Sezona smučarskih maratonov se je začela v nedeljo v Dupljah, nadaljevala se bo 6. februarja na tretjih bloških smučarskih tekih, finale pa bodo ti maratoni doživeli na trnovskem maratonu 20. februarja v Črnem vrhu nad Idrijo, (h) — Foto: F. Perdan
Leto XXX.  Številka 6
TRIDESET LET 1947-1977
Ustanovitelji: občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič - Izdaja ČP Glas Kranj. Glavni urednik Igor Slavec — Odgovorni urednik Albin Učakjir
GLASILO SOCI
N E Z
Kranj, torek, 25. 1. 1977 Cena: 3 din
List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih.
ZA GORENJSKO
Investicije v gorenjsko zdravstvo
Kje je ključ za pravo razdelitev?
Čeprav nosi investicijski program za srednjeročno obdobje do leta 1981 oznako »dopolnjeni novi predlog«, za javno razpravo pred dokončnim sprejemom na regijski zdravstveni skupščini ga je bila pripravila komisija regionalnega zdravstvenega sveta, pa kaže, da bo tudi ta konec lanskega leta pripravljen najnovejši predlog delitve investicijskih sredstev še doživel spremembe. Vsaj tako je sklepati po bolj ali manj tehtno pripravljenih spreminjevalnih predlogih, ki jih je bilo slišati na zadnji seji predsedstva skupščine gorenjskih občin v Kranju.
Predlagani razdelilnik sredstev predvideva v naslednjih petih letih za 141 milijonov din investicij v gorenjske zdravstvene zavode, s čemer naj bi bilo zaključeno ivestiranje, ki se je začelo v letu 1972. Solidarnostno zbrani investicijski denarji naj bi v gorenjski regiji pripomogli k enakomernejši razvitosti zdravstvene mreže ter zapolnili vrzeli, ki zdaj na nekaterih področjih občutno znižujejo raven zdravstvenega varstva.
Po predlaganem razdelilniku investicijskih sredstev naj bi v letošnjem letu splošna bolnica Jesenice prejela 10 milijonov din, s čimer naj bi bila prva faza gradnje končana, v naslednjih letih do 1981 pa bi bilo za drugo fazo namenjenih še preostalih 24 milijonov din. Kot je bilo razvidno iz razprave na seji, jeseniški predstavniki ne podpirajo takšne razdelitve sredstev, ki da so porazdeljena neracionalno in se zato zavzemajo za hitrejši dotok denarja ter s tem hitrejšo gradnjo jeseniške bolnišnice in pri tem omenjajo tudi možnost gradnje s krediti.
Jeseniški predstavniki tudi menijo, da bi preselitev otološkega oddelka iz kranjskega zdravstvenega doma v jeseniško bolnišnico, kot je bilo predvideno po predlogu programa, spravila jeseniško bolnišnico v prostorsko zadrego: preselitev pa bi bila možna, če bi jeseniško bolnišnico lahko dvignili še za eno etažo. Novi jeseniški predlog sili k razmišljanju ali naj zdaj zdravstveni dom Kranj zahteva dodatna sredstva za gradnjo novih prostorov za širjenje svoje specialistične službe, ki bi sicer lahko dobila prostore v izpraznjenih prostorih otološkega oddelka jeseniške bolnišnice v ZD Kranj, kot je sicer bilo prvotno predvideno.
Ze dolgo potrebna gradnja zdravstvene postaje v Gorenji vasi je po programu predvidena za leto 1980, kar pa je po mnenju škofjeloških predstavnikov docela nesprejemljivo: potrebe po ureditvi zdravstvene postaje in pa pritisk občanov samih je namreč tako velik, da naj bi postajo zgradili že leta 1979.
Kaže tudi, da se v gorenjski regiji kar ne morejo sprijazniti s tem, da bo vendarle potrebno začeti tudi z gradnjo Zavoda za socialno medicino in higieno, čeprav se je začetek od leta 1973, ko je bil za gradnjo predviden že prvi del sredstev, večkrat premaknil v drugo leto. Letos naj bi po investicijskem programu Zavod prejel za začetek gradnje 1,2 milijona din, dograjen pa n*j bi bil dokončno leta 1981. Vendar trenutno zdaj ni vprašljiv začetek gradnje, pač pa programska zasnova, ki se zdi nekaterim pretirana.
Predsedstvo skupščine gorenjskih občin je zato naložilo komisiji za investicije, naj znova preuči časovno razdelitev sredstev za gradnjo ter poišče možnosti za hitrejšo gradnjo s premostitvenimi krediti. Kar pa zadeva letos predvidene gradnje, se predsedstvo strinja z razdelitvijo sredstev: bolnici Jesenice, ZD Kranj za gradnjo nove zdravstvene postaje v Stražišču ter lekarno, potem za radovljiško lekarno, Psihiatrični bolnišnici Begunje, Bolnišnici za ginekologijo in porodništvo Kranj ter Insitutu Golnik. L. M.
SEZONSKO ZNIŽANJE
Priznanja za obnovo Posočja
Lesna industrija Jelovica je podelila dvaindvajset priznanj vsem tistim, ki so pomagali pri gradnji montažnih hiš v Posočju — Hitra in učinkovita akcija
Med številnimi organizacijami, ustanovami, šolami in drugimi, ki so pomagali pri postavitvi montažnih objektov v porušenem Posočju, je bila tudi vojašnica Jožeta Gregorčiča iz Škofje Loke. Priznanje kot zahvalo za uspešno delo je predstavniku izročil direktor Jelovice Tine Kokelj, v- Foto: F. Perdan
Škofja Loka - V četrtek, 20. januarja, so s kulturnim programom okteta Jelovica na loškem gradu svečano podelili priznanja vsem tistim, ki so pomagali lesni industriji Jelovica, da je v rekordnem času izdatno pomagala pri ohnovi Posočja, saj je postavila več kvalitetnih montažnih hiš in drugih objektov.
Jelovica je s svečano podelitvijo priznanj uspešno in pravočasno opravila akcijo, ki jo je začela 6. maja lani, ko je Posočje prizadel hud potres s težkimi posledicami. T^ri dni kasneje so si- ogledali teren predstavniki Jelovice, ki so ponudili pomoč in bogate izkušnje, ki si jih je kolektiv pridobil pri odpravi posledic takšnih katastrof že v Skopju, na, Siciliji in na Kozjanskem. Kot prva pomoč sindikata delovne organizacije je bila postavitev stanovanjske montažne hiše v Podbeli, ključi tega objekta so bili v lastnikovih rokah že mesec dni po potresu. Vse je kazalo, da pred zimo na tem območju ne bodo imeli večjega dela in zato so sprejemali naročila za delo v Italiji, v Nemčiji, v Afriki, na Kozjanskem in drugod. Nov potres je napravil še večjo škodo in obveznost Jelovice je bila, da prioritetno rešuje in gradi nova naselja v Posočju.
denar za obnovo Posočja, hitra in učinkovita akcija pa je omogočila, da so se ljudje vselili v domove še pred zimo. Jelovica je v Posočju pridobila dragocene in vsestranske izkušnje, utrdilo pa se je tudi spoznanje, da je montažna gradnja vse bolj pomembna in ima zanesljivo prihodnost. Montažna gradnja Jelovice je kvalitetna, varna, cenena in bo nedvomno pri bodoči urbanizaciji naselij in mest dobila drugačno družbeno vlogo in bo deležna drugačnega vrednotenja.
Na slovesnosti so podelili posebne plakete in priznanja za nadpovprečne delovne napore, za visoko stopnjo zavesti in pripravljenosti organizacijam in delovnim skupnostim, medtem ko je Jelovica prejela od prebivalcev Posočja posebno zahvalo. Plakete je podelil glavni direktor lesne industrije Jelovica Tine Kokelj med drugim tudi naslednjim gorenjskim organizacijam: Avtokovi-narju Škofja Loka, Elektrotehniškemu podjetju Kranj, Gimnaziji Škofja Loka, Komunalno obrtnemu podjetju Kranj, Občinski konferenci ZSMS Škofja Loka, Poklicni lesni šoli Škofja Loka, ZLITu Tržič. Priznanja pa so med drugimi prejeli: Alpetour Škofja Loka, Elmond Bled, Garnizon Škofja Loka, Gozdno go-
i
Na slovesnosti, ki jo je na Loškem gradu organizirala lesna industrija Jelovica, so podelili več priznanj Za uspešno delo pri obnovi Posočja. S posebno plaketo se je Jelovici zahvalila tudi občinska skupščina Tolmin. Plaketo je izročila podpredsednica občinske skupščine Tolmin. Foto: F. Perdan
KRANJ
•    tmtke konfekcije, pletenin, sra\c u
do 50 %
y veleblagovnici GLOBUS, blagovnici KOKRA Kranj, v proda ialnah KOKRA na Jesenicah in SLON Žiri
Naloga ni bila lahka, zato so se je lotili resno in v štirih dneh izdelali pomembne strokovne in organizacijske načrte. Dogovor samoupravnih organov so podprli vsi: delavci z izrednimi napori in prizadevanji, drugi pri odpremi, montaži, organizaciji dela, pripravi dokumentacije, vključevanju kooperantov. Jelovica je skupaj z njimi, ob podpori številnih delovnih organizacij, republiškega štaba za civilno zaščito in operativnih štabov v regiji in oočini v treh mesecih postavila 164 stanovanjskih montažnih hiš in dva večja večnamenska objekta v skupni vrednosti več kot 5 milijard starih dinarjev. S temi objekti so obnovili Breginj, v katerem je 79 hiš, Sedlo s 30 hišami, Stanovišče z 21 hišami, Volčje s 15 hišami, Kamno s 6 hišami, Logje s 5 hišami, Homec s 5 hišami, Žabce z 2 hišama in Gabrje, kjer so postavili eno stanovanjsko hišo. Večnamenska objekta pa so postavili v Kobaridu. 200 družin v Posočju je dobilo nov, varen in topel dom.
Akcija pa je pokazala tudi učinkovitost samoupravnega dogovarjanja in veliko delavsko solidarnost. Vsa slovenska družbena skupnost in tudi jugoslovanska je hitro zbrala
spodarstvo Bled, Gozdno gospodarstvo Kranj, Konferenca osnovnih organizacij sindikata Jelovica, Kovinsko podjetje Kranj, LIP Bled, Poliks Žiri, Tehnik Škofja Loka, Sestavljena organizacija združenega dela gorenjskega lesnega in gozdnega gospodarstva Bled ter Zveza novinarjev Slovenije za pravočasno, objektivno in vsestransko obveščanje občanov o poteku izgradnje montažnih stanovanjskih hiš v Posočju. D. S.
Naročnik:
Kranj
Izvršni svet kranjske občinske skupščine je na zadnji 130. seji v torek, 18. januraja, obravnaval družbeni dogovor o pospeševanju inovacijske dejavnosti in samoupravne akte delovnih organizacij. Na dnevnem redu je bila tudi razprava o akcijskem programu reševanja nedovoljenih gradenj, poročilo o delu izvršnega sveta v drugem polletju lani in o poročilu o pritožbenih zadevah in o delu komisije za vloge in pritožbe.
Pri medobčinskem odboru gospodarske zbornice za Gorenjsko bo danes ustanovni sestanek za formiranje odbora za integralni transport. Na sestanku se bodo pogovorili tudi o nalogah in delovnem programu odbora.
Na peti redni seji se bo v torek, 1. februarja, opoldne sestala skupščina raziskovalne skupnosti kranjske občine. Obravnavali bodo predlog družbenega dogovora o obveznostih pri pospeševanju inventivne in inovacijske dejavnosti v občini, samoupravni sporazum o ustanovitvi skupnih strokovnih služb samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v občini in samoupravni sporazum o temeljih plana raziskovalne dejavnosti za obdobje 1976 do 1980. Pregledali pa bodo tudi delo v minulem letu in se pogovorili o nalogah za letos.
V petek, 21. januarja, dopoldne se je v Kranju sestalo predsedstvo občinske konference socialistične zveze. Poleg razprave o uresničevanju štipendijske politike v občini je razpravljalo tudi o javnih razpravah o kmetijski politiki. A. Z.
Pretekli teden je bila v Kranju seja kadrovske komisije občinske konference Zveze socialistične mladine Slovenije Kranj. Na seji so razpravljali o sestavi občinske konference ZSMS in njenih organov ter vodstev osnovnih organizacij ZSMS v kranjski občini. Komisija je na zadnjem zasedanju ocenila uspešnost organov in posameznikov, ki delujejo v njih. Kjer je opaziti pomanjkljivosti, bo komisija predlagala predsedstvu ZSMS ukrepe in zbolj-šave. Na prihodnji seji se bodo člani komisije lotili kadrovske ocene osnovnih organizacij. Takšno ocenjevanje in analiziranje kadrovske sestave občinske konference in vodstev osnovnih organizacij bo prispevalo k vsestranski analizi uveljavljanja mladih v samoupravnem, gospodarskem in družbenopolitičnem življenju kranjske občine in tudi Gorenjske. -jk
Radovljica
Predsedstvo občinske konference socialistične zveze Radovljica je na seji v četrtek, 20. januarja, razpravljalo o problemih štipendiranja v občini. Govorili so tudi o nalogah socialistične zveze na področju kmetijstva in o razpravah o programu razvoja kmetijstva v krajevnih skupnostih v občini ter o ustanovitvi muzeja revolucije za Gorenjsko.
Na 'Mi. redni seji se je v sredo, 19. janurja, sestal komite občinske konference zveze komunistov Radovljica skupaj s predsedniki komisij in člani medobčinskega sveta. Razpravljali so o delovnem programu in o obisku predsednika CK ZKS ter sekretarja izvršnega komiteja predsedstva CK ZKS v občini letos.
V petek, 21. januarja, dopoldne se je na 71. redni seji sestal izvršni svet radovljiške občinske skupščine. Razpravljali so o delu Zavoda za urbanizem na Bledu, o predlogu programa dela komisije za ugotavljanje črnih gradenj in o predlogu za podelitev Prešernove nagrade za letos. Na dnevnem redu so bila še nekatera urbanistična in druga vprašanja. A. Z.
Škofja Loka
Danes, v torek, 25. januarja, bo redna seja izvršnega sveta skupščine občine, na kateri bodo razpravljali o osnutku odloka o določitvi obveznega prispevka za financiranje programa varstva pred požarom v občini za naslednje srednjeročno obdobje, o osnutku osnov politike uresničevanja družbenega plana razvoja občine v letu 1977, o osnutku odloka o začasnem financiranju proračunskih izdatkov občine v prvem polletju 1977, o osnutku odloka o obratovalnem času v gostinstvu, o osnutku odloka o roku čiščenja kurilnih naprav na trda goriva, dimovodov in dimnikov v zasebnih gospodinjstvih ter o poročilu o poteku radiofotografiranja prebivalcev v občini.
D. S.
Tudi v škofjeloški občini bodo slovesno proslavili letošnji dan prosvetnih delavcev. Osrednja proslava bo v soboto, 19. februarja. Toda na svečano praznovanje se v Škofji Loki pripravljajo že zdaj. Prosvetni delavci si bodo tretjo soboto v februarju v Mestnem gledališču ljubljanskem v Ljubljani najprej ogledali dramsko predstavo Miloša Mikelna »Zaradi inventure odprto«, nato pa bo sledilo družabno srečanje v hotelu Transturist v Skofji Loki. Na srečanje ob dnevu prosvetnih delavcev so vabljeni tudi vsi upokojenci. Tistim, ki so šli v pokoj v zadnjem času bodo podeljene na srečanju posebne nagrade. -jg
V sredo, 26. januarja, bo seja sveta za družbenoekonomske odnose v kmetijstvu pri občinski konferenci SZDL Škofja Loka. Na seji bodo obravnavali akcijski program razvoja kmetijstva za leto 1977, razpravljali o osnutku statuta občinske kmetijsko zemljiške skupnosti, p predlogu delavske univerze za ustanovitev kmetijske šole v občini ter se dogovorili o problemski konferenci o kmetijstvu. Na seji bodo tudi obravnavali stališča in sklepe problemske konference o družbenoekonomskem položaju kmetic. D. S.
Novo ustrahovanje koroških Slovencev
Filip Warasch v zaporu
CELOVEC — Glavni tajnik Narodnega sveta koroških Slovencev Filip Warasch se je v petek znašel v celovških sodnijskih zaporih! K aretiranemu po določilih avstrijskega kazenskega zakonika nihče ne sme, niti njegova družina niti zagovornik. Koroški Slovenci so v soboto aretacijo Filipa VVarascha, doma iz Djekš, obsodili in zapisali, da je to nov pritisk na koroške Slovence pred 1. februarjem, ko naj bi začeli veljati novi manjšinski sosveti, katerim pa se naši rojaki upirajo, saj bi jim sosveti onemogočili enakopravno odločati o svoji usodi in uresničevanju pravic, zapisanih v 7. členu avstrijske državne pogodbe.
Celovška žandarmerija je Filipa Warascha aretirala v petek popoldne nekaj pred šesto uro. Vendar to ni vse, saj je policija v petek okrog tretje ure zjutraj obkolila njegovo stanovanje in brez pojasnila začela brutalno ravnati s člani družine in izvršila hišno preiskavo. Okrog 100 policistov je obkolilo tudi njegovo rojstno hišo na Djekšah. Da bi bila akcija ljudem bolj na očeh, so policaji ustavljali mimoidoče, jih zasliševali in postavljali cestne zapore. Ravnanje ima podlo ozadje. Vodstvo koroških Slovencev hoče predstaviti kot krdelo izdajalcev in kriminalcev v trenutku, ko bo začel veljati nov protimanjšinski zakon. Koroški Slovenci pa ta zakon in veljavnost manjšinskih sosvetov, kjer predstavniki manjšine ne bi imeli pravico enakopravno odločati o svoji usodi in razvoju, zavračajo ...
Dolgo je bilo treba čakati, da je celovški preiskovalni sodnik povedal majave razloge za aretacijo tajnika Narodnega sveta koroških Slovencev. Dejal je, da so VVarascha prijeli in zaprli na osnovi členov 15, 12 in 173 kazenskega zakonika avstrijske republike. Obtožba se glasi, da je glavni tajnik nekaj dni pred 14. novembrom lani, ko je Avstrija preštevala manjšine, nagovarjal šestdesetletnika Gottfrieda Giittler j a k razstrelit vi celovške transformatorske postaje. VVarasch naj bi mu dal eksploziv in vžigalno napravo.
Vendar petnajsturna razprava ni odkrila niti enega dokaznega gradiva ...
Giittler je torej edini element dokaznega materiala, na katerega se je oprl preiskovalni sodnik. Možakarje namreč dolgo pisaril koroškim politikom in jim govoril, da ga je Warasch nagovarjal k razstrelitvi. Vendar neuravnovešenega človeka nihče ni jemal resno, razen šefa policije, ki skrbi za državno varnost. Državni tožilec Stoiser je naročil preiskovalnemu sodniku preiskavo.
Gottfried Giittler je Narodnemu svetu koroških Slovencev poznan. Večkrat je obiskal Warascha in ga prosil posredovanja, ker so ga tik pred upokojitvijo odpustili z dela po njegovih besedah zato, ker je poročen s Slovenko. Vendar se je kasneje izkazalo, da je Giittler lagal in da je bil odpuščen zaradi tega, ker je bil vse prej kot dober delavec! Ker gre za takšnega človeka, bi moral preiskovalni sodnik temeljiteje premisliti pred aretacijo in se ne naslanjati le na pričevanja tega človeka. Vendar se mu tega ni zdelo vredno storiti. Zadevo je napihnila tudi televizija, za njo pa časniki. Pisali so, da je šlo za široko zasnovano teroristično akcijo.
Resnica o aretaciji Filipa Warascha tiči drugje! Policijska bravura je nov pritisk na koroške Slovence in ustrahovanje pred novimi protimanjšinskimi ukrepi. Pri tem vloga Heimatdiensta ni majhna. Samo podatek, da se njegovih zborovanj udeležuje tudi vodja celovške policije, pove dovolj ...        J. Košnjek
Posvetovanje o sodelovanju z armado
Tržič
V petek, 28. januarja ob 17. uri bo v veliki sejni dvorani občinske skupščine Tržič 15. redno zasedanje občinske konference ZKS Tržič, ki ga je sklical sekretar komiteja občinske konference ZK Janez Piškur. Na zasedanju konference bodo člani in gostje poslušali informacijo o zunanjepolitičnih dogodkih, ocenjevali uspešnost uresničevanja sklepov 5. seje centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije v tržiški občini in obravnavali poročilo nadzorne komisije o finančnem poslovanju komiteja v letu 1976. Delegati bodo razpravljali tudi o finančnem načrtu za letos in volili nadomestne člane v občinsko konferenco ZKS Tržič.
V sredo je bila prva seja centra za obveščanje in propagando pri občinski konferenci ZSMS Tržič. Člani centra za obveščanje in propagando so razpravljali o delovnem programu centra in o vsebini glasila občinske konference ZSMS Tangenta. Le-ta bo izhajala enkrat mesečno. Razen tega bo center izdajal tudi redne tedenske informacije.
V petek, 21. januarja, je bila seja aktiva komunistov-neposrednih proizvajalcev. Komunisti delavci so obravnavali aktualne družbenopolitične dogodke in razpravljali o frontnem delovanju SZDL. -jk
-.
Odlikovanje za ZKPO Slovenije
Predsednik republike Josip Broz-Tito je zvezo kulturno-prosvetnih organizacij Slovenije ob njeni 30. obletnici za njeno dosedanje delo odlikoval z redom zaslug za narod z zlatimi žarki. Odlikovanje je izročil dosedanjemu predsedniku Beno Zupančič, podpredsednik skupščine S RS in sicer na drugi konferenci te organizacije, ki je bilo konec preteklega tedna v Novi Gorici. Konferenca je na dvodnevnem zasedanju pretresla svoje dosedanje kulturno delovanje ter sprejela vrsto dokumentov, ki vnašajo v življenje kulturnih skupin vrsto organizacijskih novosti.
Rekord jekla
Decembra lani so slovenski jeklarji izdelali izjemno količino jekla — kar 89.234 ton, kar je največji mesečni pridelek jekla vseh časov doslej v Sloveniji. Jeklarji so se prizadevali za tolikšen dvig proizvodnje zato, da so lahko presegli v letu prej izdelano količino jekla pri nas. Med le topi so namreč izdelali manj kot so ga prejšnje leto. Slovenski jeklarji poprečno izdelajo na dan okoli 2000 ton jekla.
Odlikovan železničar
Vlakovni odpravnik Jože Žalik iz Zagorja je dobil odlikovanje — red zasluge za narod, s katerim ga je odlikoval predsednik Tito. Žalik je 3. januarja letos z velikim čutom za odgovornost in z izredno hitrim ukrepanjem zaustavil brzovlak pred nadvozom na zemeljski plaz, ki je zasul progo pri postaji Zagorje pri Zidanem mostu ter s tem preprečil nesrečo, ki bi gotovo terjala tudi človeška življenja.
Več mesa
Rejci živine nam letos obetajo več mesa: po sklenjenih pogodbah naj bi rejci živine letos zredili 174.000 pitancev ali za 17 odstotkov več kot lani. Boljša bo tudi preskrba s svinino, saj naj bi rejci zredili 287.000 prašičev, kar naj bi bilo za 27 odstotkov več kot lani. Povečala se bo tudi prireja perutninskega mesa, mleka in jajc.
Posojilo za ceste
Mednarodna banka za obnovo in razvoj bo Jugoslaviji odobrila 56 milijonov dolarjev posojila za gradnjo cest. To je zdaj osmo posojilo, ki ga je mednarodna banka odobrila naši državi. Skupaj je bilo odobreno doslej 210 milijonov dolarjev posojila.
Manj minaralne vode
V Jugoslaviji imamo raziskanih že več kot 460 različnih izvirov mineralne vode, vendar pa jih izkoriščamo le na 16 vrelčnih področjih. Štirje največji proizvajalci (Radenska, Knjaz Miloš, Jam niča in Rogaška) dajo na trg več kot 80 odstotkov vse mineralne vode. Zadnja tri leta pa se opaža tako v Jugoslaviji kot v Evropi zmanjšanje prodaje mineralnih vod, kar je verjetno posledica povečanega izdelovanja in prodaje brezalkoholnih pijač.
Moda 77
V soboto, 22. januarja, je bil na gospodarskem razstavišču v Ljubljani odprt letošnji 22. sejem Moda 77, ki sodi med najstarejše specializirane prireditve pri nas. Tkanine, konfekcijo, perilo, usnjene izdelke, krzno in drugo letos razstavlja 350 jugoslovanskih raz-stavljalcev, najboljši pa bodo zaslužili odličja — ljubljanskega zmaja in diplome.
\_J
KRANJ — Predstavniki občinskih konferenc SZDL gorenjskih občin so se v sredo, 19. januarja, dogovorili, da se na Gorenjskem februarja začne javna razprava o usmeritvi in organiziranosti slovenskega kmetijstva in oceni napredek v tej gospodarski panogi po II. konferenci ZKS, ki je obravnavala položaj kmetijstva in vasi. Razprave bodo v večini gorenjskih krajevnih skupnosti, razen tega pa bodo še po-r"^ne   specializirane razprave.
V, četrtek, 27. januarja, bo taksno kmetijsko posvetovanje v Kranju.
Javna razprava bo končana konec februarja. Zaključne ocene bodo obravnavale na rednih ali izrednih zasedanjih občinske konference SZDL. Tako bomo dobili skupaj z že končanimi razpravami v ZK in v SZDL celovito oceno gorenjskega kmetijstva in smernice njegovega razvoja.
-jk
Bohinjska Bela - Garnizija JLA Bohinjska Bela in družbenopolitične organizacije radovljiške občine bodo v četrtek, 27. januarja, pripravili posvetovanje o sodelova-
Žalna komemoracija
Škofja Loka — Občinski odbor ZZB NOV Škofja Loka in Združenje borcev NOV Škofja Loka organizirata v sredo, 9. februarja, pri spomeniku za Kamnitnikom žalno komemoracijo v spomin na petdeset ustreljenih talcev. Udeleženci se bodo zbrali na mestnem trgu v Skofji Loki in odtod krenili k spomeniku. D. S.
Kvalitetnejše obveščanje mladih
Tržič — Center za obveščanje in propagando skrbi za obveščanje članov tržiške mladinske organizacije. Letos je začel center izdajati tudi tedensko glasilo Mini Tangenta, ki združuje aktualno problematiko organizacije ZSMS in poroča o vsakdanjem delu mladih. Redno mesečno pa bo še naprej izhajala Tangenta, ki bo vsebovala tehtnejše sestavke in teoretične prispevke, dobrodošle za idejnopolitično delo mladih, ('enter za obveščanje bo skrbel tudi za mladinsko oddajo lokalnega radia in sodeloval pri urejanju oddaje za študente. V načrtu je seminar o obveščanju, na katerega bodo vabljeni tudi člani novinarskih krožkov po osnovnah šolah.
-mv
nju med pripadniki JLA in družbenopolitičnimi kulturnimi in športnimi organizacijami v letošnjem letu. Razpravljali bodo o delovnih programih in se dogovorili za skupne akcije na področju idejnopolitičnega usposabljanja, pri kulturnih prireditvah, športnih tekmovanjih, mladinskih srečanjih in delovnih pogovorih vojakov z borci. Pogovorili se bodo tudi o obiskih vojašnice, delovnih organizacij in o sodelovanju pri obrambnih pripravah. JR
-"\
Spominska svečanost v Svečah
Občinska odbora Zveze združenj borcev NOV Jesenice in Radovljica pripravljata spominsko svečanost na grobu narodnega heroja Matija Verd-nika-Tomaža, ki bo v Svečah v Rožu na Koroškem v Avstriji v nedeljo, 30. januarja, ob 11. uri.
Svečanost organizira Zveza koroških partizanov v Celovcu. V kulturnem programu bodo sodelovali pihalni orkester jeseniških železarjev, re-citatorji amaterskega gledališča Tone Čufar z Jesenic in pevski zbor Stane Žagar iz Krope.
V Sveče bodo odpotovali nekdanji koroški partizani, borci z Gorenjske ter občani jeseniške in radovljiške občine. D. S.
>_*
V petek, 21. januarja, je bila seja aktiva komunistov-neposrednih proizvajalcev. Komunisti delavci so obravnavali aktualne družbenopolitične dogodke in razpravljali o frontnem delovanju SZDL. - jk
V soboto, 29. januarja, se bo v Tržiču začel seminar za člane aktiva mladih komunistov, ki se ga bodo udeležili tudi člani predsedstva občinske konference ZSMS in poverjeniki za idejnopolitično delo po osnovnih mladinskih organizacijah. Na seminarju bo govora o delavskem gibanju v Jugoslaviji in zgodovinski vlogi KPJ ter pomenu 40. obletnice prihoda tovariša Tita v vodstvo partije. Seminar bo hkrati tudi začetek stalnega izobraževanja mladih komunistov. mv
Februarja javna razprava o kmetijstvu
-.
Slovo od Džemala Bijedića
V petek, 21. januarja, se je Jugoslavija poslovila od velikega voditelja, borca, revolucionarja in človeka Džemala Bijediča, predsednika zveznega izvršnega sveta, ki se je skupaj z ženo j Razijo in sodelavci smrtno ponesrečil v letalski nesreči na planini Inač nad Sarajevom. Tako v Beogradu kot v Sarajevu, kjer so ležali posmrtni ostanki Džemala in Razije, se je od njiju poslovilo na stotisoče Jugoslovanov, z njimi pa smo se od revolucionarjev poslavljali tudi drugi Jugoslovani...
Na petkovem pogrebu so se od Džemala Bijediča in njegove žene Razije poslovili predsednik občinske skupščine Mostar Dževad Derviškadič, predsednik sarajevske občinske skupščine Ante Sučič in podpredsednik zveznega izvršnega sveta dr. Anton Vratuša. Pred grobom sta o pokojnikih govorila predsednik CK Zveze komunistov Bosne in Hercegovine Branko Mikulič in podpredsednik predsedstva SFRJ Vidoje Žarkovič. Po častnih salvah in drugih vojnih časteh sta se krsti Džemala Bijediča in Razije Bijedič pogreznili v prerani grob ...
Pretekli teden se je Jugoslavija poslovila tudi od drugih ponesrečenih na planini Inač: prvega pilota Stevana Leka, kopilota v ponesrečenem letalu Murata Ranica, letalskega mehanika Ilije Jevdjenoviča, podsekretarja v kabinetu predsednika Bijediča dr. Smaja Hrle, osebnega spremljevalca predsednika ZIS Zija Alikalfiča in gospodinje v rezidenci Džemala Bijediča Andjelke Muzičke! -jk
V---_i
Denar krajevnim skupnostim
Nekatere organizacije še niso izpolnile s samoupravnim sporazumom sprejete obveznosti do krajevnih skupnosti
Škofja Loka — »Prvič lani so krajevne skupnosti pripravile širše delovne, letne in srednjeročne načrte,« je dejal predsednik skupščine občine- Škofja Loka Tone Polajnar, »ki niso več načrti popravil in novogradnje krajevnih komunalnih naprav, pač pa so načrti Širše družbene aktivnosti v krajevni skupnosti. Prvi'osnutki načrtov so bili bolj odraz želja kot potreb, ki so usklajene s finančnimi in drugimi možnostmi. V osnutkih je bila prisotna misel, da sredstva za potrebe krajevne skupnosti zagotavlja občina. Kasneje so ugotovili, da v več primerih nimajo finančnega kritja, da niso realni in da taki krajevnim skupnostim tudi niso potrebni.
Lani smo ponovno organizirali akcijo, s katero naj bi delovne organizacije del svojega dohodka namenile za dejavnost krajevnih skupnosti, kjer živijo njihovi delavci. Lanska akcija pa ni uspela. Prispevki temeljnih organizacij združenega dela v višini 0,35 odstotka od bruto osebnega dohodka, dogovorjeni s, samoupravnim sporazumom, so. se zbirali le do tretjine od realno pričakovanih. Tako krajevne skupnosti tudi lani niso razpolagale s pričakovanimi   dohodki   in   niso mogle
povsem uresničiti svojih, dokaj realnih letnih načrtov. Zato se sprašujemo, ali delavci v temeljnih organizacijah združenega dela vedo, da niso izpolnili s samoupravnim sporazumom sprejete obveznosti do krajevnih skupnosti? Če vedo, ali je-bil to njihov sklep ali morda samovoljna odločitev ozkega kroga vodilnih delavcev, ki prispevke krajevnim skupnostim obravnavajo kot nepotrebni strošek temeljne organizacije združenega dela? Kdaj naj bi torej lahko domnevali, da bodo prispevki delovnih organizacij za potrebe krajevnih skupnosti dobili status drugih prispevkov, ki jih organizacija združenega dela mora poravnavati ob delitvi dohodka in osebnih dohodkov?
Mislim, da bi moral prav INDOK center objektivno informirati delavce v organizacijah in krajane v krajevnih skupnostih, družbenopolitične organizacije pa bodo morale uresničiti akcijo za zbiranje sredstev za potrebe krajevnih skupnosti na novih osnovan.
Vendar pa takšna ocena ne velja za vse krajevne skupnosti in vse delovne skupnosti,« je ~ nadaljeval Tone Polajnar, ko je ocenjeval financiranje krajevnih skupnosti, »v nekaterih   organizacijah   se drže
Društvo invalidov Škofja Loka
Še bolj zavzeta pomoč sočloveku
Občni zbor je vselej priložnost, da se pregleda delo v preteklem obdobju: društvo invalidov Škofja Loka je zato na. svojem občnem zboru v petek, 21. januarja, ocenilo, potem ko so člani poslušali poročilo predsednice in pa poročila komisij, da je bilo delo dobro opravljeno. V zadnjem času je društvu uspelo prodobiti kar precej novih članov, tako da jih je sedaj 595, kar pa je še vedno le dobra četrtina vseh .invalidnih oseb v občini. Ena od bodočih nalog društva, posebej pa izvršnega ^odbora, bo torej prizadevanje za povečanje članstva invalidnih oseb, še posebej v bolj odmaknjenih krajih. Istočasno s to nalogo pa bo seveda potrebno dopolniti tudi evidenco vseh invalidnih oseb, pri čemer naj hi društvu pomagale krajevne skupnosti in pa krajevni odbori SZDL ter drugi. Posebej pomembno pa bo razširiti mrežo poverjenikov po krajevnih skupnostih posebno v Poljanski dolini in deloma tudi v Selški. Več poverjenikov namreč pomeni tudi dobro obveščanje društva o vseh potrebah invalidnih oseb tudi tam, kamor socialna in patronažna služba zaradi odmaknjenosti redkeje zaide. Posebno na posteljo priklenjeni invalidi so bolj kot vsakega drugega potrebni občasnega obiska m majhnih pozornosti, ki jih lahko nudi društvo.
Škofjeloško društvo je bilo sicer že doslej znano po svoji veliki zavzetosti, posebno za svoje težje prizadete člane, zato so obiski le-teh prav tako pomembni kot razna srečanja aH prireditve, katerih pa se vsi invalidi, posebno pa še težji ne morejo udeležiti. Pri reševanju, problemov invalidov je bila posebej pohvaljena
komisija za socialna vprašanja pri društvu, ki pa je poleg problemov težjih invalidov reševala tudi probleme zaposlenih invalidnih oseb: od neustreznih delovnih mest za invalide, do nepravilnega izplačevanja invalidnine, do stanovanjskih problemov in drugega do nuđenja pravne pomoči; zato škofjeloško društvo predlaga, naj bi se pravna posvetovalnica morda organizirala kar za vsa gorenjska društva invalidov, če je že ne bi mogli sami. Kot posebno nalogo za letošnje leto pa načrtujejo-pospešeno ustanavljanje aktivov po delovnih organizacijah, ki tako kot še mnogokje drugje, kar ne morejo zaživeti, vendar pa bo to nujno potrebno, če naj se začne dosledno izvrševati novi zakon o usposabljanju in zaposlovanju invalidnin oseb.
Podobno kot je v lanskem letu društvo skrbelo za rekreacijo svojih članov in je poleg raznih prireditev organiziralo tudi več izletov, je bila še posebno živahna športna dejavnost: invalidni športniki so dosegli nekaj lepih uspehov; na področnih tekmovanjih v kegljanju. Sicer pa "se kljub razvejanosti športne dejavnosti s tem ukvarja še premalo članov, česar se njihova komisija dobro zaveda. Zato namerava v prihodnje privabiti k rekreaciji še več invalidov, med njimi tudi težje, saj je športna dejavnost za invalide še kako pomembna za razpoloženje, zdravje in za boljše odnose med ljudmi.
Ob zaključku občnega zbora, ki se ga je udeležilo izjemno veliko število Članov, so dolgoletnim delovnim in zaslužnim članom podelili društvena priznanja. L. M.
_
DOGOVORIMO SE
SEJA RADOVLJIŠKE OBČINSKE SKUPŠČINE
V sredo, 2. februarja, se bodo na 24. skupni seji sestali vsi zbori radovljiške občinske skupščine. Sklepali bodo o predlogu programa občinske skupščine za letos in razpravljali o poročilu o delu delegatov 'z SR Slovenije v zveznem zboru skupščine SFRJ za obdobje september 1975 — julij 1976. Razen tega je na dnevnem redu še razprava o osnutku odloka o obveznem prispevku za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu občine, o osnutku odloka o obveznem združevanju dela sredstev za kreditiranje stanovanjske gradnje v občini in o osnutku odloka o določitvi najnižjega odstotka sredstev za razširjeno ^reprodukcijo in družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu v občini.
PROGRAM SKUPŠČINE ZA LETOS
Delegatom vseh treh zborov radovljiške občinske skupščine je za sredino skupno zasedanje predložen tudi predlog programa dela skupščine za letos. Letošnji delovni program je dokaj obsežen, saj je Predlagana obravnava kar 65 različnih vprašanj. Program je razdeljen oif ^ki letna obdobja oziroma četrtletja. Velja omeniti, da naj bi Kupščina oziroma njeni posamezni zbori slabo polovico (30 vprašanj) oravnavali že v prvem četrtletju letos.
Program skupščine ža letos je bogat in dokaj širok, zato je prav, da ?a j egati na konferencah delegacij pogovorijo o njem že pred usedanjem skupščine in potrditvijo. a. Z.
dogovora, še posebno pa moram poudariti, da so organizacije združenega dela v Železnikih in Zireh, čeprav nekatere med njimi svojih obveznosti do skupnih potreb krajevnih skupnosti niso izpolnile, svojim krajevnim skupnostim vendarle dale velika sredstva. V teh krajevnih skupnostih se takoj vidi, da gre za združevanje sredstev krajanov, organizacij združenega dela in samoupravnih interesnih skupnosti. Dobronamerna družbeno koristna akcija, po kateri naj bi v občini zbirali, sredstva organizacij združenega dela ter jih solidarno delili tudi tistim krajevnim skupnostim, v katerih ni večjih organizacij združenega dela, je tako tudi lani slabo uspela.
Krajevne skupnosti se zaradi tega opirajo le na sredstva, ki jih krajani zbirajo s samoprispevkom. Lani so prvič in znova začeli zbirati samoprispevke v krajevnih skupnostih Dražgoše, Selca in Škofja Loka ter v posameznih delih krajevnih skupnosti Javorje, Gorenja vas in Poljane. Na izvedbo referenduma, na katerih naj bi se tudi v krajevnih skupnostih občani zopet odločali za zbiranje sredstev, pa se pripravljajo tudi v nekaterih drugih krajevnih skupnostih. Opozarjam pa, da obdobje, za katero naj bi se samoprispevek zbiral, ne bi smelo biti daljše kot je obdobje sedanjega srednjeročnega načrta. Pri tem bi spet morali imeti enotni referendum z enotnim programom vse občine. Vodstva krajevnih skupnosti pa naj bi predložila le realne programe, ki naj bi bili s plačevanjem samoprispevka in dogovorjenega prispevka samoupravnih interesnih skupnosti lahko tudi uresničeni.«
D. S.
Občni zbor društva za pomoč duševno prizadetim Kranj
Seznanjanje s problemi naj pomaga k razumevanju
Čeprav novi zakon o usposabljanju invalidnih oseb odpravlja pravno sicer dosedanji naziv za posebne osnovne šole, poslej bodo to samo osnovne šole tako kot vse druge, pa vendarle s samim zakonom še ni možno kar čez noč zabrisati v naši zavesti dokaj globoko vkoreninjene neenakovrednosti do otrok, ki svojo osemletno šolsko obveznost dokončajo po posebnem zanje lažjem programu. Ničkolikokrat v praksi ugotavljamo, da se absolventi posebnih osnovnih šol, imenujmo jih za zdaj še tako, uspešno vključijo v delo, postanejo uspešni delavci in se povsem enakovredno v delu merijo z delavci, ki so končali, ali pa tudi ne, redno osnovno šolo. Lahko bi rekli, da takšen »pečat« spremlja otroka le pri vstopu v življenje in delo, kasneje pa z delom dokaže, da dela prav tako dobro, poprečno ali včasih še bolje. Težave so torej le pri teh začetnih korakih. Pravno naj bi jih sedaj izbrisali in nekaj časa bo trajalo, da se bomo tega tudi navadili in se takšnim razlikovanjem tudi odpovedali.
To je bila ena od ugotovitev na občnem zboru društva za pomoč duševno prizadetim v Kranju; društvo, ki si tako kot druga sorodna društva na Gorenjskem in v republiki prizadeva z večanjem svojega članstva kar najbolj vplivati na zavest ljudi, da je treba otrokom, ki se ne morejo po vseh sposobnostih meriti s povsem zdravimi otroki, omogočiti kar najbolj normalno vključevanje v delo in življenje. V mnogočem se je ta odnos zadnja leta sicer že spremenil, saj delovne organizacije načeloma ne odklanjajo absolventov posebnih osnovnih šol, včasih pa se le zatakne. Prav zato je tudi potrebno, da je kar največ ljudi seznanjenih z delom društva, z nameni in cilji. Že doslej se je pokazalo, kako dobro informiranje lahko poruši še zadnje pregraje dvomov in nezaupljivosti v sposobnosti za delo absolventov posebnih osnovnih šol, za čemer »bolehajo« predvsem kadrovske službe v nekaterih delovnih organizacijah. Kljub temu pa je ledina že zaorana, saj se posebne šole, ki imajo tudi oddelke za delovno usposabljanje za srednje prizadete, lahko pohvalijo, vsaj v Kranju je tako, z dobrim sodelovanjem z nekaterimi delovnimi organizacijami.
Seveda pa večanje števila članstva ni edina naloga, ki si jo je društvo zastavilo za naprej; razvijali bodo tako kot že doslej zelo uspešno pionirsko zastavljeno grupno delo s starši kot dopolnilno pomoč staršev samih sicer strokovno obravnavanim prizadetim otrokom, dalje sodelovali z ostalimi humanitarnimi organizacijami ter seveda skušali reševati tudi probleme, ki ostajajo že nekaj časa nerešeni kot je na primer ureditev pravnega statusa delavnic pod posebnimi pogoji. L. M.
Samoprispevek za ureditev cest
Trebija — Prebivalci krajevne skupnosti Trebija v Poljanski dolini, ki je ena manjših krajevnih skupnosti v škofjeloški občini, obsega pa vasi Trebija, Fužine, Podgora ter dele zaselkov K ladje, Hobovše in Stara Oselica, se bodo v nedeljo, 30. januarja, na referendumu odločali »za« ali »proti« uvedbi krajevnega samoprispevka. Zbrani denar nameravajo v trebijski krajevni skupnosti porabiti za popravilo, izboljšavo in ureditev krajevnih cestnih povezav in »prometnih žil« med posameznimi vasmi.
In kaj bo z zbranim denarjem, seveda pa ob tem tudi s pomočjo širše družbene skupnosti, v prihodnjih dobrih štirih letih mogoče narediti? V krajevni skupnosti Trebija so že sestavili natančen načrt. Po predvidevanjih, ki pa ob uspehu referenduma nikakor ne bi ostala le predvidevanja, je v načrtu dokončna ureditev ceste Trebija —Stara Oselica (popravilo ovinkov, izravnava cesti-
šča, nasutje gramoza, položitev pragov, zagotovitev propustov in "odvodnjavanja), ki prek Ermanovca pelje proti Kladju ali Cerknu in proti Sovodnju, dolga pa je prek šest kilometrov, položitev asfaltne prevleke iz Podgore prek Pilovca in vasi Trebija, po nekaterih cestah v Pod-gori in v vasi Fužine, gradnja eestrre povezave med spodnjim in zgornjim delom K ladja, gradnja cestne povezave do dveh domačij na tem področju, gradnja »prometne žile« iz Fužin do »Kranjskega brda«, gradnja ceste do pokopališča in delna ureditev pokopališča v Stari Oselici ter ureditev ceste »Topličar —Svi-slar«. Vrstni red gradbenih del, vsa bodo morala biti končana do konca leta 1980, trenutno še ni določen. Mogoče pa je predvidevati, da bo v mnogočem odvisen od aktivnosti in dela posameznih gradbenih odborov. Za vsakega od načrtov bo namreč izvoljen in postavljen poseben odbor.
Predvolilna aktivnost
ŠKOFJA LOKA - Občinska konferenca SZDL se že aktivno pripravlja na volitve v skupščine družbenopolitičnih, samoupravnih interesnih skupnosti in krajevnih skupnosti v letu 1978. Najprej so ocenili delovanje delegatskega sistema v občini in pri tem opozorili na vse pomanjkljivosti in slabosti, razpravljati pa bodo še morali o dosedanjem delu in kadrovski strukturi delegacij in članov delegacij temeljnih samoupravnih skupnosti, skupščin samoupravnih interesnih skupnosti, zborov delegatov v krajevnih skupnostih, izvršilnih organov in drugih. Ocena bo morala biti popolna, opravili pa jo bodo koordinacijski odbori za kadrovska vprašanja in predsedstva ali izvršni odbori krajevnih konferenc SZDL, v organizacijah združenega dela pa koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja v sodelovanju z družbenopolitičnimi organizacijami.
V okviru predkandidacijske aktivnosti bodo organizirali posvete s predstavniki krajevnih konferenc SZDL in predsedniki osnovnih organizacij sindikata v temeljnih organizacijah združenega dela. Povsod bodo evidentirali možne kandidate, ob koncu prvega polletja pa bodo zbori delovnih ljudi v temeljnih organizacijah združenega dela in zbori občanov v krajevnih skupnostih skupaj z družbenopolitičnimi organizacijami ocenili potek politične akcije, uspeh evidentiranja možnih kandidatov ter se dogovorili o prihodnji predvolilni aktivnosti.
Septembra bodo med drugim pripravili skupni seminar za vodstva občinskih organizacij Socialistične zveze in Zveze sindikatov. Na seminarju, ki ga bosta pripravila izvršni odbor predsedstva republiške konference SZDL in republiški svet zveze sindikatov Slovenije, se bodo dogovorili o politični akciji. Ob koncu leta pa se bo predsedstvo občinske konference SZDL Škofja Loka skupaj " z volilno komisijo na osnovi krajevnih ocen uresničevanja sistema stalnih kadrovskih priprav na volitve dogovorilo o nadaljnjih nalogah družbenopolitičnih organizacij in drugih organizacij pri organiziranju in izvedbi volitev delegatov v skupščino, skupščine samoupravnih interesnih skupnosti, zbore delegatov krajevne skupnosti in druge organe.
Svoj program je že sprejela občinska volilna komisija, ki bo pri svojem delu med drugim oblikovala delovne skupine, posebno pozornost pa bo posvetila sodelovanju s krajevnimi konferencami SZDL ali njihovimi koordinacijskimi odbori in volilnimi odbori ter koordinacijskimi odbori v temeljnih organizacijah združenega dela. Člani volilne komisije bodo skrbeli za intenzivne kadrovske priprave, poenotili volilni sistem, organizirali več razprav v različnih sredinah, skrbeli za usklajevanje in nasploh za nemoten potek predvolilne aktivnosti v občini.
D. S.
Prebivalci krajevne skupnosti Trebija bi plačevali samoprispevek štiri leta. Zaposleni bi prispevali po
3 odstotke od neto osebnega dohodka, kmetje po 8 odstotkov od katastrskega dohodka, lastniki gozdov po
4 odstotke za vrednost odkazanega lesa na panju v neto masi, upokojenci z nad 2000 din pokojnine mesečno po 2 odstotka od prejemkov, obrtniki po 4 odstotke od davčne osnove, poleg tega pa bi vsi lastniki hiš, ki bodo neposredno vezani na asfalt, prispevali še enkratni znesek v višini 4000 din.
Tako bi po sedanjih predvidevanjih s samoprispevkom bilo mogoče zbrati v štirih letih 1,530.000 din ali 45 odstotkov potrebnega denarja. Vsa dela naj bi po sedanjih izračunih namreč veljala približno 3 milijona 400.000 din. Kje torej dobiti ostali denar? Trebijčani in okoličani so trdno prepričani, da jim bo na pomoč ob tolikšnem njihovem prizadevanju priskočila tudi širša družbena skupnost. Tu mislijo predvsem na podjetja, kjer so zaposleni prebivalci s tega področja, na občinsko komunalno skupnost... Kajti treba je povedati, da nameravajo prebivalci krajevne skupnosti za svoj »lepši jutri« poleg samoprispevka s prostovoljnim delom dati še dodaten prispevek v višini najmanj 510.000 din.
Prek 400 prebivalcev krajevne skupnosti Trebija'bo torej v nedeljo odšlo na volišče. Volišči bosta v prostorih osnovnih šol v Stari Oselici in na Trebiji. Svoje glasovnice pa bodo lahko oddajali od 7. do 19. ure. Seveda je mogoče pričakovati, da bodo svojo državljansko pravico in dolžnost izpolnili čimprej.   J. Govekar
Vzgojno varstveni zavod Radovljica
razpisuje
prosto delovno mesto
vzgojiteljice
za določen čas (nadomeščanje delavke na porodniškem    dopustu v Otroškem    vrtcu Kamna gorica).
Pogoj: dokončana vzgojiteljska šola, ustrezne moralno politične lastnosti.
Nastop dela 10. 2. 1977.
Nastop dela 10. 2.1977. Razpis velja 15 dni po objavi.
iz glasil
delovnih organizacij
GRADISOV VESTNIK
Učiti se — pomeni delati
NAGRADE ZA NAJBOLJŠE
Delovna organizacija Gradiš podeli vsako leto devet denarnih nagrad posameznikom za izjemne in dosežene rezultate, prav tako pa tudi dve diplomi najboljšima temeljnima organizacijama združenega dela. Med lanskimi nagrajenci je bil tudi tehnični pomočnik direktorja TOZD Gfc Jesenice Božidar Lukač.
ALPLES-6
NOVA TOVARNA
Železniki - V Alple.su se že nekaj let pripravljajo na prestavitev obrata v Selcih v modernejše prostore, saj je sedanji obrat dotrajan in neprimeren. Samoupravni organi so sprejeli svojo usmeritev in načrtujejo, da bodo obrat prestavili v letošnjem letu. Novo tovarno bodo /gradili \ okviru Alplesa in bodo tako zagotovili motnosti ta predelavo masivnega lesa veni tovarni za njene lastne prograrjie in za vse dopolnitve programov temeljnih organizacij Vzporedno z novo tovarno pa bodo gradMi tudi nov proizvodno vzdrževalni obrat, ki bo izboljšal kvaliteto uslug vsem temeljnim organizacijam v Alplesu. obenem pa bodo v njem proizvajali kovinske izdelke, ki jih organizacija potrebuje za proizvodni program.
SLAB FURNIR ZAVIRA PROIZVODNJO
ŽELEZNIKI - Delavci so se odločili, da testirajo kvaliteto furnirja, zaradi katerega prihaja do vrsto zastojev in proizvodnih tež+v. Tako so ugotovili, da je Javorjev furnir najboljši in zato naj bi se odločili le za tega kvalitetnega dobavitelja. Ko. so delavci tehnične kontrole ocenjevali, so med drugim tudi ugotovili, da so imeli doslej najslabši furnir prav pred kratkim, ko so pri izdelavi stranic porabili kar 7434 kvadratnih metrov več kot navadno. Skoda, ki je pri tem nastala, znaša okoli 20 milijonov dinarjev.
GLASNIK
OBISK IVANA FRANKA-IZTOKA
ŠKOFJA LOKA - Pred koncem lanske-
8a leta so obiskali Gorenjsko predilnico v kofji Loki zvezni sekretar za pravosodje in organizacijo zvezne uprave ter član ZIS Ivan Franko-Iztok, sekretar sekretariata za spremljanje gospodarskih gibanj Nisim Konfino ter direktor zveznega zavoda za družbeno planiranje Jože Novinftek. Predstavniki Gorenjske predilnice so goste seznanili z delovno organizacijo in njenimi trenutnimi težavami ter njenimi pogledi na vlogo in razvoj tekstilne industrije. Po razgovorih pa so si v spremstvu gostiteljev ogledali proizvodne prostore tovarne. Sledil je ie razgovor s predstavniki gospodarstva škofjeloške občine.
USTANOVITEV STRELSKE SEKCIJE
ŠKOFJA LOKA - V Gorenjski predilnici je bila pred nedavnim ustanovljena strelska sekcija. Vanjo se je vključilo lepo število članov kolektiva. Vaje, ki so enkrat tedensko v prostorih osnovne sole »Cvetko Golar« na Trati, vodi Štefan Kalamar.
VSE VEC PLAVALCEV
ŠKOFJA LOKA - V Gorenjski predilnici v Skofji Loki priložnosti za rekreacijo res ne manjka. Med drugim imajo, denimo, člani kolektiva možnost, da se enkrat tedensko »namočijo« v bazenu hotela Trans-turist in »spotijo« v savni. Gorenjska predilnica ima rezerviran bazen vsak petek od 19. do 21. ure. No, in ker je naslednji dan prosta sobota, vsak petek pa v hotelu ples, imajo kopalci lepo priložnost, da se po kopanju se naplesejo. Posameznik prispeva letno »za tovrstno rekreacijo« le po 100 din, ostalo pa prispeva osnovna organizacija sindikata.
Izobraženost je eden pogojev za dobro samoupravljanje. Dobra izobraženost je potrebna za dober razvoj družbe. Osip na naših šolah je velik. Na fakultetah je običaj, da se študira več let kot pa traja študij. Skoraj nič se ne razmišlja o položaju učečega se človeka. Dosedanji okvir njegovega vsakdanjega življenja je bivanje v šoli, bivanje doma, v dijaškem ali študentskem domu ali zasebno, samostojno učenje in tako imenovani prosti čas. Več let traja učenje, bolj se zavlačuje začetek običajnega življenja - v primeru s s tistim, ki šolanje konča in se zaposli.
Pred leti je bilo sproženo gibanje, da bi študent dobil status delavca. Dobival naj bi redne mesečne osebne dohodke, leta šolanja bi se mu štela v delovno dobo — imel bi enake pogoje kot zaposlen delavec. Toda razmere za tako zamisel še niso bile ustrezne. Potrebne so spremembe pravilnikov, statutov in
Izobraževanje kmetov
Kmetijska zadruga Medvode je tudi za letošnjo zimo pripravila vrsto zanimivih in poučnih predavanj za kmete. Tako bodo lahko izpopolnili znanje o pridelovanju krme na njivah ob maksimalni izkoriščenosti zemljišč, ki omogoča zeleni trak krmljenja, dobili odgovčre na vprašanja o reji in prehrani govedi, ponovljena pa bodo tudi predavanja o higienski proizvodnji mleka ter pomenu selekcije in kontrole proizvodnosti krav. Na vrsti bodo tudi tečaji o vzdrževanju kmetijske mehanizacije ter varnosti pri delu. Prva predavanja bodo na programu še v tem mesecu, ostala pa se bodo zvrstila do konca meseca marca. O krajih in datumih predayanj bodo kmetje obveščeni preko zbiralnic mleka.
Prek
-fr
20 milijonov dinarjev posojila za ceste
Radovljica — Po podatkih občinskega štaba za vpis posojila za'ceste so v radovljiški občini do konca oktobra lani zaposleni in drugi občani ter delovne organizacije vpisali 20,597.330 dinarjev posojila. Tako so predvideni znesek presegli za 35,6 odstotka. Največ so vpisali zaposleni v delovnih organizacijah, manj pa obrtniki, upokojenci, kmetje in drugi občani v krajevnih skupnostih. Presežek nad predvidenim zneskom bodo v občini namenili za ureditev krajevnih in občinskih cest po načrtu, ki ga je v soglasju s krajevnimi skupnostmi sprejela občinska skupščina.
ustave SFRJ. Na drugi strani pa tudi drugačen način učenja. Pojavili so se glasovi, ki so bili odločno proti; potem taki, ki bi zagotavljali te ugodnosti le za podiplomski študij, na drugi strani pa tudi taki, ki so zahtevali status delavca za dijake. Zanesljivo je, da bi ta sprememba prinesla večjo resnost v učenje, saj bi šlo za nagrajevanje po učinku. Uspeh bi se izboljšal, osip pa bi se opazno, če ne kar temeljito zmanjšal. Zato se je treba še naprej zavzemati za to, da učeča se mladina ne bo nekakšen objekt, pač pa vsestransko enakopraven delavec družbe.
Do sedaj je bilo doseženega že precej, saj imajo dijaki in študentje ponekod že, enake pravice pri sa-moupravljanu na šolah, kot delavci šole in drugi delavci. Štipendijska politika je zelo izboljšana, čeprav je zadnji čas prišlo pri izpolnjevanju obveznosti do težav. Napravili smo polovico poti, kjer se ne smemo ustaviti. Gre za politično usmerjenost, ki jo je treba vsestransko preučiti in prilagoditi obstoječe stanje.
B. Jakelj
V dveh letih za polovico več
V Tekstilovi temeljni organizaciji združenega dela Tekstilni" tovarni v Medvodah so lani dosegli realizacijo v višini 108 milijonov dinarjev, od tega so na tuja tržišča plasirali za 7 milijonov dinarjev svojih izdelkov. V letošnjem letu bodo v novi predilnici pričeli z redno proizvodnjo, zato načrtujejo povečanje realizacije za 19 odstotkov. Tudi v izvozu načrtujejo povečanje za 14 odstotkov ter bodo izvažali prejo v ZRN ter tehnične tkanine v Romunijo, Madžarsko in Egipt. Načrtujejo boljše izkoriščanje proizvodnih zmogljivosti ter še večjo specializacijo proizvodnje oziroma delitev dela v okviru Tekstila. Posodobili bodo tudi proizvodnjo tehničnih tkanin ter dotrajane stroje zamenjali z novimi. -fr
Dopolnjen proizvodni program
V poslovni enoti podjetja Slo-venijales, tovarni Sora Medvode so lani prodali za 4,2 milijona dinarjev izdelkov, od tega so kupcu v ZDA prodali za 3 milijone dinarjev pohištva. Za letos so si zadali prodajo v višini 5,5 milijona dinarjev, pri čemer naj bi izvoz ostal na lanskoletni višini. Proizvodni program predsobnega pohištva bodo dopolnili s tako imenovanim mladinskim pohištvom »MAK«, ki je na beograjskem sejmu pohištva bil zelo ugodno ocenjen ter vlada zanj precejšnje popraševanje, prve količine bodo na trgu verjetno že v mesecu marcu.
-fr
Skupnost
za zaposlovanje
Kranj
Sposobnosti
učencev
5. in 8. razredov
osnovnih šol
V prejšnjih sestavkih je bila predstavljena skupina poklicnega usmerjanja v okviru Skupnosti za zaposlovanje Kranj, predstavljene so bile njene naloge kot tudi kadrovska zasedba. Omenjeno je bilo, da je ena naših nalog tudi ugotavljanje sposobnosti učencev. To delo, ki ga opravljamo psihologi, poteka v obliki skupinskih testiranj za celotno generacijo 5. in 8. razredov osnovnih šol. Pri ugotavljanju sposobnosti pa se ne omejujemo zgolj na skupinske postopke, ampak jih v nekaterih primerih dopolnimo še z dosežki na testih namenjenih za individualno rabo. Zelo pomembno dopolnilo »diagnozi« sposobnosti pa je vsekakor mnenje šole o slehernem učencu.
Za sposobnosti lahko rečemo, da predstavljajo tiste lastnosti človekove osebnosti, ki so predpogoj za uspešnost na različnih področjih udejstvovanja. V grobem jih delimo v senzorne sposobnosti ali sposobnosti naših čutil, psihomotorne sposobnosti (spretnost prstov, rok ...) in intelektualne sposobnosti, ki jim lahko rečemo tudi sposobnosti za učenje.
Zdaj, ko smo na kratko opredelili sposobnosti, je potrebno povedati, da ugotavljamo pri učencih pred-
vsem intelektualne sposobnosti. Velika večina učencev namreč po končani osnovni šoli šolanje nadaljuje. Sposobnosti pa v veliki meri vplivajo na uspešnost pri učenju in seveda tudi na uspešnost v poklicu. Kakor so različni v svoji zahtevnosti, se razlikujejo tudi šole med seboj, saj nekatere zahtevajo predvsem praktično znanje, druge pa več teoretičnih znanj. Zato mora biti izbira bodoče šole prilagojena sposobnostim in drugim lastnostim osebnosti učenca.
Ugotavljanje sposobnosti učencev 5. razreda
Učence 5. razredov preizkušamo s testom inteligentnosti, ki se kaže v zmožnosti ugotavljanja bistvenih odnosov v neki situaciji, v lahkotnosti prehajanja iz ene miselne sheme na drugo, v sposobnosti analize in sinteze in v kritičnem ter ustvarjalnem mišljenju. S posebnim testom preizkusimo tudi besedni zaklad učencev, kajti sposobnost dobrega razumevanja besed in lahkotne produkcije besed so tudi zelo pomemben faktor uspešnosti v šoli.
Z merjenjem inteligentnosti pričnemo v petem razredu, ker je znano, da je razvoj inteligentnosti največji prav tja do 12. leta; torej se pri tej starosti inteligentnost že da zanesljivo meriti. Poleg razvitosti inteligentnosti potrebujemo rezultate tudi za ugotavljanje, v koliki meri učenci svoje sposobnosti izkoriščajo. Izkazalo se je, da dostikrat slabo, saj ni malo učencev, ki bi lahko s svojimi sposobnostmi dosegli vsaj prav dober, če ne že odličen uspeh, so pa komaj dobri ali zadostni, nekateri pa celo ponavljajo.
S seznanjanjem učiteljev z dosežki na testih inteligentnosti želimo, da bi le-ti poznali razvojne možnosti posameznih učencev ob ugodnem motivacijskem delovanju šole. S tem pomagamo učiteljem, da bi omogočili posameznikom maksimalen razvoj in izkoristek svojih sposobnosti. Slabo izkoriščanje le-teh je velika škoda za našo celotno družbo kot tudi za posameznika. Šolski uspeh pa igra še kako pomembno vlogo pri vključevanju v srednje šole, katerih zmogljivost je omejena. Slabo izkoriščanje sposobnosti je pogosto tudi posledica slabih učnih navad, pa tudi slabe motiviranosti učencev za učenje. Uspešnost v šoli je torej odvisna še od mnogih drugih dejavnikov. Potrebno pa je poudariti, da še takšna delavnost in motivacija za učenje ne more nadoknaditi primanjkljaja v sposobnostih. Cvek Cvetka
Brivsko frizerski salon Kranj je sredi preteklega tedna organiziral za svoje frizerke dvodnevni seminar skupaj z Narta studiem. Moderno striženje, oblikovanje pričeske s krtačo in tudi nov način hladne trajne je prikazala demon-stratorka i\arta studia Milica Ljuština-Rakovič, jugoslovanski šampion v ženskem friziranju ter večkratna jugoslovanska frizerska prvakinja; na seminar so vse poslovalnice podjetja poslale svoje delavke, tako da bodo novosti začeli lahko uporabljati v vseh frizerijah tega podjetja, hladno trajno po novem pa takoj, ko bo tovarna Ilirija poslala na tržišče novi preparat. Brivsko frizerski salon praznuje letos svojo 30. obletnico, zato se že sedaj pripravljajo na praznovanje, v okviru katerega načrtujejo v marcu tudi prikaz modernega friziranja v Delavskem domu. — L. M. — Foto: F. Perdan
Obveščanje gozdarjev in lesarjev
Bled — V sestavljeni organizaciji združenega dela gorenjskega lesnega in gozdnega gospodarstva GLG so se odločili, da informirajo delavce, zaposlene v osmih organizacijah združenega dela, tudi prek svojega glasila, ki ga bodo izdali štirikrat na leto. Članice sestavljene organizacije: Gozdno gospodarstvo Bled, Gozdno gospodarstvo Kranj, Alples Železniki, Jelovica Škofja Loka, LIP Bled, ZLIT Tržič, Aero celuloza Medvode in Gradis-lio Škofja Loka izdajajo svoja mesečha glasila, vendar je potrebna tudi informacija, ki naj bi posredovala vsem članicam mnenja, komentarje, predloge o vprašanjih, ki so skupnega pomena
za vso sestavljeno organizacijo. To poslanstvo naj bi opravljalo glasilo GLG, ustanovljeno že pred dvema letoma.
Minulo sredo, 19. januarja, pa so se zbrali na Bledu vsi uredniki glasil članic sestavljene organizacije in sprejeli vsebinski program in zasnovo glasila GLG za leto 1977. Predvsem so poudarili, da mora postati skupno glasilo odmev problemov in težav, s katerimi se srečujejo delavci na svojih delovnih mestih, biti mora kritično, predvsem pa prispevati k razčiščevanju vseh tistih problemov, ki so skupni za vse članice sestavljene organizacije. D. S.
Delovna organizacija tovarne obutve
PEKO Tržič, n. sol. o.,
— samoupravna skupnost skupnih služb razglaša prosta delovna mesta:
1. šefa pravnega oddelka
Pogoji za razporeditev:
— diplomirani pravnik s tremi leti delovnih izkušenj
— uspešno opravljen pravosodni izpit
— smisel za organizacijo in vodenje
— smisel za delo z ljudmi
2. pravnega referenta v
Pogoji za sprejem:
— diplomirani pravnik s tremi leti delovnih izkušenj
— uspešno opravljen pravodosni izpit
— TOZD proizvodnja obutve OBUTEV razglaša prosto delovno mesto:
3. vodje izdelovalnice zgornjih delov
Pogoji za sprejem:
— čevljarski inženir s pet let delovnih izkušenj ali čevljarski tehnik z devet let delovnih izkušenj
— preizkus znanja iz varstva pri delu
— smisel za organizacijo dela — smisel za delo z ljudmi.
Sprejeti kandidati bodo delo združili za nedoločen čas s pogojem poskusnega dela tri mesece.
Za delovni mesti pod točko 1. in 2. je po dogovoru možnost pridobitve stanovanja.
Prijave na razglašena delovna mesta sprejema kadrovski oddelek delovne organizacije v 15 dneh od objave razglasa.
z /
Izvrsni odbor občinskega odbora
Rdečega križa Kranj
razpisuje delovno mesto
administratorke
za določen čas s polnim delovnim časom.
Pogoji: srednješolska izobrazba in nekaj let izkušenj oz. poklicna administrativna šola in najmanj 3 leta delovnih izkušenj. ,
Kandidatke za to delovno mesto naj vložijo vloge s kratkim življenjepisom na občinski odbor RKS Kranj, Trg revolucije 1.'
Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.
Osebni dohodki po sklepu o nagrajevanju delavcev pri občinskem odboru RKS Kranj.
Previsoka šolnina
Na Jesenicah bodo razpravljali o položaju delavske univerze Jesenice —  Urediti kadrovske in prostorske probleme in se dogovoriti za financiranje programa
Jesenice — Pri delavski univerzi na Jesenicah ugotavljajo, da je vloga delavske univerze v sistemu vzgoje in izobraževanja konkretno še neopredeljena, čeprav je že sprejet zakon o delavskih univerzah. To se odraža tudi v položaju delavske univerze, ki jo pesti neurejeno financiranje večine dejavnosti izobraževanja odraslih, nekompleksno urejanje izobraževanja, obenem pa še niso dosegli integracije vsega izobraževanja odraslih. Z izobraževanjem odraslih se poleg delavske univerze in Železarsko izobraževalnega centra ukvarjajo Še drugi, njihova osnovna dejavnost pa ni izobraževalna.
Delavska   univerza   razpolaga s
Eremalo poslovnimi prostori, potre-ovali bi še najmanj osem prostorov ali 280 kvadratnih metrov vse površine. Delavska univerza naj bi po letu 1980 dobila prostore v sedanji Posebni osnovni šoli, menijo pa, da je takšna lokacija zaradi precejšnje-
ga hrupa železarne in zaradi odmaknjenosti od kulturnih in izobraževalnih ustanov manj primerna. Leta 1977 naj bi delno preuredili sedanji prostor, naslednje leto pa naj bi z adaptacijo pridobili prostore v Centru sredniih šol.
Čeprav so stališča in sklepi izvršnega komiteja CK ZKS zagotavljali materialno osnovo, za delo delavskih univerz, jeseniška občinska izobraževalna skupnost namenja le malo sredstev za dejavnost delavske univerze. Na Jesenicah menijo, da bo pomemben vir financiranja določenega dela dejavnosti še vedno v prispevkih posameznih interesentov, posameznih občanov, vendar pa so šolnine, ki jih plačujejo občani sedaj, odločno previsoke in jih marsikdo ne zmore, saj se izobražujejo večinoma delavci z relativno nizkimi osebnimi dohodki. Drugi viri financiranja, ki naj bi jih z razširitvijo dejavnosti še povečali, pa so v sred-
stvih, ki so pridobljena z vzgojno izobraževalno in drugo dejavnostjo na osnovi dogovorov z organizacijami združenega dela in samoupravnimi interesnimi skupnostmi ter v sredstvih, ki naj bi jih dobili z uresničevanjem dogovorjenega vzgojno-izobraževalnega programa od družbenopolitičnih organizacij in kluba samoupravljavcev.
Po predlogu programa naj bi v prihodnje predvsem upoštevali potrebe gospodarstva, družbenih služb, družbenopolitičnih organizacij in osebne interese občanov, si prizadevali za delitev dela med ustanovami za izobraževanje odraslih v občini irt v širši regiji ter sodelovali z drugimi vzgojnoizobraževalnimi zavodi. Posebno pozornost pa bodo posvetili v zadnjih letih zanemarjenim izobraževalnim področjem, predvsem estetsko kulturnem področju, izobraževanju za gospodinjstva in družino, strokovnemu izobraževanju za vodenje v temeljnih organizacijah združenega dela ter drugim. Žele pa si več vpliva družbe pri programih dejavnosti delavske univerze, več finančne podpore ter ureditve vseh problemov, ki zavirajo normalno delo in poslanstvo delavske univerze.
D. S.
Socialno kulturne razmere učencev osnovne šole Lucijan Seljak Kranj
Na osnovni šoli Lucijana Seljaka v Kranju deluje šolska svetovalna služba, ki jo sestavljajo socialni delavec, psiholog in pedagog že osem let. Služba se spoprijema z naslednjimi temeljnimi nalogami: šolski novinci, šolski študij učencev, poklicno usmerjanje, osebno in skupinsko svetovanje učencem, pedagoško posvetovalno delo z učitelji in s starši, sodelovanje z izvenšolskimi ustanovami in družbenimi službami, sleditev življenja in delovanja šole.
Šolski študij učencev je pogoj za uspešno uresničevanje vseh drugih nalog šolskega svetovalnega dela. Zaradi spreminjanja vrste pojavov- določenega šolskega okoliša ter zaradi vpliva šole na te pojave moramo šolski svetovalni delavci reševati ne le problematiko posameznega učenca, temveč zasledujemo socialne in mentalno-higienske pojave na šoli in njenem okolišču ter si s poseganjem v te pojave zmanjšujemo individualno delo z učenci. Poleg tega želi vodstvo šole socialno sliko učencev, sliko telesnega in duševnega razvoja učencev, da bi planiralo življenje in delo šole na izkustveno pridobljenih napotkih. Proučevanje socialno kulturnega okolja, v katerem učenec živi, nam pove, kakšne možnosti ima za normalno uspevanje v šoli, da ugotovimo, kakšne posledice bo imelo otrokovo okolje za njegovo delo v šoli in da vemo, kakšno pomoč je treba nuditi otroku, da bi mu zagotovili ustrezne pogoje za normalen razvoj in uspeh v šoli.
Za zbiranje podatkov o socialno kulturni sliki šole smo uporabili vprašalnik o učencu, ki so ga izpolnili starši s pomočjo razrednikov na roditeljskem sestanku v šolskem letu 1975/76. Pobudo za izvedbo vprašalnika je dalo vodstvo šole, ki pri načrtovanju pedagoškega dela ne more mimo upoštevanja značilnosti družinskega in širšega okolja učencev. Vodstvo šole je zanimalo, kateri činitelji so v družinskih okoliščinah najbolj zaviralni v odnosu do uspešnega dela in kateri vttlltelji so pozitivni, da bi nanje navezalo svoja vzgojna prizadevanja in cilje.
Šolski svetovalni delavci smo želeli pedagoški in psihološki študij učencev dopolniti še s socialnega vidika in sintezo tega študija posredovati učiteljem, kar jim bo v pomoč pri uresničevanju individualizacije pouka in tudi vzgojnih postopkov. Ugotovili smo, da je za organizacijo predavanj za starše ali učitelje bistveno pomembnejše, da jim posredujemo problematiko, ki se nanaša na njihove otroke in njihove družine, kakor pa da govorimo o splošnih pedagoških vprašanjih.
Izsledki vprašalnika o učencu so torej enako zanimivi za vodstvo šole, učitelje, šolske svetovalne delavce in starše. Na osnovi zbranih podatkov vam posredujemo tiste zakonitosti socialno kulturnega okoliša šole, ki nam odkrivajo pomembnejše socialno pedagoške probleme.
I. IZOBRAZBA STARŠEV, MATERIALNI STANDARD DRUŽIN, POGOJI ZA UČENJE
Bistvena značilnost socialne slike našega šolskega °koliša je, da ima večina učencev zaposlena oba starša (;2 %)t pretežno kot industrijski delavci; kmečkih dru-z,n je od še nedavno pretežno agrarnega področja ostalo še malo (7,7 najmanjši delež zavzemajo J^tniške družine (1,9%). Odstotek zaposlenih mater hI ^e v's°k° nad republiškim povprečjem zapo-
^ enih žensk. Intelektualcev, kamor prištevamo starše srednjo, višjo in visoko izobrazbo, je malo (20*2), J! *  starši imajo bodisi poklicno šolo (več očetov kot ater) ali osnovno šolo (več mater kot očetov). Brez ^snovne izobrazbe je še vedno blizu  10 '■< staršev.
enci živijo večinoma v formalno popolnih družinab, njnfn[7,4 p/c učencev, ki živijo pri materah samohra-dn *• ' ^aJve(V' družin ima dva otroka (56 r), sledijo &% H6 ? tremi otroci (20,8%), več kot tri otroke ima
oružin in z enim otrokom je 12,4 % družin, stan SOc^mim položajem družine so tesno povezane na 0v<*njske razmere in materialni standard družin (69 f» Največ družin ima svojo stanovanjsko hišo dru Precej družin ima hišo še v gradnji (9 %), nišk^e QUzme imajo svoje stanovanje ali pa najem-PrisftT tan°vanjski problem predstavljajo predvsem var?-j!ene družine, ki živijo bodisi v pretesnih stano-jj'n ali povsem neustreznih (barake).
* iiuva«ni neusireznui inaraite). stHn aterjalni standard družin smo poleg lastništva so ,°Van'a ugotavljali še po drugih sestavinah, ki pa več anes ze toliko razširjene, da jih ne moremo šteti drujZa zanesljiva znamenja materialnega stanja ' n- Radio, televizijo in pralni stroj ima nad 90%
družin, osebni avto ima 62^ družin, telefon 185K družin.
Dober materialni položaj učencev rezultira predvsem iz pretežno obojestranske zaposlenosti staršev, ki kljub nižji izobrazbi, toda z izredno varčnostjo in pridnostjo uspejo zadovoljiti svoje potrebe po materialnih dobrinah. Ob tem pa se nam vsiljuje vprašanje, kako uspejo starši obenem zadovoljiti otrokove socialne potrebe. Mnogi starši so bili najbolj zaposleni v otrokovem predšolskem obdobju, ko so si prizadevali postaviti svoj dom oziroma materialni standard, in ukvarjanje z otrokom jih je bremenilo. Pa tudi sicer večini staršev kronično primanjkuje časa za osebno pozornost otroku, za ukvarjanje z njim in čustveno motenih učencev odkrivamo vedno več. Starši priznavajo, da jim primanjkuje tudi znanja za vse bolj zahtevno in odgovorno pripravo otroka na življenje.
Nadalje ugotavljamo, da starši večinoma sami skrbijo za prehrano in varstvo otrok, saj je v podaljšanem bivanju vključenih samo 12 °k učencev. Brez nadzorstva v času zaposlenosti staršev je 13 V< učencev od 1. do 4. razreda in 23 °4 učencev od 5. do 8. razreda. Starejši šolarji si morajo pogosteje kot mlajši sami kuhati doma. Nikakor ne moremo zanikati možne nevarnosti, ki preti učencem brez urejenega varstva in prehrane, saj so prepuščeni vplivu tovarišijskih grup in soseske, neizpolnjen prosti čas pa jih lahko pahne v nezaželene oblike vedenja.
Skrb za otrokovo pripravo na šolo je na ramenih staršev spričo nizkega števila učencev, vključenih v podaljšano bivanje. Le dobra polovica staršev omogoča otroku,.da se vedno lahko v miru uči, kar 42% učencev je včasih motenih pri učenju, medtem ko 2 °/( učencev nikoli nima miru pri učenju. Čeprav ima večina učencev stalen prostor za učenje (87 %) pa jim to še ne zagotavlja zbranega učenja, saj je za 41 # učencev ta prostor v kuhinji (zlasti mlajši šolarji) in le 26 % učencev (zlasti starejši) se uči v svoji sobi. V našem šolskem okolišu je še močno zakoreninjena tradicionalna patriarhalna miselnost, po kateri se mati ukvarja z vzgojo otroka in mu nudi pomoč pri učenju (30%), čeprav obenem narašča število družin, ko pri tem sodelujeta oba starša (23 %). Samo oče prevzema to nalogo le v 7 °k družin, in to pretežno pri učencih v višjih razredih. Matere, ki nudijo več neposredne pomoči pri učenju mlajšemu šolarju, to najpogosteje združujejo z opravljanjem gospodinjskih del. Prezaposlenost mater naših učencev je očitna, saj razen dela zuruij doma opravljajo še številne naloge v družini, kar se mora pokazati na kvaliteti čustvenih odnosov z otroki, saj se ukvarjanje z otrokom pogosto veže le na pomoč pri učenju. Zaradi nižje izobrazbe pa mnogi starši otroku ne morejo ustrezno pomagati pri učenju, ker enostavno ne obvladajo učne snovi.
Iz ugotovljene socialne slike družin naših učencev sledijo naslednji pedagoški in organizacijski ukrepi, ki jih bo moralo izvesti vodstvo šole, učitelji in šolski svetovalni delavci:
1. Kakovostni premik v smeri razširitve oblikovalne dejavnosti bo morala šola narediti z odpiranjem novih oddelkov podaljšanega bivanja, predvsem za učence brez urejenega varstva, prehrane in pomoči pri učenju.
2. Šola si mora nadalje prizadevati za čimbolj množično vključevanje učencev v izvenšolske dejavnosti, ker prezaposleni starši ne utegnejo dnevno poskrbeti za koristno porabo otrokovega prostega časa.
3. Težave, ki jih imajo učenci pri osvajanju učnih programov, so pogost vzrok konfliktov med starši in otrokom, zato morajo učitelji tem učencem nuditi dopolnilno pomoč.
4. Šolski svetovalni delavci bomo staršem, učiteljem in učencem svetovali, kako naj v dani socialni situaciji ukrepajo, da bi zmanjšali ali odstranili probleme, ki ovirajo učenčevo napredovanje.
5. Šolski svetovalni delavci bomo morali v sodelovanju z zunanjimi strokovnimi sodelavci intenzivirati vzgojnoizobraževalno delo s starši, vse od organizacije predavanj za starše do Širjenja sodobnih strokovnih revij, knjig o vzgoji otrok.
Potrebno je premagati potrošniško miselnost staršev, ker pogosto zaradi denarja ne vključijo otroka v podaljšano bivanje, če ni res neizogibno, pa tudi zaradi predsodkov o vrednosti le-tega in prepričanja, tla sami najbolje poskrbijo /a otrokovo vzgojo.
6. Učenci, ki živijo v nepopolnih družinah, morajo biti deležni večje socialne, pedagoške in psihološke pomoči učireljev in šolskih svetovalnih delavcev.
(Se bo nadaljevalo)
Štipendiranje del kadrovske politike
V Kranju seja predsedstva ZSMS in javna tribuna, na katerih so bili problemi štipendiranja osrednja točka dnevnega reda — Mladi za kratkoročne in dolgoročne ukrepe
Nujni bodo kratkoročni in dolgoročni ukrepi, so menili na predsedstvu kranjske mladine in na infor-
Kranj — Štipendiranje, ki išče zadnje čase poti iz težav, je bila osrednja točka dnevnega reda seje predsedstva občinske konference ZSMS Kranj, ki je bila v četrtek, 13. januarja. Dan kasneje pa je mladinska konferenca pripravila javno tribuno, na kateri so se mladi seznanili z vzroki za sedanje težave pri štipendiranju ter s predlaganimi ukrepi, da bi postalo štipendiranje del kadrovske politike. V razpravi so sodelovali tudi predstavniki skupnosti za zaposlovanje, kjer deluje strokovna služba štipendiranja.
Predsedstvo ZSMS Kranj in javna tribuna sta soglašala s stališči republiške konference o štipendijski politiki in se zavzela za uveljavitev enojnega cenzusa pri štipendiranju. Zavrnila sta listo deficitarnih in suficitarnih poklicev, ker ta ni utemeljena s potrebami in kadrovskimi načrti gospodarstva in družbenih dejavnosti. Sicer pa mladi menijo, da posvečata gospodarstvo kot negospodarstvo premalo pozornosti načrtni skrbi za kadre.
mativni tribuni o štipendiranju. H kratkoročnim ukrepom sodijo zagotovitev sredstev za redno izplačevanje štipendij, pri čemer bodo nujna posojila, sklic zbora podpisnikov družbenega dogovora o štipendiranju, ki mora zasnovati spremenjen in boljši sistem štipendiranja,' ustanavljanje odborov štipendistov ter zavzemanje za pravočasno, točno in avtomatsko obdelavo podatkov. Dolgoročni ukrepi pa morajo prinesti spremenjen družbeni dogovor, ki ga bo treba povsod spoštovati in upoštevati, podeljevanje številnejših kadrovskih štipendij in oblikovanje programov kadrovskih potreb v delovnih organizacijah, bodisi gospodarskih ali družbenih. Končno pa kaže čim prej oblikovati koncept študija ob delu, ki naj omogoči izobraževanje Čim številnejšim delavcem. Le ob takem delu in stališčih bo postalo štipendiranje del načrtne kadrovske politike. J. Košnjek
Delavne počitnice prosvetnih
delavcev
Radovljica — Med letošnjimi štirinajstdnevnimi počitnicami v radovljiški občini bodo imeli prosvetni delavci precej dela. Organizirano bo dopolnilno izobraževanje, šole pa skupaj z občinsko zvezo za telesno kulturo organizirajo smučarske tečaje in tako skrbe za celodnevno varstvo šoloobveznih otrok.
Za vse prosvetne delavce bo delavska univerza organizirala 25. in 26. januarja v osnovni šoli A. T. Linharta v Radovljici seminar, ki se ga bodo drugi dan udeležili tudi delegati splošnih delegacij za SIS vseh izobraževalnih ustanov. V prvem delu seminarja bodo razpravljali o vzgoji in izobraževanju, uresničevanju zakona o združenem delu, o vlogi ljudske obrambe in družbene samozaščite. V drugem delu pa bodo na vrsti predavanja in razprave o vlogi SIS pri podružabljanju dela,
o organiziranosti in načinu dela splošnih delegacij in organov SIS, o merilih za delo samoupravnih interesnih skupnosti, o položaju družbenih dejavnosti v občini in o njihovem nadaljnjem razvoju.
Poseben likovni seminar bo 24. in 25. januarja za učitelje likovnega pouka in za glasbeno in tehnično vzgojo. Razen tega pa so pripravili dvodnevni seminar za učitelje celodnevne šole in za učitelje podaljšanega bivanja učencev. Predviden pa je tudi tridnevni seminar za učitelje matematike po programu »nova matematika«, seminar za učitelje biologije, za mentorje v prometni vzgoji ter za učitelje kemije.
Če pri vseh omenjenih oblikah usposabljanja upoštevamo še razna strokovna posvetovanja in dogovore, bodo za prosvetne delavce iz radovljiške občine letošnje počitnice zares delavne. JR
Kovaštvo na območju Gorij
Območje Gorij v radovljiški občini leži zahodno od blejske kotline in se rahlo vzpenja do poprečne nadmorske višine 625 metrov. Na severozahodni strani območja je mogočen gozdni masiv Mežakle, na zahodni strani pa mogočna pokljuška planota. Mnogi so imeli nekdaj zaslužek in kruh v teh gozdovih. V poletnih mesecih so tam drvarili in »gol-cali«, pozimi pa so drva in hlodovino s konjsko in volovsko vprego vozili v dolino. Prav ta dela pa so narekovala tudi razvoj kovaške obrti na območju Gorij.
Dokler ni bilo elektrike, so prve kovaške delavnice nastajale ob rečnih tokovih. Prva takšna kovaška delavnica je bila v Krnici pri Pnkla-ču. Bila je to kovačnica za orodje in tudi za podkovanje volov. Druga pa je bila v Grabču ob reki Radovni. Tam je bila v Kapneku prava kovaška industrija. In tudi pri Stroju. Ko pa je »prišla« elektrika, je nastala kovačnica pri Andreju in Poklukar Janezu prav ob cesti Gorje —Krnica, v Spodnjih Gorjah pa pri Florijanu in na Fortuni pri Ulčarju.
Na Fortuni je Jože Ulčar odprl kovaško delavnico že ko je bil star sedemnajst let. Pomagal mu je takrat gorjanski župan -Jakob Žumer ali Leskovec po domače, ki je Županova! celih trideset let. Po njegovi zaslugi je zaslovel tudi Vintgar, saj
je on dal zgraditi slovite mostičke po tej soteski. Zanimivo pri Ulčarjevi kovačiji pa je, da je bil že oče kovač. Omeniti pa velja tudi Matevža Po-klukarja s Poljšice, ki je koval prek 45 let. Danes je star prek osemdeset let in je hkrati najstarejši fant v Gorjah.
Znane kovačuice so bile še v Mev-kušu pri Jamru in na Višelnici pri Rebru in Poglajenu. Tu so izdelovali znane kravje zvonce. Še danes jih izdelujejo, razen pri Rebru, kjer kovačije ni več. Pri Jamru so vedno podkovali tudi vole, dokler je živel Jamrov Johan. Po njegovi smrti pa je zamrlo tudi to podkovstvo. Danes na območju Gorij ni moč podkovati vola. Za podkovanje vola je namreč treba imeti posebno napravo. V Gorjah ji pravijo »preša«. Imajo jo še pri Tratovcu na Poljšici. Menim, da je to zanimivost, ki bo slej ko prej prišla v muzej. Je pa tudi danes vprež-nih konj in volov vse manj. Včasih pa je bilo vsak dan na vožnji lesa iz pokljuških in mežakelskih gozdov tudi po 400 vpreg in med njimi prek sto volovskih.
Danes na območju Gorij ni več pravega ali posebnega kovaštva. Pri Jamru v Mevkušu in pri Poglajenu na Višelnici še kujejo zvonce. Sin Janeza Poklukarja pa ima tudi ključavničarstvo. Podkovstva pa skoraj ni več. J. Ambrožič
Taksna je bila UlčarjiTa kovaška in klučavničarska delavnica na Fortuni 192H. leta.
Anton Robič
iz Gozd Martuljka, zaposlen v jeseniški Železarni:
»Kranjska gora mi je všeč zaradi razgibanega terena in zdaj, ko je sneg, prihajam smučat vsak teden. Najraje vzamem dnevno karto in četudi jem doma, me smučanje stane okoli 200 dinarjev na dan.«
Ljubica Perpar
iz K ranja, zaposlena v Ljubljanski banki:
»Letos sem tu že drugič, zame so smučarski tereni zelo ugodni. Smučanje pa ni poceni, ne vzamem pa dnevne karte, ker se je v taki gneči ne splača. S prijatelji gremo na čaj, sicer pa jemo enolončnico.«
Ivan Pipan
iz Kranja, zaposlen v Inženiringu:
»Letos sem v Kranjski gori tretjič, prihajam pa zato, ker mi je všeč. Rad smučam tudi na Krvavcu in na Zatrniku. Če je gneča, vzamem le točkovno karto, sicer dnevno, ki je 90 dinarjev. En dan smučanja pa stane kar precej, še posebno, če se hraniš v hotelih.«
Zakaj v Kranjsko goro?
»Glej, še mama smuča!«
Minulo soboto je bilo na kranjskogorskih smučiščih 5000 smučarjev, gostov v zasebnih sobah, v hotelih, v domovih in v počitniških hišah pa okoli 7000 — Osem vrst enolončnic samo v hotelu Razor po zelo dostopni ceni
Kranjska gora — Te dni in vsaj naslednjih štirinajst dni ne bo mogoče v Kranjski gori dobiti proste sobe, kajti snežne razmere so tako zelo ugodne, da je ta zimsko-športni center poln do zadnjega kotička. Če le ne bo odjuge ali deževja, bo Kranjska gora po več suhih zimah zabeležila nove rekorde, tako po obisku kot tudi po finančnem rezultatu. In kako se je na pravi turistični naval pripravljal sam kraj?
Sobotna kranjskogorska razglednica je povedala marsikaj. Očitno je, da je Kranjska gora izredno priljubljeno zimsko središče ne le zaradi izredno lahko dostopnih, položnih smučišč, zadovoljuje tudi smučarje,
ki imajo radi drznejše zavoje in ki zmorejo tudi nekaj več od običajne hitrosti nedeljskega smučarja. Turistična ponudba je raznolika, zabave v teh mesecih dovolj in kljub izrednemu obisku ima dovolj parkirišč. Minulo soboto si je privezalo vezi okoli 5000 smučarjev in vsi tisti, ki so se ta dan ali naslednjih dan pripeljali z lastnimi avtomobili, so lahko primerno parkirali. Že res, da je bila gneča tako na smučiščih kot tudi na cesti in v samem središču Kranjske gore izredna, organizirana služba na cesti je delovala brezhibno, na smučiščih pa so neurejene vrste pred žičnicami in vlečnicami povzročali     sami nedisciplinirani
Kranjska gora — Precejšnja gneča na parkiriščih zimsko-turističnega centra v zgornjesavski dolini priča, kako priljubljena je smuka v teh dneh. — Foto: F. Perdan
smučarji. Sem in tja je zapiral vhod ali izhod na nedovoljenem mestu parkirani avtomobil, katerega voznik je bil nato deležen mandatne kazni, a, kakor je menil dežurni miličnik, mnogi raje plačujejo kot da bi zapeljali nekaj metrov naprej, na parkirišče.
»Največ gostov je prav gotovo iz sosednje Hrvatske in iz Srbije ter  iz  drugih   republik,« pravi
Tone Zidan, tajnik turističnega društva Kranjska gora,« računamo, da sprejme kraj z okolico ob največjem navalu okoli 7000 gostov, torej še enkrat več, kot je samih prebivalcev Kranjske gore. Snežna odeja je zadosti debela in le hude odjuge naj ne bi bilo, pa bo Kranjska gora polno zasedena še februarja. Gneča na smučiščih je seveda velika, zato bo potrebno resneje načrtovati več smučišč, ki naj bi se širila proti Trebežu. Obenem pa bi morali čimprej tudi graditi smučišča na Vršiču in po skupnem dogovoru zagotoviti denar za vršiške žičnice, ki so nujno potrebne, še posebno ob takšnem obisku in ugledu, ki ga Kranjska gora kot zimsko središče pri nas ima.
Precej gostov pa prihaja v Kranjsko goro tudi drsat, saj ima kraj z obema drsališčema na Gmajnici in v Jasni kar 4600 kvadratnih metrov površine. Drsališči sta izredno priljubljeni predvsem zaradi svoje velikosti in tudi drsalci iz oddaljenejših krajev z lastnimi drsališči radi prihajajo v Kranjsko goro. Zabave je po hotelih ob večerih dovolj, tako imajo svoj barski program Kompas, Larix, Pri-sank, glasba je v Alpini in v disco klubih. V hotelih so tudi trije pokriti bazeni ter dve avtomatski kegljišči.
Ob vsej tej gneči pa seveda prihaja tudi do nekaterih težav. Smučišča so sicer dobro teptana, a bi bil še kako dobrodošel teptalni stroj, ki so ga Žičnice naročile že pred časom, a zaradi
Janez Kosirnik
iz Kranja, zaposlen v Iskri:
»Kranjska gora je s svojimi smučišči še posebno primerna za otroke, zato z družino prihajamo radi sem. Gneča je zares precejšnja, a je tudi v drugih smučarskih središčih. Jemo enolončnice, a nas velja smučanje 500 dinarjev na dan.«
Danica Petrovič
iz Kranja, zaposlena v Gorenjskem tisku:
»Letos smo tretjič v Kranjski gori, všeč nam je zaradi lažje dostopnosti do smučišč, ni gondole. Kupimo točkovno karto, jemo pa pozneje doma. Motijo nad predvsem nedisciplina 'nekaterih smučarjev in neurejene vrste pred žičnicami.«
Kranjska gora — Dolge vrste pred vlečnicami, ki obratujejo s polno zmogljivostjo in živopisana množica smučarjev na vseh smučiščih . . . Foto: F. Perdan
vseh dolgotrajnih carinskih po- , ^ stopkov nekje stoji, Kranjska gora, ki ga je plačala, pa ga izredno pogreša. V središču Kranjske gore so še zdaj kupi snega in nekaj parkirišč ni splu-ženih prav zaradi velikega obiska in številnih avtomobilov, kajti nemogoče je bilo odstraniti vse parkirane avtomobile in temeljito splužiti. Včasih izpade tudi električni tok na vlečnicah in žičnicah, vendar ne zaradi večje obremenitve žičnic, temveč zaradi povečane uporabe električne energije v vseh domovih, v stanovanjskih hišah, blokih, hotelih, kjer večinoma grejejo z elektroakumulacijskimi pečmi.«
Kranjska gora je tako drago smučarsko središče, kakor so draga vsa naša večja smučarska središča. Za učence, dijake, študente in za smučarje s tanjšimi denarnicami sicer pri nakupu vozovnic za žičnice in vlečnice ni popusta, hranijo pa se vendarle lahko poceni. Kranjska gora ne nudi le drage hotelske prehrane, v bifeju Emone, v Belju, na Žičnici ter v Larixu lahko dobijo enolončnice, še posebno pa so se potrudili v hoteli Razor, kjer so pripravili osem vrst enolončnic za 8 oziroma 15 dinarjev.
Kranjska gora je bila mravljišče, mravljišče smučarjev, med katerimi skorajda ni najti enega samega, ki ne bi imel brezhibne smučarske opreme in moderne smučarske obleke. Živobarno vijugasto mravljišče se je preizkušalo v nogah in v zavojih, potrpežljivo stalo v vrstah, se poslavljalo z »ob enih se dobimo tu, potem gremo na enolončnico,« se navduševalo »glej, ata, še mama smuča«, vriskalo, padalo, se pobiralo, se med seboj bodrilo. Skratka: sneg v Kranjski gori je sicer drag, a tudi izjemno privlačen, bele poljane so nepozabni užitki za tisočglavo množico, ki v teh dneh le smuča in smuča .. .
I). Sedej Koto: K. Perdan
Cene
Kranjska gora z okoliškimi kraji razpolaga s 40(K) posteljami v 17 hotelih in domovih, ima 3 sedežnice in 11 vlečnic, "urejene smučarske proge vseh kategorij, nočno smučanje, reševalno službo na smučiščih, izposojevalnico opreme, sankaške proge, 70 kilometrov prog za smučarske teke. 15 smučarskih učiteljev je samo do zdaj, v letošnji sezoni, naučilo prvih zavojev 130 smučarjev, večinoma iz drugih republik. Tedenska smučarska šola z dvema urama pouka na dan velja 300 dinarjev, s štirimi urami na dan pa 500 dinarjev. Zasebne ure so dražje, za eno osebo veljajo 150 dinarjev.
Tedenska karta za žičnice in vlečnice je 370 dinarjev, dnevna 90 dinarjev, poldnevna 60 dinarjev, letna 1500 dinarjev. Najdražji prevoz po točkovni karti je prevoz na Vitranc za 8 dinarjev ter prevoz na Podkoren za enako ceno. V Podlesu vas prepeljejo za 6 dinarjev, prav toliko vas veljajo prevozi tudi na Kekcu in na obeh Presekah. Prevoz na najkrajših vlečnicah velja 4 dinarje. Za nočno smučanje upoštevajo le točkovne karte.
Za izposojene smuči in palice boste odšteli 50 dinarjev, 20 dinarjev pa za čevlje. V drsalni šoli boste plačali za dve uri 100 dinarjev, če vas bo več, pa od 40 do 60 dinarjev. Vstopnine za rekreacijsko drsanje so od 5 do 10 dinarjev, kegljaški čok pa boste za eno uro dobili za 10 dinarjev.
Cene v/ kranjskogorskih hotelih pa so različne, od najcenejšega Vitranca za 180 dinarjev do najdražjega, Kompasa za 395 dinarjev. Vsi pa so popolnoma zasedeni!
Zakaj v Kranjsko goro?
Janez Gabron
iz Kranja, zaposlen v Iskri:
»V Kranjski gori večkrat smučam, čeprav grem rad tudi na Krvavec. Tu je prijetna smuka, če ni gneče in tedaj vzamem dnevno karto, sicer pa le točkovno. En dan smučanja me velja okoli 200 dinarjev.«
Niko Hladnik
iz Tržiča, zaposlen v Peku:
»Tu so primerni tereni predvsem za otroke, eato smo z družino prišli, sicer pa gremo večkrat smučat na Zelenico. Gneča je kar precejšnja in seveda moti, vendar pa nekaj smuke vendarle bo. Rekreacijsko smučanje pa je za družino precej drago.«
Dušan Strajnar
iz Kranja, zaposlen v Iskri
Otoče:
»Danes sem v Kranjski gori, s hčerko pa smučava tudi v Mojstrani, na Zatrniku in drugod. Karte pa so precej drage, dnevnih se ob takih vrstah ne splača kupiti. Hraniva se doma, ker je tu predrago. Še parkirnina velja 5 dinarjev.«
Jože
Ambrožič
iz Zasipa, zaposlen v leski Verigi:
»Včasih grem na Zatrnik, danes pa v Kranjsko goro, kjer bom smučal na vrhu, na vitrancu, kjer ni toliko smučarjev, pa tudi tereni so mi bolj všeč. Kranjska gora se mi zdi odlična, smuka pa kar precej stane.«
Janez Jenko
z Jesenic, obrtnik:
»Smučamo v Mojstrani, v Špano-vem vrhu in drugod, letos smo prvič tudi v Kranjski gori. Smučarski tereni so tu zelo ugodni, predvsem za otroke in za začetnike. Smučanje pa je seveda drago, zato bomo z družino jedli doma, tu bomo šli le na čaj ali sendvič.«
Sto Preddvorčanov v Semberiji
Narodni heroj Branko Stojanovič-Krvavi pripoveduje mlademu rodu svoje  doživljaje iz narodno osvobodilne borbe — FotaMilan Krišelj
Stanovanjska kultura v tem delu Bosne je na dokaj visoki stopnji, pozna pa se, da ima pri tem določeno vlogo turizem. Tiste hiše, ki sprejemajo »banjske* goste, so neprimerno bolj urejene in opremljene kot ostale.
Nekaterim našim mladincem pa se je najbolj imenitno zdelo, ko so dobili zjutraj pred svojimi sobami osnažene čevlje.
Drugi dan smo se šele lahko razgledali, kje smo in kam smo prišli; kot smo že napisali, so Dvorovi pač eno izmed ravninskih panonskih naselij, ki pa se vendar v marsičem razlikuje od ostalih. Samo nekaj kilometrov stran je vas Kuzmin, šolski primer, bi lahko rekli, panonske vasi, široke ulice, na obeh straneh hiše, obrnjene s pročeljem proti cesti ter dvorišča zaprta z visokimi zidanimi ograjami, zadaj pa vse ravno — polje. Dvorovi pa niso takšni. Pri osnovnem tlorisu vasi se že kaže vpliv bližnjih hribov.
Pozimi ne moreš dati prave ocene o kraju, ali je lepo urejen ali ni, ker sneg marsikaj prekrije, tudi kaj lepega, vendar sem lahko slutil, da je tu prisotna skrbna roka, ki oblikuje podobo vaškega jedra, v katerem dominira spomenik padlim borcem in žrtvam fašizma, visok obelisk, na katerem je vklesano več kot sto imen, pa kulturni dom, park z doprsnim kipom Dimitrija Lopandiča — Dike, o katerem je tovariš Rodoljub  Čolakovič   v Enciklopediji
Jugoslavije med drugim zapisal: rojen 1899, kot srednješolec stopil v partijo leta 1919, leta 1921 postal član teroristične Rdeče pravice in sodeloval v atentatu na notranjega ministra Milorada Draškoviča. Zaradi tega obsojen na 12 let robije v Lepoglavi. Po prestani kazni se je vrnil domov, leta 1941 pa so ga ustaši zaprli v taborišče Kerestinec. Po neuspelem begu, so ga ustaši še z več kot sto drugimi zaprtimi partizani ubili nekje v bližini Zagreba..
V zvezi s pravkar povedanim bi lahko navezali tudi naš obisk na obronke planine Majevice, v naselje Doljna Trnova, kjer je grobnica padlih v bitki med sedmo ofenzivo leta 1944 in kjer nam je pripovedoval svojo zgodbo udeleženec te bitke narodni heroj Branko Stojanovič. Kar precej se nas je zbralo okoli njega, tako nas iz Slovenije, kakor tudi domačih iz Trnove, največ otrok. Čeprav so svojega junaka poslušali že nič kolikokrat, jim ni ušla nobena. njegova beseda. Poslušali so ga z odprtimi usti. Če se mu je beseda, ki je sicer tekla gladko, slučajno zataknila, so domačini polglasno sami nadaljevali z mislijo, ki bi jo moral doreči njihov heroj.
Takole je govoril: »Pozdravljeni prijatelji iz Slovenije, pozdravljeni v Trnovi, na obrobju Majevice.
Smo v kraju, kjer je bila ustanovljena leta 1919 komunistična
partija Jugoslavije, v kraju, kjer so prvi komunisti začeli borbo proti razrednemu izkoriščanju. V Dolnji Trnovi se je začela vstaja proti okupatorju že 8. avgusta 1941. Vodila* jo je komunistična partija. 100 kmetov je napadlo policijsko postajo in tako se je začelo. Vse do konca vojne je vas ostala partizanska. Takrat je štela 290 hiš, mnogo pa jih je med vojno vihro pogorelo. 290 hiš je dalo 260 borcev. Najbolj ponosni pa smo na partizansko bolnico, ki je začela s svojim plemenitim poslanstvom že leta 1941. V začetku je imela v oskrbi le enega ranjen-
Dimitrije Lopandie-Dika, član partije od njene ustanovitve leta y,9/o _   Foto: Milan Krišelj
ca, leta 1944 pa že 1500. Bolnica je bila organizirana na izviren način. Vsaka hiša je skrbela za določeno število ranjencev, navadno od 2 do 8. Skrivali so jih v zemunicah, to jč v jamah, ki so jih izkopali v zemljo in pokrili z listjem ali slamo. Večkrat so v vas prišle patrulje, a borcev niso nikdar našle. Tako je bilo tudi aprila 1944, ko je bilo po hišah in zemunicah okoli 150 ranjencev. Naši so javili, da prihajajo tri domobranske bojne enote in da vas obkoljujejo. Vse so pretaknili, toda ranjencev niso našli. Ko so
brezskrbno odhajali iz vasi, jih je majeviški odred napadel in razbil. Ujeli so 130 domobrancev. Pa jih niso pobili, le do golega so jih slekli in napodili domov.
Pa je prišlo leto 1944 in z njim tista 7. sovražnikova ofenziva. Ni kazalo drugega, kot da se umaknemo. 800 težkih, nepokretnih ranjencev pa je ostalo, od katerih jih je 600 do 700 padlo. V zvezi s spomenikom, ki stoji danes na gričku v Trnovi je vezanih 2300 imen sinov vseh narodov in narodnosti Jugoslavije. Tu so dali svoja življenja tudi pripadniki rdeče armade.
Vas Trnova je imela okoli 630 baz pod zemljo. Tu so delovale številne partizanske delavnice in tehnike. Ljudje so skrbeli za hrano, za orožje, za ranjence.
31. avgusta 1944 je bila osvobojena Bijeljina. Prav na tem področju so ustanovili časopis »Oslo-bodjenje«, ki je še danes osrednji dnevnik v republiki Bosni in. Hercegovini. Med vojno je eno leto dobesedno izhajal pod zemljo.
Semberija je področje, kjer so se povezovale akcije borcev iz Srema in Mačve. Že leta 1942, točneje 24725. oktobra, je prišlo iz Srema preko Drine in Save okoli 12.0(K) borcev v Bosno. Ta prehod je upodobljen v reliefu na spodnjem delu spomenika.«
Branko je nato veliko govoril o bratstvu in enotnosti narodov in narodnosti Jugoslavije, ki prav na tem narodnostno mešanem ozemlju igra še posebno pomembno vlogo. V okolici Trnove, je dejal, je bilo pet muslimanskih vasi in le komunistični partiji gre zahvala, da ni prišlo do medsebojnih obračunavanj.
»Danes je seveda drugače. Vsi imamo iste probleme, načrte, zbiramo se pri istih organizacijah in društvih, vedno več se tudi ženijo med seboj, saj veste, ljubezen ne pozna meja.«
Branko je eden od udeležencev tiste slovite bitke, eden od ra-
njencev, ki je ležal v zemunici. Govoril je tudi o mladini in pionirjih, kako so med vojno neustrašeno izvrševali zaupane jim naloge. Če za nič drugega, je dejal Branko, že za take otroke se je bilo vredno boriti.
Po dolgih letih službovanja na različnih dolžnostih je narodni heroj Branko Stojanovič spet prišel med svoje ljudi, med svoj »narod«. Zgradil je majhno hiško, kjer sedaj živi s svojo ženo in s čebelami. Ima namreč lep čebelnjak in ogromno čebel.
Poslovili smo se od Trnove, poslovili od Branka. Na poti proti vasi Dvorovi sem v avtobusu še vedno premišljeval o dogajanjih pred tridesetimi leti. Nad vsem tem premišljevanjem in spomini mi neprestano pred oči prihaja velika črna granitna plošča, postavljena preprosto na tla, na zemljo.
Prav je, da na koncu spregovorimo še nekaj besed o poteku tekmovanja. Zapisali smo že, da je vse skupaj direktno, ali kot se to reče, v živo, prenašala sarajevska televizijska hiša. Prav zato je bilo naše potovanje toliko bolj naporno, kot bi bilo, če ne bi bilo televizije. Za tisto piškavo uro in pol programa so morali vsi nastopajoči dva dni zapored skoraj od jutra do večera stati pred kamerami in močnimi reflektorji ter pozirati, ponavljati do neskončnosti in onemoglosti vedno ene in iste stvari, poslušati redaktorja, režiserja, asistenta, glavnega re-porterja in ne vem koga še. Skratka, kazalo je, da bo vse skupaj ena velika zmešnjava, v kateri nihče ne ve, kdo pije in kdo plača; pa se je na koncu vse skupaj prav lepo izteklo. Vsako delo pač zahteva svoja pravila in ker je televizija še vedno nekaj novega, zlasti pa vse tisto, kar se dogaja zadaj za ekranom, je bilo naposled za marsikoga še prav zanimivo.
(se bo nadaljevalo)
Na prireditvi je sodelovalo več folklornih skupin iz okolice Bijeljine, med njimi tudi ta dva ljudska umetnika - Foto: Milan Krišelj
Črtomir Zoreč:
Tržaško
slovenska deželica ob morju
(3. zapis)
'^kolikokrat se radoznalfpotniki in     , JUDlJane proti Kopru ustavijo malo dalje od Petrin j. Kajti prav u  začutijo  prvi topel  vetrič od srn"!8' ^ vetričem pa duh rožmarina,
vrErnistrein pimj - t?.j?pr-
mor      Ja vonJ.av našega ljubega j Ja,   ~   morja   Adrijanskega ...
KostelcV« P°vzPnu° P°Pot,niki Prt* in t a socerb — skalo in grad
val0^erno <krčmico) - tedaj uzro kogai 2 m°drino morja in Trst! Le ta i2 mlinskih rojakov ne dime ran0nenacmi P°gled v odprto našo
PlJŠČAVNIK SOCERB
R^da trenutno še nismo na trikih tleh - toda pogled s vasi, ki°K^r-a se^e Prav v primestne obiskal U jm rao- v ten Potopisih Dorlien j0t na dlani so: Dolina (S. &°H Ma*llla Valle)> Kroglje (Cro-Oreh (fcj kovJe (Caresana d' Istria), covec), ygh?ro>' F rankovec (Fran-(Bagnoli HVlAe (Aquilinia), Boljunec soka hrih ^osandra) — pa še nevi-Belvedei. ? LePovid (Monte d' Oro Brumni k ln Ce,° (Monte Uselio), katera teh**60 00 *e sam 8Poznal, in katera lrnen so še staroslovenska čena. 80 tako bedno poitalijan-No, j.
8 Je Pogled v bližnjo tržaško
okolico pod Socerbom (po naše bolj prav: Strmec!) tako očaral, da se bomo kar brž spustili v veliko slovensko vas Dolino. Toda prej še nekaj besed o Socerbu.
Popotnik, ki prvič prispe od naše strani sem, se upravičeno začudi: po ravnem pride do »gradu« — tam pa kot odrezano, prepad proti Dolini! Razgled je seveda imeniten — saj na Trst zdaj zreš res zviška!
Socerb (po laško: S. Servolo) na strmi skali (od tod naše ime zanj: Strmec) je bil v zgodovini nekaka predstraža Trsta. Nazadnje so gospodarili gradu na skali grofje Montecucculi.
To govori zgodovina; legenda pa veže Strmec s puščavnikom Socerbom. Ta se je zatekel tu sem, v podzemeljsko votlino pod sedanjim gradom v času preganjanj kristijanov.
Tu je puščavniško živel in molil kaki dve leti, potem pa so ga biriči odkrili. Po prvem sporočilu so So-cerba obglavili, po drugem pričevanju pa so puščavca vrgli v vodnjak in živega zasuli s kamenjem.
Kakorkoli že, krščanska Cerkev ga časti kot mučenca, kot svetnika. Jamo, v kateri je Socerb živel, so začeli ljudje imenovati »sveto jamo«. Postala je romarsko svetišče. V njej je vse naravno (podobno kot v beneškoslovenski Landarski jami nad Nadižo), obok je skalnat, stebri so visoki kapniki. V stotisočletjih se je celo izoblikoval pravcati kor za
pevce, prižnica in oltar. Vrhu vsega pa je podzemeljska dvorana še izredno akustična.
Zgoraj, že na naši strani meje, kipe v nebo razvaline nekdanjega
gradu — stražarnice nad Trstom — ocerba, ki pa ni s tem svetnikom v nobeni zvezi. Zakaj torej ne le Strmec in še vedno Socerb? Sploh me moti: Portorož namesto Rožni pristan, Izola namesto Otok ipd.
Ljudska vera, da košček apnenca iz Socerbove svete jame obvaruje hišo pred strelo, je še živa v tržaški, okolici. Saj košček tega kamna prinese celo nevesta s svojo balo. — Podoben primer mi je znan z dolenjske gore Primskovo nad Čatežem — tu lomijo romarji veje s stare lipe pri cerkvi, češ, živina, ki zaužije en sam list   s   te   lipe,   nikoli   ne oboli.
Zegnanju pri sv. Socerbu pravijo v teh krajih »opasilo«.
VAS DOLINA
SSocerba — Če odmislimo državno mejo — je le skok po bližnjici do Doline pod hribom Griže (Monte Carso — 457 m), ki velja tudi za državni mejnik. Bajka pa pravi: nekoč se ni od Griž do morja razprostirala današnja ravnina, pač pa je do skalnatega So-cerba segala morska gladina. Takrat so predniki današnjih prebivalcev Doline živeli v strminah pod Strmcem. Ko pa se je morje umaknilo, so se preselili v dolino — v današnjo Dolino! Streljaj od Doline je v onih časih (šesto ali sedmo stoletje našega letoštetja) nastala tudi vas Boljunec (italijansko Bagnoli d. Ro-sandra), menda po »boljšem uncu«, izviru boljše, hladnejše in bolj čiste vode!
Dolina (italijansko S. Dorligo de-lle Valle) je sedaj središče ene izmed
šestih občin v tržaški pokrajini. V gvojem okrilju ima še vasi: Boljunec, Ricmanje, Breg, Boršt, Draga in Mačkovlje. Ljudje v teh krajih govore slovensko. Na ulici, v gostilni, trgovini in na občini. V cerkvi seveda tudi. Slovenska je beseda otrok, ki se pode po ulicah teh vasic.
Dosledno dvojezični napisi vse do županstva. Torej je situacija le boljša kot na Koroškem, kjer dvojezičnih krajevnih napisov sploh ni. Seveda v teh občinah v tržaški okolici županjujejo slovenski možje — narodnjaki. Tako je npr. v Dolini na čelu že preko dva decenija župan Dušan Lovriha.
V Dolini obstojajo slovenske in italijanske šole. Dosti pa je med Slovenci staršev (kot na Koroškem!) ki pošiljajo svoje otroke v laške šole, češ, v življenju jim bo boljše šlo, ne
bodo zapostavljeni kot Slovenci. Bridka logika — kot nalašč za asimilacijo.
Skozi občino teče rečica Glinšica, prijetno sprehajališče Tržačanov. Zato je v Dolini tudi toliko krčem, obrtnikov in trgovin. Pač posledica sobotnega in nedeljskega turizma. In vedno hujšega razslojevanja. Saj je zemlje vedno manj (zazidava jo velika industrija), vinogradi so le še na prisojnih gričih — večina prebivalstva si služi kruh v Trstu, v industriji in v uradih. Pravih kmetov skoroda rtf več. Zanimivost posebne sorte: ko šem pred leti hodil po Ric-manjih in drugih dolinskih vaseh, sem se seznanil kar z večimi vinskimi trgovci (ki imajo svoje založne kleti seveda v Trstu); kaže, da se Dolinci spoznajo na vino in na njegovo ceno!
Pogled s S ocerba na Trst
Jutri planinsko predavanje
KRANJ - Planinsko društvo Kranj nadaljuje z dobro obiskanimi planinskimi in alpinističnimi potopisnimi predavanji, ki so ob sredah v dvorani Delavskega doma v Kranju. Jutri, 28. januarja, ob 19. uri bo na sporedu novo predavanje. Občinstvu se bo predstavil znani predavatelj Stane Tavčar. Naslov njegovega predavanja je »Slikovitosti Maroka«. V njem bo govora o orientalski ornamentiki, slikovitosti sotesk na robu Sahare, prehodih prek Visokega Atlasa in značilnostih Tangerja, Casablance, Rabata in Marakesha. -jk
Tudi mladinski turizem
KRANJ — V Kranju že nekaj časa deluje Mladinski servis, ki studentom in dijakom posreduje začasne zaposlitve. Lani je začela delovati pri servisu tudi avto šola. Predsedstvo občinske konference ZSMS Kranj je ugodno ocenilo dosedanjo usmeritev servisa. Menilo je, da je treba servis se obogatiti z novimi dejavnostmi, ki bodo omogočile studentom in dijakom zaslužek, razen tega pa jim nudile cenejše storitve. Ena od takih dejavnosti je mladinski turizem, ki ga za zdaj servis le nima v delovnem programu. -jk
Občna zbora
STARA FUŽINA - Sredi tega meseca je bil v Stari Fužini v Bohinju ustanovni občni zbor kulturno umetniškega društva Fužine Žige Zoisa in občni zbor športnega društva Gašperin Avgust. Društvo se imenuje po vaščanu prvoborcu, ki je padel marca 1942 na Vojah. Na občnih zborih so izvolili izvrsne odbore in druge organe društev. Sprejeli so tudi društvena pravila in program dela za letos. Razpravljali so tudi o gradnji družbenega centra, ki naj bi ga zgradili v Stari Fužini. V domu bi bila dvorana za kulturne in druge prireditve, knjižnica, klubski prostori in prostori za organe skupnosti in družbenopolitičnih organizacij. A. Z.
Poudarek izletniški dejavnosti
RADOVLJICA - Člani upravnega odbora planinskega društva Radovljica so na prvi seji v novem mandatnem obdobju razdelili naloge ter se dogovorili o akcijah v prihodnjih mesecih. Odločili so se, da bodo poživili izletniško dejavnost. Lani je namreč društvo organiziralo več izletov, a je bil obisk slab, tako da so jih morali nekaj celo odpovedati. Zato bodo v prihodnje izlete načrtovali dolgoročno in pripravili poseben program.
Povezali se bodo s planinskimi referenti v delovnih organizacijah, predvsem v Klanu, Verigi in v Plamenu. Večjo skrb
pri organiziranju izletov pa bodo posvetili tudi obveščanju in propagandi. Razen tega so se dogovorili, da bo mladinski odsek v zimskih počitnicah pri Valvazorjevem domu organiziral smučarski tečaj, ki se ga bodo udeležili učenci osnovnih sol Radovljice, Lesc in Žirovnice. Navzoči, pa bodo na tečaju tudi člani alpinističnega odseka, ki bodo pripravili več predavanj, reševalci in člani odseka pa bodo ob koncu tečaja prikazali tudi reševanje izpod snega.
Upravni odbor planinskega društva Radovljica je na koncu sklenil, da bodo sredstva, namenjena za novoletne čestitke, nakazali Zavodu za sklepe v Skofji Loki. J. R.
Načrti KS Bled
HI.KI) — V krajevni skupnosti Bled se trenutno najbolj ubadajo z zasneženimi cestami in urejevanjem parkirnih prostorov. Člani skupščine krajevne skupnosti pa se že dogovarjajo in načrtujejo delo, ki jih čaka spomladi. Takoj bo treba dokončati asfaltiranje pločnika na Rečici in podhomske ceste. V nasadih in parkih je zaradi gradnje hotela Park nastalo precej škode in jo bo treba popraviti. Jermanka in njeni prebivalci čakajo najprej na kanalizacijo, potem pa tudi na lepše poti. Po programu poteka obračunavanje in nakazovanje samoprispevka za izgradnjo mrliških vežic. Na načrte pa čakajo tudi za gradnjo varstvene ustanove za najmlajše. M. S.
Sprejem za upokojence
Ob koncu minulega leta so prvič povabili upokojene delavce iz Lipniške doline, z Dobrave in iz Krope na novoletno srečanje v tovarno Iskra Lipnica. Ob tej priliki so jim razkazali nove obrate, jih seznanili s proizvodnjo in nato pogostili. S sprejemom so bili nekdanji člani kolektiva Iskre s tega območja zelo zadovoljni. «JR
Razstava lovskih trofej
POLJANE V POLJANSKI DOLINI - V Poljanah je bila v torek, 18. januarja, tradicionalna razstava lovskih trofej, ki jo vsako leto pripravijo člani lovskih družin s področja Poljanske doline. Letošnja je bila še posebno zanimiva, saj so na njej razstavljali svoje številne in zares lepe in bogate trofeje lovci iz so-vodenjske, žirovske, gorenjevaške in poljanske lovske družine. Pred otvoritvijo razstave, ki je bila tokrat sicer šele prvič odprta za javnost, je bilo na vrsti tudi ocenjevanje trofej ter ob tem seveda delitev »rdečih«, »zelenih« in drugih »pik« posameznim članom »zelene bratovščine«. Lovci pa so si seveda na srečanju izmenjali še mnoge izkušnje. Tudi med Poljanci je bilo za razstavo, ki je bila odprta sicer vsega dve uri, veliko zanimanja. Prihodnje leto bo podobno razstavo in srečanje pripravila druga lovska družina. -jg
Najmnožičnejše društvo v Žireh
Žiri - Balinarsko športno društvo je najmnožičnejše športno ali sploh katerokoli drugo društvo v Žireh. Blizu tristo članov šteje trenutno! In kar dobra polovica »balinar-jev« se je v soboto, 22. januarja, zbrala na redni letni konferenci, na konferenci, na kateri so Žirovci sklenili pregledati svoje delo v preteklem letu. mimogrede povedano: le-to je bilo doslej izredno uspešno, obenem pa si začrtati tudi smernice in načrte za delo v prihodnjem obdobju.
Balinarski šport ima v Žireh že dolgo tradicijo. Toda možnosti za kakršnokoli načrtno delo so bile še vse do pred dvema ali tremi leti izredno slabe. Balinišča v kraju so sicer bila, toda nikakor ne primerna, še zlasti ne za tekmovanja. Pred nekako tremi leti pa so najbolj navdušeni privrženci te športne panoge »pljunili« v roke, resno zagrabili za delo, pri tem so, treba je povedati, naleteli tudi na izdatno pomoč vseh domačinov, posameznikov, delovnih
ODMEV NA »ZAKAJ ZAMUJAJO ŠTIPENDIJE?«
Člani skupine (delegatov 1. okoliša s področja kmetijstva za pošiljanje delegatov v zbor združenega dela Skupščine SR Slovenije — op. ur.) smo se na svoji 38. seji 14. 1. 1977 potem, ko smo preučili gradivo za 40. sejo zbora združenega dela Skupščine Sli Slovenije, ki bo 19. 1. 1977 in ko smo določili delegate za to sejo, seznanili s člankom »Zakaj zamujajo štipendije«, ki je bil objavljen v rubriki Pisma bralcev v Glasu dne 24. 12. 1976. S pismom bralke A. J. z Jesenic se ne strinjamo. Mnenja smo. da bi se bralko morala predstaviti s polnim imenom. V kolikor piše o zadevi, ki zadeva širšo javnost, bi morala navesti argumente s konkretnimi dokazi, kot npr. ali so res kmečki otroci slabši študentje od ostalih in podobno. Menimo, da to ni res in da tu ni potrebna polemika. Ali zaradi tega, če že kateri (»d otrok premožnejših kmetov prejema štipendijo, ne bi smeli prejemati štipendije kmečki otroci!' Navedbe bralke bi morale biti še toliko bolj konkretizirane, če izhaja iz primerov v občini Jesenice, kjer je kmečkega prebivalstva zelo malo in med temi so najbrž le redki premožni kmetje, če sploh so. Tovarišica A. J. bi morala upoštevati, da so ob »ogromnih« dohodkih na kmetijah tudi »ogromni« izdatki.
Pavšalno ocenjevanje, pri tem pa še neargumentirano, pa čeprav s strani posameznika, pač ni sprejemljivo.
Enotni smo tudi v tem, da se v sedanjem sistemu štipendiranja pojavlja vrsta težav. Prav gotovo pa za ta splet težav niso krivi predvsem le prejemniki šti/)cndij iz vrst kmetov.
Skupina je bi/a mnenja, da naj se tendencioznih, nepodpisanih in neargumentiranih člankov ne objavlja več in da naj se mnenje skupine objavi.
Predsednik skupine Nelec Franc
vasa pisma
MAR RES PODPIRAMO KIČ?
Večkrat lahko zasledimo žolč-ne razprave o pojavih kiča ali lažne umetnosti v naši družbi. To je tudi predmet številnih naših pogovorov. Toda, kako se vendarle borimo proti takim pojavom?
Že dolgo časa so naši kioski preplavljeni z literaturo, ki ne more biti v čast naši socialistični skupnosti. V zadnjem času se pojavlja toliko revij s kvazi-erotično vsebino, da se ti zazdi, kot da smo nekje na zahodu, kjer prevladuje izključno potrošniška miselnost, ki iz vsega, tudi iz človeških čustev, kuje lepe zaslužke. Pa ne gre le za seks-literaturo! V modi so tudi kičaste razglednice s primitivnimi karikaturami, ki imajo vse prej kot plemenit namen — ponorčevati se iz ljudi. Osli z velikimi ušesi, pijanec, ki se ob prihodu domov pogovarja s svinjo, žena s korobačem, ki neusmiljeno udriha po svoji slabši polovici in druge »umetnine«, se bohotijo na najbolj vidnih mestih. Da ne govorimo posebej o »čudovitih« podnapisih v takem smislu: Kdaj se mi trije zopet vidimo? Oh, kje je sedaj moja žena?
Na žalost so te cvetke naših gora, plod iznajdljivih »umetni kov«, ki jim je deveta skrb spoštovanje med ljudmi, človeški ponos in dostojanstvo.
Naša družba se trudi, da bi že v osnovni šoli uvedla estetsko vzgojo, s takšno literaturo in drugim kičem pa rušimo že tako trhle in majave temelje naše kulturne osveščenosti. Menim, da bi bilo dobro pogledati po naših kioskih, kako so založeni s »cvetkami« , ki ne krasijo socialistične humane miselnosti.
Prenekateri nič hudega sluteči občan zardi, ko mu poštar pri nese spominček takšne vrste, ne zardevajo pa tisti, ki to »umetnost« imenitno vnovčijo.
-Jože Žerdin -Jesenice
organizacij in ustanov, in danes je v središču Žirov moderno balinišče, športni objekt, s kakršnim se lahko pohvali le malokateri kraj v naši republiki. Več tisoč prostovoljnih delovnih ur je bilo potrebno žrtvovati za to . . .
»Balinišče smo ,nekako' dokončno uredili v lanskem letu,« je dejal na sobotni letni konferenci predsednik. BSD Žiri Lojze Firšt. »Dela nam tudi lani ni manjkalo. Zgradili smo namreč še tretjo stezo. Prostor zanjo nam je odstopila tovarna Etiketa. Opravili smo prek 500 prostovoljnih delovnih ur, pri delu porabili več kot 900 kubičnih metrov raznega materiala ter postavili najmanj 90 kvadratnih metrov mrež ob stezah. Posebno moram pohvaliti okoliške kmete, ki so darovali ves potreben les. Uredili pa smo tudi parkirišče za avtomobile. Dela nam tudi v letu, ki se je začelo, zlepa ne bo zmanjkalo. Ob balinišču nameravamo najprej postaviti dve luči, nato pa položiti tudi nov pod v naših klubskih prostorih. Razširjati se trenutno ne nameravamo, pravzaprav pa se niti ne moremo. Z začetim delom pa bomo vsekakor nadaljevali.«
Tudi uspehi žirovskih balinarjev na športnem področju v lanskem letu niso majhni. V tekmovanju »četvork« so namreč Žirovci v gorenjski ligi zasedli šesto, med dvojicami in posamezniki pa drugo mesto. Se uspešnejši pa so bili najstarejši člani društva. Le-1 j so namreč po jesenskem delu tekmovanja v notranjski ligi drugi. Imajo pa lepo priložnost, da se v drugem delu prvenstva povzpnejo na najvišjo stopnico.
Tekmovanj v Žireh tudi letos ne bo manjkalo. Balinarji iz Žirov so se že odločili, da bodo pripravili tekmovanja osnovnih organizacij sindikata iz Žirov, članov gasilskih društev, športnih kolektivov, kmetov, tekmovanje mladincev, v goste pa bodo seveda na razna meddruštvena tekmovanja povabili tudi društva i/, ostalih krajev Slovenije. Odzvati pa se nameravajo prav tako številnim vabilom za nastope po drugih krajih v republiki. Se posebno tesne stike nameravajo navezati s ŠSD »Tabor« na žirovski osnovni šoli. Večkrat tedensko bo ena od balinarskih stez namenjena izključno pionirjem. Že v kratkem pa bodo pripravili tudi prvo tekmovanje za, najmlajše. Za balinarski šport je namreč med mladimi v Žireh v zadnjem času še posebno veliko zanimanje.
»Nimamo namena ,siliti v oblake',« je dejal ob koncu letne konference predsednik društva Lojze Firšt, »naš namen je že od vsega začetka zagotoviti predvsem rekreacijo delovnemu človeku. Morda nam je to tudi uspelo? Kajti v našem društvu je iz dneva v dan več članov.«
Na letni konferenci se je prvič, in to izredno uspešno, predstavil tudi moški pevski zbor, ki ga sestavljajo člani BSl) Žiri, vodi pa ga Lovro Možina. J. Govekar
Le še nekaj dni bo mogoč lov na kralja salmonidov — sulca. Pred zadnjim' izpustom vode iz hidroakumulacijskega jezera elektrarne Moste je bil tudii spodnji del Save bogat s to ribo. Zdaj je ni; morda čez nekaj let bo spei mogoč lov. Zato zdaj ribiči radi zahajajo v revir ribiške družine Visoka v Soro. Matevžu Hudoverniku iz Gradnikove 1 v Kranju se je v petek, 21.ja\ nuarja, nasmehnila ribiška sreča. V Gorenji vasi pod mostom mu je na\ umetni cof prijel 83 centimetrov dolg in 6 kilogramov težak sulec. Kar 20 mi\ nut ga je utrijal v toku z 0,70 milimetra debelo vrvico. To je bil eden lepšim sulcev, ki so jih v zadnjih letih ujeli v Sori. Pred leti je gospodar ribiška družine Visoko Janez Dežman ujel deset kilogramov težkega, lani pa je biA v Zmincu ujet 12 kilogramov težak.
Matevž pravi, da sulec, ki ga je ujel v petek, sicer ni prava trofeja, a ga je bil vseeno ztdo vesel, saj je doslej najtežji sulec, ki ga je ujel, tehtal 4,5 kilograma. Bilo je to pred kakšnimi petimi ali šestimi leti v Sori. Sicer pa je* njegova največja trofejna riba 8,5 kilograma težak krap, ki ga je ujel predi časom v bajerju Bobovek. Zdaj krast prostore v pobrateni ribiški družina v Rivoliju. V športnem ribolovu pa je Matevž Hudovernik, ki je član ribiške] družine Kranj že 21 let, razen tega je fererent za mladino in za tekmovanja,] dobil že vrsto priznanj. Tako je bil na lanskem mednarodnem tekmovanju] V ulovu rib na Bledu drugi. 1975. leta pa je bil v slovenski ekipi, ki je na\ državnem prvenstvu v ulovu rib osvojila tretje mesto. Najboljši je bil tudi na\ lanskem regijskem tekmovanju v Kranju, na srečanju v Rivoliju pa je bi med najboljšimi člani kranjske ribiške družine.
Športni ribolov pa sije za hobi izbrala tudi Matevževa hčerka Vanja, kije že sedem let članica pri mladincih v ribiški družini Kranj. Obiskuje tretji letnik gimnazije v Šentvidu. Tudi Vanja je na mladinskih tekmovanjih večkrat osvojila prvo mesto. Na sliki Matevž Hudovernik s šestkilogramskim sulcem — A. Zalar
Skupščina aerokluba Kranj
V petek, 14. januarja, je bda redna letna skupščina aerokluba Kranj. Predsednik kluba Borut Perpar je podal poročilo o delu v preteklem obdobju. Navedel je nekaj težav, ki jih tarejo. To so predvsem tesni prostori in skromna finančna sredstva, ki so jih dobili od TKS Kranj, kar jim onemogoča večjo aktivnost in množičnost. Zato so si bili člani kluba prisiljeni pomagati sami; delali so v Železarni Jesenice in v delavnicah ALC Lesce, da so lahko nabavili nove naprave in opremili delavnico. Premalo pomoči so deležni tudi od Letalske zveze Slovenije, saj je treba skoraj ves modelarski material uvažati iz tujine.
V prihodnje namerava aeroklub Kranj pritegniti v svoje vrste še več
X. zimske športne igre Ob SS Kranj
Pretekli petek smo pisali, da bodo X. jubilejne zimske športne igre kranjskega sindikalnega sveta 19. in 20. februarja 1977 na Jezerskem in da je bilo vsem osnovnim organizacijam že razposlano gradivo in pogoji za prijavo tekmovalcev. Danes lahko že objavimo, da je praktično vse pripravljeno: plakati, nalepke, diplome in priznanja za 10-kratno udeležbo, plakete in značke, pokali. Na OSS smo tudi izvedeli, da že prihajajo prve prijave tekmovalcev, čeprav je zadnji rok zanje 4. februar 1977.
Ta teden si bo organizacijski odbor ogledal, kako so Jezerjani pripravili tekmovalne proge za veleslalom, smučarske teke in sankanje. Ker h«) tekmovanje potekalo dva dni, bodo proglasitve najboljših v obeh dneh: v soboto popoldne za sobotna tekmovanja in v nedeljo za nedeljska ter proglasitev ekipnih zmagovalcev. I. S.
Klub OZN na Koroški Beli
Na osnovni šoli Koroška Bela prizadevno deluje klub OZN, v katerega je včlanjenih .'52 učencev. Klub redno spremlja vse politične in gospodarske dogodke doma in v svetu. O pomembnejših dogodkih pa člani kluba organizirajo sestanke. Letos bodo organizirali tudi več proslav; tako za mednarodni dan boja proti rasni diskriminaciji, za svetovni dan zdravja, ob dnevu združenih narodov in ob dnevu človekovih pravic.
J.R.
mladih modelarjev. Skušali se bodo tudi povezati s skupino, ki izdeluje makete v Iskri.
Na skupščini je bila izrečena tudi pripomba, da so premalo pozornosti posvetili klasičnemu modelarstvu. Težave pa nastopijo tudi tedaj, ko hočejo svoje modele preizkusiti. Steza v Lescah je precej daleč, zato bi radi lastno v Kranju. Za pomoč bi prosili JLA.
Na koncu so razrešili dosedanji upravni odbor ter izvolili nove organe. A.Cijan
Smučarski
tečaj
p
1E
t.
lek
P )B ok in P
°? ko •dr
P an >ol
P ev
S
a
?8l
!al
[ti p
Kranj — Gradbeno podjetje Gradbinec Kranj (prej SGP Projekt Kranj) bo letos organiziralo smučarski tečaj za člane kolektiva in njihove otroke na Zatrniku. Smučarski tečaj bo trajal od 24. do 28. januarja, vsak dan od 8. do 16.30. Ta delovna organizacija je tako ena redkih na Gorenjskem, ki se je odločila, da organizira tak tečaj in rekreacijo za člane kolektiva in njihove družinske člane.
Ančka Pretnar-Olga
Prve dni po novem letu je v Gorjah umrla Ančka Pretnar-Olga, po domače Zotlarjeva Ančka. Bila je ena tistih slovenskih žena, ki so med vojno ves čas pomagale partizanom. Rodila se je pred sedemdesetimi leti v Spodnjih Gorjah. Pred vojno se je poročila in z možem sta si zgradila hišo. Bila je šivilja in je med vojno ves čas šivala za partizane.
Ze 1941. leta so bili v partizanih njeni štirje bratranci. To so bili bratje Zvan, . ki so vsi padli, razen Janeza-Dravskega, ki je umrl 1962. leta. Njen mož Rudi je bil aktivist OF, padel pa je avgusta 1944 blizu Podnarta na Gorenjskem kot borec v transportni četi gorenjskega odreda.
Tako je Ančka ostala sama z dvema hčerkama. Toda to je ni zlomilo. Aktivno je delela naprej vse do konca vojne. Bila je soustanoviteljica in odbornica odbora AFŽ za vas Podhom in del današnjih Spodnjih Gorij (Graben in Poljane) od junija 1943. Ančka je gostila v svoji hiši tudi partizanko Vido, ženo prvoborca Andreja Zvana-Borisa, narodnega heroja, ki je padel na Poreznu marca 1945.
Svoj poslednji dom ima Ančka na pokopališču v Gorjah.
J. Ambrožič
L I
I
ta 'el
mali oglasi • mali oglasi
Prodam
Prodam nov AKUMULATOR z jarancijo. za zastavo 750. Betonova »-Kokrica, Kranj 438 Prodam    mešane   smrekove in jorove suhe PLOHE 25 do 50 mm. ^-alog 9. Cerklje 439 sTrs 0f!am šest tednov stare PRAŠIČKE.   Cerkljanska   dobrava 9, -erklje 440 Prodam  OKNO   super Jelovica tomplet z roleto 120x170 cm, po Ugodni ceni. Oblak Rezka, Štrukla n. h., Radovljica 441 Poceni prodam DNEVNO OPRALO. Urh Janez, Zasip 109, Bled 442 OTROŠKI GLOBOK >VOZlCEK ta'ijanske    znamke, temnomodre gparve, z visokimi kolesi, malo rab-m Jen.   prodam.   Praprotnik Ilonka, im\' na ^uPo 5, Kokrica pri Kranju idil
>M km
2IVIL.A
PC BRITOF
PREKAJENE POSTRVI
ZMRZNJENE POSTRVI
žM ik a t
•Prodam dobro ohranjeno ZI-,n JELKO z zimnico, par ŠKORNJEV t- 38, dva para dolgih HLAČ za lekle. Naslov v oglasnem oddelku. . 444 I Prodam nemško POROČNO } )BLEKO št. 40, čevlje, torbico in jp^kavice. Matanovič, Planina 2, M ranj 445 J Prodam otroško POSTELJICO z di pgijem. Telefon 24-028 446 ,t; l Poceni prodam rabljeno kuhinj-u ko KREDENCO. C. Gorenjskega ,n»dreda 14, stan. 13, Planina, Kranj
ti 447 i0 Prodam visoko brejo SVINJO ali . : amenjam za mesnatega PRAŠIČA.
olica2,Naklo 448 iji .Prodam BIKCA, starega 8 mese-* ev. Srednja vas 55, Šenčur 449 '    SOBNO OPREMO, zelo primerno a samske sobe, ugodno prodam, [gled vsako popoldne od 15. ure lalje. Mato Mravlje, Bistrica 157, ržič 450
Prodam PRAŠIČA, 130 kg težke-»• SP- Duplje 55 474
kt' ir-
ji-l do ja, na na da za ke
"S
upi m
JJupim LIPOVE HLODE ali •fcLSO. Ponudbe pod »Lipa« 463
dežurni veterinarji
Od 28. .1. do 4. 2. 1977: Bedina Tone, dipl. vet., Kranj, Betonova 58, telefon 23-518 za občino Kranj; . Habjan Janko, dipl. vet., Z»H 140, telefon 69-280 za občino Škofja Loka;
Plestenjak Tone, dipl. vet., Bled, Prešernova 34, telefon 77-828 in 77-863 za občini Jesenice in Radovljica.
Dežurstvo se prične ob 14. uri popoldan in traja do 6. ure zjutraj naslednjega dr»e. Centralna dežurna služba ŽVZG Kranj na telefonski številki 25-779, pa deluje neprekinjeno.
Živinorejsko veterinarski **vod Gorenjske
'2£*7a
Prodam FIAT 750 v nevoznem lanJU ter STROJ za AMI 6. Bobo-
'ek 26, K
ranj
451
pUaH .Cp GIm, Kranj, Ulica Mote tUktf'* 1- Stavek: GP Gorenjski Lju<ulr*nJ> ti«k: Združeno podjetje tsrjev Pravica, Ljubljana, Kopi-uP>-»v. ?• - Naalov uredništva in 1. Usta: Kranj, Moto PUadeja nju »»I?*0*4 račun pri 8DK v Kra-^o^T*)*** 51500-601-12594 - Te-^eobj. Vavni urednik, odgovorni »tv0y; 'a uprava 23-341, uredni-0dM&i *86. novinarji 21-860, malo-a>-»4r l»» naročniški oddelek Pollfst,.^ Naročnina: letna 300 din,
a **«hL100 dln> 001111 ** 1
đ*vk*   * ** Oproiceno prometnega
Po    pristojnem mnenju
411-1/72.
ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA V POLJANSKI DOLINI
Od petka, 28. 1., od 20. ure do petka, 4. 2., do 6. ure je dežurni zdravnik dr. Gregorčič Bojan, tel. 68-260.
Podnevi ob delavnikih iščite pomoč v ambulanti Gorenja vas oziroma v Žireh.
Kadar v nujnem primeru ne najdete svojega oziroma dežurnega zdravnika, se obrnite direktno na ZD Škofja Loka, tel. 60-440.
Prodam nov VOLKSVVAGEN 1200. J. Ipaveč, Škofja Loka, Klo-bovsova 2 . 452
Prodam FIAT 850 po delih. Tomažin, Škofja Loka, Frankovo naselje 92 453
Prodam OPEL REKORD 1500 ccm, 4 prestave, letnik 1965, stroj novejši, 48000 km, registriran do 31. 12. 1977. Javorič, Vodnikova 4, Lesce 454
Kupim MOTOR za 1300, dobro ohranjen. Podjed Jože, Sr. vas 63, Šenčur 455
Prodam OPEL REKORD, letnik
1965, v voznem stanju. Žagar, Grad 53, Cerklje 456
Prodam BMW 2002. V račun vzamem tudi ček. Ogled in informacije v soboto in nedeljo od 8. do 12. ure. Šenčur, Pipanova 23 457
AMI — 8, letnik 1971, registriran do julija 77, ugodno prodam. Informacije v soboto in nedeljo na telefon 50-010 458
Kupim nov ali malo rabljen zimski AVTOPLAŠČ 5.20X12 znamke GOOD YEAR. Lotrič, Jamnik 1, 64245 Kropa 459
ZASTAVO 750, letnik 1971, prodam. Lahovče 44, Cerklje 460
Prodam   ZASTAVO   750, letnik
1966. Naglic, Hotemaže 61, Preddvor 461
Prodam R 10, letnik 1967. Telefon 21-257 462
stanovanja
Mlad zakonski par išče STANOVANJE v Kranju ali okolici. Nudiva pomoč v gospodinjstvu. Ponudbe pod »Nujno« 464
Dekle išče v Kranju ali okolici GARSONJERO ali sobo. Ponudbe pod »NUJNO«.
posesti
DAM ZAZIDLJIVO PARCELO pri cesti. Informacije: Žeje 11, Duplje 465
Prodam pri Novem mestu HISO, NJIVO z gozdom ali menjam od Ljubljane proti Gorenjski. Virma-še 4 Škofja Loka 466
zaposlitve
Sprejmem dekle, ki ima veselje za PLETILJSTVO.   Pletiljstvo KNI-FIC JOŽICA, Kranj, Oprešnikova 29, P rimsko vo 467 Žensko osebo za pomoč v kuhinji ZAPOSLIMO TAKOJ ali po dogovoru. Hrana in stanovanje v hiši. Plača po dogovoru. Gostilna LAK-NER Kranj, Cesta na Brdo 33 468 FRIZERSKO POMOČNICO, samostojno moč z nekaj let prakse, sprejme takoj Frizerski salon KUN-STELJ, Kranj 469 Takoj  sprejmem  mesto HIŠNIKA. Sem redno zaposlen. Ponudbe pod »Garsonjera ali soba«
Izdelujem REZBARSKA DELA. Naslov v ogl. oddelku.
prireditve
ZNIŽANJE
CEN OBUTVI V POSLOVALNICAH
OD 24.1.1977 DALJE
alpina,
LILET
Tovarna obutve MARIBOR
ZDRUŽENJE SLOVENSKE OBUTVENE INDUSTRIJE
Ljubljanske mlekarne
delovna organizacija za kmetijstvo, živilsko industrijo, trgovino, izvoz-uvoz, Ljubljana, Tolstojeva 63, o.sol.o. razpisna komisija delavskega sveta TOZD MESOIZDELKI ŠKOFJA LOKA
razpisuje
prosto delovno mesto
pomočnika direktorja
TOZD za proizvodnjo
Poleg splošnih zakonskih pogojev se zahtevajo za zasedbo tega delovnega mesta še naslednji:
— visoka izobrazba veterinarske smeri ali dipl. ing. živilske tehnologije -
— 5 let delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih
— izkazane organizacijske in vodstvene sposobnosti ter
— moralnopolitične vrline
Kandidati morajo predložiti potrdilo o nekaznovanju ter potrdilo o tem, da niso v postopku. Poskusna doba bo 3 mesece. Vloge s priloženimi dokazili o izpolnjevanju vseh razpisnih pogojev kandidati lahko oddajo v tajništvu TOZD ali pošljejo po pošti v zaprti ovojnici s pripisom »za razpisno komisijo« na naslov: Ljubljanske mlekarne, TOZD MESOIZDELKI ŠKOFJA LOKA, Škofja Loka, Mestni trg 20. Razpis velja 15 dni p\> objavi. O izidu razpisa bomo vse prijavljene kandidate obvestili najkasneje v 15 dneh po sprejemu sklepa o izbiri.
Obenem objavljamo prosti delovni mesti:
1. vodjo splošne službe
2. vodjo plansko-analitskega oddelka
Pogoji pod 1. pod 2
višja pravna ali upravna šola s 3-letno prakso . višja ekonomska šola s 3-let no prakso. Poskusno delo traja tri mesece. Osebni dohodek po samoupravnem sporazumu o delitvi dohodka in osebnih dohodkov. Prednost bodo imeli kandidati, ki imajo stalno bivališče na omenjenem področju.
Ponudbe pošljite s priloženimi dokazili v 15 dneh po objavi na naslov TOZD MESOIZDELKI Škofja Loka, Mestni trg 20 in jo naslovite na odbor za delovna razmerja v TOZD.
■
PLANIKA INDUSTRIJSKI KOMBINAT KRANJ
razpisuje licitacijo za prodajo tovornega avtomobila TAM 5000
v nevoznem stanju, letnik 1966 za izklicno ceno 15.000 din
Licitacija bo v četrtek, 27. 1. 1977, ob 10. uri v prostorih avto garaž podjetja PLANIKA KRANJ.
KS ZALOG prireja v petek, 28. 1. 1977, ob 19. uri VELIKI MLADINSKI- PLES. Igra priznani ansambel VESELI TRGOVCI. 470
obvestila
EKSPRES ČIŠČENJE itisona, tapisoma, preprog, foteljev, kavčev. Pridem na dom. Gogala, Kidričeva 38, tel. 22-059 v popoldanskem času. 471
NOVO! V Skofji Loki SERVIS ELMA ROVENTA. Popravila v garancijskem roku in izven. Se priporoča ELEKTROSERVIS, Pin-terič Branko, Škofja Loka, Podlub-nik 33, tel.064-61-114 472
izgubljeno
Najditelja MOŠKE URE izgubljene dne 18. 1. dopoldan od Krivca do Zadružnega doma prosim, naj jo vrne proti nagradi. Kern Leon, K urirska pot 9, K ranj 473
Podjetje DOMPLAN
Kranj
Cesta JLA 6/V
Odbor za medsebojna razmerja objavlja
naslednji prosti delovni mesti:
1. tehnični risar
2. inkasant
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje:
pod 1.: da imajo dokončano osnovno šolo in ustrezen tečaj. Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom, pod 2.: da ima dokončano osnovno šolo in 6 mesecev delovnih izkušenj na enakih oz. podobnih delovnih mestih. Delo se združuje za nedoločen čas z nepolnim delovnim časom (4 ure).
Pismene prijave z dokazili o strokovnosti pošljite v roku 15 dni po tej objavi na gornji naslov.
Vsi kandidati bodo pismeno obveščeni o uspehu objave v roku 10 dni po opravljeni izbiri.
GORENJSKA KMETIJSKA ZADRUGA TZE SLOGA KRANJ
vabi kmečke žene na predavanje
O UPORABI ZAMRZOVALNE SKRINJE
Predavanje bo v prostorih uprave TZE SLOGA Kranj v Stražišču, Gasilska ul. 5 v četrtek, 27. januarja 1977 ob 15. uri
Predavala bo tov. ELA KOVAČIČ! VABLJENE
Odbor za medsebojna delovna razmerja osnovne šole
Davorin Jenko Cerklje
objavlja delovno mesto
pomočnika računovodje
Pogoj: končana srednja šola ustrezne smeri in 2 leti delovnih izkušenj.
Mesto se razpisuje za nedoločen čas.
Rok prijav je 15 dni po objavi.
nesreče
m
Srečanje na zasneženi cesti
V četrtek, 20. januarja, ob 8.30 se je na dovozni poti, ki vodi pd magistralne ceste k tovarni Exoterm na Polici pri Kranju pripetila prometna nezgoda. Voznik tovornega avtomobila Franc Cerkovnik (roj. 1927) z Zg. Bele je peljal proti tovarni po klancu navzdol, iz nasprotne strani pa je pravilno po desni pripeljal voznik kombija Anton Slak (roj. 1942) iz Ljubljane. Ko je voznik Cerkovnik opazil kombi, je zapeljal v desno, tako da je z desnimi kolesi zavosyl na napluženi sneg* z levimi pa je vozil po poledeneli kolesnici. Ko pa je opazil, da se s kombijem ne bo mogel srečati, je zaviral, pri tem pa ga je zaneslo čez vozišče in je trčil z zadnjim levim kolesom   v   kombi.   V   nesreči je
-nastalo za 4000 din škode, lažje pa je bil ranjen voznik Slak.
Zadel pešca
V soboto, 22. januarja, ob 22.20 se je na Cesti 1. maja v Kranju pripetila prometna nezgoda. Simon Krajcar (roj. 1956) iz Kranja je hodil po desni strani ceste proti centru mesta. Za njim je pripeljal neki voznik osebnega avtomobila, ki ga je tako tesno prehiteval, da ga je zadel v levo nogo. Zaradi tega je Krajcar padel in se laže ranil. Voznik pa je •odpeljal naprej, ne da hi počakal in pogledal, kaj se je zgodilo s pešcem.
Poledenela cesta
V soboto, 22. januarja, ob 13.45 se je na regionalni cesti Železniki — Zali log pripetila lažja prometna nezgoda. Voznik terenskega vozila Bojan Vogrinec iz Ljubljane je vozil od Zalega loga proti Železnikom. V vasi Jesenovec mu je nasproti pripeljal na kolesu z motorjem Anton Frelih (roj. 1938) iz Ljubljane. Na močno poledeneli in neposuti cesti je voznik kolesa z motorjem lovil ravnotežje z obema nogama, ob srečanju pa se je naslonil na blatnik terenskega vozila in padel, tako da se je laže ranil.
Trčil v pešca
V nedeljo, 23. januarja, ob 18. uri se je na regionalni cesti Škofja Loka — Žiri v naselju Zminec pripetila prometna nezgoda. Franc Frelih (roj. 1950) iz Škofje Loke je hodil peš po levi strani ceste iz Škofje Loke proti Brodem. V isti smeri je peljal tudi voznik mopeda Filip Oblak (roj. 1938) iz Fužin pri Gorenji vasi, ki je zapeljal na levo stran vozišča, tam zbil Freliha in tudi sam padel. V nesreči je bil voznik Oblak ranjen in so ga prepeljali v ljubljansko bolnišnico, Frelih pa ni bil poškodovan.
L. M.
V razbitinah vozil, ki so včeraj zjutraj trčila pri Šenčurju, sta umrli dve osebi, pet pa jih je bilo poškodovanih
Huda prometna nesreča pri Šenčurju
Včeraj, 24. januarja, ob 7.50 se je pripetila na regionalni cesti Kranj — Mengeš, pri kilometrskem kamnu 3300, v bližini Šenčurja huda prometna nesreča, ki je terjala dve življenji. V silovitem trčenju sta umrla delavca Servisnega podjetja iz Kranja Franc Prelog, rojen 1934 v Zago-jičih pri Ptuju, sedaj stanujoč v Kranju, in Mitko Spasov, rojen leta 1954 v SR Makedoniji, sedaj pa stanuje v Kranju. Hujeje bilo poškodovanih še pet oseb, med njimi trije otroci. Prepeljali so jih v ljubljansko bolnišnico. Nesreča se je pripetila v megli in na poledeneli cesti. Pokojni Franc Pelog je vozil osebni avtomobil vartburg in pri Šenčurju začel prehitevati Stanislava Mezka, ki je šel skupaj z njim in sodelavci na delo v Turnišče, kjer ima kranjska Planika svoj obrat. Ko sta bili vozili
Ogorek v suknjiču?
V. petek, 21. januarja, je v samskem domu jeseniške železarne na Ruparjevi cesti na Jesenicah začelo goreti. Ogenj je nastal v prvem nadstropju na stenskem obešalniku, kjer je visel suknjič Alija Taliča. Ta je prišel zjutraj po 6. uri spat, čez čas pa se je na steni, kjer je imel suknjič, vnelo: pogorelo je tudi nekaj oblačil, obutve in stenski obešalnik.
vštric, je začelo Preloga v megli in na ledeni ter neposuti cesti zanašati. Začel je bočno drseti. V tem trenutku je iz ljubljanske strani pripeljala stoenka ljubljanske registracije in trčila v Prelogov avtomobil. Vanj se je kljub zaviranju zaletel tudi Me-zek. Trčenje je bilo silovito. Franc
Prelog in sopotnik v njegovem vozilu Mitko Spasov sta se smrtno ranita. Pet ljudi, med njimi tri otroke, ki so se hujšnim poškodbam izognili zaradi pripetih varnostnih pasov, pa so prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Skoda na vozilih je ocenjena na skoraj 90.000 dinarjev.
Razpisna komisija
TRIGLAV KONFEKCIJE
Kranj
razpisuje naslednja vodilna delovna mesta:
1. vodje splošne službe
2. vodje engro prodaje
Poleg splošnih pogojev se za navedena .vodilna delovna mesta zahteva še:
pod L: visoka strokovna izobrazba, 3 leta delovnih izkušenj, višja strokovna izobrazba, 5 let delovnih izkušenj, splošna družbena razgledanost in sposobnost dela z ljudmi, družbeno politična aktivnost in moralno etična neoporečnost.
pod 2.: visoka strokovna izobrazba, 3 leta delovnih izkušenj, višja strokovna izobrazba, 5 let delovnih izkušenj, družbeno politična.aktivnost in moralno etična neoporečnost.
Pismene prijave z ustreznimi dokazili naj kandidati pošljejo na naslov: Triglav     konfekcija, Kranj, Savska c. 34, z oznako »za razpisno komisijo«. Prijave se sprejemajo 15 dni po objavi razpisa.
Izvršni odbor
ZDRUŽENJA SAMOSTOJNIH OBRTNIKOV SOB RADOVLJICA Gorenjska c. 10, tel. 74-187 razpisuje
prosto delovno mesto za nedoločen delovni čas
finančnega knjigovodje
za vodenje knjigovodstva zasebnim obrtnikom
Pogoji: srednja ekonomska šola
5 let delovnih izkušenj na podobnem delovnem mestu Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.
Hokej
Jesenice prevzele vodstvo
V nadaljevanju gorenjskega prvenstva v hokeju na ledu se je na 1. mesto prerinila ekipa Jesenic, ki sedaj vodi z 12 točkami pred ekipama Blejske Dobrave in Ljubnega, ki imata pO 9 točk. Na 4. mestu je Kokrica /. H točkami, 5. Pristava 4, (i. Žabnica 3, 7. Naklo 2 in 8. P. Majer 1.
Rezultati — 5. kolo: Ljubno : Pristava 7:7, Kokrica : P. Majer 7:4, Jesenice : BI. Dobrava 6:4,' Žabnica : Naklo 6:4; 6. kolo: P. Majer : Žabnica 6:6, Jesenice : Ljubno 19:4, Kokrica : Pristava 5:5, BI. Dobrava : Naklo 15:.).
B. Krivic
DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE, Ljubljana — Mestni trg 26 objavlja
prosto delovno mesto
prodajalca
za poslovalnico Škofja Loka, Mestni trg 8, Škofja Loka
Pogoj: šola za prodajalce ali gimnazija
Pismene prijave sprejema splošno-kadrovski sektor organizacije združenega dela na gornji naslov 15 dni od dneva objave razpisa.
Kandidate bomo o izbiri pismeno obvestili.
. Pred mladinskim EP v alpskih disciplinah
Skrbne priprave in pretreseni nad nesrečo
KRANJSKA GORA — Še dober mesec dni in vitranška smučišča bodo sprejela najboljše mlade alpske smučarje starega kontinenta ter Amerike, Kanade in Japonske, ki se bodo borili za letošnje evropske naslove — če se bodo na startu pojavili tudi povabljeni Amerikanci, Kanadčani in Japonci, bo to neuradno svetovno prvenstvo — v obeh konkurencah, mladinci in mladinke, v vseh treh disciplinah, smuk, veleslalom in slalom.
ZAHVALA Ob izgubi naše drage mame
Frančiške Benedičič
Mlakarjeve mame iz Studena
se iskreno zahvaljujem vsem sosedom, prijateljem in znancem za sočustvovanje in izraženo sožalje, pomoč, darovane vence in cvetje. Posebej se zahvaljujem dr. Rešek F1 rancu za dolgoletno zdravniško nego. Hvala č. g. župniku iz Selc in pevcem za pogrebni obred. Srčna hvala vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji
poti.
Sin Marjan z vsem sorodstvom. Studeno, 19. januarja 1977
Prve priprave so se začele še pred meseci, saj je bilo treba za tako prireditev pripraviti marsikaj. Vsem zvezam je bilo treba posredovati že prve podatke o prijavi svojih tekmovalcev in izdelati bilten z vsemi potrebnimi informacijami, mednarodni smučarski zvezi FIS pa tudi za pristanek, da mladinci vozijo dva smuka, ker je eden za njih le prekratek. Start le-tega bo za moške in ženske na zgornji postaji sedež-nice v Podkorenu, cilj pa v Brsnini in bo tako imel predpisane 450 m visinske razlike. Veleslalom bo na znani FIS progi s startom nad »esom« in ciljem pri bencinski črpalki. Mladinci bodo morali to progo prevoziti dvakrat, mladinke pa enkrat. Prav tako bo slalom za mladince na progi FIS, za mladinke pa bosta progi pripravljeni s startom na »esu« in ciljem na Bu-kovniku.
Tehnični štab in žrebanje ter tiskovni center bo v telovadnici osnovne šole. Kot pravijo v Kranjski gori, je se sreča, da imajo tak prostor in razumevanje uprave sole, da ga jim odstopi. Načrt tekmovalnih dni je že nared in kot vse kaže, ga ne bo treba spreminjati, saj je na progah, ki so predvidene, dovolj snega, nekaj pa ga bo tudi v rezervi.
Kot smo že omenili, priprave na to evropsko prvenstvo potekajo skrbno in po načrtu. To je zagotovilo močnega tehničnega štaba, ki mu predseduje Franc Žerjav. Vodja tekmovanja je in bo Jože Kosir, za proge pa bo tokrat poskrbel bivši odlični jesenifiki smučar Ciril Praček. Čeprav so na progah že začeli s prvimi pripravami, bodo krepko zavihali rokave takoj po zimskih počitnicah, 7. febr-arja. Za ta korak so se odločili že zaradi znanih razlogov odpovedi decembrskega slaloma za točke
v svetovnem pokalu in zaradi le delnih korektur pred pričetkom tekmovanja.
Prepričani smo, da jim bodo ti načrti uspeli, čeprav so Se vedno globoko pretreseni nad nesrečo pokrovitelja tega tekmovanja, predsednika ZIS Džemala Bijediča, njegove žene in ostalih članov v letalu.
D. Htimer
V Kranjski gori tudi
»EP HOT-DOG«
Kranjska gora - Tukajšnja smučišča na Podlesu bodo 12. in 13. februarja tudi prizorišče zanimivega mednarodnega tekmovanja. Kot zatrjujejo smučarji petih alpskih držav, med katerimi so tudi tekmovalci Jugoslavije, bo to tekma za evropski pokal, v tako imenovanem » hot-dogu«.
Ta atraktivna smučarska disciplina je nekaka akrobatika na smučeh. Imajo namreč svoje obvezne like, ki jih ocenjuje posebna, za taka tekmovanja sestavljena komisija. Vsak tekmovalec mora namreč med vožnjo pokazati vse svoje smučarsko znanje, ki pa ima malo skupnega z vijuganjem med vrati-cami. To so posebno izurjeni smučarji, ki na smučeh obvladajo skoraj pravo cirkuško akrobatiko - salto naprej, nazaj in še vse kaj drugega.
Vse to pa tej zvrsti smučanja daje še poseben čar, ki je za vsakega gledalca privlačen. -dh
Gorenjski prvaki Čimžar, Šilar ^ in Krolnik 0
Na 25-metrski skakalnici v Skofji LokifJV bilo letošnje gorenjsko prvenstvo za mlaj? ' in starejše pionirje. Nastopilo je 81 tekmi valcev, med katerimi pa je bilo najv* mladih skakalcev iz Kranja in Žirov. I
Rezultati - mlajši pionirji: 1. Silar 19« (21,5, 20,5), in Cimžar (oba Triglav) 19« ' (20,5, 20,5), 3. Dolar (Jesenice) 185,5 (20i 20), 4. Pcijanec (Križe) 183,5 ( 20,5, 20),] Tominc (Ziri) 184,5 (21, 19,5), 6. Kuna (Žiri), 7. Erznožnik (Žiri), 8. Žabkar (Križ« ' 9. Pegam, lO.Škrjanc (oba Triglav); stare« ; pionirji: 1. Krolnik (Ziri) 214,5 ( 23, 23,5),]* Kaštrun (Križe) 206,5 (22, 22), 3. BeW (Triglav)  199,0 (20,5, 22,5), 4. Sinkov« (Ziri) 197,5 (22,5, 22), 5. Ropret (Trigltf 195,5 (21, 22), 6. Bernard (Triglav), 7. Jd (Križe), 8. Korošec, 9. Furlan (oba Žiri), 1' t Gašpirc (Triglav). J. J. "M
Miro Bizjak (Triglav) je pred dni osvojil naslov gorenjskega prvaka' smučarskih skokih v konkureti mlajših mladincev, v nedeljo pa ji Sebenjah na republiškem prvensv osvojil odlično 2. mesto. — Fot M. Živulovič
Dušan Šilar (Triglav) je v soboto, nedeljo dosegel dve odlični uvrstim Najprej je postal gorenjski prm med mlajšimi pionirji, v nedeljo[ je osvojil 3. mesto na prvenstvu ' — Foto: M. Živulovič
Dva prvaka SRS
V nedeljo pa je bilo v Skofji Loki republfc prvenstvo v smučarskih skokih za mlajše t nirje. Naslov prvaka sta osvojila dva tektan valca,  in  sicer  M. Debeljak  (Draslovče). ? Novak (Ilirija). Bronasto kolajno je osV*^« Kranjčan Silar, na odlično 4. mesjo pa siFa uvrstil Cimžar (Triglav). Uvstitve ostalih ' renjcev: 5. Dolar (Jesenice), 7. Pegam (Trigl H. Poljane (Križe), 9. Erznožnik (Ziri), 10. M T| deljc (Križe), 12. Škrjanc (Triglav). J.4 1
Norčič tudi gorenjski
prvak
Je Po je A^ br i
»I«
v();
sel
m«
V Sebenjah je bilo v nedeljo y organi/' gi TVI) Partizana Križe — sekcije za smučat skoke tekmovanje na 50-metrski skakaj Pomerili so se člani za gorenjsko prven^ mlajši mladinci so nastopili v tekmi za pn stvo SRS, starejši mladinci pa so imeli m«j gionalno tekmo. Skupaj je nastopilo 110 \ kalcev iz 13 slovenskih klubov. Tekma jej dobro organizirana, skakalnica pa kljub to mu vremenu dobro pripravljena. Tekmo % ogledalo več kot 800 gledalcev. Med člai4 zmagal Bogdan Norčič, med mlajšimi mla<0, je bil prvi Tepež, med starejšimi mladinci f1 slavil Berčič. Tudi sicer so imeli največ usp* skakalci Ilirije.
Rezultati: člani — Gorenjsko prvensf
1. Norčič (Triglav) 203.2 (42, 42), 2. Janez Vh Sar (Jesenice) 177,2 (39, 37,5), 3. Burjek (h 174,1 (38,5, 36,5), 4. Peternel (Triglav) 173.6J 39,S), 5. Zupan (Jesenice) 173,4 (40,5, 44 s 0 tem), 6. Pagon (Jesenice) 165,3 (37, 36), 7.1 nik (Triglav) 160,3 ( 37, 36), 8. Peljhan (<J$ niče) 143,7 (35, 34), 9. BeSter (Triglav) 1' (32,5,31), 10. K one (Triglav) 114,8 (28,30); .
mlajši mladinci — Prvenstvo SRS: 1 pež (Ilirija) 174,7 (38, 38,5), 2. Bizjak (Tri«! 172,4 (37, 35), 3. Šoba (Ilirija) 172,2 (36, fy
4. Dobrave (Ljubno ob Savinji) 169,4 (37, 3'5
5. Ulaga (Ilirija) 165,6 (35,5, 34,5), 6. Globo*' (Triglav) 163,5 (37, 35,5);
starejši mladinci - medregionalna ma: 1. Berčič 174,4 (39, 38), 2. BlanuSa ljl (37, 35,5), 3. Langus 158,5 ,(36,5, 37), 4. 156,0 ( 35,5, 35,5), 5. Prešeren (vsi Ilirija) ^ (37,5,35). J. Kil*'
\
y Dupljanski maraton izredno uspel
Rekordna udeležba — Lažja proga — Odlična {organizacija — Ob progi blizu 2000 gledalcev — ^Najboljša med člani Roman Seljak in med članicami Meta Jeršin
ekm
iajvi
Wakole se je raztegnila kača 419 snlučarskih tekačev, ki so odprli v Dupljah tetošnjo tekaško sezono v mataronih — Foto: F. Perdan
,   "upije - Tu je bil v nedeljo dopoldne pod Pokroviteljstvom  Slovenijalesa  iz Ljubljane i1'- Dupljanski smučarski maraton, ki ga je nadvse   uspešno   organiziral   TVD Partizan Uuplje. Med slavnostnimi gosti sta bila tudi pedsednik skupščine občine Kranj Tone Volčič ! J" Predsednik Izvršnega sveta skupščine občine 9^*nJ Drago Štefe. Maraton si je ogledalo blizu m*> gledalcev, i .■ . ^a lanskem maratonu je sodelovalo 92 teka-u   d    m.aratoncev >z ;)2 slovenskih društev, letos P,a 8e Je Število sodelujočih povzpelo na 419, pri-reti so 'z 60 slovenskih društev in delovnih
' ii rrg^n'zac'j- Pozdravni govor je imel inž. Alojz tU t LVec' Preds«lnik KS Duplje, znak za pri-n*W  i maratona Pa Je da' Tone Volčič, predsed-7ot      skupščine občine Kranj ter čestital organi-,a*°^em za brezhibno izpeljano organizacijo, ^aželel vsem dobro počutje v Dupljah, tekmo-aicem pa zaželel obilo sreče, uspešnega in plemenitega tekmovalnega boja. Maraton pa se bo "Pošteval pri dodelitvi »Zlate trofeje vzdržlji-osti«, ki jo podeljuje revija Antena. 1 ekaška steza je bila izpeljana proti Zejam. aelno proti Naklemu in Strahinju ter v pol-J""?ku nazaj proti Dupljam in je bila hkrati m|0ierna za ^ka^e obeh spolov, za stare in ["'ade ter za športne in rekreativne smučarje-tekače. Dolga je bila 10 km, tekači pa so jo i'norali preteči dvakrat. Nastopilo je tudi 50 pio-rjrJev, ki so tekmovali na 10 km dolgi progi. >rr»   P'onirkami je bila najboljša Lili Gradišar 'Duplje), med pionirji pa Miha Šturm (Alples).
Nastopil je tudi slepi tekmovalec Štefan Hu-dolin iz Kranja in osvojil .'542. mesto, lahko bi bil za vzor 59 tekmovalcem, ki so odstopili. Najmlajši udeleženec maratona je bil 7-letni Gorazd Marčun iz Dupelj, najstarejši udeleženec pa 64-letni Karel Jeienc iz Dražgoš, ki bo, kot je zatrdil, še prišel v Duplje. Eden od najstarejših udeležencev II. Dupljanskega maratona je bil tudi 62-letni Jeseničan Jože Knific, bivši državni prvak v smučarskih tekih na 20 in 50 km ter udeleženec olimpijskih iger, je o maratonu dejal. »Proga je bila zelo dobro pripravljena, za vzorno organizacijo posebna pohvala organizatorjem TVD Partizana Duplje. Na dupljanski maraton se bom Se rad vračal in na svidenje prihodnje leto v Dupljah.«
Lahko že trdimo, da bo dupljanski maraton postal tradicionalen ter še pridobil na množičnosti in vse bolj obseg športno-politične manifestacije.
K izvedbi tekmovanja so pripomogli: Mer-cator p, e. Preskrba Tržič, Jože Rendulič »Spe-cial trdi krom«, Kxoterm Kranj, Ljubljanska banka, Murka Lesce, Klan, Kovinsko podjetje Kranj, Iskra Kranj, Iskra Commerce Ljubljana, Antena, Triglav konfekcija Kranj, Kmečki glas, KZ Naklo in Križe, poslovalnici Živila in Central v Dupljah ter Gostišče Trnove, gostilna Marinšek Naklo, Ravnik Jože gostilna pri Benku Križe, Škrjanc Franc, Kuhar Franc in Balantič Matevž.
tel"lVo rt f
če). " aupljanskem nedeljskem maratonu so nastopili tudi naši bivši smučarski „bedaci in reprezentantje. Od leve proti desni: C. Pavčič (2.). Seljak (1.) ter >.hf ajfar (.3.) _ Foto: /r perdan
fig'
. M J..
Uvrščen le Tržičan Zibler
i
je^en8en — Na tej znani švicarski progi Dok1!   te'lmovanJe za točke v svetovnem je        ter ZB pokal Lauberhorn. V smuku a   Ponovno slavil  nepremagljivi smukne V8trijec Franz Klammer, ki je tudi tokrat a2 težav obračunal z ostalimi smukači. s|  v*d Ingemar Stenmark je letos že četrtič vož-na wen8*n»kem slalomu. Čeprav je v prvi selt    tega za8rizenega slaloma le za 3 stotinke rna l,nde prevzel vodstvo P. Fromelt pred Sten-uiz' gi    *    in 1 h°n'Jem< Je mlademu Švedu v dru-|ca(    v°*nji le uspelo, da je obračunal z vso ostalo
svetovno alpsko slalomsko elito. Naši trije Križaj, Kuralt in Zibler tokrat niso imeli sreče. Križaj je bil v prvem nastopu slaloma na progi le 13 sekund, Kuralt pa 18. Bdtni, ki se je uvrstil, je bil Tržičan Zibler, saj mu je uspelo, da je prevozil oba slaloma.
Rezultati: 1. Stenmark (Švedska) 95,36, 2. P. Fromelt (Lieehenstein) 96,31, .t. Heidegger (Avstrija) 97,0«, 4. Thoni 97.12. 5. Radiei (oba Italija) 97,21.
Kombinacija: 1. Treseh (Švida), 2. Thoni (Italija).:). Ferstl (ZRN). -dh
tal', en.t
šport med vikendom
je to!
0 i lan! lad1
*i
jsp nst
s a
1 a
iS
jI
ril
p.
',
KOŠARKA - V republiški moški ligi so Jesenice izgubile v Trbovljah z ekipo »udarja z 79:98 (37:45). Po 11. kolu so Jesenice na 10. mestu. V prihodnjem kolu, ki fto na sporedu 5. februarja, se bodo Jesenice doma pomerile z Radensko. 7 KEGLJANJE _ v Ribnici je bil drugi prvenstveni turnir ženskih ekip. Nastopilo je 'ekip. V drugem nastopu je bil najboljši kranjski Triglav, ki je dosegel 2290 kegljev (Ivane-«0 376, Zaje 366, Jenko 410, Vidali 378, Šparovec 401. Zumer 410). Skupni vrstni red: I. Krka, A Hmezad, 3. Triglav.
V Novem mestu pa je bilo dvodnevno kegljaško tekmovanje najboljših jugoslovanskih "»adincev in mladink. Nastopilo je 16 mladincev in 11 mladink. Med mladinkami se je z Gorenjske najbolje uvrstila triglavanka Zore, ki je zasedla odlično 3. mesto, med mladinci pa je °'l najboljši Lehar, ki je dosegel 6. mesto.
ALPSKO SMUČANJE - Na Starem vrhu je bilo kategorizaei jsko tekmovanje Y Veleslalomu za cicibane gorenjske regije. Vrstni red: cicibanke: 1. Hafner, 2. Bo-Jal. 3. Jugovic (vse Alpetour), cicibani: 1. Likozar (Alpetour), 2. 2an (Jesenice), 8- Uzar (Tržič).
, V Črni pa je bilo tekmovanje najboljših pionirjev v slalomu. V posameznih kategorijah so bili najboljši: mlajši pionirji: 1. Erbežnik (Olimpija), 2. Oblak (Jese-?'°e); mlajše pionirke: 1. Kune (Jesenice); starejše pionirke: 1. Jerman (Olimpija), i- Rakovec (Jesenice); starejši pionirji: 1. Podboj (Olimpija), 3. Podrekar (Jesenice).
SMUČARSKI SKOKI - V Velenju je bilo meddruštveno tekmovanje za pokal SRS za J^lajše mladince. Zmagal je Jeseničan Jemc, 2. je bil Kranjčan Bizjak, 4. mesto pa je pripadlo prav tako članu kranjskega Triglava Veselu.
. SMUČARSKI TEKI - V Zlebeh je bilo tekmovanje pionirjev, kjer je sodelovalo ** tekmovalcev. Med mlajšimi pionirkami je zmagala Mlakarjeva iz Kranjske gore, ^cd starejšimi pionirji pa je bil Kukec iz Kranjske gore 3. J. J.
Rezultati: moški
1. Roman Seljak (Kranj) 1:16,15, 2. Janez Pavčič (Ljubljana) 1:16,40, 3. Franc Fajfar (Železniki) 1:16,41, 4. Andrej Janša (Mojstrana) 1:17,17, 5. Filip Grašič (Duplje) 1:17,46, 6. Štefan Ostja (Rog-Savlje) 1:18,30, 7. Emil Grad (Videm-Dol) 1:18,35, 8. Branko Kajžer (Rateče) 1:19,17, 9. Jože Kovic (Ihan) 1:19,20, 10. Janez Krišelj (Preddvor) 1:19,21.
Ženske
1. Meta Jeršin (Partizalj Lj.-Vič) 1:41,06, 2. Silva Polak (Centromerkur Lj.) 1:49,42, 3. Jer-ca Peterman (Gorje) 1:52,00, 4. Ivanka Cerkovnik (Bohinj) 1:53.24. 5. Minka Vodnik (Tehnik Sk. Loka) 1:56,03.
Med kmeti-kooperanti je zmagal Alojz Fister (Klub maratoncev Mali vrh — Jamnik), ki je dobil 300 kg umetnega gnojila, darilo KZ N+k-lo, pred Pavletom Šimencem iz Dola in Ivanom Dolencem (KZ Šk. Loka). Četrti je bil Matej Demšar, peti Franc Miklavčič (oba KZ Sk. Loka), šesti Jože Sirce (Postojna) sedmi Silvo Gradišar (Duplje), osmi Jože Bešter (Pmlnart), deveti Darko Kuhar (Duplje) in 10. Alojz To-mažin(KZŠk. Loka).
Rezultati krajšega maratona na 10 km
pionirji: 1. Miha Šturm (Alples) 43,01, 2. Mirko Lapajna (Bohinj) 43,12, 3. Vencelj Šturm (Alples) 43,45;
pionirke: 1. Lili Gradišar (Duplje) 1:16,23, 2. Romana Pirih (Duplje) 1:21,17, 3. Metka Gradišar (Duplje) 1:23,40. J. Kuhar
XXXII. prvenstvo SRS
v smučarskih tekih
Kalan prehitel Jelenca
ČERNIVEC - Zaradi goste megle, ki je prekrila v soboto prizorišče letošnjega republiškega prvenstva v smučarskih tekih Veliko planino, je bilo to prvenstvo izvedeno naslednji dan na rezervnih progah na Černivcu. Med nastopajočimi je bila tokrat vsa slovenska tekaška »elita«, razen lanskoletne prvakinje pri članicah Milene Kordež.
V najzanimivejši disciplini — teku članov na 15 km je Filip Kalan iz Gorij kljub padcu zbral le toliko moči, da je v ciljni ravnini za 17 sekund prehitel lanskoletnega prvaka iz Bohinja Triglavana Maksa Jelenca. Pri članicah je v odsotnosti naše najboljše tekačice Krarijčanke Milene Kordež slavila Pavličeva, medtem ko pa je mladi Triglavanki Jeli Jelovčan ter starejši mladinki ljubljanske Olimpije Metki Munih uspelo, da sta ubranili lanskoletni naslov iz Bohinja.
Sicer pa so največ uspeha imeli predstavniki ljubljanske Olimpije, ki so osvojili tri prva ter eno tretje mesto, drugi najboljši udeleženec prvenstva pa je kranjski Triglav z enim prvim ter tremi drugimi mesti ter člani Partizana Gorje, ki so osvojili eno prvo, eno drugo in eno tretje mesto. Čeprav so morali tekmovati na rezervnih progah, je Kamničanom le uspelo, da so dobro opravili svojo nalogo.
i ****	
	
	
	
Filip Kalan (Gorje) je kljub poškodbi na letošnjem republiškem prvenstvu v tekih v zadnjih metrih prehitel olimpijca Maksa Jelenca (Triglav). Tako se je Filip »maščeval« Jelencu za poraz na lanskem prvenstvu v Bohinju in letos osvojil naslov SRS. - Foto: F. Perdan
Rezultati  —  starejše mladinke (5 km):
1. Munih (Olimpija) 17:48,55, 2. M.Obrul 18:51,67, 3. Manfreda (obe Lovrenc) 19:00,79; članice (10 km): 1. Pavlic (Lovrenc) 33:02,92, 2. H. Bešter (Triglav) 34:37,39, 3. Konečnik (Kočevje) 48:28,13; mlajši člani (15 km): 1. Cvajnar (Olimpija) 41:16,77, 2. Nastran (JLA) 43:47,75, 3. C. Podlogar (Gorje) 44:01,38, 4. Pogačar (Kamnik) 44:27,89, 5. Demšar (Alples) 44:30,41; mlajše mladinke (5 km): 1. Jelovčan 19:30,98, 2. M. Bešter (obe Triglav) 19:57,05, 3. Kobentar (Jesenice) 20:15,87, 4. Repe (Gorje) 20:18,30, 5. Smolnikar (Kamnik) 21:44,44; starejši mladinci (10 km): 1. Brezovšek (Olimpija) 29:10,05,
2. Eržen (Alples) 29:23,78, 3. Orešek (Ihan) 30:06,74, 4. Rozman (Gorje) 30:26,43, 6. M. Mrak (Jesenice) 30:34,75; mlajši mladinci (5 km): 1. D. Djuričič (Jesenice) 14:21,76, 2. Bratina (Gorje) 15:00,99, 3. Simčič (Olimpija) 15:08,20; člani (15 km): 1. Kalan (Gorje) 40:12,13, 2. Jelene (Triglav) 40:29,53, 3. T. Djuričič (Jesenice) 40:40,70, 4. Dornik (Olimpija) 42:29,70, 5. Kolandcr (Lovrenc) 43:53,90, 6. Šolar (Triglav) 40:01,18.
Zaradi neugodnih snežnih razmer bodo šta-fetni teki za republiške naslove kasneje. -dh
Odprto pismo KK Triglav
Igralci članske ekipe1 KK Triglav Kranj obveščamo športno javnost Kranja o nemogočih razmerah, ki nastajajo v matičnem društvu ŠD Triglav Kranj.
Z uvrstitvijo v II. ZKL smo dobili obljubljeno moralno in finančno pomoč od predsednika občinskega izvršnega sveta Kranj, predsednika SD Triglav in Telesnokulturne skupnosti. Od obljub za nemoteno dejavnost je bilo storjenega zelo malo. Omogočili so nam nemoteno treniranje in igranje v telovadnici OŠ France Prešeren in TKS Kranj nam je odobril 45.000 ND dodatnih finančnih sredstev za uvrstitev v II. zvezno košarkarsko ligo.
V letu 1976 je KK Triglav prejel 100.000 ND od delovne organizacije IBI in 127.000 ND od SD Triglav (od planiranih 160.000 ND) za redno dejavnost devetih ekip, ki so nastopale v različnih ligah. Še isto leto se je članska ekipa uvrstila v rang zveznega tekmovanja, kar zahteva dodatna finančna sredstva. V nastalem položaju nam je matično društvo obrnilo hrbet, ker nam ni odobrilo dodatnih finančnih sredstev za tekmovanje v II. zvezni košarkarski ligi. S finančnimi sredstvi, ki smo jih prihranili v preteklem letu in s pomočjo TKS Kranj smo odigrali prvi del v II. zvezni ligi. Sedaj pa je klubska blagajna prazna in nastala je kritična situacija. Za prvenstveno tekmo JUG : TRIGLAV, ki smo jo igrali v Dubrovniku v torek, 18. 1. 1977, smo igralci zbrali 5000 ND, funkcionarji našega kluba so nam posodili 9000 ND; tako smo lahko potovali na omenjeno tekmo.
Igralci članskega moštva KK Triglav postavljamo vprašanja zgoraj omenjenim forumom in športni javnosti mesta Kranja ter pričakujemo njihove odgovore:
1. Kje so finančna sredstva iz rezervnega sklada ŠD Triglav, v katerega so morali prispevati klubi 10 ft od svoje dotacije?
2. Že leta 1966 se je ženska ekipa KK Triglav uvrstila v I. zvezno ligo, vendar v njej ni nastopala. To je pomenilo tudi konec ženske košarke v Kranju! Ali je tudi moška ekipa zaradi pomanjkanja finančnih sredstev pred enako usodo?
V Kranju, 15. 1. 1977
Športni pozdrav!
Podpisi igralcev članskega moštva: Urlep Andrej, Nagy Karol, Omahen Darko, Štrekelj Janez, Lipovac Miloš, Skubic Branko, Mavric Zmago, Štefe Jože, Hribernik Dušan, Fartek Brane, Košir Boris, trenerja Rus Marjan, Klavora Iztok
Pripis uredništva:
Zaradi nastalega položaja v KK Triglav so se le-ti v petek zbrali na izrednem občnem zboru, kjer so pretresli položaj. Na njem so sprejeli tudi novi statut društva, ki ga bodo dali v potrditev na skupščino občine Kranj. Ali to pomeni, da se bodo košarkarji Triglava odcepili od matičnega društva ŠD Triglav?
II. zvezna košarkarska liga — zahod
Ilirija na kolenih
Kranj — Za presenečenje v tem kolu II. lige so poskrbeli košarkarji Triglava, ki so z minimalno prednostjo doma premagali drugouvrščeno ljubljansko Ilirijo. V preostalih srečanjih je drugi ljubljanski predstavnik Slovan slavil v igri z Mariborom, peti slovenski ligaš Celje pa je v Karlovcu moral prepustiti točki Zeljezničarju. Prvi na lestvici Dalvin je premagal Šibenik, Jug je opravil z Oriolikom, Puljanka pa doma tesno z Medveščakom.
TRIGLAV : ILIRIJA 72:70
Kranj - II. ZKL, Triglav : Ilirija 72:70 (40:40), telovadnica OS dr. F. Prešeren, gledalcev 200, sodnika Gomboši (Ljubljana), Lozič (Nova Gorica).
Triglav: Fartek 10 (2:2). Skubic 4, Lipovac 10 (6:4), Štefe 4, Hribernik 6, Košir 14, Mavric 8, Omahen 8, Urlep 2, Štrekelj 6.
Ilirija: Tomaževič 3 (2:1), Fifter (i (2:2), Lor-bek 15 (3:3), Lukovac 7 (4:1), Lemaič 20 (8:6), Macura 13 (16:9), Jesenšek 6 (2:2).
Pet osebnih napak: Skubic (35), Stefe (35), Lukovac (39).
Prosti meti: Triglav 8:6, Ilirija 36:24.
Osebne napake: Triglav 30, Ilirija 19.
Odbor za medsebojna razmerja delavcev osnovne šole
Ivan Tavčar
Gorenja vas
razpisuje naslednje delovno mesto s polnim delovnim časom za   določen   čas (nadomeščanje delavke  na porodniškem dopustu):
vzgojiteljice
Pogoji: vzgojiteljica
Prijave pošljite na navedeni naslov v 8 dneh po objavi.
Nastop dela takoj.
16	13	3	1437:1308	26
16	11	5	1613:1392	22
1«	11	5	1455:1477	22
16	9	7	1468:1391	18
16	9	7	1367:1306	18
16	9	7	1436:1402	18
16	9	7	1472:1471	18
16	8	8	1402:1475	16
16	6	10	1490:1528	12
16	6	10	1349:1401	12
16	3	13	1315:1468	6
16	2	14	1132:1316	S
Po vodstvu domačinov,v prvih minutah srečanja so se gostje le zbrali in vzpostavili ravnotežje, tako da sta moštvi na odmor odšli brez prednosti. V nadaljevanju pa seje na trenutkih ostre igre razplamtel pravi boj za zmago. Ko je že vse kazalo na ponoven poraz gostitelja, gostje so vodili že s šestimi točkami prednosti, je le prišla do izraza želja triglavanov po zmagi. Prava drama se je začela prav v zadnji minuli, ko so domačini izkoristili nekaj odločilnih napak Ljubljančanov. Dobra igra in športna sreča sta jim pripomogli, da so v tem prvenstvu tretjič osvojili obe točki. Za te je treba pohvaliti celotno moštvo, posebno pa še mladega Omah-na, ki se je neustrašeno boril s prekaljenimi igralci Ilirije.
Izidi: Triglav : Ilirija 72:70 (40:40), Slovan : Maribor 87:67 (46:32). Željezničar : Celje 103:101 (50:53), Puljanka : Medveščak 94:92 (48:46). Dalvin : Šibenik 97:74 (38:39), Jug : Oriolik 81:70 (47:26). Lestvica: Dalvin Ilirija Puljanka Maribor Jug Oriolik Slovan Celje
Željezničar Šibenik Triglav
Medveščak (-1)
Pari prihodnjega kola: Oriolik : Triglav, Jug : Slovan, Maribor : Željezničar, Celje : Dalvin, Šibenik : Puljanka, Medveščak : Ilirija.
-dh
Krvavec še vodi
V 3. kolu občinske kegljaške lige Kranj je prišlo do manjšega presenečenja, saj je Preddvor na domačem kegljišču izgubil z vodečim Krvavcem, ki pa je še vedno v vodstvu. Rezultati: Preddvor : Krvavec 2511:2513, Simon Jenko Iskra 2533:2484, Merkur Sava 2391:2459; vrstni red: 1. Krvavec, 2. Simon Jenko, 3. Iskra, 4. Sava, 5. Preddvor, 6. Merkur.
Pari prihodnjega kola: Krvavec : Simon Jenko, Sava : Iskra, Merkur : Preddvor.
A. Juvančič
Naklo : Tacen B 12:3
Pred dnevi je bilo v Tacnu prijateljsko srečanje karate ekip Naklega in Tacna B. Zmagali so karateisti Naklega z 12:3. Posamezni rezultati: I: Orač : Ašanin 1:0, Kalister : Štefe 0:2, Koler : Zuna 0:2, Kalister : Križaj 1:2, Jenko : Kunčič 0:2. II: Kalister : Zuna 1:(), Jenko : Ašanin 0:2, Kalister : Štefe 0:1, Orač : Kunčič 2:0, Koler : Križaj 0:1. Drugoimenovani tekmovalci so člani karate kluba iz Naklega. Borbe sta sodila Majcen in Pagon.
C
Plavanje
Petrič navdušil v Ravnah
Ravne — V tukajšnjem 25-metrskem bazenu so domači plavalni delavci pripravili mednarodni plavalni miting, na katerem je nastopilo 160 mladih tekmovalcev iz 11 držav. Med to vrsto odličnih plavalcev so naši plavalci popravili pet državnih rekordov, med katerimi se je spet izkazal tudi Kranjčan Borut Petrič, ki je s svojim plavanjem navdušil Ravenčane.
Da je Petrič dobro pripravljen za letošnjo zimsko sezono, kažejo že njegovi rezultati, saj je na 100 m delfin izboljšal mladinski državni rekord ter absolutnega slovenskega, na 400 m kravi pa je s časom 4:05,88 in z 931 točkami postavil po mednarodni lestvici tudi najboljši rezultat.
Uvrstitve Kranjčanov - moški (letnik 63): 100 kravi: 7. D. Petrič 1:08,55, letnik 61: 2. B. Petrič 56,00; 400 m kravi: letnik 61: 1. B. Petrič 4:05,88; 200 m prsno: letnik 61: 1. Jerman 2:49,19; 100 m delfin: letnik 61: 1. B. Petrič 1:00,92 (rekord SFRJ za ml. mladince); 200 m mešano: letnik 61: 1. B. Petrič 2:18,49;
ženske: 100 m kravi: letnik 61: 1. Štem-berger 1:08,01; 400 m kravi: 2. Štemberger 5:04,94; 100 m prsno: 1. Štemberger 1:24,62; 200 m prsno: 1. Štemberger 2:55,01; 200 m hrbtno: letnik 63: 6. Berlož-nik 2:50,92; 200 m mešano: letnik 61: 3. Štemberger 2:43,41. -dh
Mladi spoznali Jugoslavijo
V soboto se je v Kranju končal seminar o samoupravljanju in neuvrščeni politiki, ki so se ga razen naših mladincev udeležili mladi s Švedske, Norveške, Danske in Islanda
Udeleženci jugoslovansko-nordijskega seminarja so obiskali tudi nekatere delovne kolektive v Kranju. Na fotografiji med petkovim obiskom v Iskri na Laborah
KRANJ — Jugoslovansko-nordi j-ski mednarodni mladinski seminar v Kranju, ki je trajal en teden, je organizirala komisija za mednarodne zveze predsedstva Zvezne konference Zveze socialistične mladine Jugoslavije v sodelovanju z nacionalnimi mladinskimi komiteji Švedske, Norveške, Danske in Islandije. Seminaristi so se seznanjali z izkušnjami in prakso samoupravljanja v Jugoslaviji (prva tema) in z zgodovinsko pogojenostjo in odvisnostjo med samoupravljanjem in neuvrščeno politiko SFRJ. Predavala sta profesor Jovan Marjanović, profesor beograjske univerze, in Novak Pribi-čevič, podsekretar v zveznem sekretariatu za zunanje zadeve. Razen
Kurirski smuk
Javornik — Krajevni odbor Zveze združenj borcev NOV Javornik—Koroška Bela bo organiziral tradicionalni kurirski smuk na Pristavi v Javorniškem Rovtu. Tekmovanja se bodo udeležili predstavniki občinskih organizacij ZB, enote teritorialne obrambe, graničar j i, sindikalne organizacije, učenci osnovnih šol občine in dijaki vseh srednjih šol. Kurirski smuk pripravlja občinska zveza smučarskih organizacij Jesenice. Tekmovanje bo v soboto, 29. januarja, udeleženci pa bodo prejeli nagrade in priznanja.
Kurirski smuk organizirajo na Ja-vorniku in na Koroški Beli v spomin na padle kurirje v Med jem dolu že več let. V začetku so ga pripravljali v strmini Medjega dola, kasneje pa na Pristavi v Javorniškem Rovtu.
I). S,
članov komisije za mednarodne zveze predsedstva jugoslovanske mladine so bili na seminarju tudi predstavniki republiških in pokrajinskih mladinskih organizacij.
»Želeli smo, da bi bil seminar odprta in demokratična izmenjava mišljenj o samoupravljanju in neuvrščeni politiki,« je v petek pripovedovala članica komisije za mednarodne zveze predsedstva zvezne konference mladine Jugoslavije Vesela Damjanović. »Temi sta bili za goste iz nordijskih držav zanimivi, saj se tudi oni zanimajo za neuvrščeno politiko in tudi pri samoupravljanju niso več na začetku. Pri uresničevanju takšne zasnove seminarja smo uspeli in gostom iz severnih držav pripomogli k boljšemu razumevanju stvari, ki sta za nas temeljni. Pokazalo se je^ nadaljuje Vesela Damjanović, »da so seminarji, na
Vesela Damjanović
Priznanje reševalcem ponesrečencev na Zelenici
Kranj — Predsedstvo skupščine gorenjskih občin je na seji v četrtek, 20. januarja, z žalostjo obudilo spomin na tragično preminule učence in učitelje Šolskega centra Iskra Kranj, ki so se ponesrečili ob vrnitvi s končanega pouka v naravi 11. januarja letos na plazovih pod BegunjšČico. Predsedstvo je na seji izreklo naslednjo javno priznanje in pohvalo vsem, ki so sodelovali v reševalni akciji.
»Reševanje ponesrečencev je bilo izredno naporno in nevarno. Težki in stalno spremenljivi vremenski in drugi pogoji so preznojili in ogrožali prezeble reševalce gorskih reševalnih ekip iz Bohinja, z Jesenic, iz Kamnika, Kranja, Ljubljane, Radovljice in Tržiča ter pripadnike enot JLA iz Radovljice, Momčila Marjanca iz Kranja in karavle Ljubelj; nadalje pripadnike UJV iz Kranja, enot PM Tržič in PMM Ljubelj, ekipe civilne zaščite Iskra Kranj ter vse druge, ki se jim je v nekajdnevni naporni reševalni akciji posrečilo vsaj delno umiliti težke trenutke svojcem in sodelavcem ponesrečenih.
Akcija je bila izredno dobro organizirana, hitra in uspešna, za kar reševalci, ki so s svojim nesebičnim in humanim delom ponovno dokazali svoje vrednote in da so pomembni in potrebni del naše socialistične samoupravne celote, zaslužijo vse priznanje.
Vsem sodelujočim izrekamo javno priznanje in pohvalo.«
Predsedstvo skupščine gorenjskih občin
katerih ne sodeluje veliko ljudi, koristnejši in omogočajo boljšo in vsestransko razpravo o posameznih problemih. Za evropsko mladinsko gibanje je značilno, da se preradi zatekamo k manifesta-tivnosti, preredko pa se odločamo za takšne oblike dela. Z mladimi iz severnih dežel se bomo zanesljivo še srečevali, bodisi pri nas ali v prijateljskih državah evropskega severa. Takšni seminarji pa prispevajo k zbliževanju in prijateljstvu med narodi, pri čemer je vloga mladih izredno pomembna. Na seminarju je bila razprava na izredno visoki ravni, vprašanja pa vsebinska in avtentična.«
»Zakaj smo pripravili seminar v Kranju?« odgovarja Vesela Damjanović. »Kranj ima številne delovne organizacije z razvitim samoupravljanjem. Ima razvejan komunalni sistem in številne občinske ter regionalne samoupravne interesne skupnosti. Tudi turistično je bogat. Zato smo se odločili, da seminar pripravimo v Kranju, ki nas je zares gostoljubno sprejel.«
Bengt Ohlsson iz Švedske
Bengt Ohlsson iz Stockholma, glavnega mesta Švedske, je bil član delegacije Švedske. Na seminarju je skrbel za usklajevanje dela med predstavniki nordijskih držav. Je poklicni tajnik švedske nacionalne mladinske zveze.
»Nisem prvič v Jugoslaviji in tudi presenečen nisem nad tem, kar sem videl,« je pripovedoval Bengt Ohlsson. »Ta predel Jugoslavije je izredno razvit. Menim, da ima bogate stike z drugimi deli države in tudi sosednjimi državami.«
»Pri samoupravljanju ste v Jugoslaviji dlje kot pri nas na Švedskem,« nadaljuje sogovornik, »čeprav se tudi pri nas pogosto pogovarjamo o samoupravljanju. Menimo, da je v delovnem procesu pomen sodelujočih enakovreden, pa naj gre za vodilne delavce ali za ljudi iz proizvodnje. Nesprejemljivo je, da imajo vodilni več besede od delavcev!«
»Naša prejšnja vlada,« pojasnjuje Bengt Ohlsson, »je menila, da je samoupravljanje tretja stopnja demokratizacije proizvodnje. Prva stopnja je splošna pravica glasovanja za parlament, druga socialno zavarovanje in urejena stanovanjska politika. Samoupravljanje v pravem pomenu besed je zadnja stopnja demokratizacije. Za zdaj smo nepopolno uresničili dve stopnji. Razen tega delavci lahko razpravljajo z lastniki tovarn in soodločajo, kdo bo vodja oddelka, kdo šef, kako dolg bo delovni dan, kakšne bodo plače, kolikšen obseg zdravstvenega zavarovanja itd. Omogočeno jim je na primer ustaviti proizvodnjo, če je le-ta škodljiva za zdravje delavcev!«
»O jugoslovanskem samoupravljanju sem že slišal,« nadaljuje Bengt Ohlsson. »Na kranjskem seminarju so me zanimale predvsem možnosti sodelovanja med posameznimi organi samoupravljanja. Spoznal sem, da imate to usklajevanje dobro, kar pa za Švedsko ne morem trditi. Tudi bistvo neuvrščene politike sem spoznal pri vas. Jugoslavije ni srečati v nobenem bloku. Prav zato ima vaša država lahko bogate stike z vsemi državami, kar še Utrjuje njem mednarodni ugled!«
Besedilo: J. Košnjek Slike: F. Perdan
Problematika štipendiranja
Predsedstvo občinske konference socialistične zveze Radovljica je 20. januarja skupaj s predstavniki študentov radovljiške občine in gorenjske skupnosti za zaposlovanje podrobno preučilo problematiko štipendiranja v občini. Osnova za razpravo so bili sklepi izvršnega odbora predsedstva republiške konference socialistične zveze. L,e-te so na seji podprli.
Ugotovili so, da so bila prizadevanja občinske komisije za podpis republiškega samoupravnega sporazuma o štipendiranju," ki je skušala čimbolj pravično usklajevati potrebe Štipendistov s kadrovskimi potrebami združenega dela v občini, zadovoljiva. Vendar pa ta prizadevanja niso mogla bistveno vplivati na spremembo določil samoupravnega sporazuma. Določila namreč ne ustrezajo potrebam v občini. Podobno kot v drugih občinah na Gorenjskem je zaradi neučinkovitega mehanizma solidarnostnega prelivanja sredstev iz združenega dela, ki za štipendije odvaja na mesec 0,5 odstotka sredstev od bruto osebnih dohodkov direktno v republiko, že lani novembra ostala večina upravičencev brez štipendij. Poudarili so tudi, da so nesprejemljiva merila za pridobivanje štipendij, pri čemer se kaže velik razkorak med kadrovskimi potrebami v občini in željami dijakov in študentov.
Po zadnjih podatkih je v radovljiški občini 473 štipendistov. 292 jih prejema štipendije iz združenih (solidarnostnih) sredstev in 181 dijakov in študentov iz kadrovskih. Zaradi preseženega cenzusa, ki znaša po novih merilih 2000 dinarjev na družinskega člana, se je v tem šolskem letu zmanjšalo število štipendistov za 207, vendar še vedno ni dovolj denarja za vse upravičence.
Na seji so zahtevali, da republiška komisija za štipendije poskrbi za čimprejšnje spremembe in dopolnila samoupravnega sporazuma, ki naj jih potem dosledno izpolnjujejo vse občine v Sloveniji. Zagotoviti je treba javnost podatkov in poostriti družbeno kontrolo nad poslovanjem štipendiranja. V vsaki krajevni skupnosti naj bi tudi ugotavljali upravičenost zahtevkov za štipendije. Zavzeli so se tudi za enotni cenzus veljaven za vse upravičence, ki izpolnjujejo pogoje kot so socialni položaj, učni uspeh in obveznost do delovnih organizacij.
Podobna so tudi stališča predsedstva občinske konference socialistične zveze Kranj, ki je o tem razpravljalo 21. januarja. Na kranjski seji so med drugim poudarili, naj delavci v sindikatih preverijo uresničevanje štipendijske politike in način podeljevanja štipendij. Opozorili so, da je treba na vsak način najti sredstva za izplačilo štipendij in se, če ne gre drugače, o tem enotno dogovoriti na območju Gorenjske. Razen tega predsedstvo kranjske občinske konference SZDL zahteva, da se sestane zbor podpisnic družbenega dogovora, ki se vse od podpisa še ni sestal in obravnava razmere ter sprejme ustrezne sklepe glede zaostrenih vprašanj. Začeti je treba tudi postopek za spremembo družbenega dogovora in uveljaviti nekatere že sprejete oziroma predlagane pripombe. V Kranju pa so podprli tudi predlog, da se strokovne službe ustanovijo pri skupnostih za zaposlovanje ter da se čimprej uredi mehanografska obdelava vseh potrebnih podatkov.
Izdatni prihranki
Jesenice — Da bi povečali produktivnost in da bi zmanjšali proizvodne stroške in povečali delovno varnost so se v železarni odločili, da povečajo število izumov, tehnoloških in tehničnih inovacij, vzporedno z večjim številom iznajditeljev in inovatorjev pa pričakujejo, da se bo povečalo tudi število inovacij, ki so velikega pomena za stabilizacijo, večjo poslovnost ter rentabilnost organizacije združenega dela.
S skupnim prizadevanjem oddelka za zaščito industrijske lastnine nenehno raste letni dohodek, ki ga v železarni ustvarjajo iznajditelji, no-vatorji in racionalizatorji.
V zadnjih treh letih so presegli vse rekorde. Leta 1974 je 79 avtorjev ustvarilo in prihranilo z 42 izboljšavami 8 milijonov 319.000 dinarjev, leto pozneje je 114 avtorjev ustvarilo in prihranilo s 63 izboljšavami 14 milijonov 871.000 dinarjev, lani pa je lUT avtorjev ustvarilo in prihranilo s 66 izboljšavami 23 milijonov 716.000 dinarjev. V inovacijsko aktivnost se iz leta v leto vključuje vedno več neposrednih proizvajalcev, plavžarjev, martinarjev, elektrojeklarjev, va-Ijavcev in elektro ter strojnih vzdr-
Posvet o stanovanjski
gradnji
Kranj — V minulem letu je bilo končano četrto leto srednjeročnega obdobja začrtane stanovanjske gradnje v kranjski občini, ki ga je občinska skupščina sprejela decembra 1972 za obdobje od 1973. do 1977. leta. V tem času je stanovanjska gradnja potekala na Planini. V okviru nadaljnjega uresničevanja tega programa je zdaj izdelan predlog zazidalnega načrta za stanovanjsko sosesko A-lOa Planina-Huje, severno od Ceste talcev. Strokovna služba samoupravne stanovanjske skupnosti Podjetja Domplan je pripravila poročilo o dosedanji gradnji. Poročilu pa je predložen tudi predlog novega zazidalnega načrta.
O tem gradivu bodo danes, 25. januarja, razpravljali na posvetu, ki se ga bodo udeležili predstavniki občinske skupščine, izvršnega sveta, člani komisije za urbanizem in za življenjske in delovne pogoje delavcev pri občinskem svetu zveze sindikatov, nadalje predstavniki drugih samoupravnih interesnih skupnosti, organizacij s področja komunale, trgovine in gostinstva, gradbenih podjetij in banke. Na posvet pa so vabljeni tudi predstavniki združenega dela kupcev stanovanj, zainteresiranih krajevnih skupnosti in krajevnih konferenc SZDL ter člani organov samoupravne stanovanjske skupnosti. A. Z.
ževalcev. Še vedno pa je premajhna udeležba tehnologov in inženirjev, večji odstotek pa bi lahko dosegli tudi avtorji tehnoloških in tehničnih inovacij. U. Ž.
Nagrade i za inovacije
JESENICE - Že leta 1973 so organizatorji zagrebškega in beograjskega velesejma začeli t razstavami tehnoloških in teh* ničnih inovacij. Razstavljeni so bili panoji, rekviziti, statistični prikazi in analize delovnih ljudi iz republik in pokrajin Jugoslavije, ki so s svojimi delovnimi in umskimi dosežki poskušali hit' reje poskrbeti za naš tehnični napredek.
Največ pa so dosegli organizatorji takšnih razstav inovacij na Reki, kjer se razstave vrste it leta v leto že od leta 1973. Na teb razstavah nadvse uspešno sode* lujejo tudi inovatorji iz jeseniške železarne. Na Reki vsako leto razstavlja okoli 1000 iznajdite* ljev iz več kot 150 organizacij združenega dela, med njimi pa jeseniški novatorji vzbujajo pozornost in so deležni več lepih nagrad in priznanj. Lani je jeseniška železarna sodelovala 8 petimi tehnološkimi in tehničnimi inovacijami, največ pozornosti pa so vzbudile tesnilke \t vulkolana Viktorja Žana. Za to novost je avtor prejel zlato plaketo in častno diplomo in tudi kolektiv je za sodelovanje prejel častni diplomi in zlato plaketo.
Jeseniški železarji bodo na Reki razstavljali tudi letos in pokazali, kaj vse so dosegli na področju izumiteljstva in nova-torstva. U.Z.
Smučišče na Kresu
Koroška Bela — V teh zimskih dneh obratuje v smučarskem središču na Kresu smučarska vlečnica, ki so jo krajani in delavci jeseniške železarne postavili večinoma z. udarniškim delom in s prostovoljnimi prispevki v materialu. Na Kresu imajo smučarske tečaje učenci osnovnih šol, sicer pa smučišče sprejema tudi ostale smučarje. Vlečnica obratuje brezplačno za vse obiskovalce, tereni pa so primerni tudi za sankanje. Na Kresu bo letošnjo zimo tudi več smučarskih tekmovanj, večinoma za učence osnovnih šol.
Središče na Kresu je letos prvič začelo redno obratovati in že takoj privabilo številne krajane, željne rekreacije. D. S.