Latinske vadbe
za
tretji gimnazijski razred.
Sestavil dr. L/. Požar
c. kr. gimn. profesor.
Cena mehko vezani knjigi 1 K 60 h, trdo vezani 2 K
V Ljubljani.
Natisnila in založila Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg.
1896.
Skladnost
Congruentia.
i.
Slovnice § 191. in 192.
1. Pri Helvečanih je bil najplemenitejši in najbogatejši Or-getorig. 2. Mi ljubimo učenje, vam ugaja poljedelstvo. 3. Nič ni Bogu skrito. 4. Modri prezirajo veselice bedakov. 5. Kedaj pride oni «jutri», na katerega vse odlašaš? 6. A je kratek ali dolg. 7. Živeti je izobraženemu človeku misliti. 8. Čudovito je, kaj (— koliko) (da) zmore duh človeški. 9. Tudi brez bogastva se živi jako ugodno. 10. Najsrditejše se je bojevalo pri Termopilah in Salamini, kjer je prišlo takoj do pestenja (§ 191. c. op.). 11. Denar je posredovalec mnogih zabav. 12. Zvest spomin je govorniku (gen.) najboljši spremljevalec in pomočnik. 13. Atene so bile izumiteljice vseh umetelnostij. 14. Lev je kralj četvero-nogih živalij, orel kralj ptic. 15. Orožje rimsko je bilo skoro na vsem svetu zmagovito. 16. Duša (animus) človeška je, kakor pravi Salustij, voditeljica in vladalka življenja.
2.
Slovnice § 193.
1. Alba Longa je bila 300 let glavno mesto Latincev. 2. Največja pravica je često največja krivica. 3. Nihče se moder ne narodi, temveč postane. 4. Zaradi viteških činov je postal Herkul nesmrten. 5. Krepost ostaja vedno čista in nepokvarjena. 6. Srečni niso tisti, kateri se drugim zde srečni, nego kateri (se zde) samim sebi. 7. V težavnih okoliščinah se izkaži (apparere) pogumnega in srčnega! 8. Glasba se je od nekaterih nazvala kraljica umetelnostij. 9. Ciceron je bil, razkrivši zaroto Katili-novo, nazvan oče domovine. 10. O prijateljstvu je pisal Ciceron v tisti knjigi, ki ima naslov Lelij. 11. Leta 60. pr. Kr. r. so v
Požar, Latinske vadbe.	^
Rimu izvolili Bibula in Cezarja za konzula (pass.). 12. Katilino je senat razglasil kot sovražnika domovine (pass.). 13. Mnogi veljajo za poštenjake, ne da bi bili (= ki niso). 14. Kot najboljši prijatelji se (morajo) smatrati tisti, katere smo v nesreči zveste spoznali (pass.).
3.
Slovnice § 194., 195. in 196.
1. Grešiti je človeško, odpuščati božansko. 2. Od svojih sodržavljanov spoštovan in ljubljen biti, je častno. 3. Znano je, da je vadba vseh stvarij učiteljica. 4. Med vsemi tekočinami je voda najpotrebnejša. 5. Po bitki pri Kanah nikogar ni bilo v Rimu, kine (quin) bi bil trepetal (coni. imperf.). 6. V bitki pri Trazimenskem jezera je bilo pobitih 15.000 Rimljanov. 7. Orge-torig je občini prigovarjal, da naj bi se izselili z vsemi četami (iz) svojega ozemlja (abl.). 8. Kadem je bil z dvema bratoma vred od očeta poslan iskat (= da bi iskal) si izgubljene sestre Evrope. 9. Senat in narod rimski je sklenil, da naj bi se Karta-žanom napovedala vojna. 10. Z jedjo in pijačo se preženeta lakota in žeja. 11. Po zmagi, katero je bil zadobil Temistoklej nad Kserksom, se niso osvobodile samo Atene, nego vsa Grecija. 12. Aleksander V6liki je osvojil mesto Perzepolo, v katerem je bilo nakopičeno zlato in srebro. 13. Niti bogastvo, niti čast, niti slava ne stori človeka resnično srečnega. 14. Atik je dobil bolezen, katero so v začetku i sam i zdravniki prezirali.
4.
Slovnice § 197.
1. Ko sta bila Datid in Artafern osvojila Eretrijo, odvedeni so bili meščani in neizmeren plen v Azijo. 2. Gnej in Publij Scipijon sta bila v istem letu v Hispaniji pobita. 3. Mati in soproga Darejeva sta bili od Macedoncev ujeti. 4. Znani sta poštenost in pravičnost Aristidova. 5. Lepota, bogastvo in moč telesna so minljive (stvari), no izborne kreposti duha so nesmrtne. 6. Antonij in Kleopatra sta bila leta 31. pr. Kr. r. od Oktavijana premagana ter sta umrla istega leta. 7. Konzul Metčl je poslal štiri kohorte in Anija kot poveljnika mesta v Lepto (pass.). 8. Helvečani so vsa mesta, vse vasi in vsa poslopja zažgali (pass.).
9. Trazibul in njega osamljenost sla se sprva od tridesetih na-silnikov prezirala. 10. Temistoklej je izpodbujal pred bitko pri Salamini Atence s temi besedami: «Vi, vaše žene in vaši otroci bodete trpeli bedno robstvo, če se ne bodete hrabro borili» (fut. exact.). 11. Jaz in vsi domoljubi te sovražimo, o Katilina; zakaj tebi so bili vedno ljubi poboji, notranje vojne, ropanje (plur.) in domač prepir. 12. Jaz in ti in vsi dobri državljani ljubimo to svojo domovino. 13. (S) čudovitim hrepenenjem me navdaja mesto, mojci in ti, prijatelj, (še prav) posebno. 14. Ali sem se jaz ali ti zmotil. 15. Niti jaz, niti ti, niti drug pameten človek ne bode hvalil domačih vojen.
5.
Slovnice § 198. in 199.
O pravem prijateljstvu.
Velika moč je v prijateljstvu; to (prijateljstvo) gojite, o mladeniči, že v mladosti, katero smatrajo vsi za sklepanje (gerundiv.) prijateljstev za najprikladnejšo. Cesto so ohranili prijatelji in prijateljice, ki so bili v zgodnji mladosti sklenili prijateljstvo, to do konca življenja. Toda ni vsako prijateljstvo pravo, in mnogi, kateri se zde prijatelji, se morajo bolje (rectius) prilizovalci ali lažniki nego prijatelji imenovati. Kaj pa je prijateljstvo? Prijateljstvo je soglasje in skupnost namenov in volje (plur.). Isto torej hoteti in istega ne hoteti, to je šele pravo prijateljstvo. To je šele pravi prijatelj, ki graja naše napake. To je pravi prijatelj, ki ga zvestega in zanesljivega spoznaš (pass.) ne le v sreči, ampak tudi v nesreči. Kar je pa med dobrimi prijateljstvo, to je med hudobneži strankarstvo. — V Sirakuzah, ki so bile glavno mesto sicilsko, sta bila v starih časih baje dva prijatelja, katerih izredna zvestoba je ganila celo onega krutega nasilnika Dionizija tako, da je prizanesel njiju življenju. To sta bila Damon in Fintija, katerih imeni sta se sporočili spominu.
6.
Slovnice § 200., 201. in 202.
1. Cezar je bil mož velike previdnosti in hrabrosti. 2. Z zmago pri Maratonu in Salamini so si Atenci pridobili pri vseh narodih veliko slavo. 3. Po slavni bitki maratonski so podelili
1*
sodržavljani zmagalcu Miltijadu sicer majhno, toda častno darilo. 4. Brata Mark in Kvint Ciceron sta bila celo (per) življenje (velika) prijatelja (superl.). 5. (Izmed) dveh hčerij (nom.) kralja Ariovista je bila jedna na begu umorjena, druga ujeta. 6. Mesto atensko je kralj Kserks upepelil (pass.). 7. Po zmagi nad Kar-tažani in Korinčani so bile Rimljanom odprte vse dežele in vsa morja. 8. Pravijo, da se je Katon šele v starosti učil grške književnosti (acc.). 9. Decij Mus je planil sredi med sovražnike. 10. (V) začetku pomladi se ptice vračajo v naše kraje, koncem poletja zopet odletavajo. 11. Aleksander se je izpostavil največjim nevarnostim često ne le prvi, nego tudi sam. 12. Atenci so Alcibijada v odsotnosti zatožili, ker se ga niso upali v prisotnosti zatožiti. 13. Kdor je za svojih živih dnij delal le dobro, tistemu se tudi po smrti ničesar ne bode bati. 14. Vselej, kedar je pretila državi nevarnost, zbral se je senat v najobilnejšem (številu). 15. Pametni človek ne bode grešil vedoma; tistemu pa, ki je nevedoma grešil, bodemo radi odpustili. 16. Remu se je prvemu prikazalo znamenje, (namreč) šest jastrebov.
7.
Slovnice § 203.
1. Enij, slavni pesnik rimski, je prenašal dve bremeni, ki se smatrata za najtežji, (namreč) uboštvo in starost, tako, da se je zdelo, da se jih (abl.) raduje. 2. (Iz) zgodovine (abl.), ozna-njevalke preteklosti, spoznavamo, (po) kakih (abl.) sredstvih (da) je Rim vzrastel. 3. Pohlep in jeza, najhujša svetovalca, sta že mnoge zvodila v krivice. 4. (V) človeškem srcu (plür.) prebiva sramožljivost, krotiteljica strastij. 5. Veje, mesto, katero je voje-valo mnoge vojne z Rimljani, je Kamil razdejal (pass.). 6. Ha-nibala je premagal Scipijon pri Zami (pass.), poprej neznatnem kraju v Numidiji. 7. Sántoni niso daleč od Toložanov, občine, ki je že v rimski pokrajini. 8. Sirakuze, največje in najlepše mesto sicilsko, je osvojil Marcél, preslavni vojskovodja rimski, leta 212. pr. Kr. r. (pass.). 9. Modrijan (appositid) Sokrat je prvi poklical filozofijo iz neba na zemljo. 10. Rimljani so mnogo let vojno vojevali s Fališčani, mogočnim rodom italskim.
8.
O Scitih.
Neizmeren del severovzhodne Evrope in sosednje Azije so zavzemali v starih časih narodi, ki jih imenujejo pisatelji s skupnim imenom Scite (pass.). To so bili rodovi, katerih divja hrabrost (— hrabrost in divjost) je bila znana. Polja niso obdelavah, nego skitajoč se po pustinjah pasli živino in drobnico. Hrana sta jim (gen.) bila mleko in med. Razven živalskih kož niso imeli odela, niti se jim niso zdela potrebna volna in oblačila. Potujoče (am-bulare) hiše so jim (gen.) bili vozovi, na katerih so imeli naložene tudi svoje žene in otroke; zato imenuje Herodot Scite ¿/¿agoftioi (pass.). Napori in vojne so bile Scitom naj prijetnejša zabava, a puščice najnavadnejše njih orožje; znanosti in umetelnosti pa so jim bile neznane, da celo zoprne. Zakaj niti modri Anaharzij, niti kralj Scil nista mogla k njim vvesti grških šeg in grških znanostij.
Tako so ostali Scitje skoro v vseh vojnah nepremagani. Cir, slavni ustanovitelj kraljestva perzijskega, je z vojsko napadel jeden scitski rod, čegar kraljica je bila Tomira, toda izvabljen v sotesko, je bil kralj sam z 200.000 vojaki ubit. Leta 513. pr. Kr. r. je šel tudi kralj Darej, naredivši most preko reke Histra, z vojsko nad Scite in njih kralja Jancira, pa je, izgubivši 80.000 vojakov, pobegnil brez uspeha v Azijo nazaj. Pozneje se je tudi Mi-tridat Veliki, kralj pontski, z njimi vojskoval ter jih s Tavriškega Kerzoneza pregnal. (Za) cesarja Trajana so se tudi Rimljani s Sciti seznanili. Tedaj je pa izginilo njih ime in se umaknilo imenu Sarmatov.
9.
Bitka pri Maratonu.
Ko so bili Perzijani (pod) vodstvom Datida in Artaferna in Hipije, pregnanega nasilnika atenskega, pristali z brodovjem k Atiki in odvedli vojsko na poljano Maratonsko, so izvolili Atenci brzo deset poveljnikov. Med temi je Miltijad, mož, ki je bil vojaštvu (gen.) izredno vešč, ostalim tovarišem prigovarjal, da naj bi takoj izvedli čete proti sovražniku in postavili tabor. Temu drznemu predlogu je pritrdilo pet poveljnikov, med njimi tudi Aristid,
mož jako previdne nravi, ostalih pel pa se ni skladalo (z njim). Tedaj je izkusil Miltijad pridobiti za svoje mnenje polemarha Kalimaha, ki je imel pravico (= pri katerem je bila pravica) odločitve, ter mu je med drugim rekel tako: «Če zmagamo (fut. exact.), postane (fut.) mesto naše najveljavnejše (= prvo) med vsemi grškimi mesti. Z božjo pomočjo se more zgoditi, da odidemo (iz boja) kot zmagalci. In tako je sedaj zavisna vsa nada svobode in slave od (ex) tebe jedinega.» In (res) je zmagalo mnenje Miltijadovo, in njemu, kot znatelju bojnega načina perzijskega, so po vzgledu Aristidovem odstopili vsi ostali poveljniki vrhovno poveljstvo svojih dnij.
10.
Nadaljevanje.
Izšedši torej iz mesta, se je utaborilo deset tisoč težko oboroženih Atencev ob vznožju gore Brilesa, da bi lažje navzdol tekoč (decursus, abl.) predrli bojni red sovražnikov. Tisti dan sicer se bitka še ni začela, vendar pa je Atencem narastel pogum, ko jim je prišlo še 1000 Platejcev (na) pomoč (dat.). To je namreč ona majhna, a jako slavna občina grška, ki je vsak čas bolj skrbela (za) občno grško svobodo (dat.) nego za svojo blaginjo. Drugi dan je Datid, zanašajoč se (na) svojih 100.000 pešcev in 10.000 konjenikov (abl.), privedel svojo vojsko v bojni red, želeč udariti se, predno bi prišli Atencem Sparčani na pomoč. Sedaj je postavil tudi Miltijad svoj bojni red in dal znamenje (za) napad (gen.). Takoj je planila z izredno hrabrostjo in čudovito telesno silo cela atiška bojna črta z gore (navzdol) in udarila na barbarce; ti so sprva ostrmeli ter se smejali, kmalu pa občutili, s kakimi možmi (da) se jim je boriti ((coni. imperf.). V kratkem času je mala peščica Atencev zapodila desetkrat večje število barbarcev v beg in jih prestrašila tako, da niso hiteli v tabor nego na ladje (coni. imperf.).
11.
Nadaljevanje in konec.
Tedaj pa se je vnel ob brodovju nov boj, v katerem je hrabro boreč se padel polemarh Kalimah in je bilo zajetih sedem perzijskih ladij in jako bogat tabor. Z ostalimi ladjami sta odplula
Datid in Artafern in njih premagane čete. 6400 barbarcev je padlo v bitki, Atencev in Platejcev pa je bilo ubitih 192. Padel je baje tudi Hipija, povzročitelj te vojne, ter tako pretrpel kazen svojega izdajstva. Med posameznimi bojevniki, ki so se s hrabrostjo posebno odlikovali, se od pisateljev poveličujeta tudi mladi Temistoklej, jeden izmed desetih poveljnikov, in neki Cinegir, vojak atenski. Prvi se je že v tej bitki izkazal (appärere) moža izredne poveljniške sposobnosti, drugi pa je, ko je bil bežeče sovražnike do brodovja prignal, natovorjeno ladjo držal z desnico ter je ni izpustil poprej, da (quam.) je izgubil roko (coni. imperf.). (Ko) se (mu) je odsekala desnica, pograbil je ladjo z levico, in ko je izgubil še to, zadržaval ladjo z zobmi ter se bojeval kakor besna zver. — To je torej ona bitka, katere slava se je po pravici raznesla med vse narode. Tistega dne zvečer so prišli Sparčani, ki so bili takoj po ščipu odpotovali z doma, prepozno seveda, ter so se vrnili, ogledavši poljano Maratonsko z zmagal-nim znamenjem, ne brez sramote in zavisti domov.
O porabi sklonov.
Akuzativ.
12.
Slovnice § 207.1.
1. Nobeden Tebljan se ni mogel jednačiti z Epaminondo (v) zgovornosti (abl.). 2. Nihče izmed Grkov, ki so se s Trojanci bojevali, ni dosegal Uliksa (v) premetenosti (abl.). 3. Ako mi drugim pomagamo, pomagalo se bode i nam. 4. Kaj nam pomagajo besede, če besed ne slede dela. 5. Domoljub ne beži pred nobeno nevarnostjo za blaginjo svoje domovine. 6. Ogibljite se hudobnosti, sledite krepost, in prava slava vam ne uide (fut.). 7. Rokam sovražnikov je Cezar često ubežal, bodalom svojih someščanov ni mogel ubežati. 8. Smrti uide, kdor jo prezira; strašljivca (pa) dolde. 9. Ko je bil Katilini pošel ves denar, začel je snovati zaroto. 10. Ubožec se ne (sme) imenovati tisti, kateremu mnogo manjka, temveč tisti, ki mnogo želi. 11. Aleksander Veliki je kot mož (željno) sledil (sectari) razkošne pojedine. 12. Modrijan
se ne ravna po hudobnežih. 13. Dobre (ljudi) (moramo) ne le hvaliti, temveč se tudi po njih ravnati. 14. Hektorju je upadlo srce, ko mu je bil Ahil za petami. 15. Tudi v največjih nesrečah ne izgubljajte poguma! 16. Tristo Sparčanov je pri Termopilah ugodilo svetim zakonom domovinskim.
18.
Slovnice § 207. 1. Op. l. in 2; 2.
1. Sokrat ni hotel iz ječe ubežati, akoravno je mogel. 2. Tisa-fern se je kralju perzijskemu izneveril ter začel podpirati Lacede-monce. 3. Miltijad se je hotel maščevati nad otoki, ki so bili od Atencev prestopili k Perzijanom. 4. Prekratki (superl.) psi se laskajo tudi tatovom. 5. Ko je bil Aleksander Tebljane premagal, je njih mesto porušil do tal. 6. Karkoli delaš, delaj previdno in glej na konec. 7. Česar ni v zapiskih, za tisto se pretor ne briga. 8. Cice-ronu so vsi dobri državljani čestitali zaradi vrnitve njegove iz pregnanstva. 9. Atenci so čakali v veliki stiski zaman pomoči od Sparčanov. 10. Pravi učenjak ne hrepeni niti po častnih službah niti po slavi. 11. Cezar je maščeval krivice, katere so bili Hel-večani prizadejali rimskemu narodu. 12. Taisti se ni maščeval nikdar nad svojimi nasprotniki. 13. Vsi se nadejamo miru. 14. Kar pristaja dečkom, često ne pristaja možem. 16. Nikomu se ne spodobi usmiljenost bolj nego knezu. 16. Komu je neznano (verb. impers.), da mnogi skrbe bolj za črede svoje nego za prijatelje. 17. Mnoge stvari so bile starodavnikom neznane (verb. impers.), ki sedaj niti prostemu narodu niso neznane (verb. impers.).
14.
Slovnice § 208. a. Op.
1. Darej je pred bitko pri Gavgamelah hodil okoli vojaških vrst, da bi njih pogum (plur.) z velikimi darovi izpodbudil na hrabrost. 2. Pomaknivši se od Avksima je hitel Cezar skozi ves Picenski okraj. 3. Od vsakoletnih poplav Nila, ki teče po sredi (medius, 3) Egipta, postaja dežela jako rodovitna. 4. Scitje niso imeli stalnih selišč, nego so bili vajeni potikati se preko gora in gozdov. 5. Cezar je izvedel, da so Helvečani že tri oddelke svojih čet prepeljali črez reko Arar. 6. Ren teče mimo mnogih mest in
lepih poljan. 7. V morju so mnoge skaline, mimo katerih se vozijo mornarji le z veliko nevarnostjo. 8. Ako lete žerjavi črez morje, razvrste se v (efficSre) trivogelnik. 9. Govornik pravi včasih, da (hoče) nekatere stvari zamolčati, pa jih vendar imenuje. 10. Brodovje rimsko je plulo okoli Britanije (ter) potrdilo, da je otok. 11. Kserks je prepeljal čete svoje črez Helespont v Evropo, brodovje pa je plulo med tem ob traškem obrežju.
15.
Slovnice § 208. b, c.
1. Kedar je Grkom pretila velika nevarnost, obrnili so se do proročišča delfskega. 2. «Tistega se loti (aggrčdi), kar je pravično», tako nas opominja Katon, oni slavni Bimljan. 3. Cezar je sklenil s Pompejem in Krasom zavezo, ki je postala svobodi nevarna. 4. Ko je konzul Lentul nastopil službo, poklican je bil Ciceron nazaj v domovino. 5. Sula je prvi izmed vseh Bimljanov stopil oborožen v mesto. 6. Cesto hodi prevzetnost pred nesrečo. 7. Hrabrim vojakom se zdi krasno, storiti smrt pred očmi vojskovodje. 8. Ker Miltijad ni mogel plačati globe, je sklenil življenje v ječi. 9. Vojskovodji se spodobi hoditi pred vojsko, da ga vojaki pogumno slede. 10. Dobremu državljanu pristaja, zakonom državnim ugajati ter se za občno blaginjo vsaki nevarnosti in celo pravični kazni podvreči. 11. Zgodaj je Temistoklej nastopil državno službo (res puhlica) in kmalu pokazal, (za) koliko (abl.) (da) zgovornost prekaša nesebičnost. 12. Med Tebljani sta se odlikovala daleko pred vsemi drugimi dva moža, Epaminonda in Pelopida. 13. Helvečani so ostale Galce prekašali (po) hrabrosti (abl.).
16.
Slovnice § 209.
1. Pitak pravi, da je brezumen oni, ki se smeje bolesti nesrečnikov. 2. Kdo se bode čudil tistim, ki vzdihujejo nad smrtjo otrok in prijateljev ter tarnajo, ko celo ptice in druge živali žalujejo in tožijo (coni.) o smrti (casus) mladičev? 3. Aleksander Veliki je ob umoru Klitovem tako silno togoval, da je hotel (coni. imperf.) tudi sam umreti. 4. Mnogi o smrti Julija Cezarja niso žalovali, temveč so drug drugemu čestitali zaradi pogibeli
nasilnikove. 5. Edučani so tožili o krivicah Helvečanov. 6. Kdo bi ne strmel o filozofu Teodora, kateri ni trepetal, ko mu je kralj Lizimah s križem pretil? 7. Kakor žaluje ujeta ptica za izgubljeno svobodo, tako toži podjarmljen narod o svoji sužnosti. 8. Osel, z levjo kožo odet, se je smejal in rogal živalim, ki so se ga bale. 9. Sparčanke se navadno niso jokale za sinovi, ki so jih izgubile na (in) vojni.
17.
Slovnice § 210. in 211.
1. Verujem, da bodemo po smrti živeli in sicer tako življenje, katero se sme jedino zvati življenje. 2. Hanibal je prisegel najsvetejšo prisego, da ne bode nikdar Rimljanom prijatelj. 3. O tem ne dvomim, da se vsakomu zdi veselje kratko, trpljenje (pa) dolgo. 4. Kraljica Tomira je vrgla Cirovo glavo v meh, napolnjen (s) človeško krvjo, ter rekla: «Napij se krvi, po kateri te je vedno žejalo!» 5. Katonovi govori diše po starinstvu. 6. Ta juha diši po popru in smrdi po dimu, ono pivo pa ima slaj po smoli. 7. Vsi ljudje po tem jedinem teže, da bi bili srečni. 8. Učenec naj odgovori le (na) to, kar ga je učitelj vprašal. 9. Človek se tega najbolj veseli, kar je dosegel z največjim naporom svojih močij.
18.
O Solonu.
Da se je Solon (po) modrosti in pravičnosti med vsemi vrstniki odlikoval, o tem nihče ne dvomi. Nikomu ni neznano (veri. impers.), da je bil on zakonodajec in celo (nec non) pesnik; a nihče (ñeque quisquam) ga tudi (v) domoljubju ni dosegal (aeqüare). Kot dokaz tega bodi naslednja pripovedka. Dolgo so bili namreč Atenci vojno vojevali z Megarci. Dasi so bili premagani, vendar so ob izgubi toliko državljanov tako žalovali, da so dali zakon in oklicali, naj nihče več te vojne ne svetuje (imperf.). Dá, celo s smrtjo so grozili tistemu, ki bi ta zakon prestopil. Tega ni mogel Solon prenašati, zato je storil ta sklep, da bi i kazni ušel i se maščeval nad Megarci. S takim pokrivalom pokrit in tako kričeč, da se je mogel po pravici smatrati blazen — na
to jedino je težil — je tekel po (percurrgre) mestnih ulicah. Na trgu pa je obstal ter čital svojo pesen blizu (fere) te-le vsebine: «Ravnokar sem se povrnil s Salamine, kjer so se mi vsi smejali in rogali, češ ker se vojne bojimo (imperf.). Ali ne bodete nejevoljni zaradi tega? Sramujte se svoje brezbrižnosti. Za svoje opravke se brigate vedno pridno ter tožite in tarnate o domačih nezgodah; za domovino pa, skupno mater (parens) vseh državljanov, se nihče ne briga. Takega življenja ne morem dalje živeti. Bogovi, vi mi pomozite! Sedaj stopim (fut.) na ladjo ter od-plovem na Salamino. Kdo me hoče slediti in z menoj ali otok osvojiti ali umreti?» Tedaj so tisti, ki so stali okoli njega, vzkliknili jednoglasno: «Mi vsi, o Solon, te bodemo sledili!» Takoj so se prepeljali črez (pervehi) morje ter izvojevali otok.
19.
O Hanibalu.
Ko je bil Hanibal Sagunt izvojeval in ga porušil do tal, storil je predrzen sklep Italijo napasti (== da bi napadel). Vsi punski vojaki so se zgražali o nevarnih prepadih pirenejskih Alp. A Hanibal ni izgubil poguma, nego je šel, prepeljavši čete črez Ebro, tako hitro črez sedla najvišjih evropskih gora, da ga nobeden fneuter) rimski konzul ni prehitel. Sploh se s Kartažani nihče ni (mogel) jednačiti (v) hitrosti (abl.), (s) katero se je zlasti Hamilkar pred vsemi drugimi odlikoval. Kdo se torej ne čudi velikemu vojskovodji, ki je s težko obloženo vojsko nastopil taka pota, katera je bil preje komaj (kak) lahko opravljen pešec nastopil? Ko je prišel potem srečno v Italijo, sklenil je zavezo z Galci, ki so prežali na vsako priložnost, da bi se Rimljanom izneverili, in je v kratkem času hitel skozi vso Italijo ter bil slavne boje, o kakršnih še preje nihče ni bil slišal. Da, celo Rim bi bil oblegel in stopil na Kapitolij, ako bi ga bili sodržavljani podpirali (pass.). Toda ti so se bolj brigali za svoje opravke in niso vzeli na se bremen za državo. Zato je bil Hanibal leta 202. pr. Kr. r. prisiljen Italijo ostaviti. Tako zapušča (deficere) sreča često tudi junake. Vendar pa je ohranil prisego, katero je bil kot deček prisegel očetu, in je šele z življenjem svojim izdihnil sovraštvo (do) rimskega naroda.
20.
Slovnice § 212. 1. Op. i. in 2.
0 nadarjenosti Temistoklejevi.
Temistoklej se je učil samo tistih umetelnosti], katere so rabile za vladanje države in ljudij (gerundiv.); zatorej so ga učitelji zlasti poučevali (pass.) v zgovornosti; na grško književnost je bil le toliko učen, kolikor se je tikala zgovornosti. Drugih svobodnih umetelnostij, na primer godbe, se ni hotel učiti, jako marljivo pa je pohajal borilnico. V pravoznanstvu ga ni nihče poučeval (pass.), ampak se je vedno bavil v sodiščih, tako da se (v) kratkem času ni brez njega obravnavala nobena važnejša stvar. Neznanja nekaterih umetelnostij pa nikomu ni prikrival, temveč je nekdaj, zasmehovan kot neolikanec, odgovoril: «Če ne znam dobro svirati, pa umejem neznatno državo povzdigniti do slave in moči».
0 spominu njegovem pa svedoči (= spomina dokaz [specimen] je) ta pripovedka. Nekdaj je pristopil k njemu pesnik Simonid ter mu rekel: «Učil te bodem najkoristnejše umetelnosti, če mi obljubiš plačilo, katero bodem od tebe zahteval». Nato ga je vprašal Temistoklej za ime one umetelnosti, in Simonid mu je odgovoril: «Umetelnost spomina je, katere te (hočem) učiti; (in) če se te (relat.) naučiš (fut. exact.), lahko bodeš pomnel vse, karkoli bodeš hotel». «Kako (— katero) plačilo torej zahtevaš od mene?» vpraša Temistoklej pesnika. In Simonid odgovori: «Prosim te jednega talenta». Nato (ad quod) (pravi) Temistoklej: «Jaz ti svojega mnenja o umetelnosti tvoji ne bodem prikrival; smatram jo kot povsem nepotrebno; zakaj kar hočem pomneti, to pomnim lahko (posse) tudi brez one umetelnosti. A če me hočeš učiti umetelnosti pozabljivosti, zahtevati moreš od mene dva talenta, in jaz ti ju bodem dal rad; kajti pozabiti često ne morem, kar (pozabiti) želim».
21.
Slovnice § 212. 2. 3.
1. Cezar je terjal od Edučanov žita, katero so mu bili obljubili. 2. Novoizvoljenega konzula so v senatu rimskem najprvo vprašali za mnenje. 3. Kedarkoli je bil Katon starejši v senatu vprašan za mnenje, vselej je pristavil te-le besede: «Sicer pa
menim, da se (mora) Kartagina razdejali». 4. Modrijan ne prosi Boga takih stvarij, katerih bi se bal (vererl, praes.) prositi ljudi. 5. Stiskani od Perzijanov so prosili Atenci samo Lacedemonce pomoči. 6. Po prvi punski vojni so zahtevali Rimljani od Kartažanov ujetnike nazaj. 7. Scipijon, ki se nikdar ni poganjal za konzulat, je bil izvoljen dvakrat za konzula. 8. Kedarkoli so bili Grki v nevarnosti, so vprašali Apolona delfskega za svet. 9. Jedino tega te prosim, da poguma ne izgubiš. 10. Ko so zahtevali poslanci Darejevi od Sparčanov vode in prsti, vrgli so jih ti v vodnjak (pass.). 11. Atenci so hiteli (petčre) po bitki maratonski v Atene, da bi Perzijani mesta ne napadli.
22.
Slovnica § 213.
1. Katon je imenoval Sicilijo rejnico rimskega naroda. 2. Po pravici imenujemo vesoljni ta svet svetišče Božje. 3. «Srečen, kogar narede tuje nevarnosti previdnega». 4. Micipsa je Jugurto posinovil ter ga jednako s sinovoma postavil za dediča. 5. Ne le sreča sama je slepa, marveč največkrat tudi tiste oslepi, katere je osrečila (= objela, amplecti). 6. Narodni tribuni so Cezarja obvestili o vseh naklepih Pompejevih in senatovih. 7. Kastor in Poluk sta prva obvestila državljane rimske o zmagi (pass.). 8. Ko je bil v bitki poginil G. Flaminij, katerega so bili Rimljani izvolili za konzula, imenoval je senat Kv. Fabija Maksima za diktatorja. 9. Senat je proglasil Katilino in njega tovariše za sovražnike domovine. 10. Za najboljšo žaloigro Evripidovo čislamo ono, katero je naslovil Medejo. 11. Krepek in vzvišen duh čisla često ono za majhno, kar smatra večina za krasno in izvrstno. 12. Teb-ljani so smatrali Niobo za najsrečnejšo vseh mater; in res (ac profectd) bi se (morala) med najsrečnejše (žene) šteti, ko bi se ne bila pokazala (preveč) prevzetno (compar.). 13. Včasih spoznamo ljudi, katere smo imeli za najboljše prijatelje, za najnevarnejše sovražnike. 14. Atenci so si vzeli Miltijada, Cipselovega sina, za vodnika in odrinili na Kerzonez. 15. Bogataš Kalija je vzel Gimonovo sestro za ženo. 16. Ariovist je odgovoril Cezarju, da ga ne bode imel za prijatelja, temveč za sovražnika. 17. Krez je vprašal (quaerere) Solona, ali (ndnne) nima njega za najsrečnejšega.
23.
Slovnice § 214.
1. Aleksander Veliki je umrl 33 let star, potem ko je bil vladal 13 let. 2. Starodavniki poročajo, da so bile sulice Mace-doncev po 24 črevljev dolge. 3. Grki so Trojo oblegali 10 let; ravno toliko let je blodil Uliks po morju. 4. Hanibal je kot devetleten deček spremljal svojega očeta Hamilkarja v Hispanijo. 5. Celih (per) 24 let so se bojevali Rimljani (v) prvi punski vojni s Punci za (de) gospodstvo. 6. Lakomniki so noč (plur.) in dan (plur.) od skrbij mučeni. 7. Mlajši nego 56 let je bil Cezar od brezbožnih zarotnikov umorjen. 8. 243 let so v Rimu vladali kralji, potem je bil Rim ljudovlada 480 let, naposled je postal Avgust cesar rimski ter je vladal 44 let. 9. Zidovje mesta Rabi-lona je bilo 50 komolcev visoko (in) 32 črevljev široko. 10. Kleo-patrin tabor je bil za majhen prostor od Ptolomejevega tabora oddaljen.
24.
Slovnice § 215. in 216.
1. Jugurta je, ozirajoč se na mesto Rim, vzkliknil: «Oj kupljivega mesta, (ki) pogineš (part, fut.) kmalu (mature), ako najdeš (fut. exact.) kupca!» 2. O nesrečnega starca, ki v tako dolgem življenju še ni spoznal (coni.), da se (ima) smrt zaničevati! 3. O goljufive nade, o praznih prizadevanj smrtnikov! 4. Cesar Tiberij, težko prenašajoč prilizovanje Rimljanov, je baje vzkliknil: «Oj ljudij, pripravnih za sužnost!» 5. «Joj me nesrečnika! Kaj naj počnem? Kam naj se obrnem?» rotil je Adherbal rimski senat. 6. Nedolžni se prav nič ne brigajo za govoričenje množice. 7. Svebi ne žive mnogo (o) žitu (abl), marveč večjidel (o) mleku in mesu (abl.). 8. Poštenjak nič ne krene s prave poti.
25.
O bitki pri Termopilah.
Kserks, sin Darejev, je sklenil maščevati očetov poraz pri Maratonu. Ko je bil tako pripravljal več let vojno, je prepeljal leta 480. pr. Kr. r. silno vojsko črez Helespont, da bi Grecijo napadel (petere). Med vsemi Grki so se v onem času (po) bojni
slavi in velikodušnosti (abl.) najbolj odlikovali Atenci. Obveščeni o bližajoči se nevarnosti, tudi tedaj niso izgubili poguma, temveč so sklenili zavezo z Lacedemonci in ostalimi grškimi državami, katerim je primanjkovalo močij (za) odpor (resistere, gen. gerund.). Najprvo so sicer zasedli tesalske Tempe; ko je bila pa večina Tesalcev in Beočanov, poslavši kralju prsti in vode (abl. abs.), prestopila k Perzijanom, so kmalu spoznali ta sklep za brezuspešen. Tedaj so storili drug sklep, da se postavijo (coni. imperf.) Atenci, ki so na morju največ premogli, Perzijanom pri Artemiziju nasproti, Lacedemonci pa, ki so se pred ostalimi Grki odlikovali (s) kopneno vojsko, zasedejo (coni. imperf.) Termopile. Tako je peljal Leonida, junaški kralj lace-demonski, 300 Sparčanov, katere je sledilo okoli 6000 vojakov iz drugih grških držav, skozi Beocijo in prišel do Teb. Odtod je vzel 400 državljanov kot talnike s seboj, prišel v (inire) Termopile, sotesko med gorovjem Eto in Malijskim zalivom, ter se utaboril. Oba tabora sta bila okoli 3000 korakov narazen.
26.
Nadaljevanje.
Tukaj je pričakoval Leonida napada Perzijanov, pripravljen zmagati ali umreti. Kserks, obveščen o pičlem številu Grkov, je čakal (commorarl) pet dnij, nadejajoč se, da oni pobegnejo (fut.) pred silnimi četami, a našel je v njih junake, kakršnih doslej še ni bil spoznal. Grki namreč niso izgubili poguma, temveč so ostali ter se vpričo sovražnika vežbali v orožju ter si mazilili lase kakor za praznik. Kralj se je najprvo temu čudil (in) baje vzkliknil: «Oj prevzetnežev, kmalu bodo videli, v koliko nevarnost (da) so se podali!» Potem je poklical Demarata, pregnanega kralja lacedemonskega, katerega je čislal kot veščega svetovalca, ter ga je vprašal po vzroku tega početja (res, plur.). Ta je pa odgovoril: «Ti-le, katerim se sicer smeješ, bodo storili, česar so se od prednikov svojih naučili; bili bodo za sotesko najsrditejšo bitko. Z njimi se (v) hrabrosti (abl.) nihče ne more skušati». Tedaj začne Kserks bitko. Cela (per) dva dni pošilja zaman čete svoje v gotovo smrt. Potem veli napasti Grke tudi onim 10.000 vojakom, katere so Perzijani imenovali nesmrtnike in jih smatrali za najhrabrejše. A tudi ti so bili sramotno odbiti.
27.
Nadaljevanje in konec.
Naposled je pomagal Kserksu neki Efijalt, čegar ime ostane (fut.) med narodi vedno prokleto, ter mu pokaže (docere) skrito stezo, (po) kateri (abl.) bi mogli Perzijani Grke obiti, ter se ponudi za kažipota. Kralj je posluhnil njegovemu svetu (in) poslal vojsko, katera je ponoči višino prekoračila. Fočani, katere je bil postavil Leonida na gori za stražnike, so tedaj spali. Spoznavši položaj (res, pliir.) se jih je večina umaknila vrh gore, drugi pa so brzo obvestili Leonido o prihodu sovražnikov. Ta niti sedaj ni bežal pred gotovo smrtjo, tudi ni tovarišem prikrival nevarnosti, temveč je, odposlavši druge domov, Tespičane in Tebljane pridržal ter planil sredi sovražnikov. Nikomu ni neznano (fallere), kakšen (da) je bil konec tega boja. Lacedemonci s kraljem svojim in drugimi tovariši so se izkazali junake in vsi storili smrt za domovino. Vesoljna Grecija je žalovala o njih usodi, sodržavljani so jim postavili časten spomenik, pesniki so jih opevali, zgodo-pisci (pa) izročili vsem narodom njih spomin.
28.
O bitki pri Salamini.
Isti dan, ko je bil Leonida pri Termopilah padel, bojevali so se Grki tudi z mornarico barbarsko pri Artemiziju. Dasi niso premagali silnega brodovja, vendar so, podpirani tudi po viharju, spoznali, da se morejo jednačiti z barbarci, (po) hrabrosti (abl.) pa (da) jih celo prekašajo (praecelUre, praestare). Da bi pa sovražniki ne objadrali Evbeje ter (neve) njih (se) obkrožili, od-pluli (discedere) so (po) neodločeni bitki (abl.) od Artemizija ter usidrali brodovje v zalivu Salaminskem. Atenci so bili, sledeči nasvet Temistoklejev, žene in otroke z dragocenostmi (vred) znosili na ladje ter odpeljali na Salamino in sosednje otoke. Kserks je pa hitel skozi Beocijo ter šel na (petšre) Atene. Le malo starcev in svečenikov je našel v gradu. Te pomorivši je mesto in svetišča osvojil ter porušil do tal. Silni plamen se je dvigal do (petere, imperf.) neba in zadajal grškim pomorščakom velik strah.
Kmalu so se razlile nebrojne čete, okrutnost dihteč, po vsej Atiki. Tedaj so začeli Atenci tarnati o svetiščih bogov in o grobovih očetov, tedaj jokati o žalostni usodi domovine, Pelopone-žani pa trepetati pred bližajočo se nevarnostjo. Sedaj so svetovali nekateri poveljniki, zlasti Korinčan Ademant., kateremu so pomagali tudi Sparčani, da bi se kar najhitreje umaknili v Korintski zaliv in branili medmorje, kjer je gradila pehota pelo-poneška noč in dan 5000 črevljev dolg zid; drugi pa so prigovarjali, da bi hiteli (petSre) vsak v svojo domovino.
29.
Nadaljevanje.
Dočim se torej Peloponežani hočejo raziti (digrSdi), izkazal se je Temistoklej izmed vseh Grkov naj previdnejšega in najpo-gumnejšega. Poučil je načelnike grških držav, kako poguben (da) bi bil razhod vesoljni Greciji. Evribijada, ki je imel vrhovno poveljstvo, je pa, kažoč na 200 atenskih ladij, ogovoril tako: «Glej je naše domovine! S temi ladjami spodobi se nam Grecijo rešiti, in rešili jo bodemo, ako nam bodete vi pomagali (pass.). Zatorej se izkaži ti, Evribijad, vrlega moža ter ostani i sam i pridrži tudi druge! Če tega (relat.) ne storiš (fut. exact.), odplo-vejo (fut.) Atenci s svojimi ladjami v Italijo ter ustanove (fut.) tam nove Atene».
Sedaj sklenejo Peloponežani ostati in bitko začeti, kar nastane močan potres morja in zemlje. Vsi ga smatrajo za dobro znamenje misleči, da vstajajo i slavni heroji iz grobov in hité bednim vnukom (na) pomoč (dat.). Tedaj molijo bogove ter jih prosijo pomoči. Ko so pa drugi dan slišali, da (izkušajo) Perzijani napasti Peloponez, sklenili so pomorščaki peloponeški zopet pobegniti in sklepa svojega tudi Temistokleju niso prikrivali. Tedaj je poslal ta Širina, ki ga je čislal za najzvestej-šega sužnja svojega, po noči h Kserksu. Sluga je pri kralju govoril tako: «Temistoklej, vojskovodja atenski, me je poslal, da te obvestim o razhodu Grkov, ki so sklenili pogibeli ubežati. Ako jih takoj napadeš (fut.), maščeval se bodeš v kratkem nad vsemi ter uničil vse skupaj. Ako jih bodeš pa posamezne zasledoval, bodeš mnogo mesecev vojeval, in se bodo morali tvoji vojaki podvreči mnogim naporom».
Požar, Latinske vadbe.	O
30.
Nadaljevanje in konec.
Kserks, ki je imel ta nasvet Temistoklejev za resničen, je Grke že tisto noč objadral. Tedaj so bili Peloponežani drugi dan prisiljeni bojevati se proti svoji volji. In tako se je bila ona slavna pomorska bitka pri Salamini, kjer so se združeni Grki izkušali v hrabrosti z junaki maratonskimi (= s hrabrostjo junakov maratonskih). Ko je bil pa boj dolgo neodločen, začeli so se Jonci, sledeči svet Temistoklejev, izneverjati Perzijanom. Sovražniki, že preje zmedeni, so odšli ozirajoč se po begu iz bitke. Mnogo njihovih ladij se je potopilo, še več ujelo. Tudi Artemizija, kraljica karska, ki je sledila kraljevo brodovje, je komaj ubežala pogibeli. Ta pobeda je silno prestrašila Kserksa (pass.), ki je ves tisti čas, sedeč na srebrnem prestolu, z morskega obrežja pazil (na) bitko. Dasi pa je bil bitko izgubil, vendar je imel še tolike čete, da bi bil mogel (ind. perf.) tudi s temi ostanki Grke zatreti. Tedaj je Temistoklej rešil Grecijo drugič s svojo zvitostjo, ker je Kserksa obvestil, da se dela na to, naj se podere (coni. imperf.) most, katerega je bil zgradil črez Helespont. Tako se je kralj kar najhitreje vrnil v Azijo, zapustivši v Greciji 300.000 vojakov, katerim je bil postavil Mardonija na čelo.
II> a-1 i v.
31.
Slovnice § 218.
1. Sebi zapovedovati je največje zapovedovanje. 2. Sreča daje mnogim preveč, dovolj nikomur. 3. Prijatelji često pišejo odsotnim prijateljem. 4. Dobrim možem prijati, hudobnim ne prijati, je prava čast. 5. Kdor hoče, da ljudje njemu koristijo, tisti naj tudi ljudem ne škoduje. 6. Ne koristi (expedlre) toisto onim, ki imajo (tenére) vlado, in množici. 7. Rimljanom so se pokoravali narodi skoro vsega zemeljskega kroga. 8. Po Aleksandrovi smrti je pripadel (cedere) Egipet Ptolomeju. 9. Par-menijon je svaril Aleksandra, naj bi ne zaupal zdravniku Filipu svojega zdravja. 10. Kar nočeš, da se tebi zgodi, drugemu ne stori! 11. Lažnivemu človeku navadno ne verujemo, niti (če)
resnico govori (part.). 12. Človeka, kateri o svoji usodi obupava, (izkušamo) zaman pomagati (subvenire). 13. Kdor v sebe zaupa, bodi drugim (gen.) vodnik.
32.
Slovnice § 219.
1. Ne srdi se nikdar tako zelo na svoje sovražnike, da škodiš domovini! 2. Večina rimskih pesnikov in govornikov se je pečala tudi z grškim jezikom in slovstvom. 3. Agezilaj je pregovoril Lacedemonce, da so poslali (coni. imperf.) vojsko v Azijo. 4. Demosten je uveril sodržavljane, da je Filip Atencem (gen.) sovražnik. 5. Vsi smo uverjeni, da bodo naše duše po smrti živele. 6. Atenci so se (dali) Temistokleju pregovoriti (pass.), da so mesto ostavili ter se podali na ladje (coni. imperf.). 7. «Lončar zavida lončarja». 8. Temistoklej je zavidal Aristida in v nič deval njegove zasluge. 9. Najboljše može često najbolj zavidajo in obirajo malopridneži. 10. Zdravniki zdravijo bolezni, modroznanstvo ozdravlja srčne bolesti, čas pa ozdravi včasih celo norce. 11. (Treba) ne le težiti po znanostih, temveč tudi po lepi nravnosti. 12. Jeden del Tebljanov je vlekel z Lacede-monci (res [plurj Lacedaemoniorum), da bi se lažje ustavljal nasprotni stranki. 13. Numidijani so stali na ozidju ter psovali (= zmerjali) Rimljane. 14. Premagani sovražniki so (milo) prosili Cezarja, da bi jim prizanesel. 15. Ko je bil Kserks osvojil Atene, se niti svetiščem bogov ni prizaneslo. 16. Često zavidamo drugim bogastvo, a češče slavo. 17. Rajši hočem, da sovražniki zavidajo mene, nego da jaz zavidam sovražnike.
33.
Slovnice § 220.
1. Pri lenih konjih uporabljamo (adhibere) ostroge, da jih podžigamo. 2. Znano je, da se je Horacij udeležil bitke pri Filipih. 3. Cira je nasledil Kambiz, ki se je vzdignil z vojsko na Egipet in pridodejal (adicSre) tudi to deželo perzijskemu kraljestvu. 4. (Po) previdnosti Temistokleja jedinega je Azija podlegla Evropi. 5. Kolik razloček je bil med Demostenom in Eshinom! 6. Aleksander je vrgel pismo, katero mu je bil Par-menijon poslal, pod (subicere) blazino. 7. Modro je pridružil
2*
Stvarnik čutom človeškim razum. 8. Ko se je Cezar bližal, izpreletel je vojsko Pompejevo tolik strah, da so mnogi odmetali (imperf.) orožje. 9. Trazibul ni udaril z vojsko na domovino, nego na trideset nasilnikov. 10. Bog je postavil (prae-pdn&re) dušo kakor gospo in zapovednico nad poslušno telo. 11. Zaradi zavisti niso Tebljani hoteli Epaminonde postaviti vojski na čelo. 12. Nikdar se brez vzroka ne izpostavljajte nevarnostim! 13. Cimbri in Tevtoni so spravili Bimljane v velik strah. 14. Bimljani so pred tema narodoma že omago-vali, dokler (quoad) niso vojski svoji postavili Marija na čelo. 15. Poštenjak ceni krepost nad zabavo in zapostavlja svojo korist občni blaginji. 16. Katon ni hotel preživeti pogibeli svobode (superesse), zaradi česar je sam sebi zadal (tnferre) smrt.
34.
Slovnice § 220. Op. i. in 2.
1. Majhno (plur.) se često po pravici primerja z velikim; odtod oni rek: «Če se sme majhno primerjati (componSre) z velikim». 2. Duh človeški se ne more z ničim (nulla res) drugim primerjati ko z Bogom. 3. Ajant je pod žalostjo obnemogel, da se je z mečem zabodel (coni. imperf.). 4. Hanibal se je pridružil Antijohu in mu svetoval, da bi, združen s Punci, udaril z vojsko na Italijo. 5. (Ko) je bil Sagunt razdejan, obšel je starejšine rimske tolik strah, kakor bi bil sovražnik že pred vrati (adesse). 6. Pelopida je stal Epaminondi v vseh nevarnostih na strani, a tudi ta ni zapustil (deesse) onega, ko je bil ujet. 7. (Vsled) pravičnosti Aristidove se je zgodilo, da so se skoro vse grške države priklopile zavezi atenski. 8. Pravi prijatelj priobčuje vse skrbi svojemu prijatelju. 9. «Na Scilo naleti, kdor se hoče ogniti Ka-ribde». 10. V Atenah je bila velika razburjenost, ko se je Darej bližal (accedSre) mestu. 11. Pitagora je navadil svoje učence molčečnosti. 12. Za Demostena so se bili Atenci privadili veliki lahkomiselnosti.
35.
Slovnice § 221.
1. Po Temistoklejevem nasvetu so Atenci ustanovili trojno Pirejsko pristanišče in je ogradili s trojnim zidovjem. 2. Temis-» tokleju je podaril Artakserks, kralj perzijski, tri mesta. 3. Klit.
je oškropil s svojo krvjo mizo Aleksandrovo. 4. Vse tesalske občine so obdarile umorjenega Pelopido z zlatimi venci in trakovi, otroke njegove pa (que) s širnim (magnus) poljem. 5. Pri Rimljanih je bil običaj, da so žival, katero so (hoteli) žrtvovati, z moko potresli. 6. Pomladi se oblečejo travniki v cvetlice in zelišča, drevesa v listje, njive v setve. 7. Grki so kipe bogov oblačili. 8. Trojanci so razorožili ubitega Patrokla; potem se je Ahil oborožil (induere) z novim, od Vulkana narejenim ščitom ter maščeval smrt svojega prijatelja.
36.
Slovnice § 222.
1. Spomin preteklih nadlog nam je vedno prijeten. 2. Aristid, kateremu ni bil nobeden Atenec jednak (v) pravičnosti, je bil vrstnik Temistoklejev. 3. Zjutraj je za koristne nauke vsakdo sposoben; odtod pregovor: «Zora (je) Modricam prijazna». 4. Otok Del je bil Apolonu in Dijani posvečen. 5. Zdravju so mnoge (stvari) škodljive, ki so čutom prijetne. 6. Spanje nam je za življenje potrebno, toda predolg počitek ni nikomu koristen. 7. Najbližji senatu je bil viteški red. 8. Med pesniki starega veka ni nobeden Homeru podobnejši nego Vergilij. 9. Diomedont, kateremu se je zdelo bogastvo največje dobro, je smatral Epami-nondo sebi podobnega ter ga hotel podkupiti. 10. Spominjajte se vedno, da je v državi (še) mnogo vam podobnih! 11. Dobrodušnemu človeku je svojsko (= lastno), krivice voljno prenašati. 12. Znano vam je, da ni Cezar mnogo let preživel Pompeja.
37.
Najstarodavnejši zdravniki.
Nič ni človeku dražje nego dobro zdravje, brez katerega ne more niti domovini, niti sebi in svojcem biti koristen. Kakor nudi torej poljedelstvo zdravemu telesu (plur.) živila, tako je izumilo zdravilstvo bolnemu zdravila. Toda v najstarodavnejših časih je bilo zdravilstvo ljudem neznano; izumil je je baje Eskulapij, sin Apolonov (pass.). Ta je izročil svojo umetelnost svojima sinovoma Podaliriju in Mahaonu, ki sta se izkazala
grški vojski pred Trojo jako koristna. A starodavni zdravniki so zdravili le rane; tudi pri Homeru donašata Podalirij in Mahaon le ranjencem pomoč, ko polagata na rane zdravilna zelišča in lajšata bolečine. Proti drugim telesnim boleznim, ki so življenju človeškemu često nevarnejše nego rane, se niso rabila nikaka zdravila. Kajti vse te so izvirale (profictsci) — o tem so bili Grki uverjeni — iz jeze bogov, da jih človeška umetelnost ni mogla ozdraviti (imperf'.). Zato je pregovoril tudi vedež Kalhant grške kneze, da so ponižno prosili bogove in pri (ab) teh iskali pomoči proti kugi; nato (quo facto) je bolezen vojski prizanesla. Pozneje so se pečali tudi filozofi, zlasti Pitagora, Demokrit, z zdravilstvom. Hipokrat je bil prvi, ki se je s to umetelnostjo samo bavil (operam dare alicui) ter jo tudi najbolj razvil, tako da se je po pravici nazval oče zdravilstva. Živel je pa za one silne kuge atenske, ki je malo ljudem prizanesla.
38.
Aleksander in Hanibal.
Aleksander Veliki in Hanibal se (morata) prištevati najslavnejšim vojskovodjam starodavnosti, zato se mi ne zdi neumestno, primerjati poveljnika kartaginskega s kraljem maee-donskim. Skupne so bile obema kreposti velikih vojskovodij: preudarnost, hrabrost, znanje vojaštva. V bitkah in na pohodih sta vedno stopala pred vojaki ter nista nikdar omagovala pod napori. Podoben je bil Aleksander Hanibalu tudi (v) tem, da (quod) je družil s krepostmi velike napake. Toda podjetjem Aleksandrovim je stala sreča vedno na strani, Hanibalu je nasprotovala; Aleksandra je obdajala z božanskim veličastvom, Hanibala je oškropila s strupom zavisti; Aleksandru je že mladeniču podelila kraljestvo, Hanibala je moža oropala vsega imetja (abl.). Oba sta se udeležila premnogih bitek ter sta sprva nanizala (addSre) zmago na zmago. A sreča, ki je ostala Aleksandru zvesta do smrti, se je Hanibalu kmalu izneverila in ga izpostavila (dbicSre) sovraštvu sovražnikov. Oba nas navdajata (adficiire) z največjim občudovanjem; a dočim se Aleksandru sreča mnogih zavida, navdaja (inicSre) nas Hanibal z globokim (magnus, 3) sočutjem.
39.
Slovnice § 223.
1. Človek ni rojen za sebe samega, temveč za svojce in za domovino. 2. Mnogi služijo za denar, ki se delajo (videri), kakor bi služili za slavo in dobro ime. 3. Za vsako bolest je potrpežljivost zdravilo. 4. «Kdor odsolnega prijatelja obira (rodere), ta je črn, tega se ti, Rimljan, varuj» (imperdt. II.)! 5. Cezar je izvedel, da je Dumnorig Helvečanom udan (favere) in naklonjen. (= jim [vse dobro] želi). 6. Dober vojskovodja vidi nevarnosti že naprej ter skrbi za žito isto tako kakor za druge stvari. 7. Konzul se imenuje tisti, ki za domovino skrbi. 8. Aleksander je prišel v Delfe, da bi vprašal Apolona ob izidu perzijske vojne. 9. Minerva je bila Grkom prijazna, zato je grozovito ravnala s Trojanci. 10. Jezo in jezik krotiti je (znak) nenavadnega duha. 11. Boginja Venera se je omožila z Vulkanom. 12. Boj se vedno za dobro ime! 13. Krepost je sama sebi najlepše plačilo. 14. Ko je bil Jeruzalem osvojen, ni se prizaneslo niti ženam niti starcem in otrokom.
40.
Slovnice § 224. in 225.
1. Vsakdo ima svojo pamet, vsakdo svoj običaj. 2. Prvo vojno je imel Filip, kralj macedonski, z Atenci. 3. Artakserks je izprevidel, da ima opravka z Datamom, hrabrim in vrlim možem. 4. Po peloponeški vojni so mislili Lacedemonci, da imajo posla (res) s Tebljani. 5. Atik, prijatelj Ciceronov, je imel (inesse) izobraženost, darežljivost in največjo priljudnost. 6. Scipijon, ki je imel priimek Afričan, je imel brata, ki so mu nadeli priimek Azijan. 7. Kornelija, plemenita soproga Grahova, je imela dva sinova; jednemu je bil predimek Gaj, drugemu (predimek) Tiberij. 8. Muciju so vsled izgube desnice nadeli priimek Levičnik (pass.). 9. Črešnja ima ime po (ex, ah) Cerazu, mestu, katero leži ob Črnem morju. 10. Učenci modrijana Pitagore so (morali) pet let molčati. 11. Zakone državne (morajo) i bogataši i siromaki izpolnjevati. 12. Demosten je (moral) mnogo težav premagati, predno je postal izvrsten govornik.
41.
Slovnice § 226.
1. Od Temistokleja zgrajeno brodovje je bilo ne le Atencem, temveč tudi vesoljni Greciji v občno korist (salus). 2. Nekateri običaji so bili Rimljanom v zaničevanje, Grkom pa v veliko čast. 3. Marljiva mravlja bodi mladini vedno v vzgled! 4. Pomnite, da ne bodete (praes.) nikdar domovini svoji v sramoto in kvar! 5. Hanibal je dejal Antijohu, kralju sirskemu: «Sovražim in sem sovražen od Rimljanov». 6. Pesni Home-rove bodo vedno občudovali vsi izobraženi ljudje (pass., opis!). 7. Jeden del Galcev je poklical Germane in Ariovista na pomoč (pass.). 8. Platejci sami so poslali Atencem tisoč vojakov na pomoč. 9. Rimljani so prejeli od kralja Atala pergamsko kraljestvo v dar. 10. Pavzanija je poslal kralju Kserksu sorodnike v dar, ki jih je bil v Bizanciju ujel. 11. Kornelij Nepot pripoveduje, da pripisujejo kralji nesrečne dogodke (drugim) ljudem, srečne pa sebi. 12. Kar jemljete drugim za zlo, ne pripisujte sebi v pohvalo! 13. Govorniku Hortenziju se je štelo za straho-petnost, da (quod) se ni udeležil nobene domače vojne.
42.
O bitki pri Platejah.
Oni zmagi pri Salamini so Grki pridružili ne manj slavno zmago pri Platejah. Mardonij namreč, ki se je udeleževal vseh sklepov kraljevih, je bil ostal na čelu 300.000 vojakom v Te-saliji, da bi o prvi pomladi prijel Grke iznova z vojsko. Sam je bil uverjen, da ne bodo Atenci poskušali drugič bojne sreče; zato je poslal k njim in Lacedemoncem poslance, ki naj bi jih pregovorili, da bi sklenili s kraljem mir ter se radovqljno pokorili Perzijanom. Toda Atenci so tudi sedaj manj cenili (postpdnere) korist nego čast ter odgovorili, da bolj ljubijo (studere) svobodo nego življenje. Tako je prišel (descendere) leta 479. pr. Kr. r. Mardonij v deželo Beočanov, katerih večji del je vlekel s Perzijani, udri v Atiko, vse, čemur je bil kralj preje prizanese], opustošil ter navdal Atence, ki so bili zopet zbežali na ladje, z velikim strahom.
Atenci so sicer po pravici pričakovali da jim pridejo, (fut.) države peloponeške takoj na pomoč, a so se zopet Lace-demonci obotavljali; iznova opomnjeni, so začeli skrbeti za občno blaginjo ter poslali Atencem na pomoč veliko vojsko, kateri je načeloval kralj Pavzanija. Tedaj je postavil Mardonij pri Platejah na mestu, prikladnem za tolike čete, tabor ter začel bitko. Dolgo se je bojevalo (v) neodločenem boju, naposled pa, (ko) je bil Mardonij sam ubit, so bili Perzijani premagani ter njih tabor vzet. Nikomu se ni prizaneslo, tako da ni preživelo poraza več nego 3000 sovražnikov. Tako so bili barbarci, ki so bili pri Maratonu in Salamini le hipno potrti (plusquamper•/.), šele sedaj popolnem premagani. (V) tej vojni (abl.) niso podlegli le barbarci Grkom, temveč je podlegla (tudi) samovolja kraljevska svobodi in kreposti meščanski. Na veke pa bodo ostale te zmage tudi potomcem v dokaz, koliko (da) zmorejo celo majhni narodi, združeni (v) slogi (abl.).
43.
O hegemoniji Atencev.
Po (conficere) perzijski vojni se je zgodilo i (vsled) ošab-nosti (abl.) kralja Pavzanije i (vsled) izredne pravičnosti in nesebičnosti Aristida, kateremu so jedinemu nadeli (pass.) priimek pravičnik, da so grške države Lacedemoncem hegemonijo vzele in izročile (transferre ab — ad.) Atencem. Izgubivši čast, za katero so se bali najbolj, so Lacedemonci komaj krotili svojo jezo. Tako so Atenci celih (per) 45 let, tja do (usque ad) peloponeške vojne vsem Grkom (= grški govorečim) nače-lovali. Na Delu, otoku, ki je bil Apolonu in Dijani posvečen, so ustanovili skupno blagajno, in Aristid je določil, koliko (da) naj vsaktera država vsako leto donese (dare, coni. imperf.) za zgradbo (aedificare) brodovja in oboroženje (comparare) vojsk. Junaške čine Atencev bodo potomci vedno občudovali (pass., opis!). Miltijad, Temistoklej, Aristid, Cimon, Periklej, ki so blaginjo in svobodo domovine višje cenili (anteponere) nego svoje življenje, bodo mladeničem vseh časov v vzgled in izpodbujo. Vendar v (še) večjo slavo se štejejo Atencem nesmrtna dela duha, ki bodo preživela vse dobe. Zato naj se vedoželjna mladina vedno rada peča z jezikom grškim in zgodovino.
— 26 — 44
O Perikleju.
Atenec Periklej je bil sin onega Ksantipa, ki je bil pri Mikali premagal vojsko perzijsko leta 479. Oče si je prizadeval, da bi se (mu) sin od najizbornejših učiteljev kar najbolje vzgojil. (Po) naukih filozofov Zenona in Anaksagore se je tako izobrazil, da je brzdal z zgovornostjo svojo nestanovitni narod 32 let. Sila njegove zgovornosti je bila tolika, da so mu nadeli vrstniki priimek Olimpljan. Dasi je bil živahne narave (abl.), se je vendar jeze popolnem zdrževal, v zabavah si je vedel mero, redko je izhajal, vedno se je bavil z znanostmi in z upravljanjem (administrare) države, ves pa je živel svoji domovini. Potemtakem se morejo le malokateri možje vseh časov primerjati s Periklejem. Ko je stopil (accedfre) leta 469. pr. Kr. r. v državno službo, načeloval je državi Cimon, ki je bil naklonjen plemstvu in je Perikleju silno nasprotoval; zaradi tega ni dolgo dosegel Periklej tiste veljave, za katero se je potegoval. Cimon je bil namreč prijazen Lacedemoncem ter se je brigal za njih koristi, misleč, da bode njih zaveza domovini v največjo blaginjo; nasproti pa je videl (prospicere) že tedaj Periklej (v) duhu (abl.) vojno ter je sodržavljane opominjal, naj se varujejo Lacedemoncev (coni. imperf.). Bil je uverjen, da ti Atencem zavidajo slavo in moč (opes).
45.
Nadaljevanje.
Ko je bil pa Cimon, sicer (po) poštenju (abl.) najpo-dobnejši Aristidu, poslan v pregnanstvo, začel je Periklej sam načelovati državi. Tedaj je dal prenesti skupno blagajno z Dela v Atene ter del vsako leto po nekoliko talentov (za) bodočo vojno na stran. V največjo skrb mu je bilo, da bi se kar največ držav pridružilo zavezi Atenski: (one), ki so se ji bile pa izneverile, je takoj prisilil k pokorščini. Tedaj se je trojno pristanišče Pirejsko z dolgimi zidovi zvezalo z mestom samim, potem je bojne ladje popravil in jim novih (acc.) dodal. Dasi je Periklej ugled države v mnogih vojnah, ki jih je bilo Atencem vojevati, jako povzdignil, vendar je domovino svojo
(še) mnogo (abl.) bolj proslavil z veličastnimi deli miru. Z najboljšimi naredbami in zakoni je državo uravnal ter za blagostanje in dostojanstvo naroda tako poskrbel (providere), da ni bila nobena država Atenam jednaka. Velikemu obilju pa je pridružil tudi diko umetelnostij in blesk znanostij. Ni namreč hotel, da bi sed6l narod kakor skopuh na bogastvu, marveč je želel, da bi se mesto in svetišča bogov veličastno okrasila in da bi Atene načelovale ostalim mestom tudi (v) lepoti (abl.).
46.
Nadaljevanje in konee.
Zaradi tega je prizval odvsod vsakovrstne umetelnike. Med temi ima (esse) prvo mesto kipar in stavbenik Fidija, kateremu je Periklej navadno (solere) svoje načrte priobčeval. Odej, Propileje, Partenon in drugi spomeniki, katerih ostanke še sedaj občudujemo (pass., opis!), so bili Atenam v velik okras. Mesto je bilo sedež znanostij (doctnna) in bivališče pesnikov, pisateljev in filozofov. Tam so tedaj sloveli Sofoklej in Kratin, Herodot. in Tucidid, Anaksagora, Zenon in Protagora. Z vsemi temi in mnogimi drugimi je imel (esse) Periklej veliko prijateljstvo. Tako se imenuje po pravici ona doba, ko so umetelnosti v Atenah najbolj cvetle, doba Periklejeva. Proti (sub c. acc.) koncu življenja so tudi Perikleja sovražili (pass.) nekateri državljani, ki so slavo njegovo zavidali in v nič devali, toda zavisti njihovi ni podlegel. Dokler je oni veliki državnik živel, se Atenci niso bali za blaginjo in blesk svoje domovine. Toda leta 430. pr. Kr. r. je zadela Atence (še) večja nesreča (pernicies) nego peloponeška vojna: kuga (namreč) je potrla moč najhrabrejšega naroda. Tudi Periklej je zbolel za to smrtonosno boleznijo (ter) se udal usodi in umrl leta 429. pr. Kr. r.
Genetiv.
47.
Slovnice § 227., 228. in 229.
1. Ksenofont, Kriton, Evklid in Fedon so bili učenci Sokra-tovi, a nihče ni imena učiteljevega tako proslavil ko Platon, čegar spise še danes občudujemo. 2. Dejanja Cezarjeva so
večjidel popisana v njegovih knjigah. 3. Beseda «domovina» vam mora biti sveta tudi (kot) starcem. 4. Pismo tvoje, mojega najboljšega prijatelja, me je navdalo z veliko tolažbo. 5. Marsikaj storimo zaradi (causa) prijateljev, česar bi zaradi samih sebe ne storili. 6. Domovina je skupna mati nas vseh. 7. Živali niso ustvarjene zaradi (causa) samih sebe, marveč zaradi nas ljudij. 8. Država lacedemonska je cvetla, dokler so veljali zakoni Likurgovi. 9. Nalik pomladi sije oko milega vladarja. 10. Brez iskrenosti ime «prijateljstvo» ne more imeti nobene veljave.
11.	Jedno oko nalik ščitu je imel grozni Ciklop sredi čela.
12.	Pobožnost je podlaga vsem krepostim. 13. Korijolan je odve-del materi naljubo svojo vojsko od mesta.
48.
Slovnice § 230.
1. Varujte se občevanja s hudobnimi ljudmi. 2. Samo-ljubje je slepo. 3. Hlepenje po slavi in nesmrtnosti je bilo Cezarju prirojeno. 4. Zvest varih vseh dogodkov je spomin. 5. Strah Gospodnji je začetek modrosti. 6. Nobenega pesnika ni mučila tolika domotožnost kot Ovidija, čegar domoljubje odseva iz mnogih njegovih pesnij. 7. Aleksander Veliki je že s samim pogledom vzbujal občudovanje do sebe. 8. Najtežja in najred-kejša je oblast nad seboj samim. 9. Neutolažno je bilo sovraštvo Rimljanov proti Hanibalu. 10. Preveliko usmiljenje z nami nam je često več škodilo nego prevelika strogost. 11. Ko se je naznanilo porušenje Sagunta v Rim, je obšla starejšine (patres) hkratu silna žalost in sočutje do usmrčenih zaveznikov in jeza proti Kar-tažanom. 12. Pri Rimljanih je imel oče oblast nad življenjem in smrtjo svojih otrok.
49.
Slovnice § 231. in 231. a.
1. Aristid je bil tako nesebičen (subst.), da je umrl v največjem siromaštvu. 2. Aleksander je napadel Perzijane z vojsko, ki je štela (esse) le 35.000 vojakov. 3. Temistoklej, jako nadarjen (subst.) mož, je svetoval Atencem, da bi zgradili brodovje 100 ladij. 4. Katon je bil v vseh stvareh izredne preudarnosti in marlji-
vosti in v vseh nevarnostih ravnodušen. 5. Tirci so poslali Aleksandru zlato krono velike teže v dar. 6. Hamilkar je vzel devetletnega dečka Hanibala s seboj v Hispanijo. 7. Cimon ni prebil zakonite desetletne kazni. 8. Značajen mož ohrani i v sreči i v nesreči svojo dostojnost. 9. Focijon je bil pri narodu jako ugleden (= največjega ugleda). 10. Cezar je bil visoke rasti, bele polti, črnih očij in vedno zdrav (= dobrega zdravja).
11.	Predeli med Tigridom in Evfratom so tako bujnih in mastnih tal, da se živina odganja s (a) paše, da se ne preobje.
12.	Brodovje Kserksovo je znašalo (esse) 1200 bojnih in 2000 tovornih ladij; skupno brodovje grško je znašalo 300 ladij.
13.	Sokrat se je razgovarjal i z vsakovrstnimi ljudmi i o vsakovrstnih stvareh. 14. Regul je bil dobre volje, dasi je šel v smrt (mortem oppetere). 15. Arunt, brat Tarkvinija Ošabnega, je bil mladenič krotke (blage) nravi. 16. Oblaki so včasih ognjene barve.
50.
Slovnice § 232., 1., 2., 3.
1. V bitki pri Isu so priplenili Macedonci silno množino zlata in srebra. 2. Cezar je podvrgel v kratkem (času) velik del Galije. 3. Najostrejši vseh čutov je vid. 4. Izmed vseh zmag najprva in najboljša je zmaga nad samim seboj. 5. Izmed vseh dobrot so tiste največje, ki jih prejemamo od starišev. 6. Ariovist, kralj germanski, se je naselil v deželi sekvanski in zasedel tretjino sekvanskega zemljišča, ki je veljalo za najboljše cele Galije. 7. Nihče izmed nas ne more reči, da ni nikdar grešil. 8. V bitki pri Kanah je jeden rimskih poveljnikov ubežal, drugi je bil ubit. 9. Negotovo je, kako dolgo (da) bode življenje vsakterega izmed nas. 10. Micipsa, kralj numidski, je zapustil dva sinova, katera je oba uničil Jugurta. 11. Jeden izmed treh Horacijev je premagal tri Kurijacije. 12. Med rimskimi kralji, katerih je bilo sedem, je bil najgrozovitejši Tar-kvinij Ošabni. 13. Izmed vseh Kartažanov sta bila najslavnejša Hamilkar in Hanibal: oba vojskovodji sta storila domovino mogočno in bogato. 14. Alcibijada so nasprotniki, katerih je imel prav mnogo, v odsotnosti zatožili (pass.). 15. Divicijak se jedini izmed vseh Edučanov ni dal (posse) prisiliti (adducere),
da bi dal svoje otroke za talnike. 16. Koliko vas je? — Nas sedaj ni več nego 38; kedar pa pride (fut. exact.) še tistih pet učencev, ki so bolni, nas bode 43.
51.
Slovnice § 232., 4., 5., 6.
1. Pravičnost ne zahteva nič darila, nič plačila, dovolj ima sama v sebi plačila. 2. Že Sokrat in Platon sta verovala, da biva (inesse) v duši (plur.) nekaj nebeškega in božanskega. 3. Cezar je vojakom pokazal, koliko dobrega (da) ima v sebi vztrajnost. 4. Alcibijad je imel (esse) mnogo bistroumnosti, preveč častihlepnosti in premalo stanovitnosti. 5. Kaj je tvoja volja, kaj tvoj svet? 6. Kar so imeli Atenci ladij, postavili so (jih) barbarcem nasproti. 7. Nič ni nespametnejše, nego, čim manj preostaja hoda, tem več pripravljati potnine. 8. Bolnim in umirajočim (ljudem) nič ne pomaga imeti obilo denarja. 9. Konzula naj gledata, da država kaj škode ne trpi. 10. Rod teb-ljanski je imel (inesse in) več (telesnih) močij nego nadarjenosti. 11. Geslo Bijanta, jednega izmed sedmih modrijanov, je bilo: «Karkoli dobrega storiš (fut. exact.), pripiši Bogu». 12. Nikjer na svetu ni imela starost častnejšega mesta nego v Lacede-monu. 13. Povsod na zemlji je Bog. 14. Znan je oni rek Ho-merov : «Nič dobrega nima (inesse in) mnogovladje». 15. Nič sramotnega, nič podlega, nič hlapčevskega ne počne modrijan, duh njegov hrepeni (appetere) vedno po čem visokem, veličastnem, božanskem. 16. Kje na svetu se najde povsem srečen človek?
52.
Slovnice § 233. in 234.
1. Aleksander se je vrgel poln prahu in potu v reko Ciden. 2. Atenci so poslali mnogo slavnih mož v pregnanstvo, nepomnjivi od njih prejetih dobrot. 3. Katilina je bil navajen lakote, mraza in bdenja. 4. Kateri služabnik je gospodarju udanejši (amans) nego pes? 5. Marij je bil znanostij neuk in umetelnosti nevešč. 6. Bodite vedno pomnjivi kratkosti človeškega življenja. 7. Pitagora je zval po modrosti hrepeneče
(= težeče) ljudi filozofe. 8. Srečen je, kdor more reči: «Nobene pregrehe si nisem svest». 9. Epaminonda je bil vojni vešč, resnicoljuben, željen poslušanja, slave in denarja pa prav nič (minime) pohlepen. 10. Vojaki, hrabro se bojujoči, so bili po zmagi plena deležni. 11. Atika je bila plodna oliv, a vina uborna (inops). 12. Najbolj domoljuben se mi zdi Uliks, ker je plodov uborno, kamenja polno (refertus) Itako višje cenil (antepönSre) nego nesmrtnost. 13. Rim je bil napolnjen z vede-ževalci, ki so praznoverne ljudi ukanjevali. 14. Najplemenitejši izmed Rimljanov so bili često najbolj izkušeni pravoznanci. 15. Pijan človek se ne zaveda niti duha niti telesa; navadno tudi jezni nima sebe v oblasti (compos). 16. Dečki lacedemonski so se tako vzgajali, da so bila njih telesa utrjena proti lakoti, vročini, mrazu, in celo (quin etiam) proti bičanju. 17. Učenci, ki so nemarni (v izpolnjevanju) dolžnostij, ne bodo pohvale deležni (expers). 18. Indija je bila lanom plodna (fertilis, e), polna nenavadnih živalij, biserov in draguljev.
53.
O sofistih.
Kdo izmed vas ne ve, koliko zla (da) je prinesla pelo-poneška vojna grškim državam? Zlasti so pa v onem času propadle dobre nravi. Ne ljubezen do prave slave in učenosti, temveč želja po bogastvu in nasladah je navdajala državljanom (gen.) srce (plUr.). Spodobnost in bogaboječnost sta se umaknili neki navidezni (s übst, speci es) filozofiji. In ta propad nravij je zlasti v Atenah pospeševala neka vrsta filozofov, ki so se zvali sofisti in katere je množica smatrala za jako duhovite (ingenium) može. Veljati so hoteli sicer za učitelje kreposti in modrosti, v resnici pa so s svojimi nauki izpodkopavali i krepost i modrost. Ponašali so se sicer, da so vešči vsem umetelnostim in znanostim, vendar jih je v vseh prizadevah vodila (pass.) ne ljubezen do resnice, katero so sploh tajili, temveč želja po puhli slavi in po denarju. Gotovo pa so (vsled) mnogega pečanja (abl.) z različnimi vedami znali i sami gladko govoriti i so učence svoje naučili neke spretnosti v zgovornosti. Zaradi tega se je stekala ukaželjna mladina od
vseh stranij k njim, dočim jim je nasprotovala večina najboljših mož, spoznavši njih pogubna načela. In res niso sofisti nič velikega in znamenitega dovršili, in do današnjega dne je z imenom «sofist» združeno (inesse alicui, coniungi) nekaj sramotnega.
54.
O Sokratu.
Sokrat je živel v Atenah za peloponeške vojne. Bil je sin kiparjev ter se je kot mladenič pečal z umetelnostjo svojega očeta, nič manj pa ni bil vešč tudi ostalim umetelnostim in znanostim svoje dobe. Pri Potideji se je hrabro bojeval, kjer je, svojega življenja nepomnjiv, rešil prijatelja Alcibi-jada. Takisto (Idem) je bil v bitki pri Deliju deležen velike pohvale. Največja je bila njegova ljubezen do znanostij in do prave modrosti. Celo življenje (abl.) je bil tako zmeren (subst.), tako resnicoljuben, potrpežljiv proti krivicam in brezbrižen za pohvalo in denar, da je vzbujal občudovanje vseh sodržavljanov. Tudi proti mrazu in vročini, lakoti in žeji je bil utrjen, misleč, da je oni človek najpodobnejši bogovom, ki najmanj pogreša (coni.). Vedno je učil, da je izmed vseh blaginj krepost najboljša in krepostni človek izmed vseh najsrečnejši. V tej svoji zmernosti je bil Sokrat vedno dobre volje. Po pravici ga je torej proglasil Apolon delfski za najmodrejšega vseh Grkov (pass.). Ničesar ni Sokrat bolj ljubil nego občevanje z dobrimi mladeniči. Povsod, na trgu in v stebriščih in telovadnicah ga je obkroževala množica poslušalcev.
55.
Nadaljevanje in konec.
Izmed vseh učencev, katerih je imel Sokrat mnogo, je bil najbolj ukaželjen neki Evklid iz Megare, ki je prihajal, v žensko obleko oblečen, ponoči k njemu. Spomin na svojega učitelja pa sta najzvesteje ohranila Ksenofont in Platon, katerih jeden je značaj in življenje Sokratovo najbolje opisal, drugi (pa) nauke njegove najduhovitejše razvil; kajti Sokrat sam ni bil ni-
česa zapisal (= zapustil nič zapisanega). Ker je Sokrat v raz-govarjanju in izpraševanju mnogim ljudem in tudi umetelnikom dokazal, da niti sami svoji umetelnosti niso vešči, nakopal si je sovraštvo mnogih, zlasti sofistov. 70 let star je bil zatožen, češ da (quod) kvari mladino ter vvaja nove bogove (coni. im-perf.). Lep (eleganter scriptus, 3) zagovor, katerega mu je bil učenec Lizija prinesel, je Sokrat temu vrnil ter dokazal sodnikom s preprostimi besedami, da ni državi nikdar nič slabega, pač pa mnogo dobrega storil. Toda sodniki so določili temu najznačajnejšemu in najdomoljubnejšemu možu smrtno kazen. Učenci so ga, pripravivši vse za beg, hoteli rešiti iz ječe, toda Sokrat ni hotel ubežati, kajti domovini se (mora) posluhniti, tudi če je (morebiti) sklenila (coni. perf.) kaj krivičnega. Veselega srca (abl.) je izpil strup.
56.
Slovnice § 235.
1. Tirci so bili spravili vsa sosednja in oddaljena morja v svojo oblast. 2. Cezar je trdil (negare), da Galija ni (nič) bolj Ariovistova kakor rimskega naroda. 3. Solon je tiste kaznil, ki v uporu niso pripadali jedni ali drugi (alteruter) stranki. 4. Velike može sramotiti je znamenje nizkega mišljenja (humilis animus). 5. Naša dolžnost je ubožcem pomagati. 6. V nevarnosti domovine je tvoja dolžnost gledati, kaj (da) je državi koristno. 7. Dolžnost hrabrih mož je, bolj zaničevati smrt nego sovražiti življenje. 8. Sklenilo se je, da naj bi Ahilovo orožje pripadlo (fieri) onemu, ki bi bil največ koristil Ahejcem. 9. Vojaki naj so pomnjivi, da je njih (dolžnost), biti poveljnikom na besedo poslušnim. 10. Cegava je ta hiša? 11. Za svojo, konzulovo (nalogo) smatram mesto braniti. 12. Pri Artemiziju se je s Perzijani bojevalo skupno brodovje grško, v katerem je bilo 200 ladij atenskih. 13. Nagajivost je bolj (svojstvo) mla-deničev nego starcev. 14. Ko so konjeniki Cezarjevi obstopili Dumnoriga, je ta (glasno) vzkliknil, da je svoboden in (da) pripada svobodni državi. 15. (Popolnem) propadlemu (perditus, superl.) človeku je (svojsko) tiste prekaniti, ki so mu zaupali. 16. Sicilija je postala leta 241. pr. Kr. r. rimska (last).
Požar, Latinske vadbe.	o
57.
Slovnice § 236.
1. Bogovi nas spominjajo minljivosti človeške, katere pozabljivost je v sreči prevelika. 2. Bolje je, pomneti dobrote nego krivice. 3. «Kralj, spominjaj se Atencev»! S temi besedami je baje Hipija opominjal Dareja krivic od Atencev prizadetih (accipčre). 4. Mladini pristaja starost spoštovati; tega naj se mladeniči vedno spominjajo, tega naj ne pozabijo nikdar. 5. Katon je vedno spominjal senat na Kartagino, tekmico Rima. 6. Aleksander je opomnil Tesalce dobrot, katere so bili od njegovega (suus) očeta prejeli (coni.). 7. Nespameti je (svojsko), drugih napake videti, svoje pozabljati. 8. Vedno mi prihaja na misel oni kraj, kjer sem se narodil in vzredil. 9. Včasih nam pride hipoma kaj na misel, kar smo že zdavnaj pozabili. 10. Ko so obdarili sodržavljani Alcibijada z zlatimi venci, se je domislil z bridkostjo prejšnjega časa.
58.
Slovnice § 237. in 238.
1. Kolikor vsakdo sam sebe ceni, toliko ga cenijo (fieri) navadno tudi ljudje (pass.). 2. Zdravje telesno se (mora) prav visoko ceniti, zdravje dušno pa (še) višje. 3. Krepost je toliko vredna (esse), kolikor nobena druga blaginja. 4. Narod, ki znanosti malo čisla, ne zadobi (fut.) nikdar velike slave. 5. Milti-jadova globa (lis) se je cenila na 50 talentov. 6. Denar je malo vreden (esse), več vredno je dobro ime, najvišje se (mora) ceniti dobra vest; kajti ta ni na prodaj niti za dragulje niti za srebro niti za zlato. 7. Ali bode poštenjak za denarij kupil (to), kar velja (esse) tisoč denarijev? 8. Rolje je imeti jednega prijatelja, ki je mnogo vreden (esse), nego mnogo (takih), ki niso nič vredni. 9. Stari Rimljani so manje čislali znanstveno nego bojno slavo. 10. Hišo sem za toliko prodal, za kolikor sem jo bil kupil. 11. Mnogi ljudje se pokoravajo (se subicere) povelju drugega, (ker so) za plačilo najeti. 12. Katon je menil, da je ona država v nevarnosti, v kateri se riba ne proda ceneje, marveč celd (vel) dražje nego govedo. 13. Dumnorig je imel vse dohodke pri Edučanih za majhno ceno v zakupu (redemptum habere aliguid). 14. Kdo bode dal lepo svojo hišo po ceni v najem, sam pa bode drugo dražje najel! 15. Po čem obeduješ? — Jako po ceni, po šest sestercijev.
59.
Slovnice § 239.
1. Za rimskih cesarjev so bili mnogi ljudje po nedolžnem (innocens) obdolženi razžaljenja veličanstva in obsojeni na smrt. 2. Kamila so obsodili (pass.) na 15.000 asov. 3. Julij Cezar je pahnil (movere) tiste (iz) senata (abl.), katerim se je dokazalo izsiljevanje. 4. Cesar Kaligula je obsojal nedolžne ljudi na borbo z zvermi in na roboto v rudnikih. 5. Ciceron je zagovarjal G. Rabirija, ki je bil tožen zaradi vele-izdaje. 6. Atenci so obdolžili mnoge može brezbožnosti ter nekatere izmed njih tudi na (samo) obdolžbo obsodili. 7. M. Manlij je bil obsojen na smrt (in) pahnjen raz Tarpejsko pečino. 8. Ciceron je dokazal Veru, ki so ga bili Sicilijani zatožili zaradi izsiljevanja, tudi tatvino, umor in božji rop. 9. Sodniki so mnoge, ki so bili sicer zatoženi na smrt, smrtne kazni oprostili ter jih obsodili (multare) na globo, v ječo ali v pregnanstvo. 10. Pri nas se obsojajo ljudje, kateri so se obdolžili podkupovanja (volilcev), če se jim (krivda) dokaže, ne na globo, marveč v ječo. 11. Pavzaniji so Lacedemonci zapretili, da ga bodo obsodili na smrt, če se ne vrne (coni. imperf.) domov; ko je prišel domov, obsodili so ga v ječo. 12. (Ko) je bil Milon obsojen zaradi nasilja, pozvan je bil takoj drugi dan zaradi podkupovanja (volilcev) na sodbo in v odsotnosti obsojen.
60.
Slovnice § 240.
1. Tisti, komur se nesrečniki ne smilijo, naj se sramuje svoje trdosrčnosti! 2. Stariši radi odpuščajo svojim otrokom, ako se kesajo svojih pregreh. 3. Katonu se je gnusilo življenje, ker mu je mrzela vlada Cezarjeva. 4. Galci so cesto delali sklepe, katerih jim je bilo takoj žal. 5. Kogar ni bilo sram grešiti, tistega ne bodi sram tudi izpovedati, da je grešil. 6. Mladenič, bodi ponižen, tega ti ne bode nikdar žal! 7. Smilijo se nam oni, ki se odkritosrčno kesajo svojih grehov. 8. Aleksander je kmalu obžaloval umor prijatelja Klita. 9. Kralju macedonskemu je bilo žal matere, soproge in hčerij Darejevih. 10. Dobremu človeku ne bode nikdar žal, da je živel.
61.
Slovnice § 241.
1. Filozof Teodor je dejal: «Meni vsaj ni nič do tega, ali gnijem na zemlji (humi) ali v zraku» (sublime). 2. Cezar je Divicijaka poučil, koliko (da) je Rimljanom do tega (coni. imperf.), da se čete belgijske vsaksebi drže (distinere■). 3. Dosti zaleže, če kdo noče ali ne zna grešiti. 4. Ne gre za to, koliko, nego kako dobre knjige (da) čitamo. 5. Kar ti nič ni mar, za tisto se ne brigaj! 6. Življenje človeško je igrokaz; ne kako dolgo, marveč kako dobro (da) se je igralo (agčre), za to se gre. 7. Vašim roditeljem je več nego vam samim do tega, da se kar najbolje vzgojite. 8. Domoljubnim državljanom je bilo mnogo na vrnitvi Ciceronovi.
62.
O nehvaležnosti in nestanovitnosti Atencev.
Atenci so bili tako svobodoljubni, da niso nikoga bolj sovražili nego tiste, ki so bili slavohlepni in vladoželjni. Zaradi te svobode pa so se često izkazali narod nehvaležen in nestanoviten. Tako so včasih pozabili na vse dobrote, katere so jim bili najboljši državljani izkazali, in so z najdomoljubnejšimi možmi grozno ravnali. Tu naj vas najprvo opozorim na može, katerih životopise ste že prečitali ali (pa) jih sedaj čitate. Jeden izmed njih je Miltijad, ki je pri Maratonu sovražne čete (slavno) premagal (devincSre) in jedini med vsemi najbolj slovel. Po oni zmagi so njega imenovali najboljšega izmed vseh državljanov, malo potem pa so na vse njegove zasluge pozabili. Ker otoka Para, ki je bil med Cikladami najponosnejši na svojo moč, ni mogel osvojiti, tožen je bil zaradi izdajstva, češ ker je bil odšel, podkupljen od kralja, brez uspeha domov. Ker se bolan ranami, katere je bil pri obleganju mesta dobil, ni mogel sam zagovarjati, govorili so zanj prijatelji, katerih je mnogo imel. Vendar se sodnikom ni smilil, marveč so ga smrtne kazni sicer oprostili, (a) na 50 talentov obsodili. Ko pa toliko, kolikor se je bila globa (lis) cenila, ni mogel plačati, vrgli so ga v ječo (pass.), kjer je sklenil življenje.
63.
Nadaljevanje.
Po smrti Miltijadovi so imeli (tenere, pass.) Cimona v isti ječi, in (po) zakonih atenskih se ta ni mogel izpustiti, če bi ne bil plačal globe, cenjene na petdeset talentov. Toda sestra njegova ga je osvobodila (iz) ječe (abl.) s tem, da je vzela Kalijo za moža. Ker je bil Cimon dovolj zgovoren (subst.), jako darežljiv (subst.) in jako izveden i v državljanskem pravu i v vojaštvu, povzpel se je brzo do prvaštva. Čeprav (quamvis, cöni.) pa je po mnogih srečnih bitkah jedini v državi slovel, je vendar postal deležen taiste zavisti, katero so si bili nakopali (incldere) oče njegov in drugi prvaki atenski. Pokazalo se (appärere) je namreč, da Cimon vleče s plemstvom in (da) je prijatelj Lacede-moncev; takisto (idem) je prišel v slabo ime (infämiä adspergl) češ da izkuša (imperf.) z darežljivostjo svoje sodržavljane nase prikleniti, da bi uničil občno svobodo. Tako se je dal (pass.) narod lahko pregovoriti, da je tega za domovino zaslužnega moža obsodil na desetletno pregnanstvo. Toda, ko je pretila vojna z Lacedemonci, nastalo (= sledilo) je občno hrepenenje po njegovi znani vrlini. Tedaj so se Atenci kesali prejšnjega svojega sklepa ter poklicali Cimona domov že v petem letu, potem ko je bil izgnan.
64.
Nadaljevanje.
Kje na svetu je bilo toliko slavnih mož, kolikor v Atenah? A nikjer na svetu niso državljani tako krivično z njimi ravnali. Nihče ni domovine svoje bolj ljubil nego Temistoklej, a koliko hudega so mu vendar nehvaležni rojaki prizadeli! Nepomnjivi bitke salaminske in od (ab) sovražnikov osvobojenega mesta, so ga najprvo po črepinjski sodbi izgnali (iz) domovine (abl.). Ko je živel že v Argih in bil tudi kot pregnanec (v) veliki časti (abl.) obdolžili so ga Atenci (pass.), češ da se je bil za visoko ceno kralju prodal in sklenil z njim zavezo za podjarmljenje Gre-cije. Vsled te obdolžbe so ga obsodili zaradi veleizdaje (perduelliö), a preganjali so ga še nadalje ter ga niso preje nehali zasledovati, dokler (quam,) ga (ni) največji sovražnik Grkov, občudujoč njegovo velikodušnost, sprejel v svoje kraljestvo (cöni. imperf.).
Kako pravičen (subst.) in kako nesebičen (subst.) (da) je bil Aristid, tega se še vsi spominjate, vendar je jako (magnus, 3) važno (momentum, l) vedeti, da je bil tudi ta mož od Atencev obsojen v desetletno pregnanstvo. Ni pa (ñeque vero) postavne kazni prebil; (v) perzijski vojni namreč se je vrlina Aristidova tako visoko čislala, da je bil po sklepu narodovem že v šestem letu pregnanstva poklican nazaj v domovino.
65.
Nadaljevanje.
(Naj si) je bil (coni. perf.) Alcibijad poln napak, slavo-hlepen, samoljuben, nemaren (v izpolnjevanju) dolžnostij, razkošen, razuzdan, pohoten, nezmeren, vendar je bil tudi domoljuben, poln razsodnosti, utrjen za napore, za vse (res) pripraven in jako nadarjen mož. Alcibijadu je bilo mnogo do tega, da bi se vojna z Lacedemonci obnovila, zato je rojakom svojim svetoval, da bi podvzeli pohod na Sicilijo, in jim dokazal, koliko (da) je (coni. imperf.) občni blaginji do tega, da postane (coni. imperf.) ta otok atenska (last). V onem času namreč je pripadal velik del Sicilije Sirakužanom, ki so ostala mesta hudo stiskali. Alcibijad pa je dokazal, da je (dolžnost) Atencev, Egestancem pomagati. Zatorej so poslali državljani (po) nasvetu Alcibijadovem bro-dovje 134 ladij zaveznikom na pomoč ter mu na čelo postavili tri vojskovodje, izmed katerih je bil Alcibijad sam najbistroum-nejši. (Znamenje) največje nespameti je torej bilo, da so nasprotniki tožili Alcibijada v ravno istem času, ko so mislili, da je že v Sicilijo priplul, zaradi svetoskrunstva ter ga pozvali na zagovor (gerundiv.). A oni se je, mnogo pri sebi premišljajoč, spomnil krivic, ki so jih bili že Atenci prizadeli plemenitnikom, ter je sklenil ogniti se preteči nevarnosti (tempestas) in pribežal v Tebe.
66.
Nadaljevanje.
Ko je bil slišal, da so ga rojaki njegovi obsodili na smrt (pass.), preselil se je v Sparto ter postal najhujši sovražnik svoje domovine. (Vsled) njegovega prihoda se je (v) peloponeški vojni (gen.) zgodila tolika izprememba, da so začeli Lacedemonci
zmagovati (superiorem esse). Tedaj so Atenci spoznali, kako visoko (da) se (mora) Alcibijad i kot prijatelj i kot sovražnik ceniti (coni. imperf. cdniüg. periphr.), ter so obžalovali svojo nepremišljenost. A tudi Alcibijad se je začel kesati svoje velike zmote ter obžalovati svoje rojake. Ko se tudi v Sparti ni več (iam) dovolj varnega čutil (existimare), odšel je k Tisafernu, namestniku perzijskega kralja, v Azijo, odkoder se je s svojimi rojaki (zopet) spravil. (Brž ko) so se mu povrnile prejšnje pravice in dostojanstvo (= je bil vzpostavljen na prejšnje mesto prava in dostojanstva) in (ko) se je postavil vojski na čelo, premagal je Lacedemonce (v) petih bitkah na kopnem (= kopnenih) in v treh na morju (— pomorskih), da so prestrašeni prosili miru (imperf.). 200 ladij jim je ugrabil ter dobil nazaj vso Jonijo in Helespont in razven tega (še) mnoga grška mesta. Vračajočemu se domov je prišlo (descendSre) vse meščanstvo nasproti v Pirej in je njega jedinega izmed poveljnikov obdarilo z zlatimi venci. Vsi so bili uverjeni, da se je le (Unus) (po) njegovem prizadevanju vse podjetje (res, plUr.) srečno (secundus) izteklo, in po pravici so šteli vse prejšnje svoje nesreče in zmage Lacedemonce v sebi v krivdo, češ ker so bili takega moža obsodili na smrt. Tedaj se je spominjal Alcibijad s solznimi očmi (lacrimans) prejšnjih (= prejšnjega časa) bridkostij.
67.
Nadaljevanje in konec.
Toda to veselje ni (ñeque vero) bilo dolgotrajno. Kajti ko je bil odplul v Azijo (ter) se pri Efezu manj srečno bojeval (rem gerere), se je istemu narodu takoj zopet zameril. Vzeli so mu poveljništvo (pass.) in postavili (substituere) drugega poveljnika na njegovo mesto (pass.). Tedaj se je gnusila Alcibijadu nehvaležnost in nestanovitnost rojakov, da je vnišel v notranjo Tracijo, kjer je ohranil prav do smrti ljubezen do nesrečne domovine. Pozneje so postavili na njegovo mesto deset poveljnikov (pass.), in ti so zadobili nad Lacedemonci pri Arginuzah slavno zmago, ki je pa večino izmed njih drago stala; zakaj osem izmed njih je bilo obsojenih na smrt in šest takoj umorjenih (mors, adficere).
In kaj naj rečem naposled o Ifikratu in Timoteju? Vsakteri izmed nju se je v vojaštvu jako odlikoval; jeden izmed teh poveljnikov, ki se je bil zlasti z znanjem in uredbo (scientia ac disciplina) vojaštva proslavil, je bil sicer veleizdaje oproščen, drugi pa, ki je bil moč atensko z mnogimi slavnimi bojnimi čini povzdignil, je bil zaradi iste obdolžbe zatožen (in) na sto talentov obsojen.
68.
Filip, kralj macedonski, in Demosten, govornik atenski.
Ko so se bile grške države (po) mnogih medsebojnih (inter se gestis) vojnah že dovolj oslabile, je zasedel Filip, sin Amintov, prestol macedonski. Ta je bil neslogo grških držav dobro spoznal ter te okolnosti (res) pomnjiv sklenil, vesoljno Grecijo spraviti v svojo oblast. Zaradi tega si je ustrojil boju veščo in zvesto vojsko, katere jedro je bila falanga. Kralj sam je bil ne le izredno hraber (subst.), marveč tudi jako zvit (subst.) in potuhnjen (subst.) in takisto (idem) umen vojaštva grškega. Raz ven tega je bilo v grških mestih mnogo slabih državljanov; do teh se je kralj obrnil in potrošivši mnogo denarja učinil, da so ti brezvestni ljudje vsak v svojem mestu vnemali (stu-diosurn facere) rojake za namene Filipove. Jeden izmed teh je bil tudi Atenec Eshin, mož velike govorniške nadarjenosti, toda nestanovitnega značaja. Vendar je bilo tudi v oni popačeni dobi nekoliko mož, katerim se je domovina smilila. Med temi je bil Demosten, najslavnejši grški govornik, čegar ne le izredno zgovornost visoko cenimo, ampak zlasti tudi gorečo ljubezen do domovine občudujemo. Dvajset let star je že tožil svoje varihe zaradi nepoštenosti, potem pa se je, premagavši vse naravne hibe z vztrajnostjo, ves posvetil javnosti in (atque) delal (agere) vse domovini na ljubo.
69.
Nadaljevanje.
Demosten se je odločno ustavil naklepom Filipovim in je sodržavljane z jedrnatimi govori opominjal na nevarnost, ki je pretila njihovi svobodi. Takisto je tudi govornika Eshina, ki se
je bil Filipu prodal za denar, hudo napadel in mu dokazal izdajstvo. Po Demostenovem prizadevanju (plür.) so se bojevali Grki nekaterikrat srečno proti Filipu; ko so pa, pozabivši na hrabrost svojih očetov, onega polubarbarca pozvali, da bi njihove prepire poravnal, so to pomoč drago kupili. Filip je namreč zasedel mesto Elatejo in pokazal, da namerava spraviti Grecijo v svojo oblast. Sedaj so se Grki sramovali svoje brezbrižnosti in so, pozabivši svoje prepire, šli skupnemu sovražniku nasproti ter se sprijeli pri Keroneji s četami macedonskimi leta 338. pr. Kr. r. Trdo (atrociter) se je tam bojevalo. Toda Filip je bil že umnejši vojaštva nego vojskovodje, ki so načelovali grški vojski. Razven tega je manjkalo Grkom tudi prejšnjega zaupanja v svoje moči. In tako so odšli Macedonci zmagoviti (iz) bitke, katera je i nje same i Grke stala mnogo ran in mnogo krvi. Razven Sparte, ki je jedina ostala nezavisna, so prišla (fieri) vsa grška mesta pod macedonsko oblast. To je bil konec grške svobode.
70.
Nadaljevanje in konec.
Demosten, ki je v tem položaju še jasneje izprevidel, kako visoko (da) se (mora) ceniti svoboda države, se tudi po smrti Filipovi (abl. abs.) nikakor ni udal miru, marveč je svetoval Atencem, naj naloženi si jarem otresejo (coni. imperf.). Vendar so bili v Atenah oni, ki so bili naklonjeni Macedoncem, sedaj jako mogočni ter niso (ñeque) le Demostenovim nasvetom nasprotovali, marveč so i njega samega tožili — po krivici sicer — nepoštenosti in podkupnosti. Obsojen je bil torej v ječo, iz katere je kmalu ubežal. (Ko) se je pa glas o smrli Aleksandrovi po (per) Greciji raznesel, so Demostena, onega branitelja svobode, slovesno privedli nazaj (pass.). A (ko) so bili Atenci kmalu potem od Antipatra premagani, bil je Demosten od De-mada, nekega neznačajnega (venalis) govornika, obdolžen zaradi veleizdaje in od naroda obsojen na smrt. Demosten je bil med tem zbežal na Kalavrejo, majhen otok, ter si je tam v hramu Neptunovem sam zadal smrt, da bi ušel (evitare) rokam nasprotnikov. «Krasno pribežališče je smrt, varuje nas namreč sramote!» zaklical je preganjalcem, ki so ga hoteli zgrabiti, in izpil
strup. Tako je torej najkrepostnejši (virtus) in najznačajnejši (gra-vitas et constantia) mož, kakor je bil vedno najbolj svobodoljuben tudi umrl (decederS) svoboden leta 322. pr. Kr. r.
Ablativ.
71.
Slovnice § 244., 1., 2.
1. Kartagina je bila od Didone ustanovljena, od Scipijona razdejana. 2. Romula in Rema je baje volkulja dojila (pass.). 3. Marija je imenoval narod drugega Romula (pass.). 4. Kati-lina je bil od senata obsojen na smrt, Ciceron pa je bil zaradi tega od naroda poslan v pregnanstvo. 5. (V) zanke zamotanega kragulja je rešila miš (pass.). 6. Narava nam je podelila kratko življenje (pass.). 7. Starost je že po naravi (preveč) blebetava (compar.). 8. Lakomnost povzročuje mnoge zločine (pass.). 9.Vsled lakomnosti in razkošnosti se je popačila nravnost Rimljanov; vsled popačene nravnosti so se vnemale silne domače vojne, po katerih je propadla (everti) država. 10. Atik, prijatelj Cice-ronov, je bil (oriri) viteškega stanu. 11. Dijana je bila baje hči (nasci) Jupitra in Latone. 12. Rimljani so se bahali, da izhajajo (ortum esse) od boga Marta. 13. Pravijo, da so Belgi germanskega rodu (ortum esse). 14. Po naporih vojska napreduje, po brezdel-nosti okori. 15. Po slogi majhne stvari rastejo, po neslogi največje razpadajo. 16. Miltijad se je nadejal, da pogine (jut.) Darej ali od meča sovražnikov ali od pomanjkanja. 17. Jeden Ajant je poginil vsled prevelike častihlepnosti, drugi vsled ošabnosti.
72.
Slovnice § 244., 2., 3.
1. Koder, poslednji kralj atenski, je umrl iz ljubezni do domovine. 2. Lastnik ladje je držal iz (capere) usmiljenja do Temistokleja ladjo noč in dan na sidrih. 3. Iz (incendere) sovraštva in srda ne prizanašajo vojaki često niti ženam niti otrokom. 4. Vsled pomanjkanja ladij Cezar ni sledil Pompeja v Grecijo. 5. Mnogi zanemarjajo svoje dolžnosti vsled mehkužnosti, to je iz strahu pred napori in bolečinami. 6. Četa grška je gorela
čudovite bojaželjnosti. 7. Servij Tulij je vladal sprva sicer v soglasju s starejšinami, a brez ukaza narodovega. 8. Premda se je Scipijon radoval pobitja Kartažanov, vendar ga je bolela (dolere) beda porušenega mesta. 9. Zakaj se vijolic bolj veselimo nego mnogih drugih cvetlic? — Ker so prvi dar pomladi. 10. Tirci so sklenili, zaupajoči v naravno lego (= naravo) mesta, obsedo trpeti (ferre). 11. Kdo se bode mogel zanašati ali na trdnost telesa ali na stanovitnost sreče? 12. Zadovoljen biti s svojim imetkom (res,pliir.), je največje in najgotovejše bogastvo. 13. Kakor boluje telo (plur.) za boleznimi, tako bolujejo države za razprtijami. 14. Kartagina je bolehala za lakomnostjo državljanov, Grecija za neslogo in izdajstvom, Rim za domačimi vojnami.
73.
Slovnice § 245., L, 2., 3.
1. Duh bode živel, ko bode že popolnem iz telesa odšel (fut. exact.). 2. Solon je odšel prostovoljno iz domovine. 3. (Dolžnost) vojakov je, v boju ne makniti se z mesta. 4. Atenci so izgnali iz strahu pred tiranstvom najboljše može iz domovine. 5. Ko je izvedel Vercingetorig o prihodu Cezarjevem, odstopil je od obleganja mesta. 6. Frigi so se vsake prisege tako vzdr-žavali, da niso prisegali niti sami, niti niso drugih silili k prisegi. 7. Stojiki so se vzdržavali vseh naslad. 8. Tujca od hiše (tectum) odgnati (arcere), se je smatralo celo pri barbarskih narodih za greh. 9. Znano je, da je osvobodil Trazibul domovino tridesetih nasilnikov. 10. Premagavši Cimbre in Tevtone, je oprostil Marij Italijo največjega strahu. 11. Rimski patriciji so izključevali plebejce dolgo (časa) od najvišjih dostojanstev (= častnih služeb). 12. Sula je oropal mnogo državljanov življenja in premoženja. 13. Kuga je ugrabila (orbare) državi atenski mnogo dobrih državljanov. 14. Hudobni varihi so ukanili Demo-stena za vso dediščino.
74.
Slovnice § 245. Dostavki in opombe.
1. Salustij, rimski zgodopisec, je (bil) od Apija Klavdija Lepega pahnjen iz starejšinstva. 2. Vsi ljudje, ki hočejo vladati državo, morajo biti prosti (vacare) sovraštva in ljubezni, jeze in
usmiljenja. 3. Bog jedini je prost vsake krivde in vseh napak. 4. Cenzorju je bilo dovoljeno, državljana pahniti iz starejšinstva, odstraniti ga iz vseh občin (tribus, üs), vzeti (privare) mu celó državljanstvo in svobodo ter ga izključiti od cenitve. 5. Cezar se je bil diktatorstvu odpovedal ter odpotoval iz mesta. 6. Le strah pred kaznijo zadržuje mnoge ljudi od krivice. 7. Aleksander Veliki je bil tako togoten, da ni vzdržal roke niti od prijatelja. 8. Smrt loči dušo od telesa (pass.). 9. Ko je prišel Hanibal do Alp, ki ločijo Italijo od Galije, izkušali so ga planinci pri prehodu ovirati. 10. Šege grške in rimske se jako razlikujejo od naših. 11. Milečan Histijej se ni zlágal z nasvetom Miltijadovim, da bi se most Darejev podrl. 12. Pompej se je trudil, da bi Cezarju dovažanje žita preprečil. 13. Narod je prepovedal Ciceronu, ki je bil oprostil domovino zarote Katilinove, vodo in ogenj; komur sta bila pa voda in ogenj prepovedana, prisiljen je bil ločiti se od domovine. 14. Človek sem: nič človeškega se mi ne zdi (putare) tuje.
75.
Slovnice § 246. in 247.
1. Vsak dan nas narava spominja, kako malo, kako majhnih stvarij (da) potrebuje. 2. Opomin bodi brez (carere) trpkosti, karanje brez psovanja. 3. Ne vode, ne ognja ne potrebujemo češče nego prijateljstva. 4. Kdor krivde ni prost (vacare), nima (carere) prave sreče. 5. Mladini je treba vodnika in svetovalca. 6. Atenci so sporočili Lacedemoncem, kako hitre pomoči (da) je treba (imperf.). 7. Kjer so gotovi dokazi, sodnikom ni treba mnogo besed. 8. Pameten človek najde hitro, česar je treba.
9.	«Mnogo je treba meni, dejal je Ver, mnogo mojim psom».
10.	Nič ni bolje nego pamet in modrost. 11. Krepost je dragocenejša mimo zlata. 12. Pravijo, da ni nobena žival pametnejša od slona. 13. Po pravici občudujemo zvezde, mimo katerih ni veličastnejšega prizora. 14. Sokrata, najmodrejšega (compar.!) moža, kar so (jih) Atene rodile (ferre), so rojaki obsodili na smrt. 15. So živali, ki ne žive več nego jedno leto, in žužki, ki ne žive več nego jeden dan. 16. V bitki pri Kanah je padlo nad 40.000 Rimljanov. 17. Nad 63 let star je (bil) Cicerón umorjen. 18. Hitreje, nego se je pričakovalo (subst.), je prihitel Cezar iz zimovišča v ozemlje sovražnikov.
76.
Prostodušnost Sokratovega govora.
Dasi je bil Sokrat od Meleta, Anita in Likona že zatožen na smrt, vendar je mislil, da možu pravičniku pred sodniki ni treba prošenj in solz. Vsakega zagovora se ni sicer vzdržal (supersedere), vendar je govoril tako prostodušno, da se je zdelo, da, zaupajoč v svojo nedolžnost, prezira dobrohotnost in sočutje sodnikov. Potemtakem se je zgodilo, da so ga sodniki bolj iz sovraštva nego vsled (ducSre) dokazov proglasili najprvo za prepričanega brezbožnosti. Potem so ga vprašali, katere kazni (abl.) (da) smatra (imperf.) sam sebe vrednega. Na to (ad quod) je odgovoril Sokrat: «Vi ste me obsodili po krivici; kajti jaz nisem ničesa zagrešil, ampak iz ljubezni do države in sodržavljanov vedno izvrševal dolžnosti dobrega državljana. Torej mislim, da nisem nikake kazni, pač pa največjega darila vreden, ki se podeljuje navadno (solere) najboljšim starcem. Ne iz ljubezni do življenja, marveč v zavesti svoje nedolžnosti sem to povedal; ne zato, da bi sebe oprostil smrtne nevarnosti, temveč zaradi vas sem to rekel, da bi se vzdržali krivične sodbe, mimo katere ni nič sramotnejšega».
77.
Nadaljevanje in konec.
Toda Sokrat se je bil zanašal preveč na svojo nedolžnost. Atene sicer niso popolnoma pogrešale pravičnih mož, in mnogi izmed sodnikov so spoznali, da je Sokrat vsake krivde prost, ter so ga izkušali iz (commovere) sočutja do starosti kazni osvoboditi, a večina jih ga je obsodila na smrt, deloma iz nejevolje zaradi ošabnosti Sokratove, deloma iz bojazni pred množico in tožniki, ki niso hoteli od svoje zahteve odstopiti. Sokrat je bil s to (raz)sodbo zadovoljen. Zahvalil je one sodnike, ki so ga bili iz ljubezni do pravice osvobodili, drugim pa je krivico odpustil. Potem se je vrnil svoje kreposti vesel v ječo. Učenci njegovi so si prizadevali sicer, da bi ga rešili smrti, a niti na prošnjo najzaupnejših prijateljev svojih ni hotel oditi iz ječe, če tudi so bili stražniki podkupljeni. Tudi Kriton, mladenič iz (nasci) najodličnejše in najbogatejše rodbine, ga ni
mogel ganiti (pass.), da bi iz ječe ušel. Nič manj nego trideset dnij je (še) čakal smrti, razgovarjajoč se z učenci o najvišjih stvareh, potem pa veselega srca izpil strup.
78.
Oionizij mlajši.
Dionizij mlajši, čegar oče je bil jako nizkega rodu, po naravi svoji ni bil grozovit, niti ni bil popolnoma brez (carere) nadarjenosti. Zato se je nadejal Dion, plemeniti njegov sorodnik, da more postati na opomin kakega modrega moža dober vladar. Tako se je zgodilo, da je pozval Dionizij po nasvetu Dionovem filozofa Platona k sebi. Modrijan je bil od nasilnika sicer častno sprejet, vendar pa sta bila kmalu i on sam i Dion od dvornih prilizovalcev izpodrinjena s svojih mest. Dion je bil izgnan iz domovine, Platon pa je odšel, ko ni mogel kneza zadržavati od razuzdanosti in krivice, prostovoljno iz Sicilije. Od (ex) onega časa se od svojega očeta ni nič razlikoval, nobenega zločina se ni vzdržaval. Kakor vsi nasilniki, tako se je (dal) tudi Dionizij voditi le od strastij in strahu (pass.). Z bogastvom, (katero) mu je bil oče zapustil (pass.), nezadovoljen, je dal (curare) ljudi, ki so bili prosti vsake krivde, zaradi zarote tožiti (gerundiv.) in obsojati (gerundiv.), da jih je življenja in premoženja oropal.
79.
Nadaljevanje in konec.
Iz žalosti in jeze je sklenil Dion osvoboditi domovino krutega nasilništva ter se je, pripravivši vse, kar je bilo treba, hitreje, nego je Dionizij pričakoval, povrnil v mesto. Z odprtimi rokami (amantissime) od naroda sprejet, je v kratkem času pregnal Dionizija z otoka. Ko je bil pa Dion od nezvestih so-drugov poginil, prišel je nasilnik, zaupajoč v neslogo državljanov, zopet v mesto. Ker je bilo treba sedaj Sirakužanom izkušenega vojskovodje, obrnili so se do Korinčanov. Ti so jim poslali Timoleonta na pomoč, ki je bil že tudi Korint osvobodil nasilništva. Zapuščen od vsega meščanstva, ki ni hotelo braniti nasilnika proti osvoboditelju, se je Dionizij kmalu udal Timoleontu.
In ta ga je, oropanega vseh zakladov, poslal v Korint. Ondi je iz domovine pregnani nasilnik učil baje dečke plemenitih roditeljev glasbe. Sirakuze pa so ostale zopet nekoliko let proste krutega nasilništva.
80.
Slovnice § 248.
1. Pravih prijateljev si ne pridobivamo z zlatom in dra-gotinami (opSs), pridobivamo si jih z ljubeznijo in blagohotnostjo. 2. (Dolžnost) dobrih roditeljev je, navdajati srca svojih otrok s pravo pobožnostjo. 3. Zemlja je odeta s cvetlicami, zelišči, drevjem in žitom (fruges, um). 4. Cesar Avgust je s prijatelji rad kockal (= igral kocke). 5. Epaminonda se je učil piskati, ker so tudi drugi Grki navajeni bili (solere) gosti. 6. Pesnik Horacij je govoril grški ter je bil tudi v grški književnosti izobražen. 7. Dobrote naj tisti dolgo pomni (= v spominu ohrani) ki jih je prejel, ne tisti, ki jih je izkazal. 8. Človekoljuben gospodar bode potnika rad pod streho sprejel. 9. Zdravejše je potovati peš nego jahati, a zdravejše jahati nego se voziti. 10. Kralju Tulu se je naznanilo, da je na gori Albanski kamenje dežilo. 11. Mnogi državljani so prejeli po Pomponiju Atiku ali častne službe ali bogastvo. 12. Deseta legija je po vojaških tribunih zahvalila Cezarja, češ ker je bil izrekel (facSre) o njej (reflex.) tako ugodno sodbo. 13. Ko je prihajal Aleksander, obkrožen (stipatus, 3) od orožnikov, v Babilon, bila je vsa pot posuta s cvetlicami in venci. 14. Helvečane je zelo žalostilo (pass., opis!), ker so bili odvsod omejeni z visokimi gorami. 15. Bibul, podpoveljnik Pompejev, je v Epiru težko zbolel (morbus, ad-ficere). 16. Po pravici se občudujejo tisti, ki so svoje prepričanje (fides) s smrtjo potrdili.
81.
Slovnice § 249., 250. in 251.
1. Rabi češče ušesa nego jezik! 2. «Zmagati znaš, Hanibal, zmage porabiti ne znaš», rekel je Maharbal vojskovodji karta-ginskemu. 3. Doklej vendar, Katilina, bodeš zlorabil našo potrpežljivost? 4. Scitje so se hranili z mlekom in medom ter se posluževali živalskih kož za oblačila. 5. Bil je nekdaj čas, ko so se ljudje živili z želodom. 6. Tisti, ki hočejo uživati
dolgotrajen mir, morajo biti izurjeni v vojni. 7. Aleksander je imel pet let Aristotela za učitelja. 8. Rimljani bi se ne bili polastili mesta Vejev, ako bi bili čuvaji tega mesta opravljali svojo službo. 9. Kdor hoče pravo slavo doseči, naj izvršuje (= opravlja) dolžnosti pravičnosti. 10. Gospodstvo grških nasilnikov se je opiralo na kraljestvo Darejevo. 11. Mnogi, ki so vredni pohvale, se kaznijo (poena, adficere), mnogi, ki so vredni kazni, se (pa) obdarujejo (praemium, adficSre). 12. Nič ni moža nevrednejše nego grozovitost. 13. Ciceron hvali Antijohijo, ker je imela omikanih ljudij na prebitek (adfiuere). 14. Nobeno mesto ni tako (tantum) obilovalo s krasnimi umetelninami kakor (quantum) Korint. 15. Izvažajo se one stvari, katerih imamo v izobilju, in vvažajo tiste, katerih nam primanjkuje. 16. Grki so se polastili po bitki pri Mikali perzijskega tabora, ki je bil napolnjen z orožjem in živili. 17. Nič ni bednim smrtnikom dražje nego življenje.
82.
Slovnice § 252. in 253.
1. Hanibal je vse ostale vojskovodje za toliko presegal po bistroumnosti, za kolikor se je rimski narod odlikoval pred drugimi narodi po hrabrosti. 2. Solnce, ki s svojo svetlobo vse razsvetljuje, je za mnogo delov večje nego zemlja. 3. Nekateri stari matematiki so menili, da je luna za polovico manjša od zemlje. 4. Čim učenejši je kdo, tem ponižnejši bodi. 5. Čim več sovražnikov, tem več slave. 6. Rodovitne njive donašajo mnogo več, nego so prejele. 7. Ciceron je bil za 6 let starejši od Cezarja. 8. Grki so mnogo rajši hoteli umreti nego sužnje-vati. 9. Mnogo bolje je (praestare) pomneti dobrote nego krivice.
10.	Malo pred smrtjo je razpravljal Sokrat o nesmrtnosti duše.
11.	Onih sedem modrijanov je živelo nekaj stoletij pred Likur-gom. 12. Aristotel je umrl jedno leto pozneje nego Aleksander, kratko potem je odšel tudi Demosten s sveta (vita). 13. Aristid je umrl štiri leta potem, ko je bil Temistoklej izgnan iz Aten. 14. Nekoliko let pred drugo punsko vojno je predložil narodni tribun G. Flaminij zemljiščni zakon proti volji senatovi.
83.
Slovnice § 254.
1. Gorgija, Sicilijanec po rodu, je prekašal vse svoje vrstnike v govorništvu. 2. Običaj ljudij je, da nočejo, (da) se taisti odlikuje v več rečeh. 3. Agezilaj, kateremu je bilo malo kraljev kos v pravičnosti in bistroumnosti, je bil kralj bolj po imenu nego po oblasti. 4. Po starem pregovoru se družijo jednaki naj-ložje z jednakimi. 5. Oni ne more biti pravi prijatelj, ki sodi (= meri) prijateljstvo po koristi. 6. Lacedemonci so se po življenju, po zakonih in uredbah mnogo razlikovali od Atencev. 7. Po občnem mnenju velja Aristotel kot prvak med učenjaki starodavnosti. 8. V poznavanju zvezd in v nekaterih drugih znanostih so prekašali Kaldejci vse vrstnike. 9. Glede rodovitosti se ne more nobena dežela primerjati z Egiptom. 10. Po mojem mnenju se ne more nobena žival glede zvestobe meriti (compa-rare) s psom. 11. Po smrti Dionizija starejšega so izvolili vojaki najstarejšega izmed njegovih sinov za vladarja.
84.
Slovnice § 255. in 256.
1. Zvezde krožijo s čudovito hitrostjo. 2. V jezi se ne more nič prav, nič premišljeno storiti. 3. Z žalostjo in nejevoljo je ostavil Hanibal Italijo, v kateri je bil toliko let uspešno vojeval (debellare aliquem). 4. Pavzanija je hotel na vsak način slaven in mogočen postati in je svoje življenje uravnal po perzijskem običaju. 5. Modrijan prenaša vse žalitve z mirnim srcem. 6. Bolje je (praestat) častno (subst.) pasti nego sramotno (subst.) bežati. 7. Na dva načina se zgodi krivica, ali po sili ali po goljufiji. 8. Po pravici se imenuje dober vladar oče narodov.
9.	Cezar je obvestil senat pismeno o svojih činih v Galiji.
10.	Jaz se ne skladam z onimi, ki po živinsko žive. 11. Cezar je poslal podpoveljnika T. Labijena z dvema legijama in z vodniki naprej, da bi zasedel goro, sam pa je sledil z ostalimi četami. 12. Aleksander je med največjo veselostjo vojakov odplul iz Evrope. 13. Ciceron se je povrnil na veliko veselje vseh prijateljev v Rim. 14. V senatu so sedeli Rimljani s togo, na skupščine pa so prihajali cesto celo z meči.
Po žar, Latinske vadbe.	A
85.
O Aleksandru Velikem in njegovi vzgoji.
Izmed vseh junakov starodavnosti ni bil nihče kos v sreči in bistroumnosti Aleksandru, ki je napolnil svet s slavo svojega imena. Narodil se je leta 356. pr. Kr. r. v taisti noči, v kateri je pogorelo preslavno svetišče Dijane efeške. To je bil namreč zažgal neki Herostrat s tem namenom, da bi se njegovo ime po (per) vsem zemeljskem krogu razneslo. Ker se je taistega dne radoval (exsultare) oče njegov Filip dveh zmag, nadejali so se vsi, da bode kraljevič nezmagan. Dečka je vzgajala mati Olim-pijada s skrbjo in ljubeznijo (pass.), pozneje pa so ga urili (exercere, instituiré) Lizimah in drugi učitelji v raznih spretnostih in znanostih.
Trinajstletnemu dečku je dal Filip kot učitelja največjega filozofa Aristotela, čegar pouk je Aleksander užival celih (per) pet let. Učenec je učitelja izredno ljubil ter vedno pri (cum) sebi imel, dokler se ni po očetovi smrti polastil vlade (res, plür.). Tudi pozneje, preobložen z najvažnejšimi opravki (res), ga je spoštoval ter podpiral njegove (znanstvene) prizadeve z uprav (plane) kraljevimi darovi. Modrijan pa je opravljal službo učiteljsko z največjo skrbjo. Učenca je naučil (imbuére) ne le različnih znanostij, marveč tudi duha njegovega navdal z velikim občudovanjem do pesnika Hornera. Tega pesni je nosil Aleksander navadno (solere) še kot mož vedno s seboj ter (jih) je imel, kedar je počival (coni. imperf.), z bodalom vred položene (reponere) pod vzglavjem. Hornera seje po mnogokratnem čitanju skoro celega naučil na izust. Bogove je deček sijajno častil in obkladal njih žrtvenike z bogatimi darovi. Tako je bil kraljevič Aleksander obdarjen z mnogimi lepimi krepostmi.
86.
O Aleksandru kot kralju.
Potem ko je bil Filip od nekega Pavzanije umorjen, zasedel je prestol Aleksander, ne več nego 20 let star. Najprvo (Ac primum) se je maščeval nad udeleženci onega umora, potem pa potoval, kakor hitro (celeritas) je mogel, v Grecijo. Grki namreč,
zlasti Atenci, naščuvani po Demostenu, in Tebljani so delali na to, da bi dobili nazaj svobodo, (katero jim) je bil Filip ugrabil (part. perf. pass.). Z mnogimi nevarnostmi obkoljen, Aleksander vendar ni izgubil poguma, marveč je prišel tja preje, nego so vsi pričakovali. Vsled nenadnega strahu se Grki niso upali s silo upreti, nego so mu izročili v Korintu, če tudi nekateri z veliko žalostjo, vrhovno oblast. Zaradi (commovere) govorice o izrednem ciniku Diogenu, ki je živel tedaj v Korintu, je šel baje tudi k temu ter ga vprašal, če mu je kaj potreba (coni. imperf.). Znani filozofov rek (illud) «(Za) sedaj vsaj (stopi) malce s solnca!» je navdal kralja s tolikim občudovanjem, da je rekel: «Ako bi ne bil Aleksander, hotel bi biti Diogen».
Dočim je pa nekaj mesecev potem vojeval v Traciji ter so od vseh rodov prihajali k njemu poslanci z darovi, odpadli so nenadoma Tebljani od njega ter, zanašajoči se na svojo moč, pobili macedonsko posadko. Toda Aleksander se je pokazal z največjo hitrostjo pred ozidjem tebskim ter jim obljubil (prdpdnSre) odpuščenje in nekaznjenost, ako bi odstopili od orožja (plusguamperf). Ker so pa Tebljani boj nadaljevali ter po glasnikih tudi druge ščuvali k orožju, jih je Aleksander, premagavši jih (= premagane) v boju, jako hudo kaznil (adficere). Mesto je podrl do tal, meščane z ženami in otroki (vred) deloma pomoril, deloma prodal v sužnost. Od svetišč in drugih posvečenih mest in od potomcev pesnika Pindarja se je vzdržal. Vendar ni storil tega toliko iz jeze, kolikor po priganjanju Orhomencev, Tespičanov in Platejcev, ki so vsi goreli sovraštva do Tebljanov.
87.
Aleksandrov pohod v Azijo.
Dve leti potem, ko se je bil Aleksander polastil vlade, je šel z vojsko na Perzijane. Njih kraljestvo se je bilo mnogo let čudovito srečno (fortuna) razvijalo (florere). A v onem času so bili deloma po notranjih razprtijah in nesporazumnosti (plur.), deloma po razkošnosti in mehkužnosti tako oslabljeni, da niso mogli vzdržati napada macedonskega (imperf.). Razven tega so
4*
zaničevali, opirajoči se na obilico (magnitudo) bogastva in vojakov, pičlo število Macedoncev. Zapustivši Antipatra s 14.000 vojaki v Evropi, se je prepeljal Aleksander v začetku (primus, 3) pomladi leta 334. pr. Kr. r. s 30.000 pešci in 5.000 konjeniki v Azijo s tem namenom, da bi se s to malenkostjo polastil silnega kraljestva perzijskega. Vso svojo dediščino je razdelil svojim prijateljem rekoč, da je sam zadovoljen z Azijo. Tudi vojaške načelnike je odlikoval (omare) z najsijajnejšimi darovi. Ko je prišel v Sest, postavil je žrtvenike in žrtvoval bogovom, potem pa vojsko prepeljal črez Helespont. Brž ko je pristalo brodovje k obrežju azijskemu, stopil je Aleksander prvi s sulico iz ladje ter potoval takoj dalje (prdcedSre) na poljane stare Troje. Med tem ko je tu ogledoval (perlustrare•) spomenike junakov, mu je ponudil nekdo izmed domačinov (incola) Paridovo liro. A oni mu je dejal: <Za tisto-le se sicer prav nič ne brigam, pač pa daj sem liro Ahila, ki je slavil hvalo junakov z isto roko, s katero je njih čine prekašal >. Zlasti je namreč posnemal Ahila, mimo katerega mu nihče ni bil dražji. Ponašal se je celo, da je njegovega rodu (= da izhaja od njega).
88.
Slovnice § 258. in 259.
1. Naselbine tirske so bile skoro po vsem zemeljskem krogu razkropljene. 2. Tolik je bil strah pred Ariovistom, da so po celem rimskem taboru pečatih oporoke (pass.). 3. Ker je negotovo, na katerem kraju (da) te čaka (manere) smrt, čakaj jo povsodi (= na vseh krajih). 4. Kartažani so Tirce spoštovali kakor (locus) stariše (pass.J; zakaj ti so bili Kartagino ustanovili. 5. Po nasvetu Miltijadovem so postavili Atenci tabor na pripravnem kraju. 6. Cimon je premagal Perzijane na kopnem in na morju. 7. Da bi spravil Germane v strah, zgradil je Cezar most preko reke Rena. 8. Po Apijevi cesti potujoč je videl potnik na desni in levi grobišča slavnih Rimljanov. 9. Koder je bil prišel (iter facSre) Kserks v Grecijo, istod se je vrnil v Azijo. 10. Atenci so stavili vso svojo nado na brodovje. 11. Nekateri stari modrijani so šteli (reponSre) zvezde med božanstva. 12. (Ko) je Platon v zibeli spal, sedle so mu (gen.) baje čebele na ustnice. 13. Egipčani in Babilonci so polagali vso skrb na poznavanje zvezd. 14. Platon je postavil razum v glavo kakor v grad,
jezo je položil (locare) v prsi. 15. Pogodbe so se nekdaj vreza-vale v bronaste stebre. 16. Svebi so pospravili (deponere) žene, otroke in vse svoje (imetje) v gozde ter se sešli vsi na jednem mestu. 17. Sedimo semle v senco dreves in čakajmo prijateljev, ki se navadno (solere) shajajo tukaj!
89.
Slovnice § 260.
1. Na praznik počiva naj zemlja (humus), počiva naj oratar. 2. Pomladi in jeseni, takisto zjutraj in zvečer so megle pogost-nejše nego v drugem času. 3. Mitridat se je v začetku vojne uspešno bojeval z Rimljani. 4. Meseca oktobra leta 218. pr. Kr. r. je prišel Hanibal v Italijo in premagal v taistem letu Rimljane ob Ticinu in Trebiji. 5. 0 solnčnem zahodu se vračajo utrujeni poljedelci s polja, da gredo (praficiscT) tem lažje zopet o prvem svitu na pričeto delo. 6. V dobi Avgustovi so pri Rimljanih najbolj cvetle znanosti in umetelnosti. 7. O prihodu Perzijanov so bili Atenci v največji stiski; v tem (hudem) položaju jim ni bila nobena država na pomoč razven Platejcev. 8. O Pirovih časih je nehal Apolon delati verze. 9. Mitridat je zapovedal, (imperare, ut) v jednem dnevu vse rimske državljane v celi Aziji pomoriti (pass.). 10. Atenci so dolgo pogrešali Gimona, ki je bil leta 449. pr. Kr. r. umrl, ne le v vojni, marveč tudi v miru 11. V starosti nas ne bodo veselile stvari, ki nas vesele v mladosti. 12. V (teku) treh mesecev je dovršil Pompej vojno z gusarji. 13. Jugurta je zahteval od podpoveljnika Avla, ki ga je imel z vojsko vred zajetega (clausum teriere), da se v desetih dneh umakne (imperf.) iz Numidije.
Sklad mestnih imen.
90.
Slovnice § 261. in 262.
1. Za trojansko vojno so se zbrale grške ladje v primorskem mestu Avlidi, da bi se prepeljale vse hkratu v Trojo. 2. Sedmi dan potem, ko je bil odpotoval Aleksander iz Gaze v Egipet, je dospel do Memfide. 3. Dion ni nehal prositi Dionizija, da bi
pozval Platona iz Aten v Sirakuze. 4. Mnogi odlični Rimljani so živeli dolgo v Atenah, središču znanostij in umetelnostij. 5. Iz Gadov, ljudnatega mesta hispanskega, je prišel mož v Rim, da bi videl zgodopisca Livija, ter se je povrnil takoj zopet domov, ko (ubi) ga je videl. 6. Apijeva cesta je vodila preko Formij v Ka-puvo, najpremožnejše mesto kampansko (=Kampanije). 7. Horacij se je narodil v Venuziji, majhnem mestu apulskem (= Apulije), Vergilij (pa) v Andih, pri Mantovi ležeči vasi. 8. Na otok Del so prihajali (commeare) kupci in veliki trgovci od vseh stranij z blagom (plur.) in tovori. 9. Izgnan iz mesta Rima, je bil Tarkvinij Ošabni brez (carere) domovine. 10. V celem Rimu ni bilo videti oboroženega vojaka. 11. Alcibijada so zatožili nasprotniki, češ da opravlja na svojem domu misterije (imperf). 12. Spomladi hitimo iz mesta liki iz ječe (ven) na kmete, jeseni se vračamo radi (zopet) s kmetov domov. 13. Mnogi so često videli Hanibala, ležečega med stražami na tleh. 14. Suli se je izročila vsa oblast doma in v vojni.
91.
Bitka pri Graniku.
Potem ko je bil Darej po pismih in poročnikih izvedel o izredni hrabrosti in zmagah Aleksandra, katerega je preje preziral (neglegere), začel se je silno bati. Po celi Aziji je imel (vojaške) nabore in za plačilo najel tudi v Greciji veliko število izvrstnega moštva (iuventus). Vsem četam je na čelo postavil Memnona, ki je bil po narodnosti sicer Grk, rojen na Rodu, a je že dolgo užival plačo (stipendium, i) kraljevo ter je bil v mnogih bitkah dokazal Perzijanom zvestobo svojo in hrabrost. Ta je tedaj s tehtnimi besedami svetoval, da bi Perzijani opustili (supersedere) bitko ter, umikajoč se vedno nazaj (retrd), uničili vse, česarkoli bi bilo sovražnikom potreba (opus), in zažgali vsa mesta. Toda Perzijani se niso zlagali s tem nasvetom, marveč so se pomaknili z 20.000 pešci in isto toliko konjeniki do reke Granika ter poskusili ovirati sovražnika pri prehodu.
Ko (ubi) je Aleksander od ogleduhov to izvedel, prihitel je tudi sam z vojsko k reki. Dočim so se poveljniki obotavljali iti črez reko, planil je kralj, ki je polagal vso nado na hitrost, takoj s konjico v reko, pehoti pa velel slediti. A bilo je težko,
na neugodnem kraju ustavljati se konjiči perzijski, ki je bila tudi po številu mnogo močnejša (potior, ius). Kralju Aleksandru, mimo katerega ni bilo hrabrejšega bojevnika, preklal je jeden izmed sovražnikov čelado. Med tem ko je tega sam prebodel s sulico, porabil je ta hip drugi (in) zamahnil (ïctum par are) na golo glavo. Toda o pravem času (= za časa) prileti Klit in odseka barbarcu (gen.) roko. Tedaj nastane silno klanje Per-zijanov, in kmalu začno konjeniki s pehoto vred bežati.
Aleksandra je stala ta zmaga majhno izgubo (dêtrïmentum, l). Tiste, ki so bili padli v bitki, je dal z orožjem in vsem okrasom (cultus, Us) sijajno pokopati, (za) ranjence (gen.) je imel veliko skrb ter jih je tolažil s pohvalo (plur.), darovi in obljubami. S to (relât.) priljudnostjo in radodarnostjo si je pridobil srca vseh. 25 konjenikom pa, ki jih je bila množica Perzijanov o prvem spopadu porazila (opprimëre), je dal po proslulem (celeber) kiparju Lizipu postaviti 25 kipov v Macedoniji. Vsled te zmage je prestopil velik del Azije od Perzijanov k Aleksandru.
92.
Bitka pri Isu.
Ko je bil Darej izvedel, da je Aleksander pri Tarzu, glavnem mestu ciliškem (= Cilicije), hudo zbolel (morbus, adficere), začel je z veliko hitrostjo prepeljavati vojsko črez Evfrat. Aleksander, čegar bolezen je bil ozdravil zdravnik Filip hitreje, nego se je mislilo, je sklenil pričakovati kralja pri Isu. Dasi je imel mnogo manjše čete nego Darej — zakaj vojska perzijska je bila več ko za polovico večja nego pri Graniku — je vendar mislil Aleksander, da se mu je kar najhitreje bojevati (décernere, part. fut. pass.). Ko sta bili obe (bojni) vrsti na svojem mestu, je nagovarjal z različnimi ogovori vojake. Ma-cedoncem, že v toliko bitkah zmagovitim, pravi, da jim bode komaj treba meča; Grke spominja, da so se jim (gen.) razdejala od Perzijanov svetišča in oskrunila vsa božja in človeška prava. Ilirom in Tračanom, vajenim živeti o plenu (raptum, t), pa veli pogledati (intuêrï) zlata in škrlata bleščečo se sovražniško vrsto ter jih opominja, naj se bogatega plena polaste in zamenijo svoje mrzle gore za bujne perzijske poljane.
V bitki sami je vršil Aleksander takisto službo prostaka kakor poveljnika. Posebno je pritiskal (instare alicui) za Darejem samim. Okoli voza, na katerem se je vozil ta, so ležali že naj-plemenitejši Perzijani, umrši (exstingui) slavne (egregius, 3) smrti pred kraljevimi očmi. Med Macedonci je bil tudi Aleksander lahko ranjen. Ko so bili pa konji, ki so vozili Dareja, prebodeni s sulicami (ter so bili) vsled bolečin na tem, da bi kralja stresli z voza, zasedel je ta (conscendere) drugega konja ter se umaknil iz bitke. Tedaj so planili (erumpSre) tudi ostali barbarci, koder je bila komu pot odprta. Nekateri so bežali, koder je držala ravna pot (iter) v Perzijo, drugi so se poskrili po gorah, (le) malokateri so šli (petere) v tabor Darejev. Veliko število Perzi-janov je bilo ubitih, Macedoncev pa manj nego 200.
93.
Aleksander in kraljeve ujetnice.
Tabor Darejev, katerega so se zmagoviti vojaki sedaj polastili, je bil opravljen (adornare) z vsem razkošjem in bogastvom. Toliko množino zlata in srebra so naplenili (diripere) vojaki, da so nastiljali semtertja pota s cenejšimi rečmi. Tudi ženam so strgali ves lišp (drnamentum, plur.), (in to) čim dražji je bil, s tem večjim nasiljem. Le šator kraljev, kjer so bile Darejeva mati in soproga, dve hčeri in šestletni sinek, so prihranili (reservare) vojaki po sporočenem običaju zmagovitemu kralju. Ko se je bil povrnil Aleksander zvečer utrujen v tabor perzijski, odmeval je šator Darejev hrupnim žalovanjem (planctus, ms) in glasnim (magnus) jokanjem. Na povelje kraljevo poizvedo strežniki ter sporoče, da objokujejo kraljevne z drugimi ujetnicami po perzijski šegi Dareja, o katerem verujejo; da je mrtev (acc. c. inf.). Takoj je poslal Aleksander Leonata k ujetnicam, ki naj bi jih oprostil strahu ter zatrdil, da Darej (še) živi.
Drugi dan je stopil kralj sam, naznanivši preje svoj prihod, s Hefestijonom, katerega je imel (= rabil) kot najzaupnejšega prijatelja, v njih šator. O prihodu teh (relat.) so počastile (venerari) kraljevne takoj Hefestijona, ki je bil Aleksandru sicer po starosti jednak, pa ga je po zunanjosti (habitus corporis) presegal. Ko se je potem mati Darejeva izpričavala, da ne pozna
(= z neznanjem, ignoratio, dnis) Aleksandra, dejal je kralj duhovito: «Nisi se zmotila, mati, zakaj tudi ta je Aleksander». Kralj je ujetnice potolažil zatrjujoč, da je Darej varen pred sovražniki, ter je ravnal z njimi vedno z največjo milostjo in dobrotljivostjo (— je rabil nasproti [in] njim... milost itd.), da niso pogrešale najmanjše stvari razven svobode.
94.
Aleksander naredi vrtnarja za kralja in osvoji Tir.
Odbivši pogoje Darejeve, je šel (descendSre) Aleksander v Sirijo in Fenicijo. V Sidonu, bogatem mestu teniškem (= Fenicije), je vladal neki Straton, opirajoč se na moč Darejevo, in je predal Aleksandru mesto bolj po priganjanju rojakov nego iz svoje volje. Ker se je zdel ta kraljestva nevreden, prepustil je Aleksander Hefestijonu, da bi izbral za kralja, kogar bi sodil (arbitrari) izmed Sidoncev za najvrednejšega te časti. Toda dva najodličnejša (clarus) mladeniča med (inter) domačini (suus, 3), gostinska prijatelja Hefestijonova, nista hotela sprejeti kraljestva, češ ker mora (coni. imperf.) biti kralj po domači šegi kraljevskega rodu. Priporočila sta pa za kralja nekega Abdalonima, ki je bil sicer po oddaljenem sorodstvu v zvezi (coniunctus, 3) s kraljevim plemenom, a je zaradi (ob c. acc.) uboštva (za) majhen dobiček (abl.) (fructus, us) obdeloval predmesten vrt. Torej so prišli od He-festijona poslanci (mittSre, part. perf.) s kraljevsko obleko in drugimi znaki kraljestva k vrtnarju Abdalonimu ter so ga z velikim spremstvom in v najlepši obleki privedli k Aleksandru, ki mu je izročil kraljestvo.
Potem je potoval kralj naravnost do Tira, i po velikosti i slavi (claritas) najznamenitejšega mesta feniškega. Tirci so poslali po poslancih kralju zlato krono v dar, v mesto pa ga tudi na opomin prijateljev niso hoteli sprejeti. «Zanašajoč se na naravno lego (= naravo) mesta, ker stanujete na otoku, zaničujete mojo pehoto (= pešaško vojsko), a jaz vam pokažem (fut.) v kratkem, da ste na kopnem». S tem odgovorom je odslovil poslance. Tir je namreč stal na jako ugodnem kraju in bil utrjen z močnim zidovjem. V taistem času so se mudili v Tiru
poslanci kartaginski ter izpodbujali prebivalce, naj obleganje s pogumnim srcem prenašajo (imperf.)\ v kratkem (češ) pridejo pomožne čete iz Kartagine (acc. c. mf. fut.). Z veliko hrabrostjo in vztrajnostjo se je potem bojevalo na kopnem in na morju. Od vse nade zapuščenim Tircem vendar dolgo ni upadel pogum. V sedmem mesecu pa, odkar se je oblegati začel, je bil Tir osvojen. Iz (incendere) jeze je Aleksander prebivalce hudo kaznil (poena, adfic&re) ter jih je velel jeden del pomoriti, druge (pa) v sužnost prodati.
O porabi predlogov.
95.
Slovnice § 263. 1—6.
1. Senoni so zmagali Rimljane ob reki Aliji in se pomaknili k Rimu. 2. Sofoklej je pisal do najvišje starosti žaloigre. 3. Hel-večani so zažgali vsa svoja mesta do dvanajst po številu. 4. Fabijevci so pri Kremeri padli vsi do jednega. 5. Slugi se spodobi, vse izvršiti po volji in na migljaj gospodov, prikazati se ob (določeni) uri in govoriti vedno po resnici. — 6. Tudi najnižjim nasproti se (mora) varovati pravičnost. 7. Nekatere dolžnosti je treba tudi onim nasproti izpolnjevati, od katerih si trpel krivico (= prejel; coni. perf.). — 8. Po bitki pri Kanah so klicali Rimljani po pravici: «Hanibal (je) pred vrati». 9. Sokrat govori pri Platonu krasno o nesmrtnosti duše. 10. Temistoklej je pred starejšinstvom lacedemonskim prostodušno (superl.) priznal, da so bili od njega prekanjeni. — 11. Zemlja se suče z največjo hitrostjo okrog svoje osi. 12. Tri legije Cezarjeve so zimovale okoli Ogleja. — 13. Za (= za časa) Cezarja so se začeli Germani naseljevati takraj Rena; a že preje so bili prodrli Cimbri in Tevtoni tostran Alp. 14. Tisti del Galije, ki je bil tostran Alp, se je imenoval tostranska Galija.
96.
Slovnice § 263. 7—15.
1. Kar zoper zakone storiš, tega ne storiš nikdar v (ad) svoj prid. 2. Dokler je bil Hanibal v Italiji, ni postavil nihče proti njemu tabora. 3. Proti občnemu (= vseh) pričakovanju
je peljal Hanibal vojsko mimo rimskega ozidja. — 4. Kaj je pobožnost drugega ko pravičnost do Boga? 5. Ljubezen učiteljev proti učencem je taista kakor (ljubezen) starišev do otrok. — 6. S čuti zaznavamo, kar je zunaj nas. — 7. Pod čelom so oči; med oči je postavljen nos. — 8. Prijateljstvo more biti le (— ne če ne) med dobrimi. 9. Med očeti in sinovi je često velik razloček (interest). 10. Ariovist se je ponašal, da njegovi Germani v (teku) 14 let niso šli pod nobeno streho. — 11. «Greši se zunaj ilijskih zidov in znotraj». — 12. Cezar se je zgrudil ranjen tik Pom-pejevega kipa. — 13. Tisti, ki delajo dobro le zaradi (pričakovane) koristi, so nevredni pohvale. — 14. Pri eforih je bila v Lace-demonu najvišja oblast, v Rimu (pa) pri senatu. 15. Vodstvo (hegemonija) grško je bilo dolgo pri Atencih.
97.
Slovnice § 263. 16—18.
1. Kri se raztaka po žilah v celo (omnis) telo. 2. Helve-čanom, potujočim iz svojega ozemlja, sta bili (na razpolaganje) dve poti: jedna skozi Sekvance, druga skozi rimsko pokrajino. 3. Aleksander je (po)razdelil Grke, ki jih je bil ujel v bitki pri Graniku, po Macedoniji v delavnice. 4. Celih (= skozi) 24 let so se borili Rimljani s Punci v prvi punski vojni, celih 17 let v drugi. 5. Cesar Avgust je podjarmil po svojih sinovih mnogo germanskih rodov. 6. Pismeno se pogovarjamo z odsotnimi prijatelji. 7. Moder mož je sam po sebi dober. 8. Pri domačih bogovih, pri večnem ognju, pri solnčnem blesku (fulgor, oris) in pri večnem spominu Cirovem je rotil Darej svoje vojake pred bitko pri Gavgamelah. — 9. «Tudi (zadaj) za jezdecem sedi črna skrb». 10. Pri Salamini je bilo od majhnega števila ladij premagano od pamtiveka največje brodovje 11. Tako se je odlikoval Aristid po nesebičnosti, da se je jedini, kar ljudje pomnijo, imenoval «pravičnik» (coni. imperf.). 12. Za novo izvoljenima konzuloma so bili v senatu šele ostali senatorji vprašani za mnenje. — 13. Da bi Ariovist Cezarja dražil na boj, prepeljal je svoje čete mimo njegovega tabora. 14. Nobene životinje ni razven človeka, ki bi imela kako znanje (o) Bogu. 15. Kar te preko nade doleti (evenit, contingit, fut.), tisto misli, da se (mora) imeti kot dobiček (lucrum, i).
98.
Slovnice § 263. 19—25.
1. Blizu bojnega reda Germanov so stale žene in otroci (infans, tis). 2. Cezarju se je naznanilo, da se primikajo konjeniki Ariovistovi bliže gomile. — 3. O helveški (= Helvečanov) vojni zaradi mraza (plur.) še ni bilo zrelo žito na polju. 4. Ju-gurta je bil Scipijonu ljub zbog svojih zaslug. 5. Zaradi kratkosti življenja ne more biti smrt nikdar daleč oddaljena (abesse). — 6. Poleg reke so se opazovale (čonspicSre) redke (paucus, 3) straže konjenikov. 7. Ljudje, ki po naravi žive, so največ(krat) zdravi in krepki (= se poslužujejo dobrega in krepkega zdravja).
8.	Za Bogom vam izkazujejo roditelji in učitelji največje dobrote.
9.	Pravičen sodnik dela (raz)sodbe po zakonih. — 10. Cesar Trajan je rekel: «Vladar ne stoji (= ni) nad zakoni, marveč zakoni stoje (= so) nad vladarjem.» 11. Nad luno je vse večno in srečno. — 12. Belgi so bili najbližji Germanom, ki so onkraj Rena prebivali, 13. «Podnebje, ne srce izpremene, kateri črez morje hite» (currSre). — 14. Cezar je bil preko mere slavo-hlepen. 15. «Preko možnosti (posse) se nihče ne sili» (tenere). — 16. Filenske Filenov, Philaenon) žrtvenike so imeli Kartažani kot mejo proti Egiptu.
99.
Slovnice § 264. 1—4.
1. Lažje bi se bilo dalo (posse, ind. perf.) solnce kreniti s tira svojega nego Fabricij od poštenosti. 2. Ker se Galci niso mogli braniti proti Germanom, poslali so poslance k Cezarju, ki bi ga prosili pomoči. 3. Pred mogotci ni nihče dosti varen, vendar tudi nihče ni toliko mogočen, (d a) bi m u (relat.) ne bila nevarnost (možna) od slabotnega (coni. imperf.). 4. Klavdij Neron je napadel sovražnike tako umetelno (ars, tis), da so se pobijali Hispanci in Ligurci od spredaj, od strani in od zadaj. 5. Pompej je bil od onih ljudij izdan, od katerih se je bil zmage nadejal. 6. Kralji macedonski so izvajali svoj rod od Herkula. 7. Homer pravi, da od oceana izvirajo (initium capčre) vsi veletoki in studenci. 8. Ze od mladih nog (= iz mlada) se moramo privaditi delu. 9. Aleksander je ustanovil v Egiptu mesto, katero je po svojem imenu nazval Aleksandrijo. — 10. «Prepeval bode prazen
potnik vpričo roparja.» 11. Kar je pravo in pošteno, to bodem vpričo vseh govoril. —- 12. V vojni je tekmoval Aleksander Veliki z najzadnjimi izmed vojakov v bdenju in naporih. 13. S solzami je prosil Divicijak Cezarja, da bi z bratom Dumnorigom kaj prehudo (gravius) ne ravnal. 14. Na veliko nejevoljo sodržavljanov se je vrnil Miltijad z otoka Para v Atene. 15. Ob reki Aliji se je grozno (foedus, 3) bojevalo na pogibel mesta.
100.
Slovnice § 264. 4. 5.
1. Solnce odpravljajo, zdi se, s sveta, ki odpravljajo prijateljstvo iz življenja. 2. Belgi so začeli spotoma mesto Bibrakt oblegati. 3. Ladje galske (= Galcev) so bile izdelane (facere) čisto od hrastovine. 4. Kalija, soprog Elpiničin (= Elpinice), si je bil naredil mnogo (magnus) denarja iz rudnikov. 5. Od Temi-stokleja zgrajeno mestno zidovje je sestajalo takorekoč (quasi) iz kapelic in grobišč. 6. Ko je zahteval Cezar od Edučanov žita, katero so bili obljubili, so oni dan za dnem odlašali. 7. Gnezdo žgoleče lastovice visi na tramovju (plur.). 8. Učenec se ne more učiti, ako ga boli glava ali zobje. 9. «Spozna (ndscSre) se po tovariših, kdor se po sebi ne spozna». 10. Miltijad zahteva po pogodbi, da mu Karci izroče svoj otok. — 11. Kedar je sadje zrelo, počepa samo z dreves. 12. Cesto je ukazal Cezar vojakom odriniti še za četrte ali tretje nočne straže ali celo še o polnoči. 13. Kornelij Nepot je spisal (delo) <0 slavnih možeh», a mi čitamo knjigo «O slavnih vojskovodjah tujih (= zunanjih) narodov». 14. Grške države so tekmovale tako dolgo za vodstvo, da so vse izgubile svobodo. 15. S Sicilije so prišli poslanci v Rim, da bi se pritožili zastran grozovitosti in zločinov Verovih. 16. Ko so (telesni) stražniki ujetih perzijskih kraljic zagledali Leona ta, so mislili, da je že po njihovih gospeh (= da je že sojeno [agere] o____).
101.
Slovnice § 264. 6—9.
1. Galcem je bila v primeri z velikostjo svojih teles v zaničevanje (contemptus, esse) nizka postava (brevitas) Rimljanov. 2. Stari Rimljani so kazali (= pred seboj nosili), kjerkoli so se bo-
jevali, veliko ljubezen do domovine. 3. Holm se od množice sovražnikov ni mogel razločiti (cernire). 4. Majhna truma Macedoncev je gnala neštevilne Perzijane pred seboj. — 5. Pred taborom rimskim je ležalo vedno nekoliko kohort na straži. 6. Za domovino živeti je bila starim Rimljanom največja (= najvišja) slava, za domovino umreti najslajša smrt; kdor je pa šel z vojsko na domovino, tisti je veljal (= bil) za očetomorca. 7. Ko (ubi) je zavladala pri Rimljanih lenoba namesto dela in ošabnost namesto pravice, izpremenila se je (immutare) z nravi vred sreča. 8. Zdravnik Pirov je Fabriciju obljubil, da bode kralja zastrupil, ako bi mu (reflex.) za ta čin kaj obljubil. 9. Prijatelji Aleksandrovi so prosili vsak zase, naj z naglico ne pomnoži nevarnosti (coni. imperf.). 10. Helvečani so sodili (arbitrart), da imajo v primeri z množico ljudstva (= ljudij) in v primeri z bojno slavo in hrabrostjo preozko (angustus, 3) ozemlje. 11. Spodobi se, za prejete dobrote izkazati se hvaležnega (= zahvalo izkazati). — 12. Z Aleksandrom se ni nobeden sovražnik brez svoje pogube sprijel. 13. Nobene vojne se niso Grki lotili brez sveta bogov. — 14. Cezar je preganjal Pompeja tja do Egipta.
102.
Slovnice § 265. 1.
1. Dežela helveška (= Helvečanov) se je razprostirala v dolžino 240, v širino 180 tisoč korakov. 2. Belgija (= Belgi) leži (= gledajo, spectare) proti severovzhodu. 3. Ren se izliva, razdeljen v več rokavov (ustij), v Severno morje. 4. Kar danes lahko (posse) storiš, ne odlašaj na jutri (= jutrišnji dan)! 5. Solnčni mraki se napovedujejo na mnogo let. 6. Ciceron pravi, da je (navada) barbarcev, živeti tja v dan. 7. Ver, propretor sicilski, je moril državljane rimske na suženjski način. 8. Rim, na holmih in v dolinah ležeč, ni imel prav dobrih cest. 9. Cezar je prvi zgradil most črez reko Ren. 10. Pri Rimljanih se je štelo plesanje med napake, a pri Grkih se je smatralo kot hvale vredno. 11. Pri obedu so Grki navadno (za mizo) ležali (accu-bare). 12. Kako je to (qui fit), da bolj na drugih nego na sebi samih vidimo (cernSre), če se kaj greši? 13. Aristid je umrl (dece-dčre) pri (— navzlic) najvišjem svojem dostojanstvu v tolikem uboštvu, da so ga na državne stroške pokopali (efferre, pass.).
103.
Slovnice § 265. 2—4.
1. Konzul L. Kasij je bil leta 107. pr. Kr. r. ubit in vojska njegova od Helvečanov poslana pod jarem. 2. Otok Kreto je spravil (redigSre) Kv. Cecilij Metel pod oblast rimskega naroda. 3. Mnoge reči so tako majhne, da se ne čutijo (= ne padejo pod čute). 4. Pod večer (= proti večeru) se spravi večina ptic k počitku (quieti se dare) in se vzbudi pod zor (= svit). 5. Studenec, ki se imenuje voda solnčnega boga (Sol, Soliš), teče proti jutru (= svitu) mlačen, proti poldnevu hladen, o polnoči (pa) vroč vzkipeva (exaestuare). 6. Pod mramorom in zlatom često prebiva trda sužnost. 7. V začetku je bila večina grških mest pod oblastjo in vlado nasilnikov. 8. Neapolj, jako ljudnato mesto kampansko (= Kampanije), leži pod goro Vezuvom. 9. V jasnih nočeh se radi mudimo pod milim nebom in občudujemo veličastvo Božje. — 10. Narava je skrila kovine in dragulje pod (subter) zemljo. — 11. Gettili so stanovali nad Numidijo proti jugu in zahodu. — 12. Nad šatorom Darejevim je bleščala podoba Solnca. 13. Livij pripoveduje, da so sežgali Sagunčani svoje hiše sami nad seboj. 14. Nihče ni zavidal Damokleja, nad čegar tilnikom je visel na žimi oster meč (ensis, is).
104.
Aleksandrov prihod v Babilon.
Po bitki pri Gavgamelah so se izročile Aleksandru Arbele z dragocenim pohištvom in vsem bogastvom kraljevim. A zaradi kužnega smradu mrtvecev, ki so po vseh (totus) onih poljanah gnili, se je vzdignil kmalu odtod in potoval skozi pokrajine, ki se razprostirajo med Evfratom in Tigridom. Ti kraji so pred vsemi drugimi zemljami rodovitni. Reki sami izvirata iz armenskih (= Armenije) gora in puščata, čim dalje tečeta, tem ožji prostor zemlje med seboj, najožji na poljanah, ki se po legi svoji imenujejo Mezopotamija. Potem se izlivata skozi ozemlje babilonsko (= Babiloncev) v Rudeče morje.
Prodirajočemu (prdcedSre) k Babilonu je prišel Aleksandru iznenada nasproti Mazej, jeden izmed namestnikov Darejevih, z
otroki (vred) ter mu izročil mesto, sebe in otroke. Dobro je namreč vedel, da je že po Dareju in po njegovem kraljestvu. Aleksander ga je milostno sprejel, kajti (pre)težko se mu je zdelo obleganje tolikega in tako utrjenega mesta. Razven tega je bil ta mož med Perzijani i po hrabrosti i po vplivu odličen. Vendar je velel vojski korakati do mesta v orožju, kakor bi bil sovražnik vpričo (cdnspectus, us).
Velik del prebivalcev se je bil (raz)postavil na zidovje, da bi videl novega kralja, a večji (del) je izšel izven mesta Aleksandru nasproti. Med temi je prišel v velikem (slovesnem) sprevodu tudi Bagofan, varih kraljevega gradu in zaklada, ki je bil celo pot nastlal s cvetlicami in venci in postavil z obeh stran i j altarje z različnimi vonjavami. Strežniki so ga sledili, nekateri nesoči pred seboj najdragocenejše darove, drugi vodeči za seboj črede konj in živine. Izšli so tudi magi in Kaldejci in umetelniki s citrami in konjeniki babilonski. Vsi ti so prišli Aleksandru pred vrata nasproti in ga spremljali. Potem je šel kralj z vozom v mesto.
105.
Mesto Babilon.
Iz mnogih vzrokov je Babilon ne le kraljeve nego tudi vseh drugih oči obračal nase. Mesto, ustanovljeno že v sivi (ultimus, 3) starodavnosti, ne mnogo po znanem (ille) potopu, je cvetlo skozi mnogo stoletij na čudovit način, dokler je bilo pod kralji asirskimi in babilonskimi. Osvojeno od perzijskega kralja Cira, je bilo sicer nekoliko propadlo, a se vendar potem zopet od propada vzdignilo. Ležeč ob bregovih reke Evfrata, je imel Babilon jako staro in močno ozidje, ki je obsegalo v širino tolik prostor, da so se mogle po njem četveri, srečujoč druga drugo (inter se), v ožiti s e m t e r t j a (commeare) brez nevarnosti. V primeri s to širino je bilo tudi dovolj visoko. V dolžino se je baje raztegalo do 480 stadijev. Stolpi so bili po deset črevljev višji od ozidja samega. Iz mesta je vodilo sto cest skozi sto vrat, ulitih iz brona. Pojedini stadiji zidu so se dogradili (perficere) baje v pojedinih dneh.
Hiše, katerih velik del je bilo mnogonadstropnih, se niso zidale tik mestnega ozidja, marveč okoli jedno oral od njega. A
niti (Ac ne — quidem) celega mesta niso zazidali (tectis occupare); na 80 stadijih se je prebivalo, ostali prostor pa so obsevali in obdelavah, da bi imeli, če bi pridrvila zunanja sila (coni. plus-quamperf.'.), znotraj mesta dovolj žita. Poleg bregov reke, ki vali skozi mesto deroče valove, so bili zgrajeni silni nasipi, da bi branili mesto povodnji. S temi nasipi so bile zvezane globoke lokve, da (= ki) bi sprejemale preobilno vodo. Vse te naprave so bile zgrajene (exstrušre) iz žgane opeke in zamazane z zemeljsko smolo.
106.
Nadaljevanje in konec.
Preko reke Evfrata je bil narejen most, ki se je štel med čudovita dela celega vzhoda. Nad velikanske kamenite stebre so bili položili močna bruna iz cedrovine, katera so navadno (so-lere) pod večer jemali proč (detrahSre), proti jutru pa polagali na isto mesto nazaj.
A kdo še ni slišal o takozvanih (= ki se imenujejo) visečih vrtih? Nad kraljevskim gradom, ki je imel (esse) v obsegu 20 stadijev, je stal oni čudež starodavnosti, ki so ga mnoge grške pripovedke razglasile po celem svetu. Iz kamena so bili stebri (pila, ae), ki so držali celo velikansko breme, nad stebri pa so bila tla, potlakana s štirijaškim kamenjem (sing.), močna (patiens, tis), (da so držala) i prst, katero so visoko (adiect.) nametali, i vodo, s katero so namakali prst. Nad to velezgradbo (moles, is) so rastla tolika drevesa, da so njih debla dosegala po debelosti okrožje (spatium, l) osmih komolcev in da so molela v višino petdesetih črevljev. Z drevja je pa viselo sadje kakor z dreves, ki jih (navadna) zemlja redi (pass.). In vendar po poročilu starih pisateljev v ondišnji (ille) zemlji navzlic vsej rodovitosti drugih stvarij drevesa nikakor ne uspevajo. Tu pa se je od daleč opazujočim (visere) zdelo, da mole (imminere) iznad gore (dat.) gozdovi.
Na drugi strani Evfrata je bil hram boga Bela, znamenit kakor po svoji obširnosti tako zlasti po silnem stolpu, ki je molel iznad srede poslopja 260 komolcev v višino in je sestajal iz osmih stolpov, ki so bili drug na drugem zgrajeni. Celo delo pa je baje stalo na velikanskem podzidku onega babilonskega stolpa, ki nam je znan iz sv. pisma.
Požar, Latinske vadbe.	F.
107.
Aleksander osvoji in upepeli Perzepolo.
Pomudivši se dalje v Babilonu nego v drugih mestih, je odpotoval Aleksander z vojsko v Suze. Polastivši se tudi tukaj bogatega zaklada perzijskih kraljev, je sklenil udariti (petere) na Perzepolo, ki je bila glavno mesto celega perzijskega kraljestva. A sedaj je bilo vojakom potovati skozi nevarne soteske, ki so zapirale dohod v pravo (ipse) Perzijo. Tu je čakala Macedonce nevarna zaseda Perzijanov, ki so hoteli to zadnjo trdnjavo svojega neizmernega kraljestva ubraniti pred sovražniki. Ko je bila prišla vojska med gorovje in pod streljaj Perzijanov, začeli so ti valiti z visočin (locus superior) tako velike skale, da niso pomečkale (interimSre) le posameznikov nego (cela) krdela. Dasi so se Macedonci vsak po svoji moči prizadevali, da bi sovražnike pregnali, bil je vendar ves trud brezuspešen. Kralj sam, tja do tistega dne nepremagan, je začel dvomiti ob uspehu in dal znamenje (za) umik.
Naposled je izvedel od nekega ujetnika, ki ga je vodil s seboj, drugo, a jako strmo pot, koder bi mogli korakati komaj posamezniki. Toda kralj, ki se ni zgražal o nobeni nevarnosti, je prekoračil, zapustivši večino vojske pred vhodom (fauces. ium), z največjim trudom one prepade in napadel sovražnike iznenada za hrbtom. Takoj je prihitel še ostali del vojske in prijel Per-zijane tudi od spredaj, tako da jim ni bilo izhoda (effugium, t)-Ariobarzan, namestnik pokrajine Perzije, je prodrl z majhno četo skozi vrsto macedonsko ter hitel do Perzepole, da bi jo zasedel. A poveljniki mesta ga na izdajniški način (= po izdajstvu) niso pustili (pass.) v mesto (= so ga izključili [excludere] iz mesta); torej je padel potem, ker ga je Aleksander kmalu dohitel, v boju z vsemi spremljevalci.
108.
Nadaljevanje.
Sedaj je hitel Aleksander naravnost proti mestu, da bi je osvojil, predno bi meščani pobegnili z naplenjenimi (rapere) zakladi. In res so se bili razbežali mnogi barbarci, kamor je gnal katerega strah. Perzepola sama se je odlikovala po bogastvu bolj
nego vsa druga mesta (= mimo vseh drugih mest), katera je bil do sedaj ali izvojeval ali v podajo sprejel; kajti v Perzepolo so bili znosili barbarci zaklade cele Perzije. Tu je bilo zlata in srebra na kupe (cumulare), najlepše obleke mnogo več nego za potrebo (= v primeri s potrebo) in dragoceno pohištvo, pripravljeno ne za rabo, marveč za razkazovanje gizdavosti. Zatorej je bil boj (= se je bojevalo, dimicare) med zmagalci samimi za plen; za sovražnika je bil, kdor se je bil polastil dragocenejše reči. Vsakdo je plenil in odnašal s seboj po svojih močeh ali dragoceno posodo (plur.) ali odkrhnjene ude zlatih kipov. In z ravno toliko (ac non rninor) grozovitostjo kakor lakomnostjo so razsajali tudi proti osvojenemu mestu samemu in njega bednim prebivalcem. Zato so se mnogi brez nade na milost vpričo zmagalcev v najlepši obleki strmoglavili (in praeceps se iacire) z zidov. Drugi so sami podnetili svoja poslopja in se živi sežgali z ženami in otroki.
Največ denarja (= največji denar), kar ljudje pomnijo, se je izročilo v Perzepoli zmagalcem, kajti razven drugega zlata in srebra je štel (esse) baje samo (solus, 3) kraljev zaklad okoli 120 talentov.
109.
Nadaljevanje.
Ker je hotel vzeti ves ta denar za vojno rabo s seboj, dal je privesti iz Suze in Babilona velblodov in druge tovorne živine. Potem je razdelil darove med prijatelje in vojake vsakemu po (= v primeri) njegovih zaslugah; med drugimi je podaril tudi onemu ujetniku, ki mu je bil pokazal pot črez prepade, 30 talentov.
In iz katerega vzroka je ravnal (Titi in aliquem) s tako grozovitostjo s tem mestom? Najprvo se Perzepola ni udala svojevoljno Aleksandru; mesto pa, ki se je vzelo s silo {— po sili), se je po (ex) navadi prepustilo vojakom za plen (= da je oplenijo). Dalje je bilo to mesto prestolnica nekdanjih perzijskih kraljev. Odtod so se razlivale one neštevilne trume Perzijanov najprvo pod Darejem, potem (pa) pod Kserksom v Grecijo, podirale mesta do tal in skrunile vsa božja in človeška prava. Naposled je pa Aleksander mestu samemu doslej (še) prizanesel. Gotovo pa se (mora) grajati kralj v tem, kar je kmalu potem ne le drugim dopustil, marveč tudi celo sam počel (committSre).
Od tistega časa, odkar je bil vzel Babilon in se v mestu preko navade dolgo mudil, priljubil si je kralj običaje, razkošno življenje (victus, Us) in celö obleko premaganih barbarcev, kar vse je bil popreje zaničeval. Udal se je nasladam in zlasti vinu. Po silnih vojnih naporih se je namreč hotel okrepčati ter je tako često dan za dnem pohajal (iriire•) pojedine. A včasih se je zgodilo, da se od premnogega vina ni zavedal (= ni bil zmožen pameti). K bogatim gostem je privzemal tudi odlične barbarce ali (pa) sprejemal (= sledil) njihova vabila.
110.
Nadaljevanje in konec.
A tudi svoje Macedonce je silil, da bi se po njem ravnali (mores alicüius sequi), da bi se tem lažje zjedinili tako različni narodi v jedno celoto (corpus). Tako so se začeli oni sami, ki so bili v toliko bitkah slavili zmagoslavje nad barbarci, zmagovati od premagancev. — Toda vrnimo se k Perzepoli in nje usodi! Ko je torej kralj popival nekdaj pozno (multus, 3) v noč pri veliki pojedini, je med gosti zatrjevala neka Grkinja, da se bode on Grkom najbolj prikupil, če ukaže (coni. plus-quamperf.) perzijsko prestolnico zažgati. Vinjeni gostje pritrde vsi do jednega temu mnenju ter vstanejo takoj, da zažgo mesto (ad c. gerundlvo). Aleksander sam je vrgel (InicSre alicui) baje prvi, da bi maščeval Grke in požgane Atene, plamenico (v) kraljevo palačo, ki se je, iz obilne (multus, 3) cedrovine zgrajena, hitro vnela. Ne dolgo potem je pogorel že velik del one preslavne prestolnice celega vzhoda. Oj čudne usode narodov in kraljev! Okoli 150 let poprej se je radoval Kserks nad plamenom (plur.) Aten in bedo Grkov, sedaj pa sveti Perzepola ponočujočim Macedoncem in Grkom! Ali se torej ne zdi, da vlada tudi nad narodi zemeljskimi višja moč po svoji volji, ki maščuje krivice če tudi včasih pozno, a vendar gotovo? Toda kralj sam je obžaloval ta svoj čin, brž ko se je bil iztreznil (ad söbrietätem redlre), in tudi Macedonce je bilo sram, da se je tako slavno mesto razdejalo na tako sramoten način. Razvaline te starodavne prestolnice pa so še ostale vse do današnjega dne in se zaradi svoje velikosti po pravici občudujejo od vseh potnikov.
S I o v n i k.
A.
A ime črke
a sed, at, autem, atque, ac, -que Abdalonim Abdaldnymus, i, preje vrtnar, potem kralj sidonski Ademant Adaemantus, i, korintski poveljnik v bitki pri Salamini Adherbal Adherbal, alis, sin Mi-
cipsov, kraljevič numidski Afričan Afer, i; (kot priimek
Scipijonov) Africčinus, l afriški Africanus 3 Agamemnon Agamemnon, onis, vrhovni poveljnik grški pred Trojo
Agezilaj Agesilaus, i, kralj in odlični vojskovodja sparčanski Ahejec Achaeus, i, Achivus, t,
ime starih Grkov Ahil Achilles, is, najhrabrejši
grški junak pred Trojo Ajant Aiax, acis, ime dveh
grških junakov pred Trojo ako si; ako ne nisi akoravno quamquam, etsi Alba Longa Alba (ae) Longa, ae,
mesto v Laciju albanski Albanus 3 Alcibijad Alcibiades, is, atenski vojskovodja
Aleksander Veliki Alexander (iri) Magnus, i, slavni kralj ma-cedonski Aleksandrija Alexandria, ae,
glavno mesto egiptovsko ali aut, vel; vpraš. num, -ne, ali ne ndnne, ali - ali utrum -an, -ne — an Alija Allia, ae, majhen pritok
reke Tibere Alpe Alpes, ium altar altare, is ampak sed, verum Anaharzij Anacharsis, is, kralj scitski
Anaksagora Anaxagoras, ae,
filozof in učitelj Periklejev Andi Andes, ium, vas pri Mantovi Anij Annius, i, ime rimskega rodu Anit Anytus, i, jeden izmed
tožiteljev Sokratovih Antijoh Antiochus, l, ime več
sirskih kraljev • Antijohija Antiochia, ae, glavno
mesto Sirije Antipater Antipater, tri, državni upravitelj Aleksandra Velikega Antonij Antdnius, i, slavni oblastnik in triumvir rimski
Apij Appius, i, rimski pred-imek, posebno navaden v rodu Klavdijevcev Apolon Apollo, inis, bog preroštva in umetelnosti Apulija Apulia, ae, pokrajina
jugovzhodne Italije Arar Ar ar, aris, reka v Galiji,
današnja Saone Arbele Arbela, orum, n., mesto
ob levem bregu Tigrida Argi Arc/i, orum; v sing. le nom. in akuz. Argos, glavno mesto argolske pokrajine na Pelo-ponezu
Arginuze Arginusae, arurn, trije
otoki ob eolski obali Ariobarzan Ariobarzanes, is, namestnik in poveljnik perzijski Ariovist Ariovistus, i, kralj germanski
Aristid Aristides, is, prvak atenski Aristotel Aristoteles, is, največji
filozof grški Armenija Armenia, ae, dežela v
srednji Aziji Artafern Artaphernes, is, perzijski vojskovodja Artakserks Artaxerxes, is, perzijski kralj Artemizij Artemisium, t, predgorje na otoku Evbeji Artemizija Artemisia, ae, kraljica karska Arunt Aruns, tis, sin kralja Tarkvinija Ošabnega, od Bruta v boju ubit as as, assis, najstarejša rimska novčna jednota, sprva vredna
1 k. 34 v., pozneje pa = 1 vinarju; grave aes (aeris) asirski gen. subst. Assyria, ae,
ali Assyrn, drum Atal Attalus, i, kralj pergamski Atene Athenae, arum Atenec, Atheniensis, is Atik Atticus, i, častni priimek T. Pomponija zaradi zaslug, ki si jih je pridobil za Atene Atika Attica, ae, dežela grška atiški Atticus 3
Avel Aulus, i, rimski podpo-
veljnik v Jugurtovi vojni Avgust Augustus, l, cesar rimski Avksim Auximum, i, mesto pi-censko
Avlida Aulis, idis, mesto v Beociji Azija Asia, ae
Azijan, azijski Asiaticus 3 (priimek Scipijonov).
JB.
Babilon Babylon (Babylo), onis, mesto ob reki Evfratu v Mezopotamiji Babilonec Babylonius, i babilonski Babylonicus 3, ali gen. subst. Babylonius, i ali Babylon, onis Bagofan Bagophanes, is, varih
kraljeve palače babilonske bahati se gloriari baje pas. glag. dicčre barbarec barbarus, i barbarski barbarus 3 barva color, oris bati se timere, metuSre, - za koga § 223. op. 1.
baviti se versarl in aliqua re (v sodiščih); - s čim vacare § 223. bdenje vigiliae, arum beda miseria, ae bedak stultus, i beden miser 3 beg fuga, ae
bel albus 3; candidus 3 (polt) Belgi (Belgijani) Belgae, arum,
keltski rod v severni Galiji belgijski gen. plur. subst. Belga, ae Beocija Boedtia, ae, dežela grška Beočan Boedtius, l beseda verbum, l; nomen, inis; na besedo poslušen dieto au-diens besen rabidus 3 bežati fugere
Bibrakt Bibrax, etis, remsko
mesto v Belgiji Bibul Bibulus, i, konzul rimski,
nasprotnik Cezarjev bičanje flagellum, i; verber, eris Bijant Bias, antis, jeden izmed sedmih grških modrijanov, vrstnik Solonov biser margarita, ae bistroumen sagax, acis; aeri ingenid
bistroumnost sagacitas, atis, in-
genium, i biti (boj) pugnare bitka pugna, ae; proelium, i bivališče domiciliurn, l Bizancij Byzantium, i, sed.
Carjigrad blagajna aerarium, i blaginja salus, utis blago merx, cis
blagobotnost benevolentia, ae
blagostanje opes, um
blazen tnsanus 3
blazina pulvinar, ar is, pulvinus, i
blebetav loquax, acis
blesk lumen, inis, splendor, oris
bleščati fulgere
blizu prope; bližji propior, ius;
najbližji proximus 3 bližati se appropinquare; - (k)
čemu accedSre bloditi po- pererrare § 208. a. bodalo sica, ae, pugio, onis Bog (bog) Deus (deus), i bogaboječnost timor (oris) de-
orum (Det) bogastvo divitiae, arum bogat, bogataš, dives, itis boginja dea, ae boj pugna, ae; proelium, l bojazen timor, oris; metus, us bojaželjnost pugnandi cupiditas, atis
bojevati se pugnare, dlmicare bojevnik pugnator, oris bojni bellicus, 3; belil (sreča); bojni red acies, el; bojni način genus (eris) pugnandi; bojna ladja navis longa; bojni čini res gestae, slavni — res praeclare gestae bolan aeger, aegra, aegrum;
aegrotus 3 bolečina dolor, oris bolehati laborčire, aegrotare bolest dolor, oris boleti laborare; glava boli § 264.4. bolezen morbus, l
bolj magis, potius; najbolj máxime, potissimum bolovati laborare, aegrotum esse borilnica palaestra, ae boriti se dimicáre, pugnare, cer-tare
božanski dmnus 3; gen. subst.
deus, i (Deus, i) božanstvo deus, i Božji (božji) dmnus 3; gen. subst. Deus (deus), i; božji rop sacrilegium, i branitelj defensor, oris; vindex,
icis (svobode) braniti defendére, tueri brat frater, tris breg ripa, ae breme onus, eris brez sine; brez uspeha re infecta, rebus in/ectis brezbožen impius 3, nefarius 3 brezbožnost impietas, atis brezbrižen neglegens, tis brezbrižnost neglegentia, ae brezdelnost desidia, ae, otium, i brezumen demens, tis brezuspešen irritus 3 brezvesten nüllíus fideí bridkost acerbitas, atis brigati se curare § 207. op. 2.;
consuUre (za korist koga) Brilés Brilessus, i, pogorje v Atiki
Britanija Britannia, ae, sed.
Angleška brodovje classis, is bron aes, aeris bronast aéneus 3 bruno tignum, i
brzdati moder ari brzo celeriter
brž ko ubi, ubi prirnum, simulac,
simulatque bujen uber, uberis.
C.
Cecilij Caecilius, i, ime rimskega plebejskega rodu, v katerem se je odlikovala rodbina Me-tšlovcev cedrovina cedrus, i, f. cel totus 3 cel6 vel, etiam; ipse cena pretium, i; po ceni (nasprotje: drago) parvus 3 cenitev (uradna) census, us ceniti (visoko, toliko) facčre, aestimare; - manj nego postpo-nSre, -nad kaj antepdnSre, § 220. cenzor (= cenitelj) censor, oris Ceraz Cerasus, untis, f., mesto,
ob Črnem morju cesar imperator, oris cesta via, ae
Cezar G. Julius Caesar, aris, slavni vojskovodja in diktator rimski
Ciceron M. Tullius (I) Cicero dnis, najslavnejši rimski govornik in konzul Ciden Cydnus, i, reka v Ciliciji Ciklade Cyclades, um, skupina otokov Egejskega morja okrog Dela
Ciklop Cyclops, opis, jednooki velikan
Cimbri Cimbri, drum, narod germanski
Cimon, dnis, vojskovodja atenski Cinegir, Cynaegirus, i, vojak atenski
cinik cynicus, i, (cynicus 3, «pasji»), ime privržencev neke filozofske šole Cipsel Cypselus, i, oče Miltijadov Gir Cyrus, i, prvi kralj perzijski citre cithara, ae cvesti florere cvetlica flos, floris.
t.
Čakati exspectare
čas tempus, oris
čast honor, oris; honestas, atis;
laus, dis; dignitas, atis časten honestus 3; častne službe hmdrls ; - (spomenik) gloriae častihlepnost ambitid, dnis častiti honorare, colSre, venerari če si, če ne nisi, si non; če tudi
etsi, etiamsi, quamvis čebela apis, is čelada galea, ae čelo frons, tis; na čelo postaviti praeficere § 220.; na čelu biti, stati praeesse čestitati gratulari § 207. op. 2. često saepe
češ da, češ ker (znak tujega, ne pisateljevega mnenja v za-visnih stavkih) quod (coni.) četa manus, us; čete (vojakov)
čopiae, arum četver (= četverovprega) quadriga, ae, nav. v plur. četveronog quadriipes, edis čim - tem quo - eo
čin facinus, oris, factum, i; bojni čini res gestae, slavni - -res praeclare gestae čislati diligere, aestimare, existi-mare, putare, ducere, habere čist integer, gra, grum; clarus 3 čisto omniparte, omnibuspartibus čitanje lectio, dnis čitati legSre, recitare (= dekla-
movati) človek homo, inis človekoljuben humanus 3 človeški humanus 3; gen. subst.
homo, inis čreda grex, gregis črepinja testa, ae; testula, ae; črepinjska sodba test(ul)arum suffragium, i črešnja cerasus, i, f. (drevo);
cerasum, i (sad) črevelj (mera) pes, pedis črez trans; in (ftumine); super, supra
črn niger, nigra, nigrum; ater,
atra, atrum (aira) Črno morje Pontus, i črta bojna = bojni red acies, ei čuden mirus 3; mirabilis, e čudež miraculum, i čuditi se, mirari, admirari čudovit mirus 3; mirabilis, e čut sensus, us čutiti sentire čuvaj custos, odis.
D.
Da ut; da ne ut non, tie, quin da celo immo, immo vero, immo etiam
dajati dare, praebere; (obilno)
largiri; gl. še: dati daleč longe, multum; (od) daleč
procul; daleko longe
dalje longius, diutius; (pri naštevanju) deinde Damoklej Damocles, is, ljubljenec
Dionizija starejšega Damon, onis, Pitagorejec iz Si-rakuz
dan dies, el; vsakdan cotldie; drugi dan posterd die; dan za dnem diern ex die današnji hodiernus 3 danes hodie, nune dar donum, i; munus, eris Darej Dareus, i, ime perzijskih
kraljev darežljivost liberalitas, atis darilo praemium, i; donum, i dasi etsi, quamquam, quamvis Datam Datames, is, satrap kralja
Artakserksa dati, dajati dare, praebere; daj sem cedo; (- zapovedati) iu-bere; - v najem locare, collo-care; - zakon ferre legem Datid Datis, idis, vojskovodja
perzijski debelost crassitudd, inis deblo stlpes, itis Decij Decius, i, ime znamenitega
rodu rimskega deček puer, i dedič heres, edis dediščina patrimdnium, i dejati, dejal je inguit
del pars, tis; večji del magnam
partem, maximum partem Del Delus, i (Delos, i), otok sredi Ciklad v Egejskem morju delati facSre, ag&re; dobro delali bene facere; - na to id agh-e; - sklepe inire consilia delavnica (prisilna) ergastulum, l deležen particeps, ipis Delfi Delphi, drum, mesto ob vznožju Parnasa, slavno pro-ročišče Apolonovo delfski Delphicus 3 Delij Delium, i, mestece v Beociji delo opus, eris, facinus, oris;
labor, oris deloma partim
Demad Demades, is, govornik atenski v Demostenovem času Demarat Demaratus, i, pregnani
kralj sparčanski Demokrit Dernocritus, t, filozof
iz Abdere Demosten Demosthenes, is, najslavnejši govornik grški, nasprotnik Macedoncev denar pecunia, ae denarij denarius, i, rimski srebrn novec, vreden okoli 80 v. a. v. deroč rapidus 3 desetkrat večji = desetkratni de-
cemplex, icis desetleten = desetih let. desni dexter, tra, trum; desnica
dextra manus deti, denem ponere, locare; -na
stran seponSre devati v nič obtreetare
devetleten novem annorum, novem annös nätus 3 dežela terra, ae; ager, agri;
fines, tum deži pluit
Didona Didö, Us ali önis, hči tirskega kralja Bela, ki je, zbežavši z doma, prišla v Afriko in ustanovila Kartagino dihteti anheläre
Dijana Diana, ae, rimska boginja (grška Artemida) meseca in lova dika decus, oris diktator dictätor, öris dim fümus, i
Diogen Diogenes, is, znani grški filozof
Diomedont Diomedön, ontis, poslanec kralja Artakserksa, da bi podkupil Epaminondo Dion Diön, önis, ime plemenitega Sirakužana, ki je mesto osvobodil nasilnika Dionizija II. Dionizij Dionysius, i, osebno ime, zlasti dveh nasilnikov sirakuških dišati olere, redolere, - po čem
§ 210. c. Divicijak Divitiäcus, i, ime
eduvskega prvaka in druida divjost feröcitäs, ütis do ad, ergä, (prav) tja do, vse do, üsque ad, tenus; do česa biti interesse doba aetäs, ätis; tempus, oris dober bonus 3; dobro bonum, t; dobre volje bonö-, laetö animö
dobiti accipere, impetrare, adi-piscl, nancisci (morbum); - nazaj recipere, recuperare (libertatem) dobrodušen bene moratus 3 dobrohotnost benevolentia, ae dobrota beneficium, i dobrotljivost benignitas, atis dočim dum, cum dodati addere
dogodek casus, us; res, ret dohiteti adsequi, consequi dohod aditus, us dohodek vectigal, alis doiti consequi dojiti nutrire
dokaz documentum, i; testimonium, I
dokazati demonstrare, ostendere; (pred sodiščem) coarguSre, convincSre § 239. doklej? quo usque dokler, dokler ne dum, donee,
quamdiu dolg longus 3 dolgotrajen)
diuturnus 3 dolgo diu; dolgo potem multo post
dolgotrajen diuturnus 3; diu-
tinus 3 dolina vallis, is
določiti destinare; (kazen) constitute in aliquem, decernere alicui
dolžina longitudd, inis dolžnost officium, i; munus, eris dom domus, us; domov domum, doma dona
domač domesticus 3, privatus 3; (= med državljani) civilis, e (bellum); patrius 3 (šega) domisliti se reminisci domoljub bonus (i) civis, is domoljuben amans patriae domoljubje = ljubezen (do) domovine
domotožnost desiderium (i) patriae
domovina patria, ae donašati ferre
dopadati, dopasti placere; ne do-
padati displicere dopustiti adrnittSre, permittee doseči, -segati adsSqui, con-sSqui, adipisci; (= jednačiti se) aequare doslej adhuc dospeti pervenire dosti satis
dostojanstvo dlgnitas, atis dostojnost dlgnitas, atis dovažanje žita commeatus, us dovoliti permittee, concedere;
dovoljeno je licet dovolj satis
dovršiti perficere, cdnficSre drag carus 3; (glede cene) z adj.
magnus 3 in plus dragocen pretiosus 3 dragocenosti res pretiosissimae dragulj gemma, ae dražiti lacess&re, - na boj proelid drevo arbor, oris drobnica pecora, um drug alius, alia, aliud; drugi (izmed dveh) alter, ¿ra, um; secundus 3; plur. četen, ae,
a, reliqui, ae, a; poster(us), 3; drugi dan posterd die, postridie drugič iterum
družiti coniungSre; -se congre-gari
drzen, audax, acis
držati tenere, sustinere
država res (rei) puhlica, ae;
civitas, atis državen publicus 3; civilis, e; gen. subst. civitas, res puhlica ; državna služba res puhlica državljan civis, is državljanski civilis, e državljanstvo civitas, atis državnik (velik) vir regendae rei
publicae scientissimus duh animus, i
duhovit ingeniosus 3 ali s subst.
ingenium, i duhovito argilte
Dumnorig Dumnorix, igis, eduv-
ski prvak duša anima, ae, animus, i dvomim dubitare dvorni aulicus 3.
E.
Ebro Iberus, i, reka v Hispaniji Edučani, Eduvci Aedui, orum,
narod galski efeški Ephesius 3 Efez Ephesus, i, mesto v Mali Aziji
Efijalt Ephialtes, ae, izdajnik grški
efor ephorus, i, najvišji uradnik v Sparti
Egestanec Egestanus, T, stanov-nik mesta Egeste (Egesta, ae) v zahodnem oglu Sicilije Egipčan Aeggptius, l Egipet Aeggptus, i Elateja Elateia, ae, mesto blizu Delfov
Elpinica Elpinice, es, ststra Milti-jadova
Enij Ennius, i, pesnik rimski Epaminonda Epamlnondas, ae, državnik in vojskovodja teb-Ijanski
Epir Epirus, i, dežela severozahodne Grecije Eretrija Eretria, ae, mesto na
otoku Evbeji Eshin Aeschines, is, slavni, a neznačajni govornik atenski, nasprotnik Demostenov Eskulapij Aesculapius, i, sin Apolonov, izumitelj (pozneje češčen kot bog) zdravilstva Eta Oeta, ae (Oete, es), gorovje grško, ki se raztega od Malij-skega zaliva proti Pindu Evbeja Euboea, ae, otok ob Srednji Greciji
Evfrat Euphrates, is, ime reke sirske
Evklid Euclides, is, učenec Sokratov
Evribijad Eurybiades, is, vrhovni poveljnik grški pri Salamini Evripid Euripides, is, slavni grški
dramatik Evropa Europa, ae evropski gen. subst. Europa, ae.
F.
Fabij Qu. Fabius (l) Maximus, i, s priimkom Cunctator, oris, poveljnik rimski proti Hani-balu
Fabij evci Fabn, drum, rod rimski Fabricij C. Fabricius, i, konzul
rimski v vojni proti Piru falanga phalanx, ngis, bojna
vrsta macedonska Fališčani Falisci, drum, narod etrurski
Fed on Phaeddn, onis, učenec
Sokratov Fenicija Phoenice, es, Phoenica, ae,
del sirskega primorja feniški, gen. subst. Phoenice, se Fidija Phidias, ae, slavni grški kipar, hkratu znamenit slikar in stavbenik Filip Philippus, l, 1.) kralj ma-cedonski, 2.) zdravnik Aleksandra Velikega Filipi Philippl, drum, mesto v
Macedoniji filozof philosophus, i filozofija philosophia, ae Fintija Phintias, ae, Pitagorejec iz Sirakuz za Dionizija ml., znan zaradi zvestega prijateljstva
Flaminij C. Flaminius, i, odlični konzul rimski plebej-skega rodu Focijon Phocion, onis, atenski državnik, vrstnik Demostenov Fočan Phocaeensis, is, stanovnik dežele Focide v Srednji Greciji
Formije Formiae, arum, mesto
v Laciju Frig, Frižan Phryx, Phrygis, stanovnik dežele Frigije v Mali Aziji.
O.
G. (kratica =) Gaj, Gaius, i, pred-
imek moških oseb Gadi Gades, ium, staro mesto ob jugozahodni obali hispanski Galec Gallus, i Galija Gallia, ae ganiti movere; commovere Gavgamele Gaugamela, orum, n.,
selo v Asiriji Gaza Gaza, ae, mesto v Palestini German Germanus, i germanski gen. subst. Germanus, i geslo praeceptum, i Getuli Gaetuli, orum, nomadski
narod v Sahari gizdavost luxus, us gladko eleganter (govoriti) glas farna, ae, niintius, i glasba musica, ae fars), musice, es glasnik praeeo, onis glava caput, itis glavni, glavno mesto, caput, itis gledati intueri, cernčre, videre (tudi = paziti); respicere (na kaj)
glede, sam abl. limitatidnis globa pecunia, ae; poena, ae globok altus 3 gnati agere
Gnej Gnaeus, i, okr. Gn., pred-imek moških oseb
gnezdo nidus, l gniti putescčre, putrescSre gnusiti se taedet godba musica, ae gojiti colSre gol nudus 3 goljufija fraus, dis goljufiv fallax, acis gomila tumulus, i goniti agere gora mons, tis
goreč ardens, tis, flagrans, tis goreti flagrare(cupiditate), ar dere Gorgija Gorgias, ae, iz Leonti-nijev v Spodnji Italiji, ustanovitelj in učitelj umetelne zgovornosti v Atenah gorovje mons, tis, tudi plur. gospa domina, ae gospodar dominus, % gospodnji gen. subst. dominus, i gospodstvo imperium, i, domi-
natio, onis, dominatus, us gost conviva, ae gosti (= gostija) convivium, l gosti fidibus canSre (fides, ium struna)
gostinski prijatelj hospes, itis gotov certus 3 govedo bos, bovis govor oratio, onis govoričenje sermones, um govoriti dicere, loqui, verba fa-cSre
govornik orator, oris govorniški dratdrius 3; gen. subst. eloquentia, ae; govorniška zmožnost facultas (atis) dicendi
govorništvo eloquentia, ae gozd silva, ae grad arx, cis graditi aedijicare Grah Gracchus, i, priimek rimskega rodu Sempronijevcev; znamenita posebno Gaj in Tiberij Sempronij Grah grajati vituperare, reprehendere Granik Granicus, i, reka v Mi-ziji
gre (za to) refert Grecija Graecia, ae greh nefas; peccatum, i grešiti peccare Grk Graecus, i
Grkinja femina (ae) Graeca, ae grob, grobišče sepulcrum, i grozen immanis, e; gravis, e; grozno ravnati graviter consu-lere
groziti komu s čim minari, mi-nitari alicui aliquid § 207.1. 2. grozovit crudelis, e grozo vitost crudelitas, atis grški Graecus 3, ali gen. subst. Graecus, l; - govoriti Graeca lingua loqui gusar pirata, ae, praedo, dnis
H.
Hamilkar Hamilcar, aris, vojskovodja kartaginski, oče Hani-balov
Hanibal Hannibal, alis, slavni kartaginski vojskovodja
hči filia, ae
Hefestijon Hephaestio, onis, poveljnik in prijatelj Aleksandrov
hegemonija principatus, Us Hektor Héctor, oris, najboljši
junak trojanski Helespont Hellespontus, i, dar-danelska ožina sama in tudi obrežje ob njej Helvečani Helvetii, orum, nekdanji stanovnikidanašnjeŠvice Herkul Hercules, is, junak in
polbog grški Herodot Herodotus, i, zgodopisec
grški heroj heros, ois
Herostrat Herostratus, T, poži-
galec efeškega svetišča hiba vitium, i hip momentum, i Hipija Hippias, ae hipno in vestigio temporis hipoma súbito, repente, (ex) improviso
Hispanec Hispanus, i, stanovnik
Hispanije Hispanija Hispania, ae, sed.
Španjolska hispanski gen. subst. Hispania, ae Hister Hister, tri, dolenja Donava hiša domus, Us hiter celer, eris, ere hiteti matürare, properare; advolare, concurriré (auxilio); -k petere (castra, naves); hiteti skozi percurrére § 208. a. hitrost celeritas, atis. hkratu simul (v času), una (v
prostoru) hladen frigidus 3 hlapčevski servilis, e hlepenje cupiditas, atis
hod iter, itineris hodili okoli circumire; hoditi pred kom antegrSdl, antelre, antecedere (calamitatem) holm collis, is
Hom6r Homerus, l, pesnik grški Horacij Horatius, i, ime starega rimskega rodu, v katerem so se odlikovali trije bratje v boju z albanskimi Kurijaciji in pesnik Q. Horatius Flaccus Hortenzij Q. Hortensius, l, (Hortalus) slavni govornik rimski, tekmec Ciceronov hoteti velle; ne hoteti nolle;
rajši hoteti malle hraber fortis, e; hrabro fortiter hrabrost fortitudo, inis; virtus, utis
hram templum, l, aedes, is, fa-
num, i hrana alimentum, i hraniti se vesel, aUre se, vlvSre hrasto vina robur, roboriš hrbet ter gum, t; za hrbtom a tergo
hrepeneč (po čem) studiosus 3;
appetens, entis hrepenenje destderium, i hrepeneti deslderare; po čem
§ 207. op. 2 hud malus 3; gravis, e; vehemens,
entis (sovražnik) hudoben, hudobnež, hudobnik malus 3; nefarius 3; impius 3; scelestus 3 hudobnost scelus, eris hvala laus, dis hvaliti laudare.
I et, etiam; i-i et - et igrati ludiré igrokaz föbula, ae ilijski lliacus 3, mesta Ilija ali Troje
Ilir lllyrius, l, skupno ime raznih rodov na severozahodu balkanskega polotoka ime nomen, inis; dobro- farna,
ae; slabo- Infamia, ae imenovati nominare, appelläre;
dlcére, voeäre imetek fortünae, ärum, bona, drum; (podedovani) Patrimonium, i imeti habere, ütl (= rabiti koga za kaj); -na prebitek, v izobilju abundare, adfluSre; esse (n. pr. oblast, ime); - naslov inscribí; -za kaj dücére, pu-täre
in et, ac, atque, -que; in tako
itaque Indija India, ae
Is Issus, l, m., primorsko mesto ob ciliško-sirski meji, kjer je Aleksander Vel. leta 333. premagal Dareja iskati quaerére, requirere; (= prositi) petere, orare, rogare iskrenost sinceritäs, Utis isti, taisti Idem, eadem, idem; isto tako - kakor non minus, quam; isto toliko totidem; istod eadem, Itaka Ithaca, ae in Ithane, es, otok v Jonskem morju (sedaj Thiaki), domovina Uliksova
Italija Italia, ae italski gen. subst. Italia, ae iti ire, proficisci; - pod subire (tectum); - z vojsko na koga inferre bellum alicui; iti črez (Alpe) transire (Alpes) iz e, ex, propter, per izboren clarus 3 (virtus) izbrati eligSre, deligSre izdajstvo proditio, onis izdati prodere
izdihniti exspirare; - življenje
efflare, edSre (animam, vitam) izginiti interire, evanescere izgnati expelUre
izguba clades, is, detrimentum,
i, caedes, is (militum) izgubiti amittSre, deficSre (pogum) § 207.; - bitko proelio vinci, male rem gerčre izhajati egrMi, exire; (po rodu)
oriri, nascl izid exitus, us, finis, is iziti egrMi, exi/re izkazati se apparere; se prae-
stare, praebere izkazovati tribuere (hondrem), praestare; - dobrote cdnferre beneficia in aliquem; - zahvalo referre gratiam izključiti, izključevati excludere izkusiti, izkušati audere, conari; izkušati se (s kom) aemulari § 207. op. 1 izkušen peritus 3; probatus 3 izlivati se mfluere izmed ex, de; gen. partit. iznad e, ex
Požar, Latinske vadbe.
iznajdnik, -ica inventor, oris,
inventrix, icis iznenada ex inopinato, dé (ex)
improvisó izneveriti se deficSre iznova denuo
izobilje, v izobilju imeti; abundare, redundare izobraziti excolSre, erudire, docere izobraženost humanitas, atis izpiti haurire izpodbuja incitamentum, i izpodbujati adhortan, cohortari izpodkopavati évert&re, subruSre,
labefactare izpodriniti, submovere, deturbare izpolnjevati observare (leges) izpostavljati se se offerre, sé
oppdnere izpovedati confiteri izpraševati exquirére, interrogare izpreleteti inádére (strah) ,§ 220. izprememba commUtatio, onis,
permütatid, onis izpremeniti mutare izprevideti intellegere izpričavati se s čim excusare
aliquid § 207. op. 2. izpustiti dimitiere, emitiere izreden eximius 3, singularis, <e;
egregius 3 izročiti tradere, committ&re (pre- •
pustiti) izseliti se emigrare,' exire izsiljevanje i[\repetundm> arum
(scil. pecuniae) ■ izteči se, evenir e, accldere izumitelj, -ica inventor, oris, inventrix, icisi
izumiti invenire
izuriti exercere; izurjen exerci-tatus 3
izust, na izust naučiti se ediscere izvabiti illicere, pellicere izvajati repetere (genus) izvažati exportare izveden consultus 3 izvedeti cognoscére; comperire, reperire; accipére (po poročnikih) izvesti edücére izvirati profluSre izvojevati expugnare izvoliti eligére, creare izvrsten praestans, antis (vir),
egregius 3 izvršiti, izvrševati perséqui, facére.
J.
Jahati equo vehi
jako admodum, valde
Jancír Jancyrus, i, kralj scitski
jarem iugum, i
jasen clarus 3; serenus 3 (nox)
jastreb accipiter, tris, vultur, uris
javnost res (rei) publica, ae
ječa carcer, eris; vincula, drum,
jed (jedilo) cibus, i
jedin Unus 3
jednačiti se aequare
jednak par, p&ris
jednako par iter
jednoglasno una voce
jedrnat gravis, e (govor)
jedro (vojske) robur, oris
jemati sümére; (-za zlo) dare,
ducere, tribuSre, vertere Jeruzalem Hierosolyma, drum
jesen autumnus, i
jeza ira, ae
jezdec eques, itis
jezen iratus 3; iracundus 3
jezero lacus, us
jezik lingua, ae
jokanje, jok fletus, us
jokati se Jlere, dejlere, lacrimare
Jonci Iones, um, stanovniki ma-
loazijske obale Jonija Ionia, ae, dežela na malo-
azijskem obrežju jug meridies, ei
Jugurta Jugurtha, ae, kraljevič
numidski juha ius, iuris, n. junak vir (i) fortis, herds, ois junaški fortis, e, heroicus 3
(spomenik) Junona luno, onis, najvišja boginja rimska, soproga Jupitrova Jupiter Iuppiter, loviš, najvišji
bog rimski jutri eras
jutrišnji erastinus 3.
K.
K ad
Kadem Cadmus, i, ustanovitelj
mesta Teb kajti enim, nam, etenim kak, kakšen? qualis, e; indef. aliquis (i), aliqua, aliquid (aliquod) kakor 1.) primerjalna čestica: ut, sicuti, velut, tamquam, quasi; kakor-tako zlasti cum -turn; 2.) soodnosni zaimek qualis, e; quantus 3
kakršen qualis, e
Kalavreja Calaurea, ae, majhen
otok ob argivski obali Kaldejec Chaldaeus, i, stanovnik jugovzhodne Babilonije med Evfratom in arabsko puščavo; v prenes. pomenu tudi zvezdo-znanec
Kalhant Calchas, antis, vedež v
grški vojski pred Trojo Kaligula Caligula, ae, (demin. iz caliga, «črevljiček») priimek G. Cezarja, tretjega rimskega cesarja
Kalija Callias, ae, bogat, veljaven Atenec Kalimah Callimachus, i, polemarh atenski za bitke maratonske kam? quo?
Kambiz Cambyses, is, ime perzijskega kralja kamen lapis, idis; saxum, i;
kamenje, plur. kamenit lapideus 3 Kamil M. Furius (i) Camillus, i, slavni vojskovodja rimski, ki je tudi Galce prepodil iz Rima kamor qua
Kampanija Campania, ae, pokrajina italska Kane Cannae, arum, trg v Apuliji kapelica sacellum, l Kapitolij Capitolium, i Kapuva Capua, ae, glavno mesto
kampansko kar, pred superl. quam; kar = od kar ex quo; časovni veznik cum
karanje obiurgatid, dnis
Karci Cares, um, narod, bivajoč sprva na grških otokih, pozneje v jugozahodni Aziji Karibda Charybdis, is (ak. in, abl. i), vrtinec v Mesinskem prelivu
karkoli quidquid, quaecumque karski Caricus 3; gen, subst.
Caria, ae (dežela maloazijska) Kartagina Carthago, inis, znano
mesto v Afriki Kartažan Carthčiginiensis, is Kasij Cassius, i, ime starega
rimskega rodu Kastor Castor, oris, polbog grški, z bratom Polukom (Dioskura) rešitelj mornarjem Katilina Catilina, ae, znani zarotnik rimski Katon M. Porcius (i) Cato, dnis, ime dveh vrlih Rimljanov, ki sta se odlikovala v vseh strokah, a zlasti tudi po strogo nravnem življenju kazati monstrare kazen poena, ae; smrtna - sup-plicium; caput, itis (pri dam-nare)
kazniti punlre, multare (morte) kažipot viae dux, cis kedaj? quando
kedar cum, -koli quotiescumque ker cum, quia, quod Keroneja Chaerdnea, ae, mesto
v Beociji Kerzonez Chersonesus, i kesati se paenitet kip simulacrum, i, statua, ae kipar sculptor, oris
■kje? ubi? kjer"MŽ>»
kjerkoli ubioumque > klanje caedês, is Klavdij Claudius, l, ime rimskega rodu, iz katerega je ■ izšlo mnogo znamenitih mož tega imena Kleopatra Cleopatra, ae, kraljica
egiptovska klicati clamUre, vocäre Klit Ctitus, i, vojskovodja ma-cedonski in prijatelj Aleksandra Velikega kmalu mox; -potem pauld post kmet agricola, ae; na kmete, na kmetih, s kmetov § 262. knez princeps, ipis knjiga liber, libri književnost litterae, arum ko l.i) primerjalna čestica, ut, tamquamr quam (vedno pri komparat.); 2.) soodnosni zaimek quantus 3, quälis, e ko cum; med tem ko cum, dum;
potem ko post quam, cum kocka aléay ae
Koder Codrus, i, poslednji, kralj
atenski koder qua
kohorta cohors, tis, oddelek i rimske legije kolik quantus 3
koliko quot (pO-številu); quantum
(po količini) kolikor quantum; quot (po številu) komaj vix komolec cubitum, %
konec finis, is; extremus 3;
povesti) par s extrema konj equus, i konjenik eques, itis konjiča equitatus, üs konzul cónsul, ulis kopnen terrester, tris, tre kopno (suha zemlja) terra, ae;
continens, entis, f. korak passus, üs korakati incedSre Korinčan Corinthius, i Korint Corinthus, l, mesto grško Koriolan C. Marcius (i) Co-riolanus, i, rimski vojskovodja, ki se je, razžaljen, vzdignil z vojsko na Rim korist ü ti litas, atis koristen ütilis, e koristiti prodesse; condücit, ex-pSdit
Kornelij Cormlius, i, ime starega slavnega rodú rimskega Kornelija Cornelia, ae, hči Sci-pijona Afričana in soproga Ti. Sempronija Graha kos (komu) par, pariš kot, prim. čest., gl. ko kovina metallum, i koža pellis, is; -živalska pellis
ferina kragulj milvus, i kraj locus, i, regio, onis kralj rex, regis
kraljestvo regnum, i, imperium,i kraljév regias 3 kraljevič regulus, i králjevna regina, ae kraljevski regius 3
kraljica regina, ae krasen praeclarus 3 kratek brfais, e; v kratkem brevi Kratin Cratinus, i, znamenit
grški dramatik kratkost brevitas, atis krdelo agmen, inis Krčmera Cremera, ae, rečica v Etruriji
kreniti avertSre ab; deflective de krepek firmus 3, robustus 3;
validus 3 (animus) krepost virtus, utis kreposten virtilte praeditus 3 Kreta Greta, ae, otok v Sredozemskem morju, sed. Kandija kri sanguis, inis kričati clamare
Kr. r. = Kristovo rojstvo Christus
(i) natus, i Kriton Crifo, onis, prijatelj in
učenec Sokratov krivda crimen, inis; culpa, ae krivica iniuria, ae; po krivici
iniuria krivičen iniustus 3 križ crux, cis
krog (zemeljski) orbis, is (ter-
rarurn) krona corona, ae krotek rnitis, e
krotitelj, -ica moderator, oris,
moderatrix, ids krotiti moderari, temperare § 223. krožiti (= krog [circus, i] delati)
circum facSre krut ferox, ocis; saevus 3, crudelis, e Ksantip Xantippus, i, vojskovodja atenski, oče Periklejev
Ksenofont Xenophon, ontis, učenec Sokratov, filozof, zgodo-pisec in vojskovodja Kserks Xerxes, is, kralj perzijski kuga pestis, is
kupec emptor, oris (tisti, ki samo
kupuje); mercator, oris kupiti emSre, redimere kupljiv venalis, e Kurijaciji Curiatii, drum, ime albanskih trojčkov, ki so padli v boju z rimskimi Horaciji kužen pestifer, fera, ferum, pest ilens, entis Kv. (kratica =) Kvint Qmntus, i (Q.), predimek rimskih moških oseb
kvar calamitas, atis; damnum, i,
detrimentum, i kvariti corrumpere.
Jj.
L. — Lucij Lucius, i, predimek
rimskih moških oseb Labijen T. Labienus, i, znameniti
podpoveljnik Cezarjev Lacedemon Lacedaemdn, onis,
= Sparta Lacedemonec Lacedaemonius, i lacedemonski Lacedaemonius 3, gen. subst. Lacedaemonius, i ladja navis, is; bojna - navis longa; tovorna - navis one-raria
lahek facilis, e; leviš, e;-lahko
facile, leviter (ranjen) lahkomiselnost levitas, atis lajšati lenire, levare
lakomen, lakomnik avarus 3 lakomnost avaritia, ae lakota fames, is lan linum, i
lasje coma, ae; za več oseb
tudi plur. comae, arum laskati se adulari lasten proprius 3 lastnik dominus, i (nčivis) lastovica hirundo, inis Latinec Latinus, i Latona Latona, ae, mati Apo-
Ionova in Dijanina lažnik, lažniv, lažnivec mendax, acis
le modo, solum, tantum; non nisi; ne le - temveč tudi non solum -sed etiam lega situs, us
legija legio, dnis, oddelek rimske vojske, zaznamovan kakor naš polk s številko
lej en, ecce
Lelij C. Laelius, i, s priimkom Sapiens, prijatelj Scipijona ml. len piger, gra, grum, ignavus 3,
segnis, e lenoba pigritia, ae; ignavia, ae Lentul Lentulus, i, ime panoge
od rodu Kornelijevcev Leonat Leonatus, i, jeden izmed
vojskovodij Aleksandra Vel. Leonida Leonidas, ae, slavni
kralj sparčanski leppulcher, chra, um; amoenus 3
(campus) lepota pulchritudo, inis; (zunanja, telesna) praeclara fa-cies, el
Lepta Leptis, is (ak. im), mesto
v Afriki leteti volar e; črez kaj - trans-
volare leto annus, i lev led, dnis levi sinister, tra, trum levica manus sinistra Levičnik Scaevola, ae, priimek Mucijev, ko je bil izgubil desnico levji gen. subst.. led, onis ležati iacere; -na straži excubare;
(o mestih) situam, am, um esse ležeče je interest Ligurci Ligures, ww;italsko pleme
okoli sed. Genove liki quasi, tamquam Likon Lycon, onis, jeden izmed
tožiteljev Sokratovih Likurg Lycurgus, i, slavni sparčanski zakonodaj ec lira lyra, ae
list folium, i; listje folia, drum lišp ornamentum, i, tudi plur. Livij T. Llvius, i, zgodopisec rimski
Lizija Lysias, ae, jeden izmed
slavnih atiških govornikov Lizimah Lysimachus, i, vojskovodja macedonski in učitelj Aleksandrov Lizip Lysippus, i, znamenit kipar
ob času Aleksandrovem ljub amicus 3; car us 3; gratus 3 ljubezen amor, oris ljubiti amare, diligSre ljudje homines, um ljudnat celeber, bris, bre
ljudovlada res (rel) puhlica, ae,
(libera, ae) ločiti secernere, separare; -se od
cedere, decedSre, excedere lokva caverna, ae lončar figulus, l lotiti se aggredi; suscipere (vojne) luna luna, ae.
M.
Macedonec MacSdo, onis Macedonija Macedonia, ae, dežela in kraljestvo macedonski gen. subst. Mdcedo, onis
mag magus, l, perzijski svečenik
in čarovnik Mahaon Machaon, onis, iz Ho-mera znani zdravnik, sin Esku-lapijev
majhen, parvus 3, exiguus 3 makniti se cedtre malce paululum malenkost paucitas, atis mali, gl. majhen malijski Maliacus 3, Malijski zaliv v južni Tesaliji nasproti Evbeji
malo paucus 3; parvus (čislati) 3; malo potem paulo post; malo pred paulo ante malokateri paucl, ae, a malopridnež homo nequam manj, manje minus; manj ceniti
postponere § 220. manjkati deesse, deficčre, carere Manlij Manlius, i, osebno ime možem iz rimskega rodu Manlijevcev
Mantova Mantua, ae, mesto v Gorenji Italiji
mar je interest
Maraton Marathdn, onis, ravan
in trg v Atiki maratonski Marathdnius 3 Marcčl Marcellus, i, poveljnik rimski proti Hanibalu in osvo-jitelj Sirakuz Mardonij Mardonius, i, perzijski
vojskovodja Mš.rij Marius, i, poveljnik in
sedemkratni konzul rimski Mark Marcus, i (M.), predimek
rimskih moških oseb marljiv diligens, entis; studiosus, 3; marljivo studiose, adsidue, diligenter marljivost diligentia, ae; indu-
stria, ae marsikaj nonnullum (tudi plur.);
nonnihil, multum (tudi plur.) Mart Mars, tis, rimski bog boja
in vojne marveč sed, ne le (samo) - marveč tudi non solum -sed etiam masten pinguis, e maščevati, maščevati se ulcisci
§ 207. op. 2. matematik mathematicus, l mati mater, tris Mazej Mazaeus, l, namestnik in
vojskovodja Darejev maziliti ungere meč gladius, i; ferrum, l med mel, mellis
med inter, in; med tem interea, interim; med tem ko dum, cum
Medeja Medéa, ae medmorje Isthnus, T, stalno ime
ožini pri Korintu Megara Megara, orum (Megara, ae), mesto v Atiki, 40 km od Aten
Megarec Megarensis, is, Mega-reus, i, stanovnik mesta Me-gare
megla nébula, ae meh uter, Utris
mehkužnost mollitia (ae) animi meja finis, is
Melet Meletus, i, atenski pesnik,
znan kot tožitelj Sokratov Memfida Memphis, idis (ak. im, in; vok. in abl. i), mesto v Egiptu Memnon Memrion, onis, grški
četovodja v Darejevi službi meniti censere ; putare, existimare mera modus, i; vedeti si mero
v čem moderari § 223. meriti metiri; meriti (= primerjati) comparare mesec mensis, is meso caro, nis
mesto urbs, bis, oppidum, l; glavno - caput, itis; mesto kraj locus, i meščan cjvis, is; oppidanus, i meščanstvo civitas, atis Metél Q. (Quíntus) Caecilius (t) Metellus, i, ime mnogim oblastnikom rimskim Mezopotamija Mesopotamia, ae, («Medvodje»), pokrajina med Evfratom in Tigridom
Micipsa Micipsa, ae, kralj nu-midski
Mikala My cale, es, predgorje in mesto v Joniji, nasproti otoku Samu
mil carus 3; benignus 3; milo
nebo dlvum, i milost cdmitas, atis, benignitas, atis; (pred sovražnikom) venia, ae, misericordia, ae milostno benigne Miltijad Miltiades, is mimo praeter, tudi sam abl. compar.
Minerva Minerva, ae, rimska
boginja (grška Atena) minljiv flüxus 3; cadUcus 3 minljivost fragilitas, atis mir pax, pads
miren quietus 3; mirno srce
aequus animus misel mens, tis; opinio, onis misliti cogitare, iüdicare, existimare; hitreje, nego se jemislilo.iu celerius opinione § 247. op. 4 misterije mysteria, órum, tajna
služba božja ■■■> miš mus, müris, m. f. Mitridat Mithridates, is, kralj
pontski miza mensa, ae
mlačen tepidus 3; - teči tepidum (am, um) manare, teporem recipere
mlad adolescens, entis; mlajši minor; mlajši nego § 214. 2. op. 1; iz mlada, od mladih
nog a puero, U pueritiá, a párvulo
mladenič adolescens, entis, iu-
venis, is mladič pullus, i mladina iuventus, utis mladost adolescentia, ae; iuventus, utis mleko lac, lactis mnenje sententia, ae mnog multus 3
mnogokraten creber, crebra, cre-brum
mnogonadstropen multls tabu-latis (tabulatum, i) editus 3 mnogovladje = vlada mnogih množica multitudo, inis (= prosto
ljudstvo) vulgus, i množina copia, ae; vis, vim, vi moč (= sila) vis (tudi plur.), opes, um (= premoženje); robur, roboris (telesna) močan validus 3; vehemens, entis
moči posse, valere moder sapiens, entis Modrica Miisa, ae modrijan sapiens, entis (vir) modrost sapientia, ae modroznanstvo philosophia, ae mogočen, mogotec potlns, entis moj(ec) meus 3; (mojci) mei moka mola, ae molčati tacere
molčečnost taciturnitas, atis
moleti emintre
moliti precari
morati debere
moriti necare, caedere
morje mare, is
mornar nauta, ae mornarica clässiärii, iörum, cläs-
sis, is most pons, pontis motiti se erräre mož vir, viri mrak defectiö, önis (solis) mramor marmor, oris, n. mravlja formica, ae mraz frigus, oris mrtev mortuus 3, (= umorjen)
interfectus 3 mrtvec cadäver, eris mrzel frigidus 3 mrzeti piget
Mucij Mücius, i, ime nekega rimskega rodu, iz katerega je bil najbolj znan C. Mücius Cordus s priimkom Scaevola mučiti vexäre, cruciäre, excru-
ciäre, torquere muditi se moräri Mus P. Decius (i) Müs, Müris, ime rimskega poveljnika.
Ji.
Na in; ad (nutum); cum (offen-
siöne) nabor delSctus, üs načelo praeceptum, i, sententia,
ae, ratio, dnis načelnik princeps, ipis (civitatis);
praefectus, i načelovati praeesse način modus, i, ratio, önis; bojni način pügnandi ratio, önis (ge-nus)
načrt cönsilium, i
nad super, supra; pri števnikih ■plus, amplius; ceniti nad - anteponte § 220. nada spes, eí nadalje ultra
nadaljevanje (v povesti) pars altera, tertia i. t. d., extrema (konec), tudi res instituta porro tractatur et absolvitur (in konec)
nadaljevati kaj perseverare in
aliqua re nadarjen, jako nadarjen = velike (največje) nadarjenosti, -s čim praeditus 3 (aliqua re) nadarjenost ingenium, i; Índoles, is nadeja, nada spes, ei nadejati se sperare nadeti (komu ime...) dare, in-
dere, impončre nadloga labor, oris, miseria, ae,
malum, i nagajivost petulantia, ae naglica festinatio, dnis nagovoriti allóqui, hortari najeti conducere naj prvo primus 3 najti invenire, reperire največ(krat) plérumque, plüri-mum
naklep cónsilium, i naklonjen biti cupSre § 223.;
studére, favere nakopati (náse) colligere in se,
contrahere nakopičiti colligere, cumulare naletéti incidiré § 220. op. 2 nalik instar naljubo gratia
naložiti imponere
namakati irrigare
namen consilium, i; mens, tis
(s tem namenom) nameravati in animo est alicui; propositum est alicui, sibi pro-ponere
namestnik satrapes, ae; prae-
fectus, i namesto pro nametati tnicere namreč nam, enim; quidem napad impetus, us napaka vitium, i napasti, napadati aggredi, inva-dere; z vojsko napasti bellum inferre alicui, petSre aliquem; invehi in aliquem (dratione) napiti se se satiare (sanguine) napolniti complere, explere, im-
plere, refercire napor labor, oris; contentio, onis
(virium) naposled postremum, postremo; postremus 3; denique (pri naštevanju) napovedati, napovedovati indicčre naprava opus, eris napredovati proficSre naprodaj venalis, e narasti crescSre; augeri (pogum) narava natura, ae, (= značaj)
ingenium, i naravni gen. subst. natura, ae naravnost recta (via)> narazen biti abesse, distare § 214. op. 2.
naredba institutum, i narediti facer e, efficere; redder e
narod natió, dnis; gens, gentis; populus, i; prosti narod plebs, plebis, vulgus, i naroditi se nasci narodni tribun tribünus (1) plebis narodnost natío, onis naselbina colonia, ae naseliti se, -seljevati se considere nasilje vis, vim, vi; violentia, ae nasilnik tyrannus, i nasilništvo tyrannis, idis nasip crepido, inis naslada voluptas, atis naslediti, -ovati succedere § 220. naslednji hic, haec, hoc, hicce naslov imeti Inscribí nasloviti (= naslov dati) inscñ-bére
nasproten contrarius 3, oppo-situs 3, adversarius 3 (factio) nasproti adversus, contra; adv. contra; nasproti iti obviam ire; nasproti postaviti opponere; — se obsistSre nasprotnik adversarius, i, ini-micus, i
nasprotovati obstare, resistére,
repugnare nastati oriri, exoriri nastlati, nastiljati, sternere, consternare
nastopiti inire (službo); aggredi § 208. b. nasvet consilium, i naščuvati incitare nato tum
natovorjen onustus 3 naučiti se discSre, - na i: édiscére
nauk disciplina, ae, praeceptum, i navada consuetUdo, inis navaden Usitatus 3 navaditi adsuefacere, -se adsue-
fieri, adsuescSre navadno plerumque ali z glag.
solere, cdnsuevisse navajen patiens, entis (n. pr.
mraza, lakote) navdati, navdajati adficére; -s strahom inicere § 220., im-plere, imbuére (s pobožnostjo) navzlic in
nazivati appellare, džicere, nominare
naznaniti nüntiare, renüntiare nazvati appellare, dicére, nominare
ne non, (pred imperat. in kon-junkt. imperativnega pomena) ne; ne le (samo) - ampak (marveč, temveč, nego) tudi
non tantum (solum) - sed etiam Neapolj Neapolis, is, znano mesto
italsko nebeški caelestis, e nebo caelum, i; milo nebo di-
vum, i nebrojni innumerabilis, e nedeležen expers, tis nedolžen innocens, entis nedolžnost innocentia, ae nego quam (pri komp.); sed, at. negotov incertus 3 nehati desinSre, desistere nehvaležen ingratus 3 nehvaležnost animus (i) ingratus, i neizmeren ingens, entis, immen-sus 3
nejevolja taedium, i, indïgnâtiô, ônis
nejevoljen biti indlgnâri aliquid
(zaradi česa) nekaj quiddam, aliquid nekateri nônnUllus 3, aliquis,
quidam nekaterikrat aliquotiêns nekaznjenost impûnitas, âtis nekdaj aliquandô, ôlim, quondam nekdanji vêtus, eris neki quidam, quaedam, quoddam nekoliko aliquot, aliquantum nemaren neglegms, entis, -v čem § 234.
nenaden repentînus 3, subitus 3,
imprôvisus 3 nenadoma repente, subito, improvisa
nenavaden inusitâtus 3, haud
mediocris, e neodločen par, paris (proelium),
anceps, cipitis neolikan, neolikanec rudis, e,
incultus 3 nepokvarjen incorruptus 3 nepomnjiv immemor, oris nepoštenost perfidia, ae, infidélités, âtis Nepot Cornélius, ï, Nepôs, ôtis,
rimski životopisec nepotreben inUtilis, e, non ne-
cessârius 3 nepremagan invictus 3 nepremišljenost temeritâs, âtis Neptun Neptûnus, ï, bog morja Néron Nerd, ônis, priimek rodu
Klavdijevcev nesebičen innocêns, entis
nesebičnost abstinentia, ae; inno-
centia, ae nesloga discordia, ae nesmrten, nesmrtnik immortalis, e nesmrtnost immortalitas, atis nespamet stultitia,ae, dementia, ae nespameten stultus 3; absurdus 3 nesporazumnost dissénsio, onis nesreča res (rerum) adversae, arum; casus, üs (posamezen nesrečen slučaj); calamitas, atis (velika nesreča) nesrečen infélix, icis; miser 3; adversus 3 (casus), (nasprotje secundus 3) nesrečnik miser, i; infélix, icis nestanoviten mobilis, e nestanovitnost animus (i) mobilis, is nesti ferre, gerSre, portare neugoden iniquus 3 neuk rudis, e
neumesten aliénus 3; iniquus 3 neutolžžen implacabilis, e nevaren periculosus 3 nevarnost periculum, i; discrimen, inis nevedoma imprüdens, entis nevešč inscius 3; igmrus 3 nevreden indignus 3 nezavisen sui iuris ac libertatis nezgoda casus, üs, malum, i;
incommodum, i nezmagan invictus 3 nezmeren intemperans, antis neznan ignotus 3; neznano je
fallit, fugit, praeterit neznanje inscientia, ae; igno-ratid, onis
neznaten parvus 3; exiguus 3;
tenuis, e nezvest perfidus 3; mfldus, in-
fidelis, e nič nihil; nič manj (— ravno
tako) nihild minus nihče nemo (inis) nikak nüllus 3
nikakor nequaquam, haudqua-
quam nikdar numquam nikdo(r) nemo (inis), nUlltus nikjer nüsquam
Nil Nilus, i, znana reka v Egiptu Nioba Niobe, es (Nioba, ae) niti, niti - ne ne - quidem; ñeque, nec; niti-niti ñeque-ñeque, nec - nec nizek humilis, e; najnižji m-
fimus 3 njiva ager, agri no (= nego) sed, at nobeden, noben nüllus 3, nemo
(inis) noč nox, ctis noga pes, pedis nor insanus 3 norec stultus, i nos nasus, i
nositi ferre, portare, gerSre notranji intestlnus 3; interior,
ius (Tracija) novoizvoljen designatus 3 (konzul)
nrav ingenium, i, más, moriš nravnost mores, um nuditi praebere
Numidija Numidia, ae, pokrájina afriška
Numidijan, Numidec Numida, ae numidski gen. subst. Numida, ae in Numidia, ae ali Numi-dicus 3.
O.
0! o/ heu!
o, ob de, (ob določeni uri) ad, ob času temporibus; ob morju, reki ad; ob vznožju gore sub
radicibus montis oba uterque, ambo; z obeh stranij utrimque, ab utraque parte
občevanje consuetudo, inis občina čivitas, atis občni communis, e; publicus 3 (salus)
občudovanje admiratio, onis občudovati admirart; pas. gl. § 226. 1. op., ali: admiratione adfici
obdariti donare, obdarjen (s čim)
praeditus 3 obdati, obdajati, circumdare obdelavati colSre obdolžba crimen, inis obdolžiti argučre, insimulare;
accusare obed cena, ae obedovati cenare običaj mos, moriš, consuetudo, inis
obilen frequens, entis (v obilnem
številu) obilje copia, ae, tudi plur. obilo abunde
obilovati abundare, redundare obirati obtrectare
obiti circumire, circumvenire; strah obide invadere, inced&re, capere objadrati circumvihi objokovati deflere obkladati cumulare obkoliti obsidere obkrožen (od orožnikov) sti-pätus 3
obkrožiti, obkroževati, circumvenire, circumdäre oblačilo vestis, tis; vestimentum, i oblačiti induSre § 221. oblak nubes, is
oblast potestäs, atis; potentia, ae (sui), Imperium, i, diciö, önis; sebe v oblasti imeti sui com-potem esse; ne imeti v oblasti nön compotem esse, impotentem esse; v svojo oblast spraviti diciönis suae facere obleči, oblečem induere § 221. obleči, oblegati obsidere, circum-
sedere, oppügnäre obleganje obsidiö, önis, oppü-
gnätiö, önis obleka vestis, is, vestitus, üs obljuba pollicitätiö, önis obljubiti prömittere, polliceri obložen (težko) impeditus 3 obne m oči succumbere, pod čim § 220. obnoviti renomre oborožiti armare; induere arma obotavljati se cumMn obračati vertere, convertb-e obravnavati gerSre obrežje öra, ae
obrniti ver tire, converter e; obrniti se vertir e sé; obrniti se do koga advre § 208. b. obseda obsidid, onis, oppügnatid, onis
obseg circuitus, us
obsegati ampledi
obsevati conserire
obsoditi, -sbjati damnare, con-
demnare, multare obstati consistiré obstopiti circumsistire obupati, obupavati desperare obvestiti koga certiorem facire
aliquem, o čem § 213. b. obžalovati paenitet; miseret ocean Óceanus, i oče pater, tris očetom oree parricida, ae očetov paternus 3; gen. subst.
pater, tris očitati vertére, tribuiré, dáre
(vitio, erimini) od a, ob; e (ex), de; prae (= zaradi, v nikalnem stavku) odbiti, odbijati, repeliere; repudiare (pogoj) oddaljen longinquus3;~ biti abesse,
distare oddelek pars, tis Odej Odeum, i, poslopje v Atenah, namenjeno tekmovanju glasbenikov in pesnikov odélo vestitus, Us odeti, odevati induere, vestire odgnati, odganjati, repeliere odgovoriti respondere oditi ábire, exire; (-iz boja) disceder e, exceder e; proficisci
odkar postquam, ex quo odkoder unde odkrhniti abrumpëre odkritosrčno sincere, Ubere odlašati differre, ducëre ( - daa za dnem)
odleteti, -letavati œvolâre odličen, nôbilis, e (genus), prae-stans, antis; eximius 3; excellons, entis; praeclïïrus 3 odlikovati se anteire, antecëdëre, praecëdëre, praestare,. excellëre § 108. c. odločiti décerner e odločno acriter odmetati prôicëre odmevati resonâre odnesti, odnašati auferre odpasti (— izneveriti se) dêfi-
cëre, désciscëre odpeljati departure, wvehëre, -se âvëhi
odpluti (classe, nâve) proficisci, âvëhi, ancorâs solvëre ab, ex (odkod) odposlati dïmittëre odpotovati proficisci; êgrëdi (z doma),
odpovedati se abdicâre se
odpravljati tollëre
odpreti aperire
odprt biti patëre
odpustiti, -puščati, ignoscëre;
conddnâre (krivico), odpuščenje venia, ae odriniti proficisci; castra movëre odsekati amputâre odsevati ëlûcëre, per lûcëre, efful-gëre
odsloviti dïmittëre odsoten absëns, entis odsotnost absentia, ae; absëns, entis
odstopiti concëdëre, -od česa
dësistëre odstraniti, removëre, submovëre odtod hinc, inde; relat. tudi unde
odvesti abdûcëre, abripëre, dê-
dïïcëre (in campum), odvsod undique
odvzeti adimëre, ëripëre, abroger e (povelj ništvo) ogenj ignis, is ogibati se vitâre, fugëre ogledati inspicëre, explôrâre ogleduh speculâtor, ôris Oglej Aquilëia, ae, mesto, 35 km
severno od Trsta ogniti se vitâre, ëvitâre (aliquid) ognjen igneus 3 ogovor (¡ratio, dnis ogovoriti alloqui ograditi circumdâre ohraniti servare; cônservâre; te-
nëre (v spominu) oj! heu! oklicati ëdicëre
oko oculus, ï, pred očmi in
cônspectu okoli circâ, circum, circiter (pri
števnikih) okoliščina tempus, oris okoreti cdnsenêscëre okraj ager, gri okras ôrnamentum, î okrasiti exdrnâre, ôrnâre
\
okrepčati se se recreare, se re-
ficére okrog circum, circa okrutnost crüdelitas, atis Oktavijan Octavianus, i, (Au-
gustus, i), cesar rimski oktober Octdber, bris (bre) Olimpijada Olympias, adis, mati
Aleksandra Vel. Olimpljan Olympius, i, priimek
Periklejev oliva olea, ae; oliva, ae omagovati succumbčre § 220. omejiti confiriere omikan eruditus 3; doctus 3 omožiti se nUbere ondi ibi oni is, ille onkraj trans
opeka later, eris, laterculus, i opevati carmine (carminibus) celebrare opirati se niti
opisati déscribére, perscrlbere opleniti diripere, exspoliare opomin monitus, Us, admonitus, Us opomniti, opominjati monere, ad-monere, commonefacSre, hortarl oporoka testimonium, i opozoriti monere, commonefacere opravek negotim, í, miinus, eris opravljati (službo) fungí, fatiíre
(mysteria) opravljen lahko expeditus 3 oprostiti absolvére (kazni); liberare
opustošiti vastare oral iügerum, i (mera) oratar arUtor, oris
orel aquila, ae
Orgetorig Orgetórix, igis, knez helveški
Orhomenec Orchomenius, i, sta-novnik mesta Orhomena v Beociji
oropati spoliare, privare (vita)
orožje arma, orum
orožnik armatus, i
os axis, is, m.
osamljenost solitudo, inis
osel asinus, i
oskruniti violare (iüra)
oslabiti debilitare, frangiré
oslepiti reddére caecum
ostajati manere, remanere
ostali ce ter t, ae, a; reliqui, ae, a
ostanki rellquiae, arum
ostati manére
ostaviti relinquére
oster acer, acris, acre (sensus);
acütus 3 ostrmeti óbstupescíre ostroga calcar, aris osvoboditelj vindex, icis osvoboditi liberare, in libertatem
vindicare osvojiti capere, expugnare, oc-cupare
ošaben superbus 3; priimek Tarkvinija, sedmega kralja rimskega ošabnost superbia, ae, insolentia,
ae, arrogantia, ae oškropiti adspergere otok insula, ae otresti excutére
otrok infans, antis; puer, i; plur. liberl, orum
Ovidij P. Ovidius (i) Našo, onis pesnik rimski, pregnan v Tome ob Črnem morju, kjer je tudi umrl
ovirati (pri prehodu) prohibere
(§ 245 K 2.) ozdraviti, -Ijati mederl ozek angustus 3 ozemlje flnes, ium ozidje moenia, ium, muri, orum ozirati se respicSre, na kaj ali-
quid § 207. 1. op. 2. oznanjevalec, -lka; nuntius, l, nuntia, ae.
P.
Pa autem, vero, sed, at
pač verum; pač pa immo vero
pahniti deicSre, praecipitare; -iz
senata movere senatu palača (kraljeva) domus (us) regia, ae, ali samo regia, ae pamet mens, mentis, ratio, onis pameten prudens, entis pamtivek, od pamtiveka post
hominum memoriam Par Par os (Parus), i, otok v
Egejskem morju Parid Pariš, idis, sin Prijamov,
povzročitelj trojanske vojne Parmenijon Parmenio, onis, vojskovodja Aleksandrov Partenon Parthenon, onis, krasno svetišče deviške boginje Palade Atene v Atenah pasti (padem) cadere, oeeidere;
v bitki (in) proelio, (in) acie pasti (pasem) pascere paša pastus, us
Požar, Latinske vadbe.
patrieij patricius, l Patrokel Patroclus, i Pavzanija Pausanias, ae, spar-
čanski kralj paziti spectare, na kaj aliguid pečanje studium, i pečati se studere; se dare, operam
ddre alicui rel pečatiti obsignare pečina rupes, is
pehota exercitus (us) pedester,
tris; peditatus, us peljati ducčre
Pelopida Pelopidas, ae, vojskovodja tebljanski peloponeški Peloponnesiacus 3 Peloponez Peloponnesus, l, f.,
južni del Grecije Peloponežan Peloponnesius, l pergamski Pergamenus 3; gen. subst. Pergamum, i, (Perga-mus, i), kraljestvo azijsko Periklej Pericles, is, vojskovodja in največji državnik atenski Perzepola Persepolis, is Perzija Persis, idis, dežela perzijskega kraljestva Perzijan Persa, ae perzijski Persicus 3; gen. subst.
Persae, arum pes canis, is pesen carmen, inis pesnik poeta, ae peš =z nogami peščica manus, us pešec pedes, itis peta, za petami biti subs$qui picenski Picenus 3 pičel exiguus 3, parvus 3
7
pijača pdtid, onis pijan ebrius 3
Pindar Pindarus, i, slavni grški
pesnik, rojen v Tebah. Pir Pyrrhus, i, kralj epirski Pirej Piraeus, i, pristanišče
atensko pirejski gen. subst. Piraeus, ï pirenejski Pyrênaeus 3 pisatelj scriptor, oris; rërum gestârum scriptor (zgodopisec) pisati scribëre, litterâs dâre, mit-
tire § 218. 1. op. piskati tibiïs canere pismeno = po pismu per litterâs pismo litterae, arum, epistula, ae;
sveto- litterae sanctae Pitagora Pythagoras, ae, modrijan z otoka Sama, okoli 1. 570. pr. Kr. r. Pitak Pittucus, l pivo cerevisia, ae plačati solvëre, pendëre plačilo mercës, ëdis, praemium, ï plamen fiamma, ae plamenica fax, facis planinci Alpici, drum planiti irruëre, dëcurrëre, se proi-cëre, së dëicère; se immittëre (in hostës); së praecipitâre (in flïïmen); Plateje Plataeae, arum, mesto
v Beociji Platejec Plataeënsis, is Platon Plato, dnis, slavni filozof,
učenec Sokratov plebejec plëbëius, i; plur. ple-
bejci tudi plebs, is pleme stirps, stirpis
plemenit nobilis, e; generosus 3 plemenitnik nobilis, is; optimates, atum
plemstvo nobiles, ium; optimates, um
plen praeda, ae pleniti rapčre plesati saltare
plod fruges, um; fructus, us ploden frugifer, fera, ferum;
fertilis, e pluti okoli circumvehi, - ob prae-tervihi
po post, per; ad (voluntatem veritatem); secundum (leges); a (ab) (nazvati po čem); e (ex) (spoznati); de; je po kom actum est de pobeda clades, is pobegniti fugSre, effugSre, con-fugere (kam); - nazaj refugere pobiti caedere, occidere, inter-ficere, obtruncare, vincere, pro-sternere, profligare pobitje clades, is poboj caedes, is
pobožnost pietas, atis, religio, dnis
počepati decider e početi agere, facSre počitek quies, etis počivati quiescere, requiescere pod sub, subter, infra podaja fides, ei
Podalirij Podalirius, i, sin Esku-lapijev, zdravnik pred Trojo podariti donare
podati se conferre se, subire, adire; - v kaj § 208. b.
podel humilis, e
podeliti, -deljevati ddre, tribuere
podirati delere, rescindčre; - do
tal aequare šolo podjarmiti opprimere, subigčre podjeti suscipere podjetje (vojaško) expeditio, onis podkupiti corrumpSre (pecunia) podkupnost pecunia (ae) capta, ae podkupovanje volilcev ambitus, us podlaga fundamentum, l podleči succumMre podnebje caelum, i podnetiti ignem (igries) subicSre
alicui podoba imagd, inis podoben similis, e podpirati iuvare, adiuvare podpoveljnik Ugatus, l podreti delere, rescindere (pon-tem), dissolvSre; - do tal aequare šolo podvreči subieere, subigSre; - se
sublre, čemu § 208. b. podvzeti suscipere podzidek substructio, onis podžigati incendSre, accendere poganjali se za kaj petere (con-
sulatum) pogibel (pogin) interitus, us;
pernicies, ei; exčidium, i (urbis) poginiti perire, interire, cadere pogled adspectus, us pogodba foedus, eris, pactum, i pogoj condicio, onis pogoreti deflagrare pogosten creber, crebra, crebrum pogovarjati se colloqm pograbiti comprehendere
pogrešati desiderare; (= biti brez
česa) carere, indigere poguba pernicies, M poguben perniciosus 3 pogum animus, i pogumen fortis, e, animosus 3 pohajati frequentare (borilnico) pohištvo supellex, supellectilis pohlep cupiditas, atis pohlepen cupidus 3; avidus 3 pohod (vojniški) expeditid, onis,
iter, itineris pohoten libidinosus 3 pohvala laus, dis poiti defioere poizvedeti expldrare pojedina epulae, arum pokazati ostendčre, monstrare; pokazati se (v duševnem pomenu) se praestare, sepraebere poklicati vocare, devocare (od kod); nazaj- revocare (domov); - v domovino restitučre; ar-cessčre (na pomoč) pokopati sepelire pokoriti, pokoravati se parere, oboedire, obtemperare; se subieere
pokorščina officium, i pokrajina provincia, ae,regio, onis pokriti tegere; velare, operire (caput)
pokrivalo tegimentum (i) capitis polagati ponere, locare, collocare; -na kaj imponere; -nazaj reponere polastiti se potiri poldne (poldan) meridies, ei poleg secundum
polemarh polemarchus, i, oni izmed devetih arhontov, ki je imel skrbeti za vojaštvo poletje aestas, atis poljana campus, i polje ager, grl (= njiva); campus
i (= poljana) poljedelec agricola, ae poljedelstvo agricultura, ae poln plenus 3, refertus 3 polnoč media (ae) nox, ctis polovica dimidium, i položaj rerum condicid, dnis;
hud- tempus, oris polt color, oris polubarbarec semibarbarus, i Poluk Pollux, ucis, brat Kastor-
jev, znan rokoborec pomagati iuvčire, adiuvare pomakniti se progrMi, procedure pomanjkanje inopia, ae pomlad ver j veris; pomladi vere pomneti meminisse, memoria te-nere; kar ljudje pomnijo post hominum memoriam pomnjiv memor, oris pomnožiti augere pomoč auxilium, t; (ops), opis (ferre); z božjo pomočjo diis iuvantibus pomoči iuvare, adiuvare pomočnik, -ica adiutor, oris,
adiutrix, icis pomoriti interficSre, occuUre pomorski maritimus 3, navališ,
e (pugna) pomorščak classiarius, i Pompej Pompeius, i, vojskovodja in triumvir rimski
Pomponij T. Pomponius, i, s priimkom Atticus, i, jako izobražen, plemenit Rimljan pomuditi se commorârï ponašati se gldriârï ponižen modestus 3 ponoči noctü
ponočujoč comissabundus 3 (co-
missârï) ponosen êlâtus 3 aliquâ rë pontski Ponticus 3; gen. subst.
Pontus, i ponuditi offerre popačen perditus 3, corruptus popačiti corrumpëre poper piper, eris popisati dêscribëre popivati potare poplava inundâtiô, onis popolnem omnirid, plane; - premagati fundiré ac fugare popraviti restituëre (zidovje); reparare (ladje) poprej ante, antea, prius porabiti ûtï poravnati compdnëre poraz eludes, is poročilo commemorâtiô, onis poročnik nuntius, ï porušenje excïdium, ï porušiti dëlêre, dir mere; - do
tal aequâre solo posadka praesidium, I posamezni, posamezniki singull, ae, a
poseben singulâris, e, praeci-puus 3; posebno imprimís, praecipuê posinoviti adoptare
poskriti abdëre, abscondëre poskusiti, -šati cônârï, tenture poslanec lêgâtus, i poslati, mittëre; naprej praemittère poslopje aedès, ium, aedificium, ï posluhniti, obsëqui, parère poslušalec audiêns, entis poslušati audïre poslušen oboediêns, entis; mode-stus3; - na besedo dicta audiêns posluževati se (česa) Utï posnemati imitâri posoda vas, vasis; plur. vâsa, ôrum
pospeševati augêre, accelerâre;
mâturâre posredovalec, - alka effector, dris,
effectrix, Icis postati, postajati fieri, existëre, êvâdëre
postaven (= postavno določen)
légitimus 3 postaviti pdnëre, collocâre, sta-tuëre, facëre, exstruëre (žrt-venik) ; Instruire (aciem), -koga za kaj Instituer e, cônstituëre;
-	na čelo praeficëre; - nasproti oppônëre; -se kam consister e;
-	nasproti obsistëre; - na mesto koga substituëre in locum ali-cïïius
posuti cônsternëre posvečen sacer, sacra, sacrum pošiljati gl. poslati pošten honestus 3; (= pravičen) probus 3; poštenjak hcmo (vir) probus poštenost probitâs, âtis, honestâs, âtis; integritâs, âtis
pot via, ae, iter, itineris pot, potu sudor, oris potegovati se (za kaj) studere potem posteči, deinde; malo -paulo post; potem ko post-quam, cum potemtakem quare, quam ob rem, propterea, itaque, idcirco Potideja Potidaea, ae, grška naselbina na polotoku Kalcidici potlakati sternSre potikati se vagarl; -preko per-
vagari potnik viator, oris potnina viaticum, i potolažiti consdlarl potomci (potemci) posten, drum potop diluvies, ei potopiti demergSre potovati iter facSre, proficisci potrditi probare (fidem), confir-mare
potreba necessitudo, inis potreben necessarius 3 potrebovati egere, indigere potres (zemlje) terrae motus, us potresti adspergčre (z moko) potreti frangčre potrošiti consumere potrpežljiv patiens, entis potrpežljivost patientia, ae potuhnjenost simulatio, onis poučiti, poučevati docere, insti-tučre
pouk disciplina, ae povedati dicSre poveličevati laudibus efferre povelje imperium, i; na povelje iussu, proti povelju iniussu
poveljnik imperator, öris; prae-fectus, l (mesta); pri nerimskih narodih praetor, öris poveljniški imperatörius 3 povodenj inundätiö, önis povrniti se revertï, redire povsem plânê, omnïnd; omnibus
partïbus povsod ubique
povzdignili ëvehëre, efferre; (= pomnožiti) augëre; - se od propada ä cäsü së èrigëre povzpeti se perveriïre povzročevati parère, facêre povzročitelj auctor, dris pozabiti, -Ijati oblïvïscï pozabljivost obliviö, önis poznavanje cögnitiö, önis pozno sërô, tarde; pozneje posteči, post pozvati arcessëre, pöstuläre, prö-
vocäre, revocäre prah pulvis, eris prav rictus 3, virus 3; prav do üsque ad; o pravem času in tempore, suö tempore pravica iïïs, iuris; (= pravičnost) iüstitia, ae; po pravici iure, rëctë, meritö pravičen, pravičnik iüstus 3 pravičnost iüstitia, ae praviti dïcêre; pravi inquit, ait pravo iïïs, iuris
pravoznanec iuris (e) cönsultus, I pravoznanstvo iuris disciplina,
ae, iuris scientia, ae prazen vacuus 3; (= ničemuren)
praznik dies (diei) festus, i, sol-lemnis
praznoveren superstitiosus 3 prebitek, imeti na prebitek abundare, redundare, adjluére prebiti (kazen) perferre prebivalec Íncola, ae prebivati habitare, incolére, ver-sari; v srcu inesse animo (anirnis) prebosti transfigure, confodére prečitati perlegére, persolvere pred ante; prae; pro; apud (Índices) predaja deditio, onis predati tradére predél regio, onis predimek praenomen, inis predlog consilium, l predložiti (zakon) ferre predmesten suburbanus 3 predniki maiores, um predno priusqucm, antequam predolg nimius 3 predreti perrumpére predrzen audax, ácis preganjalec insectans, antis preganjati perséqul pregnanstvo exsiUum, i pregnati pellére, depellére; expeliere pregovor proverbium, i pregovoriti persuadére pregreha peccatum, i; delictum, i prehiteti praecurrére prehod transitus, üs prej, preje, ante, antea, prius prejeti, prejemati accipere prejšnji pristinus 3
prekaniti falliré; décipire prekašati superare; praestare, antestare, praecedére, excelUre § 108. c. preklati discindere preko per (mesta); in (preko reke most narediti); trans; praeter (nade); Ultra (možnosti), supra (mere) prekoračiti transgredí, transiré prekositi gl. prekašati premagati superare; vincire premalo parum
prémda quamquam; quamvis
(s konjunktivom) premetenost ástutia, ae premišljati reputare, pri sebi-secum
premišljen consideratus 3 premnog nimius 3 premoči valere premožen opulentus 3 premoženje fortñnae, arum; facultantes, um, opes, um prenašati ferre, perferre, tolerare
preobilen supervacaneus 3 preobjesti se satietate perimi preobložen occupatus 3 preostati, -stajati reliquum esse,
superesse prepad saltus, Us prepeljati, -avati traduciré, trans-
dUcire; - se traicire prepevati cantare prepir discordia, ae; controversia, ae prepovedati vetare, interdicere prepozno sero
preprečiti komu (dovažanje)
interclüdire aliquem (com-meatU)
prepričati koga (pred sodiščem)
convincire preprost simplex, ids, sincerus 3 prepustiti permitiere presegati antecedire, praecedére,
superare preseliti se demigrčire prestol solium, i; = kraljestvo
régnum, i prestolnica regia, ae, sedes, is, ali skupaj sedes (is) regia, ae prestopiti déficere (od ... h komu, § 207. op. 1.); transcendire, neglegire (legem) prestrašiti perterrere pretekel praeteritus 3 preteklost vetustas, atis pretiti imminére, impendere; - komu s čim minan, mini-tari alicui aliquid pretor praetor, oris pretrpeti kazen poenás dare,
luiré, pendire, solvire preudarnost prüdentia, ae; consilium, i preveč nimius 3; adv. nimis prevelik nimius 3 previden prüdens, entis; cautus 3 previdnost prüdentia, ae; consilium, i prevzeten superbus 3; insolens, entis
prevzetnež (homo) superbus, insolens
prevzetnost superbia, ae; arro-gantia, ae
prezirati contemnère prežati spectâre, na kaj § 207. op. 2.
preživeti superesse § 220., super-
stitem esse § 222. op. 3. pri apud, ad, penes; per (déôs) pribežališče asylum, ï; cônfu-
gium, i pribežati cônfugëre pričakovati exspectare; preje (hitreje), nego so pričakovali § 247. op. 4. pričeti suscipêre (opus, laborera) prid commodum, ï, émolumentum, i, priden diligens, entis, studïôsus 3;
sêdulus 3 pridobiti, -bivati parare; comparare; concillare, parère; - za svoje mnenje perdûcëre ad suam sententiam pridružiti adiungëre; pridružiti
se sé applicâre ad pridrviti ingruëre pridržati retiñere priganjanje impulsus, Us prignati agère prigovarjati persuâdêre prihajati adverare, adventare; ventre
prihiteti contendëre; accurrëre prihod adventus, üs priimek côgnomen, inis prijatelj amicus, 2; gostinski-
hospes, itis prijateljica amica, ae prijateljstvo amïcitia, ae prijati placere, ne prijati dis-
plicêre prijazen amicus 3
prijeten iucundus 3, gratus 3 prijeti (v sovražnem pom.) ado-riri, aggredl; -koga z vojsko bellum inferre alicui prikazati se apparere; veriire
(augurium) prikladen aptus 3; idoneus 3 prikleniti na-se devincire sibi priklopiti se se applicare prikrivati celare
prikupiti se in gratiam alicuius
inire prileteti advolare prilizovalec adulator, oris prilizovanje adulatio, onis priljubiti si kaj adamare aliquid priljudnost comitas, atis, affa-
bilitas, atis priložnost occasid, onis primanjkovati deesse, dejictre;
egere, indigere primer, na primer ut, velut primera, v primeri pro, prae
(= pred) primerjati comparare, cdnferre primikati se accedSre primorski maritimus 3 (mesto) prinesti adferre
priobčiti, priobčevati (komu) com-
municare pripadati esse (partis) pripetiti se accidit, contingit, evčnit pripisati, -ovati dure, ducSre, tribuere, vertSre; referre ad (Bogu)
pripleniti cap gre; diripčre pripluti appellere (classem, navem) ad, ali alicui rei; advenire, pervenire
priporočiti commendïïre pripovedka fabula, ae pripovedovati narrare, tradëre pripraven aptus 3, idoneus 3 pripraviti, pripravljati parâre, comparâre; (potnino) quaerêre pripravljen paratus 3 prirojen innâtus 3 priseči, prisegati iUrâre prisega iUs iurandum, iUris iurandi
prisiliti cdgëre; - k pokorščini
- ad officium redire prisotnost praesentia, ae; prae-
sëns, entis pristajati decet; ne pristaja dë-
decet; esse z gen. pristanišče portus, Us pristati z brodovjem k classent
(cum classe) appellère ad pristaviti addëre, ïïdicère pristopiti adiré, accëdëre, ventre prištevati adnumerare (alicui) priti venire, advenire; - na pomoč succurrëre; - v slabo ime in-fâmiâ adspergi, infamta ad-spergitur alicui pritožiti se conquërï, quëri pritrditi adsentirï privaditi se (čemu) adsuefïëri,
adsuëscëre privesti addûcëre, prôdûcëre (exercitum in aciem); - nazaj reducêre privzemati adhibëre prizadejati, -deti inferre (iniïirias) prizadeva studium, i prizadevanje contentiô, ônis prizadevati si operam dâre
prizanesti, -našati parcere priznati confiteri prizor adspectus, us prizvati adhibere; arcessere prodati vendčre (pas. le: ven-ditus, drugo od gl. v med, ire); - v sužnost vendSre sub corona prodreti irrumpSre; prodreti skozi perfringere aliquid, per-rumpere (per) aliquid proglasiti koga za kaj declarare,
iudicare (hostem) proklet nefarius 3, nefandus 3 (ndmen)
propad deminutio, onis (morum);
casus, us propasti labi, dilabi Propileje Propylaea, onim, krasno stopnišče atensko, ki je vodilo iz mesta na vrh Akropole propretor propraetor, oris proročišče oraculum, i prositi orare, petSre, poscSre;
milo, ponižno prositi supplicare proslaviti illustrare, nobilitare prost simplex, icis; liber 3; vacuus 3; - biti česa vacare; prosti narod plebs, plebis, vulgus, i prostak miles (itis) gregarius, i prostodušen liber 3 prostodušnost libertas, atis prostor spatium, i prostovoljno sua sponte prošnja prex, precis; na prošnjo rogatu
Protagora Protagoras, ae, grški filozof za Perikleja in Sokrata v Atenah
proti contra, adversus, versus; erga; sub; in; proti volji (koga) iniussu; proti svoji volji invitus 3 prsi pectus, oris prst (prsti) terra, ae prvak princ eps, ipis prvaštvo principatus, us prvi primus 3; (izmed dveh)
alter, a, um, prior, us psovanje contumelia, ae psovati maledicSre ptica avis, avis
Ptolomej Ptolomaeus, i, ime
mnogih egiptovskih kraljev Publij Publius, i (P.), predimek
rimskih moških oseb puhel vanus 3 Punec Poenus, i, Kartažan punski Punicus 3 pustinja regio inculta et deserta pustiti, puščati relinguSre puščica sagitta, ae.
R.
Raba usus, us
Rabirij G. Eabirius, i, rimski senator
rabiti Titi; adhibere (zdravilo); -za kaj (= potreben biti) per-tinere ad rad libenter, libens, entis; rajši
hoteti malle radodarnost munificentia, ae radovati se delectari, gaudere,
laetari radovoljno sua sponte rana vulnus, eris ranjen, ranjenec vulneratus 3, saucius 3
rast statura, ae rasti crescére raven rectus 3
ravnati s kom cdnsulšre § 223.
op. 1.; -se po kom imitari ravnodušen aequó animo ravno isti idem, eadem, idem; ravno tako - kakor non minus -quam; - toliko totidem ravnokar modo raz de
razbežati se diffugére razburjenost (duha) animus, i;
(v vojni) tumultus, us razdejati délere, diruSre, evertére razdeliti dividiré razglasiti declarare (koga kot
kaj); pervulgare razgovarjati se disputare; collóqui razhod discessus, üs razkazovanje ostentatio, onis razkošen lüxuriosus 3 razkošje, razkošnost lüxuria, ae razkriti patefacére (coniürationem) razkropiti dispergčre različen varius 3; dissimilis, e,
dispar, aris razlikovati se abhorrere, differre,
discrepare § 245. op. 1. razliti, -livati diffundére, effun-
dere; -se diffundi, effundi razloček je interest § 220. raznesti differre, perferre; diffundére (fama), dispergSre (rio-men)
razorožiti exuére armis razpadati dilabi
razpravljati (o čem) disputare, disserére
razprostirati se patére razprtija discordia, ae razsajati grassari, saevire razsodnost cdnsilium, i razsvetljevati collüstrare, illü-
strare raztakati diffundére raztegati se patére razum méns, mentís razuzdan dissolütus 3 razuzdanost libido, inis razvalina ruina, ae razven praeter; razven tega
praeterea razviti explicare; (= izobraziti)
excolSre (artem) razžaljenje veličanstva laesa (ae)
(laedére) maiestas, atis rdeč rüber, bra, brum; Rdeče
morje mare Rubrum reč res, rei
reči dicére; reče, rekel je inquit, ait red ordo, inis; bojni red aciés, ei redek rarus 3, singularis, e rediti alere redko raro
Regul Regulus, i, priimek rodu Atilijevega; odličen posebno M. Atilij Regul, ki je kol konzul in poveljnik v Kartagini v ječi poginil rejnica nütrix, icis rek dictum, i
reka flilmen, inis, fluvius, i Rem Remus, i, brat Romulov,
ustanovitelj Rima Ren Rhénus, i res, resnično véré, profecto
resnica veritčis, atis, verum, i;
v resnici re vera resnicoljuben veritatis diligens, entis
resničen verus 3; sineerus 3
rešiti servare, liberare
riba piscis, is
Rim Roma, ae
Rimljan Romanus, i
rimski Romanus 3, ali gen. subst.
Romani, drum robstvo servitus, utis rod genus, eris, gens, gentis;
locus, i (nizek) Rod Rhodus, i, otok in mesto ob jugovzhodnem obrežju Male Azije
rodbina genus, eris; gens, gentis,
familia, ae roditelji parentes, um roditi se nasci
rodoviten fertilis, e; frugifer,
fera, ferum rodovilost fertilitas, atis rogati se ludšre rojak civis, is; popularis, is rojen natus 3
r. = rojstvo: pred Kristovim rojstvom ante Christum natum; po Kr. r. post Christum natum roka manus, us rokav (= ustje reke) ostium, i Romul Romulus, i, sin Martov in Rejin, ustanovitelj mesta Rima rop božji sacrilegium, i ropanje rapina, ae ropar latrd, onis rotiti obsecrare
rudnik metallum, i, metalla, orum.
H.
S cum; e (ex); ä (ab); de sad früctus, üs Sagunčani Saguntini, drum Sagunt Saguntum (us), i, mesto
v Hispaniji Salamina Salamis, inis, otok ob Atiki
salaminski Salaminius 3, apud
Salamina (em) Salustij C. Sällustius (i) Crispus,
i, zgodopisec rimski sam (= nihče drug) sdlus 3;
ünus 3; ipse 3 samoljuben amäns (antis) sui,
suo commodd serviens, entis samoljubje = ljubezen do (samega) sebe § 230. op. 1. samovolja libido, inis Santoni Santones, um, narod galski
Sarmatje Sarmätes, ium, narod
v severovzhodni Evropi Seil Scyles, is, kralj scitski Scila Scylla, ae, pečina v Me-
sinskem prelivu Scipijon (P. Cornelius, i) Scipid, önis, priimek rodó Korneli-jevcev, posebno odlična med njimi dva s priimkom Äfri-cänus mäior in minor Scitje Scythae, ärum, veliki narod v severovzhodni Evropi in sosednji Aziji scitski gen. subst. Scythae, ärum sedaj nunc
sedeti seder e; - na čem insidére
alicui réi sedež sddes, is
sedlo (gorsko) iugum, i Sekvanci Sequani, drum, mogočen keltski rod v Galiji sekvanski Sequanus 3 selišče sedes, is; domicilium, i semtertja passim senat senatus, us senca umbra, ae Senoni Senones, um, galski narod Servij Servius, i, rimski predimek Sest Sestus, i, traško mesto ob
Helespontu sestajati constare sestercij sestertius, i, najnavad-nejši rimski srebrni novec, (dvajset avstr. vinarjev) sesti considSre, resid&re sestra soror, oris setev seges, etis seveda scilicet
Severno morje Oceanus (i) Ger-
manicus, i severovzhod septentrio (onis) et
oriens (entis) sol, solis severovzhodni inter septentriones
et orientem solem speetans seznaniti se s kom cognoscere
aliquem sežgati cremare, concremare shajati se convenire sicer quidem; ceterum Sicilija Sicilia, ae, otok ob južni Italiji
Sicilijan Siculus, i, stanovnik
otoka Sicilije sicilski Siculus 3; gen. subst.
Sicilia, ae Sidon Sidon, onis, f., sed. Saida, najstarejše mesto feniško
Sidonec Sidonius, i
sidro ancora, ae
sijajen clârus 3, magnifions 3
sijati lïïcëre, fulgëre
sila vis; robur, oris
silen vehemëns, entis, ing ens, entis;
gravis, e siliti cogère, adigëre (ad iïïs iU-
randum) silno vehementer, summâ vï Simonid Simonidës, is, pesnik
grški sin fïlius i sinek fïliolus, i
Sirakuze Syrâcïisae, arum, glavno
mesto sicilsko Sirakužan SyrâcUsânus, i Sirija Syria, ae, pokrajina Male Azije
sirski gen. subst. Syria, ae Širin Sirinnus, i, suženj Temi-
stoklejev siromak pauper, eris, miser 3 siromaštvo paupertâs, âtis skala saxum, i skalina scôpùlus, i skitati se pâlâri skladati se cônsentire, ne- dis-sentïre
skleniti, sklepati dëcernëre, sta-tuêre, cônstituêre; (mir, zavezo) facëre, inire, conciliâre; iungëre (amicitiam■); (življenje) obïre § 208. b.
sklep consilium, i; delati, storiti - inire; čonsultum, i (senatov); scitum, i (narodov) skop, skopuh avârus 3 skoro ferê, prope
skozi per
skrb cura, ae
skrbeti curare, consulere, prospi-cčre, providere (saluti) § 223. skrit occultus 3
skriti occulire, condSre, recondSre skruniti violare, pollučre skupaj una skupen communis, e skupnost societas, atis skupščina comitia, orum, concio, onis
skusiti, skušati, gl. izkusiti, iz-kušati
slab, slaboten debilis, e, infir-mus 3, imbecillus 3; malus 3 (po nravnosti) sladek dulcis, e
slaj imeti sapSre, resipčre; - po
čem § 210. c. slava gloria, ae, laus, dis, farna,
ae, honor, oris slaven gloriosus 3, clarus 3, il-lustris, e, ezcellens, entis, celeber, bris, bre slaviti celebrare; zmagoslavje
slaviti triumphari slavohlepen gloria, ae in avidus 3 slediti sequi; željno- sectari slep caecus 3 slišati audire sloga concordia, ae slon elephantus, i slovesen sollemnis, e sloveti fiorere; excellere slovstvo litterae, arum sluga servus, i
služabnik servus, i; famulus, i
služba münus, eris, magistratus, Us; častne službe honores, um; državna- res (rei) publica, ae služiti servire
smatrati habere, duche, existimare smejati se ridere smeti licčre, posse smili se miseret
smola pix, picis, f.; bitumen, inis
(zemeljska) smrad odor, oris smrdeti sapire
smrt mors, tis; (= usmrčenje) nex, necis; caput, itis (obsoditi na-) smrten, smrtnik mortalis, e; smrtna kazen supplicium, i; caput, itis sniti se convenire snovati moliri sočutje misericordia, ae sodba iiidicium, i; (črepinjska)
suffragium, i soditi indicare, existimare, arbitran sodnik iüdex, icis sodrug socius, i sodržavljan civis, is sofist sophistes, ae, učitelj zgovornosti in filozofije Sofoklej Sophoclés, is, slavni grški tragik (pesnik žaloiger) soglasje consensus, us; voluntas,
atis (patrum) Sokrat Sócrates, is, znani modrijan
atenski solnce sol, solis solnčni gen. subst. sol, solis
Solon Solo (Solôn), Solônis; za-
konodajec atenski solza lacrima, ae someščan civis, is soproga uxor, oris sorodnik propïnquus, i sorodstvo propinquitâs, âtis sosednji finitimus 3; vicinus 3 soteska angustiae, arum sovraštvo odium, i; invidia, ae sovražen inimicus 3; hostilis, e ali gen. subst. inimicus, i, hostis, is sovražiti ddisse; pas. sovražen
biti § 226. 1. op. sovražnik inimicus, i, hostis, is spanje somnus, i Sparčan Spartânus, i Sparčanka Lacaena, ae spati dornure spis scriptum, i; liber, libri spisati scrïbëre, cônscribëre sploh omnino
spodobi se decet; ne spodobi se
dêdecet spodobnost honestâs, atis spomenik monumentum, i spomin memoria, ae spominjati koga admoriêre, commoner e; commonefacêre spominjati se meminisse, remi-nisci
spopad concursus, Us sporočiti, sporočati nUntiâre; pro-
dire, tradére sposoben aptus 3; idôneus 3 sposobnost indoles, is spoštovati colère, dïligëre; vene-
râri (magistrum) spotoma ex itinere
spoznati, -avati cognoscčre, re-pertre, invenire; intellegčre spraviti inicere (v strah) § 220; - v svojo oblast dicidnis suae facSre; spraviti se s kom in gratiam redire cum aliqud spredaj, od spredaj a fronte sprejeti, sprejemati accipčre, ex-cipere (aquam), recipSre (pod streho)
spremljati comitarl, prosSqui spremljevalec comes, cmnitis spremstvo comitatus, us spretnost facilitas, atis, facultas, atis (kot svojstvo); ars, tis (izvežbanost) sprevod (slovesen) pompa, ae sprijeti se congrMl sprva initio sram biti pudet
sramota igndminia, ae; dedecus, oris, probrum, l; pudor, oris sramoten turpis, e sramotiti obtrectare sramovati se pudet sramožljivost pudor, oris srce animus, i; mens, mentis srčen animosus 3 srčni gen. subst.. animus, i srd tra, ae srdit atrox, ocis srditi se irasci srebrn argenteus 3 srebro argentum, i sreča fortuna; beatitudo, inis ali
res secundae, res prosperae srečen feUx, tcis, beatus 3; se-cundus 3(casus,proelium);pro-sper 3
srečevati occurrSre sredi medius 3 središče sedes, is sredstvo res, rei stadij stadium, i, mera za dolžine (okroglo 200 metrov) stalen stabilis, e; firmus 3 stan locus, i, ordo, inis (equester,
senator ius) stanovati habitare; incoUre (n. pr.
-	insulam)
stanovitnost constantia, ae; sta-
bilitas, atis star vetus, eris; (= starodavni) antiquus 3; stari vek an-tlquitas, atis; star (po letih) natus 3 § 214. 2.; starejši maior starec senex, is starejšina pater, is (= senator) starejšinstvo senatus, us starinstvo antiquitas, atis stariši parentes, um starodaven, -vnik, vetus, eris,
antiquus 3 starodavnost antiquitas, atis starost (pozna) senectus, utis;
(= doba) aetas, atis stati stare; constare (= veljati);
-	na strani adesse; - okoli cir-cumstare (aliquem)
stavbenik architectus, i staviti ponSre, statučre steber columna, ae stebrišče porticus, Us stekati se conflučre, concurrere steza semita, ae stiska perieulum, i, angustiae, arum
stiskati premčre
stojik Stoicus, i, privrženec neke
filozofske šole stoletje saeculum, i stolp turris, is
stopati pred anteire, antecedSre,
praecedSre § 208. c. stopiti v intrare, ingrSdi, con-scendSre (na ladjo); - nasproti occurrSre storiti facere, reddere; storiti smrt § 208.b.; - sklep inire § 208. b. strah terror, oris, metus, us,
timor, oris strahopetnost ignavia, ae stran latus, eris, pars, tis; na strani stati komu adesse; od strani a (ab) latere; od vseh stranij undique stranka factio, onis; pars, tis
(tudi plur.) strankarstvo factio, onis strast cupiditas, atis, libido, inis strašljiv, strašljivec ignavus 3 Straton Strato, onis, moško
osebno ime, vladar sidonski straža vigilia, ae (nočna); statio, onis (postojanka); na straži ležati gl. ležati stražnik custos, odis; (telesni)
satelles, itis streha tectum, ž streljaj ictus, us stresti exc,uUre (curru) strežnik minister, tri strm arduus 3
strmeti mlrari, admirari; stupere strogost severitas, atis
stroški, na državne stroške publice strup venenum, i studenec föns, tis stvar res, rei
Stvarnik creütor (seil, mundi), oris
Sula Sulla ae, diktator rimski sulica hasta, ae
Suze Suša, örum, mesto in zimska prestolnica perzijskih kraljev suženj servus, i suženjski senilis, e sužnjevati servire sužnost servitus, Utis; v sužnost
prodati sub corönä vendSre svariti monere, admonere Svebi Suebi, örum, narod germanski svečenik sacerdös, ötis svest cönscius 3 svöt, sveta mundus, i; = vse dežele (rimske) orbis terrärum; kje na svetu? nikjer na svetu ubi terrärum? nüsquam terrärum svet, sveta cönsilium, i svet adj. sanetus 3; sacer, era, erum
svetišče templum i; delUbrum, i svetiti komu alliicere alicui svetloba lux, lücis svetoskrunstvo religio (önis)
violäta, ae, sacrilegium, i svetovalec, svetovalka cönsultor,
öris, cönsultrix, icis svetovati suädere (aliquid) svirati fidibus canere svit lux, lücis svoboda libertäs, ätis
svoboden liber 3; (= plemenit)
liber alis, e (ars) svobodoljuben Ubertas, atis in
amans, antis svoj suus 3; svojci sui, drum svojevoljno sua spotite svojski suus 3; svojsko je komu esse z gen.
Š.
Šator tabernaculum, i ščip lUna (ae) plena, ae ščit scutum, i; clipeus, i ščuvati incitare (ad) še etiam; še ne nondum; še o, še za (o času) de § 264. 5. šega mos, moriš šele demum, primum širina latitudo, inis širok latus 3
škoda damnum, i; detrimentum, i škoditi, škodovati obesse, nocere škodljiv noxius 3 škrlat purpura, ae šteti numerare,putare, ducere(in) numero; koga za kaj - aesti-mare; - komu za (v) kaj tri-buere, vertere, dare, dilcSre število numerus, i štirijaški quadratus 3.
T.
Ta hic, haec, hoc tabor castra, drum taisti idem, eadem, idem tajiti negare lak tališ, e
takisto item, tudi pron. idem
tako sic, ita, itaque, tam, tanto-pere, adeo; in tako itaque; tako dolgo tam diU; tako -kakor tam - quam takoj statim, confestim takraj cis
talent talentum, i (kakih 4800 k.
a. v.) talnik obses, idis tam ibi
Tarkvinij Tarquinius, i, ime dveh
rimskih kraljev tarnati lamentan Tarpejski Tarpeius 3 (mons, rU-pes), ime severne strmine Ka-pitolijske Tarz Tarsus, i, glavno mesto
ciliško v Mali Aziji tat für, furis tatvina furtum, i Tavriški Kerzonez Chersonesus (i) Taurica, ae, današnji polotok Krimski
Tebe Thebae, arum, glavno mesto
beoško Tebljan Thébanm, i tebljanski, tebski Thébanus 3; gen. subst. Thébanus, i in Thebae, arum teči currere; fluiré; mimo praeterflučre; - navzdol de-currére tedaj tum, tunc tehten gravis, e tekmica aemula, ae tekmovati certáre tekočina liquor, oris telesen gen. subst. corpus, oris telo corpus, oris
telovadnica palaestra, ae; gymnasium, i Temistoklej Themistoclés, is, slavni državnik in vojskovodja atenski
Tempe Tempe, nom. plur., (= dolina), lastno ime doline, po kateri teče reka Penej, med Olimpom in Oso temveč sed
Teodor Theoddrus, i, filozof ter et, atque, ac, que; ter ne
ñeque, nec terjati jiagitare, postulare Termopile Thermopylae, arum, soteska med Tesalijo in Lo-krido
Tesalci Thessali, drum, stanov-
niki dežele Tesalije Tesalija Thessalia, ae, vzhodni
del severne Grecije tesalski Thessalus 3, Thessalicus 3 Tespičani Thespiensés, ium, sta-novniki mesteca Tespij (Thes-piae, arum) v južni Beociji Tevtoni Teutoni, drum, Teutones,
um, germanski narod teža pondus, eris težava difficultas, atis težaven difficilis, e (tempus) težek gravis, e; difficilis, e;
težko prenašati aegre ferre težiti studere, - po čem § 211.1. Tiberij Tiberius, i (Ti.), pred-imek moških oseb; Ti. Claudius (i) Nero onis, cesar rimski
Ticin Tianus, i, severni dotok reke Pada
Tigrid Tigris, idis in is, ime reke azijske, izvirajoče v Armeniji tik iuxta
tikati se česa pertinere ad tilnik cervix, ids Timoleont Timoleon, ontis Tir Tyrus, i, mesto v Feniciji tir cursus, us tiranstvo tyrannis, idis Tirci Tyrii, drum, stanovniki Tira, pomorskega mesta feniškega tirski Tyrius 3, ali gen. subst.
Tyrii, drum Tisafern Tissaphernes, is, satrap
perzijski tisti is, ea, id
tja eo; tja do usque ad; tenus;
tja v dan in diem tla solum, i; humus, i toda sed
toga toga, ae, narodno vrhnje
oblačilo rimsko, ogrinjalo togoten iracundus 3 togovati maerere tolažba solacium, i tolažiti consolari tolik tantus -3
toliko tantum; tot (po številu); toliko - kolikor tantum - quantum; tot - quot Toložani Tolosates, ium, stanovniki v južni Galiji Tomira Tomyris, is, kraljica
scitska torej igitur; itague tostran citra tostranski cisalpinus 3 tovariš socius, i; (v službi) collega, ae
tovor onus, eris
tovorni, tovorna ladja navis oneraria; tovorna živina iu-mentum, i tožiti (o čem) qaSri, conquéri; - koga accusare, arcessére, reurn facére, postulare de tožnik accUsator, oris Tracija Thracia, ae, dežela med Grecijo in Donavo, današnja Rumelija Tračan Thrax, cis, stanovnik Tracije
Trajan Traianus, i, priimek M. Ulpija Trajana iz Hispanije, poznejšega cesarja rimskega trak (pri vencu) taenia, ae tram tignum, i
traški Thracius 3; gen. subst.
Thraces, um travnik pratum, i Trazibúl Thrasybídus, l, poveljnik in osvoboditelj atenski Trazimenski Trasimenus 3 (jezero) trd durus 3 trden firmus 3 trdnjava propugnaculurn, l trdnost flrmitas, atis trdosrčnost animus (i) dürus, l treba je oportet, opus est, ali
opisna con jug. pas. Trebija Trebia, ae, dotok reke Pada
trepetati tremere, trepidare;
(pred kom) horrere § 209. tretjina tertia (ae) pars, tis trg (veliki) forum, i trgovec (veliki) negotiátor, oris,
tribun tribñnus, i trivogelnik triangulus, i Troja Troia, ae, znano mesto v
Mali Aziji Trojanec Troianus, i trojni triplex, icis trpeti pati; capere (detrimentum) trpkost acerbitas, átis trpljenje malmn, l; dolor, oris truditi se laborare, operam dare truma manus, Us; trume copiae,
arum tu, tukaj hlc
Tucidid ThUcydidés, is, slavni vojskovodja in zgodopisec atenski
tudi etiam, quoque; tudi ne
ñeque, nec tuj alienus 3 (ab aliquo) tujec hospes, itis, peregrinus, l Tul Tulim, i (Hostilius, l), kralj rimski
Tulij Tullius, l (Servius Tidlius), ime rimskega kralja, pozneje velikega rodú rimskega.
U.
Ubežati effugere
ubiti occidere, interficere
ubog, ubožec pauper, eris;
inops, is uboren inops, is uboštvo paupertas, átis učen doctus 3; učenjak doctus, i učenec discipidus, i učenje studium, l učenost doctrina, ae učiniti perjicére učitelj magister, tri
učiteljica magistra, ae učiti docere, pas. institut, im-bui § 212. 1.; učiti se discere udan amans, antis (gospodarju) udariti (kam) irrumpSre; udariti se confligire; - z vojsko na koga bellum inferre § 220. udati se (usodi) cedire; (sovražniku) se dare, se dedere, se tradere; indulgere udeleženec socius, i udeležiti, udeleževati se interesse § 220.
udreti (kam) invadere (terram,
in terram) ugajati placere; ne - displicere ugled auctoritas, atis ugoden iucundus 3, gratus 3; aequus 3 (locus), prosper in prosperus 3 (iiidicium) ugoditi 6bsiqui ugrabiti eripere uho auris, is uiti effugere
ujet captus 3, captivus 3 ujeti capere
ujetnik, ujetnica captivus, i,
captiva, ae ukanjevati falUre, decipere; uka-niti koga za kaj fraudare aliquem aliqua re ukaz praescriptum, i, praecep-tum, i; brez ukaza iniussu. ukazati iubere
ukaželjen discendi cupidus 3 ulica via, ae
Uliks TJlixes, is, slavni grški junak pred Trojo, znan po svoji zvitosti
uliti fundére, ulit iz brona ex
aere f üsus 3, - factus 3 umakniti se cedSre, decedére (iz Numidije); - komu locum daré alicui; -kam recipSre sé (in montem, sinum) umen (česa) prüdens, entis umetelnik artifex, icis umetelnina (= umetelno delo)
artificium, i umetelnost ars, tis umeti (— izkušen biti) caliere umik receptus, ñs; znamenje dati za umik signum receptui dare umikati se cedére umor nex, necis; caedés, is umoriti occidére, interficére, per-cutSre
umreti, umirati mori, mortem obire uničiti delire, corrumpere, perder e; opprimére (libertatem■) upasti déficere (srce) upati sperare; upati si audere upepeliti incendio delere upor seditio, onis upravitelj administrator, oris upravljati administrare upreti se resistere uravnati temperare § 223 op. 1.,
instituiré (življenje) uredba institütum, i usidrati constituiré (classem) usmiljenje misericordia, ae usmiljenost misericordia, ae usmrtiti interficere, interimere usoda sor s, tis, fortuna, ae; (žalostna) casus, Us uspeh, brez uspeha re infecta, rebus infectis
uspešno prospere uspevati provenire ustanovitelj conditor, oris ustanoviti condSre, cdnstituere ustaviti, ustavljati se resistere ustnica labrum, i ustrojiti (vojsko) comparare, parat-e ustvariti creare utaboriti se castra pdnSre utrditi munire (z zidovjem) utrjen patiens, entis, proti čemu § 234
utruditi fatigare, defatigare utrujen fatigatus 3 ; de fatigatus 3 ;
fessus 3 uveriti persuadere uvesti, uvajati induc&re, intro-
diic&re uživati frui.
V.
V in; inter; v (teku) intra vabilo invitatio, onis vaja usus, us; exercitatid, onis vajen adsuetus 3; consuetus 3;
- biti solere, cdnsuevisse val unda, ae valiti volvčre
varen tutus 3; - pred § 245. op. 2., 264. 1.
varih custos, odis; tutor, oris
(v pravnem pomenu) varovati tueri ab (ignominia) varovati se cavere vas vicus, i
važen gravis, e; magnus 3 (res)
včasih interdum, nonnumguam
več plus, amplias; ne več non
amplius, non iam večer vespera, ae; vesper, ve-speri
večina plerique, pleraeque, plerá-
que; maior, máxima par s večjidel (= večina) plérumque;
plerique, pleraeque, pleraque veda disciplina, ae vedeti scire, novisse; ne vedeti nescire, ignorare; - si mero v čem moderari § 223 vedež vates, is vedeževalec fatidicus, i vedno semper, perpetuo vedoma sciens, entis vedoželjen discendi cupidus 3 Veji Vei, orum, mesto etrursko
blizu Rima vek, stari vek antiquitas, atis;
na veke in perpetuum, perpetuo velblod camelus, i veleizdaja, veleizdajstvo perdu-ellio, onis; laesa (ae) maiestas, atis, ali samo maiestas veleti iubere c. acc. c. inf. veletok amnis, is veličasten praeclarus 3; grandis, e, (na videz) magnificus 3; veličastno magnijicé (okrasiti) veličastvo maiestas, atis velik magnus 3 velikanski immanis, e velikodušnost magnitüdo (inis) animi
velikost magnitüdo, inis veljati valere, vigere; (= smatrati se) habéri, existimari veljava auctoritas, atis
veljaven, najveljavnejši princeps, ipis
vendartamen, sed; doklej vendar?
quousque - tandem ? venec corona, ae Venera Venus, eris, boginja rimska
Venuzija Venusia, ae, mesto ob
apulskem obrežju Ver Verres, is, ime zloglasnega
propretorja sicilskega Vercingetorig Vercingetorix, igis, kralj arvernski, ki je vodil 1. 52. pr. Kr. r. poslednji vsta-nek Galcev proti Cezarju Vergilij Vergilius, i, pesnik
rimski verovati credSre verz versus, us
ves omnis, e, cunctus 3; totus 3;
vse do usque ad vesel laetus 3 veselica voluptas, atis veseliti se gaudere, laetari; veseliti (koga) delectare veselje gaudium, i; voluptas,
atis; laetitia, ae veselost alacritas, atis vesoljni universus 3 vest conscientia, ae vešč peritus 3; veščak vir peri-tissimus
Vezuv Vesuvius, i, znana ogenj bljuvajoča gora v Kampaniji vežbati exercere; - se exerceri, exercere se, (v orožju armis) vid visus, us
videti videre, intelleg&re, videti naprej providere, prospicere
vihar tempestas, atis vijolica viola, ae vinjen vinolentus 3 vino vinum, i viseč pensilis, e viseti pendere
visok altus 3; excelsus 3(statura); magnus 3 (glede cene); visoko, višje ceniti § 237.; višji superior, ius (vis) višina (gore) iugum (montis) viteški equester, tris, tre (ordo);
generosus 3 vlada imperium, i vladalec, -ka dominus, i, domina, ae vladar princeps, ipis vladati regnare; (= koga) r eg ere vladoželjen imperium, i in cu-
pidus 3 vleči (= držati) s kom rebus
alicuius studere vneti, vnemati se exardescere, tgnem concipere, (= nastati) oriri vniti introire vnuk nepos, otis voda aqua, ae voditeljica dux, ducis voditi ducere, regere (iuventutem);
ferre (via, iter) vodnik dux, ducis vodnjak puteus, i vodstvo, pod vodstvom koga duce aliquo; (= hegemonija) principatus, us vojak miles, itis
vojaški gen. plur. subst. miles, itis
vojaštvo rës (rei) militaris, is vojen gen. subst. bellum, i vojevati bellum gerëre; bellâre
(vojno) vojna bellum, i vojska exercitus, Us vojskovati se bellum gerëre vojskovodja (belli) dux, cis; imperator, oris volja voluntas, âtis, arbitrium, i; animus, i (dobra, slaba v.) proti volji iniUssu; proti svoji volji invitus 3 voljno patienter volkulja lupa, ae volna lana, ae vonjava odor, oris voz plaustrum, i; currus, Us;
carpentum, i voziti vehëre; mimo - praeter-
vehëre; - se curru vëhi vpliv auctdritâs, atis vprašati rogare,interrogâre, quae-
rëre; -za svet cdnsulëre vpričo coram; in cônspectU (sovražnikov) vračati se revertï vrata porta, ae
vreči iacëre, cônicëre; vreči pod sûbicëre § 220.; vreči se se prôicëre vred (Una) cum vreden dignus 3 vrezati, vreza vati incJdëre, in-
scribëre vrh vertex, ids, summus 3 vrhovni, vrhovna oblast, vrhovno poveljstvo summum imperium, sumim (ae) imperii
vrl strenuus 3, bonus 3 (civis) vrlina vir tus, utis vrnitev reditus, Us vrniti reddére; - se redire, revertí
vročina calor, oris vrsta ordo, inis (militum); bojna vrsta acies, Si; (= pleme) ge-nus, eris vrstnik aequalis, is vršiti (službo) fungl vrt hortus, i
vrtnar olitor, oris; (hortulanus, i) vsaj quidem
vsak quisque, quivis; omnis, e; vsako leto quotannis; vsak dan cotidie vsakdo quisque, ünusquisque vsakoleten annuus 3 vsakovrsten omnium generum vsakteri quisque, ünusquisque, quilibet
vsebina sententia, ae, argumen-
tum, i vselej semper
vsled ob, propter, ex; sam abl. vstati, vstajati surgere, resur-gere
Vulkan Volcanus, i, bog ognja
in kovačev vvajati indücere, introduciré vvažati importare vvesti indücére, introduciré vzbuditi, vzbujati excitare, mo-vere (admirationem); vzbuditi se expergisci, somno excitari vzdigniti se z vojsko na koga bellum inferre § 220.; - od kod castra movere
vzdržati, vzdržavati sustinere (kaj); abstinere (od česa), - se abstinere (se) vzeti sumere, capere (urbem), accipere,; - nase subire; - s seboj ducSre secum; -za ženo aliquam uxorem ducere; - za moža nubire vzglavje pulvinar, aris, pulvi-
nus, i vzgled exemplum, i vzgoja educatio, onis; disciplina, ae vzgojiti, vzgajati, vzgojevati edu-care
vzhod oriens, entis (sol) vzhodni gen. subst. oriens, entis vzklikniti exclamare, clamitare vznožje (gore) radices, um vzpostaviti restituere vzrasti crescere vzrediti educare vzrok causa, ae
vztrajnost constantia, ae; pa-
tientia et labor vzvišen erectus 3; excelsus 3; sublimis, e.
Z gl.s
za pro; ad; secundum; post; de; (časovno) tempore, še za de (pri časovnih določilih) zabava voluptas, atis zabosti se incumber e, z mečem
§ 220. op. 1. začetek initium, i, ali s števn. primus 3
začeti incipgre, coepisse; com-
mittere (proelium), iriire zadaj, od zadaj ä tergö zadati, - dajati inicere (metum);
- cönsciscere (smrt) zadeti (koga) incidere in zadnji posterus 3; Tiltimus 3 zadobiti comparäre, adipisci (s trudom); - zmago reportare victöriam (de, ex hoste) zadovoljen contentus 3 zadržavati, zadrževati detinere, retinere, - od česa arcere, pro-hibere
zagledati conspicčre, animad-vertSre
zagovarjati defend&re; (v pravnem življenju) causam, dicSre zagovor defensiö, önis; causa in
dicere zagrešiti committere zahod occasus, Us, occidens, entis (söl)
zahteva pöstulätiö, önis, pöstu-lätum, i
zahtevati pöscere, pöstuläre; pe-tere, expetere (praemium), - nazaj repetere, repösctire zahvala grätia, ae zahvaliti koga grätiäs agere alicui zajeti capere
zakaj?cur? (veznik = kajti) nam, enim
zaklad opes, um; thesaurus, i,
gaza, ae zaklicati komu acclämäre aliquem zakon lex, legis zakonit legitimus 3 zaleže refert
zaliv sinus, Us
Zama Zama, ae, mësto afriško zaman frustra zamazati interlinère zameniti mUtâre, commUtâre, permUtâre aligua rë § 250. op. zameriti se incïdêre in invidiam;
- zopet recidëre in invidiam zamolčati praeterire sïlentïô zamotati irrëtire (taquets) zanašati se confidëre; zanašajoč
se na frëtus 3 § 244. 4 zanemarjati neglegëre zanesljiv certus 3 (amicus) zaničevanje contemptus, Us zaničevati contemnëre, despicëre;
prô nihilô habere zanka laqueus, ï zapirati claudëre zapiski acta, drum zapoditi v beg vertëre -, conver-
tëre-, cônicëre in fugam zapostaviti, -ljati postpônëre zapoved, zapovedovanje impe-rium, i
zapovedati, zapovedovati iubëre,
imperare zapovednica imperâtrix, ïcis zapretiti minari, dënûntiâre zapustiti, -puščati relinquëre, dë-serëre, dêstituëre (brez pomoči); dëficëre (= zmanjkati) zaradi propter, causa, ob; -tega propterea, quam ob rem, eâ de causa
zarota côniûrâtio, ônis zarotnik côniurâtus, i zaseben pnvatus 3
zaseda insidiae, arum zasesti occupäre; - prestol per-
venire ad regnum zasledovati investigare, per sequi
(bellö) zasluga meritum, i zaslužen meritus 3 (za de) zasmehovati irridére zastran de
zastrupiti venčno occidSre zato propterea; quäre, quam-obrem
zatorej idcircö, ideö, quamobrem; itaque, igitur, proinde (pri izpodbujah) zatožiti accUsäre zatrditi, -jevati confirmare, ad-
firmäre zatreti opprimére zaupanje fiducia, ae zaupati credére, confidere, com-mittere; zaupajoč fretus § 244.4 zaupen familiär is, e; intimus 3 zavedati se (česa) compos, otis
in esse zavest cdnscientia, ae zaveza societas, atis, foedus, eris
zaveznik socius, i
zavidati invidére
zavisen biti pendere, (od koga
ex aliquo) zavist invidia, ae zavladati invädere zavzemati possidere, tenere zaznavati percipére zažgati incendére zbežati (kam) cönfug ere zbog propter
zboleti za boleznijo morbö im-plicärl
zbrati coüigere, congregäre ; zbrati se converiire; se congregäre (o ladjah) zdavnaj pridem, dudum zdeti se viden
zdrav sänus 3; (= zdravilen, zdravju koristen) salüber, bris, bre
zdravilo remedium, i, medicä-
mentum, i zdravilstvo medicina, ae zdraviti mederi
zdravje valetüdö, inis; salus, Utis zdravnik medicus, i združiti, združevati cdniungčre zdrževati se temperäre § 223. op. 1. zelišče herba, ae zelo admodum, valde, magnopere zemeljski gen. subst. terra, ae zemlja terra, ae zemljišče ager, agrl zemljiščni agrärius 3 (lex) Zenon Zeno, önis filozof iz Eleje
in učitelj Periklejev zgoditi se fičri
zgodnji, v zgodnji mladosti
ineunte adolescentih zgodopisec scriptor, oris, rerum
scriptor zgodovina historia, ae zgovornost eloquentia, ae zgrabiti comprehendSre zgradba gl. zgraditi zgraditi aedificäre (clässem, Hävern), exstruSre; facere (most) zgražati se horrere, perhorrescere; - pred čim (o čem) § 209.
zgruditi se corruSre zibel cunae, ar um zid, zidovje murus, i, moenia, ium
zidati aedijicare zima hiems, is zimovati hiemare zimovišče hiberna, orum zjediniti se coalescSre zjutraj mane
zlagati se ne š čim abhorrere ab
aligua re zlasti praecipue, mazime, im-
primis zlat aureus 3 zlato aurum, i
zlo malum, i; (= napaka) vi-
tium, i zločin scelus, eris zlorabiti abuti zmaga victdria, ae zmagalec victor, oris; superior, oris
zmagalno znamenje tropaeum, i zmagati vincSre
zmagoslavje triumphus, i; - slaviti triumphari zmagovit victor, oris, victrix,
tricis; superior, oris zmeden perturbatus 3 zmernost temperantia, ae zmoči posse zmota error, oris zmotiti se errare zmožnost facultas, atis (govorniška); ingenium, i značaj moreš, um; ingenium, i (nestanoviten)
značajen summa constantia znamenit inslgnis, e, memorä-bilis, e
znamenje Signum, augurium, l (na nebu); (dobro) znamenje omen, inis (bonum); zmagalno -tropaeum, l znan nötus 3; znano je cönstat znanje (= veda) scientia, ae;
nötitia, ae znanost disciplina, ae, lltterae,
ärum; Studium lltterärum znanstven gen. subst. lltterae, ärum
znatelj perltus 3; najboljši znatelj
perltissimus 3 znati sclre, ne znati nesclre znositi comportäre, cönferre znotraj inträ
zob dens, dentis; zobje (= zobovje)
mörsus, Us zoper contra
zopet iterum, rürsus, denuo
zoprn odiösus 3
zor lux, lücis
zora Aurora, ae
zrel mätürus 3
zunaj exträ
zunanji exterus 3, externus 3 zvati vocäre, appelläre zvečer vesperä, vesperi (vespere) zver fera, ae; bestia, ae zvest fidelis, e (memoria); fi-
dus 3 zvestoba fides, el zvezati cöniungßre zvezda Stella, ae; sldus, eris zvitost calliditäs, ätis zvoditi pellicere (ad), impelUre.
Ž.
Zal je paenitet, miseret žalitev offensid, onis žaloigra tragoedia, ae žalost dolor, oris, tristitia, ae
maeror, oris (globoka); žalosten miser 3 žalostiti dolore adficere žalovati dolere, lugere že iam žeja sitis, is
žejati sitlre, po čem § 210. e. želeti cupSre, concuplscSre, optare,
studere, velle želja cupiditas, atis željen avidus 3; cupidus 3; stu-
diosus 3 želod glans, glandis (navadno plur.)
žena femina, ae; uxor, oris
(= soproga) ženski muliebris, e žerjav grus, gruis žgan coctilis, e žgoleč garrulus 3 žila vena, ae žima pilus (l) equlnus, l žito frumentum, l; res (rel)
frumentaria, ae živ, za svojih živih dnij vlvus 3 živahen alacer, eris, cre žival animal, alis; belua, ae (velika); (četveronoga) quadrupes, pedis; (za žrtev) hostia, ae živalski gen. subst. animal, alis, bestia, ae; živalska koža pellis ferina živeti vlvere
živilo alimentum, l, cibus, l
živina armenta, orurn; pecus, oris (ki se v čredah pase); tovorna - iiimentum, i živinski gen. subst. pecus, udis živiti se attre se, vivere, vesel životopis vita, ae
življenje vda, ae; skleniti življenje § 208. b. životinja animal, alis žrtvenik ara, ae žrtvovati immolare žužek inseetum, i.