Društveni vestnik. Kranjsko. Postojnsko učiteljsko društvo je imelo svoj redni občni zbor dne 2. avgusta t. 1. v Št. Petru, in sicer letos zadnjič v počitnicah. Po novih pravilih bomo poslej zborovali med šolskim letom, kar bo gotovo mnogo priličneje, zakaj precej tovarišev in tovarišic, ki smo jih pričakovali, ni bilo navzočih: prvih ne, ker so morali uprav isti dan obleči cesarsko suknjo, druge pa so že odšle k svojim staršem na vesele počitke. Vzlic temu se je nas zbralo 22 pravih članov ter 3 učiteljske soproge in 1 učiteljica iz logaškega okraja kot gostje. Naš častni član in ustanovitelj društva gospod J. Dimnik, nadučitelj v Ljubljani, pa nas je prav presrčno pozdravil brzojavnim potom, za kar se mu je društvo istim potom zahvalilo ter mu obenem čestitalo k njegovemu 251etnemu službenemu jubileju. — Točno ob 10. uri dop. otvori društveni predsednik g. D. Cesnik zborovanje, presrčno pozdravi vse navzočnike, zlasti vrle Vipavce, ki se niso strašili daljnje poti in stroškov, se spomni umrlega člana g. Fr. Grosa, bivšega učitelja v Matenji vasi in g. R. Šebra, tiskarja v Postojni, ki je bil ves čas društvenega obstanka njega podporni član. Nadalje bodri tovariše k vztrajnemu in vestnemu izpolnjevanju svojih dolžnosti, ker le na ta način bomo resnično svobodni in svobodna bo tudi naša ljubljenka — šola. Nato podeli besedo tajniku g. R. Horvatu. Iz njegovega poročila doznajemo, da je imelo naše društvo 3 častne, 63 rednih in 5 podpornih članov. Zborovanji sta bili — kakor na Kranjskem sploh tudi drugače ni mogoče — le dve, to je 1 redni in 1 izredni občni zbor, poleg tega je pa imel odbor še 4 seje. Po odborovi inicijativi se je sestavil v Postojni posebni pripravljalni odbor, ki je imel nalogo skrbeti za dostojen sprejem skupščinarjev »Zaveze« v Postojni. Ta odbor je častno izvršil svojo nalogo, zato se istemu izreka za njegov veliki trud najtopleja zahvala in priznanje. V tem letu so se dalje izvolili za naš šol. okraj štirje poverjeniki za »Zavezine« liste; ti gg. so Horvat, Juvanec, Skala in gdč. B. Bizail. Sklenilo se je, da pri prihodnjem občnem zboru poročajo o svojem delovanju. G. Horvat se je mogel že zdaj pohvaliti, da je pridobil 4 učiteljice kot nove naročnice »U. Tov.« Le tako naprej, zlasti poverjeniki v večjih krajih, da se pridobijoza naročnike tudi neuč itelj i,*) po znanem pregovoru: kamen do kamena . . . Poročilo tajnikovo se je odobruje vzelo na znanje. — Za njim poroča blagajnik g. A. Skala o denarnem stanju našega društva. Iz njegovega poročila doznajemo, da je to stanje jako ugodno, zato se sklene, takoj naročiti prav lep nagrobni spomenik rajnkemu g. Grosu. Blagajnikovo poročilo se potem po pregledu in potrditvi računov s pohvalo odobri. Na to je sledila najzanimivejša točka dnevnega reda: referat nadučitelja R. Horvata »O risanju po naravi v ljudski šoli«. Njegovo skrbno sestavljeno, obširno poročilo je jako ugajalo in so se končno sprejele naslednje teze, ki pa veljajo le za šole s šestletnim obiskom: 1.) risanje po naravi se uvedi v ljudske šole; 2.) otroci se vadijo risati po naravi take predmete, ki so ploščnati in se morejo pritrditi obesiti ali postaviti ob šolsko tablo, da jih obenem vsi otroci enake opažujejo; 3.) okroglasta ali valjasta telesa se rišejo v prerezu; 4.) predmeti, ki jih je možno le s perspektivo dobro narisati, naj se rišejo v najvišjem oddelku, ozir. razredu, toda le na takih šolah, kjer sta odločeni za ris. najmanj po 2 uri na teden in 5.) se prebarvajo prav tako v najvišjem oddelku razne cvetice, listi in sadje z barvastimi svinčniki. Učitelj naj večinoma ne predrisava na tablo, ampak dobro obravnavaj dotični predmet in otroci naj ga potem rišejo najprej na makulaturni papir. Da se pa zadosti staremu a resničnemu pregovoru: srednja pot — najboljša pot, naj se tudi poslej vadi risati razne meandre, ornamente in okraske, in sicer to s praktiškega ter estetiškega stališča. Pri tem pa omenjamo neke prav umestne opomnje tovariša D. Česnika, ki je rekel takole: »Varujmo se vsakega prenagljenja in pretiravanja pri tej izpremembi — namreč v risanju po naravi — da se ne zgodi tako kakor pri pokončni pisavi. Tudi ta se je v začetku prav dobro sponašala, ker so se učitelji zanjo zavzemali in jo vadili z vso vnemo. Ko pa je minil prvi »ogenj«, so se pokazali veliki nedostatki te pisave. Varujmo se pa zlasti prevelikega pripravljanja za risanje po naravi, da ne zanemarimo s tem priprave za druge mnogo bolj važne in potrebne učne predm^te.« Previdnost je torej priporočal naš tovariš in z zadoščenjem konštatujem, da se je v tem slučaju ravnala tudi naša višja šolska oblast po ravnokar navedenem nasvetu, zakaj da se preizkusi nova učna pot v risarskem pouku, ni kratkomalo zaukazala vsem učiteljem tako poučevati, temveč nadzorniki so izbrali neka- *) To bi bilo jako želeti. Le iz našega glasila bodo čuli naši prijatelji pravi in resnični glas o naših težnjah in bojih! Uredn. tere boljše risarje-učitelje, ki bodo v prihodnjem šolskem letu preizkušali to metodo ter o svojih poizkusih in opazovanjih poročali koncem leta. Pri točki »volitve« se je izvolil per acclamationem dosedanji odbor, le namesto iz okraja odišlega nadučitelja g. A. Korbarja smo izvoli g. F. Mercino. Novi odbor se je po občnem zboru takoj konstituiral ter obstoji iz naslednjih gg.: Drag. Česnik, predsednik, F. Mercina, podpredsednik, R. Horvat, tajnik, gdč. M. Dovgan, tajnikot^a namestnica, A. Skala, blagajnik, F. Juvanec, pevodja in F. Verbič, njegov namestnik. — Končno sta bila sprejeta še dva samostalna nasveta: 1.) odbor deluj na to, da se zakonito uvedejo dvomesečne počitnice, ki naj bi trajale od 15. julija do 15. septembra in 2.) v vročih poletnih dneh prenesi se ves pouk na dopoldne. Oba nasveta sta se utemeljevala s tem, da bi bila taka izprememba v korist šolstvu in učiteljstvu. S tem je bil končan obširnt dnevni red, in predsednik sklene občni zbor ob pol 1 uri s Slava-klici presvetlemu cesarju, ki mu je navdušeno pritrdilo vse zbrano učiteljstvo.