Svoboda. Vee umikani avet je ae 6udil jugoslovanskim junakom, kedar 80 zoper divjega Turka sli hrabro v junaško smrt ,,za križ sveti in svobodo zlatno". A vaelej 8trmimo, kedar se Hpominjamo francoske revolucije, kako so zdivjani ljudje najgrsa zverinatva nganjali v imenu — svobode. Malokatera beaeda ae je toliko po krivem rabila, a inalokatera ljudi k najlepšim dejanjem tako navduše7ala. V njej tli 6udovita iakrica, ki 61oveška arca povaod in vselej vnema. Bodi kdor hočeš, gla8 svobode bode ti prijeten in soeuatven. Globoko zaaajeno jo imašS v 8vojej duai. Brez nje biti ne uioreš. Jo pogresati rodi najbujšo gorje. Svoboda v pravem pomenu je mati vsein 6ednostim, podlaga najviajej do8tojnosti 61ovekovej, temelj, na kateri sam ve6ni Bog stavi namene, katere ima v tem, da je 61oveka nstvaril, odrešil in posvetil. Svobodno bi mu naj 6udovito ustvarjeni a še 6udo7itnejše odrešeni in posve6eni 61ovek uklanjal se in mu služil, a za to prejel ve6no življenje. Brez svobode še Bog 61oveka zveli6ati ne6e! Res nekaj veli^astnega, nebeskega je svoboda. Žali Bog pa je lažnjivi dub iz nje naredil strahovito spako. In vkljub temu je še spačena svoboda mogočna dovolj, da ljudem možgane zmeša, cele narode iznemiri in razdraži. Tej nezgodi v okom piiti zarnore le prava svoboda tik krive postavljena; a pravo svobodo ali pravi pomen svobode nas uči zopet Kristusova sv. 7era. Svoboda 7 pravem, 7 krš6anskem pomeuu je svitlo solnce zraven temno kadeče 86 baklje! Na tem svetu moremo le pri človeku govoriti 0 svobodi. Edini človek ima svobodno voljo, je svobodna stvar božja. Vaa ostala natura je nesvobodna, pogreaa svobodo. V naturi vrši se vse po strogib nevpogljivih zakonih. Vera Kristusova nam to najbolje jaani, ker uči, da je človek zato svoboden, ker je Bogu podoben. Svoboda naša izvira iz Boga. Ona je lesk božjega bitja v našej duši. Pomniti pa je, da svoboda 61ovekova je sicer božjej evobodi podobua, a nikakor ni jej jednaka, marve6 biatveno različna. Svoboda božja je kakor Bog brezkon6na, neizmerna, neomejena. Bog je edini, najvišji gospod. Njegova svoboda na zunaj je brezkon6na, neomejena svoboda izvoliti, kar ujegova sveta volja zabteva. In od te izvolitvenske svobode božje ima 61ovek inajbeu delež od Stvarnika aamcga mu 7 srce zasajen, to pa v tolikcj razmeri, kolikorino 61oveška natura pripnšča. Zato pa svoboda Človekova nikedar ne more biti neomejena. Vselej spojena je z dolžno8tjo, izvoliti to, kar Bog ho6e. Bog je torej svobodi 61ovekovej postavil inejašev, minio katerib človek ne sme, ako se ne6e pregi-ešiti zoper voljo s^ojega St7arnika. Clovek sicer ima svobodo iti mimo teh od Boga mn postavljenih mejaaev, a v isteru trenutku je podeljeno mu svobodo krivo upoiabil in postal 8vojeglaven 6e prav svoboden puntar in npornik zoper voljo božjo. Nesre6než je se zaganjal zoper božje naredbe svobodno, a si tako nakopal greh pred Bogom pozabivai na mejo postavljeno njegovej avobodi. Da je 61ovekova svoboda oniejena, to kaže maiaikaj: n. pr. 61ovek se narodi in umerje pa ne more tega zabrauiti, to ni zavisno od ujegove s?obode. Se glavui namen, zakaj ga je Bog dal naroditi se na ta svet, ni zavisen od njegove proate volje; kajti po are6i hrepeneti, po zveličanji poželeti, to mu je prirojeno. Le izvoliti sredstva do sre6e, do zveličanja, to je pripua6eno njegovej avobodi ter zamore tako izvoliti svobodno ali smrt ali življenje. Svobodo 61ovekovo v tem pravem, omejenem amislu razlo6ujemo pa trojno: nravstveno, znan8tveno in politično. Dr. G. 2.