409
Naši dopisi.
Iz Ljubljane. - Zborovanje deželnega zbora kranjskega. Omenjati nam je v obče važnejših obravnav iz VIL in VIII. seje deželnega zbora. V obče je lahko opazovati, da so skoraj sama gospodarska vprašanja, s katerimi se peča letos deželni zbor, ako izvzamemo do sedaj edina predloga zadevajoča premembo deželnega volilnega reda.
In ravno tak svoj predlog imel je utemeljevati v VII. seji dne 16. t. m. gosp. poslanec Šuklje. Radovedni smo bili, kako bo predlagatelj vtemeljil potrebnost svojega predloga, in pričakovali smo izrekoma, da bo vsaj segel v ona vprašanja,   katera  bi se po dose-
410
danjih skušnjah v volilnem redu pokazala za premembo potrebna, pričakovali smo tudi, da bo govornik dokazal, da je predlog g. kanonika Klu na tako sila pretesen, da se ne da razširiti pri odsekovih obravnavah in da je bilo tedaj res potrebno v ravno tej zadevi staviti še drug predlog, toda vsega tega se pri utemeljevanji še omenilo ni.
Govornik pa je še celo sam priznal, da njegov predlog ne bo peljal do nikakoršnega dokončnega sklepa, zato se pa moramo tudi po slišanem utemeljevanji še bolj resno vprašati, čemu je bil predlog ta stavljen in čemu se je utemeljeval v zbornici?
Poslauec Šuklje porabil je to priliko, mogočnega barona Apfaltrerna stresti za ušesa zarad njegovega na-zadnjaštva glede razširjenja volilne pravice, kakoršno je razodel povodom vtemeljevanja predloga Klunovega; in to je bilo sila zdravo za kriškega barona, da se mu je ponovilo v zbornici, kar so mu po zasluženji očitali naši časniki, in kar so mu v zelo šteli celo njegovi politični pristaši.
Opazovati je uže tudi novejši čas, da se kriški baron nekako odmikava od vodstva svoje stranke vsaj v zbornici in da se na njegovem mestu prikazuje drug baron.
Predlog poslanca odstopil se je upravnemu odseku, pa bi se bil takoj tudi lahko odstopil deželnemu odboru, v čegar naročji bo imel čas odpočili se in čakati boljših časov.
Sila viharna bila je VIII. seja dne 18, t. m.
Povod viharni razpravi bilo je poročilo finančnega odseka o §. 1. marg. št. 2 letnega poročila glede naklade od žganih pijač. Poročevalec poslanec Šuklje poročal je pismeno in je predlagal, naj se ta del poročila vzame na znanje. — Za tem predlogom pa sledi v poročilu še sledeče: nVendar obžaluje finančni odsek, da ni razvidno iz letnega poročila, ali se je deželni odbor sploh tekom tega leta resno prizadeval, po županstvih ali na kak drug način pozvedati, kolikovino zavžitega žganja oziroma visokost iztirjane deželne naklade, kajti itd.--------u
Ta opazka dala je opoziciji povod, pri obravnavi poročila v zbornici predlagati. (Približno sledeče): „Ko se poročila §. 1. marg. št. 2 jemlje na znanje izreka se gotovo pričakovanje: 1) da deželni odbor ne bo opustil, primernim potom in z vsemi podanimi mu sredstvi po-zvediti, koliko obdačenega žganja se na leto v deželi povžije; 2) da bode čul, da iz dotičnih pogodeb odpadejo pogoji, ki so deželi pri pobiranji te naklade na škodo; 3) pa se priporoča deželnemu odboru, naj si prizadeva osnovati odkupninska društva.
Bistvene razlike tedaj ni med poročilom finančnega odseka in predlogi g. barona Schvvegelua. Toda utemeljevanje baron Schvvegelnovo bilo je tako ojstro in zbadljivo , da so se predlogi njegovi kazali kot odločna nezaupnica, ki se je hotla izreči deželnemu odboru. Zato postala je razprava , katere so se vdeležili gospod deželni predsednik baron Winkler, deželni glavar grof Thurn, pa poslanci Detela, Luckmann, dr. Vošujak, Deschmann, Kersnik, dr. Samec, baron Apfaltrern, dr. Mosche in Šuklje, sila viharna. Seja se je pretrgala, da je o predlogu barona Sctrvvegelna imel priliko izreči finančni odsek, potem se je v zopet pričetem zborovanji sprejel predlog finančnega odseka, da se ta točka poročila vzame na znanje, predlogi baron Schvvegeluovi pa se zavržejo. Pri glasovanji zapustili so zbornico deželni glavar in pa deželna odbornika  Detela  in dr. Vošnjak.
— Iz IX, seje deželnega zbora dne 22. decembra. Zadnja seja pred prazniki postala je prav zanimiva. Uže dnevni red bil je obširen, ker obsegal je 33 toček, med katerimi je bilo   nekaj sila   važnih ,   kakor   na pr.
ona o zgradbi dolenjske železnice. Vrh tega stavil pa je poslanec Detela samostojen predlog z načrtom nove cestne postave; poslanec dr. Poklukar pa zopet predlog o osnovi vodne komisije za našo deželo, katera naj bi imela nalog, skrbeti za pripravljalna dela za vrejevanje škodljivih voda , osuševanje močvirskega ali sicer  pogostoraa  poplavljenega ozemlja.
— Predlog dr. Poklukarjev o osnovi vodne komisije se glasi tako-le:
1) Deželnemu odboru daje se nalog, v sporazum-ljenji s c. kr. vlado osnovati brez zamude vodno komisijo za našo deželo, v kateri naj bo tehniški, gospodarski in po potrebi tudi gozdarski zastopnik in kateri naj bo nalog: preiskati vse kraje naše dežele, ki trpe pomenljivo škodo po vodnih nezgodah, dalje preskrbeti vse tehniške, Konkurenčne in postavo-dajske priprave za vrejevanje škodljivih voda (razun glavnega teka Save) in pa za vsuševanje močvirskega in sicer pogostoma preplavljenega ozemlja, in to v prvi vrsti za ona dela, za katera je pričakovati državne podpore.
2) Za pokritje v ta namen potrebnih stroškov stavi se primerna svota v deželni proračun leta 1886.. ob enem pa se tudi c. k. vlada naprosi za primerno sovde-ležbo oziroma za gmotno podporo.
Ta predlog podpirali so vsi narodni poslanci.
Zanimiva je postala razprava pri prošnji Višnje gore, da naj se tje premesti c. kr. okrajna sodnija iz Zatičine. Poročevalec bil je poslanec Hren, ki je v imenu upravnega odseka predlagal , naj se prošnja z gorkim priporočenjem odstopi c. kr. vladi. Temu nasproti oglasi se poslanec S ve te c, ki je naglašal, da se gre tukaj vendar le za željo ene, to je, višnjogorske občine, katero podpira še nekaj druzih sosednih občin, o tem pa, kako mislijo vse ostale občine sodnijskega okraja zatiškega, se celo nič ne ve, in ker se nikakor ne sme soditi, da bi jim bilo po volji, ako se odmakne sedež sodnije prav na skrajno mejo okraja, zato ste le dve poti, po katerih bi bilo moč pravilno postopati v tem vprašanji: ali prej pozvedeti mnenje ostalih občin zatiškega okraja ali pa prošnjo brez priporočila odstopiti vladi. Prvo bi bilo sedaj prezamudno, tedaj se priporoča druga p:t, nikakor pa ni pravilno, pri rešitvi takega za ves okraj sila važnega vprašanja ozirati se samo na željo in korist ene same občine. Predlaga tedaj, da se prošnja prosto odstopi c. k. vladi.
Tudi poslanec dr. vitez Bleiweis govoril je v tem smislu , nasproti pa je poslanec Šuklje na vse kriplje priporočal predlog odborov, ki je bil konečno z večino (pomočjo levičarjev) sprejet.
Enako živahna pa bolj zanimiva postala je razprava pri poročilu gospodarskega odseka o letnem poročilu §. 6 marg. št. 52 glede dolenjske železnice. Poročevalec bil je vitez Gutmannsthal, ki je v imenu gospodarskega odseka predlagal, da se izreče gorka zahvala trgovinskemu ministru baronu Pinotu za zanimivo in odločilno pospeševanje dolenjske železnice. S to zahvalo sklenjena je bila prošnja do c. kr. vlade za daljuo izdatno podporo; in konečno je bila dodana prošnja, da naj bi z vsem načrtom dolenjske železnice postopalo enotno in da se gradi, ako moč, kot nadaljevanje Ru-dolfove železnice.
K temu predlogu govorili so gospodje dr. Papež, Hren, Pfeifer, Deu, dr. Dolenc, Luckmann, dr. Poklukar in so bili konečno sprejeti predlogi odsekovi, predlog dr. Dolenčev pa, ki je meril na vso drugo stvar (loško železnico) odložil se je po ugovorih gg. Luckmanna in dr. Poklukarja.
Ker so bile razprave obširne, rešilo se je samo osem (oziroma 17) prvih številk dnevnega   reda,   druge
411
pa so  se odložile  za  prihodnjo  sejo,   ki  bo dne 4. ja-nuarija prihodnjega leta.
—  Deželni šolski svet kranjski je, kakor se nam poroča, v svoji zadnji seji gospodu Jerneju Babuiku, župniku na Dobrovi in pa predsedniku taniošnjega kraj-nega šolskega sveta izrekel priznanje za vspešno sodelovanje pri razširjenji djbrovske ljudske šole v dvo-razrednico. — Čestitamo k zasluženemu odlikovanji!
— Koroškim Slovencem posreči se morebiti vendar-le ^dposlati v državni zbor vsaj enega zastopnika. Začetkom tega meseca umrl je namreč dosedanji poslanec kmetskih občin Beljak, Borovlje itd. dr. Vran, kateri je bil pri zadnjih državnozborskih volitvah s prav malo večino bil izvoljen proti prvoboritelju koroških Slovencev gosp. A. Einspielerju. Upamo in želimo , da se koroškim bratom posreči, kar si želele ves čas ustanovnega življenja, priboriti si vsaj enega zastopnika v državnem zboru.
—  (Josp. cesarski svetovalec J. Murnik, ki uže skoraj deset dni zarad bolezni ne more zapustiti postelje, je nekoliko okreval, todi čez praznike gotovo ne bo smel zapustiti sobe.
— Občna zgodovina, drugi del, srednji vek,' spisal Janez Jesenko, 81 strani obsegajoča knjiga, prišla je ravno na svitio. Ime pisateljevo jo priporoča zadosti, enako tudi nizka cena 30 kr.
— Krajcarska podružnica »Narodnega Doma4, v Ljubljani. Omenjali smo že marljivi trud za pospeševanje naše ideje med učiteljskim in trgovskim stanom; z veseljem smo zabeležili, da si tudi slovensko ženstvo v tem obziru marljivo pru^deva našej ideji koristiti. Istotako se opaža tudi pri druzih stanovih primeroma živahno zanimanje na koribt zgradbi „Narodnega Doma". Le med jednim stanom pogrešamo še isto zanimanje, to je naša prečastita duhovščina. Res, da je tudi tu začetek že storjen, ker tudi med gg. duhovniki imamo že dvajset poverjenikov, v kojih oskrbi je 25 knjižic. Želeti bi pa bilo, da bi bilo zanimanje tu večje, želeti tem bolj, ker smo za trdno prepričani, da je treba prečastiti duhovščini vsled njenega velikega vpliva v višjih in nižjih krogih in med Slovenstvom sploh le malega prizadevanja in truda, da bi dosegla velikanske vspehe. Saj je vendar treba pomisliti, da ima biti „Narodni Dom" ne le središče narodnim-ljubljanskim in deloma sploh slovenskim društvom, ampak sploh shajališče Slovenstva, Lastnica mu ima postati naša „Slovenska Matica" in njegovi čisti dohodki so posvečeni zelo blagemu ko-nečnemu namenu, namreč pospeševanju literature in vede, podpori znanstva in umetnije slovenske.
Razposlanih je sedaj 470 knjižic, razpečanih 31. Razun že omenjenih 29 dobili smo namreč v zadnjem času kot 30. in 31. knjižici pod št. 34 (poverjenica gdč. A. D.) ii Trbovelj in pod št. 311 (poverjenik g. A. L.) iz Rakeka.    Najtoplejšo jima zahvalo.
(Denar in oglasila pošiljati je blagajniku g. *dr. Jos. Staretu, blagajniku »Narodnega Doma" v Ljubljani.)