Urbani izziv, strokovna izdaja, 2021, št. 13 41 Naja MAROT David KLEPEJ Irena OGRAJENŠEK Nina STUBIČAR Manca KROŠELJ Uroš HORVAT Izzivi mestnega turizma v času pandemije na primeru Mestne občine Ljubljana V prispevku obravnavamo učinke pandemije virusa SARS-CoV-2 na mestni turizem in mestni prostor in odzive ključnih deležnikov na primeru Mestne občine Ljubljana. Prispevek temelji na dveh raziska- vah, izvedenih poleti 2020 med prvim in drugim valom pandemije. Najprej na kratko predstavimo Ljubljano kot mestno destinacijo pred pandemijo, nato spremenjene razmere v času pandemije. Te osvetli- mo tudi s pomočjo ankete s turisti, ki so avgusta z nami delili svoje iz- kušnje z Ljubljano kot mestno turistično destinacijo s poudarkom na kulturni ponudbi in spremenjenih razmerah v času pandemije. Maja in junija 2020 smo intervjuvali 12 deležnikov s področja mestnega turizma o vplivu pandemije na njihovo delo, vplivih na prostor in or- ganizacijo delovanja, o prilagoditvah turistične ponudbe, obstoječih ukrepih za obvladovanje tveganj in pričakovanjih glede okrevanja. Svoje izkušnje med sezono so navedli v anketi, izvedeni oktobra 2020. Na podlagi pridobljenih informacij smo ocenili pripravljenost Ljublja- ne kot mestne destinacije na krizne okoliščine, kakršna je pandemija, in oblikovali usmeritve za odzivnejše upravljanje mestnega turizma. Ključne besede: mestni turizem, kulturni turizem, pandemija, Lju- bljana, krizno upravljanje, prostorsko načrtovanje 1 Uvod V skladu s petim družbenim ciljem razpisa, imenovanim Ur- bana Evropa, lahko zdajšnje obdobje opredelimo kot obdobje urbanega razvoja in mestnega načina življenja. Mesta so po- leg gospodarskih in priselitvenih središč pomembna turistič- na privlačnost za številne obiskovalce, kar povzroča obsežne prostorske, družbene, okoljske in gospodarske učinke. Zadnjih dvajset let je bilo ključnih za razvoj mestnega turizma tako raziskovalno kot tudi v praksi (Edwards idr., 2008; Ashworth in Page, 2010, 2011; Shoval, 2018). Motivi urbanih turistov so se spremenili, saj ti niso več usmerjeni v klasični kulturni turizem, temveč v spoznavanje načina življenja v mestih, razi- skovanje mestnega prostora, arhitekture in živahnega vzdušja (Fueller in Michel, 2014; Bouvin in Tanguay, 2019). Poleg primarnih evropskih destinacij, kot so London, Berlin in Pa- riz, postajajo vse bolj priljubljene tako imenovane sekundarne destinacije, med katere poleg Bologne, Gradca, Zagreba in drugih uvrščamo tudi Ljubljano. Dejavniki, kot so omrežja letov nizkocenovnih letalskih ponudnikov, prenočitve deli- tvene ekonomije in drugi, so povzročili, da so mesta dosto- pna in zanimiva za turiste kot še nikoli prej. V njih zato ne beležijo le pozitivnih razvojnih sprememb, ampak tudi čedalje več konfliktov in nasprotovanja prebivalcev (Martin Martin idr., 2018; Milano idr., 2019; Novy in Colomb, 2019), ki so posledica čezmernega turizma in gneče v mestnih središčih. Kvalitativna ocena okoljskih in prostorskih učinkov turizma je razvidna iz preglednice 1. Podoben razvoj je zaznamoval tudi Ljubljano, ki se je zaradi intenzivne promocijske dejavnosti zunaj Evrope v zadnjih de- setih letih dodobra utrdila na globalnem zemljevidu mestnih destinacij (Horvat, 2019; Kuščer in Mihalič, 2019). Kot kaže slika 1, z vrednostjo +10 % na leto v času pred pandemijo beleži eno največjih rasti med primerljivimi srednjeevropskimi mesti. Če primerjamo na primer vrednosti za več zaporednih let, ugotovimo, da se je med letoma 2010 in 2020 število no- čitev v Ljubljani več kot podvojilo, med letoma 2016 in 2017 pa je naraslo za 16 % (Statistični urad Republike Slovenije (SURS), 2019). 32. Sedlarjevo srečanje – Izzivi mestnega turizma v času pandemije na primeru Mestne občine Ljubljana Urbani izziv, strokovna izdaja, 2021, št. 13 42 Glede na osnovno turistično statistiko SURS (2021a) - tj. 2,2 milijona nočitev v letu 2018; 1,3 milijona obiskovalcev Ljubljanskega gradu v letu 2019; letna rast nočitev tujih turi- stov +21 % in 95-odstotni delež nočitev tujih turistov - lahko Ljubljano po Butlerjevem modelu življenjskega cikla destinacij (Getz, 1992) uvrstimo med zrele destinacije. Prav v času do- sežene zrelosti destinacije je prišlo do pandemije. Turizem, ki je bil močno integriran v lokalno gospodarstvo in družbeno okolje, je čez noč izginil, prazne ulice so postale antipod pro- storskih in družbenih učinkov tega gospodarskega sektorja. S Kohovimi besedami (2020): »Pandemija je v številnih mestih stanje čezmernega turizma spremenila v stanje ,povsem brez turizma‘.« Po prepričanju Seraphina in Dosqueta (2020) je pandemija povzročila tudi pravi mestni eksodus, v Parizu se je na primer 10 % prebivalcev preselilo na podeželje in v hribovite predele, kjer imajo svoje sekundarne domove. V Sloveniji je zadnja velika kriza s podobnim vplivom na tu- rizem potekala leta 1991 v času tako imenovane osamosvoji- tvene vojne. Število prihodov tujih turistov je bilo zmanjšano Preglednica 1: Ocena okoljskih in prostorskih učinkov turizma v Ljubljani Pozitivni Negativni – zaprt in urejen javni prostor v mestnem središču, več zelenih površin in nova urbana infrastruktura – boljša fizična dostopnost za prikrajšane skupine – gradnja hotelov in namestitev – čistejša Ljubljana – boljša mobilnost – vzpostavitev medregionalnih transferjev in avtobusnih prevozov – razvoj dejavnosti, ki jih sicer v mestu ne bi bilo – prometne obremenitve v mestu in zunaj tega (daljši potovalni čas, turisti in dnevni migranti) – okoljsko onesnaževanje (izpusti CO2, več smeti, hrupno onesnaževanje) – zmanjšanje površin za pešce (pločniki, zasedeni z mizami), slabša dostopnost (z vozički, kolesarji, invalidi) – gneča in preobremenjenost mestnega središča zaradi turističnega toka – pomanjkanje parkirišč – pomanjkanje storitev oziroma prostora za osnovno oskrbo lokalnega prebivalstva – gentrifikacija osrednjega dela mesta – poslabšanje videza mestnega jedra – pomanjkanje stanovanj in rast najemnin – konflikti med posameznimi skupinami uporabnikov prostora – slabša kakovost arhitekture, javnih prostorov Vir: Marot idr. (2020) Slika 1: Sprememba števila prenočitev v sedmih izbranih srednjeevropskih destinacijah (European Cities Marketing, 2019) Leto Št ev ilo n oč ite v 32. Sedlarjevo srečanje – N. MAROT, D. KLEPEJ, I. OGRAJENŠEK, N. STUBIČAR, M. KROŠELJ, U. HORVAT Urbani izziv, strokovna izdaja, 2021, št. 13 43 še nadaljnjih 10 let. Na sedanjo pandemijo, ki se je začela pred poletno sezono 2020, pa se ne gleda le kot na krizo, ampak tudi kot na priložnost za preobrat v upravljanju turizma, ki je sicer primarno tržno usmerjen ( Jones in Comfort, 2020; Rickets, 2020; Yeoman, 2020). Medtem smo bili v mestih priča prevla- dujočim pozitivnim okoljskim in prostorskim učinkom – med zaprtjem se je izboljšala kakovost zraka, povečali so se biodi- verziteta, čistost ulic in drugo. Kriza naj bi sektor prisila v bolj trajnostne rešitve in prožnostno upravljanje, čeprav naj bi se po mnenju Dwyerja idr. (2012) Ljubljana zatekla k trajnostnemu turizmu že pred desetimi leti. Analiza je sicer pokazala (glej Marot idr., 2020), da je prostorski razvoj zelo slabo zastopan v turističnih strategijah, enako je tudi obratno: turizem ni upo- števan v prostorskih načrtih. Turizem je obrobno področje v stari strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Ministrstvo za okolje in prostor (MOP), 2004) in tudi v predhodno pripra- vljenem osnutku nove iz decembra 2018. V tem prispevku želimo pokazati, da obstoječe strategije niso vsebovale ustreznih pristopov za obravnavanje pandemične krize in kako je pandemija sicer učinkovala na Mestno ob- čino Ljubljana. Tako najprej predstavimo osnovno statistiko turističnega obiska med pandemijo, utemeljeno z analizo spre- menjenih vzorcev potovanja tujih turistov. Sledi kvalitativna analiza odziva sektorja na pandemijo, ki smo jo maja in junija 2020 izdelali na podlagi intervjujev z deležniki s področja tu- rizma. V sklepu predstavimo usmeritve za prožnejše upravljanje turizma v Mestni občini Ljubljana. 2 Mestni turizem v Ljubljani med pandemijo S sprejetjem ukrepov v času epidemije se je turizem v Sloveniji pravzaprav popolnoma ustavil. Zaprli so se hoteli in drugi turi- stični objekti, ustavil se je javni potniški promet, prepovedana so bila vsa potovanja med občinami in državami v turistične namene. Glede na podatke SURS (2021b) je bilo aprila 2020 zabeleženih le 1 % turističnih nočitev v primerjavi z aprilom 2019. Te so ustvarili turisti, ki so bili v Sloveniji nastanjeni za dalj časa že pred začetkom karantene (študentske izmenjave, službene napotitve), saj v tem mesecu drugih turističnih pri- hodov ni bilo. Maja 2020 je ta delež znašal 3,5 %, saj so se z 18. majem ponovno odprli manjši nastanitveni obrati. Med gosti so prevladovali domači turisti, ki so opravili 60  % vseh nočitev (SURS, 2021b). Skupaj je bilo v Sloveniji v prvih petih mesecih leta 2020 opravljenih le 41 % nočitev v primerjavi z istim obdobjem v predhodnem letu. V Ljubljani je ta delež znašal 35 %, v drugih mestnih občinah pa 44 %. Statistična primerjava koledarskih let 2019 in 2020 kaže, da je število prihodov doseglo le 23  % vrednosti iz leta Slika 2: Med karanteno so ljubljanske ulice samevale (foto: David Klepej, 2020) 32. Sedlarjevo srečanje – Izzivi mestnega turizma v času pandemije na primeru Mestne občine Ljubljana Urbani izziv, strokovna izdaja, 2021, št. 13 44 2019 (254.975/1.127.904), število nočitev pa le 24,2  % (540.564/2.227.669; SURS, 2021a). Nihanje po mesecih je razvidno s slike 3. Ekonomski primanjkljaj turistične dejavno- sti v glavnem mestu lahko izračunamo na podlagi povprečne dnevne potrošnje turista, ki je leta 2019 v Ljubljani znašala 160 evrov (slovensko povprečje je znašalo 138 evrov, v drugih mestnih občinah pa 122 evrov; SURS, 2021c). Pri tem je treba upoštevati, da povprečni dnevni izdatek na turista vključuje vse izdatke, ki jih je ta imel med bivanjem v Sloveniji, in sicer za nastanitev, hrano in pijačo v lokalih in trgovinah, za druge nakupe, prevoz po Sloveniji, kulturne, rekreativne, športne in podobne dejavnosti. Leta 2020 je bilo opravljenih približno 1,7 milijona manj nočitev, kar je prineslo finančno izgubo v vrednosti okrog 270 milijonov evrov. Mestna občina Ljubljana je utrpela finančno škodo okrog 5,3 milijona evrov, kolikor znaša razlika v pobrani turistični in promocijski taksi. Za pomoč sektorju turizma, ki je v pandemiji med najbolj prizadetimi, sta Slovenska turistična organizacija (STO) in Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) 24. aprila 2020 ustanovila posvetovalni  Strokovni svet za tu- rizem (MGRT, 2020a).[1] Ta obravnava pomembna vsebinska vprašanja s področja turizma ter daje svoje predloge, mnenja in stališča v zvezi z zakonskimi ukrepi, strateškimi smernicami in finančnimi spodbudami, kot tudi predloge za spremembe pri razvoju in promociji turizma, zlasti ob upoštevanju omilitve posledic epidemije koronavirusa na slovenski turizem (MGRT, 2020a). STO je 14. maja začela kampanjo za promocijo doma- čega turizma Zdaj je čas zate, moja Slovenija. Naslednji dan je Vlada RS razglasila konec epidemije na območju Slovenije, s čimer so se postopoma začeli sproščati ukrepi za zajezitev širjenja koronavirusa. Sredi maja so se lahko odprli vsi gostin- ski lokali in manjši nastanitveni obrati, ki lahko imajo do 30 sob, z junijem pa tudi kampi, turistične agencije, večji hoteli in zdraviliški turistični obrati (MGRT, 2020b). Državni zbor je 29. maja uvedel »turistične bone«: vsaka polnoletna ose- ba s stalnim prebivališčem v Sloveniji je prejela 200 evrov in vsaka mladoletna oseba 50 evrov dobropisa, ki ga je lahko do konca leta 2020 unovčila pri ponudnikih turističnih no- čitev v Sloveniji, veljavnost bonov pa se je podaljšala še v leto 2021. Število bonov, unovčenih v Ljubljani, je bilo razmero- ma nizko, do 1. oktobra 2020 je bilo porabljenih le 10.746 teh (Finančna uprava Republike Slovenije, (FURS), 2020), kar pomeni »subvencijo« mestnega turizma v vrednosti 1,4 milijona evrov, torej približno le 0,5 % nadomestila izgube. To je predvsem posledica nizkega zanimanja domačih gostov za obisk Ljubljane, tudi sicer prenočitve v Ljubljani v 95 % ustvarjajo tuji turisti, medtem ko se domači največkrat odločijo le za enodnevni obisk. Prav tako maja 2020 so STO, MGRT, Turistično gostinska zbornica Slovenije (TGZS) in Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) objavili priročnik Odgovorni potovalni standardi slovenskega turizma (STO, 2020), v ka- terem so zbrani higienska priporočila za izvajanje turističnih in gostinskih dejavnosti, prepoznane poslovne priložnosti tu- rizma v pokoronskem obdobju in smernice za komunikacijo turističnih ponudnikov z gosti. Na globalni ravni pa sta bili dejavni Svetovna turistična organizacija (UNWTO) in Sve- tovna zdravstvena organizacija (WHO), ki sta sprejeli skupno Slika 3: Prihodi in nočitve v Ljubljani, primerjava med letoma 2019 in 2020 (SURS, 2021a) 32. Sedlarjevo srečanje – N. MAROT, D. KLEPEJ, I. OGRAJENŠEK, N. STUBIČAR, M. KROŠELJ, U. HORVAT Urbani izziv, strokovna izdaja, 2021, št. 13 45 izjavo za odgovoren odziv turističnega sektorja. V priporočilu za zajezitev družbeno-ekonomskih vplivov koronavirusa in po- speševanje oživljanja turizma je UNWTO (2020) predlagala 23 ukrepov, ki so razdeljeni v tri faze: 1. upravljanje krize in zajezitev vplivov, 2. spodbujanje in pospeševanje okrevanja in 3. priprave na jutri. EU pa je objavila smernice za progresivno obnovo turističnih storitev ter se zlasti zavzela za odprtje meja in varen prosti pretok ljudi. Prilagodili pa se niso samo upravljalci turizma in turistični po- nudniki, temveč so se morali tudi turisti. Raziskava v okviru projekta SPOT (Klepej idr., 2021), opravljena med 100 turisti, ki so Ljubljano obiskali avgusta 2020, je pokazala, da so se spremenili tudi motivi, način in organizacija potovanja turi- stov. Kar 48 % jih je menilo, da je pandemija močno oziroma zelo močno vplivala na način potovanja. Kot je razvidno s slike 4, so turisti zlasti bolj osveščeni glede higienskih ukrepov, kot so nošnja mask in izogibanje javnim prostorom ali dogodkom z gnečo. Prav tako so turisti manj uporabljali javni transport, potovali so v bližnje in varnejše države, največkrat z lastnim avtomobilom, in obiskovali turistične znamenitosti v okolici svojega doma. Glede na ankete iz prejšnjih let (SURS, 2019; Marot idr., 2019) je veliko več individualnih turistov: 36 % jih je potovalo v paru, 26 % kot samoorganizirana skupina, 21 % kot družina, 14 % sami, 1 % s poslovnim partnerjem, 2 % nista odgovorila. Spremenili so se izvorni trgi. Poleti 2020 so v Lju- bljano prihajali večinoma turisti iz Sloveniji bližnjih evropskih držav, kot sta Nemčija (33 %) in Francija (17 %), 23 % turistov je bilo slovenskih. Med glavnimi motivi za prihod v Ljubljano so bili arhitektura (51 %), lokalne tradicije (48 %), narava ali krajina (38 %) in zgodovina ali arheologija (35 %). Po mnenju nekaterih je bilo manj neformalnih oblik prenočevanja, kot je »couch-surfing«, in organiziranih tur, predvsem pa je bilo manj spontanosti in več natančnega načrtovanja potovanj. V povprečju so ostali 1,8 dneva, 29 sodelujočih je bilo dnevnih izletnikov. Najpogosteje so prenočevali v hotelih, hostlih, airB- nB ter pri prijateljih in sorodnikih. 35 % izprašanih turistov je bilo v Ljubljani že tudi pred pandemijo, vendar jih večina meni, da ni bilo posebne razlike med obiskom pred pandemijo in po njej. 3 Odziv ponudnikov na pandemijo 3.1 Metodologija Glede na okoliščine, predstavljene v drugem poglavju, smo želeli maja in junija 2020 pridobiti mnenje predstavnikov turističnega sektorja, torej ponudnikov in upravljavcev o pri- pravljenosti in odzivu na pandemijo ter tudi njihov pogled na vplive in daljnosežnost posledic, ki jih bo ta prinesla za turizem. Na pogovor smo povabili 12 intervjuvancev, s katerimi smo intervjuje opravili prek telefona ali videoklica. Kot prikazuje preglednica 2, intervjuvanci niso bili samo iz Ljubljane, štirje so bili tudi iz Maribora, saj smo raziskavo izvedli v okviru temeljnega raziskovalnega projekta MESTUR, ki obravnava glavni slovenski mestni destinaciji. Polstrukturirani intervju je bil sestavljen iz osmih vprašanj (komentar napovedi, ocean izgub in posledic, strateški dokumenti, odgovornost, pozitiv- ne spremembe, dolgoročnost učinkov). Skupaj[2] smo torej intervjuvali štiri predstavnike turističnih ponudnikov, dve predstavnici lokalnih organizacij in enega predstavnika naci- onalne turistične organizacije, dva predstavnika občin, enega predstavnika regionalne razvojne agencije, eno predstavnico raziskovalne sfere in eno predstavnico kreativnega sektorja. Ker so se razmere glede razsežnosti epidemije in veljavnih ukrepov Slika 4: Spremembe v načinu potovanja v času pandemije, avgust 2020 (Klepej idr., 2021) 32. Sedlarjevo srečanje – Izzivi mestnega turizma v času pandemije na primeru Mestne občine Ljubljana Urbani izziv, strokovna izdaja, 2021, št. 13 46 hitro in močno spreminjale, je pri interpretaciji rezultatov tre- ba upoštevati časovni okvir izvedbe posameznih intervjujev. Ob koncu poletne sezone 2020 smo oktobra v okviru projekta SPOT izvedli anketo s turističnimi ponudniki. Ker se je 15. oktobra začelo novo zaprtje države, nam je uspelo anketirati le 40 ponudnikov. Terensko anketiranje ni bilo mogoče, zato smo ponudnike povabili k sodelovanju prek telefona in izpolnitvi spletne ankete. To smo poslali približno 150 naslovnikom, za distribucijo pa smo prosili tudi Turistično-gostinsko zbornico Slovenije. Odzvalo se je 13 ponudnikov prenočišč, 13 ponu- dnikov kulturne ponudbe, 2 predstavnika restavracij in barov, 13 pa smo jih kategorizirali pod drugo (turistični vodniki, trgovine s spominki, ponudniki koncertnega prizorišča idr.). Vprašalnik je bil obsežen, saj je vseboval 35 vprašanj, pri čemer v tem prispevku povzemamo le odgovore na vprašanja, ki se nanašajo na ravnanje v času pandemije. 3.2 Napovedi prizadetosti sektorja Junija 2020 so deležniki ocenjevali, da bodo na področju turiz- ma delno prizadeti prav vsi, še posebej pa turistične agencije, turistične znamenitosti in organizatorji dogodkov. Med vsemi vrstami turizma so intervjuvanci posebej poudarili kongresne- ga, pri čemer se deli kongresne industrije lažje prilagajajo nasta- lim razmeram (na primer organizatorji dogodkov se odločajo za izvedbo prek spleta ali hibridnih konferenc), medtem ko nastanitveni in gostinski obrati ob tem težje nadomestijo izpad. Intervjuvanci so ocenili, da bo gostinstvo najlažje prebrodilo krizo, saj so gostinci delno lahko poslovali tudi med karanteno (dostava hrane), prav tako njihove storitve koristijo tudi do- mači gostje. Hotelirji in ponudniki nastanitvenih zmogljivosti bodo za premostitev potrebovali dalj časa kot gostinci, vendar bodo lahko upad prometa zmanjšali s turističnimi boni, čeprav bo tudi pri tem pomembna privlačnost posamezne destinacije. Poseben izziv za ponudnike so po ocenah naših sogovorni- kov novi predpisi in standardi glede čistoče in razkuževanja. Pri tem bodo hoteli verjetneje v prednosti, saj bi turisti lahko menili, da bodo ponudniki prenočišč po načelu delitvene eko- nomije pri zagotavljanju higienskih standardov manj dosledni. Za nekatere pa bodo morda prav ti ponudniki privlačnejši, saj omogočajo izoliranost od drugih turistov, čeprav so lahko tudi namestitve v večstanovanjskih stavbah tvegane. Pri Tu- rizmu Ljubljana so tako ocenili, da naj bi nekateri hoteli v Ljubljani ostali zaprti kar vse leto, saj naj bi bilo povpraševanje po turističnih nočitvah na tej destinaciji prenizko. Razlika v prizadetosti hotelirjev bo tudi glede lastnine in investicijske zmožnosti – ponudniki prenočitev, ki so se za investicijo za- dolžili in se jim pred krizo investicija še ni povrnila, bodo go- tovo bolj prizadeti. V njihovem primeru pride lahko tudi do prerazporeditve lastnine oziroma prodaje. Glede različnega vpliva krize na zasebni in javni sektor naj bi po mnenju deležnikov oba čutila posledice. Javni sektor naj bi zaradi sistema javnega financiranja sicer trpel manj in krajši čas, vendar pa vanj spadajo tudi kulturne ustanove in turistične znamenitosti, ki so bile v času karantene za obiskovalce zaprte in je njihovo število tudi zdaj nižje, ob tem, da slovenska vlada kulturnemu sektorju z ukrepi v letu 2020 ni posebej pomagala. Razlika v prizadetosti bo tudi med manjšimi in večjimi po- nudniki, pri čemer naj bi bili po mnenju deležnikov na udaru predvsem manjši ponudniki in tisti, ki imajo turizem kot do- polnilno ponudbo. 3.3 Ustreznost strateških dokumentov in ukrepov za nepredvidljive okoliščine Nihče izmed anketiranih deležnikov v strateških dokumentih institucije ali destinacije nima oziroma ni zasledil ukrepov za ravnanje v primeru večje krize, ki bi nastala v primeru širje- Preglednica 2: Seznam intervjuvancev glede na administrativno raven Administrativna raven Ljubljana Maribor nacionalna raven Turistično gostinska zbornica Slovenije Fakulteta za turistične študije, Turistica, Univerza na Primorskem Sava Turizem (nacionalna hotelska veriga) regionalna raven / Mariborska razvojna agencija lokalna raven (upravljanje) Turizem Ljubljana Mestna občina Ljubljana (Oddelek za načrtovanje) Mestna občina Maribor (Oddelek za načrto- vanje) Maribor – Pohorje Turistična organizacija lokalna raven (dobavitelji) Ljubljanski grad Muzej in galerije mesta Ljubljane (MGL) Poligon – kreativni center Hotel City Maribor Sava hotel Vir: Marot idr. (2020) 32. Sedlarjevo srečanje – N. MAROT, D. KLEPEJ, I. OGRAJENŠEK, N. STUBIČAR, M. KROŠELJ, U. HORVAT Urbani izziv, strokovna izdaja, 2021, št. 13 47 nja virusa ali drugih nenadnih dogodkov. Nekateri so omenili usmeritve glede ravnanja v primeru finančne krize in gospo- darskih pretresov, ki so v preteklosti že vplivali na turizem. Predstavnik MOL je poročal, da imajo pripravljena navodila s scenariji odziva v primeru kriznih dogodkov, kot so potresi ali teroristični napadi, s katerimi naj bi bili seznanjeni tudi ponudniki. Drugih kriznih dogodkov v strateških dokumentih niso predvidevali, saj je Slovenija tudi zaradi svoje majhnosti glede varnosti na višji ravni kot druge evropske države. Epi- demija kot varnostni dejavnik sploh ni omenjena, čeprav so v preteklosti že bili primeri pandemij (zika, ebola, ptičja gripa, sars), vendar Slovenija zaradi njih ni bila neposredno močneje ogrožena. Več deležnikov je navedlo, da so trenutne strategi- je turističnega razvoja z usmeritvami v smeri trajnostnega in zelenega turizma primerne tudi ob upoštevanju izzivov, ki jih je poudarila pandemija. Potrebno je le nadaljnje in pospešeno delo na področju njihove primerne izvedbe. Glede prožnosti turističnih ponudnikov je bil dan komentar, da so lažje prila- godljivi manjši turističnimi sistemi z manjšo hierarhijo, eden od deležnikov pa meni, da trenutnega položaja ne moremo primerjati z zadnjo turistično krizo v Sloveniji, ki se je pojavila po letu 1991. Preglednica 3: Posledice pandemije za različne deležnike v turizmu in načini njihove prilagoditve Deležnik Posledice Prilagoditve Vpliv turistične agencije, posredniki storitev manj prometa, manj potrošnikov sprememba prodajne ponudbe največji organizatorji dogodkov odpovedi dogodkov prestavitev dogodkov v leto 2021 vavčerji v vrednosti kupljenih vstopnic poslovni modeli s spletno ponudbo kongresni turizem odpovedi dogodkov organizacija spletnih dogodkov turistične znamenitosti zaprte, brez obiskovalcev nova ponudba, nove vstopnice, popusti večji kulturne ustanove zaprte, brez obiskovalcev oblikovanje nove ponudbe (splet) letalski ponudniki prepoved opravljanja letov spremenjeni protokoli ukinitev določenih povezav hoteli zaprti problematika transferjev do destinacije, čiščenja, zračenja in postrežbe hrane in pijače razlika glede na velikost daljša zaprtost upoštevanje higienskih standardov koriščenje turističnih bonov večji/srednji prenočitve prek delitvene ekonomije nezaupanje v protokole čiščenja nelikvidnost ne omogoča odplačevanja kreditov upoštevanje higienskih standardov prehod s turističnega trga na stanovanjski srednji gostinstvo zaprti manjše zmogljivosti zaradi potrebne razdalje dostava novi sistemi (Wolt, Ehrana) drugačna razporeditev miz manjši ponudniki spominkov zaprti ostajajo zaprti Vir: Marot idr. (2020) Turizem Ljubljana je zaradi koronavirusa na jesen 2020 prelo- žil sprejetje Strategije trajnostnega razvoja in trženja turistič- ne destinacije Ljubljana in ljubljanska regija 2020–2025, ki bi morala biti potrjena spomladi. Dokumenta niso dopolnili z dodatnimi ukrepi, so pa prilagodili kazalnike in zmanjšali napovedi rasti. Tudi TGZS ni imela pripravljenih ukrepov za nenadne dogodke, vendar že od marca 2020 v sodelovanju s svojimi člani in 12 turističnimi združenji sooblikuje predloge ukrepov za blaženje krize, ki jih pošilja vladi in ministrstvom. Največ predlogov za ukrepe je bilo ekonomsko-finančne in pravne narave ter se je navezovalo na različne segmente turiz- ma, na primer terme in igralništvo. TGZS je tudi sodelovala pri sprejetju tretjega sklopa državne pomoči ob koronakrizi, ki je bila posebej namenjena turizmu. 3.4 Odgovornost za ukrepanje na področju turizma Glede odgovornosti za ukrepanje na področju turizma in opre- delitve tega, ali gre za tržno ali gospodarsko dejavnost, so bila mnenja različna. Čeprav ima turizem gospodarske učinke in ga moramo tržiti na trgu, ima poleg okoljske tudi družbeno- 32. Sedlarjevo srečanje – Izzivi mestnega turizma v času pandemije na primeru Mestne občine Ljubljana Urbani izziv, strokovna izdaja, 2021, št. 13 48 -kulturno funkcijo, ki zadeva lokalno prebivalstvo in lokalno skupnost. Družbeni učinek mestnega turizma je poudarila tudi predstavnica Turizma Ljubljana: »Kriza nam tudi kaže, v katere dejavnosti vse je vpet turizem, med drugim tudi kako turisti vplivajo na živahnost mesta ter kakšen vpliv ima turizem na delavna mesta. Veliko ljudi je izgubilo službo, veliko jih je še danes doma na čakanju, kar nas bo iz socialnega vidika zagotovo zelo prizadelo.« Po mnenju ene izmed intervjuvank bi morala država najprej razumeti celovitost turizma in sistem njegovega upravljanja, ki temelji na različnih (ne)formalnih strukturah in upravlja- vskih ravneh, in spodbujati mehanizme sodelovanja na različ- nih upravljavskih ravneh. Sistemski pristop države k pomoči turizmu so kot najpomembnejši ukrep navedli tudi štirje drugi intervjuvanci. Kar nekaj jih je ukrepe poimenovalo kot »nero- dne« oziroma necelovite, saj naj ne bi zajeli vseh, vključenih v turistično panogo, ampak bolj v reševanje nastanitvenega sektorja. Veliko turističnih delavcev namreč sploh ni bilo upra- vičeno do prejema subvencije – na primer turistični vodniki, ki v mrtvem delu sezone ne morejo izkazati prihodkov, ne izpolnjujejo pogojev. Tudi vavčerjev ni bilo mogoče uporabiti za športne in kulturne prireditve, kar je še dodatno prizadelo organizatorje dogodkov. Med ustrezne ukrepe so uvrstili na- domestila za zaposlene na čakanju, odloge plačil kreditov za investicije in pomoči pri promociji turistične dejavnosti. 3.5 Morebitni pozitivni učinki pandemije na mestni turizem Prav vsi sogovorniki so se strinjali, da bo kriza zaradi korona- virusa imela tudi pozitivne učinke. Največ jih je poudarilo, da je kriza priložnost za premislek o usmeritvi turizma v večjo trajnostnost ter okoljsko in družbeno odgovornost. Pri tem so omenili zeleno shemo slovenskega turizma ter izpolnitev zada- nih ciljev Slovenije kot zelene in trajnostne destinacije. Zaradi manjšega turističnega obiska naj bi se zmanjšali negativni vplivi turizma na okolje in družbo, prav tako naj bi bila boljša tudi doživljajska izkušnja obiskovalcev. Kriza naj bi bila priložnost za manj razvite in manj prepoznavne regije, destinacije in po- nudnike, kamor turisti v normalnih razmerah ne bi potovali, saj bi se omejili na tradicionalne destinacije, kot so Hrvaška, grški otoki in podobno. Ena od intervjuvank je prepričana, da bodo domačini imeli s strani tujcev najbolj oblegane destinacije ponovno zase. Kakovost ponudbe naj bi se izboljšala, več bi bilo individualne ponudbe ter kombiniranja fizične in digital- ne ponudbe. Kriza naj bi spodbudila tudi tesnejše sodelovanje s turističnimi ponudniki tako na področju razvoja kot pri pro- mociji, prav tako bodo deležniki zaradi te izkušnje tudi bolje pripravljeni v primeru prihodnjih kriz. Glede povratka turistov v mesta so bili deležniki pozitivno naravnani, predstavnik Tu- ristično-gostinske zbornice Slovenije je na primer povedal: »Iz varnostnih ukrepov so trenutno mesta bolj prizadeta kot kakšno drugo okolje, vendar na dolgi rok predstavljajo prevelik magnet za obiskovalce, da bi lahko pričakovali velike spremembe.« 3.6 Dolgoročnost učinkov Deležniki so zelo različno ocenili dolgoročnost posledic pan- demije koronavirusa na turizem, vendar jih večina napovedu- je nekajletno okrevanje sektorja. V ocenah TGZS so junija 2020 napovedali okrevanje v od treh do petih letih. Ena izmed intervjuvank je navedla bolj pesimistično oceno, po njenem mnenju bo turizem potreboval celo desetletje, da bo prišel na raven pred krizo. V tem obdobju pričakujejo zmanjšanje števila zaposlenih, prerazporejanje delovne sile med gospodarskimi panogami in druge prilagoditve na manjšo zasedenost turi- stičnih zmogljivosti. Predstavnik muzeja je napovedal vrnitev organiziranih skupin (predvsem šol) z novim šolskim letom, najpozneje januarja 2021. Sogovorniki so sicer kot najpomembnejše dejavnike dinamike razvoja sektorja poudarjali pomen občutka varnosti in zdravja pri ljudeh, naravne prekuženosti populacije, razvoj učinkovi- tega cepiva, informiranje in promocijo. Po mnenju enega od intervjuvancev pandemija ni edini preoblikovalni dejavnik turizma, ampak nanj močneje vplivajo tudi druge globalne spremembe, kot so rast svetovnega prebivalstva, njegovo stara- nje, splet in digitalizacija ter kulturno stapljanje. Na okrevanje pomembno vplivajo tudi promocijske kampanje, ki pa morajo biti ustrezno pripravljene in prilagojene različnim ciljnim sku- pinam turistov. Močen negativen vpliv bi ob nadaljnjih valovih koronavirusnih okužb imela ponovna vzpostavitev najostrejših ukrepov, kot so obvezna karantena, zaprtje meja oziroma ome- jitve pri prečkanju meje in prepoved potovanj. Predstavnica Turizma Ljubljana je sicer menila, da bo ob ugodnem razpletu pandemije okrevanje potekalo zelo hitro, saj smo se ljudje pre- več navadili na potovanja, da bi se jim bili pripravljeni odreči. 3.7 Prilagoditve delovanja Kriza je zaradi pandemije koronavirusa od večine deležnikov zahtevala prilagoditve delovanja in razvoj novih produktov. Medtem ko so bile določene prilagoditve zahtevane v sklopu protikoronskih predpisov (zaprtje gostinsko turističnih objek- tov, delo od doma, higienski predpisi), so deležniki sami spreje- li določene ukrepe za zagotavljanje rednega delovanja in komu- niciranja s strankami, spremenili so se tudi ciljni trgi turistične promocije (v ospredje so prišle sosednje države, tj. Avstrija, Nemčija, Italija in Madžarska). Ljubljanski grad je pripravil popolnoma nov produkt vodenja z mobilno aplikacijo po Graj- skem griču do grajskega vinograda. Nameravajo prilagoditi vse vodene oglede in razviti nove produkte, ki bodo domače obi- 32. Sedlarjevo srečanje – N. MAROT, D. KLEPEJ, I. OGRAJENŠEK, N. STUBIČAR, M. KROŠELJ, U. HORVAT Urbani izziv, strokovna izdaja, 2021, št. 13 49 skovalce nagovarjali tudi s cenovno dostopnostjo. Ta ponudba bo na voljo tudi v prihodnje. Muzej in galerije mesta Ljubljane so povečali digitalno ponudbo: Galerija Jakopič je večkrat na teden objavljala virtualna vodstva s kuratorji in sodelujočimi fotografi na takrat odprti razstavi, Mestna galerija je ponujala možnost spletne predstavitve različnim umetnikom, Mestni muzej pa je pedagoške in otroške vsebine brezplačno ponudil na spletu (obisk spletnih strani se je tako povečal za 700  %, tudi dolžina obiska se je podaljšala). S projektom KORONA- PROJEKT – Čim prej korono v muzej so vse do oktobra 2021 dokumentirali življenje v Ljubljani v času karantene in zani- mivosti sproti delili na družbenih omrežjih. Tudi pri TGZS, ki sicer ponuja različna srečanja, dogodke in izobraževanja, so zaradi krize številne produkte ponudili na spletu in predvide- vajo, da bo del teh tam tudi ostal. Vendar se zavedajo, da je v turizmu najpomembnejša izkušnja medosebnega srečanja, zato načrtujejo, da bodo glavne dejavnosti še vedno potekale v živo. 3.8 Stanje po končani glavni sezoni v letu 2020 Stanje po končani glavni sezoni ponazarjamo z odgovori 40 turističnih ponudnikov, ki so sodelovali v anketi, opravljeni oktobra 2020. Vseh 27 ponudnikov, ki so v celoti odgovorili na vprašalnik, je bilo prizadetih zaradi pandemije. Na sliki 5 so navedene njihove ocene, kaj je najbolj vplivalo na njihovo delovanje. Vsi so se strinjali, da je bilo to zmanjšanje števila tujih turistov zaradi zaprtja slovenskih meja za nenujna potovanja. Sledijo odpovedi dogodkov, odpovedi rezervacij, zmanjšano število rezervacij ali prisiljeno zaprtje. Kot najmanj problema- tičen učinek se je izkazalo zmanjšanje števila domačih turistov. Med pandemijo so podjetja seveda vzpostavila različne ukrepe, da bi zmanjšala negativne učinke. Med temi so vprašani kot najpomembnejše navedli povezave s potrošniki in poslovnimi partnerji, krepitev obstoječih digitalnih storitev in/ali razvoj novih, nove storitve in promocijo na novih trgih. Ena tretji- na anketiranih je nadaljevala svojo običajno promocijo. Eden izmed sodelujočih ponudnikov je omenil več dogodkov v jav- nem prostoru, drugi pa razširitev dejavnosti v soseske zunaj mestnega središča, kjer sicer niso bili prisotni. Podjetja so prav tako spremenila svojo zaposlitveno politiko. Sedem jih je svoje delavce poslalo na čakanje s polnim nado- mestilom, devet z delnim, osem pa jih je preusmerilo v nove za- dolžitve, enako število podjetij je delavce tudi odpustilo. Med drugimi ukrepi, ki se nanašajo na zaposlene, so še pogodbe z ničelnimi urami ali ustavitev zaposlovanja novih delavcev, ki je bilo načrtovano pred pandemijo. Samo štiri podjetja niso spremenila svoje zaposlitvene politike. Večina podjetij je prejela državno pomoč, in sicer 20 finanč- no pomoč za delavce na čakanju, dodatna posojila ali nasvet. Samo tri podjetja niso prejela nobene oblike pomoči oziroma za pomoč niso zaprosila. Predstavnike podjetij smo tudi pov- prašali, kako dolgo bodo še lahko poslovala. Od 22, kolikor jih je odgovorilo na to vprašanje, jih je šest navedlo, da manj kot tri mesece, sedem, da imajo rezerve še za tri mesece, štiri za šest mesecev in pet za več kot pol leta. Med njimi so ponu- dniki prenočitev in turističnih znamenitosti. To tudi potrjuje, kako nujno potrebna in zaželena je pomoč države, če želimo zagotoviti preživetje sektorja. Slika 5: Ocena učinkovanja posledic pandemije na podjetja (n = 27) (Klepej idr., 2020). 32. Sedlarjevo srečanje – Izzivi mestnega turizma v času pandemije na primeru Mestne občine Ljubljana Urbani izziv, strokovna izdaja, 2021, št. 13 50 4 Sklep V prikazani analizi smo se osredinili na učinke koronavirusne pandemije na mestni turizem v Ljubljani, predmet obravna- ve v tem prispevku. Rezultati kažejo, da bo imela pandemija tako pozitivne kot negativne učinke, predvsem pa poudarjajo negotovost napovedovanja ob takih dogodkih. Če so imeli turistični ponudniki spomladi 2020 še razmeroma mešane občutke glede nadaljnjega razvoja turistične sezone/panoge, je bilo jeseni prisotnega več skepticizma. Med negativnimi učinki je treba poudariti velik upad prihodka sektorja, saj je bilo leta 2020 v Ljubljani 80 % manj turistov, v sektorju pa naj bi bilo odpuščenih 10 % stalno zaposlenih. Med najbolj prizadete ponudnike v času pandemije smo uvrstili turistične vodnike, organizatorje dogodkov, kongresni turizem, turistične znamenitosti, kulturne ustanove in letalske ponudnike, ki so v času zaprtja države ostali brez prihodkov. Preživetje nekate- rih ponudnikov je bilo ogroženo že oktobra 2020 oziroma so imeli na voljo sredstva za nadaljnje trimesečno delovanje za čas popolnega zaprtja. Najmanj je pandemija prizadela gostinski sektor, ki je tudi v času zaprtja lahko opravljal dostavo. Med pozitivnimi učinki moramo navesti zlasti prilagoditve ponud- be, na primer digitalizacijo razstav, ugodno sezonsko vstopnico za kulturne ustanove, okoljsko-prostorske učinke. Medtem ko so se leta 2019 prebivalci že začeli pritoževati zaradi gneče in čezmernih tokov turistov v središču mesta, je pandemija mestno središče popolnoma spraznila. Opomogla si je tudi bi- odiverziteta v mestu, manj je bilo hrupa, onesnaženega zraka in zasedenih prostorov. Rezultati tudi kažejo, da upravljalci in ponudniki mestnega turizma niso bili pripravljeni na zdravstveno krizo, saj pred pandemijo v obstoječih strateških dokumentih na področju turizma in prostorskega načrtovanja ni bilo predvidenih omi- litvenih ukrepov. Obstoječe strategije namreč v zvezi s kriznim upravljanjem omenjajo kvečjemu ukrepe v primeru teroristič- nih napadov. Kriza je prevetrila vlogo posameznih deležnikov in poudarila razmerje med državo in turizmom oziroma med javnim in za- sebnim sektorjem na tem področju. Mnenja intervjuvancev so različna, delno si tudi nasprotujejo, saj eni turizem vidijo kot strogo tržno dejavnost, drugi pa navajajo širše pozitivne vplive turizma na družbo in okolje ter posledično večjo odgovornost države pri primernem upravljanju panoge. Nejasnosti v razmerjih in odgovornostih se kažejo tudi na lokalni ravni, kjer lokalne turistične organizacije primarno opravljajo vlogo promotorjev destinacije. Od njih se vse bolj zahteva celovito upravljanje turizma, za katero pa nimajo pri- mernih sredstev. Poleg tega je bila razlika v učinkih in upra- vljanju omenjena tudi v primeru manjših in velikih ponudni- kov, pri čemer sta bili za manjše ponudnike poudarjeni večja izpostavljenost in manjša prilagodljivost. Odsotnost celovitosti pri ukrepanju so intervjuvanci komen- tirali na primeru uveljavitve turističnih bonov kot ključnega ukrepa za pomoč turizmu zaradi koronavirusne pandemije. Ti so ciljno usmerjeni zlasti v podporo ponudnikom prenočitev, drugi turistični ponudniki (turistične znamenitosti, kulturne ustanove, organizatorji kongresov in dogodkov) od njih niso imeli koristi. Dosedanja poraba turističnih bonov kaže, da bodo njihove dodane vrednosti deležna le nekatera, od turizma najbolj odvisna območja, med katera pa ne spadajo mestne de- stinacije, kot je Ljubljana. Ta je pravzaprav popolnoma odvisna od tujih turistov, ki so pred pandemijo ustvarili 95 % nočitev. Ukrepi za spodbudo mestnega turizma so tako bolj kot od države odvisni zlasti od lokalnih turističnih ponudnikov ali občinskih uprav. V Ljubljani so tako na primer uvedli enotno vstopnico za 11 muzejev, ki jo lahko koristijo vsi obiskovalci, Ljubljanski grad pa pripravlja cenovno ugodnejšo ponudbo za vse obiskovalce, ki bo ostala tudi po krizi. V Muzeju in galerijah mesta Ljubljane so v času karantene opazili močno povečanje obiska spletnih strani, na katerih so ponudili nove in prilagojene vsebine. V prihodnje morajo odločevalci v Ljubljani kot mestni turistič- ni destinaciji prepoznati potrebo po spremembi pristopa tako pri upravljanju turizma kot prostorskega načrtovanja v zvezi s turizmom. Potrebna je večja integracija obeh sektorjev ter okre- pljeno sodelovanje deležnikov. Oba sektorja morata pripravi- ti odzivne strateške dokumente, ki vsebujejo ukrepe tudi za krizne razmere, in tako intenzivneje uvajati nove upravljavske koncepte, kot sta pametno mesto in prožnost. Pri pripravi tu- ristične ponudbe je prav tako treba razmišljati zunaj ustaljenih okvirov ter razvijati produkte, ki stremijo k bolj zelenemu in individualnemu turizmu in sledijo tudi smernicam Slovenske turistične organizacije. Doc. dr. Naja Marot, univ. dipl. geogr. Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za krajinsko arhitekturo, Ljubljana E-pošta: naja.marot@bf.uni-lj.si David Klepej, mag. prost. načrt., mladi raziskovalec Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za krajinsko arhitekturo, Ljubljana E-pošta: david.klepej@bf.uni-lj.si Prof. dr. Irena Ograjenšek, univ. dipl. ekon. Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta E-pošta: irena.ograjensek@ef.uni-lj.si Nina Stubičar, dipl. inž. kr. arh. Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za krajinsko arhitekturo, Ljubljana E-pošta: nina.stubicar@bf.uni-lj.si 32. Sedlarjevo srečanje – N. MAROT, D. KLEPEJ, I. OGRAJENŠEK, N. STUBIČAR, M. KROŠELJ, U. HORVAT Urbani izziv, strokovna izdaja, 2021, št. 13 51 Manca Krošelj, mag. inž. kr. arh. Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za krajinsko arhitekturo, Ljubljana E-pošta: manca.kroselj@bf.uni-lj.si Doc. dr. Uroš Horvat, univ. dipl. geogr. Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo E-pošta: uros.horvat@um.si Opombe Prispevek temelji na raziskovalnem delu, opravljenem v okviru pro- jektov MESTUR – Analiza in upravljanje prostorskih in družbenih učinkov na primeru Ljubljane in Maribora (J7-1823, ARRS, temeljni raziskovalni projekt, 1. 7. 2019–30. 6. 2022) – in SPOT – Inovativna družbena platforma za kulturni turizem in njen potencial za krepitev evropeizacije (Obzorje 2020, 1. 1. 2020–31. 12. 2022). [1] Člani sveta so predstavniki Direktorata za turizem pri MGRT, Slo- venske turistične organizacije, Turistično gostinske zbornice Sloveni- je, Sekcije za gostinstvo in turizem pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije, Kongresnoturističnega urada, Turistične zveze Slovenije, Združenja hotelirjev Slovenije, Združenja turističnih agencij Slovenije, Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč, Združenja Slovenija Outdo- or ter Sindikata delavcev gostinstva in turizma Slovenije. [2] Med razglašeno epidemijo v Sloveniji in pred sprejetjem tretjega svežnja ukrepov, ki je med drugim neposredno vključeval turizem, smo opravili intervjuja s predstavnikoma javnega zavoda Muzej in galerije mesta Ljubljane (MGML) in Turistično gostinske zbornice Slo- venije (TGZS). Po preklicu epidemije in sprejetju določenih ukrepov za turizem (na primer turističnih bonov) smo do konca maja 2020 opravili intervjuje s predstavniki Ljubljanskega gradu, Mariborske razvojne agencije (MRA), Mestne občine Ljubljana (MOL – Oddelek za urejanje prostora), Oddelka za prostor Mestne občine Maribor (MOM – Oddelek za prostor), Poligona, Save Turizma in Zavoda za turizem Maribor – Pohorje (ZTM). Junija, ko se je turistični sektor počasi ponovno vzpostavljal, smo opravili intervjuje s predstavniki Hotela City Maribor, Fakultete za turistične študije Turistica (FTŠ) in javnega zavoda Turizem Ljubljana. Viri in literatura Ashworth, G., in Page, S. J. (2011). Urban tourism research: Recent pro- gress and current paradoxes. Tourism management, 32(1), 1–15. Boivin, M., in Tanguay, G. A. (2019). Analysis of the determinants of urban tourism attractiveness: The case of Québec City and Bordeaux. Journal of destination marketing & management, 11, 67–79. Dwyer, L., Cvelbar, L. K., Edwards, D., in Mihalic, T. (2012). Fashioning a destination tourism future. The case of Slovenia. Tourism Management, 33(2), 305–316. ECM (2019). ECM Benchmarking Report 2018-2019. European Cities Marketing. Dostopno na: https://en.calameo.com/read/0006740146113 b6fd02fc?page=1. Edwards, D., Griffin, T., in Hayllar, B. (2008). Urban tourism research: developing an agenda. Annals of Tourism Research, 35(4), 1032–1052. Füller, H., in Michel, B. (014). ‘Stop being a tourist!’New dynamics of urban tourism in Berlin-Kreuzberg. International Journal of Urban and Regional Research, 38(4), 1304–1318. Finančna uprava Republike Slovenije (FURS) (2020). Podatek o porablje- nih turističnih bonih. Dostopno na: https://www.gov.si/novice/2020-10- -06-podatki-o-unovcevanju-turisticnih-bonov-na-dan-1-10-2020 (sneto 1. oktober 2020). Getz, D. (1992). Tourism planning and destination life cycle. Annals of tourism research, 19(4), 752–770. Jones, P., in Comfort, D. (2020). The COVID-19 crisis and sustainability in the hospitality industry. International journal of contemporary hospitality management, 32(10), 3037–3050. Horvat, U. (2019). Razvoj in značilnosti turističnega obiska v Ljubljani po letu 1960. Revija za geografijo, 14(2), 53–75. Klepej, D., Krošelj, M., Stubičar, N., in Marot, N. (2021). The city munici- pality of Ljubljana, Slovenia, year 2020: Deliverable 1.4a: case study report: SPOT (860744) – Social and innovative platform on cultural tourism and its potential towards. Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za krajinsko arhitekturo, 87 str. Koh, E. (2020). The end of over-tourism? Opportunities in a post-Co- vid-19 world. International Journal of Tourism Cities, 6(4), 1015–1023. Kuščer, K., in Mihalič, T. (2019). Residents’ attitudes towards overtourism from the perspective of tourism impacts and cooperation – The case of Ljubljana. Sustainability, 11(6), 1823. Marot, N., Klepej, D., Ograjenšek, I., Perviz, L., Uršič, M., in Horvat, U. (2020). Mestni turizem in COVID-19: poročilo študije. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, 54 str. Martín Martín, J. M., Guaita Martinez, J. M., in Salinas Fernandez, J. A. (2018). An analysis of the factors behind the citizen’s attitude of rejecti- on towards tourism in a context of overtourism and economic depen- dence on this activity. Sustainability, 10(8), 2851. Milano, C., Novelli, M., in Cheer, J. M. (2019). Overtourism and degrow- th: a social movements perspective. Journal of Sustainable Tourism, 27(12), 1857–1875. Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) (2004). Strategija prostorskega razvoja Republike Slovenije 2004. Ljubljana. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) (2020a). Stro- kovni svet za turizem. Dostopno na: https://www.gov.si/zbirke/delovna- -telesa/strokovni-svet-za-turizem (sneto 15. junij 2020). Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) (2020b). Prva seja Strokovnega sveta za turizem. Dostopno na: https://www.gov.si/ zbirke/delovna-telesa/strokovni-svet-za-turizem (sneto 15. junij 2020). Novy, J., in Colomb, C. (2019). Urban tourism as a source of contention and social mobilisations: A critical review. Tourism Planning & Deve- lopment, 16(4), 358–375. Seraphin, H., in Dosquet, F. (2020). Mountain tourism and second home tourism as post COVID-19 lockdown placebo?. Worldwide Hospitality and Tourism Themes, 12(4), 485–500. Shoval, N. (2018). Urban planning and tourism in European cities. An International Journal of Tourism Space, Place and Environment, 20(2), 371–376. Slovenska turistična organizacija (STO) (2020). Odgovorni potovalni standardi slovenskega turizma. Priročnik za odgovorno, varno in trajno- stno poslovanje ponudnikov in destinacij. Dostopno na: https://www. slovenia.info/uploads/greensafe/2020_05_sto_standardi_slovenske- ga_turizma_c_single.pdf (sneto 1. avgust 2020). Statistični urad Republike Slovenije (SURS) (2019). Prihodi in prenočitve turistov po skupinah nastanitvenih objektov in po državah, občine, Slove- nija, 2008–2017. Dostopno na: https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/ sl/Data/-/2164507S.px (sneto 1. junij 2020). 32. Sedlarjevo srečanje – Izzivi mestnega turizma v času pandemije na primeru Mestne občine Ljubljana Urbani izziv, strokovna izdaja, 2021, št. 13 52 Statistični urad Republike Slovenije (SURS) (2021a). Prihodi in preno- čitve turistov, občine, Dostopno na: https://pxweb.stat.si/SiStatData/ pxweb/sl/Data/-/2164525S.px (sneto 1. oktober 2021). Statistični urad Republike Slovenije (SURS) (2021b). Prenočitvene zmo- gljivosti, prihodi in prenočitve turistov po vrstah turističnih občin, Slovenija, mesečno. Dostopno na: https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/- -/2164433S.px (sneto 1. oktober 2021). Statistični urad Republike Slovenije (SURS) (2021c). Povprečni dnevni izdatki na tujega turista (v EUR) po glavnih razlogih za prihod in vrstah občin, po izbranih dvomesečjih anketiranja, Slovenija, 2019. Dostopno na: https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/2176733S.px (sneto 1. oktober 2021). United Nations World Tourism Organization (2020). Supporting jobs and economies through travel & tourism: a call for action to mitigate the socio- -economic impact of COVID-19 and accelerate recovery. Dostopno na: https://webunwto.s3.eu-west-1.amazonaws.com/s3fs-public/2020-04/ COVID19_Recommendations_English_1.pdf (sneto 1. junij 2020). Yeoman, I. S. (2020). COVID-19 means the future of tourism is a blank piece of paper. Journal of Tourism Futures, 6(2), 119–119. 32. Sedlarjevo srečanje – N. MAROT, D. KLEPEJ, I. OGRAJENŠEK, N. STUBIČAR, M. KROŠELJ, U. HORVAT