 10 Kmečka zveza bo poskrbela za enake etikete na steklenicah (s podatki darovalcev). Prepričani smo, da se bodo na ta način najbolje izkazali naši kmetic in njihove strokovna organizacija. Slovensko prosvetno društvo PROSEK-KONTOVEL priredi proslavo 25. obletnic« osvoboditve V četrtek, 27. t.m. ob 21. uri v Prosvetnem domu na Proseku OTVORITEV RAZSTAVE NOB V nedeljo, 30. t. m. ob 1T.30 na Proseku na prostem KONCERT s sodelovanjem pevskih zborov in proseške godbe Društvena gostilna — Opčine Izlet v Ptuj Društvena gostilna na Opčinah priredi v nedeljo, 6. septembra tradicionalni letni izlet z vlakom v Ptuj. Potova nje z najmodernejšim motor nim vlakom jugoslovanskih železnic. V vlaku dobro založen bife s hrano In pijačo, zvoče nje ter klimatske naprave. Od hod s postaje na Opčinah ob 7. uri, povratek ob 24. uri. Vpisovanje v Društveni gostilni na Opčinah vsak dan do 2. septembra. Cena zelo ugod na: lir 5.500 vključno potovanje, kosilo in ogled grajskega muzeja. Zaradi omejenega števila razpoložljivih mest, se pripo roča za čimprejšnji vpis. Včeraj-danes Danes, SREDA, 26. avgusta BERNARD Sonce vzide ob 6.18 ln zatone ob 19.55 — Dolžina dneva 13.37 — Luna vzide ob 00.22 in zatone ob 17.21 Jutri, ČETRTEK, 27. avgusta ZLATKO Vreme včeraj: NaJvlSja temperatura 23,8, najntžja 15,5, ob 19. uri 22,8 stop., zračni tlak 1016,9 rahlo raste, veter 6 km/h severozahodni, vlaga 59 odst., nebo 4/10 pooblačeno, morje skoro mirno, temper, morja 23,8 stop. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 25. avgusta 1970 se Je v Trstu rodilo 14 otrok, umrlo pa Je 7 oseb. UMRLI SO: 52-letni Salvatore Bra. sacchlo, 90-letni Pietro Gali, 93-letna Elena Fontanot vd. Fontanot, 56-let-ni Bruno Pertan, 52.1etni Martino Go-dlna, 69-letna Lucllla Witch por. Ce-lentl, 77-letna Anna Pezzer vd. Zol-lia. Šolske vesti Ravnateljstvo nižje srednje lote šivan Cankar« sporoča, da bo 15 septembra Izpit Iz latinščine. K lzpttu se lahko predstavijo: a) dijaki, ki so uspešno opravili zaljučnl Izpit letos ali v prejšnjih letih ln želijo dopolniti z latinščino zaključno spričevalo; b) dijaki, ki so se predstavil) k iz. pltu Iz latinščine v poletnem roku pa ga niso Izdelali. Prošnjo na nekolkovanem papirju je treba nasloviti na ravnateljstvo In Jo vložiti do 5. septembra. Popravni izpiti se bodo pričeli v ponedeljek. 7. septembra 1970. Ravnateljstvo državnega znanstve-nega liceja »France Prešerens v Trstu javlja, da se pričnejo vsi poprav, ni Izpiti v Jesenskem izpitnem roku šolskega leta 1969/1976 oa znanstvenem liceju, višji gimnaziji ln kla-slčnem liceju 7. septembra 1976 ob 1.36 s pismeno nalogo Iz slovenščine. Razpored ostalih pismenih In ustnih izpitov bo pravočasno objavljen na oglasni deski Sole Ravnateljstvo sloven.ke drž. srednje šole (Fran Levstiki na Proseku z od deljenimi razredi v Sv Križu sporoča. da se bodo pričel) vsi popravni izpiti v jesenskem roku šolskega le. ta 1969/1970 7 septembra 1970 Ravnateljstvo državne srednje šole (Srečko Kosoveli na Opčinah sporo, ča da se začnejo letošnji popravni Izpiti v ponedeljek. 7 septembra 1970. ob 8.30 Razpored pismenih m ustnih izpitov bo objavljen na oglas-ni deski v šoli Ravnateljstvo državnega učiteljišča »A M Slomšek* v Trstu sporoča, da Je začetek popravnih In vstopnih iz. pitov v Jesenskem roku 7. septembra 1970 ob 8 30 s pismeno nalogo iz slovenščine Razpored ostalih plsme. nlh in ustnih Izpitov |e objavljen ne oglasni deski šole Ravnateljstvo državne srednje šole šole (Fran Erjaveci v Trstu - Rojan. sporoča da se začnejo popravni Izpiti v Jesenskem roku v ponedeljek, 7. septembra 1970 ob 8.30. Razpored pismenih ln ustnih Izpitov bo objav, ljen na oglasni deski šole. Šolski skrbnik sporoča da Je na oglasni deski šolskega skrbništva ob-javljena prednostna lestvica kandlda. tov za poverjena mesta profesorjev telovadbe (ženske In moški) na sred. njih In Višjih šolah Šolski skrbnik sporoča, da Je ml. nlstrstvo za Javno vzgojo odredilo, da so prošnje za začasno dodelitev za šolsko leto 1970/71. ki so Jih vložili profesorji v staležu za telesno vzgo-jo po 31. Juliju 1970, tj po roku. ki ie bil določen z okrožnico št 238 z dne 11 julija t.l., veljavne. Ravnateljstvo Državnega trgovskega tehničnega zavoda s slovenskim uč. nim jezikom (2lga Zoisi v Trstu. Ul Guardlella 13/2 sporoča, da se bodo popravni Izpiti začeli dne 7 septem. bra ob 8.30 s pismeno nalogo iz slo. venščlne. Razpored pismenih izpitov je objavljen na oglasni deski zavoda. ONAIRC sporoča, da Je na pokra. Jinskem ravnateljstvu v Ul. Valdlrivo 42 od 25. 8, do 15. 9. od 9 do 11. ure izobešen dokončni vrstni red za tri-letna poverjena in suplentska mesta v otroških vrtcih. Vpisovanje v osnovne šole od 1. do 15. septembra Šolski skrbnik sporoča, da bo vpi-sovanje otrok v osnovne šole za šol sko leto 1970/71 na vseh didaktičnih ravnateljstvih, od 1. do 15. septem bra. DNEVNA SLUŽBA LEKAHN (od 13. do 16. ure) AlTAlabarda. Ul Istria /. Al Ua-leno. Ul S Clllno 36 (Sv Ivan) De Leitemburg. Trg S Glovannl 5 Miz-zan Tnt Venezla 2 NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 6 39) A Barba, I rg Garibaldi 4 Ul Gret ta, Ulica Bonomea 93. Godina Al I iGEA, Ul Glnnasttca 6 G Fapa. Ul. Felluga 46 (Sv Alojz) LOTERIJA BARI 22 2 41 10 50 CAGL1ARI 84 8 56 28 57 FIRENCE 20 33 73 26 23 GENOVA 85 63 79 81 H9 MILAN 47 40 67 16 11 N E APELI 16 81 28 77 32 PALERMO 48 25 70 21 11 RIM 67 9 64 >i 47 TURIN 32 76 49 26 6 BENETKE 9 24 47 77 46 ENALOTTO 12 1 2X1 X 2 X 1 2 1 Kvote: 12 točk 16.955 000 Ur; Popravni izpiti bodo 7. septembra Šolski skrbnik sporoča, da se bodo popravni Izpiti na srednjih šolah začeli 7. septembra, in ne 1. septembra. SOLA GLASBENE MATICE TRST Vpisovanje gojencev bo od 1. do 12. septembra 1970 od 10. do 12. ure v prostorih Glasbene matice (Ul. R. Manna 29, tel. 29779) Pouk se prične v ponedeljek. 14. septembra 1970. Ravnateljstvo Darovi in prispevki V počastitev spomina pok. Deslde-rija Venutija darujeta Marija Brezavšček in Frida Evers 1000 lir za Dijaško matico. V počastitev spomina pok. Mirka Stubla darujejo namesto cvetja na njegov grob teta Ernesta Andolšek in bratranca Stanko ln Ivan Andol-Sek 5000 lir za spomenik padlim par-tlzanom na Opčinah Gledališča TEATRO STABILE Pod pokroviteljstvom mehlškegn državnega zavoda za lepe umetnosti ter na skupno pobudo Teatra Stabile In tržaške avtonomne letoviščarske In turistične ustanove, bo v soboto, 29. t.m. ob 21. url v gledališču Rossetti revija mehiških narodnih pesmi m plesov «Uradna predstava Mexico Cl-ty». Nastopili bodo znani balet Al-tlan, Mariachl, orkestri ln pevci. Go-stujočl ansambel bo nastopil nato Je v nedeljo ob 17. tn ob 21. uri. Rezervacija vstopnic pri glavni blagajn! v Pasaži Prottl (36-373 ln 38-547). GLEDALIŠČE VERDI Avtonomna ustanova občinskega gle' dališča Giuseppe Verdi je razpisal* vsedržavni natečaj za naslednja mesta v stalnem orkestru ustanove: Druga prva violina z obveznostjo vrstne violine, drugi prvi kontrabas z obveznostjo vrstnega basa, drug* prvi fagot z obveznostjo vrstnega fagota, druga prva trobenta z obveznostjo vrstne trobente, drugi P1^ trombon z obveznostjo vrstnega trombona. Prošnje za pristop k natečaju j* treba poslati do 20. septembra ** ravnateljstvo ustanove v Trstu, Rlv* 3 Novembre 1. Izpiti bodo v prvi polovici oktobra. Za vsa druga pojasnila lahko pf0| silol zahtevajo razpis natečaja Prl ravnateljstvu ustanove. miramarski park Predstave »Luči ln zvoki*: ob 21-#Der Kaisertraum von Mlramar* * nemščini; ob 22.15 «Masslmillano • Carlotta* v Italijanščini. Avtobus »M* lz Barkovelj (post*-Jallšče avtobusa «6») od mlramar-skega parka ln obratno pred vsaKO predstavo ln po njej. Nazlonale 16.00 «Sette uomlnl e un cervello*. Rossano Brazzl, H*l*n' Chanel. Technicolor. Eden 16.30 «Le calde nottl dl Pop'**-Ollnka Berova, Brad Harris, Pre' povedano mladini pod 18. letom-Tenlce 16.00 «Quel glorno Dlo P° c’era», (Caso Defregger). Grattaclelo 16.00 «L’amore dlfflc11'’-Nino Manfredi, Vittorio Gassmam Catherine Spaak, E. M. Salern'-Technicolor Prepovedano mlad|n pod 18. letom. Excelslor 16.00 »Giocatori d’azzar'f° Technicolor. Filodraramatlco 16/00 «Arrivano I 1 ’ tani*. Technicolor. Aurora 16.00 «Ardenne 44». Burt L*, caster. Sledi »Apollo 11». Tečne edor. . Crlstallo 16.45 »Viagglo al centro & la Terra*. James Mason. Tech" color. k Capltol 16.00 «L’investigatore». Fia Sinatra. Technicolor. Prepoved* mladini pod 14 letom. j. Moderno 16,30 «F)lpper contro * p ratl*. |. Impero 16,30 «11 pid fellce del % liardarl*. F. McMurray. Film w Disneyja Technicolor. ..j Vittorio Veneto 16.45 «Quel mald'1^ ispettore Novak*. Yul Brynnef. Technicolor. y„J Ideale 16.30 «Dopplo bersaglio*. Brynner. Technicolor. ,,rj Astra 16.30 Tom e Jerry ln *c y due volte*. Filmske slikanic' technlcolorju. Abbazia 16.30 «11 poker della ri*a‘ Najbolj zabavne komične tl0eia preteklosti združene v žaba* filmu. Sledijo filmske slikanic'- Razna obvestila Pokrajinsko kmetijsko nadzor!^ štvo pripravlja za prvi drugi teden v septembru *tu „,00 potovanje, ki je namenjeno sf.vj-cvetličarjem in vrtnarjem (z8.1 f nore.jce je študijsko potovahl®^.;. načrtu nekoliko pozneje). den je ogled cvetličarskih in vTJ/vj, skih obratov v pokrajinah M8nt0 Pisto:a, Lucca in Siena. }<* deželnega odbornika za { Be otr^sec^en^l^ nešice SloveJije. Tako so lanskega ka, Srednje Praprot, Sovodnje Ta- septembra. oktobra in decembra m 9^ek: pre“lk ‘U' napravili po tri tridnevne ekskur- ^čnega združenja «Za Nad.ške zije na področje Tarčenta. Večkrat foUne, Corred.g, deželni svetova-snJ obiskali znano Završko jamo. ki ,et, “ ^bo. Pokraj.n ki sveto snada med naidališe lame v Ita- valec funkcionarji dežel- ir; c Golima cni-pmpnill naga odborništva za urbanistiko, lip., ter so deloma spremenili tudi [ __ doslej 'znane podatke z novimi u- gotovitvami. Zanimali so se tudi za | jame na področju Špetra, Št. Lenar- poglobild razpravo o gradbenih na Črtih in programih, ki jih bo v kratkem določil deželni urbanistični odbor s posebnim poudarkom na zaščiti krajinskih lepot in urbanističnih vrednot. Na sestanku so tudi načeli razna vprašanja v zvezi s turističnim o-vrednotenjem področja ter s pripravo medobčinskega regulacijskega načrta. POJASNILO USTANOVE INPS strokovnjaka deželnega urbanističnega odbora prof. Semerani Ln arh Simonetti ter načrtovalec gradbe- »"Tri „ domačini. nokazali vhode za neka Po ogledu, ki ga je odpravil de-tere od njih odbornik De Carli v nekato Člani odseka sBertarelli* so na- "h občinah v Nadišk.h dolinah, so vezali tudi stike z jugoslovanski- ................................. mi jamarji. Tako so lanskega novembra nekateri njegovi člani sodelovali s skupino jamarjev iz Ljubljane pri raziskavi obsežne «Naj-dene jame* pri Planini ter so skupaj odkrili ob tej priliki še 200 m novega dela jame. Pred nekaj tedni so se udeležili ori Rakeku sestanka jugoslovanskih, angleških in francoskih jamarjev in so bili člani odseka «Bertarelli» iz Gorice e-dini zastopnik' italijanskih jamarjev. Poročilo omenja tudi jamarske raziskave na Kaninu, kjer so šte- Natečaj za gasilsko službo Na osnovi ministrskega odloka št. 208, ki je bil objavljen v Uradnem listu od 12. t. m. je notranje ministrstvo razpisalo natečaj za dve službeni mesti na tehničnem oddelku protipožarne obrambe. Natečaja se lahko udeležijo ita lijanski državljani v starosti od 18 do 30 let, ki imajo diplomo geometra ali industrijskega izvedenca Prbšnje na kolkovanem papirju za 400 lir je poslati priporočeno na notranje ministrstvo — Direzione Generale Servizi Antancendi, najkasneje do 11. septembra. Podrobnejša pojasnila daje pokra jinsko poveljstvo gasilcev v Gorici, Ul. Diacono 50. ItlllllllllllllltllllMItllltllllHIIIIIiniHIIMIHUU Za izboljšanje postopka pri izplačevanju pokojnin INPS proučuje možnost dostave pokojnine prizadetim na njihov dom Številni upokojenci ustanove INPS, ki jim izplačujejo vsaka dva mese-vilne in globoke jame, ki še čaka- ca pokojnino preko določenih pošt jo na temeljitejšo raziskavo. nih uradov, se pritožujejo, da tno- Ob zaključku naj še omenimo, rajo čakati v dolgih vrstah pred da ima tudi Slovensko planinsko poštnim okencem, preden pridejo na društvo v Gorici svoj jamarski od- vrsto zaradi izplačila. Take vrste sek in njegov načelnik Slavko Re- gredo največkrat tudi izven poštne-bec je dal o njegovem delovanju ga urada, na pločnik in na cesto, zanimivo poročilo na zadnjem obč kar je še posebno nerodno in ne- nem zboru. Njegovi člani imajo si všečno ob slabem vremenu in po- cer le malo sredstev in opreme, zimi, ko je mraz in ki ga upokojen- da bi lahko učinkovito opravljali ci najbolj občutijo Tudi mi smo v svoje delo, vendar pa so v okviru našem listo že pnkazali to nevšeč-danih možnosti napravili kar do- s priporočilom, da bi bilo tre-volj. Omenimo naj njihovo sodelo- ba spletu izplačevanja pokojnin IN vanje z jamarji iz Slovenije pri ra PS izboljšeU m odpraviti tako po-ziskavi Pološke jame na gornjem manjkl ivost. koncu doline Tolminke, ki je dala I V zadevi smo se obrnili do načel- IZ TRŽIŠKE BOLNIŠNICE nika oddelka za tisk pri INPS Maria .......................................... | Pijeoeja, ld nam je pojasnil, da obstaja več načinov za izplačevanje pokojnin te ustanove, med katerimi prizadeti upokojenci izberejo tiste-| ga, ki je zanje najbolj pripraven. Predvsem lahko upokojenci, ki I imajo tekoči račun na banki ali na pošti, lahko dosežejo a kreditiran je svoje pokojnine na tem računu. Tudi vsi ostali upokojenci lahko prejmejo pokojnino preko banke. V ta-Z električnim tokom se je opekel - Padec z mopedom kem primeru lahko dobi banka po- 1 1 oblastilo INPS, da pošilja prizade- vailcd odobrili! občinski obračun za lansko leto. Nato so Imenovali svoje zastopnike v odbor konzorcija za turistični razvoj nadlSkih dolin in področja Matajurja, ter člane občinske volilne komisije. Odobrili so tudi stroške za nakup šolskih knjig s pomočjo deželne uprave za šole svojega področja. Odobrili so tudi sklep, da bodo poveril! strokovnjaku izdelavo načrta za uredi tev ceste na odseku Zgornji Tarbij-Raune in za kritje stroškov pa bodo zaprosil! za posojilo v znesku 20 milijonov lir. Prebivalci obeh vasi so sprejeli vest z zadovoljstvom na znanje, saj je že precej časa, odkar poudarjajo nujnost ureditve te ceste. RANILA JO JE IGRAČA KI JE PADLA Z OKNA Obisk partizanske bolnice Franja organizira v nedeljo, 6. septembra organdaaolja AN Pl lz Krmilna. Avtobus bo peljal Izletnike lz Kumina preko Gorice in Nove Gorice, Mosta na Soči do Cerknega ln do znamenite partizanske bolnišnice Franja. Nato bodo nadaljevan vožnjo v Idrijo, kjer bo kosilo ter Ko Je šla včeraj po ulici v Tržiču 33-letna Pavla Ferletlč, ki stanuje v Tržiču v IR. S. Francesco, JI Je nepričakovano padla na glavo neka igrača, k! jo je otrok izgubil ali morda vrgel s petega nadstropja. Morala se je zateči v bcd-nišnico, kjer so JI zdravniki ugotovili udarec v lobanjo z rano ter so Jo pridržani za 7 dni na zdravljenju. Ko je imel opravka okrog nekega električnega stikala, je tok oplazil 21-letnega Danila Haefllja lz Stlvana št. 10 ter ga opekel. V bolnišnici so mu zdravniki ugotovili opekline prve stopnje po rokah; nudili so mu prvo pomoč; okreval bo v 7 dneh. Z mopedom Je padel 55-letnd Vir- _ o—vi«,, temu upokojencu krožni ček ter pri povratek preko Omega vrha ln AJ-. g 11 Mozetič iz Turjaka, Ul. Verdi 5 davščine. Odhod s Trga LitoerU v I ter si pri tem povzročil številna Krminu ob 7. uri, povratek ob 22. odrgnjenja po udih. Nudili so mu uri. Cena po 2200 Ur na oaebo. | prvo potpoč; okreval bo v 5 dneh. za svoje stroške. Vsi navedeni sistemi za izplačilo so navedeni na prvi strani obrazca nudili prvo pomoč; Okrevala bo v I “ pokojnine; take uuuu navedbe pa m bilo na starih obraz- “H*11 cih in zato je razumljivo, da sta- rejši upokojenci tega ne vedo. Zato lahko tisti, ki jim izplačujejo pokojnino preko določenih poštnih ura- padla na neki tržiškl ulici ter se pri tem poškodovala po rokah in nogah; v tržiškl bolnišnici so Ji Ose so ga napadle Kaj neprijetna dogodivščina Je d°y, lahko zahtevajo, naj jim v bo-doletela kosca 53-letnega Izidorja do« izplačujejo po enem zgoraj na-Gasparinija, ld Je kosil travo v .naclnov; okolici Čedada. Skrito med visoko . da INPS prouču- travo je bilo osje gnezdo, ki ga ja g naš kosec nehote s koso precej raz- “ ga doma srdito napadle in mož se ^kočega račune. Brž ko £T mie-jdh je komaj otresel, potem ko so ya dozorela, bomo o novem sistemu ga opikale zlasti po rokah. Moral 1 pečali bolj podrobno, se je zateči v čedadsko bolnišnico, kjer so mu nudili prvo okreval bo v 10 dneh. pomoč: 24. VSEDRŽAVNI SEJEM - P0RDEN0N 30. avgusta 13. septembra 1970 Odobren občinski obračun v Srednjem Občinski svet občine Srednje v Beneški Sloveniji Je imel v nedeljo popoldne sejo, na kateri so evefco- Senator Fanfani včeraj v Gorici Na svojem potovanju v Trst se j« predsednik senata Fanfani, ki se je na povratku iz Moskve, ustavil včeraj okrog poldne v Gorici, kjer ga Je sprejel goriški prefekt, s katerim se je visoki gost zadržal v krajšem razgovoru. Spotoma Je neuradno obiskal tudi grobišče v Re-dlpugliii. Prejšnji dan Je bil s svojima otrokoma, hčerko Benedetto ln sinom Gdorgiem na obisku v Vidmu, kjer se je razgovarjal s predstavniki KD, medtem ko sta si njegova otroka ogledala tiskamo Usta «Messag-gero Veneto)). Avtobusni izlet Gabrcev na Gorenjsko Prosvetno društvo «Skala» iz Ga-brij pripravlja enodnevni avtobusni izlet za svoje člane in prijatelje. Vršil se bo v nedeljo 30. avgusta z naslednjim programom: Bohinj - Slap Savica - Bled - Vintgar -Vrba (z obiskom Prešernove rojstne hiše) in nato povratek. Kdor se želi udeležiti tega lepega in zanimivega izleta na Gorenjsko, naj se javi čimprej pri Mileni Možetič v Gabrjah, kjer bo lahko dobil tudi vsa podrobnejša pojasnila. Vpisovanje se bo zaključilo ko bodo oddani v avtobusu razpoložljivi, sedeži. Odhod iz Gabrij, na Trgu, ob 6. uri. Povratek v večernih urah. Že sedaj priporočamo udeležencem točnost. Šolske vesti Popravni izpiti na slovenskih šolah OSNOVNA SOLA: Popravni izpiti čez 2. in 5. razred na slovenskih osnovnih šolah v Gorici bodo 1. septembra 1970. Podroben razpored izpitov je na oglasni deski ravnateljstva v Gorici. NIŽJA SREDNJA ŠOLA: Ravnateljstvo nižje slovenske srednje šole Gorici, Ul. Randaccio sporoča, da bodo začeli % popravnimi izpiti v ponedeljek 7. septembra ob 8.30. Podroben razpored izpitov je objavljen na oglasni deski v tej šoli. TRGOVSKA SOLA: Ravnateljstvo državnega strokovnega zavoda za trgovino s slovenskim učnim jezikom v Gorici sporoča, da se bodo začeli popravni izpiti v ponedeljek 7 septembra ob 8.30 uri, po razporedu, kot je objavljen na oglasni deski te šole. V prvem delu vpisovanja na to šolo se je v prvi razred vpisalo 11 učencev. Ker se bo vpisovanje nadaljevalo še v jesenskem roku, se pričakuje, da bo letos število dijakov na tej šoli večje od lanskega, ko jih je bilo v prvem letniku 15. Trije ranjeni pri trčenju dveh avtov pri Dobrovi Preteklo nedeljo sta med Dobrovo in Plešivem trčila dva avtomobila iz Krmi na. Pri nesreči so bili trije ranjeni in enega izmed njih so pridržali na zdravljenju v bolnišnici v Krminu. Mizar 33-letni Luigi Forte iz Man-zana se je vračal s svojim avtomobilom z izleta od Dobrove proti mejnemu prehodu pri Plešivem. Na nekem ovinku nad Dobrovo pa je trčil z avtom, ki ga je v nasprotni smeri vozil 36-letni Amedeo Bonetti iz Krmina. Z njim sta bili v avtu tudi žena 34-letna Alojzija Sdmsig por. Bonetti in 60-letna Olga Macus, prav tako iz Krmina. Pri trčenju je bil ranjen Forte na desnem kolenu, Olga Macus na desni nogi s pretresom možganov ter Alojzija Sirnsig, ki si je zlomila desno roko v ramenu. V bolnišnici v Krminu so pridržali samo Alojzijo Sknsig, (Ločim so ostalima dvema nudili prvo pomoč. Policija iz Krmina vodi preiskavo, da bi ugotovile, kdo jt zakrivil nesrečo. VERDI 17.30—22.00: «Zoma 421 -obiettivo Mazilila)), P. Edward jo M Bauden. Ameriški film v barvah. CORSO 17.00: «Un assasslno per un testimone#, A. Cord In B. D ki and, ameriški film v barvah. Mladim pod 18. letom prepovedan. MODERNISSIMO 17.45: «RlngO ca-vallere solitarlo», R. Woods in L. Bridou. V1TTORIA 17.30: «Due maffioai nel Far West», F. Franchl ln C. In-grassia; Italijanski film v barvah. CENTRALE 17.00-21.30: «Quando suona la campana», B. Harris ln B. Skay; ltalijansko-francoskl ki-nemaskope. Tržič AZZURRO 18.00: «Le orge nere del dott. Oriaff», H. Vemon ln D. Godet; v barvah. EXCELSIOR 17.30 «11 massacro del giomo di San Valentino«, G. Roberts in G. Jegar. Barvni film. PRINCIPE 18.00: «L’lnvasdone degli astramostri«, N. Adams in A. Ta-karada. Barvni film. SOLA GLASBENE MATICE GORICA Vpisovanje gojencev bo od 1. do 12. septembra 1970 od 10. do 12. ure v prostorih Glasbene šole (Ul. Malta 2/1, tel. 2495) Pouk se prične v ponedeljek, 14. septembra 1970. Ravnateljstvo V«r« Gorim SOČA «Pot slave#, italijanski barvni film — ob 18.15 in 20.15. SVOBODA «Vinetow v dolini smrti#, zap. nemški barvni film — Ob 18 30 in 20.30 DESKLE »Veseli rekrut#, zapadno nemftld film — ob 20. uri. PRVACINA «Požig Rima#, italijanski barvni film — ob 20. uri. RENČE Prosto ŠEMPAS «Potujoča teto«#, Italijanski barvni film — ob 20. uri. KANAL Prosto rOTUJOCI KINO — LOKVE: «Bdt-ka na Neretvi#, jugoslovanski barvni film — ob 20. uri. DEŽURNI LEKARNI V GORICI V Gori at le danes ves dan in po-noči dežurna lekarna CRISTOPO-LETTI — Travnik, tel. 29-72. V TRŽIČU V Tržiču le danes ves dan tn ponoči dežurna lekarna RISMONDO, Ul. Toti 25 — tel. 727-01. PRIMORSKI DNEVNIK 4 PROTISLOVJA NUJNO PRIDEJO NA DAN Lakota po zemlji in rdeče zastave Velikanska Indija ima vsega veliko, še največ pa ljudstva, saj šteje nad pol milijarde ljudi Akcija za razdelitev zemlje, za katero je dala pobudo Komunistična partija Indije, daje znake, da pierašča že v enotno akcijo zgodovinskega pomena, v akcijo ali gibanje, ki bi moglo utreti pot mirni agrarni revoluciji v eni največ-jin dežel, ki pa je hkrati ena najbolj nerazvitih dežel sveta. Da bi si mogli le približno ustvariti podobo te dežele, bomo navedli, da šteje okoli 630 milijonov prebivalcev in po najnovejšem popisu, kolikor je popis sploh možen, šteje tudi 50 milijonov brezposelnih, to se pravi toliko brezposelnih ljudi, kolikor šteje Italija vsega prebivalstva. Prva faza tega gibanja, te akcije se je začela 1. julija, ko so poljedelski delavci in kmetje brez zemlje začeli svoj »pohod z rdečimi zastavama* in zasedli zemljo, ki je last države in ki ni bila obdelana, ter zemljo, ki so si jo protizakonito prilastili veleposestniki in farmarji. Prva faza te akcije je trajala mesec dni, do zadnjih dni julija, ko so kmetje zasedli nad 130.000 akrov zemlje. Seveda m ta akcija šla mimo mimo tako imenovanih konstituiranih oblasti, kajti v tej akciji je bilo priprtih in aretiranih okoli 3000 ljudi »zaradi protizakonitega in nasilnega prilaščanja zemlje*. Toda pri tolikšni množici 3000 priporov, ki se niso vsi spremenili v aretacije, niti nd taiko huda zadeva. Veliko huje je dejstvo, da je bilo v tem času umorjenih 12 oseb, ki so padli pod streli veleposestnikov in njihovih ljudi. In vendar kmetje brez zemlje in poljski delavci od svojega načrta niso odstopili, kajti ohranili so vsaj dve tretjini zasedene zemlje, to se pra- da je ta njena nedoslednost izpodkopala njene temelje na podeželju, med kmeti in poljskimi delavci. To se je izrazito pokazalo v času in po zadnjih volitvah, ko se je kmečki sloj precej oddaljil od kongresa in na nekaterih širših področjih ter v nekaterih zveznih državah je kongresna stranka iz večinske postala manjšinska stranka. Udarec, ki ga je kongresna stranka dobila ob tem porazu, je tako rekoč prebudil socialno zavest stranke. Vtem ko je Združena fronta levih strank, ki so na oblasti v zahodni Bengaliji, mobilizirala kmete, naj zasedejo tiste viške obdelovalnih površin, ki so nezakonito v lasti latifundistov in tiste obdelovalne površine, ki so v lasti posameznikov preko predpisanega maksimuma, se jte v kongresni stranki uveljavila zavest, da stranka ne bo več mogla pridobiti naklonjenosti kmetov, kolikor ne izvede tolikokrat ponovljenega gesla o a-grami reformi, torej o izročitvi taamije tistim, ki jo obdelujejo*. To pa je v kongresni stranki privedlo do notranjih trenj in tudi do razcepa. Krilo kongresne stranke, ki ga vodi Indira Gandi, se je že na prvi plenarni seji po razcepitvi obvezalo, da bo do konca letošnjega leta izvedlo vse zakone, ki govore o agrarni reformi. »Naksalistični* ali bolje »maoi-stičm* program dejanske likvidacije veleposestnikov ni pomagal kmetom brez zemlje in poljskim delavcem, da bi dejansko prišli do zemlje. To pa zaradi tega, ker »naksalistični* odredi ne ostajajo nikoli na istem mestu in brž ko te udarne enota zapustijo vas (seveda potem, ko likvidirajo krajevnega veleposestnika), se na kmete, »naČ? "£ Usedaj “ zai?edejo zemlj0- 80.000 akrov zemlje, kolektivno obdelujejo. Na dan 9. avgusta pa se je začela druga faza te akcije ali bolje povedano že gibanje. Povorke kmetov brez zemlje in poljskih delavcev so se napotile proti ogromnim farmam, ki so last velikih poslovnih podjetij, velikih poslovnih ljudi in bivših plemiških družin. Za razliko od prve akcije, ko so se kmetje in poljski delavci upirali policijskim silam, so se v tej drugi fazi pustili aretirati ne da bi dajali kakršen koli odpor. Druga faza borbe, ki se je končala čez teden (kti, torej 15. avgusta to se pravi prav na dan indijske neodvisnosti. je bila bolj simbolična, povsem drugačna od prve akcije. Vtem ko je prva faza prinesla neposredne, konkretne koristi kmetom in je ustvarjala hkrati politično klimo, ki je bila primerna za naglo vladno akcijo za delitev državne zemlje, je druga faza imela namen, pritegniti pozornost javnosti na velikanske površine zelo plodne zemlje, ki je last peščice fevdalcev in kapitalistov. Drugo fazo bitke za zemljo sta podprli z vzporedno akcijo, ki sta jo hkrati začeli obe socialistični stranki in sicer Semiukta socialistična stranka ter Prača socialistična stranka. To gibanje, ta akcija se je razlikovala od akcije, ki je zanjo dala pobudo komunistična partija po tem, ker v drugi fazi niso vztrajali pri prilaščanju zemlje veleposestnikov, fevdalcev in kapitalistov, pač pa so v času te akcije vztrajali bolj pri prilaščanju zemlje nekaterih voditeljev kongresne stranke, celo nekaterih ministrov sedanje indijske zvezne vlade Zanimivo je pri tem tudi to, da so v tej akciji, ki so jo vodih socialisti, kmetje brez zemlje, zasedb celo zemljo, ki je last nekaterih komunističnih voditeljev. V najnovejših dneh smo o tej in o drugih tovrstnih akcijah brali še marsikaj, toda o tem ne bomo tu razpravljali, ker je to stvar dnevne kronike. Ustavimo se raje pri tem vprašanju kot pri posebnem problemu v vsem njegovem zgodo-ticskcm obsegu. Problem zemlje se v Indiji ni nikoli tako kritično postavljal kot se postavlja v zadnjih časih. Zasluga za to, kolikor za zaslugo gre, pa ne pripada izključno Komunistični partiji Indije. Način, s katerim je KPI začela to akcijo, je povezan z dolgo zelo dolgo tradicijo, hkrati pa tudi z vrsto političnih dogodkov iz novejše dobe. Indijsko nacionalno gibanje, ki se sedaj odraža v indijskem nacionalnem kongresu in pri njegovih zaveznikih, se je odlikovalo v tem, da je bilo izrazito prokmeč-ko usmerjeno. Indijsko nacionalno gibanje je sprejelo splošno veljavno geslo »zemljo tistim, ki jo obdelujejo*. To geslo je indijsko nacionalno gibanje sprejelo že v času, ko je Gandi stopil v kongresno stranko in jo spremenil iz debatnega kluba predstavnikov višjih razredov v aktivistično množično gibanje. V tem smislu je bila odobrena tudi ukinitev dotedanjih pravic velikih posestnikov zemlje, ukinitev, ki predstavlja eno največjih preosnov, kar jih je nameraval izvesti kongres po letu, ko je Indija dobila svojo neodvisnost. Toda dejstvo je, da so mnoge ideje ostale le na papirju, pogosto celo samo v zamislih, kajti v dvajsetih letih, odkar je kongresna stranka na oblasti in more zato dokaj svobodno delovati, je del kongresne stranke praktično sabotiral izvedbo tega gesla, je torej sabotiral agrarno reformo, pa čeprav je vodstvo kongresne stranke stalno proglašalo svoje načrte in svoja načela o agrarni reformi. Zato je logično, ni veleposestniki, njihovi ljudje in policija. Toda »naksalistično* gibanje je vendarle imelo pozitivne rezultate, ker je pritegnilo pozornost odgovornih krogov na vprašanje pomanjkanja zemlje, na vprašanje tistih obdelovalnih površin, ki so bilo v lasti posameznikov in niso bile obdelovane. Nasprotniki te akcije in tega gibanja utemeljujejo svoje argumente s tem, da sedanje gibanje, da sedanje akcije za prilaščanje zemlje spodbujajo kmete, da naj izvajanje zakona prevzamejo v svoje roke, da pa to nujno vodi v anarhijo. Toda nihče se ne upa neposredno postaviti se jpo robu smotrom, ki sl jih je gibanje postavilo. Od skrajno desničarskih sil, ki jih vodi Džang Sang, do skrajno levičarskih sil »naksalistov*, vsi soglašajo vsaj v dveh stvareh, in sicer, da je ponovna razdelitev zemlje bistvenega pomena za gospodarsko, socialno in moralno dobrobit dežele in drugič, da se mora to izpeljati v najkrajšem času. Vlada Indire Gandi iz razumljivih razlogov ne more soglašati z gibanjem, ki se poteguje za to, da bi kmetje sami zadostili lakoti po zemlji. Hkrati pa si niti Indira Gandi in niti njeni somišljeniki ne želijo, da naj bi sedanja vlada prevzela nalogo to akcijo, to gibanje zadušiti. Zaradi tega se dogaja nekaj, kar je v protislovju s tem, kar smo že povedali, hkrati pa tudi v soglasju s tem. Policija je v nekaterih primerih zapiraia vodilne ljudi in tudi »nižje funkcionarje*, ki so vodih kmečke množice pri zasedanju zemlje. Drugod pa je policija mimo gledala, kako so siromašni kmetje in poljski delavci zemljo zasedli in jo začeli kolektivno obdelovati. Se več, pritisk, ki je nastal pod vplivom gibanja, ki ga vodi KPI, je spodbudil tudi druge levičarske stranke, med drugimi že prej omenjeni socialistični stranki, da sta se lotili podobnih akcij. Zaradi tega so bile tudi posamezne pokrajinske vlade primorane, izdati zakone, ki naj uredijo zemljiške odnose, to se pravi zakone o agrarni reformi, ki predvidevajo, da se bo zemlja veleposestev takoj razdelila. Z drugimi besedami povedano, deluje ta akcija, ki so jo začeli komunisti, nadaljevali pa komunisti, kot nekak katalizator, ki spodbuja h gibanju tudi tiste sile, ki so dolgo dremale nad doseženimi uspehi, na drugi strani pa spodbuja k akciji množice za popolno družbeno pre-osnovo v deželi. Kolone motoriziranih turistov se vročajo domov, kajti v kratkem se začne šola, v tovarnah pa se delo nadaljuje Sicer pa je tudi vreme postalo bolj hladno. Vendar ne povsod, kajti v nekaterih krajih Dalmacije, posebno še v južnejših predelih je šele sedaj lepo. — Na sliki vidimo skupino hotelov »Fjord* v Kotoru, kjer je tudi sredi zime zelo prijetno. ■•MiiiiiiniiiiiiiiutiiniiiiiiiiiniiiiiiimiiiftliiiiiiimiiiiiiiiiitifiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiitiiniiiiiiimimiiiuiHmmimiiuiiiiitiimimimmumiiiiiimiiiiiiii ZANIMIVA TEORIJA NEMŠKEGA ZNANSTVENIKA Nevrotična družina ali že nov socialni pojav? Nevroze po navadi zasledimo pri več članih družine, ne pa le pri posamezniku ■ Različne vrste nevrotičnih družin V Nemčiji so pred kratkim izdali knjigo z naslovom »Paitien-t Familie* («Družina bolnik*)' ki jo je napisal ravnatelj psihomat-ske klinike z univerze v Giesse-nu Horsit-Eberhadr Richter. Avtor je prepričan, da ,ie nekatere vrste nevroze veliko lažje ozdraviti, če pri zdravljenju poasmez-nika upoštevamo vse ostale člane njegove družine. V svoji knjigi je Richter opisal najbolj značilne vrste družin in njih vedenje. Najbolj razširjena vrsta družine je tako imenovana «simpto-maitskd nevrotična družina*. Pri taki družini en član dobi vlogo osebe, na. kateri vsi ostali lajšajo svojo živčno napetost. Velikokrat se zgodi, da dobijo to vlogo otroci, ko pa te mate žrtve res zbolijo, jih pošljejo ali v zavod ali' pa v bolnišnico. Tedaj zmanjka oseba, na katero so vsi zvračaii svojo živčnost in zdravnik mnogokrat opazi, da so ostali člani družine in ne otrok nevrotični. Druga vrsta nevrotične družine je »značilna nevroza družine*. Take družine se delijo v histerične in paranoične. Zanje je najbolj značilno, da se vsi člani zgrnejo okoli enega, to velja za histerične, in vsi za »prvim igralcem* igrajo igro harmoničnega sožitja. Nevrotičen konflikt nastane, po Richterjevem mnenju, ko član družine, ki je imel vlogo prvega igralca, na primer hčerka, ki se poroči, gre iz družinskega kroga. Paranoična družina se bori, zaprta v svoj krog, proti zunanjemu svetu, ki ga ima za sovražnega. Hkrati pa kna o sebi pretirano mnenje in zelo povečuje svoje vrednote. Taka družina se zruši, ko en član družine poruši idejo, ki so sa jo ostali ustvarili o njem in razočara družino, ker ne uspe. Tedaj pade vse sovraštvo, ki ga je družina prej imela do zunanjega sveta nanj. Tretja vrsta družine, ki jo opisuje Richter je «iz strahu nevrotična družina*. Člani take družine živijo v umetni atmosferi svojega družinskega kroga, ker se bojijo zunanjega sveta. V taki družini igra glavno vlogo najšibkejše bitje v družini, na pr. bolan družinski član, ki vsak dan prosi ostale družinske člane za stalno nego in oskrbo. Richter je prepričan, da je taka vrstg družinskega zdravljenja zelo uspešna, čeprav se je za sedaj poslužujejo le redki angleški in ameriški specialisti. ........................................................ Pisava Inkov ni več skrivnost Prve dni avgusta je bil v Limi v Peruju mednarodni etnografski kongres, na katerem je nemški znanstvenik Thomas S. Bar-thel naznanil svojim kolegom, da inkovska pisava ni več skrivnost. Mnogi znanstveniki so se začudili, kajti nekateri so bali mnenja, da Inki sploh niso imeli svoje pisave, kajti dosej ni bilo mogoče ugotoviti, če njihovi znaki sploh kaj pomenijo. Barthel je znan že iz druge svetovne vojne, ko je kot član VVehrmachitia dešifrirai mnoge tajne dokumente zaveznikov. Pri njegovem zadnjem odkritju, pa je profesorju iz Tiibingena zelo pomagala perujska arheologinja Victoria de la Jara. Arheologinja je namreč mnogo let proučevala geometrične risbe starih Inkov, ki so jih imenovali »tocaipus*. Te risbe nahajamo na mnogih obrednih oblačilih, in arheologinja je bila mnenja, da bo pisava, če je sploh obstajala, prav tu. Toda Victoria de la Jara ni znala odkriti skrivnosti risb. Ves svoj material je zato izročila nemškemu etnografu. Barthel je opazil, da imajo mnogi »tocapusd* narisano isto risbo, ki predstavlja napitnico bogov. S primerjanjem je ugotovil, da so bili mnogi znaki podobni kraljevskim predmetom in s tem je mogel identificirati najvišje inkovsko božanstva boga Kontikija. Tega boga so navadno simbolično označevali s toploto in dvema piramidama. Z raznimi drugimi ugotovitvami je Barthel dešifrirai eno pisano vrsto »tocapusa*, ki se glasi: »Kon Ticsi Virococha je sin sonca, je toplota, učitelj Zemlje, najvišji svečenik, vir svetlobe, gospodar sonca*. Seveda bodo piri dešifriranju ostalih 400 tocapusov nastale precejšnje težave, predvsem zato, ker pomeni isti znak več stvari, najbolj verjetno zaradi tega, ker so duhovniki in plemenitaši Inkov že’eli, da bi narod ne znal pisati. iimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiitmifiifliHtimimiHitmimitiitiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiMiiiiMiMiiiii« Robotu so končno dali dar govora Seveda je «govorka» programirana vendar je barva glasu zelo HOROSKOP OVEN (od 21.3. do 20.4.) Utrdili si boste položaj, toda zavihati si boste morali rokave. Potrti boste, ker v družini nekaj ne bo prav. BIK (od 21.4. do 20.5.) Zanimivi predlogi, ki bodo spodbudili vašo dejavnost. Spremeniti boste morali svoje društvene načrte. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Ve-ligo boste imeli opraviti z javnostjo, kar vam ne leži. Razočaranje, ker vas je nekdo kmalu pozabil. RAK (od 22.6. do 22.7.) Vsestranske priložnosti za uspeh, toda malo boste tega izkoristili. Popravite svoje razmerje z neko osebo. LEV (od 23.7. do 22.8.) Dela se lotite z vnemo in ne izgubljajte se v nepotrebnih razpravah. Nerazpo-kiženje prehodnega značaja. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Več sreče boste imeli, kot ste pričakovali. Novo prijateljstvo, ki bo pa postalo zapeljivo. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Utrujeni boste in zaradi tega bo trpelo vaše delo. Večer kot nalašč, da uredite neke družinske zadeve. ŠKORPIJON (od 23.10. do 20.11.) Ne popuščajte, kajti uspeh je blizu. Večer boste preživeli doma in delali načrte za prihodnost. STRELEC (od 21.11. do 20.12.) Preveliko zaupanje v lastne moči bi vam znalo škodovati. V sodbah bodite do skrajnosti objektivni. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Ne ponašajte se z uspehi prezgodaj. Moglo bi vam škodovati. Družinsko življenje bo brez oblakov. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Odlični odnosi s sodelavci, toda ne tako s predstojniki. Današnji dan bo ostal v vaši družinski zgodovini. RIBI (od 20.2. do 20.3.) če se ukvarjate z umetnostjo in s podobno dejavnostjo, bo današnji dan pozitiven. Vse vaše želje bodo uresničene. V fantastičnih filmih smo večkrat gledali robote, ki odgovarjajo tistemu, ki ga sprašuje, v jeziku, katerega govori, ali take, ki so celo znali več jezikov; resnično življenje pa precej zaostaja za fantazijo. Navadno moramo poznati šifrirano pisavo, da dobimo odgovor od elektronskih možganov. Ta šifrirana pisava pa je preveč komplicirana matematična zadevščina, da bi jo lahko vsakdo obvladal. Pred kratkim je v New Jerseyu skupina znanstvenikov, ki pripada družbi Bell Telephone Laboratories iz Murray Hilla, zgradila elektronske možgane, ki morejo govoriti s komerkoli v angleščini. Angleščina tega stroja je nekoliko šolska in lesena, vendar nihče ne bi mogel reči, da je spoznal, da govori stroj. Za sedaj možgani še ne morejo poslušati. Če jih želi kdo kaj vprašati, mora svoje vprašanje napisati, toda Cecil Čaker, ki vodi skupino znanstvenikov, pravi, da bodo v kratkem mogli elektronskim možganom zgraditi tudi »ušesa*. Skupina znanstvenikov je zgradila take elektronske možgane po dolgem proučevanju internacije, kadenc, fleksij, akcenta in barve glasu pri angleškem jeziku. Na tak način so sestavili za napravo osnovni slovar, ki je bil sestavljen iz fonemov (najmanjših glasovnih enot, ki sestavljajo besedo) in besed, ter ga namestili v napravo. Z izdelavo matematične naprave, ki spominja na človeški govorni aparat, so svoj izum izpopolnili. Napravo so programirali na tak način, da zna izbirati najbolj ustrezne besede iz vgrajenega slovarja in jih združevati tako, da oblikuje razumljivo stavčno zvezo. Za vsako besedo proizvaja naprava posebne električne signale, ki zadenejo zvočnik, ta pod vplivom signalov proizvaja tresljaje, ki se spreminjajo v zvoke. Kar se tiče odličnega glasu tega computerja, je odvisen od zelo velike podobnosti umetnega govornega aparata z človeškim. Medtem ko naprava še na izpopolnjena, se že najavljajo mož- nosti za njeno uporabo: npr. na letališčih, kjer naj bi s takimi napravami olajšali delo osebju, ki najavlja odhode in prihode letal ter osebju na oddelku za informacije. Vrtljive restavracije Statistike pravijo, da se le 20 odst. turistov ustavlja za kosilo ali večerjo v restavracijah in da se vsi ostali raje odločijo za tipične lokale iz določenega kraja. Strokovnjaki pa so ugotovili, da se ljudje zelo radi ustavljajo v restavracijah, ki se počasi vrtijo okoli svoje osi navadno na vrhu visokega stolpa. Zato prav ti strokovnjaki svetujejo gostincem: »Dajte svojim gostom vrtljivo restavracijo.* Na prvi pogled bi se zdelo, da ta misel ni utemeljena, izkušnja pa kaže drugače. Leta 1957 so v Stuttgartu v Nemčiji zgradili eno izmed prvih vrtljivih restavracij na vrhu televizijskega stolpa. Kmalu so ljudje taiko radi zahajali v to restavracijo, da je bilo težko dobiti prazno mesto. Isto se je zgodilo v Moskvi in na Dunaju. V ZDA so prvo vrtljivo restavracijo imeli šele 1964 v Baltimoru v sklopu podjetja Holiday Inns, ki bo v kratkem gradilo hotele tudi v Italiji. Kasneje so zgradili sc 20 vrtljivih restavracij, in za vse te ljudje čakajo v vrsti, da bi dobili prazno mesto. Največjo restavracijo take vrste imajo na Japonskem; zgradili so jo pred kratkim na vrhu tokijskega hotela New - Otani. V Evropi pa se ta moda 1 uveljavila, čeprav je tradicija restavracij na visokih točkah že stara, n.pr. restavracija na vrhu Eiffelovega stolpa. Strokovnjaki vedo povedati, da stane gradnja take restavracije 15 odst. več, kot gradnja navadne, toda inkaso takoj naraste za 50 odet., ne da bi zvišali cene, menjali kvalitete) hrane ali zmanjšali plačo osebju. IVO JUVANČIČ: Primorski Narodni svet • Goriška sredina in OF-NOB Ne bom citiral te knjige, ker ne zasluži te časti, Enrico Marčen je oh proslavljanju »Njegove visokosti, prevzivišenega gospoda msgr. dr. C. Margottija* (Tak je naslov knjige pisane v italijanskem navdušenju), da je imenovani nadškof tudi mene, prof. Juvančiča reševal pred zapori. Mogoče, mislim, da je napravil svojo dolžnost! Ponovno povem, da meni ni tega nikdar omenil in mu štejem v dobro, žal pa mi je, da ni malo bolj razbil svojega diplomatskega oklepa, ki ga je vezal. Vendar bi to bil moral napraviti že 1934, ko je prišel v Gorico, ko je še menil, da se bo lahko držal besede svojega poslovilnega pisma v Carigradu, kjer je bil škof italijanskih in francoskih vernikov ob svoji diplomatski misiji. Pisal je, (citiram po spominu) »grem na težko mesto, da prinesem nekaj pravice* slovenskim vernikom. No, nič tega ni mogel izvršiti. Nasprotovale so pač direktive vatikanske kurije, ki so bile: roma-nizizare, latioizzare... Ali so Margottija prepričali, ali je delal iz same pokorščine? Dejstvo je, da je ob občasnih izbruhih tudi on očital slovenskim duhovnikom, da so protestirali. (Nekaj o zgodovini 1940-1943) Zaključek Sklep 1. februarja goriške sredine, ki je bil nato po Zboru svečenikov 18. februarja posredovan še duhovščini s temeljite) direktivo: držite stike z OF..., je z zlomom fašizma, s splošno vstajo primorskega, zlasti goriškega ljudstva zgubil vsako veljavo. OF je obvladovala vso slovensko zemljo, postavila svojo oblast, nastala so osvobojena ozemlja, toda tudi po sovražniku kontroliranih centrih so aktivisti OF imeli širok razmah. Položaj je bdi spremenjen. Nasprotniki sredine so za čas utihnili; nekateri vodilni ljudje so se celo umaknili. Dr. Janko Kralj je odšel v Rim, kjer se je povezal s prejšnjim urednikom »Slovenca* dr. Ahčinom. Držala sta zveze z londonsko vlado, pričakovala zahodne zaveznike. Dr. Janko Kralj pa je že decembra 1944 umrl. Že od mladih let ni bil trdnega zdravja. Nekateri njegovi sodelavci so jeseni 1943, vsaj za nekaj časa izginili iz Gorice. V Trst in Gorico so se iz zaporov, internacij, konfinacij vrnili bivši laični voditelji meščanskih Trsta in krščanskih iz Gorice; tu smo se duhovni umaknili iz politike v ozadije. še Zbor je precej prenehal s sestanki. V letih 1942— 1943 so bdili skoraj tedenski (vedno ob sredah). Goriška sredina je konča’a svojo pot. Nujno. Ves čas je hotela bitji z ljudstvom. To je pa sedai šlo z OF. Še pred zlomom fašizma smo zvedeli, da se je britanska premier W. Churchill povezal s Titom, z NOB. Tone Rutar, Ciril Sedej in jaz z ostalimi smo se jasno zavedli, da vsako gledanje na slovenske predstavnike londonske begunske viade, ki so itak stali ob Ijub-janski bela gardi, nima več pomena. Na mednarodnem torišču je pa s Churchillom bila Jugoslavija priznana. Brez te ni bilo svobodne Slovenije, ni bilo odrešitve Primorske. Ko se je sredina razšla, smo ostala le sredinci — posamezniki. Vsak je šel svojo pot, ta bolj, ta manj z OF. Ponovno povem, da sem sam za sebe in za duhovne bil mnenja, da je bolje, da ne sprejemajo funkcij v OF; stoje naj nad, vendar s tega zornega kota podpirajo z besedo in z dejaaijem naše ljudstvo. Niso vsi iz vrst OF tega razume a, marsikateri akti vist in to še po vojni nas je gledal kot «sredince*. to je vsaj nevtralne do OF, če ne prikrite meščanske oportuniste... Življenjska pot posameznega človeka je težka, še težja pot naroda. Ni ceste v življenju, niti steze. Gor in dol, sem in tja... moraš iskati stopinjo. Alpinist, gornik ve to še najboljše. Kar je nato sledilo, me je potrdilo: Kočevski zbor, II. AVNOJ. Bistvene točke smo le zvedeli, čeprav je bil redek »Slovenski poročevalec* in »Partizanski dnevnik*, ki nam je padel v roke. In prišel je nato še Titto-šu-bašičev sporazum. Toda vse to spada v drugo poglavje. Moram pa le zapisati, da si kljub priznanju Nove Jugoslavije, ne jaz ne moji ožji prijatelji, nismo delali iluzij glede osvoboditve naše zemlje na zahodu. Neka zaskrbljenost je ležala nad nami. ko je ljudstvo brezmejno verjelo in zaupalo. Da bi ta brezmejna vera Primorcev bila negativni dejavnik? Ne bi rekel, čeprav bo kdo s svojega vidika oporekal. Zdi se mi, da spa$3 sem še marsikateri pojav primorske in splošne slovenske zgodovine. Vera v slovanstvo, močna zlasti pri starejši ge neraciji. Pri »Eddnjaših* Trsta, pri Gabrščekovem meščanskem toku na Goriškem. Toda v tem toku so plavali tudi mnogi katoliški, omenil sem Jožo Abrama — Tren-tarja, dr. Požarja itn. Ne bi mogli mimo dobe prve svetovne vojne, mimo gibanja, ki ga je izva-la mamjniška deklaracija. Jugoslovanstvo one dobe kot vera in zaupanje v Wilsonove točke in njegovo samoodločbo se je že 1919. leta izkazala kot mladostni zagon, kot zalet, ki nima objektivnih, stvarnih osnov. Prav sem je treba šteti, dasd se odigrava na drugi razredni ravni, vero v svetovno revolucijo, kj bo rešila vse, tudi nacionalna vprašanja, pri začetnem, mladem komunizmu, (na primer pri našem Regentu ali na svoj način tudi pri H. Tumi). Res, kritična analiza dialektika bo pri takih pojavih prej ali slej ugotovila pomanjkanje objektivnih dejavnikov, temeljev za uspešni prodor takih gibanj; ostane pa vendarle dejstvo, da je subjektivni dejavnik le črpal vero, zalet, moč tudi iz take vere, čeprav se je izkazala za iluzijo. Ali ne živi mladina vsake dobe tolikokrat iz sličnih iluzij? Ali nd ta povezana z vsako rastjo, z vsako kreativnostjo? Že med dvema vojnama je eksperimentalna psihologija (a-naliza umetniške, znanstvene, politične kreativnosti) razjasnila marsikaj, tako da nd moč mimo vsega tega s kratkim zamahom roke. da gre za iluzije. Zlasti še, če gre za množične pojave. O psihologiji množičnih gibanj pa žal le preveč molčimo. Sodim, da je Stalin vedel, za kaj gre, ko je 1941. leta proglasil »domovinsko vojno*, razgibal množice, dal zalet rdeči armadi, zaiet partizanstvu... Ta isti mož je pa nato zakrivil, da je bila vera vanj v širnem svetu postavljena pred hode preizkušnje, da je bilo treba iskati novih smeri mimo njega in celo proti njemu. OSNOVNA ŠOLA C E SPOMENIK NOB BIVŠI PARTIZANI, AKTIVISTI, V S I DEMOKRATIČNI SLOVENCI IN ITALIJANI! -Prispevki se v Prstu na-birajo: v uredništvu Primorskega dnevnika. Ul. Montecchi 6/II., na sedežu Slovenske prosvetne zveze, Ul. Geppa 9/II., na sedežu Kmečke zveze, Ul. Geppa 9, pritličje, v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20 In na sedežih prosvetnih društev, včlanjenih v Slovenski prosvetni zvezi. V Gorici se nabirajo prispevki na sedežu SPZ, Ul. Malta 2/1 in na sedežih vseh prosvetnih društev na Goriškem. Prispevajte v sklad za izgradnjo šole-spomenika NOB v Cerknem! O tem piše Vladimir Dedijer (J v »Izgubljenem boju Stalina*- t še marsikateri drug. Ob veri P** morskega ljudstva, ki je zlasti P? razsulu fašistične vladavine naS1' lja zajela staro in mlado, sem s* pa le dostikrat zamislil. Tiho, s31? zase, v pogovoru s svojimi dobri' mi prijatelji. Naj le povem, 0°J°. čiien je bil zame en sam kra«®j zapis, ki pa je vendarle poved® toliko. h. ilegalno prejetega «Jad|r®|' skega koledarja 1935» sem si j" pisal izvlečke iz knjige angleške*8 diplomata — nato zgodovinarja 7” Harolda Nicolsona (Peace-makmt izšla že leta 1919). šlo je za PL gov dnevnik ob času versaJ®* mirovne konference. Vrsto P°“a kov sem si izpisal in izpisek im®8 še pred seboj, navedem P® najvažnejše: _ J tPrevelik pogrešek bi bil pustiti, da se Slovani preveč <*• de na Jadranu. Kaj naj poča®;. s slovanskim blokom od Vladiv stoka do Reke... . <, ... Les Scgthes ont conqu,s . mond (Sciti so zavojevali sVf,'. To bo najbrž eden velikih Pr°° , mov moje zrelejše moške dobe--Leta 1919 je bila Rusija, Sov)» ska zveza na tleh in vendar se 1 je Britanec bal. Kaj še le po in 1943. letu, ko je Rdeča arrna„a začela zmagoviti pohod? Sem s“ premišljal... .... Pa še eno: Motil me je Ston Hitlerjev pakt iz leta 1939, ko 1 Stalin tako hladnokrvno šel P* ko usode poljskega naroda i« j!? r ostalih ljudstev Baltika. pozna jadransko vprašanje, se za nas zavzel? No, Britanec, tudi veliki Cn®’ chill je ostal Britanec: ves d vojne ni bilo besedice o pravic primorskih Slovencev. iria Da. da, če bi ne bilo ™ krvavega boja, žrtev, vstaje ljud- stva od Triglava do Snežnika , morja, bi večina zamejcev rlK ske pogodbe ostala, kjer je t*' pod Italijo. Tako pa je večina F šla pod streho Slovenije — slavi je. Pripombe 1. I. Juvančič, Južnotirolskd oi in primorski Slovenci v, ‘L nosu do Italije. — Problemi to 1967-68 št. 57—60. . ^ 2. Dr. Lavo Čermelj, Spomirt moja težaška leta Ljubi)® 1969 str. 99. 3. R. Klinec, Zgodovina Mohorjeve družbe — 1967. Avtor pripisuje usta®®! tev družbe pobudi Zbora Za vsem pa je le ^ Virgilij Šček. (Nadaljevanje sled*) SREDA, 26. AVGUSTA 1970 TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Slov. narodne; 12.10 Po sledovih nekdanjih kultur v Italiji; 12.25 Za vsakogar nekaj; 13 30 Glasba po željah; 17.00 Orkester Bevi-lacqua; 17.20 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Klavirski duo; 19.10 Higiena in zdravje; 19.20 Jazz; 19.40 Priljubljene melodije; 20.00 Šport; 20.30 Simf. koncert: 21.05 Nove knjige; 21.45 Večerne melodije; 22.05 Zabavna glasba. TRST 12.10 Plošče: 14.45 Tretja stran; 15.10 El caicio; 15.40 Istrske zgodbe; 15.50 Iz Mozartovega »Don Juana*. KOPER 7.30, 8 30, 12.30, 14.00, 15.30, 17.00, 18.00, 20.15, 23.30 Poročila; 7.40 Jutranja glasba: 8.40 Vesela glasba; 9.45 Plošče; J0.05 Juke box; 10.45 Parada plošč: 11.00 Pesmi, ki nam ugajajo; 11.45 Plošče Ricordi; 12.00 in 12.45 Glasba pc željah; 14.05 Turistične beležke; 14.45 Romantične skladbe; 15.00 Pesmi, posvečene...; 15.15 Uspeli motivi: 16 00 Prenos RL; 16.30 Od Triglava do Jadrana; 17.15 Iz priljubljenih oper; 18.10 Jazz; 18.30 Otroški kotiček; 18.45 Vaše melodije; 19.00 Operna glasba: 20.30 Prenos RL; 23.10 Jazz; 23.35 Komorna glasba. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 8.30 Jutranje pesmi; 9.00 Vi in jaz; 11.30 Plošče za poletje; 12.30 Kontrapunkt; 13.15 Radio na vašem domu; 16.00 Spored za najmlajše; 16 30 Poletni program za mladino; 18.00 Glasbeni kame; 18.15 Nove pesmi; 19.30 Luna park: 20.20 Radijska priredba; 21.00 Verdijeva Žalna maša; 23.00 Univerziada, prenos iz Turina. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila; 8.40 Baritonist A. Sepe; 9.35 Orkester; 10.00 Radijska priredba; ,0.15 Poje C. Hansen; 10.35 Telefonski pogovori; 14.00 in 16.50 /lakaj in kako?; 15.00 Poljudna enciklopedija; 15.40 Lahka glasba; 16.00 in 16.35 Plošča za poletje; 17.55 Glasbeni aperitiv; 18.35 Univerziada; 19.05 Ital. folk. glasba; 20.10 Operni svet; 21.35 Ping-pong; 22.10 Glasbeno-govomi spored; 22.43 Radijska priredba. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; Malipierova simf. št. 4; 11.10 M® teverdijeve skladbe; 14.00 Cie® ti in Hindemith; 14.30 Zandon® va operna glasba; 16.15 Ha® l. Tišina (radijska priredba); Brittenove skladbe; 1815 L3” glasba; 18.45 Zgodovina cirk“ _ 19.15 Koncert; 20.15 Hegel. Mf* vo delo in njegovo poslal®1 21.30 Glasbene mprovizacdje- FILODIFUZIJA 8.00 Koncert za začetek; Sodobna ital. glasba; 9.45 H3*-, ne sonate; 10.20 Glinka, Iva« zanin, 12.00 Skladbe za P®3 12.30 Plošče resne glasbe; * ’j( Mozart, Reger, Schubert; 1 ’ Komorna glasba. SLOVEmjA6.00,S Poročila; 7.50 Rekreacija; 8.15 7.00, 8.00, 11.00, 14.00, 16. form. oddaja; 9.10 Glasbena tineja; 10.05 Pravljice in z-g<®% 10.25 Slov. popevke; 10.45 Sk‘a telji mladini; 11.15 Pri vas do* , 12.00 Turistični napotki; 13.16 ^ lomki iz jugoslovanskih ; 13 30 Kmetijski nasveti; . I®4 3 ansamblom bratov Avsenik; N Priporočajo vam...; 15.10 Z _? ^ strom David Rose; 15.35 Nas’ F, slušaled čestitajo in pozdravu®^ 16.30 Glasbeni intermezzo; ' Pianistka Marija KocijančiCr.,. 17.00 Vsaa dan za vas; 10.05 jv 1 d:na sebi In vam; 19.00 A« j, nosti doma in po sveto; N Haydn: Simfonija št 71 v , 19.45 Kulturni globus; 20.00 L*’* noč, otroci!; 20.15 Glasbene , glednice; 21.Oi Simfonični ,°rK‘^oi in zbor Slov. filharmonije: .j ‘ I.ažja orkestralna g' sba; "3- ^ festivalov jazza; 00.05 Lit^, nokturno — G. Durrel: P& 00.15 Plesni zvoki. ITAL. TELEVIZIJA . 18.15 Program za na--fnwv- 18.45 TV film; 19.45 športni o" nik in ital. kronike; 20.30 ~\,ns nik; 21.00 Resnična zgodba _ 03.06 Browna; 22 00 Športna sreda; Dnevnik. II. KANAL (0 21.00 Dnevnik; 21.15 Film: * perazione maggiordomo*. JUG televizija Qb 21.00, 00.18 Poročila; 19l5,g.56 zornik; 19.25 Račka - lutke: H. Škofič: Lažni bolnik — $: 20.05 Zabavno-glasbena trnr 20.20 Športna oddaja; rti don Conterporary Dance - balet; 23.37 Pariški Piš&teljice. . & bo univerziada začela danes IS^KSST s študentovsko demonstracijo? Napovedala jo je skupina oporečnikih študentov, ki nasprotujejo tej prireditvi J^IN, 25. — Jutri ob deveti t,j*e bo z izločilnim plavalnim (Tkanjem na progi 100 m prosto u?*| in ženske) začela v Turinu I2*5* univerziada. Otvoritvena !iemSnast' šele zvečer na občin-I ;tfo s^ati|onu. s tradicionalno pa-lJ?LVs®b sodelujočih reprezentanc, *x> sledila prijateljska nogo-Poft kkma med Cagliarijem in j^Kalsko enajsterico Sporting iz I bo nastopilo nad 2.500 tek- ^cev obeh spolov, med kateri- imJ?? P^cej tudi takih, ki imajo vzletno diplomo že v žepu. .nauk dopušča namreč tudi na-te diplomiranih tekmovalcev, nastopajo le tri leta Siti .branju, seveda pa ne smejo ^starejši od 29 let. Univerziadi lahko nastopajo le Lt*6, ki so včlanjene v Medna-I IS?. Univerzitetno športno zvezo | tj V to zvezo je včlanjenih ®*av, v Turinu pa jih bo na-I . 60. Tekmovalci, ki bodo na tej manifestaciji, pri-iJS® ,Z vseb P^b kontinentov in .®i° na fakultetah vseh vrst, tfb poznamo na naši zemlji, o med njimi bodočih zdravosti med Evropejci, med te >» l’%' Pa prevladujejo bodoči od-i^ Sovjetska in ameriška eki-tj rj**® v svojih ekipah med vse-IjT^eč študentov telesne vzgoje. ^fPojav prihaja vedno bolj do % * tudi v astaJdh reprezentanci *u nastopajo na študentskih (m1 'Seveda pa je med prija vi jelov. t nekaj »poklicnih* študen-k _J°, so odlični športniki, ki so (jj pb obilne «študijske» štipen-|tlj p zato, da bi tekmovali za to in*° univerzo, pri tem pa bo zanje precej postranska NlT, 4 I < ^pva je sestava deklet, glede k: 1 .ubeto, na katerih študira-I %^ ^ Je med njimi študentk I C"' KjjVeba pa prihajajo tekmovalci li»rijiZ telo različno politično usmerit^ b°dročij. V isti disciplini, in ptaef Ce'° na sosednjih progah, bo Hba tekmoval z Libanoncem, ji ir]®0 s Portugalcem, Albanec r^ljP^kancem itd. Vendar pa je ‘Politiziranje* v okviru te pri- reditve prepovedano, saj bi sicer kmalu večina reprezentanc zapustila Turin in se vrnila domov . .. Vendar pa kaže, da brez vseh težav le ne bo šlo. V Turinu je namreč neka skupina študentov že več časa izražala svoje negodova- DANES Sreda, 26. avgusta ZJUTRAJ: plavanje. POPOLDNE: skoki v vodo, plavanje in vaterpolo. ZVEČER: otvoritvena slovesnost in prijateljska nogometna tekma Cagliari - Sporting Lizbona. JUTRI Četrtek, 27. avgusta ZJUTRAJ: plavanje, vaterpolo, tenis, sabljanje, odbojka, košarka. POPOLDNE: skoki v vodo, plavanje, vaterpolo, tenis, odbojka, košarka. ZVEČER: vaterpolo, odbojka, košarka. nje nad to veliko prireditvijo. Po mnenju teh študentov so organizatorji potrošili preveliko vsoto za organizacijo univerziade, in del po trebnega denarja naj bi celo vzeli od taks, ki jih študentje vplačajo ob vpisu, s tem pa naj bi se zmanjšale možnosti, da bi turin-ski študenti bolj množično gojili šport, saj naj bi zaradi univerziade za to zmanjkalo sredstev. Na torinski univerzi so se aka demiki zdaj razdelili v dva tabora: eni napovedujejo za jutrišnjo otvo. ritev iger demonstracije (ki naj bi zavzele po nekaterih vesteh celo zelo oster značaj), drugi, »pacifisti*, pa so za mirno otvoritveno slovesnost, vendar so že napovedali, da v primeru izgredov nikakor ne bodo stali ob strani, ampak »bodo dali oporečnikom to, kar zaslužijo ...». Vzdušje je tako v Turi- reprezentance še vedno prihajajo v Turin, kjer se bodo 1 le letošnje univerziade. Britanske študentke so seveda prispele v minikrilih, ki so del njihove uniforme nu danes dokaj napeto in nesproščeno. Priprave za jutrišnjo slovesnost pa seveda teko dalje. Pred otvoritvijo samo bodo v posebni šta feti nesli po mestnih ulicah prižga no baklo. Tekači te štafete bodo samo znani italijanski atleti: Berru-ti, Bravi, Ottoz, Moreale, Preato-ni, Frinolli, Bello, Bianchi in Giu-si Leone. Vsi ti so na prejšnjih študentskih igrah osvojili vsaj po eno zlato kolajno. Na prvenstvu SRS v Velenju Novogoriški mladinci med najboljšimi V Velenju je bilo v nedeljo republiško prvenstvo v atletiki za mlajše mladinke in mladince, katerega so se udeležili tudi mladi atleti AK Gorica pod vodstvom trenerja prof. Polenčiča. Mladi atleti tudi tokrat niso odpovedali, saj so se nekateri med njimi kar odlično odrezali, predvsem pn moramo pohvaliti med 12-terico Žigona, Bonovo in Klinkonovo. Nekateri boljši rezultati Novogoričanov: Mlajši mladinci: 101 m: 1. Žigon 11”6 200 m: 2. Žigon 24"2 4 X 100 m: 2. Gorica 49”0 4 X 300 m: 2. Gorica 2'44”2 Mlajše mladinke: 100 m: 3. Peljhan 13”1 80 m ovire: 2. Bon 13”1 4 X 100 m: 1. Nova Gorica 51”8 4 X 60 m: 2. Nova Gorica 31”8 višina: Klinkon 140 cm Rajmund Kolenc VESLANJE V Tatu n-a Madžarskem se je zaključilo 17. evropsko žensko veslaško prvenstvo. Največji uspeh so dosegle vzhodne Nemke, ki so osvojile kar tri zlate kolajne. Tako so prve načele dolgoletno premoč sovjetskih tekmovalk v tem športu. Jugoslavija je imela na tem tekmovanju dve posadki. V double sculu je bila jugoslovanska posadka 11., v skiffu pa je bila Dijana Franov 12. 1. septembra se bo začel za go-riško ekipo pester program in sicer se bodo začeli -eningi, med katerimi bodo odig’,-''< 'udi nekaj'., prijateljskih tekem Glede septembrski*' t-en n go v je bil

minila nevarnost okužbe. RIM, 25. — Minister za Zdravko Mariotti je danes sklical na ministrstvu za zdravstvo (generalno Ravnateljstvo za javno higieno) Širši sestanek strokovnjakov za preučevanje zdravstvenega stanja v Italiji, Id naj ba sprejeli morebitne ukrepe za pobijanje epidemije kolere spričo nevarnosti da se ta razširi zaradi relativne bližine držav, kjer se je že pojavila. Za sedaj niso predvideni izredni ukrepi, Cepljenje velja le za osebe, ki zapuščajo državo in za tiste, ki prihajajo iz držav, k.ier obstaja nevarnost epidemije. Zdi se, da za sedaj ne pride v poštev množično cepljenje proti koleri zaradi splošnega zdravstvenega sta-nja v državi in budi zaradi pomanjkanja kapilarnega omrežja zdravstvene službe. Res pa je tudi, da podjetja, ki izdelujejo cepivo, ne morejo ustreči povečanim zahtevkom. Na sestanku so nadalje poudarili potrebo, da bi občinstvo sodelovalo pri pobijanju epidemije upoštevajoč vse zdravstvene in higienske predpise. S predvčerajšnjim dnem so obmejne oblasti začele pregledovati vse potnike, ki prihajajo iz Izraela in iz Gvineje. Te predpise so začeli takoj izvajati na letališču Leonardo da Vinci. Letališke oblasti so okrepile zdravstveno službo. Potres so občutili prebivalci Vi-šegrada, Gorazda, Foče, Mostarja, Dubrovnika, Bileče, Titograda, Mišiča, Belega polja in Plevelj. Tako v teh krajih kat v Sarajevu je bilo precej panike. Ljudje so bežali iz poslopij in se zbirali v predmestjih. Vsi se prav dobro in živo spominjajo potresa, ki je pred dvema letoma porušil Banjaluko. Zdi se vsekakor, da potres ni povzročil žrtev, temveč samo precej materialne škode. Potresni sunek je v Sarajevu trajal 10 sekund. HAIFA, 25. — Mladi Izraelci, ki bi bil moral preživeti v zaporu devet mesecev, bo zaradi poljuba moral presedeti še štiri mesece več. Ne gre za poseben puritanski odnos izraelskih oblasti, pač pa, je dekle, ki je obiskovalo mladeniča v zaporu in ga ob prihodu poljubilo, izročilo prav s poliubom zaporniku kar 14 gramov hašiša. RAZBURKANA NOČ V LONDONSKEM HOTELU Zaradi nezakonite posesti orožja aretirani trije tuji državljani Nenavaden dogodek v «Hiltonu»: policisti so našli pet brzostrelk, pištole in strelivo - Med aretiranimi dva Libanonca LONDON, 25. — Davi v zgodnjih urah (ob 2. uri p»o legalnem časui so agenti slovečega Scotland Varda aretirali v dveh sobah v 24. nadstropju znanega hotela »Hilton* v Londonu dva Libanonca in enega Amerikanca pri katerih so našli pet v brzostrelk, dve pištoli tipa «browning», en revolver tipa «co-bra* ter več kot 1.000 nabojev. Skoraj nihče od številnega osebja v hotelu se m zavedel, da se dogaja nekaj nenavadnega. Nekateri so bili nedvomno obveščeni, da se nekaj pripravlja, toda zelo verjetno je šlo le za omejeno število ljudi ki jim je policija zabičala naj držijo jezike za zobmi. Nekdo pa ni bil preveč molčeč in vest da se bo v slovitem «H’l-tonu» zgodilo nekaj nenavadnega, •iiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiMHiminiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiHiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii PRVIČ V AMSTERDAMU Zaradi spopadov s policijo 25 ranjenih in 0 aretiranih Vse se je začelo, ko je policija zahtevala, naj se prodajalec sladoleda umakne s Trga Dam AMSTERDAM, 25. — Po precej hudih neredih, ki so zaposlili policijo za celo noč, se je položaj v Amsterdamu nekoliko pomiril in normaliziral. Vse se je baje začelo zaradi pro dajalca sladoleda, ki se je s svo- go ranjenih in tudi nekateri aretirani so bili tuje narodnosti. Občinski delavci so danes zjutraj popolnoma očistili trg, tako da o neredih skoraj ni več sledu. Ob kipu padlim, se še vedno zbirajo skupine hippyjev, ki brez posebne pri- jim vozičkom ustavil na trgu Dani t zadetosti komentirajo dogodke pre-pod kipom padlih borcev. Približali I tekle noči. Epicenter 10 km od Sarajeva Potres v Bosni: nobene žrtve, pač pa veliko strahu in precej škode BEOGRAD, 25. — Prebivalce juž ne Bosne, jugovzhodne Hercegovine in severne Črne gore je davi ob dveh 40 minut in 24 sekund prebudil in hudo vznemiril močan potresni sunek. Ob epicentru, ki naj bo bil ksšdh 70 kilometrov severovzhodno od Sarajeva, je bdla jakost pribkino 7 stopnje po Mercallijevi lestvici, v Sarajevu samem pa šeste stopnje. Po zadnjih podatkih je potres najhuje prizadel mesto Gadsko, kjer je hudo poškodoval mnogo poslopij, da so morali stanovalci nemudoma zapustiti domove. Brez strehe je približno 40 družin. Poškodovano je tudi poslopje trgovskega podjetja mestne skupščine, tajništvo za notranje zadeve in nekatere šolske stavbe. O poškodbah javijo tudi iz mesta Foče. so se mu agenti in ga opozorili, da ne sme tam prodajati sladoleda. Moški se je zagovarjal in priskočila mu je na pomoč skupina «hippy». Agenti so se nenadoma znašli v sredini večje skupine mladih, ki je vsevprek vpila in se prerekala zaradi prodajalca sladoleda. Vendar v nekaj trenutkih se je prepir tako posplošil, da nihče pravzaprav ni vedel zakaj in s kom se prepira. Agenti so se skušali umakniti, a to jim ni uspelo. Morali so zato razgnati «hippyje» in tedaj se je začel pretep. Na trgu je bilo že zbranih rl^aj stotin oseb. Agentom so prihiteli na pomoč še drugi policisti, prišlo je do streljanja in do uporabljanja solzilnih plinov. Manjše skupine ljudi so se oddaljile in vdrle v bližnje trgovine. Pri tem so seveda razbile stekla in povzročile precejšnjo škodo. Jasno je, da je bilo med splošnim pretepanjem, prepiranjem in prerekanjem, precej ljudi laže ali huje ranjenih. Neki policist, ki je ustrelil trikrat v zrak, da bi prestrašil in odgnal demonstrante, je hudo ranil nekega fotografa. Skupno je bilo nad sto oseb poškodovanih, 25 ranjenih, med katerimi osem agentov, ena oseba pa hudo ranjena. Gre za fotografa Daniela Koninga, ki ga je zadel policijski strel. Odpeljali so ga nemudoma v bolnišnico, kjer so ga morali zdravniki v nekaj urah kar dvakrat operirati. Za mladeniča so si strogo pridržali prognozo. Včerajšnji dogodki so precej presenetili amsterdamsko prebivalstvo, ker je to prvič, ko se pripetijo v tem mestu taki incidenti. Tudi škoda, ki so jo neredi povzročili, je znatna. Zdi se, da znaša nekaj sto tisoč fiorinov. Policija je med drugim tudi aretirala devet oseb, pet zaradi odpora proti javnim funkcionarjem, štiri pa zaradi vlomov in poškodb v bližnje trgovine. Mno- Amsterdamski župan Ivo Samkai-den je izdal uradno poročilo s podatki o ranjencih in aretiranih. Poudaril je, da bo za nekaj dni ojačeno število nočnih patrulj, da bi onemogočili nadaljne nerede. Zagotovil je dalje, da dogodki nimajo nobene zveze z »demonstracijami zaradi turistične svobode*, nasprotno bila je to noč »terorja*, ko ni nihče vedel zakaj pravzaprav gre. Oblasti bodo vsekakor poskrbele, da se kaj takega ne bo ponovilo. je prišla do časnikarjev raznih večernih časopisov, radia in televizije. Ccotlandski policisti pa so predvidevali tudi to možnost ter so prepričali časnikarje, naj ne črhne jo niti besedice o pripravah za nameravano akri.io. Osebje v hotelu je bilo seveda vsaj nekoVko pripravljeno na ne navaden dogodek v življenju tega velikega mednarodnega hotela. Po licist je v hotelu vedno nezaželen gost. V tem primeru pa so bili še bolj nezaželeni številni policisti, ki so se preoblekV v natakarje, postreščke in podobno. Neka ženska, ki prodaja časopise pri vhodu v hotel, je izjavila, da .je takoj spoznala, za kakšne ljudi gre. »Policiste — je rekla — spoznaš takoj, ker je drugačen, kot drugi ljudje*. Kako je Scotland Yard zvedel, da bodo prišli v »Hilton* eden Ameri-konec in dva Libanonca? Pravijo, da je policijo obvestil neki carinski uslužbenec. Agenti so začeli takoj zasledovati taksi, ki je odpeljal tujce proti hotelu. Ni še minilo pol ure, ko je bil že ves hotel zastraženo Policija je začela akcijo šele po polnoči. Tri tujce (za njihova imena se še ne ve) so aretirali v njihovih sobah ter jih prepeljali na policijsko postajo. Nočni vratar se sploh ni zavedel, kaj se dogaja. Videl je sicer dva moška, ki ju je spremljal «hotelski» uslužbenec (v resnici je šlo za preoblečenega policista) in ki sta nosila dva težka kovčka. Šele. ko je prišel domov, mu je žena povedala, kaj se je zgodilo tik pred njegovim nosom. Kot smo že omenili, imena Amerikanca in dveh Libanoncev še niso znana. Zanimivo je, da zadevo preiskuje tudi višji inšpektor oddelka »Special Dranch*, ki se ukvarja z dejavnostjo palestinskih beguncev v Angliji. Da gre v tem primeru za trgovanje z orožjem, ki prihaja iz ZDA, je skoraj gotovo. Ni pa gotovo, kam je bilo to orožje namenjeno. Nekateri domnevajo, da je šlo v tem primeru le za vzorce orožja, ki bi ga morda pozneje odkupile arabske gverilske organizacije na Srednjem vzhodu. Drugi pa menijo, da bi - ga morda gverilci uporabili za akcije v sami Angliji. Policija je uvedla strogo preiskavo ter je o zadevi obvestila tudi policije drugih dežel. Pozno zvečer je londonska policija izjavila, dia so prijavili Amerikanca din oba Libanonca sodišču. Sodnik jih bo zaslišal jutri zjutraj. Poiioiija je nadaitje sporočila tudi imena aretirancev. Libanonska državljana sta: Fuad Antum iz Bejruta, trgovec z znamkami po poklicu in Hasan Husami, ki je bil do sedaij uslužben pri neki potovalni agenciji v osrčju Londona, in sicer v «Shaftesbury Aveniue*. Armeirifcainec se piše Daivud Meiter-man ter je doma iz New Yorka. Sporočajo nadalje, da je orožje, ki so ga našli, popoloma novo, kar potrjuje domnevo, da gre morda za vzorce, ki so jih ponudniki hoteli pokazati marebdtmim odjemalcem. Madison (Wisconsin); Univerzitetno poslopje, ki ga je porušila bombna eksplozija. Žrtev je bil stent fizike. Eksplozija je pokvarila tudi jedrski reaktor NllllllllllllllllilHIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlillllllllllliinitlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHIIIItlllllllllllllllllllllllKlllllIlHHIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIini'11111 POD POKROVITELJSTVOM USTANOVE UNESCO V BENETKAH V' Štiristo delegatov is 90 držati na srečanju za širjenje kulture Srečanja se udeležuje vsaj petdeset ministrov za kulturo ali prosveto - Predse^ nik konference je minister Salizzoni, Jugoslavijo pa zastopa Vukašin MičunoV^ BENETKE, 25. — Davi se je začelo delovno zasedanje svetovne konference o politikah kulture, ki je bila sklicana na pobudo ustanove UNESCO, ki deluje v okviru Organizacije združenih narodov. Zasedanje je na sedežu ustanove »Fon-dazione Cini* na otoku San Giorgio Maggiore. Konferenca, ki je v teku, predstavlja izredno pomemben dogodek v kulturnem življenju vseh narodov in dežel, saj je priklicala predstavnike 90 držav (več kot 400 delegatov) od katerih jih je več kot polovica ministrov za kulturo ali prosveto. Ce M hoteli našteti imena vseh predstavnikov, bi ne bilo dovolj prostora za druge še važnejše ve- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiviiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiMiiiiiiiiiiu XXXI. KINEMATOGRAFSKI FESTIVAL V BENETKAH Idi film «La strategia del ragno» je Bertolucci žel osebni uspeh Kritiki označili brazilski film «Der leone have sept cabacas» za izredno a sestavljajo številni znani predstavniki kulturnega življenja. Med temi je tudi bivši generalni direktor UNESCO Vittorino Veromese. Jugoslavijo predstavlja med drugimi Vukašin Miftunovič. Izdatno je tudi sodelovanje predstavnikov iz vzhodne Evrope: Sovjetsko zvezo ,nastopa Jekaterina Furceva, češkoslovaško dr. Miloši av Bružek, Romunijo Pompdliu Macovei. Prisotni so še beloruski delegat M. A. Minkovdč in drugi. V seznamu osebnosti se vrstijo 1-mena predstavnikov Evrope, Azije, Afrike, Amerike in Avstralije. Na današnjem zasedanju, potem ko so ga izvolili za predsednika konference, je podtajnik Salizzoni spregovoril zbranim delegatom o pomenu srečanja. Predvsem se je zahvalil delegatom, ker so z njegovo osebo počastili državo gostiteljico srečanja, nakar je obširno obravnaval razna vprašanja, ki zadevajo širjenje kulture v vseh predelih sveta. Podtajnik Salizzoni je še posebej poudaril veliki napor, ki so ga strokovnjaki ustanove Unesco vložili za uspešno srečanje, kakor tudi za splošen razvoj kulture v svetu. Nadalje je poudaril, da so javne oblasti v današnjih pogojih vedno bolj odgovornp za razvoj in širjenje ljudske kulture. «V današnjih pogojih — je rekel podtajnik — to srečanje ni več srečanje o kulturi, temveč srečanje za kulturo in za kulturno politiko*. S teirn je verjetno italijanski predstavnik hotel poudariti načelo, da se morajo vse države lotiti načrtne politike za širjenje kulture. V nadaljevanju svojega govora je Salizzoni poudaril, da .je treba danes pridružiti »trem velikim komponentam dejavnosti UNESCO (znanost, vzgoja in kultura) tudi četrti aniteilij, k» bi ga lahko uokvirili v pojem »obveščevanja*. Gre za novo dejavnost, ki naj bi pomogala človeku, da se reši zaostalosti in ki bi mu posredovala sredstva, da se sporazume z drugimi. kot 400 delegatom, ki so ga po slušali, svoje mnenje glede vprašanj svobode obveščanja. Ne bomo tu poudarjali, da se ta mnenja uradnih predstavnikov italijanske vlade ne ujemajo vedno z načeli, ki _ jih zastopajo delegati drugih držav. Poudariti pa bi hoteli, da je to srečanje zelo pomembno, ker^ se bodo na njem srečala in križala najrazličnejša mnenja. V tem primeru gre torej z.a dialektiko, ki zajema predstavnike vsega sveta in ki bo pirav gotovo prispevala k izoblikovanju novih sodobnejših In naprednejših idieij na področju kulturnega dogajanja. Na kraju svojega govora je podtajnik Salizzoni pripomnil, da je sedenje srečenje nedvomno zelo pomumfcrto, ker je temelj bodočega mednarodnega sodelovanja. Pred podtajnikom Salizzonijem je govoril predsednik ustanove «Fon-daaione Oimd» prof. Angelo Spagno, ki je pozdravil delegate ter jim želel uspešno delo v korist mednarodnega sodelovanja. Takoj nato so prečitaili delegatom poslanico iranskega šaha Reze Pablevija. Na popoldanskem zasedanju so govorili še angleški minister za prosveto lord Eccles in ministrica za kulturo Sovjetske zveze Jekaterina Furceva. Kmalu moteli AGIP v Jugoslaviji ? BEOGRAD, 25. — Ve’iko zanimanje je zbudila v poslovnem svetu vest, da bosta podjetje »Gcne-ralexport» iz Beograda in italijanska državna družba »AGIP* skupno zgradili v glavnem mestu jugoslovanske zvezne republike 16-nadstropmi moto hotel, za katerega je predviden izdatek 65 milijonov dinarjev (3 milijarde 250 milijonov lir). Po tem prideta menda na vrsto podobna moto hotela še v Zagrebu in v Ljubljani. AGIP namerava v sklopu moto hotelov postaviti svoje bencinske črpalke in avto servise. Kako gleda jugoslovanska naftna industrija na spo- niiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiMniiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiihiiiiiiitiiiiiiiiiiiiniiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii NA PROCESU V LOS ANGELESU Policijski izvedenec podrobno rekonstruiral pokol v Bel Airu Sodnik Older je dokončno zavrnil Mansonove pritožbe, češ da čuvaji z njim slabo ravnajo j/p razum «Generalexport* — je razvidno iz kratkega 1 ^ 1? vega dopisa o tem problemu ^ greha, kjer je med drugi”1, (Jr no, da domače podjetje to Jjt dustrija nafte) opozarja n® (peJ1 no odpiranje jugoslovansK*^ pf tu.jim petrolejskim kompari mo volje in sodelovanja naftne industrije. Cariniki ujeli duhovnih ki j« tihotapil hašiš ^ WASHINGTON, 25. -Lišču Dulles pri Washingteh'> ifrn*' mina, kd se je vračal & ir. kovčku Je duhovnik narnr29 tri val kar 4 kilograme hašiš* nost približno 15 tisoč d<»®‘ , uv približno cer so duhovnika po pripora izpustili proti P1 soč dolarjev kavcije. ne»0 ,lačHu Trčenje med letalo111 in motorjem: 1 LIZBONA, 25. — Zelo sreča se je pripetila pri ^^ ga v zahodni Portugalski pil ” trčilo v motociklista, ki J mestu mrtev. d/r Antonio Ferreira Prad-0’ v mladenič, ki je sicer de1®* cijd, trenutno pa preživi)®* ^ ce doma, je peljal sestro j#1 jem, ko je zadelo vanj letalo, ki se je pravkar P lo na pristanek. Zaradi bil mladenič na mestu stra pa huje ranjena. Varčevalni ukrep1 ustanove NASA HOUSTON, 25. - SretS^VŽ soljske polete v Houston ^ jp, ročilo, da bodo izvedb znižanja proračunskih jj0 Pp nsfanm/o NASA vprie ŠtC LOS ANGELES, 25. — Policijski izvedenec dr. Thomas Noguchi je na procesu proti Charlesu Manso-nu na osnovi ran In zahodov, kd jih Je policija odkrila na truplih «Saitamcvlh» žrtev, rekonstruiral tragične dogodke, kd so se odvijali v vili v Bel Airu v lanski poletni noči. Dr. Noguchi je potrdil, da filmska Igralka Sharon Tate tik pred smrtjo ni zaužila mamil ali alkohola. Krožila je namreč vest, da so igralka in njeni gostje poleg precejšnje količine alkohola zaužili pred smrtjo tudi mamila. Zdi se, da so našli sled po majhnih količinah mamil samo pri poljskemu pisatelju Frykowškemu In dedinji Ablgadl Folgerjevl. Dalje Je bil govor o zabodiih. Na truplu igralke Sharon Tate so našli kar šestnajst zahodov, kakor smo že pred časom omenili. Poleg tega je bila na njenem vratu globoka odrgnina, kd jo Je verjetno povzročila najlonska vrv, s katero so Igralko In frizerja Jaya Sebringa tudi obesili. Zdi se, da je frizer umrl zaradi krvavitve, Tatova in Folgerjeva pa sta verjetno umrli v zelo kratkem času zaradi hudih notranjih poškodb. Na truplu Abigail Folgerjeve Je bilo osemindvajset zahodov. Dedinja pa je imeHa tudi popolnoma iznakažen obraz in zelo hude rane po rokah, kar naj bi pomenilo, da se je skušala braniti in je verjetno zagrabila z golimi rokami za morilčev nož. Smrt so povzročili zabodi v prša in želodec. Tudi Fry-kowsfcl se je krčevito branil, morilci so ga zabodli kar enainpetde-setkrat, vendar pa so ga večkrat zabodli, tudi ko Je bdi že mrtev. Trinajstkrat so ga tudi udarili po glavi verjetno s kako pištolo ali revolverjem. Manson, Atldnsova, Krenwlnkelo-va in Van Heutenova so pozorno poslušali opisovanje trupel in ran, vendar se na njihovih obrazih ni premaknila niti mišica. Zdelo se je, kakor da bi ne bdli zmožni nobene reakcije ali občutka. Sodnik Older je dokončno in odločno zavrnil pritožbe Charlesa Mansoma, češ da čuvaji v zaporu slabo ravnajo z njim. Manson je pretekli teden izjavil sodniku, da mu ne dovolijo mirno spati, da se ne more mirno pogovarjati s svojim branilcem in podobno. Sodnik Je preveril okoliščine in ugotovil, da si je «Satan» sam Izmišljal izgovore. ustanove NASA večje žitev in znižanj števila * zadevajo predvsem f°^°®rai#y javnosti, elektronsko pr0® jn K vzdrževanje instrumente j ratov itd. . *a(&Tf Za letošnje leto je ”'j J pJ pisala 23 zakupniških P°»‘ bodo s prihodnjim letorn -e Pj, 17. Delovna mesta, ki JH1 g(jO Jf 7.600, bodo znižali z* . jjico J NASA ni sporočila za * j fjV s temi varčevalnimi Z li izdatki. Znano pa jej . _gnje zakupne pogodbe za nekaj več kot 187 milij°n° Samomor z bo# ^ BONN, 25. - Ženo Sk*1« e t 4n let star direktor Wv‘ f delovanje eksploziva te r8 kraju Karlsruhe, je , n, ,i je ^ < čuden safnomor: izdela* no ročno, oziroma ustn° gja stisnil med zobe, in ?e_nanJjp, eksplozije umrl. Še ni fJ hudega samomora, veh zjp f "S** sklepa, da je bil v kako mednarodno v' devo. A v, ipj j* /t DESIO (Milan), dveletni Maurizio M°s _ stikanjem po stanov*, škatlico s tabletami- f, f dati eno v usta, to ^ je sladlka. Preden so f Af/tfo J gledali to opazili, k®* jOJ.^ mu je uspelo požreti K* ^ f te. Dečka so odpelja» ’ - kjer so si zdravnik1 P gnozo.