Kamniški OBČAN
St. 6
Kamniške odbojkarice v četrtek po naslov državnih prvakinj
Le še ena zmaga loči odbojkarice Calcit Volleyballa do njihovega drugega naslova državnih prvakinj in po osvojenem slovenskem pokalu še druge lovorike v letošnji sezoni. V do-
sedanjih treh finalnih tekmah končnice v 1. DOL za ženske so v domači dvorani dvakrat premagale Novo KBM Branik, na prvi mariborski pa so po hudem boju izgubile na razliko v petem nizu.
V četrtek ob 18.30 uri bodo kamniške odbojkarice v Mariboru skušale še tretjič v finalu končnice premagati Novo KBM Branik. Če jim bo to uspelo, bo po treh letih to njihovo novo slavje v Mariboru, kajti tudi prvi naslov so proslavile v glavnem mestu Štajerske. V primeru poraza bo morebitna peta, odločilna tekma finala v nedeljo, 28. aprila, ob 17. uri v Kamniku.
Več o kamniški odbojki na 13. strani.
Prvi kratki kros v Mekinjah odlično uspel
V nedeljo, 21. aprila, je izkušena organizacijska ekipa CALCIT BIKE TEAM v Mekinjah organizirala dirko v gorsko kolesarski
Boštjan Hribovšek (Calcit bike team) je bil tokrat najhitrejši domačin. Z drugim mestom je obdržal vodstvo v slovenskem pokalu. Foto: Gregor Miklič
disciplini kratki kros. Na štartni črti so se zvrstili vsi najboljši slovenski gorski kolesarji, ki tekmujejo v olimpijskem krosu. Obe članski dirki sta postregli z zanimivimi
boji. Prve so se na progo podale ženske kategorije Elite na čelu s prvima damama slovenskega gorskega kolesarstva Blažo Klemen-čič (Calcit bike team) in Tanjo Žakelj (Unior tools team). Po izredno hitrem prvem krogu je tempo vodilnih tekmovalk nekoliko upadel. V zadnjih dveh odločilnih krogih je bila močnejša Žakljeva. Sicer pa so razplet dirke v ospredju krojili lanskoletni državni prvak v krosu Matjaž Budin (Orbea Geax), Boštjan Hribovšek in predstavnik iz kategorije mlajših članov ter zmagovalec prve dirke pokala Rok Korošec (oba Calcit bike team). Več na 12. strani.
_52. leto
Mlin na veter, tipične hiške
■	I ■ v ■ ■
in običaji Nizozemske med polji tulipanov
V	Arboretumu Volčji Potok je lepo kadarkoli ga obiščem. Prostran krajinsko oblikovan park v vseh letnih časih ponuja sprehode in sprostitev v miru in zelenju. Nasadi tulipanov in drugega cvetja, rododendroni, vrtnice in lokvanji, bogata zbirka dreves in grmovnic, naravni gozd in travniki so zanimivi za ljubitelje narave.
V	teh dneh cveti na tisoče pomladnih cvetlic pisanih barv, dreves in grmovnic, ki poganjajo popke in prve cvetove. Narcise, hijacinte in tulipani s svojimi barvitimi cvetovi že pozdravljajo tradicionalno spomladansko razstavo.
V	Arboretum Volčji Potok se po letu 1996 in 2004 vrača Nizozemska vas, ki bo s predstavitvijo barvite Nizozemske od 25. aprila do 5. maja obogatila že 22. tradicionalno spomladansko razstavo tulipanov, cvetja, vrtnarstva in vrtne opreme, v času, ko najbolj znana nizozemska cvetlica - tulipan cveti z vsem svojim sijajem tudi v Arboretumu Volčji Potok pod kamniškimi planinami.
Kamnik, 24. april 2013
Več na 9. strani.
SASA MEJAC
Kamniški vrtec Zarja razburkal slovensko javnost
Enosmerni promet v središču Kamnika začne veljati 30. aprila
V teh dneh intenzivno potekajo gradbena dela za ureditev Tomšičeve ulice in Trga prijateljstva, zato bo do konca meseca na tem odseku promet oviran z delnimi in občasnimi popolnimi zaporami. Ureditev zajema odstranitev poškodovanega asfalta, delno zamenjavo spodnjega ustroja vozišča, zamenjavo poškodovanih robnikov ter asfaltiranje vozišča. Izvedbo ureditve, ki bo veljala 62.000 evrov, poleg nadzornikov budno spremljajo tudi predstavniki vodstva Občine, Zavoda za varstvo kulturne dediščine ter odgovorni projektant. Na občini Kamnik zagotavljajo, da bo ureditev zaključena najpozneje do 30. aprila, ko bo tudi pričel veljati enosmerni promet na tem odseku.
Enosmerni promet bo potekal iz smeri tržnice Kamnik preko Trga prijateljstva in Tomšičeve ulice na Glavni trg v smeri Maistrove ulice do tržnice Kamnik. Del Medvedove ulice od Tunjiške ceste do Tomšičeve ulice bo potekal enosmerno v smeri
mestnega jedra, v nasprotni smeri bo vožnja dovoljena le za avtobuse, kolesarje in intervencijska vozila. Na celotnem območju enosmernega prometa v mestnem jedru bodo označene kolesarske poti, ki bodo omogočale vožnjo v nasprotni smeri. Celotno območje bo omejeno s hitrostjo 30 km/h (t. i. cona 30). Na Glavnem trgu pred Pošto bodo zarisana nova parkirišča za časovno parkira
Z ravnateljico Vrtca Antona Medveda Kamnik Renato Hojs:
V ponedeljek, 8. aprila, je v slovenski javnosti odjeknila novica o očitku neprimernega ravnanja vzgojiteljice in njene pomočnice v skupini Sonček kamniškega zasebnega vrtca Zarja. Zaradi pritožbe mame iz skupine sta zaposleni dali odpoved, s čimer se še danes večina staršev ne strinja. Vse do danes so okoliščine zgodbe še vedno nejasne, kriminalistična preiskava še ni zaključena, kaj točno se je dejansko dogajalo, pa zaenkrat
NAŠA ANKETA: STARŠI SO ZADOVOLJNI S
Vrtec je pomemben za otrokov razvoj, za njegovo osamosvajanje. Starši v kamniški občini se že leta srečujejo s prostorsko stisko v vrtcih. Letošnjo spomlad je samo v Vrtcu Antona Medveda Kamnik, ki letos praznuje 60-le-tnico svojega obstoja, 274 zavrnjenih otrok. Pred dvema tednoma je v slovenskih medijih odjeknila novica o domnevnem nasilju nad malčki v vrtcu Zarja. Starše smo povprašali, kako se njihovi otroci počutijo v vrtcu in kaj menijo o nedavnem dogodku, na 5. strani
zares vedo le vpleteni. Tudi po tiskovni konferenci 15. aprila je dogodek ostal nepojasnjen. Izjave vpletenih si nasprotujejo, preiskava policije in inšpektorata pa še ni zaključena. Vzgojiteljica je dogodek zanikala, a ravnateljica vrtca trdi drugače. Starši se z odzivom in ravnanjem ravnateljice ne strinjajo in si skupaj z otroki iz skupine Sonček želijo, da se vzgojiteljici vrneta nazaj v skupino. Več na strani 5.
KAMNIŠKIMI VRTCI
omejeno
nje, ki bo odpravilo dolgoletni problem parkiranja vozil na pločnikih. Na nasprotni strani Pošte bo del površin namenjen poživitvi gospodarskih dejavnosti.
NAŠ POGOVOR na strani 4
»Vzgajati morajo starši, vrtci in šole so le dopolnilo družinske vzgoje«
Mamica Anita, na fotografiji s hčerkama Lucijo in Lidijo, ima dobre izkušnje z različnimi kamniškimi vrtci, pravi, da so vse njene hčere imele srečo z vzgojiteljicami in varuhinjami. Tudi Lucija in Lidija gresta zjutraj z velikim veseljem v vrtec in če popoldan pride mami kdaj prezgodaj se zgodi, da še ne želita domov.
BOJANA KLEMENC
Naslednja številka časopisa Kamniški občan izide 10. maja. Rok za oddajo člankov je v petek, 3. maja, oglase in zahvale pa lahko oddate še v sredo, 8. maja, v uredništvu v Kamniku, Glavni trg 25 (stavba med občino in pošto), tel.: 01/83 91 311, 041/662-450, e-naslov: sasa.mejac@siol.net
Časopis Kamniški občan lahko prebirate tudi v elektronski izdaji na www.kamnik.si
tus MARKET Veronika
Dodatne informacije
040/666288 www.razvojni-zavod.si
info@razvojni-zavod.si
VRTNI CENTER ARBORETUM ODPRTO VSAK DAN
www.arboretum.si
O poslovanju družbe Velika planina in javnih zavodov ter o poteku rekonstrukcije OŠ Toma Brejca
Spoštovane občanke spoštovani občani,
dovotite mi, daVam čestitam ob dnevuuporaproti okupatorju27. aprilu, ter mednarodnem prazniku delavstva, 1. maju, nap praznovanju socialni) ingospodarskih dosežkov mednarodnega delavskega gibanja.
Hkrati Vas vaßim, da se udeležite slovesnosti ob dnevu uporapro ti okupatorju, ki Bo vpetek, 26. 4. 2013, ob 18. uri, v centru Kamnika-ParkEvropapri Plečnikovi železniški postaji. Slavnostni govornik bo minister za zunanje zadeve Kari Erjavec.
S tradicionalno prvomajsko &udhico MestnegodBe Kamnik pa se v Vaši druž6i veselim tudi tradicionalne prireditve ob mednarodnemprazniku delavstva v sredo, 1. maja 2013, ob ll.uriv Kamniški Bistrici.
Marjan Sarec, župan občine Kamnik
Saniran plaz v Podgorju
Na položnem travnatem pobočju v vznožju hriba Dobrava v Podgorju pri Kamniku se je v času obilnih padavin septembra 2010 sprožil manjši usad širine okoli 45 metrov in dolžine okoli 10 metrov ter zasul občinsko cesto Podgorje-Jurkov hrib. Za sanacijo plazu je zato Občina Kamnik naročila projekt PZI z izdelavo raziskav terena in geotehničnega poročila s predlogom sanacije.
Sanacija plazu je potekala v maju in juniju lansko leto. Izvajalec sanacijskih del Pavčnik d.o.o. je izvedel kamniti težnostni oporni zid v dolžini 40 metrov in višini 3 metrov. Za preprečitev zamakanja terena so bile zajete tudi talne in površinske zaledne vode. V ta namen so v gozdu na koncu jarka zgradili manjši uvajalni prag za zajem hudourniških vod, ki so jih speljali po kanaletah do usedalnika in nato v meteorno kanalizacijo. Finančna sredstva, 47.000 evrov, za izvedena dela saniranega plazu je v celoti zagotovila Občina Kamnik.
Uvodni nagovor ob slovesnem odprtju pridobitve 8. aprila je zbranim namenil predsednik Krajevne sku-V okviru prireditev ob občinskem prazniku je pnosti Podgorje Aleš bilo 8. aprila slovesno tudi v Podgorju. Župan Stražar, ki se je za in-Marjan Šarec je skupaj s predsednikom Kra- vesticijo zahvalil župa-jevne skupnosti Podgorje Alešem Stražarjem nu in občinski upravi. odprl sanirani plaz.	Župan Marjan Sarec
je v svojem nagovoru
krajankam in krajanom poudaril, da je bila sanacija plazu nujna. »Raje ne pomislim kako bi bilo, če bi se ta količina zemljine zaradi namočenosti tal sprožila in bi začela drseti proti gospodarskemu poslopju. Zato vam iskreno čestitam ob novi pridobitvi oziroma ob izgubi strahu, saj boste zdaj lahko mirno spali. Hvala izvajalcem za izvedeno delo in hvala krajankam in krajanom za sodelovanje ob izvajanju del.«
Za glasbeno popestritev slavnostnega dogodka so poskrbeli Martin Vodlan, Matic Hribar in Matjaž Ogrinc.
JANJA ZORMAN MACURA
OBVESTILO
OBČINA KAMNIKvse zainteresirane občane obvešča, da bo od 23.4.2013 do 1.10.2013 na spletni strani: www.kamnik.si in na oglasni deski občine objavljen:
javni razpis za dodelitev finančnih sredstev za obnovo spomeniško zaščitenih stanovanjskih objektovvobčini Kamnik.
Občina Kamnik na podlagi 6. člena Pravilnika o dodeljevanju proračunskih sredstevza odstranjevanje azbestne kritine (Ur. list RS, št. 22/2009) objavlja
RAZPIS
za dodelitev proračunskih sredstev za odstranjevanje azbestne kritine v letu 2013
Razpisna dokumentacija, katere sestavni del sta Sklep o razpisu in obrazec vloge je objavljena na spletni strani Občine Kamnik www.kam-nik.si v rubriki »javna naročila in razpisi«, oziroma je dosegljiva v sprejemno informacijski pisarni Občine Kamnik(sobašt. 1 v pritličju). Prosilci lahko dobijo dodatne informacije o razpisu na Oddelku za gospodarske javne službe Občine Kamnik (kontaktna oseba: Mihela Veternik, sobašt. 59, tel. št. 8318-248, e-pošta: mihaela.veternik@kamnik.si). Rokza predložitevvlogje 2. oktober 2013.
MARJAN ŠAREC ŽUPAN
Kamniški IJBČAN - Izdajatelj Bistrica, d.o.o., Kamnik, Ljubljanska cesta 3/a. Odgovorna urednica SašaMejač, univ. dipl. ekon. Na podlagi mnenja Ministrstva za kulturo sodi časopis med proizvode informativne narave. Medij Kamniški občan je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 333- Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 20.000 izvodov. Naslovuredništva: Kamnik, Glavni trg 25 (Seydlova hiša med občino in pošto), tel.: 01/83-91-311, 041/662-450, fax: 01/83-19-860, e-mail: sasa.mejac@siol.net Uradne ure: ponedeljek in petek od 9- do 15- ure, sreda od 9- do 12. in od 13- do 17. ure. Nenaročenih člankov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Grafična priprava in tisk Set d.d., 24.4. 2013-
Svetniki Občinskega sveta Občine Kamnik bodo danes razpravljali o letnih poročilih družbe Velika Planina d.o.o. in javnih zavodov v občini Kamnik za leto 2012, o poteku rekonstrukcije in gradnje prizidka s telovadnico OŠ Toma Brejca.
Občina Kamnik kot lastnica ocenjuje, da je bilo poslovanje družbe Velika Planina d.o.o. v letu 2012 ob danih gospodarskih razmerah in v primerjavi s preteklimi leti uspešno, zagotovo pa bo potrebno v prihodnje nameniti posebno pozornost povečevanju prihodkov (večje število prepeljanih potnikov, dodatni programi...) ter še dodatni racionalizaciji stroškov.
Zastavljena strategija družbe se je izkazala za pravilno, saj se je število prepeljanih potnikov povečalo za dobrih 20%, prihodki od poslovanja pa za 25% (v primerjavi z letom 2011). Vlaganja v gostinstvo so poslovno upravičena, saj se je obseg prihodkov iz te dejavnosti v primerjavi s preteklim letom povečal za dobrih 50% . Lani je občina dokapitalizirala družbo v višini 250.000 evrov, ta sredstva so bila namenjena poplačilu pogodbenih obveznosti za zamenjavo pogonskega sistema oziroma sanacijo strojnice nihalne žičnice Velika Planina.
Rekonstrukcija OŠ Toma Brejca zahtevala že 1,1 milijona
Novembra in decembra lani so se začela izvajati pripravljalna dela in organizacija gradbišča, sledila so rušitvena dela na obstoječem objektu OS Toma Brejca. Med izvajanjem rušitvenih del je prišlo do ugotovitev, ki so bila navedena že v statični presoji iz leta 2006, da so nekateri konstrukcijski elementi obstoječega objekta v dosti slabšem stanju, kot se je trdilo. Zaradi preprečitve morebitnih nekontroliranih porušitev močno poškodovanih sten, lesenih stropnikov in posameznih delov ostrešja, ki naj bi po prvotni projektni dokumentaciji ostala in bi bila samo sanirana, so se izvajalci odločili za boljšo in trajnejšo rešitev, torej da se obstoječa opečna stena v osi D v celoti poruši, saj se na tem delu projekta že predvideva nova armiranobetonska stena, ki nudi ležišča medetažnih armiranobetonskih plošč.
Poleg tega naj se dotrajano leseno ostrešje poruši in izvede novo z drugačnim statičnim načinom, ki bo omogočil pridobitev in mogočo kasnejšo uporabo podstrešnega prostora, pri čemer se obstoječa kritina shrani in ponovno uporabi. Obstoječi leseni stropovi nad pritličjem, I., II. in III. nadstropjem se v celoti porušijo ter se izvedejo nove armiranobetonske plošče.
V	istem času je prišla v zvezi s sklepom o dodelitvi sredstev s strani sektorja za investicije v predšolsko in šolsko infrastrukturo Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport RS dodatna pobuda, da bi bilo smiselno za načrtovano 23-24 oddelčno šolo, izvesti še manjšo dodatno učilnico za izvajanje pouka telesne vzgoje.
Februarja je bila dokončana odstranitev kompletnega ostrešja, demonta-ža preostalih obstoječih okenskih kril, porušena dodatna stena obstoječega objekta v osi D in dela stene proti Metalki, dokončane so bile kletne stene in plošče nad kletjo pod bodočo telovadnico, vertikalna hidroizolacija kletnih sten z zaščito, zasip podkletenega dela objekta ter izkop in sanacija terena pod kinetami ter izhodom iz zaklonišča in talne plošče, stene ter krovne plošče iz kleti izhajajočih instalacijskih kinet, dokončana je bila sanacija terena ter talna plošča na lokaciji dilatacije 02 (obstoječi del objekta s prizidkom), meteorna in fekalna kanalizacija z maščobnikom na severni strani objekta ob Ljubljanski cesti ter narejena drenaža ob obstoječih stenah z navezavo na sistem meteorne kanalizacije.
V	marcu so bila izvedena rušitvena dela po projektu in naknadno dogovorjena dela: streha, stena v osi D in stropovi v obstoječem delu. Na obstoječem delu in prizidku je bil opravljen izkop in sanacija temeljnih tal, inštalacijska kineta z inštalacijami v kineti, fekalna kanalizacija v območju talne plošče, del severozahodne veje fekalne in meteorne kanalizacije z drenažo in maščobnim usedalnikom, 90% talne plošče, 70% betonskih sten in stebrov z nosilci v pritličju, 50% plošče nad pritličjem. Na mestu telovadnice je bil gradbeno v celoti dokončan kletni del, hidroizolacija, toplotna izolacija in zasip kletnih sten, inštalacijske kinete do obstoječega objekta in kolesarnice, del sten pritličja (kjer je to bilo možno izvesti), začetek izkopa in navezave do območja TK vodov, na gradbišče pa je bila dostavljena oprema za zaklonišče. Narejen je bil izkop za temeljno ploščo kolesarnice, pasovni temelji in stene kolesarnice, elektrokanalizacija od priključnega mesta (kolesarnice) do elektro prostora v kletnem delu. Kar se tiče zunanje ureditve je bil na južnem delu telovadnice izveden vodovod, izvedena so bila vsa gradbena dela TK vodov, vključno z uvlečenim kablom na južni strani telovadnice (prevezava bo izvedena v začetku aprila), KTV je bil prestavljen v celoti ter narejen vodomerni jašek.
Generalna ugotovitev je, da je projekt glede na pogodbeni terminski plan v zaostanku, zlasti zaradi dolgotrajnih neugodnih vremenskih razmer. Do konca meseca marca je bilo izstavljenih 5 začasnih situacij z obračunanimi deli v znesku 1.107.232,87 €.
KATJA URANKAR
Urejena struga in nova mostna konstrukcija
Potok Oševek ne bo več poplavljal
Bližamo se sklepnemu dejanju prireditev ob letošnjem prazniku občine Kamnik. Močna deževja v zadnjih letih so težave povzročala tudi v naselju Oševek. Zaradi premajhne pretočnosti je potok Oševek poplavljal okolico in kletne prostore hiš. Zato se je Občina Kamnik v lanskem letu lotila ureditve struge vodotoka in temeljite prenove dotrajane in premalo pretočne mostne konstrukcije. Investicijo v vrednosti 88.000 evrov, ki jo je v novembru in decembru lansko leto izvedlo podjetje Hidrotehnik d.d., je v celoti financirala Občina Kamnik. V prvi fazi je bila porušena stara in zgrajena nova ter večja mostna konstrukcija, po kateri poteka dostop do dveh stanovanjskih hiš na levem bregu vodotoka Oševek. V drugi fazi pa je bila struga Oševka
sanirana gorvodno in dolvodno od novega mostu v dolžini približno 35 metrov.
V sklopu praznovanja občinskega praznika so se v sredo, 10. aprila, pridobitve veselili krajani, skupaj z županom Marjanom Šarcem, ki je skupaj s predstavnico Krajevne skupnosti Nevlje Marušo Juhant ter krajanoma Miku-šem in Podbevškom odprl novo mostno konstrukcijo in urejeno strugo Oševek. Kot je povedal župan, se bo Občina Kamnik trudila nadaljevati z ureditvi-
jo struge. Slovesnost je bila tudi priložnost za prijetno druženje krajanov ob pesmih Ljudskih
pevk Predic ob harmoniki Jožeta Jagodica in veselih vižah krajanov Franca Plahute s sinovoma z Briš. Marljive gospodinje iz Oševka so prijazno postregle z doma pripravljenimi dobrotami.
VERA MEJAČ Foto: Primož Bric
Po lepi cesti na Okroglo
V prijazno naselje Okroglo, ki se razteza tudi do 600 metrov visoko, od novembra lansko leto vodi urejena in varna cesta. V okviru rekonstrukcije ceste na Okroglo v dolžini 420 metrov so izvedli zamenjavo ustroja v debelini 50 cm, izdelavo prepustov in drenažo v dolžini 120 metrov. Kot protiprašno zaščito so na nevezano nosilno plast tampona izvedli vezano zgornjo nosilno plast iz obrabne in zaporne plasti asfalta v debelini 7 cm. Celotna investicija je znašala 48.000 evrov, z združenimi močmi so jo pokrili krajani, Krajevna skupnost Kamniška Bistrica in Občina Kamnik.
Pravi praznik ob slovesnem odprtju nove pridobitve v torek, 2. aprila, ni pokvarilo niti slabo vreme, sneg in mraz. Krajani so se skupaj z gosti zbrali pod streho gospodarskega poslopja na kmetiji Okroglo 4a, po domače Pri Tončkovih, kjer se je po uradnem delu razvilo tudi prijetno srečanje ob klepetu in pogostitvi, za katero so poskrbeli domačini in lastniki bivalnih koč. 11-letni Florjan Kuhar z domačije nas je
vse skupaj razvedril s harmoniko, z velikim veseljem in ponosom nam je razkazal živali, za katere skrbi na kmetiji: krave, svinjo in psa, ki sta najboljša prijatelja, račke, zajce, morske prašičke ...
Krajanke in krajne je pozdravila predsednica Krajevne skupnosti Kamniška Bistrica
Karla Urh in poudarila posluh Občine Kamnik tudi za ljudi na podeželju, saj so le uspeli s skupnimi močmi urediti dve tretjini ceste, za preostali del pa si želijo, da bo urejen čimprej.
Da ureditev tega odseka cesta predstavlja velik prispevek k izboljšanju prometne varnosti na tem delu Krajevne skupnosti Kamniška Bistrica, je izpostavil župan Marjan Šarec.
VERA MEJAČ
Urejeno cesto na Okroglo v dolžini 420 metrov sta odprla župan Marjan Šarec in predsednica Krajevne skupnosti Kamniška Bistrica Karla Urh. »Lepo je, da mladi rod ostaja tu gori na podeželju«, je zaželel župan zbranim krajankam in krajanom vasi Okroglo, med katerimi je bilo veliko najmlajših: Neža, Trina, Jan, Matic, Eva, Lucija.
NAŠI JUBILANTI
24. april 2013 3
80 let je šola na Selih srce kraja
Podružnična šola Sela, ena izmed treh podružničnih šol Osnovne šole Šmartno v Tuhinju, v letošnjem letu praznuje osemdeset let in jubilej je po popravilih in lanskoletni obnovi pričakala vsa lepa in sodobna. Današnje šolsko poslopje je bilo zgrajeno pred drugo svetovno vojno, leta 1932, med vojno je bilo požgano. V tem šolskem letu mineva tudi sto let od ustanovitve javne ljudske šole in namestitve prve izprašane učiteljice na Selih v šolskem letu 1912/13. To sta lepa jubileja, ki so ju vsi, ki so bili del šole, krajani in gostje ponosno in radostno praznovali s slovesnostjo v sredo, 3. aprila. Na odru pod šotorom ob igrišču šole so pred številnimi zbranimi »glavno besedo« imeli otroci - 15 učencev šole, ki obiskujejo pouk v dveh kombiniranih oddelkih šole, ki je pomembna odskočna deska njihovega šolanja in odraščanja. Kot smo lahko slišali, je šola na Selih srce kraja, potrebna za uspešno kulturno in intelektualno rast kraja. Brez otrok bi bila šola kakor gnezdo brez ptic... Ob obletnici šole sta vse pomembnejše dogodke v zgodovini šole, ki ne smejo v pozabo, spomine in dokumente uredili v zbornik 80 let šole na Selih avtorici, učiteljici Tanja Drovenik Čalič in Milena Kunej.
Vodja šole na Selih Ema Berlec, ki na tej šoli poučuje že od leta 1990, se je za pomemben prispevek k soustvarjanju zgodbe male krajevne šole zahvalila dolgoletni učiteljici Mileni Kunej za 32-letno vestno delo, ravnateljici matične šole Šmartno v Tuhinju Jožici Hribar in učiteljici Tanji Drovenik Čalič - z Mileno Kunej sta avtorici jubilejnega zbornika.
Zbrane na slovesnosti 3. aprila, ki je pod šotorom potekala na šolskem dvorišču, je pozdravila ravnateljica matične OŠ Šmartno v Tuhinju Jožica Hribar in spomnila: »Morda se danes premalo zavedamo pomena obstoja in delovanja šol na podeželju. Tudi majhne podružnične šole s svojim širokim delovanjem pomembno prispevajo k razvoju kraja in k dvigu kakovosti življenja podeželskega prebivalstva. Razmišljam, koliko prireditev so sel-ski učenci skupaj z učitelji pripravili v vseh osemdesetih letih, odkar šola obstaja. Zagotovo so potekale ob vseh pomembnejših praznikih, posebnih dogodkih v kraju in tudi ob obletnicah, kakor je današnja.«
Podružnična šola Sela je z delom pričela 18. oktobra leta 1932. Otroci so se na tem področju šolali že dosti prej. Prva (nedeljska) šola je bila omenjena že leta 1789. Sledila ji je »šola za silo« leta 1873, v kateri so poučevali organisti. Sprva je pouk potekal v stari mežnariji, današnjem Marijinem domu, šolska zgradba je bila postavljena šele dvajset let pozneje. Kot mnoge druge šole je bila tudi šolska zgradba na Selih med vojno požgana. Po osvoboditvi so jo po delih obnavljali kar nekaj let z velikanskim delovnim prispevkom domačinov.
Zaradi velikega števila učencev, po osvoboditvi je bilo kar 162 učencev, je pouk potekal celodnevno v kombiniranih oddelkih. Tudi sobote so bile delovne do šolskega leta 1971/72. Pouk je zaradi majhnega števila učencev potekal tudi v trojni kombinaciji, kar je od učitelja zahtevalo zvrhano mero zbranosti, po-
nekdanji učenki Tina in Karmen Kunej, hčerki Milene Kunej, ki je na selski šoli poučevala 32 let. Med spomini na življenje v šolski zgradbi, na prve in tudi poznejše šolske dni so še posebej zanimivi spomini na šolska leta, ko je bila njuna mami hkrati tudi njuna učiteljica: »Tretji in četrti razred in učiteljica postane najina mami. Nama pa je bilo najbolj grozno, saj sva jo morali klicati učiteljica. Ta učiteljica je bila do naju najbolj stroga in zahtevna. Vedno si bil prvi na vrsti za spraševanje, dobil si težja vprašanja kot sošolci, nobena vejica pri spisu ni bila spregledana, ko smo kaj ušpiči-li, sva bili okaraniprvi, nobene domače naloge nisva mogli pozabiti/ spustiti ... Sola Sela bo vedno ostala del nepozabnih spominov, šola, ki nam ni dala samo »šolskega znanja«, ampak tudi življenjske vrline, kot so dobrota, spoštovanje, skrb za soljudi, sokrajane, starejše, ki jih v današnjem času še kako potrebujemo, in jih pozabljamo, postajajo vse
Skozi igro V učilni zidani smo obudili spomine kako je nekoč potekal šolski vsakdan.
predvsem zadnjim letom in pripra- poseben privilegij biti blizu narave. V učilni zidani, venček ljudskih ple-
vam na jubilej. »V juniju 2011 se je na šoli pričela adaptacija zunanje podobe šolske stavbe, kije bila v avgustu, do pričetka novega šolskega leta dokončana. Naslednje leto je
trpežljivosti in energije. Pomembna prelomnica je šolsko leto 1964/65, ko je bila šola Sela ukinjena kot samostojna enota in priključena centralni šoli Toma Brejca v Kamniku kot njena podružnica. Leta 1996 pa je bila kot podružnica priključena k novi OŠ Šmartno v Tuhinju.
Jožica Hribar pa je izpostavila še eno prednost majhne, a sodobno opremljene selske šole. »In to je, da stoji znotraj domačega okolja učencev in je hkrati tesno povezana z matično šolo. Vsak otrok je dragocen in prav je, da ima možnost izobraževanja v svojem kraju. Le tako bo korak za korakom vsrkaval prednosti podeželja kot prostora za svoje nadaljnje življenje in delo. V tej šoli so pridobivali znanja mnogi krajani, ki so v poklicnem življenju še danes uspešni.«
Šola in kraj oživljata tudi ob spominih nekdanjih učencev, učiteljev in staršev
Vse pomembnejše dogodke v zgodovini selske šole sta v jubilejni zbornik ob 80-letnici šolske stavbe - 1932 in 100-letnici šolstva na Selih pri Kamniku - 1912/13 strnili avtorici Milena Kunej in Tatjana Drovenik Čalič. Kot sta ob predstavitvi povedali, ju je skozi zgodovino šole popeljala šolska kronika in ohranjena šolska dokumentacija iz povojnih časov, ki jo je skrbno pisala predvsem učiteljica Radka Veršnik, ki je selski šoli posvetila vse svoje službeno obdobje od leta 1946 do 1981.
V zbornik sta strnili misli tudi
Na bogato 80-letno zgodovino šole na Selih je ponosna tudi učiteljica Radka Veršnik, ki je tej šoli posvetila vse svoje službeno obdobje od leta 1946 do 1981. Vsa leta je skrbno pisala šolsko dokumentacijo, ki je bila tudi bogata podlaga jubilejnega zbornika.
Prva učenca osnovne šole Sela iz leta 1932 Franc in Jožefa Dolinšek s Studenc imata na svojo šolo nepozabne spomine. Z veseljem sta se udeležila jubilejne slovesnosti, kjer jih je toplo sprejela Jožica Hribar, ravnateljica matične OŠ Šmartno. Slovesnosti se ni mogel udeležiti njun sošolec Alojz Osolnik s Sovinje Peči.
pomembnejše in so pravo bogastvo, ki se ga ne da kupiti. Hvala torej obema učiteljicama, Emi in mami Mileni za vso pozitivno energijo, ki sta jo vsa leta razdajali učencem, jih spodbujali in tolažili na pragu vstopa v svet odraščanja«, sta zaključili svoje spomine.
Nekateri krajani so bili pripravljeni postreči tudi s starimi dokumenti, spričevali, fotografijami in manjkajočimi podatki. S svojo srčnostjo in spoštovanjem do šole in kraja so tako pomagali soustvarjati zgodbo izpred osemdesetih let.
Šola pričakala jubilej v novi, lepi preobleki
Vodja podružnične šole na Selih Ema Berlec je pozornost namenila
Da majhne podružnične šole, kotje šola na Selih, s svojim razgibanim delovanjem pomembno prispevajo k razvoju kraja in k dvigu kakovosti življenja so potrdili tudi številni obiskovalci jubilejne slovesnosti.
stavba dočakala še prenovo notranjih prostorov. Kako so učencem za-žarele oči, ko so prišli v novo šolo. Tudi nam delavkam, je bil prihod v novo preobleko šole, zelo prijeten. Začele so se priprave na obletnico, ki jo je treba prirediti slavljenki. Dočakala je že kar častitljivo starost. Poiskali smo starejše krajane, ki so nekdaj obiskovali to šolo na Selih in jih poprosili, da nam povedo, kako je bilo v šoli nekoč. Vsi so se z veseljem odzvali vabilu in nas obiskali. Koliko novega smo izvedeli! Učenci so pozorno poslušali njihove pripovedi in jih skrbno zapisovali. Seveda, starejši so pisali, prvošolci pa so si ob pripovedovanju kar risali žive slike na papir. Vse smo zapisali in objavili na spletni strani šole. V tem šolskem letu pa smo pričeli še z dodatnimi pripravami na obletnico. Takoj so priskočili na pomoč starši, krajevna skupnost, ki so nam z materialom in svojim delom pomagali, da je nastala današnja prireditev, razstava, pogostitev«, je z veseljem opisovala Ema Berlec, učiteljica na selski šoli od leta 1990, danes pa skupaj z učiteljico Moniko Ravnikar Bobnar poučujeta 15 učencev te šole v dveh kombiniranih oddelkih.
Da je šola srce kraja, sta v svojih nagovorih poudarila tudi predsednik Krajevne skupnosti Sela Milan Hribar in župan Marjan Šarec. »Takšnih šol, kot je POS Sela, ne smemo izriniti iz sistema, saj so nujni del sistema, zato da se ohrani tudi otroštvo otrok iz okoliških vasi v svojem domačem okolju, kajti šolska leta morajo biti prijetna, le tako se jih bodo otroci spominjali z veseljem in radostjo, predvsem, ker imajo
Spoštovani gostje, zaposleni, krajan-ke in krajani, iskreno vam čestitam ob 80. obletnici šole, ob prenovljeni šoli, ki je pripravljena na nove generacije otrok, na nove, nadobudne mlade, ki se vselijo znanja, ki se veselijo druženja, predvsem pa ne pozabimo, da jih moramo naučiti, da so drug drugemu ljudje, da si drug drugemu pomagajo, če ne drugje, pa celo pri »plonkanju««, je med drugim poudaril župan.
Na slovesnosti nastopili vsi učenci šole
V programu slovesnosti, ki ga je pripravila učiteljica Monika Ravnikar Bobnar, so ponosno in razigrano nastopili vsi učenci sel-ske šole, v štirih razredih se jih v letošnjem šolskem letu šola petnajst v dveh kombiniranih oddelkih. Dogajanje sta spretno povezovala nekdanja učenca te šole Jerneja Berlec in Domen Poljanšek. Za glasbeni del prireditve je poskrbel učitelj Peter Pogačar, pod njegovim vodstvom je veselo zapel šolski zborček. Z deklama-cijami in pesmijo so se predstavili Zala Perovšek, Eva Urankar, Vita Schlegl, Polona Trebušak in Zoja Pivec. Glasbeno nadarjenost, ki jo nadgrajujejo z obiskovanjem Glasbene šole Kamnik, so predstavili učenci Eva Leskovec na klarinetu, Nika Leskovec na klavirju, Andrej Šuštar na violončelu in David Re-snik na harmoniki. Zanimiva je bila predstavitev šolanja nekoč skozi igro
sov in glasba na ljudskih glasbilih.
Popotovanje skozi obdobja sel-ske šole je zaključila povezovalka Jerneja z ugotovitvijo, da so na šolo ponosni vsi, ki so z njo kakorkoli povezani, da je svojim učencem dala dobro popotnico na poti v nadaljnje življenje, jih obogatila in je nepogrešljiv del kulturnega življenja na Selih.
Slovesnost je zaokrožil prerez traku in blagoslov domačega žup-
Živahno dogajanje na odru sta spretno povezovala nekdanja učenca te šole Jerneja Berlec in Domen Poljanšek.
nika Danijela Kaštruna, ki je leta 2000 spisal krajevno kroniko Sela
pri Kamniku. V prostorih šole smo se sprehodili po zanimivi pregledni razstavi učil, učnih pripomočkov in starih dokumentov, ki izpričujejo o bogati tradicija šolstva na podeželju. Prav majhne podružnične šole, kot je šola na Selih, s svojim razgibanim delovanjem pomembno prispevajo k razvoju kraja in k dvigu kakovosti življenja podeželskega prebivalstva.
Besedilo in fotografije: VERA MEJAČ
Prav prijetne in zanimive melodije so iz ljudskih glasbil izvabljali Urban, Andraž in njun oče Roman Poljanšek s Sel.


V
Zanimiva pregledna razstava učil, učnih pripomočkov in starih dokumentov, ki izpričujejo o bogati tradicija šolstva na podeželju.
4 24. april 2013
NAŠ POGOVOR - OTROŠKO VARSTVO
Kamniški OBČAN
Na obisku pri ravnateljici Vrtca Antona Medveda Kamnik Renati Hojs
Vzgajati morajo starši, vrtci in šole so le dopolnilo družinske vzgoje
Leta 1953 je Občina Kamnik za potrebe vzgoje in varstva predšolskih otrok ustanovila VVZ Antona Medveda. Otroški vrtec je dobil svoje prostore v župnišču na Šutni. 60 let pozneje je Vrtec Antona Medveda Kamnik eden večjih v Sloveniji, saj ima kar 55 oddelkov na štirinajstih različnih lokacijah. Vrtec obiskuje 997 otrok. »Krepimo iskreno in spoštljivo komunikacijo z vzgledom varnega, ljubečega, sodelovalnega in odgovornega odnosa do človeka in narave,« je vizija vrtca. Maja bo vrhunec praznovanja na Veronikinem festivalu, v zadnjem tednu pa po Kamniku teče med mladimi starši pogovor o sprejemu ali odklonitvi v vrtec za naslednje šolsko leto. Ravno pravi čas, da o 60-letnici vrtca in trenutnem dogajanju okrog vpisa v vrtec spregovorimo z ravnateljico Renato Hojs.
Starši so v preteklem tednu izvedeli, ali je njihov otrok dobil prostor v vrtcu za naslednje šolsko leto. V Kamniku še vedno obstajajo težave s pomanjkanjem prostora v vrtcih za najmlajše. Kako sploh potekajo prvi koraki od vpisa v vrtec do obvestil o sprejemu? Kaj se dogaja po prvem krogu izdaje obvestil o sprejemu oziroma uvrstitvi otrok na čakalni seznam?
Prvi korak je zagotovo, ko se starši oglasijo prvič v vrtcu, kjer dobijo pri svetovalni službi vse potrebne informacije. Vrtec Antona Medveda Kamnik se nahaja na štirinajstih lokacijah, na katerih pa ni povsod oddelkov prvega starostnega obdobja, zato je pomembno, da si starši ustvarijo »zemljevid« našega vrtca in se seznanijo, kako vrtec deluje. Drugi korak se zgodi po objavi povabila k vpisu v vrtec s strani našega vrtca in Občine Kamnik. Starši si Vlogo za sprejem otroka v vrtec podrobno preberejo, jo izpolnijo. Na vlogi imajo starši možnost izbire vrtca, poleg Vrtca
Prijetnejši prostori za igro in razvoj ustvarjalnosti
Ob letošnjem prazniku občine Kamnik so praznovali tudi otroci. Tako so se skupaj s svojimi vzgojiteljicami in starši v četrtek, 11. aprila, veselili ob odprtju povečanih igralnic vrtca Peter Pan.
V zasebnem vrtcu Peter Pan na Cankarjevi cesti v Kamniku so v novo šolsko leto vstopili s povečanima prostoroma dveh igralnic, namenjenih najstarejšim otrokom, ki jim zagotavljata še boljše pogoje za njihovo bivanje, igro in razvoj ustvarjalnosti.
Pridobitev, ki je veljala 121.000 evrov, sta slovesno odprla direktorica vrtca Peter Pan Maša Drenik in župan Marjan Šarec, ki je vsem zaželel, da bi bili novi prostori polni veselja in otroške ustvarjalnosti.
Slovesnost na dvorišču vrtca je bila v znamenju malih nadebudnežev vrtca Peter Pan, zapeli so Plamenčki, splet narodnih plesov pa so razigrano predstavili mladi plesalci in plesalke folklorne skupine Iskrice.
Besedilo in fotografije: VERA MEJAČ
Ob zvokih harmonike so zasrbelepete tudi male nadebudneže vrtca Peter Pan, folklorna skupina Iskrice nas je razveselila s spletom narodnih plesov. Na široko paleto aktivnosti v vrtcu je upravičeno lahko ponosna direktorica vrtca Maša Drenik (na fotografiji na desni).
Sproščen in razigran vsakdan v vrtcu ni zmotil naš obisk, tudi županu Marjanu Šarcu so z veseljem pokazali in razlagali kaj vse znajo in kaj v vrtcu najraje počnejo.
Sodobni prostori omogočajo vrsto aktivnosti in razvoj ustvarjalnosti, med njimi tudi likovne ...
Antona Medveda Kamnik imamo v Kamniku še dva zasebna vrtca s koncesijo. Starši oddajo vlogo v vrtec prve izbire. Starši imajo tudi možnost, da v okviru Vrtca Antona Medveda Kamnik svojo izbiro enot na prijavi razvrstijo (od A-najbolj želene enote, do E -najmanj želene). Pravilnik o sprejemu otrok v vrtec sprejema občinski svet občine in tudi pri nas je bilo tako. Pri oblikovanju sedanjega pravilnika so sodelovali predstavniki vseh treh vrtcev, predstavniki občine ustanoviteljice in tudi starši kot predstavniki civilne iniciative. Njihovi predlogi so se seveda upoštevali pri sprejemanju pravilnika. Dokler v kamniških vrtcih ne bo prostora za vse naše malčke, tudi vsi starši ne bodo zadovoljni, saj je še tako dober pravilnik na nek način izključujoč.
Kakšni so trenutni podatki za naslednje šolsko leto? Koliko otrok bo sprejetih v vašem vrtcu, koliko otrok je bilo odklonjenih?
Trenutno je vključenih v vrtec 997 otrok. Za naslednje šolsko leto 2013/2014 je Vrtec Antona Medveda Kamnik prejel 486 vlog v času javnega vpisa. Sprejetih je bilo 212 otrok, zavrnjenih torej 274 otrok. Podatki so za naš vrtec. Seveda to trenutno še ni dokončno. Starši so po prejemu obvestila o sprejemu v vrtec povabljeni k podpisu pogodbe. V kolikor vsi starši sprejetih otrok pogodbe z vrtcem ne podpišejo, se pojavijo dodatna prosta mesta, na katere bomo sprejeli otroke po centralnem čakalnem seznamu. Za novo šolsko leto je občina Kamnik zagotovila sredstva za odprtje razvojnega oddelka v okviru enote Kamenček. Za razvojni oddelek smo prejeli 5 vlog, od tega 4 otroci izpolnjujejo pogoj za sprejem s septembrom 2013. Dokončno se oddelki oblikujejo junija, takrat so tudi znani vsi podatki o sprejetih in zavrnjenih otrocih.
Se starši zavrnjenih otrok obračajo na vrtec, kaj jim svetujete?
Starši zavrnjenih otrok se obračajo po odgovore in nasvete v svetovalno službo in tudi k meni. V svetovalni službi jih sprva seznanimo z nadaljnjim potekom sprejema otrok po združitvi čakalnih seznamov vseh treh vrtcev in naknadnem sprejemu otrok iz centralnega čakalnega seznama. Seznanimo jih seveda tudi z drugimi možnostmi varstva otrok in jih napotimo na stran Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, kjer je objavljen seznam varuhov predšolskih otrok na domu. Občina Kamnik ima sklenjeno pogodbo o sodelovanju z nekaterimi registriranimi varuhi predšolskih otrok. Ostalim staršem, ki nimajo otroka vključenega v eno izmed oblik vzgoje in varstva, do dopolnjenega tretjega leta starosti Občina Kamnik namenja mesečno subvencijo, ki trenutno znaša 98 evrov.
Je težava prostorske stiske le v prvem starostnem obdobju ali tudi v starejših skupinah?
V letošnjem letu so odklonjeni tudi otroci drugega starostnega obdobja, čeprav moram poudariti, da smo v posameznih oddelkih drugega starostnega obdobja imeli preko šolskega leta nezasedena mesta. Starše otrok, ki so bili na centralnem čakalnem seznamu smo na ta prosta mesta pozivali, vendar potreb po vključitvi v vrtec ni bilo izkazanih.
Govori se o možnosti, da ustanovitelj vrtca kupi vrtec na Fužinah. Prostor bi vam zagotovo prišel prav. Koliko je to trenutno zares realna možnost?
Glede stavbe v Fužinah nimam natančnih informacij kako tečejo postopki, vem le, da je lastnik objekta v stečajnem postopku. Prostorska stiska vrtec seveda vitalno zadeva, vendar je reševanje le te v pristojnosti ustanovitelja. Ustanoviteljica vrtca, torej Občina Kamnik, je tista, ki zagotavlja kapacitete vrtca, vrtec sam pa potem skrbi za te stavbe in kvaliteten program v njih. V pogovorih z občino smo izvedeli, da se poleg že navedene možnosti pripravljajo tudi idejne rešitve za modularni montažni vrtec, ki bodo morda že v aprilu predstavljene tudi občinskemu svetu. Zagotovo pa je nujno potrebno, da v čim krajšem času pridemo do rešitve povečanja kapacitet in otrokom, ki čakajo na mesto v vrtcu, zagotovimo vključitev v vrtec.
Kar nekaj kamniških arhitektov je mnenja, da vsi novejši vrtci v naši občini niso najbolje zasnovani in ne najbolj primerni za malčke? Kako se otroci in delavci vrtca počutite v teh stavbah?
Naši zadnji pridobitvi sta vrtca Sneguljčica in Kamenček. Oba nudita otrokom dobre pogoje. Morda bi si želeli drugo lokacijo, a kljub vsemu smo zagotovili optimalne pogoje za otroke. Če bi lahko kaj spremenili, bi izbrali večje igralnice in manjše pripadajoče prostore, tukaj imam v mislih predvsem vrtec Sneguljčica.
Zadnje leto se je v vladnih krogih pojavila varčevalna pobuda, da se poveča normativ števila otrok v oddelku. Kakšen je vaš pogled na to stališče?
Zame ta pobuda ni pravi pristop niti za varčevalne ukrepe, niti za reševanje prostorske stiske. Vsakega, ki pomisli na povečanje števila otrok v skupinah, bi povabila za en dan v vrtec, kjer bi na 42 m2 preživel dan s štiriindvajsetimi otroki. V tem prostoru se otroci igrajo, učijo, jejo, počivajo. Zagotovo več otrok v tak prostor ne gre. Otroci se morajo dnevno dogovarjati za igrače, za način dela v kotičkih... Resnično ne poznam primera, kjer bi odrasli v takem številu delali na tako majhnem prostoru, kjer bi se v osmih urah morali toliko dogovarjati kot se predšolski otroci, da njihova igra lepo steče.
Odkar sem sama obiskovala vaš vrtec, se je zares ogromno spremenilo. Kaj dandanes ponuja vaš vrtec našim malčkom?
Strokovni delavci svoje delo načrtujejo po Kurikulumu za vrtce, ki temelji na upoštevanju otrokovih individualnih razlik v razvoju in učenju, na upoštevanju celostnega in uravnoteženega razvoja otrok, zagotavljanju pestre ponudbe vsebin, metod in oblik dela z otroki. V enoti Kamenček uvajamo elemente Montessori pedagogike. Prepoznavnost Montessori pedagogike na prvi pogled je po umirjenosti, samostojnosti otrok in individualnem pristopu. Materiali in aktivnosti so oblikovane tako, da spodbujajo otrokovo samostojnost. Hkrati pa so skrbno izbrani glede na otrokove sposobnosti in spretnosti. Otroci se učijo in osvajajo znanje s samostojnim delom preko lastnih napak pridejo do pravilnih rešitev..V naših enotah delamo tudi po elementih programa Korak za korakom, katerega smo dolga leta razvijali v nekaterih oddelkih, sedaj pa imamo elemente skoraj v vseh oddelkih. Otroci imajo označena mesta za shranjevanje igrač, delajo po kotičkih, seveda pa sta si kurikulum in program Korak za korakom v veliko segmentih zelo podobna. Naš vrtec se je zelo aktivno vključil
v projekt Povabilo v gozd, katerega nosilka je Občina Kamnik. V vseh štirih letih se je izkazalo, da smo na pravi poti s poudarkom na učenju v naravi. Igrišča smo opremili z didaktičnimi materiali, vrtovi, čutnimi potmi, kjer otroci skozi lastne izkušnje spoznavajo svet, letne čase, naravo. To je naša trajnostna usmeritev vrtca. Pridobili smo tudi eko zastavo in v letošnjem letu kot prvi vrtec v Sloveniji tudi certifikat Šolski eko vrt. Najbolj pomembno pa je, da smo naredili premik v razmišljanju. Zdrav življenjski slog je dobra popotnica za naše malčke. Tudi starši nas v naših prizadevanjih zelo podpirajo in sodelujejo. Želijo, da otroci čim več bivajo zunaj in brez podpore staršev ne bi mogli nadgrajevati naših programov.
Marca je vrtec prejel priznanje Q-VIZ 2013, ki označuje vzgojno - izobraževalni zavod z družbeno odgovorno vizijo. Kaj pomeni to priznanje za vrtec?
Ponosni smo na naše delo, ki smo ga opravili za pridobitev tega priznanja. Trudimo se, da smo vrtec, ki je prijazen našim uporabnikom, otrokom in staršem, pozorni pa smo tudi do zaposlenih ter smo družbeno okoljsko odgovorni. Skrbimo za strokovni razvoj naših zaposlenih, da se v svojem delovnem okolju dobro počutijo, da imajo dobre pogoje za delo, nenazadnje se dobro počutje zaposlenih vrača nazaj v oddelke k otrokom. Priznanje nam je potrditev, da smo na pravi poti.
Pred dvema tednoma je v slovenskih medijih odjeknila novica o domnevni zlorabi otroka v kamniškem vrtcu. Se kaj podobnega lahko zgodi tudi v vašem vrtcu?
Zagotovo popolne varnosti v življenju ni nikjer. Tako v domačem okolju kot v instituciji se lahko zgodi zloraba. Trudimo se, da do takih dogodkov ne bi prišlo. V šolskem letu 2011/2012 smo se vključili v mrežo učečih se vrtcev in šol na temo Preprečevanje nasilja. V to izobraževanje smo vključili vse zaposlene v vrtcu, veliko smo se pogovarjali o tem in skupaj z razvojnim timom in zaposlenimi za naslednja tri leta naredili akcijski načrt. Za vključitev v to izobraževanje smo se odločili zato, ker smo mnenja, da obstaja v krizi toliko večja možnost, da pride do nasilja. Ljudje, ki so v stiskah, včasih v določeni situaciji ne znajo pravilno odreagirati. Želeli smo okrepiti otroke, ki bi lahko našli zaupnika v primeru, če do nasilja pride. Želeli smo okrepiti starše, ki jim v današnjih časih ni lahko vzgajati svoje otroke. Z Občino Kamnik organiziramo šolo za starše z odličnimi strokovnjaki. Na temo Pasti sodobnega časa za preprečevanje nasilja smo v okviru praznovanja 60-letnice našega vrtca organizirali okroglo mizo. Nenazadnje pa želimo okrepiti naše strokovne delavce za ničelno toleranco do nasilja. Želimo jih okrepiti z znanjem, da bodo v primeru nasilja znali pravilno odreagirati... Preventivno si želimo okrepiti vse vpletene v vrtcu, da bo nasilja v družbi manj.
Ravno ob zadnjih dogodkih se pogosto sliši, da dandanes marsikateri starš ni več kos vzgoji svojih otrok. Kako kot dolgoletna vzgojiteljica vidite razliko med starši danes in na začetku vaše strokovne poti?
Zagotovo danes starši preživijo manj časa s svojimi otroki kot so ga naši starši, ki se jim je delovnik zaključil ob 14. uri in je bilo dovolj časa za skupna družinska opravila, ki so za otroka izrednega pomena. Tega časa današnjim staršem velikokrat primanjkuje. V sodobnem času pogosto slišimo, da je bolj pomembno kako kvalitetno preživimo čas z otrokom. Moje mnenje je, da je za otroka v predšolskem obdobju še kako pomembna količina preživetega časa s starši. Vzgajati morajo starši, institucije pa so le dopolnilo družinske vzgoje. Če se te stvari zamudijo v predšolskem obdobju, se nikoli ne nadoknadijo. V tem času starši gradijo odnos s svojim otrokom za naprej. Opažamo tudi, da mladi starši s svojimi otroki premalo bivajo zunaj v naravnem okolju. Ravno zato v vrtcu naša srečanja pripravljamo zunaj, če je le mogoče. Danes so starši odgovorni, a prav zaradi pomanjkanja časa v trenutkih, ki jih preživijo skupaj z otrokom, ne želijo ali ne zmorejo postavljati mej, ki pa jih predšolski otrok nujno potrebuje za zdrav razvoj.
V	Gimnaziji in srednji šoli Rudolfa Maistra Kamnik zadnja leta dijakom nudijo program predšolske vzgoje. Kako sodeluje vaš vrtec z njimi? Bo v prihodnje dovolj delovnih mest na področju predšolske vzgoje?
Z oddelkom predšolske vzgoje v sosednji hiši zelo lepo sodelujemo. Z našimi predlogi smo sodelovali že pri snovanju njihovega šolskega programa. Izmenjujemo si predstave, dijaki prihajajo k nam na prakso. Opažam, da smo s skupnim sodelovanjem vsi pridobili, tako vrtec kot srednja šola, ni pa v Sloveniji povsod tako. Skrbi me, da v bodoče ne bo dovolj služb za vse, ki bodo zaključili s študijem predšolske vzgoje. Po demografskih študijah naj bi v Kamniku še pet let raslo število otrok, potem pa lahko pričakujemo upad, kar pomeni manj oddelkov, manj zaposlenih.
Že nekaj časa je v Kamniku porast otrok in seveda težave s pomanjkanjem prostora v vrtcih. Kaj pa se bo zgodilo z novimi vrtci, ko bodo generacije spet manjše?
Naš vrtec ima kar nekaj lokacij v blokih, kjer je stanovanje prirejeno našim potrebam. Te enote so domače in prijetne, zagotovo pa se bodo v primeru manjšega števila otrok prve razrešile. A v Kamnik se je v zadnjih naselilo toliko mladih družin in če bo gospodarska situacija v državi bolj spodbudna, se tudi za prazna mesta v vrtcih ne bojim.
V	letošnjem šolskem letu praznujete 60-letnico vrtca. Kako obeležujete ta jubilej?
Izdali smo Napovednik dogodkov, od septembra smo vsak mesec organizirali prireditev, ki je predstavila naše delo. Od okrogle mize do lutkovne igrice. Vrhunec praznovanja bo 17. maja z Veronikinim festivalom. Vsako leto je več obiskovalcev, zato bo tudi ta dan naša sklepna prireditev jubilejnega leta. Na festivalu se predstavijo vse enote našega vrtca. V zadovoljstvo nam je, da ta festival združuje celotno izobraževalno vertikalo in tudi druge institucije v Občini Kamnik ter večino naših zunanjih sodelavcev. Letošnji festival bo posvečen medvedkom, zato otrokom še bolj privlačen.
V	vrtcu ste bili vrsto let vzgojiteljica, zadnjih 5 let ravnateljica. Pogrešate stik z otroki v igralnici?
Služba mi je vedno predstavljala lepo uravnoteženo povezavo med družinskim življenjem in strokovnim razvojem. Vedno sem z veseljem hodila v službo in tako je tudi danes. Delo vzgojiteljice je odgovorno, odgovornost na mestu ravnateljice pa se je pomnožila s številom otrok in zaposlenih. Pogrešam stik z otroki, saj predstavlja delo ravnateljice veliko administrativnih nalog, kljub temu pa sem zadovoljna, kadar mi uspe zagotoviti dobre pogoje za naše malčke in njihovo bivanje v vrtcu. Kot ravnateljica sem tudi pedagoški vodja, zato sem tudi preko opazovanj v oddelku še vedno v stiku z otroki.
Želje za naslednjih 60 let?
Želim si, da bi vsi otroci v naš vrtec radi prihajali in da bi imeli možnost vključiti v vrtec vse otroke, katerih starši si to želijo. Želim si, da bomo ostali v kolektivu povezani, da bi vsak sodelavec dodal svoj kamenček v mozaiku srečnega otroštva naših malčkov. Želim si, da ohranimo mir, strokovno poglobljenost in veselje do dela ter optimističen pogled na življenje. Vabim vse Kamničane, male in velike, da se nam pridružite na Veronikinem festivalu, kjer bo naš vrtec praznoval svoj 60. rojstni dan.
BOJANA KLEMENC
Renata Hojs, ravnateljica VVZ Antona Medveda, kije s 55 oddelki na štirinajstih lokacijah eden večjih v Sloveniji, vanj je vključenih 997 otrok.
Kamniški OBČAN
AKTUALNO: NAŠI POGLEDI
24. april 2013 5
Kamniški vrtec Zarja razburkal slovensko javnost
V ponedeljek, 8. aprila, je v slovenski javnosti odjeknila novica o očitku neprimernega ravnanja vzgojiteljice in njene pomočnice v skupini Sonček kamniškega zasebnega vrtca Zarja. Zaradi pritožbe mame iz skupine sta zaposleni dali odpoved, s čimer se še danes večina staršev ne strinja. Vse do danes so okoliščine zgodbe še vedno nejasne, kriminalistična preiskava še ni zaključena, kaj točno se je dejansko dogajalo, pa zaenkrat zares vedo le vpleteni.
Na tiskovni konferenci dogodek ostal nepojasnjen
Zgodba v vrtcu Zarja se je začela odvijati pred velikonočnimi prazniki. Ravnateljica vrtca je na tiskovni konferenci v ponedeljek, 15. aprila, opisala kronološki pregled dogajanja v vrtcu. 2. aprila je mama otroka iz skupine Sonček ravnateljici sporočila o domnevnem nasilju nad otroki v skupini. Vzgojiteljica in njena pomočnica v skupini Sonček naj bi otrokom z lepilnim trakom prelepili usta in jih v mrazu zapirali na teraso. Na skupnem sestanku se večina staršev z zgodbo ni strinjala. Mama, ki se je pritožila, je že naslednji dan po medijski objavi zgodbe
omilila svoje obtožbe in izjavila, da takega razpleta ni želela, da je želela le premestitev sina v drug oddelek, a sta vzgojiteljici že podali odpoved delovnega razmerja, v postopke pa so se vpletli tudi inšpektorat za šolstvo in šport ter policija, ki svojih ugotovitev zaenkrat še ne komentira. Česa natančno sta nekdanji zaposleni v vrtcu Zarja obtoženi, pa ravnateljica na novinarski konferenci ni želela natančno razložiti.
Vzgojiteljica dogodek že zanikala, a ravnateljica trdi drugače
Na tiskovni konferenci je bilo povedano, da sta vzgojiteljici v
V kamniškem zasebnem vrtcu Zarja naj bi prišlo do neprimernega ravnanja z malčki v skupini Sonček. Kaj se je zares zgodilo, trenutno vedo le vpleteni. Izjave vpletenih si nasprotujejo, preiskava policije in inšpektorata pa še ni zaključena.
Na tiskovni konferenci v vrtcu Zarja je sosledje dogodkov v začetku aprila podrobno predstavila ravnateljica Jelka Golob, svoje mnenje je podal tudi kamniški župan Marjan Šarec, strokovno stališče pa sta povzela nekdanja varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek Travnik in specialni pedagog Marko Juhant.
dogajanje že vključili odvetnike, ena od obeh vpletenih vzgojiteljic pa je dejala, da otrok nista trpinčili, je pa priznala, da je pomočnica dečka, zaradi katerega se je vrtec znašel v središču pozornosti, izločila iz skupine, saj da je bil nasilen do sovrstnikov. »Pomočnica ga je preprosto morala izločiti že iz varnostnih razlogov, zato ga je peljala do vrat, ki vodijo na teraso. Vrata pa so bila odprta, čeprav ne čisto na stežaj,« je povedala vzgojiteljica. Ravnateljica Vrtca Zarja Jelka Golob je na tiskovni konferenci zatrdila, da sta vzgojiteljici priznali, da sta otroka umirjali z izločanjem na teraso in dodala: »Kaj se je zgodilo v vrtcu, v tem trenutku verjetno ni nikomur povsem jasno, jasno pa je, da to ni v skladu z etiko in kodeksom o pedagoškem ravnanju. Sodelavki sta neprimerno ravnanje priznali in v skladu z našo ničelno toleranco do neskladja s kodeksom etike in zavedanjem, da je šla zadeva čez rob, sta sami, brez pritiskov, sprejeli odgovornost
in podali odpoved. Edini pritisk je bila njuna slaba vest.«
Starši se ne strinjajo z odzivom in ravnanjem ravnateljice
Predstavnik staršev Tomaž Slapar pojasnjuje: »Starši se ne strinjamo z odhodom vzgojiteljic, saj smo mnenja, da bi se ta mala težavica lahko rešila s konstruktivnim dialogom. Otroci še ne vedo, zakaj njihovih vzgojiteljic ni. Ne verjamemo v prirejene zgodbe s strani vrtca. Vzgojiteljici sta nam zaupali svojo plat zgodbe, kateri 100% verjamemo. Vsi starši smo globoko žalostni in razočarani nad medijskim linčem vzgojiteljic, saj sta nam že na prvem sestanku povedali, da se kaj takega ni dogajalo. So pa mediji zgodbo preveč napihnili in tako otežili razjasnitev vseh okoliščin.«
Slapar meni, da gre pri vsem skupaj predvsem za velik nesporazum in da sta morali vzgojitelji-
ci podati odpoved zaradi pritiskov vodstva in ne zato, ker bi neprimerno ravnali z otroki. Jelka Golob na očitke odgovarja: »Zelo mi je žal za vse, kar se je zgodilo. Vsi moji ukrepi so bili usmerjeni v dobrobit otrok, dejstvo pa je, da smo v tem medijsko zelo odmevnem primeru v vrtcu povsem sami, saj sistemskih napotkov, kako ravnati v takšnih situacijah, ni.« Čeprav se ji očita, da ob sumu neprimernega ravnanja s tri- in štiriletnimi otroci ni pravočasno obvestila pristojnih organov, o odstopu s položaja ravnateljice ne razmišlja.
Občina Kamnik vrtcu ne namerava odvzeti koncesije
Na tiskovni konferenci je o dogodkih v vrtcu Zarja ^spregovoril tudi župan Marjan Šarec, ki je znova zatrdil, da vrtcu ne nameravajo odvzeti koncesije. Šarec meni, da za to ne vidi nobenega razloga, saj je vrtec Zarja po njegovi oceni zgled dobrega sodelovanja z lokalno skupnostjo. »Čeprav sem govoril z vsemi vpletenimi in sedaj veliko bolje poznam zgodbo, ne želim biti sodnik. Reakcija staršev me je presenetila, zato sem začel razmišljati, da je zgodba lahko tudi drugačna. Prava pot je preiskavo dogodka prepustiti organom. Niti mediji niti občani niso tisti, ki bodo odločili, kaj se je dejansko zgodilo.«
V Sloveniji zakonodaja kaznovanja otrok v predšolski vzgoji ne ureja
Nekdanja varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek Travnik, tudi predsednica Foruma zoper telesno kaznovanje otrok v družini, je na tiskovni konferenci posebej opozorila, da zakonodaja ne določa, kako ravnati v primeru telesnega kaznovanja
otrok v vrtcu, saj tak zakon ne obstaja: »Kaznovanje otrok pri nas ni zakonsko urejeno. Zakon o preprečevanju nasilja v družini ne velja za vrtce, šole in prosto-časne dejavnosti. Že kot varuhinja človekovih pravic sem se trudila, da se ta položaj uredi, a nam ni uspelo.« Pojasnila je še, da v Sloveniji velja konvencija o otrokovih pravicah, ki se v odsotnosti nacionalne zakonodaje lahko uporablja neposredno. Ta konvencija jasno predpisuje, da morajo postopki potekati tako, da se zaščiti korist otrok ter izrecno prepoveduje kaznovanje otrok na krut in poniževalen način.
Svoj pogled na dogodek je podal tudi specialni pedagog za motnje vedenja in osebnosti Marko Juhant, ki bo poleg Čebašek Travnikove v prihodnje strokovno sodeloval z vrtcem. »Možnosti za ustrezno umirjanje otrok je veliko, katero uporabimo, je odvisno od otroka,« je prepričan Marko Ju-hant in dodal, da za discipliniranje otrok v vrtcih ni zaželena nobena kazen, saj obstaja vrsta drugih možnosti, od prepovedi do preusmerjanja pozornosti, obstaja preprost ključ discipliniranja: vedno lahko otroka pošlješ k nekomu, nikoli pa nekam.
Tako Čebašek Travnikova kot Juhant sta poudarila, da je ravnateljica ravnala pravilno, ko je otroka skušala premestiti v drugo skupino in ko je vzgojiteljici nemudoma poslala na dopust, je pa Čebašek Travnikova na novinarsko vprašanje, ali bi morala ravnateljica policiji prijaviti sum kaznivega dejanja takoj, ko je izvedela za dogodek in ne šele po objavi v medijih, odgovorila pritrdilno.
Kdo je ravnal pravilno ali nepravilno, naj zaključi preiskava, ki je še vedno v teku, starši skupine Sonček pa si, po besedah Tomaža Slaparja, želijo le, da se vzgojiteljici vrneta nazaj v skupino.
BOJANA KLEMENC
Starši so zadovoljni s kamniškimi vrtci
Vrtec je pomemben za otrokov razvoj, za njegovo osamosvajanje. Otrokom zagotavlja možnosti za razvijanje sposobnosti razumevanja in sprejemanja sebe in drugih, razvijanje sposobnosti za dogovarjanje, upoštevanje različnosti in sodelovanje v skupinah in razvijanje sposobnosti prepoznavanja čustev in spodbujanje čustvenega doživljanja in izražanja. Poleg tega neguje radovednost, raziskovalni duh in domišljijo, spodbuja jezikovni razvoj, umetniško doživljanje in izražanje, gibalne sposobnosti ter spretnosti. Močno se razširi področje socialne dejavnosti, poveča se število vrstnikov, s katerimi se druži. Ob kvalitetnem vzgojnem programu se širi otrokovo intelektualno področje, prinaša mu nove izkušnje, bogati se njegov besedni zaklad. Otrok pridobiva nova znanja in sposobnosti, nadgrajuje že osvojena znanja. Ob vzgojnem delu se postopoma nauči sistematičnosti, navaja se na določene zahteve in obveznosti, hkrati se uči tudi medsebojnega sodelovanja, skupnega uspeha, pa tudi neuspeha. Vrtec marsikateremu otroku pomaga pri njegovi psihični odpornosti, nauči se srečevati s težavami in jih uspešno premagovati.
Starši v kamniški občini se že leta srečujejo s prostorsko stisko v vrtcih. Letošnjo spomlad je samo v Vrtcu Antona Medveda Kamnik, ki letos praznuje 60-letnico svojega obstoja, 274 zavrnjenih otrok. Pred dvema tednoma je v slovenskih medijih odjeknila novica o domnevnem nasilju nad malčki v vrtcu Zarja. Starše smo povprašali, kako se njihovi otroci počutijo v vrtcu in kaj menijo o nedavnem dogajanju v kamniškem vrtcu Zarja.
Sandra: Z vrtcem, ki ga obiskuje hči, sem zelo zadovoljna. Že od začetka ima isto vzgojiteljico, pomočnice se menjajo. Otroci so ves čas zaposleni z raznoraznimi aktivnostmi. Res ne pogrešamo ničesar. Sama si pogosto ne predstavljam,^ da so petletniki že toliko sposobni. Če bi jo sama pazila, bi si mislila, da zahtevam od nje preveč. Opažamo, koliko stvari se vsakodnevno nauči. Pred kratkim nam je 'ta mala' sama od sebe začela razlagati zgodovino Rudolfa Maistra. Vsi doma smo bili presenečeni. Glede zgodbe v Zarji pa menim, da so jo mediji preveč izpostavili, žal pa tudi starši dandanes delajo iz majhnih stvari prevelik cirkus ali pa stvar napihnejo. V mojih očeh veliko pove dejstvo, da skoraj vsi otroci želijo nazaj svojo vzgojiteljico.
Sandi: Nad vrtcem smo navdušeni, predvsem nad strokovnostjo in prijaznostjo zaposlenih. Nimam slabih izkušenj in pripomb. Sam kot otrok nisem obiskoval vrtca, a kar vidim pri sinu, mi je všeč. Zgodbe v vrtcu Zarja ne spremljam, a mislim, da je vedno potrebno podrobno pogledati obe plati zgodbe, obstajajo pa strokovnjaki, ki lahko to rešijo, ni na nas, da sodimo.
Branka in Albin: V vrtec imam vključena dva otroka, septembra bo odšel še tretji. Zaenkrat sem zelo zadovoljna. Všeč mi je odnos vzgoji-telj-otroci in vzgojitelj-starši. Zaposleni so vedno dostopni, otroke obravnavajo enakopravno, s spoštovanjem. Prav je, da zgodba, kot seje zgodila v vrtcu Zaija, pride v javnost, a je vse subjektivno. Težko je povedati nekomu, ki ni bil vključen v zgodbo, kaj se je res dogajalo. Ali je res prišlo do tega, v takem obsegu, kot je bilo javnosti podano? Nas doma je pretreslo. Koga ne bi, saj takoj pomisliš na svojega otroka. Moramo se zavedati, da smo vsi ljudje. Tudi doma ne toleriramo vsega, kar počnejo otroci. Kaj se je zares zgodilo, ne vem, saj sem slišala obe plati. A konec koncev je tu pomemben nadzor od zgoraj navzdol, ravnateljica mora imeti bolj pod nadzorom dogajanje v vrtcu.
Simona, Mark in Sara: Vrtec mi je všeč. Vzgojiteljice so strokovno podkovane, stojijo za svojimi dejanji, se trudijo. Tako jaz kot moja otroka smo zadovoljni. Glede zgodbe v našem vrtcu pa pravim, da naj to rešijo strokovnjaki. Sama osebju v vrtcu zaupam, nekateri pa iščejo pozornost tam, kjer ni potrebno. Če bi vsak počistil pred svojim pragom, bi bilo marsikaj boljše.
Anita, Lucija, Lidija (fotografija na naslovnici): Imam več otrok, zato imam izkušnje z različnimi kamniškimi vrtci. Povsod sem bila zadovoljna. Priznam, da so imele moje hčere srečo s vzgojiteljicami in varuhinjami. Zjutraj gresta z velikim veseljem v vrtec, če popoldan pridem prezgodaj, se zgodi, da še ne želita domov. Glede programa v vrtcu bi si želela le, da bi imeli otroci možnost dodatnih tečajev v okviru vrtca, ne v popoldanskem času, a razumem, da ministrstvo tega ne dovoli. Če bi se moji hčeri zgodilo kaj podobnega kot v vrtcu Zarja, bi se najprej obrnila na vodstvo vrtca, zagotovo pa ne na medije, saj le ti zgodbo napihnejo in na koncu sploh več ne veš, kaj je res in kaj ni.
Branko in Uroš: Z vrtcem sem zadovoljen. Po mojem mnenju je le preveč otrok v skupini in tako ni časa, da se vzgojiteljica posveti vsakemu posamezniku, a to je odločitev države, ne vrtca. Pohvalil bi prijaznost vzgojiteljic in pripravljenost, da se lahko z njima o vsem pogovoriš. Afera v vrtcu Zarja se je preveč napihnila. Ravno moj sinje bil v prejšnjem šolskem letu v tej skupini, v kateri naj bi se domnevno zgodilo nasilje. Naša izkušnja je bila krasna.
Barbara: Glede našega vrtca nima pripomb. Všeč mi je vsakodnevno dogajanje v vrtcu, ravno zaradi tega obe hčeri z veseljem odideta zjutraj v vrtec. Zgodba v tem vrtcu seje zagotovo preveč medijsko izpostavila. Prepričana sem, da bi se stvari lahko reševale drugače, z mediacijo ali podobno. Zgodba se me osebno ni dotaknila, čeprav so me vsi prijatelji in znanci spraševali o tem, a razmišljam objektivno. Pri razpletu zgodbe pa bo čas in strokovni nadzor pokazal svoje.
Pogovarjala se je BOJANA KLEMENC
Območno združenje Rdečega križa Kamnik RAZPISUJE
LETOVANJA 2013
ZA OSNOVNOŠOLSKE OTROKE OBČINE KAMNIK IN KOMENDA
V letošnjem letu so pripravljeni naslednji OKVIRNI termini:
1.	izmena Debeli rtič	08.07. do 18.07.2013 - 40 mest
2.	izmena Savudrija	16.07. do 26.07.2013 - 40 mest
3.	izmena Savudrija	26.07. do 05.08.2013 - 40 mest
Zainteresirani starši oz. skrbniki lahko vloge za prijavo na letovanje dvignejo na Območnemu združenju Rdečega križa Kamnik, Ljubljanska 1, Kamnik ob ponedeljkih med 9. in 12. uro, ob sredah med 10. in 12. ter 14. in 16. uro ter ob petkih med 9. in 12. uro.
Izpolnjeno dokumentacijo morajo do 3. 6. 2013 vrniti osebno na OZ RK Kamnik, Ljubljanska 1.
Podrobnejše informacije dobite na telefonski številki OZ RK Kamnik 8311-697 vsak dan med 10. in 12. uro.
Organizator si pridržuje pravico do spremembe terminov na zahtevo lastnikov rezerviranih kapacitet. Cena letovanj bo do odločitve Zavoda za zdravstveno zavarovanje zgolj okvirna.
ZAKAJ SE NEKATERI BOJIJO SLABE BANKE?
V	tem letu sem Slovenijo prepotoval »podolgem in počez«, kjer sem se udeležil številnih srečanj in pogovorov z našimi državljani. Zelo pogosto je bilo na teh srečanjih izpostavljeno tudi vprašanje v zvezi s sanacijo slovenskega bančnega sistema. Ljudi je zanimalo, zakaj mora država z davkoplačevalskim denarjem reševati banke in zakaj krize ne rešujejo tisti (bankirji in tajkuni), ki so zanjo odgovorni.
V	preteklih dneh so Slovenijo obiskali predstavniki različnih mednarodnih organizacij. O nas so pisali številni tuji mediji. Ključno sporočilo vseh je bilo, da je za ureditev gospodarskih razmer v Sloveniji ključna sanacija bančnega sistema. Logika je zelo preprosta. Če ima nek podjetnik odlično poslovno idejo, s katero bi lahko ustvaril deset ali več delovnih mest, nima pa denarja, da bi jo realiziral, je seveda najpomembnejše, da ima na voljo dobro delujoč bančni sistem, v katerem mu bodo banke za dobro idejo odobrile kredit, s katerim bo lahko svojo idejo realiziral in ustvaril nova delovna mesta. Če ta sistem deluje so v plusu vsi - državljani imajo delovna mesta, država dobi plačane davke, banka pa dobi obresti. Na takšen način se gospodarsko kolesje vrti v pravo smer. Če banke ne opravljajo svoje naloge, je isto kot bi nekdo porinil železno palico v vrteče se kolo. Vse se
Kmetijska zemljišča so nacionalno bogastvo. Pa se tega zavedamo?
Slovenija je bogata država. Bogata s potencialom, ki ga imajo njeni prebivalci, s čistostjo življenjskega okolja ter stanjem naravnih resursov. Slovenija je bogata z vodo. Najbogatejša v Evropi. Tretja najbogatejša po potencialu v gozdu in vse bolj revna v potencialu, ki ga ima za pridelavo hrane.
O hrani se na splošno veliko ne govori. Najpogosteje poslušamo o tem, kako se draži ali pa je tema številnih afer, katerih vzroki so večinoma v želji po čim višjih dobičkih, tudi na račun zdravja ljudi. O hrani torej ne govorimo, dokler je ne začne primanjkovati ali ne postane oporečna za uživanje. Dojemamo jo kot končni produkt na trgovskih policah ali gostinskih mizah, pozabljamo pa, da je hrano potrebno najprej pridelati. In osnova za pridelavo katerekoli hrane so kakovostna kmetijska zemljišča. Na svetu je od 14 milijonov hektarjev zemlje le 11 % primerne za kmetijsko rabo. Tiste države, ki jo imajo v omejenem obsegu, se zavedajo njene izredne vrednosti in jo ščitijo, saj se v kriznih časih, kot so današnji, to izkaže za veliko konkurenčno prednost.
Slovenija je po obsegu kmetijskih
obdelovalnih površin na repu držav članic Evropske unije.
Naša država ima v uporabi samo še slabih 9 % obdelovalnih površin in 24 % kmetijskih površin. Evropsko povprečje znaša 27 % obdelovalnih oziroma 45 % skupnih kmetijskih površin. Ključen je podatek, da imamo v uporabi le še 2.545 m2 kmetijskih zemljišč na prebivalca in kar je še huje, od tega le še 884 m2 obdelovalnih površin. Po grobi oceni je v našem geoklimatskem pasu za zagotavljanje samooskrbe potrebnih približno 3.000 m2 obdelovalnih kmetijskih zemljišč na prebivalca. Obseg kmetijskih zemljišč se vztrajno zmanjšuje. V zadnjih desetih letih vsak dan izgubljamo 10 hektarjev kmetijske zemlje. Če vzamemo v ozir dejstvo, da mora biti za gojenje rastlin prst globoka vsaj 30 centimetrov, en centimeter prsti pa nastaja okoli 500 let, so ti podatki še posebej strašljivi. Posledica tega so nizke stopnje samooskrbe, predvsem pri pridelavi kultur, ki so namenjene neposredno za hrano ljudi. Naraščajoči problem je tudi samooskrba s semeni, ki ob zemljiščih predstavljajo drugo nujno proizvodno surovino za pridelavo hrane.
Pridelava semenskega materiala pri nas obsega le 2.000 hektarjev. Kar 80 % kmetijskih površin je zasejanih s hibridno koruzo, ki je namenjena krmljenju živali in je ni moč uporabiti za ponovne posevke.
Zakaj je to pomembno?
Naraščajoča cena energije ima zelo velik vpliv na globalizacijo svetovne prehrambne ekonomije, ki temelji na transportu, ta pa bo vedno dražji. Ob vse pogostejših izrednih vremenskih dogodkih, ki zmanjšujejo pridelek, se lahko hitro izkaže nemoč globalnih trgov. Za nas, ki
uvozimo dve tretjini hrane, je to še posebej pomembno. Dolgoročno je torej nujna preusmeritev k čim bolj lokalnemu zagotavljanju hrane. Naravnost nedopustno je, da smo Slovenci, za katere je že Valentin Vodnik ugotavljal, da je naša zemlja zdrava in za pridne nje lega najpra-va, odvisni od uvožene hrane. In to iz preprostega razloga, ker imamo na najboljših kmetijskih zemljiščih namesto poljščin raje trgovine, v katerih kupujemo hrano, ki so jo pridelali tisoče kilometrov stran.
Temu področju se bom še posebej posvetil, saj so voda, semena, zemlja in gozdovi naše naravne strateške prednosti, ki nam lahko zagotovijo samooskrbo z obnovljivo energijo, rodovitno zemljo, lokalno hrano, lesom kot gradbenim materialom, ipd.
Brane GOLUBOVIC
Spoštovanizahvaljujem se vam za podporo na volitvah predletom dni. Ker se zavedam, kako pomembno je sodelovanje vseh nas, vas vabim, da se oglasite vposlanskipisarni, mipišete ali me pokličete. Hvala!
Občankam in občanom čestitke ob prazniku upora in prazniku dela!
POSLANSKI PISARNI Braneta Golubovica
Vprostorih Krajevne skupnosti Duplica, Jakopičeva 11, vsak prvi
in zadnji ponedeljekvmesecu, od 16.30 do 18.00 ure. V prostorih Občine Kamnik, Glavni trg 24, vsi ostali ponedeljki od
16.30 do 18.00 ure E mail: brane.golubovic@dz-rs.si GSM: 031 73 55 63
ustavi. Izgubijo vsi, državljani, država in banke. To je tudi odgovor na vprašanje, zakaj mora biti sanacija bančnega sistema v interesu nas vseh. Sanacija je seveda možna na več načinov. V času naše vlade se je govorilo o dveh možnostih. Naša vlada se je zavzemala za sanacijo bančnega sistema preko »slabe banke«, takratna opozicija in sedanja vladna koalicija pa preko dokapitalizacij. Če govorim zelo poenostavljeno, potem lahko rečem, da sta tako »slaba banka« kot tudi do-kapitalizacija orodji, s pomočjo katerih banke lahko obvladajo slabe terjatve. Slabe terjatve so namreč obveznosti (dolgovi) posameznikov in podjetij do bank, ki bankam niso plačana kot je bilo dogovorjeno. Če se bančni sistem rešuje s pomočjo »slabe banke«, to pomeni, da banke na »slabo banko« prenesejo slabe terjatve (dolgove). »Slaba banka« za slabe terjatve bankam seveda plača, vendar s temi slabimi terjatvami upravlja in poskuša zanje nekaj iztržiti. Na drugi strani pa reševanje bančnega sistema z dokapitalizacijami pomeni, da država bankam zagotovi denar, da lahko normalno delujejo naprej, banke pa slabe terjatve (dolgove) največkrat odpišejo oziroma reprogramirajo. Uporabljam zelo poenostavljen jezik, zato bo najbrž kakšen ekonomist z mojo razlago nezadovoljen, vendar sem želel ponazoriti, da se v primeru »slabe banke« poskuša pridobiti nazaj vsaj nekaj izgubljenega denarja, medtem ko se dokapitalizacije največkrat uporabljajo, da se problemi pometejo pod preprogo.
Čeprav primeri širom po svetu govorijo v prid reševanja bančnega sistema s pomočjo »slabe banke«, se je pri nas nekateri otepajo z vsemi štirimi. Zakaj? Ko se bodo slabe terjatve z bank prenašale na »slabo banko«, bo to največkrat pomenilo, da se bodo na »slabo banko« prenašali lastniški deleži tistih podjetij, ki ne zmorejo več odplačevati svojih dolgov. Zelo direktno povedano to pomeni, da bodo tajkuni, ki so z najetimi posojili, ki jih danes seveda ne morejo več odplačevati, izgubili lastništvo nad podjetji, ki so jih želeli privatizirati. Ali kot pravi ekonomist Jože P. Damjan, zgodila se bo nova nacionalizacija, v katerem bo država tajkunom odvzela tisto, kar so si želeli olastniniti. To je glavni razlog za tako silovit odpor proti »slabi banki«.
MATEJ TONIN, poslanec
Je enosmerni promet v središču Kamnika bolj problematičen, kot se zdi?
Najbrž se še spominjate poskusne enosmerne prometne ureditve v središču Kamnika med festivalom Kamfest leta 2010, ki jo je pripravila Skupina Štajn. Tedaj smo bili mnogi navdušeni nad povečanimi površinami za pešce in gostinske lokale sredi mesta, vendar pa so nekateri že tedaj opozarjali na potrebo po dodatnih parkirnih mestih. V kampanji pred lokalnimi volitvami 2010 je več strank in županskih kandidatov zagovarjalo uvedbo enosmernega prometa v mestnem središču. Sedanja občinska oblast je na marčevski seji občinskega sveta napovedala, da bo ta projekt uresničila že aprila letos. Toda načrtovana enosmerna ureditev zajema širše območje od poskusov iz leta 2010 in decembra 2012: pismo občana, nedavno objavljeno v enem od lokalnih elektronskih medijev, ki zelo argumentirano in prepričljivo opozarja na problematične drugotne učinke enosmerne ureditve, opozarja, da predlagana enosmerna ureditev predvideva delno zaporo za južni del Medvedove ulice, med Tu-
njiško cesto in Glavnim trgom. To pa bi zmanjšalo pretočnost prometa s S (Stahovica) in SZ (Tunjice) na J. Pisec meni, da mestnega središča ni mogoče popolnoma razbremeniti teh prometnih tokov, vse dokler ne bo zgrajena zahodna kamniška obvoznica (gostejšemu prometu je prilagojen tudi Maistrov most na sotočju Kamniške Bistrice in Nevljice, zgrajen konec 90. let). Pisec zato predlaga, da naj se opusti delna zapora Medvedove ulice, enosmerni promet pa omeji zgolj na območje dosedanjih poskusnih ureditev. To naj bi izboljšalo bivalne razmere v centru, ne da bi povzročilo zastoje in upravičeno nezadovoljstvo prebivalcev na Cankarjevi cesti. Slednja bo po načrtih občine namreč prevzela glavnino prometnega toka, preusmerjenega iz mestnega središča, kar naj bi preobremenilo tudi betonski most čez Nevljico ob križišču Cankarjeve z vzhodno obvoznico. Zastoji bi močno ovirali promet iz smeri varovanih stanovanj in doma za ostarele, kjer je izvoz že sedaj otežen in bi ga bilo potrebno
urediti. Ker se Cankarjeva cesta nahaja v KS Mekinje, se nezadovoljni občani obračajo na njenega predsednika, našega občinskega svetnika Mateja Slaparja. Opozorili so ga na slabo stanje in odvodnjavanje Cankarjeve ceste ter povedali, da so tamkajšnji prebivalci pripravljeni zapreti cesto in obvestiti medije, če pristojni organi ne bodo ustrezno ukrepali.
Po besedah Slaparja je KS Mekinje za ukrepanje že prosila občinsko upravo; ta se je, kot trdi župan, že obrnila na Direkcijo RS za ceste (DRSC), ki je pristojna za ta primer, vzdrževalca ceste pa bo pozvala, da najprej izvede nujna popravila. DRSC je po besedah pristojnih na občini Kamnik obljubila preplastitev Cankarjeve ceste še letos, vendar to ni več gotovo: zamenjala se je vlada, primanjkuje pa tudi proračunskih sredstev. To zahteva, da občina in ostali pristojni neposredno pritiskajo na Direkcijo, zato je Slapar pozval oba kamniška poslanca, naj organizirata sestanek predstavnikov občine in DRSC, da
bo jasno, kakšni so konkretni načrti države s to cesto.
Kakor koli že, NSi Kamnik predlaga celovit pristop k projektu enosmernega prometa: najprej ureditev vseh predpogojev - prenova Cankarjeve ceste, ureditev izvoza iz smeri doma za ostarele in oskrbovanih stanovanj, javni posvet zainteresiranih strani, ureditev obcestnih parkirišč v središču mesta in uskladitev semaforizacije. Šele potem naj se uvede enosmerna ureditev, ki bi z dodatnimi parkirišči lahko privabila več obiskovalcev lokalov in trgovin v središču Kamnika. Svetniška skupina NSi je v preteklem mandatu že dajala tovrstne pobude. Poleg tega pa smo na občinsko upravo v preteklih treh letih naslovili več pobud za uskladitev semaforizacije (predvsem v nočnem času) iz smeri centra mesta in Cankarjeve ulice, a do nedavnega ni bilo kakega premika: država naj bi si v nočnem času semaforjev ne upala izklopiti, tako da bo občina na podlagi študije poskusila DRSC prepričati v uvedbo dvojne indukcijske zanke, ki bo skrajšala čakanje. Skratka, problem je bolj kompleksen, kot se zdi, zato zahteva bolj kompleksen pristop.
Primož Zupan, tajnik OO NSi Kamnik
pisma - mnenja - odmevi - pisma - mnenja - odmevi - pisma - mnenja
Neresnice Draga Kovačiča?
Kamniški občan je 5. aprila 2013 objavil članek z udarnim naslovom »Neresnice Draga Kovačiča«. Podpisana je neobstoječa »Služba za stike z javnostjo DeSUSa Kamnik«, za katero nedvomno stoji samozvana predsednica Julijana Bizjak Mlakar (v nadaljevanju JBM).
Navedki obilice datumov in podatkov, s katerimi je seznanjena le ona, izdajajo pravo identiteto.
Kljub vnaprej obljubljeni objektivnosti, žal, avtorica v nadaljevanju navaja absurde in mi na skrajno žaljiv očita laganje javnosti preko naštetih medijev. Celo anonimnost, ki pa je ne morem v celoti izključiti po revoltu nekaterih moških članov. Le-ti za skupščino 15.2.2013 niso dobili vabila, prejeli pa so čestitko za dan žena s podpisom JBM, ko je večini upravičeno prekipelo.
Pa k sporni vsebini članka:
1./	Kamniški OO DeSUS je dobil prvi Statut 15.2.2013, ki pa je potreben popravkov. Žal teh na tej skupščini ni bilo možno realizirati. Osornost in aro-ganca predsedujoče sta vsako možnost povsem izničili.
2./	Vprašljivost obstoja Kandidacijske komisije v povezavi s Statutom, bo morala JBM tokrat še zlasti argumentirano pojasniti. Namreč, nenehno oporeka obstoj te komisije in z njo mojo zadolžitev. Iztočnica vsega je, da je bilo delovanje kamniškega OO DeSUSa do 20. decembra 2012 povsem »po domače«. Ko je stari predsednik na tej seji predlagal v izvolitev novega predsednika z besedami: »Novi predsednik bo pa kar Julijana Bizjak Mlakar«, je med člani zavrelo. Seja je bila prekinjena z izvolitvijo Volilno kandidacijske komisije, ki naj bi pripravila urejeno in legalno volilno skupščino. Ustanovitev omenjene komisije je v takem primeru povsem dopustna. In še - JBM pozablja, da me je takrat prav ona predlagala za predsednika te komisije, za člana pa prijateljico in svojega soseda. Poleg prisotne množice članov, lahko to potrdita takratni gen. sekretar Ljubo Jasnič in kamniški župan, med katerima je takrat sedela. Ko sije zatem 6.2.2013 uzurpirala naloge komisije in še pred prihodom le-te posegla v dokumentacijo in sama nepooblaščeno napisala zapisnik, je bila mera polna.
3./	Moje pisne, do roka oddane, a pred volitvami ukradene kandidatne liste, sem strogo preveril. Verodostojnost članstva vseh 6 predlaganih je nesporno preverjena. Ker je bilo za JBM najbolj sporno ime Smolnikar (izločena sta
kar dva), obenem pa nevarna konkurenca na volilni listi, je bilo treba takšno članstvo pač izničiti. K sreči imamo arhivske dokumente, iz katerih je to članstvo točno datumsko utemeljeno. Resnica o članstvu T. Smolnikarja v DeSUSu na naslovu: http://www.dnevnik.si/clanek/1042266543. Kdo ga je izbrisal in zakaj T. Smolnikar celo po šestih letih ni dobil članske izkaznice, je zdaj vprašanje za oba predsednika. Vprašljivo pa je tudi, kaj je narobe z imenom Kovačič, ki ga je JBM pisno, osebno predlagala za predsednika NO stranke in nato to uradno listino »izgubila«!!?
4./	Večno ponavljano - zakaj je bila JBM na »volitvah« 15.2.2013 edina možna izbira? Po nesporno dokazljivi odtujitvi dokumentacije predlagateljev in nepojasnjeni odstranitvi »odvečnega števila motečih članov« je ostala sama. Izbrisanih pa ni malo. Iz prvotno 68 je število padlo na 32 članov, med katerimi pa je zdaj »podmladek stranke«, ki pa sem ne sodi. Slikovitje tudi prehod JBM iz stranke SD v kamniški DeSUS. Ta je prej kot v enem tednu spremenila »svoje prepričanje«. Več na naslovu: http://www.rtvslo.si/slovenija/julijana-bizjak-mlakar-iz-sd-ja-v-desus/267836
5./	Očitek Antonu Iskri o pobiranju članarin je tudi brez osnove. 11 simpati-zerjev stranke je že pred decembrsko sejo ponujalo članarino za vpis. Da ne bi hodiliposamično k blagajniku Vinku Polaku na dom, je Iskra članarino, skupaj z osebnimi podatki, pobral od vseh in to v paketu oddal Vinku Polaku. Žal je stari predsednik G. A. vse kategorično zavrnil. Na vprašanje kaj zdaj z vplačili, je odvrnil »naj bo to za donatorstvo«. Skrajno sprevrženo. Denar je pozneje vrnjen, stranka je za tolikšno število članov revnejša, vprašanje pa je, kdo je pobral članarino od »novo sprejetih mladostnikov«. Ti so sprejeti in vneseni v register 15. januarja 2013, ko je bil še uradno blagajnik Vinko Polak, a on od njih ni prejel nikakršnih tovrstnih vplačil.
6./	In kdo škoduje ugledu kamniškega DeSUSa ? Vsega 3 osebe, ki so v kazensko disciplinskem postopku, tako na Državnem tožilstvu kot v Izvršilnem odboru DeSUSa v Ljubljani, ne morejo biti stranki v ponos. Sam kamniški odbor nima nič s to zadevo, ima pa le »pleča«, za katerimi se lahko »vpliven« posameznik skriva. Problematike torej ne gre obravnavati preko celotne stranke, temveč povsem individualno.
In končno. Po 40. letih opravljanja odgovornih vodilnih funkcij na državnem nivoju, pri čemer sem kot volonter predstavljal državo in Kamnik tudi širše po
Evropi, mi laži ni nihče očital. Sem namreč generacija, ki ji denar nikoli ni bil prioriteta. Od vsega minulega dela imam le kup priznanj, diplom in plaket, katerim pa je občina Kamnik leta 2006 v zahvalo dodala še svoje srebrno priznanje. Toliko o kredibilnosti, v katero hoče nekdo posegati....
Drago Kovačič, predsednik kandidacijske komisije, skupaj s krivično izključenimi člani
Neresnični domnevni prevzem kamniškega DeSUSa
V prejšnji številki Kamniškega občana je Služba za stike z javnostjo DeSUS OO Kamnik objavila izjavo o neresnicah Draga Kovačiča, v kateri je Listi LTS za Kamnik pripisala poskus prevzema stranke Desus v Kamniku.
Glede na njihove neresnične trditve moramo najprej posebej poudariti, da je v pripravah na občinske volitve v letu 2010 prav Lista za Kamnik praktično opravila vsa predvolilna dejanja, vključno z oblikovanjem liste kandidatov in njeno prijavo občinski volilni komisiji in tako omogočila, da je stranka Desus sploh lahko sodelovala na občinskih volitvah. Seveda je bila tedaj sedanja predsednica liste še članica druge stranke.
Znan je dolgoletni konflikt med predsednico OO Desus v Kamniku in nekdanjim županom Tonetom Smolnikarjem, v katerega je bila po prevzemu potegnjena tudi stranka Desus, kljub temu, da je bil Smolnikar v preteklosti celo kandidat te stranke za razne funkcije.
Lista LTS za Kamnik se nikoli ni vključevala v ta konflikt in se tudi v prihodnosti ne namerava, tako da so lažne trditve o poskusu prevzema zgolj prozoren manever, s katerim želi udeleženka konflikta poleg stranke Desus v konflikt potegniti tudi Listo za Kamnik.
Lista za Kamnik združuje predvsem člane, ki niso in ne želijo biti politično opredeljeni in s tem vključeni v politična obračunavanja, insinuacije in manipulacije, saj jim odkritost in poštenje nista zgolj politična parola. Na to nenazadnje kaže tudi to, da so nekateri člani Desus tudi člani Liste za Kamnik in to ostalih članov sploh ne moti.
Lista za Kamnik
IZ DRUŠTEVINSTRANK
24. april 2013 7
Občinski odbor SDS Kamnik enotno izvolil novo vodstvo za obdobje 2013-2017
V četrtek, 4. aprila, je imela Slovenska demokratska stranka Kamnik volilno konferenco v prostorih Območne obrtno podjetniške zbornice Kamnik. Udeležilo se jo je precejšnje število članov OO SDS Kamnik (okoli 50), med njimi tudi ugledna gosta: glavna tajnica SDS-a Anja Žibert Bah in podžupan občine Kranj ter regijski koordinator za Gorenjsko Bojan Homan.
Konferenca se je začela s pozdravom predsednika Damjana Hribarja. Na kratko nam je predstavil delo OO SDS-a v njegov mandatu 2009-2013. Izpostavil je delo v neformalni koaliciji z županom Marjanom Šarcem, ki se je drastično slabšalo do točke, ko komunikacija in sodelovanje nista bila več mogoči. Sledil je odstop Damjana Hribarja z mesta podžupana in izstop stranke SDS iz koalicije.
Izpostaviti velja tudi nastop gospe Anje Žibert Bah, ki je pohvalila delo OO SDS Kamnik in nas na
kratko seznanila z aktualno politično sceno. Gospod Bojan Homan pa je pohvalil zelo dobro sodelovanje ter delo OO SDS Kamnik znotraj gorenjske regije.
Ker je bila to hkrati tudi volilna konferenca, je sledila razrešitev kompletnega vodstva OO SDS Kamnik ter evidentiranje kandidatov, ki bi želeli stranko voditi v obdobju 2013-2017. Kandidat za predsednika je bil zgolj Damjan Hribar, ki je na javnem glasovanju dobil enotno podporo članic in članov, da tako našo stranko vodi še naslednje štiri leta.
V devetčlanski izvršilni odbor so bili izglasovani: Tina Prosen, Anton Hočevar, Rudi Veršnik, Nada Pustotnik, Robert Kokotec, Karmen Kaplja, Suzana Šimenc, Demeter Sadnikar in Jože Zore. V petčlanski nadzorni odbor pa so bili izglasovani: Frane Kemprle, Anton Sitar, Sebastjan Javoršek, Dominik Čevka in Stanko Kotnik.
Novi (stari) predsednik nam je na
t rr
J mm
koncu predstavil še novi slogan, pod katerim se bo vodila volilna kampanja za lokalne volitve - ZNAMO, HOČEMO, SKUPAJ ZMOREMO! SDS KAMNIK. Predstavil je tudi ključne programske usmeritve stranke za prihodnost: večja vloga
krajevnih skupnosti, pospešen razvoj brezžičnega interneta v občini Kamnik, pridobitev olimpijskega plavalnega bazena in reševanje osnovne šole Frana Albrehta.
KARMEN KAPLJA, piar SDS Kamnik
Ta veseli peromajski dan - Perovanje ... - bo!
Z abecedo srca in predanostjo svojemu kraju ustvarjalci perovskih dogodkov že pišemo (staro)novo zgodbo Tega veselega peromajskega dne, tokrat poimenovano Perovanje ... Na ogled in doživetje se bo postavila 11. maja 2013 (v primeru slabega vremena 25. maja).
Začelo se je pred dvema letoma, ob 770-letnici prve pisne omembe imena Perovo (8. maj 1241) in se nadaljevalo lani, ker smo tako obljubili zadovoljni perovski množici obiskovalcev ... Prav ti in razkošje krajevne raznolikosti so »krivi« za naš navdih in zavzetost, da se bo Ta veseli peromajski dan ali Perovanje ... zgodil že tretjič.
Za pokušino odkrivamo delček iz vsebine Perovanja ...
Na Spodnjem Perovem - etno, večkulturno in za mlade
Na Zikovi ulici se bodo od 14. ure dalje domačini in s Perovim povezane ustanove na glavnem Peroodru predstavile s petjem, igranjem na inštrumente, gledališko-dramsko igro, lutkami in drugimi svojimi talenti. Sledil bo udaren peroprogram za mlade ...
Na zelenicah ob glavnem odru se bodo odvijale ustvarjalne delavnice in gibalne igre za najmlajše. Z izvirnimi izdelki in propagandnim gradivom bodo vabile stojnice. Na športnem igrišču se bo že od 10. ure dalje igralo in tekmovalo v namiznem tenisu, badmintonu in malem nogometu.
Prizorišče pri gasilnem domu na Livarski ulici bo ponujalo obilo navdiha mladim bodočim gasilkam in gasilcem ter njihovim staršem.
Ob že tradicionalnem kulturnem prizorišču pri Grošanovi kmetiji na Kovinarski cesti bomo po 16. uri obudili star perovski običaj in ga »začinili« s perovsko kulinariko. Ob pravi glasbeni spremljavi bo etno dogodek za marsikoga prekratek.
Na Zgornjem Perovem - ustvarjalno in avtohtono
Korenova domačija bo tudi tokrat ponudila razkošje ustvarjalnosti. Od 10. do 13. ure bo postala raj za ustvarjalne »sladokusce« iz gline, barv in še česa ...
Veseli peromajski dan se bo zaključil na prizorišču ob graščini Zgornje Perovo. Ob 17. uri se boste lahko udeležili zabavnega 1. družinskega perovskega maratona na bližnjem travniku, po teku pa se bo odvil avtohtoni perovski spektakel z naslovom »Nabrusimo kose!«. Po spektaklu nam bo prav vsem zadišala perovska malica...
Toliko za pokušino, več na našem spletnem gnezdu http://www. skd.kamavt.si. Čisto vse in v živo pa 11. dne v maju na Perovanju . . . Se vidimo!
Športno kulturno društvo Dober dan, Perovo
Občni zbor izvršnega odbora SLS Kamnik
V sredo, 27. marca, je v gostilni pri Zlati kaplji v Soteski pri Kamniku potekal redni letni občni zbor izvršnega odbora SLS Kamnik. Zbralo se je okoli 25 članov. Udeleženci občnega zbora so brez pripomb sprejeli poročila predsednika Bogdana Pogačarja, blagajnika Stanka Cerarja, nadzornega sveta in dela svetniške skupine -poročilo je podal edini predstavnik svetnik Jože Korošec.
Občnega zbora se je udeležil
tudi župan občine Kamnik Marjan Šarec. Pozdravil je zbrane in pohvalil delo svetniške skupine SLS - delo Jožeta Korošca. Predstavil je tudi realno stanje v občini Kamnik, na kratko omenil aktualne politične razmere v Kamniku in državi. Zaželel nam je uspešno sodelovanje z občino Kamnik še naprej.
Svetnik Jože Korošec je predstavil svoje delovanje v občinskem svetu ter v Komisiji za volitve, imenovanje in admini-
strativne zadeve. Prejšnje leto se je udeležil vseh sej. Kot edini svetnik SLS ima obilico dela, saj mora sam pokrivati vsa področja. Zavzema se za boljši razvoj podeželja, predvsem infrastrukture ter problematike vrtcev in šol. Pred občinskimi sejami se izvršni odbor s člani vedno sestane, da skupaj s pogovorom pomagajo Jožetu oblikovati mnenje, katerega potem poda na seji.
V planu dela za leto 2013 je predsednik povedal, da si bodo prizadevali, da dobijo na svojo stran mlade člane in bodo bolj aktivni pri promociji stranke. Razmere v koaliciji so se spremenile, v pre-
ostanku mandata bodo poskušali pripraviti programska izhodišča, ki jih želijo zastopati. Ko bodo pripravljena, jih bodo predstavili županu občine Kamnik. Pripravili pa bodo tudi strategijo za lokalne volitve. Še naprej se bodo udeleževali regijskih in glavnih odborov, s tem pa širili prepoznavnost kamniškega odbora.
SLS Kamnik bo v mandatu 2009/13 v občinskem svetu delovala kot stranka, ki bo podprla vse dobre predloge občinske uprave, prav tako se bo prizadevala za dobro sodelovanje z ostalimi strankami.
MAJA KOROŠEC
Zavod za turizem in šport v občini Kamnik obvešča, da bo
Razpis za imenovanje direktorja javnega zavoda Zavod za turizem in šport v občini Kamnik
objavljen v petek, 26. aprila, na spletnih straneh Zavoda www.kamnik-tourism.si
Ob dnevu boja proti okupatorju ter prazniku dela čestitamo občankam in občanom občine Kamnik.
SD Kamnik

Zavod za turizem in šport v občini Kamnik
RAZPISUJE tečaj za turistične vodnike na območju Občine Kamnik
Tečaj bo potekal od ponedeljka, 13. maja, do sobote, 18. maja 2013 v Kamniku, v obliki vodenj in študijske ture. Tečaj obsega 28 ur. Po končanem izobraževanju bodo kandidati opravljali praktični preizkus znanja.
Kandidati z uspešno opravljenim preizkusom pridobijo naziv lokalnega turističnega vodnika za območje Občine Kamnik.
Rok za prijave na tečaj je 6. maj 2013,
število mestje omejeno. Več informacij nawww.kamnik-tourism.si
V sklopu praznovanja 60-letnice Glasbene šole Kamnik vas vljudno vabimo na ogled
Baletnega koncerta učencev plesa in baleta
v četrtek, 25. aprila, ob 17. in 19. uri v Domu kulture Kamnik.
Turistično-informacijski center Kamnik
tel: +386 1 831 82 50, www.kamnik-tourism.si
KOLEDAR PRIREDITEV
MATIČNA KNJIŽNICA KAMNIK
Ljubljanska 1 Tel: 01/ 320 55 86 www.kam.sik.si
Četrtek. 25. april, ob 19.00 v Kamniku
Zaničniško odmaševanjezAndrejem Rozmanom - Rozo. Sreda. 8. mai. ob 19.00 v Kamniku
Potopisno predavanje: Gruzija, ki ga bovodila Petra Muhič.
Torek. 14. maj, ob 19.00 v Kamniku
Predstavitev knjige Misli, ki jokajo avtorjaAndreja Pegana.
BUDNARJEVA MUZEJSKA HIŠA
Zg. Palovče 5
www.domacija.com
Nedelja. 28. april od 14. ure dalje:
Delavnica izdelovanja rožic iz krep papirja pod vodstvom Dragice Vrhovnik.
Nedelja. 12. maj od 14. ure dalje:
Zeliščarsko popoldne zAngelco Jagodic.
MEDOBČINSKI MUZEJ KAMNIK
Muzejska pot 3
Tel: 01/831 7647
www.muzej-kamnik-on.net
Sobotnajavna vodstva: Sobota. 11. maj
Zadnje javno vodstvo Saše Bučan po razstavi Ive Šubic Brezčasne podobe
Dobimo se ob 10. uri pred vhodom v Galerijo Miha Maleš.
Vstopnina: 3 € odrasli in 2 € mladina.
ZAVOD ZA TURIZEM IN ŠPORT V OBČINI KAMNIK
Glavni trg 2
1241 Kamnik
Tel.: 01/831 82 50
www.kamnik-tourism.si
Sobota. 11. maj ob 18. uri. Trg svobode Kamnik
Klapa Brodarica iz Šibenika in Klapa Mali grad iz Kamnika.
Petek. 17. mai
Kamnik: Veronikin Festival in kviz o poznavanju občine Kamnik Sobota. 18. mai
Kamnik: Mednarodna revija Starodobnikov Sobota. 25. mai
Kamnik: Srečanje RezbarjevSIovenije
ŠOLA IDEJ
Nataša Makovec s.p.
Šutna 35, Kamnik
Tel: 01/831 79 53 ali 031 616 400
www.solaidej.si
Torek. 23. april ob 18.00 uri
Odprtje razstave Štanjel in Piran po naše
Sodelujejo učenci OŠ Marije Vere in OŠ Toma Brejca pod
mentorstvom Irene Zagožen in Vesne Kropivšek. Razstava
bo na ogled do 23. maja ob ponedeljkih, sredah in petkih
od 9. do 12. terobtorkih in četrtkih od17.do19.;
za ogled zunaj terminovje možen individualni dogovor.
Vstop prost. Vljudno vabljeni!
DOM KULTURE KAMNIK
Četrtek. 25. aprila 2013. ob 17.00 in 19.00 BALETNI KONCERT UČENCEV PLESA IN BALETA GŠ KAMNIK
Vstop prost, obvezna rezervacijavstopnic!
Torek. 7. maja 2013. ob 20.00 v Klubu Kino dom TORKI V KLUBU KINO DOM Prijetni kulturni večeri - brezplačno!
Vstop prost, prostovoljni prispevki dobrodošli Priporočamo rezervacijo miz: 031 775 700 ali info@domkulture.org
Več informacijna: www.domkulture.org
Rezervacije in prodaja vstopnic:
Dom kulture Kamnik, Fužine 10, Kamnik
Ponedeljek in petek od 9. do 14., torek, sreda in četrtek
od 9. do 17. ure
tel. številka: 031 775 700
e-pošta: info@domkulture.org
www: www.mojekarte.si
TIC Kamnik
Knjigarna Sanje Kamnik
in uro pred prireditvijo na blagajni Doma kulture Kamnik
Kamni
8 24. april 2013
REPORTAŽE: NAŠA PRIJETNADRUŽENJA
Prifarski muzikanti v Kamniku
Četrt stoletja poustvarjajo slovenske ljudske pesmi
Igrajo, kar jim leži pri srcu in duši. To opazijo in občutijo poslušalci. Tudi poslušalci v Domu kulture Kamnik smo v četrtek, 11. aprila, neizmerno uživala v čudovitem večeru pesmi in glasbe Prifarskih muzikatov. Pridružili so se jim tudi mladi pevci in pevke zborčkov OŠ Toma Brejca in OŠ 27. julij pod vodstvom Mateje Kališnik ter folklorna skupina vrtca Antona Medveda, ki smo jih še posebej toplo sprejeli in njihove prikupne nastope nagradili z gromkimi aplavzi. Prifarskim muzikantom bomo v Kamniku ponovno prisluhnili avgusta na tradicionalnem festivalu Kamfest.
Večer s Prifarskimi muzikanti je bil še lepšipo zaslugi nastopajočih kamniških otrok, tako pevskih zborčkov iz Oš Toma Brejca in 27. julij kot tudi folkloristov vrtca Antona Medveda.
Prifarci so etno glasbena skupina, ki že 25 let s svojimi instrumenti in glasovi poustvarja slovenske ljudske pesmi, izvaja zimzelene melodije, svetovne uspešnice in pesmi dalmatinskih klap. Njihovi najbolj poznani pesmi sta Mlinarca in Matilda. Prifarci pa so poznani tudi kot štirikratni zmagovalci Festivala narečnih popevk v Mariboru, zmagovalci Slovenske popevke ter po njihovih velikih koncertih s priznanimi domačimi in tujimi gosti.
UGODNO! 90% pokritost d 18 € (JEti
Od 18 €/mes. občineKamnik
Internet
hiter zanesljiv, brezžično do naročnika
040 997 007 031 631 715, info@gorosan.com
www.zvezdatv.si,www.polans.si
Za vaš veliki DAje dovotj (e popolnost.
Prifarski muzikanti vedno znova navdušijo poslušalce, saj že 25 let s svojimi instrumenti in glasovi poustvarjajo slovenske ljudske pesmi, izvajajo zimzelene melodije, svetovne uspešnice in pesmi dalmatinskih klap.
Na jugovzhodni meji leži ob reki Kolpi pokrajina Kostel, kjer žive veseli ljudje in se že od nekdaj poje in igra. Kakor iz roda v rod prehaja ljudska pesem, tako prehaja tudi ljubezen do glasbenega ustvarjanja, ki so jo Prifarski muzikanti podedovali od svojih očetov. Začeli so kot spremljevalna skupina folkloristom v Kulturnem društvu Kostel leta 1984, kmalu pa prerasli v pravo tamburaško skupino, ki je v svoje vrste sprejela odlično tamburašico AFS France Marolt Zvonko Homan, poročeno Erce, iz Most pri Komendi. Nepogrešljivi del skupine je bila mnogo let.
Na čelu Prifarskih muzikantov že od vsega začetka trdno stoji veseli Martin Marinč iz Fare, ki se mu obraz za hip razžalosti le takrat, ko njihovo ime pripišejo faram na splošno in ne Fari ob mejni reki Kolpi, iz katere ime Prifarcev dejansko izvira.
Na koncertu v Kamniku so nas še posebej navdušili Valentin Juž-nič, župan Kostela, ki je temperamentno in z veliko ljubeznijo izvabljal čudovite melodije iz svoje tamburice bisernice, violinist Jernej Pečak ter inštrumentalist, pevec in solist Mitja Ferenc.
VERA MEJAČ
Na Limbarsko goro po nagelj ali kar tako na prijeten izlet
Praznovanje dneva žena in materinskega dne na Limbarski gori pri baročni romarski cerkvi sv. Valentina nad Moravčami ima že četrt stoletno tradicijo. Zato so prizadevni organizatorji - člani Društva krajanov Limbarska gora še posebej skrbno in zavzeto pripravljali letošnji 25. pohod »Po nagelj na Limbarsko goro«. Mnogo skrbi in dodatnega dela s pripravo in pospravljanjem prireditvenega prostora, spravljanjem snega ... jim je naložila letošnja muhasta zima, a kljub mrazu in snegu je v nedeljo, 17. marca, jubilejno prireditev na priljubljeni razgledni in pohodniški točki 773 metrov visoko obiskalo okrog 10.000 obiskovalcev.
A mrzlo vreme je obiskovalce prehitro pregnalo nazaj v dolino in se niso zadrževali v prijetnem druženju, kot običajno, tudi bogat kulturni program so spremljali le najbolj vztrajni in dovolj toplo oblečeni. Za zabavo pred kulturnim programom in po njem je skrbel Ansambel Zajc. V kulturnem programu so nastopili otroci iz vrtca Moravče z mentoricama Kristino in Majo in harmonikarjem Gregorjem, Tone Habjanič skupaj z Ansamblom Zajc in sinom Romanom, slepi pevec Aleš Hadalin ...
»Kdo bi davnega leta 1989 pomislil, da bo srečanje na Limbarski gori preraslo v vseslovensko prireditev, s tako množičnim obiskom? Kdo bi takrat pomislil, da se bo prireditev sploh obdržala. Pa se je! Ker je bila dobra, ker je bila prava, ker so z njo dihali pravi ljudje. Zaradi vas, dragi zvesti obiskovalci, ki vam je tako prirasla k srcu, da vas preprosto ne moremo razočarati in zato vsako leto znova darujemo svoj prosti čas in vsakič vemo, da bomo na koncu vsi zadovoljni. Ideja za Nagelj ni bila naša, zrasla je v Športnem društvu Krašnja. Hvala njim in hvala Marjanu Štruklju, kije bil idejni vodja. Lahko pa se pohvalimo, da smo jo uspešno nadaljevali, da smo jo toliko let obdržali! Vsak ima drugačne razloge, zakaj se na ta dan odpravi na Limbar-sko goro, vsak tukaj doživi svojo zgodbo«, je obiskovalce nagovorila Jana Toman, podpredsednica Društva krajanov Limbarska gora.
Limbarska gora je povezana s kar nekaj legendami. Menda je nekje zakopan zaklad ... Nekdaj je na gori stal grad ... Znano je, da je gora dobila ime po lilijah, ki so nekdaj rasle tod okoli... Manj znana je legenda o gradu ljubezni in o graščakovi hčerki Liliji, ki se je zaljubila v preprostega pastirja. Ko so ji razni snubci prinašali bogata darila, ji zanje in njihovo bogastvo ni bilo mar. Poročila se je s pastirjem, ki je znal na piščal zaigrati s tako ljubeznijo in tako čudovito, da so iz treh stebel, ki jih je prinesel v kozarcu, v hipu zrasle lilije in to je bilo zanjo najlepše darilo. Zmagala je - ljubezen! In ljubezen je bilo tudi sporočilo letošnjega jubilejnega 25. srečanja Po nagelj na Limbarsko goro: »Imejte se radi med seboj, naj vas ne premamijo nepotrebne materialne dobrine. Prepustite se preprostim stvarem, drobnim trenutkom, ki jih preživite med svojimi dragimi, med prijatelji. In eden takih naj bo tudi dan, preživet na čudoviti Limbarski gori - gori ljubezni!«
Na Limbarsko goro vodijo mnoge poti...
Limbarska gora je zelo priljubljena izletniška točka, od koder je lep razgled na okoliško hribovje in gorovje, vse do Triglava. Obiščete jo lahko kadarkoli v letu, saj prijazno vabi z arhitekturnim biserom, baročno cerkvijo sv. Valentina, svežim zrakom in užitki v lepotah narave. Zato vam jo podrobneje predstavljamo in s tem ponujamo odlično idejo za prijeten izlet.
Vse poti (iz Moravč, Krašnje, Blagovice, Izlak, Trojan) so lahke in dobro označene. Do vrha gore je približno uro hoda, iz Trojan in Izlak pa 2 do 3 ure. Do vrha se lahko z obeh strani pripeljete po asfaltirani cesti, tik pod vrhom so urejena tudi parkirna mesta. Tod mimo vodi tudi Evropska pešpot E6.
Izhodišče za vzpon je lahko kraj Moravče, kjer pustite avtomobil ali pa, če želite pol ure manj hoje, se z njim odpeljete pod vznožje hriba. Za pohod po zahodni smeri je treba oditi v vas Serjuče, za »naskok« z južne strani pa v vas Gabrje. Obe poti sta označeni, tako da ni nevarnosti, da bi zašli. Ob zmerni hoji se na vrh pride v eni uri. Poti sta primerni tudi za gorske kolesarje.
Tokrat opisujemo dve poti:
Krašnja - Limbarska gora
Cas hoje 45min, lahka označena pot, višinska razlika poti 313m
Dostop do izhodišča:
Iz Domžal se peljemo po stari cesti proti Trojanam. Za vasjo Krašnja se ostro desno odcepi cesta čez avtocesto. Usmerimo se na to cesto in ji sledimo naprej do mesta, kjer se ostro levo odcepi slabša makadamska cesta proti kamnolomu. Na začetku makadamske ceste parkiramo na parkirišču ob cesti. S Trojan se peljemo po stari cesti proti Domžalam. Ko zagledamo znak za vas Krašnja, še pred vasjo zavijemo levo čez most, ki preči avtocesto. Cesti naprej sledimo do mesta, kjer se ostro levo odcepi makadamska cesta pri kamnolomu. Tu parkiramo na parkirišču na začetku makadamske ceste.
Opis poti:
S parkirišča nadaljujemo po makadamski cesti mimo kamnoloma do mesta, kjer se nam z leve priključi pot iz doline. Tu se usmerimo desno in nadaljujemo po široki označeni peš poti. Pot, ki poteka skozi gozd v zmernem vzponu nas po pol ure hoje pripelje na obsežen travnik malo pod vrhom. Pot za tem preči krajši pas gozda in nas pripelje na cesto. Cesta nas nato v rahlem vzponu v petih minutah nadaljnje hoje pripelje na vrh Limbarske gore.
Moravče (Gabrje) - Limbarska gora
Cas hoje 45min, lahka označena pot, višinska razlika poti 273m
Dostop do izhodišča:
Najprej se zapeljemo v Moravče tam pa se usmerimo proti Limbarski gori. Peljemo se čez vas Zalog in naprej do križišča pri kapelici, kjer zavijemo levo proti vasi Gabrje pod Limbarsko goro. Tu v vasi ali v njeni bližini parkiramo na enem od manjših parkirišč ob cesti. Teh pa je zelo malo. Ne parkiraj na dvorišču! Opis poti:
V vasi, kjer je križišče dveh cest se usmerimo naravnost navzgor po peš poti, kjer nam oznaka pove, da imamo 45 minut vzpona. Pot, ki se vzpne skozi gozd nas v petih minutah pripelje na cesto. Cesti sledimo navzgor le nekaj minut do levega ovinka. Pri ovinku se desno ob ograji odcepi peš pot. Usmerimo se na to pot in ji sledimo navzgor skozi gozd. Po desetih minutah vzpona od ceste nas pot pripelje na travnike pri zaselku Globočice. Ko nas pot pripelje do hiš se levo odcepi pot proti Limbarski gori. Po krajšem vzponu pridemo do ceste pri naslednjem zaselku. Tu se usmerimo desno po slabši cesti rahlo navzgor. Cesta nas čez travnik pripelje do asfaltirane ceste na Limbarsko goro. Cesti sledimo navzgor še dobrih pet minut do vrha Limbarske gore.
OBČINA KAMNIK in MESTNA GODBA KAMNIK	
vabita ob praznovanju 1. maja na	
TRADICIONALNO	
PRVOMAJSKO BUDNICO	
po naslednji (približni) časovnici:	
3:30	Kamnik (Glavni trg)
3:40	KS Duplica (Bakovnik, trgovina Tuš)
4:05	KS Šmarca (Kulturni dom)
4:20	KS Podgorje (v bližini krožišča)
4:45	KS Volčji Potok (brunarica)
5:25	KS Tunjice
5:55	KS Mekinje (Pri Murki)
6:45	KS Motnik
7:00	KS Špitalič
7:40	Zg. Tuhinj
8:05	Pšajnovica
9:10	Vrhpolje (Pri Repniku)
10:10	Godič
11:00	Kamniška Bistrica
Mestna godba Kamnik se opravičuje za morebitne	
predčasne prihode oziroma nekaj minutne zamude na	
prizorišča budnic	
... na vrhu nas pozdravi arhitekturni biser - baročna cerkev sv. Valentina
Na vrhu Limbarske gore stoji znamenita baročna cerkev sv. Valentina. Ta svetnik ima tod najmogočnejše svetišče pri nas. Romarji iz vse Slovenije so Limbarsko goro z manjšo cerkvico, sezidano leta 1667, peš ali z vozovi množično obiskovali že v 17. stoletju. Mnogo večjo cerkev je leta 1735 zasnoval ljubljanski stavbenik Gregor Maček kot eno svojih največjih umetnin. Zgradba je mogočno delo s posebej stoječim zvonikom, ki je nekdaj služil kot obrambni stolp. Lepo in s pretanjenim občutkom razsvetljena notranjost cerkve se ponaša z znamenitim oltarjem Marijinega kronanja z Metzingerjevo sliko iz leta 1743. Zraven sta še dva starejša oltarja sv. Valentina (škofa) in Angelov varuhov. Vrh Limbarske gore z obema kapelicama vzhodno in zahodno od cerkve je od leta 1999 razglašen za kulturni in zgodovinski spomenik.
Zunanjost je preprosta; stavba je pokrita z enotno streho; pred fasado je lopa na štirih kamnitih stebrih (zgrajenih s prstani kakor pri rotovškem portalu), do katere vodijo ozke stopnice. Stolp stoji ločeno od cerkve. Oboje s sosednjo stavbo vred, ki je bila nekdaj mežnarija, je umno razpostavljeno na vrhu hriba, fasada se ogleduje daleč po dolini...
Kot nam je povedala prizadevna članica Društva krajanov Limbarska gora Francka Toman, so člani zadnja leta pričeli z obnavljanjem obeh kapelic na Limbarski gori, ki sta razglašeni za kulturni spomenik. To pa je časovno in finančno zahteven projekt.
VERA MEJAČ
Ljubljanska c. 72, Domžale, telefon: 01/72 26 520, www.cvetlicarnaomers.si

dabor
Kamnik Kranjska 3a tel.: 01/831 04 81, 051/399 577 www.pohistuo-dabor.si
-30%
zavese po meri letne odeje
O do konca aprila
-	rjuhe, post. garniture, vzglavniki
-	sedežniki
ZANIMIVOSTI
24. april 2013 9
Mlin na veter, tipične hiške in običaji Nizozemske med polji tulipanov
V	Arboretumu Volčji Potok je lepo kadarkoli ga obiščem. Prostran krajinsko oblikovani park v vseh letnih časih ponuja sprehode in sprostitev v miru in zelenju. Nasadi tulipanov in drugega cvetja, rododendroni, vrtnice in lokvanji, bogata zbirka dreves in grmovnic, naravni gozd in travniki so zanimivi za ljubitelje narave.
V	teh dneh cveti na tisoče pomladnih cvetlic pisanih barv, dreves in grmovnic, ki poganjajo popke in prve cvetove. Narcise, hijacinte in tulipani s svojimi barvitimi cvetovi že pozdravljajo tradicionalno spomladansko razstavo.
V	Arboretum Volčji Potok se po letu 1996 in 2004 vrača Nizozemska vas, ki bo s predstavitvijo barvite Nizozemske od 25. aprila do 5. maja obogatila že 22. tradicionalno spomladansko razstavo tulipanov, cvetja, vrtnarstva in vrtne opreme.
Pester program razstave cvetja in Nizozemske vasi so na novinarski konferenci 18. aprila predstavili direktor Arboretuma Volčji Potok Aleš Ocepek, strokovnjak in dober poznavalec Arboretuma Matjaž Mastnak, nizozemski veleposlanik v Sloveniji, njegova ekscelenca Jos Douma in kmetijski ataše veleposlaništva Kraljevine Nizozemske Martijn Homan. Z neposrednim javljanjem iz Rotterdama se nam je na konferenci pridružila pevka Maja Keuc kot častna županja Nizozemske vasi. Izvrstna pevka in kompo-nistka študira glasbo na priznani
Navdušenja nad ponovnim gostovanjem Nizozemske vasi v Arboretumu Volčji Potok in dobrim sodelovanjem niso skrivali kmetijski ataše veleposlaništva Kraljevine Nizozemske Martijn Homan, direktor Arboretuma Volčji Potok Aleš Ocepek in nizozemski veleposlanik v Sloveniji njegova ekscelenca Jos Douma.
mednarodni akademiji Codarts v Rotterdamu na Nizozemskem. Kot je povedala, jo vedno znova očara dežela s prikupnimi, tipičnimi hiškami in prijaznimi ljudmi. Po besedah nizozemskega veleposlanika, Maja simbolizira vse, kar bi radi pokazali v Nizozemski vasi: odlično sodelovanje med deželama in podjetnost!
Kot je povedal nizozemski veleposlanik, želijo predstaviti Nizozemsko in njene dobre odnose s Slovenijo, njene običaje, kulturo, tradicionalne izdelke in tudi podjetnost. Nizozemska je majhna, a lepa dežela - in te značilnosti ima tudi Slovenija. Nizozemska je znana predvsem po cvetlicah in mlinih, a ima tudi moderne tehnologije, zelene in trajnostne rešitve, globalne trgovske znamke, navdihujoč design ter zdravo in zadovoljno prebivalstvo... »Nizozemska vas daje podobo o Nizozemski. V čudovitem slovenskem okolju, z mogočnimi Alpami v ozadju. Simbol našega prijateljstva. To sodelovanje želimo spodbujati in krepiti!«
Program prireditev Nizozemske vasi je zelo raznolik s pridihom sodobnega časa in v duhu sloven-sko-nizozemskega prijateljstva. Zato bodo v okviru Nizozemske vasi potekali med drugim tudi tekmovanje med slovenskimi floristi, boljšji sejem igrač za otroke, nizozemske tradicionalne igre, predstava Lutkovnega gledališča Ljubljana, tečaji nizozemščine, go-kart proga, nagradne igre in seveda poseben nastop Maje Keuc.
Nizozemska vas je prava vasica dvanajstih hišk, ki izstopajo s svojimi tradicionalnimi nizozemskimi fasadami. V vasici stoji tudi 11 metrov visok mlin, težak okoli 5,5 ton, njegova krila pa imajo 4,5 metrov. V vasici bodo na ogled in za prodajo izdelki in običaji nizozemskega naroda.
Svoje mojstrstvo bosta pokazala pihalec stekla in izdelovalec cokel. Dekleta bodo predstavila nizozemsko narodno nošo, naprodaj bodo tipični nizozemski siri, palačinke, čebulice, ljubiteljem slovenske domače glasbe bo igral domače poskočnice nizozemski ansambel Oberkrainer Nizozemska. Ob robu vasi se bodo pasla frizijska teleta.
Slovensko-nizozemsko sodelovanje pri projektu Nizozemska vas ni novo.
Nizozemska vas se je Slove-
Kamnik z okolico vabi v naravo
Pretekli konec tedna je Zavod za turizem in šport v občini Kamnik v okviru Slovenske turistične borze v Portorožu predstavil ponudbo svojih turističnih programov s številnimi priložnostmi za aktivno preživljanje prostega časa bližje naravi ter aktivnosti, programe in možnosti za wellness za vsak, še tako zahteven okus. Aktivnosti temeljijo tudi na posebnih doživetjih, nov projekt Zavoda »Okusi Kamnika« pa prinaša gostinsko ponudbo tradicionalnih kamniških jedi.
Pestro ponudbo Kamnika so si v okviru Slovenske turistične borze ogledali vodje turističnih programov in agencij z vsega sveta: iz Kanade, ZDA, Indije, Švedske in drugih držav, ki so uživali v lepotah in okusih Kamnika ter razgledih Velike planine. Nad ponudbo so bili navdušeni.
»Turizem je panoga doživetij in prav to si kot turisti želimo v kar največji meri in najbolj pristno izkusiti na naših potovanjih in izletih. Zato naša ponudba obsega raznovrstno turistično ponudbo za skupine in posameznike, ki želijo doživeti nekaj novega, v stiku z naravo in samim seboj. Zaradi dobre prometne povezave v Kamnik namreč vsak dan pripeljejo številni avtobusi, do pomembnejših turističnih točk v občini pa vozi tudi turistični KamnikBus. Mesto predstavlja idealno izhodišče za enodnevne izlete ali večdnevne družinske oziroma aktivne počitnice, ki bodo še bolj prišle do izraza v prihajajočih vedno toplejših dneh ter prvomajskih praznikih«, pravi Urška Kolar, v. d. direktorica Zavoda za turizem in šport v občini Kamnik.
Kamnik vabi k obisku s turističnimi programi, ki zajemajo aktivnosti v naravi, ogledovanje in spoznavanje kulture ter tradicije, aktivnosti za krepitev zdravja in sproščanje ter wellness programe. Posebnost so ani-

' -______
družabno srce mesta
v Kamniku na Glavnem trgu 19, tel.: 051-868-344
V prijetnem ambientu meščanske hiše in na letnem vrtu vas razvajamo s hladniminapitki, kozarcem odličnih vin, slastnimi torticami in sladoledom ter seveda že daleč naokrog poznano kavo ^
Za prijetna srečanja družb in večjih skupin sta na voljo lovska soba in bunker.
Pred ali poporočno slavje s šampanjcem, prigrizkom in še čim ...na našem letnem vrtu ali v prostorih hiše zagotovo ne boste pozabili. Rezervirajte si svoj termin!
Živahen sejemski utrip
Kmetijski sejem v Komendi je od »skromnih« začetkov, ko se je predstavilo pet razstavljavcev kmetijske mehanizacije na pobudo predsednika KK Komenda Lojzeta Laha, idejnega očeta sejma in dolgoletnega vodje organizacijskega odbora, prerasel v eno največjih sejemskih prireditev pri nas. Na letošnjem spomladanskem sejmu kmetijske, gozdarske in gradbene mehanizacije ter vrtnarske in ogrevalne opreme, je sodelovalo 500 razstavljavcev, ki so se s pestro ponudbo in programi predstavljali na 32.000 kvadratnih metrih. Sejem si je kljub nedeljskemu slabemu vremenu v treh dneh, od 22. do 24. marca, ogledalo okrog 60.000 obiskovalcev.
niji v Arboretumu Volčji Potok predstavila že leta 1996 in 2004 in vedno so jo obiskovalci toplo sprejeli. Direktor Arboretuma Volčji Potok Aleš Ocepek je prepričan, da bo uspešno tudi letošnje tretje gostovanje. Kot je povedal, že vrsto let sodelujejo z uglednimi nizozemskimi vrtovi in gojitelji rastlin. Izmenjujejo si znanje o vzgoji rastlin. »Obiskovalci Arboretuma Volčji Potok vsako leto znova občudujejo rastline, ki so vzgojene na Nizozemskem in tudi v naših drevesnicah in rastlinjakih. Vsako leto znova jih pritegnemo z novimi idejami, ki so plod našega in nizozemskega znanja. Poljane tulipanov s prostranih polj nasadimo med griče in zasnežene Kamniške planine. Vsako leto zgodbi dodamo nove atrakcije in pritegnemo pozornost obiskovalcev iz vse Slovenije, pa tudi sosednje Avstrije, Italije in Madžarske.«
Potem, ko je Nizozemska vas obredla ves svet, prihaja v Arboretum Volčji Potok ravno v času »naj razstave cvetlic«. V času, ko najbolj znana nizozemska cvetlica - tulipan cveti z vsem svojim sijajem tudi v Arboretumu Volčji Potok.
SAŠA MEJAČ
18. spomladanski kmetijski sejem v Komendi je v petek, 22. marca, z županom Občine Komenda Tomažem Drolcem, predsednikom kluba Lojzetom Lahom, predsednikom odbora za sejme Stanetom Štebetom, bivšim predsednikom Kmetijsko gozdarske zbornice Brankom Ravnikom in predsednikom skupščine mesta Sremska Mitrovica Milanom Kovačevičem, odprl predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Cvetko Zupančič.
V nagovorih in ob čestitkah Konjeniškemu klubu Komenda za uspehe, tako na kasaškem kot tudi na sejemskem področju, pa so bili govorniki kritični do sedanjega stanja in razmer v državi in Evropi, še posebej na področju kmetijstva.
Ob odprtju sejma je zaigrala domača Godba Komenda, mažoretke pa so nas razveselile z živahnim nastopom. Prijetno so nas presenetili gostje iz Sremske Mitrovice s tamburaškim orkestrom in folklorno skupino Branko Radičevič.
Razstavljalci so tudi tokrat na ogled postavili najnovejšo kmetijsko in gozdno mehanizacijo, hlevsko opremo, gradbeno mehanizacijo, ogrevalno tehniko s poudarkom na uporabi biomase. Še posebej pestra je bila ponudba za vrtičkarje, za dom in tudi naše shrambe, omamno je dišalo pri stojnicah turističnih kmetij in pridelovalcev domačih dobrot, vin, olj, sirov ... , predstavile so se tudi kmečke ženske.
Sejemsko dogajanje je bogatil tudi strokovno izobraževalni program, v sklopu katerega smo lahko izvedeli o obnovi travne ruše s predstavitvijo kmetijske mehanizacije za njeno vsejavanje. Govorili so o možnostih pridelave in prodaje soje na naših kmetijah ter predstavili varno delo z motorno žago. Pozornost je pritegnila tudi razstava govedi različnih pasem.
Organizatorji so tudi tokrat dobro poskrbeli za urejeno parkiranje, brezplačen avtobusni prevoz iz poslovne cone, za pestro gostinsko ponudbo in zabavni program, ki je obiskovalce zadržal v Komendi do poznih večernih ur. Ponovno se je potrdilo, da je sejem v Komendi dogodek, ki se ga ne sme zamuditi.
VERA MEJAČ
macije in aktivnosti, ki temeljijo na posebnih doživetjih. Tako se lahko v spremstvu vodiča podamo peš na Veliko planino, kjer nas bodo v poletnem času pastirice in pastirji popeljali po pastirskem naselju in nam prikazali življenje pastirja v 19. stoletju, naučimo se lahko izdelave trniča, tradicionalne kamniške jedi iz sira, spoznamo planinsko cvetje v družbi pastirja ...
Turistična ponudba Kamnika obsega tudi programe, vezane na zdravje in sproščanje. Celovito izkušnjo wellnessa ponujajo Terme Snovik. Tistim, ki si želijo priti v stik s samim seboj in naravo, je na voljo vodenje in terapija v Naravnem zdravilnem gaju, kjer se nahaja tudi muzej najstarejših fosilov morskih konjičkov na svetu. Ljubitelji zelenja in cvetlic se lahko odpravijo na sprehod v Arboretum Volčji Potok. Obiskovalci si lahko ogledajo tudi ponudbo Ekološke kmetije Pr' Jernejk, se spoznajo z gojenjem čebel pri čebelarskem društvu Kamnik, ki ima v dolini Kamniške Bistrice tudi najstarejšo plemenilno postajo, si ogledajo 350 let staro Budnarjevo muzejsko hišo in se udeležijo delavnice peke kruha, se spoznajo s postopki priprave žganja v žganjetekah v dolini Kamniške Bistrice, podajo na učenje nordijske hoje po tematskih poteh Tuhinjske doline, preživijo dan ob igranju golfa na golf igrišču Arboretum ali pa jo mahnejo na pohod do Svetega Miklavža. Dodano vrednost pa programom dajejo še pristne kamniške dobrote - Okusi Kamnika, ki jih ponujajo gostinci.
Kot pravi Urška Kolar, pa Kamnik ne ponuja le izletov za skupine, pač pa tudi za individualne obiskovalce. Beležijo namreč velik porast povpraševanja po izletih, ki jih turisti in prebivalci Slovenije lahko opravijo v lastni režiji. Zato na svojih spletnih straneh pripravljajo raznovrstno ponudbo idej za individualne obiske.
Med prvomajskimi prazniki nam ne bo dolgčas
S Spomladansko razstavo tulipanov, cvetja, vrtnarstva in vrtnarske opreme, ki jo bo letos obogatila Nizozemska vas, se začenja turistična sezona v najlepšem kotičku kamniške občine - Arboretumu Volčji Potok. V petek in soboto, 26. in 27. aprila, bo v Arboretumu poskrbljeno tudi za spoznavanje slovenske kulinarike, saj se bodo pod šotorom predstavili Okusi Kamnika, 29. aprila pa Okusi z jezikom občine Trzin. Najvišje ležeče in okolju prijazne Terme Snovik vabijo tudi s kolesarskimi in pohodni-škimi programi. Velika planina bo v teh dneh prekrita s spomladanskimi cvetlicami, predvsem pa z vijoličastim žafranom. V Gostišču Zeleni rob bo prvič zadišalo po žaru, 1. maja pa Planinsko društvo Bajtar v pastirskem naselju pripravlja turni smuk in spust v lavorju. Ljubitelji golfa lahko uživajo na prostranih igriščih Golf Arboretuma Volčji Potok, skrb za zdravje pa mnoge vodi v Naravni zdravilni gaj v Tunjice.
Na predvečer prvega maja tudi na Kamniškem zagorijo kresovi, priljubljena so prvomajska srečanja ob tradicionalnem golažu, ki jih pripravljajo v Kamniški Bistrici in na Starem gradu, v planinskem domu v Pavlovčah ter v gostilnah Repnik in Pri planinskem orlu.
TRAMP-RIDE-GO-MOOV
VARSTVO d.o.o., Steletova cesta 23a, 1241 KAMNIK
Telefon: +38640666622; E-mail: varstvo@varstvo-kamnik.si Spletna trgovina: www.varstvo-igrala.com
BERG TOYS - TRAMPOLINI BERG TOYS - GO-KARTI NA PEDALA LAPPSET, HY LAND, LEGNOLANDIA, HUTKO - IGRALA ZAJAVNO UPORABO JUNGLE GYM, HUTKO - IGRALA ZA DOMAČO UPORABO AVYNA - NAPIHLJIVA IN NAMIZNA IGRALA ANIMAL RIDING - ANIMACIJA JAHANJA NA ŽIVALIH
OTROKOM
privoščite le najboljša in najbolj varna igrala in igrače
NIZOZEMSKA VAS - ARBORETUM VOLČJI POTOK -OD 25. 4. DO 5. 5. 2013 BREZPLAČNE VOŽNJE Z NAŠIMI GO-KARTI IN NAGRADNA IGRA ZA BERG BUDDY ORANGE !!!
10 24. april 2013
NAŠA PRIJETNA SREČANJA
Kamniški OBČAN
Dan odprtih vrat Svetovalne pisarne za starejše 15. Srečanje Solidarcev posvečeno 100-letnici rojstva Viktorja Mihelčiča
ZA LEPŠO STAROST Radi se spominjajo svojega nekdanjega pevovodje
Dnevu za spremembe, 5. aprila, sta se letos pridružila Občina Kamnik in Zavod Oreli, ki je pripravil tudi dan odprtih vrat Svetovalne pisarne za starejše v občini Kamnik na Tomšičevi ulici, v prostorih pokrite tržnice.
Zavod Oreli pripravlja raznovrstne aktivnosti, pri katerih se spletajo vezi med ljudmi različnih generacij, izmenjavajo izkušnje in pridobivajo nova znanja ter kvalitetno in ustvarjalno preživljajo prosti čas. Dan odprtih vrat se je zjutraj začel z ustvarjalno delavnico z glino pod vodstvom Nine Koželj. Obiskovalci so se čez dan lahko udeležili delavnic, pogovorov in predstavitev, prisluhnili glasbi citrarja Tomaža Plahutnika, harmonikarjev Jožeta Jagodica in osnovnošolca Denisa Jerasa, pesmim Tunjiškega kvarteta in Ljudskih pevk Predic. Med aktivnimi udeleženci v pomoči starejšim v občini Kamnik smo spoznali delo skupine za samopomoč in prostovoljno delo z imenom Metulji, ki so jo lepo predstavili Jože Gajšek, ki skupino zagnano vodi skupaj s hčerko Romano, in članice Radeževa, Bukovškova in Koroščeva. Metulji so dejavni dve leti, dobivajo se ob četrtkih v Frančiškanskem samostanu in nikoli jim ni dolgčas.
Direktorica Zavoda Oreli mag. Martina Ozimek je predstavila delo zavoda in opozorila na prizadevanja za destigmatizacija obiska psihologa/psihiatra, ki ga pripravlja skupina študentov za prostovoljno delo, sodelovali pa bodo tudi člani drugih kamniških skupin za samopomoč in prostovoljno delo.
»Lepo je pomagati. Če bomo mladim pokazali to pot pomoči in pro-stovoljstva, se nam ni treba bati za čas v starosti«, je ob obisku Svetovalne pisarne za starejše med drugim poudaril župan Marjan Šarec.
Mag. Roman Rener, svetovalec in aktiven prostovoljec Zavoda Oreli, je spregovoril o staranju in nujni vključitvi tudi lokalne skupnosti v delo s starejšimi ter povezavi skupin v regijsko skupnost. S podpornimi dejavnostmi prostovoljstva, samopomoči in povezovanjem institucij v občini namreč podaljšujejo bivanje v domačem okolju. To pomeni nižje stroške občine in posameznika ter vpeljavo modela medgeneracijskega sodelovanja in sožitja.
O kakovostnem in aktivnem staranju, medsebojni pomoči ter sožitju generacij lahko mnogo zanimivega in koristnega preberemo v publikaciji Zavoda Oreli. Za to, kako aktivno in kvalitetno preživljamo svojo starost, smo namreč odgovorni predvsem sami.	VERA MEJAČ
Ljudske pevke Predice ob spremljavi harmonike Jožeta Jagodica z lepo pesmijo pospremijo marsikateri dogodek.
Pevci in pevke DKD Solidarnost so pred trinajstimi leti prvič organizirali Srečanje Solidarcev, ki so namenjena prijetnem druženju aktivnih in nekdanjih članov društva. Letošnje 14. tradicionalno srečanje Solidarcev v petek, 12. aprila, so posvetili svojemu dolgoletnemu pevovodji, skladatelju, vsestranskemu glasbeniku, glasbenemu pedagogu in kamniškemu častnemu občanu prof. Viktorju Mihelčiču ob 100-letnici njegovega rojstva. Po pozdravu zbranim v galeriji Veronika je Mi-helčičevo življenjsko pot orisal Martin Gorenc, ki je z izbrano vezno besedo povezoval prijeten večer.
Prof. Viktor Mihelčič se je rodil 3. februarja 1913 v Metliki, kjer so mu belokranjske rojenice položile v zibel glasbeni talent. Odraščal je v znani družini glasbenikov Mihelčičev. Vaška belokranjska idila s pašniki, potoki in vitkimi drevesi, prvi izdelki
Ob zaključku koncertov, srečanj in drugih nastopov Solidarci najpogosteje zapojejo Mihelčičevo Domovino. Tudi na tokratnem srečanju je polno dvorano preplavila znamenita pesem združenih zborov pod vodstvom dirigenta Marka Tirana, kateri so se pridružili obiskovalci.
Solidarci so mu hvaležni, da je prav pri Solidarnosti vztrajal najdalj in ponosni so, da je bil pevovodja tako moškega kot tudi ženskega pevskega zbora.
zbor pod njegovo taktirko zasedel prvo mesto med gorenjskimi pevskimi zbori. Pevci se radi spominjajo druženja z Mihelči-čem, z njim so nastopali po vsej
Ob Dnevu odprtih vrat so v Svetovalni pisarni za starejše razstavili tudi izdelke prostovoljk, ki ustvarjajo enkrat tedensko. S svojimi umetninami iz gline so se predstavile Mija Krsmanovič, Zdenka Gašperin, Maruša Kahne in Danica Kocijančič, z njimi pa zaradi bolezni žal ni mogla biti Dragica Požek.
Letošnje Srečanje Solidarcev je DKD Solidarnost posvetilo stoletnici rojstva svojega dolgoletnega dirigenta, častnega občana in skladatelja Viktorja Mihelčiča. Spominskega koncerta so se udeležili tudi sorodniki prof. Viktorja Mihelčiča (na fotografiji spredaj z leve): vnukinja Ula, vnuk Anže s hčerko Brino in njuna mama Alenka Zupan, hčerka skladatelja Viktorja Mihelčiča. Koncerta se je udeležil tudi Mihelčičev sin Matjaž z ženo Barbaro in hčerko Miro.
Jože Gajšek, sovoditelj skupine za samopomoč in prostovoljno delo na Kmaniškem z imenom Metulji, je po predstavitvi skupine in njihovega dela zapel in zaigral na kitaro.
piščali iz muževnih vrb, rogovi iz jelševine z ustnikom in jezički, ki jih je sam urezal, brezskrbno petje ob žvrgolenju čričkov, so motivirali mlademu Viktorju prve zvočne vtise, dovolj žive, da jih ni mogel pozabiti, ne odgnati. Z leti so se obogatili z dodatnimi barvnimi odtenki v harmonije, ki so ga spremljale vse življenje.
Kot skladatelj je uglasbil veliko pesmi za različne zasedbe, tudi za otroške zbore, zato je večer s pesmijo začel otroški pevski zbor DKD Solidarnost VRABČKI. Najmlajši Solidarci pod vodstvom zborovodkinje Marine Aparnik, tudi učenke prof. Mihelčiča, so zapeli tri ljudske in nato še pesem Racman Otona Župančiča, ki jo je leta 1954 uglasbil Viktor Mihelčič.
Pevovodski staž Viktorja Mi-helčiča je bil dolg pol stoletja.
Metulji za materinski dan
Ženski pevski zbor DKD Solidarnost je bil na pobudo Drage Spruk, ki je bila tudi prva predsednica zbora, ustanovljen leta 1975 in njihov prvi pevovodja je bil prav prof. Viktor Mihelčič. Zbor je kmalu pripeljal v vrsto najboljših ženskih pevskih zborov v Sloveniji, o čemer pričajo visoka priznanja, pohvale in nagrade v arhivu DKD Solidarnost. Odlični posnetki na Radiu naj bi bili »krivi«, da so Avseniki povabili pevko Jožico Kališnik v svoj ansambel. Številne nagrade dokazujejo uspešnost tega zbora pod Mihelčičevo taktirko. Danes vodi zbor Marko Tiran. Dragocene spomine so pevke ta večer obujale tudi s pesmijo Roža na vrtu v priredbi prof. Viktorja Mi-helčiča.
Od vseh zborov je prof. Viktor Mihelčič najdlje vodil prav Moški pevski zbor DKD Solidarnost. Prvi nastop je imel z njimi decembra 1945, že leta 1949 je
Sloveniji, obiskovali rojake v zamejstvu in prepevali tudi po mestih bivše države. Janez Prezelj, ki je začel peti v zboru leta 1948, in je prepeval v tem zboru skoraj 64 let, je v nekem intervjuju izjavil: »Najboljši učitelj petja oz. zborovodja DKD Solidarnost je bil Viktor Mihelčič. Z Mihelči-čem je zbor pridno vadil, veliko nastopal, tekmoval in vsako leto dvakrat obiskal tudi njegovo rodno Belo krajino. Tam so pevci Solidarnosti tradicionalno prepevali Viktorjevemu očetu za rojstni dan in ob kakšnem prazniku še v Metliki, Črnomlju, Grosupljem.« Janez se še danes rad spominja pevskega tekmovanja z Mihelči-čem v Kranju, ko so pevci pred nastopom preveč gasili žejo, bili so precej veseli, zborovodja pa zaradi tega malo manj in se je že hotel vrniti v Kamnik brez nastopa. Končno je le popustil, nastop je bil tako uspešen, da so pevci osvojili prvo mesto. Veliko ve povedati o Mihelčiču tudi
častni občan občine Kamnik Jože Berlec, ki je pel pri Solidarnosti od leta 1945 do leta 1955. Pove, da je Mihelčič vztrajno iskal nove dobre pevce, pri Solidarnosti je začel z 18 pevci, pevske vrste pa nato okrepil na 30 pevcev. Ima lepe spomine na čase prepevanja s Solidarci in na pevovodjo Mihelčiča. Še posebej srečen je prisluhnil Solidarcem na tem spominskem koncertu ob prepevanju Kje so moje rožice, Pa da bi znal.
Viktor Mihelčič je s krajšim presledkom vodil Moški pevski zbor Solidarnost Kamnik vse do leta 1977, to je več kot trideset let. Janez Maleš nam je razgrnil spomine na svojo 59-letno pevsko pot, še posebej lepe spomine ima na dirigenta Viktorja Mihel-čiča.
Moški pevski zbor Solidarnost sedaj enajsto leto vodi Marko Tiran, že kar nekaj let pa pod njegovim vodstvom prepeva tudi ženski zbor in oba zbora sta pod njegovo taktirko zapela tudi na spominskem koncertu. Ob
Srečanja sta se udeležila tudi So-lidarca brata Prezelj iz Podgorja, Janez je prepeval 64 let, Peter pa pri 60-letnem pevskem stažu še vedno prepeva pri MoPZ Solidarnost.
zaključku koncertov, srečanj in drugih nastopov Solidarci najpogosteje zapojejo Mihelčičevo Domovino. Tudi na tokratnem srečanju je polno dvorano preplavila znamenita pesem, kateri so se pridružili tudi obiskovalci.
Besedilo in fotografije: VERA MEJAČ
V petek, 22. marca, so Metulji, skupina starejših za samopomoč, ki deluje v okviru društva Jesenski cvet iz Domžal in jo vodita Jože in Romana Gajšek, na povabilo Društva sv. Jakoba v dvorani Frančiškanskega samostana v Kamniku pripravila prijeten večer v počastitev materinskega dne. Program je bil zelo pester, saj so ga sestavljale pete in recitirane pesmi ter skeč.
Starejši so povabili k sodelovanju tudi mlade. Na prireditvi je kot gost nastopila inštrumentalna skupina OŠ
Stranje pod vodstvom zborovodkinje Karle Urh, ki je z glasbo iz vsega sveta ustvarila prijetno ozračje. Potem so nastopili Metulji: Marjeta Bukovšek, Slavka Korošec, Marija Plahuta, Stane Benkovič, Tončka Ra-dež, Tončka Bevc, Miha Šorn, Jelica Slavič, Marija Mrak, Romana in Jože Gajšek. Značilnost te skupine je, da nastopijo vsi, vsak s točko, s katero lahko izrazijo svojo ustvarjalnost.
MARJETA HUMAR, foto: Damjan Hančič
»Lepo je pomlad na svet« so za uvod v prijeten pevski večer zapeli najmlajši Solidarci - otroški pevski zbor Vrabčki pod vodstvom Marine Aparnik
PEVCI OS STRANJE NA PRIREDITVI NOVA POMLAD ŽIVLJENJA
Društvo onkoloških bolnikov Slovenije je pod pokroviteljstvom Ministrstva za zdravje RS v prvi aprilski soboti priredilo tradicionalno vseslovensko srečanje žensk z rakom dojke, ki nosi pomenljiv naslov Nova pomlad življenja. Prireditev, ki vsakič napolni Linhartovo dvorano
Cankarjevega doma, pričara prisotnim izjemno prijetno in nepozabno doživetje, množičnost prireditve s častnimi gosti iz sveta politike, stroke in civilne družbe pa krepi občutek solidarnosti, da v nesreči nisi sam.
Kot že nekaj let doslej, je tudi v letošnjem kulturnem programu
nastopal mladinski pevski zbor Osnovne šole Stranje pod vodstvom Karle Urh. Med drugim je zapel himno Nova pomlad življenja, ki na podobnih prireditvah povezuje ženske širom po svetu. Večglasno petje je zadonelo še bolj veličastno ob spremljavi instrumentov, ki so jih
spretno »vihteli« mladi glasbeniki: Žiga in Gašper Selko (trobenta, klarinet), Nina Reščič (prečna flavta), Andrej Kočar (kitara), Anže Burja (bobni), po klavirskih tipkah pa se je »sprehajala« vedno izvrstna prof. Martina Bohte. V kulturnem delu prireditve so nastopili tudi Prifarski muzikanti in z domačimi vižami dodobra ogreli dvorano, celotno prireditev pa je domiselno povezovala Sabina Kogovšek Zrnec.
Ksenja Vrhovnik
Pasji lajež v Cirius Kamnik
Čeprav učenci in dijaki nimajo preveč radi delovnih sobot, je bila sobota, 6. aprila, v Ciriusu Kamnik nekaj posebnega. Program delovnega dneva je vseboval tri sklope. Naučili smo se, kako pravilno ločevati odpadke in reciklirati. Drugi del našega programa so popestrili inštruktorji Kinološkega društva Duplica, ki so nam teoretično in praktično izvedli prikaz pravilne vzgoje in dresure psov. Poleg prikaza različnih tehnik poslušnosti, agilitiya in drugih spretnosti so nazorno izvedli demonstracijo reševanja s psi, kjer so se aktivno vključili tudi učenci in dijaki našega centra.
Spremljali smo tudi prilagojene športne aktivnosti, floorball na navadnih in električnih vozičkih, demonstracijo vožnje s kolesi na ročni pogon in dvoransko različico igre curling. V vseh atraktivnih prilagojenih športnih aktivnostih so se lahko preizkusili tudi dijaki in učenci, saj se morda med njimi skrivajo bodoči vrhunski športniki. Delavnico so izvedli vrhunski gibalno ovirani športniki pod okriljem Zveze za šport invalidov Slovenije.
Športna vzgoja, rekreacija in tekmovalni šport so v našem centru še vedno pomemben del izobraževanja in rehabilitacije, saj vemo, da telesna poškodba ne pomeni nezmožnosti ukvarjanja s športno rekreativnimi aktivnostmi. Zato v našem centru nihče ni oproščen športne vzgoje in ostalih programov športa. Učenci in dijaki v telovadnico prihajajo radi, je povedal profesor športne vzgoje na Ciriusu Kamnik Niko Cankar, ki je program tudi pripravil in ga koordiniral.
Rok Kralj in Niko Cankar, CIRIUS Kamnik
Eko dan na GSŠRM Kamnik
V soboto, 6. aprila, je na Gimnaziji in srednji šoli Rudolfa Maistra potekal eko dan. Organizirane so bile različne dejavnosti: predavanja, ogled filma, prodaja naravne/ domače kozmetike, bazar rabljenih oblačil in drugih predmetov uporabne vrednosti ter akcija zbiranja odpadnega papirja.
Dijaki prvih letnikov so si ogledali dokumentarni film Modro zlato, posnet po istoimenski knjigi. Film je zelo poučen, govori o posledicah in razlogih za pomanjkanje vode. Voda je pogosto tudi razlog za spopad različnih političnih in celo verskih sil, za vojno, ki povzroči veliko predvsem civilnih žrtev. Na
koncu filma so bile predstavljene možnosti za reševanje in ohranitev vode in vodnih virov, sledil je pogovor.
Dijaki drugih letnikov so imeli predavanje o naravni kozmetiki. Profesorica Renata Capuder je govorila o kozmetiki starih civilizacij (Kitajska, Egipt, Grčija) in obdobij. Predstavila je tudi kozmetiko zadnjih 200 let , kdaj so nastale prve šminke, parfumi in mila. Na koncu je govorila o sodobni kozmetiki, o njenih pozitivnih in negativnih lastnostih ter učinkih.
V jedilnici je potekalo predavanje o ekoloških naseljih in trajnostni kulturi bivanja za dijake tretjih letnikov. Ob fotografijah je gospod Nara Petrovič predstavil preproste rešitve za način življenja, ki bi bil bolj prijazen naravi. Znanje je pridobil med obiski ekoloških naselij v tujini in ga z veseljem delil s poslušalci.
Dijaki tretjih letnikov programa ekonomski tehnik so v okviru svo-
jih podjetij v šolski avli prodajali naravno, domačo kozmetiko.
Dijaki četrtih letnikov so v šolski jedilnici poslušali predavanje dr. Boruta Vrščaja o pedologiji, vedi o tleh. V šolski telovadnici je paraplegik Borut Bartolj predstavil društvo Vozim, a ne hodim. Opisal nam je svojo težko izkušnjo in pot okrevanja.
ZAN HORVAT, 2.c.
Slastna skrivnost kamniške Veronike nagrajena
V torek, 9. aprila, se je v Mercator centru v Ljubljani pod okriljem Turistične zveze Slovenije odvijal 27. festival Turizmu pomaga lastna glava. S turistično nalogo
»Slastna skriv- Učencem turističnega krožka na OŠ Frana Albrehta VV>s': kamn'ske je župan Marjan Sarec skupaj z v. d. direktorice '^OoŠ Fras Zavoda za turizem in šport v občini Kamnik Urško
jAib ht ra?a Kolar podelil zahvalo za prispevek k prepoznavnosti AiDrenta iz Ka- > v>	> .> , .v >,
_ občine Kamnik in širjenju zavesti kulinaričnih pomnika po mnenju strokovne sebnosti naših krajev komisije prislužila zlato priznanje.
Kamnik je eno najstarejših slovenskih mest, čigar prva omemba sega v daljne leto 1061, mestne pravice pa je dobil okoli leta 1220. Mesto se ponaša z bogato zgodovinsko in kulturno dediščino. Velik potencial na področju turizma je po mnenju turističnih delavcev premalo izkoriščen. Dejstvo je, da številni obiskovalci svoj čas raje kot v središču mesta preživijo v osrčju Kamniških Alp, k čemur gotovo prispeva tudi neizvirna ponudba gostišč ter slaba povezanost med gostišči in turističnimi znamenitosti v središču mesta.
Učenci turističnega krožka in dejavnosti Mladi podjetniki v turizmu (projekt Popestrimo osnovno šolo) so pod mentorstvom učiteljic Mirjam Hribernik in Sanje Klemenc pripravili turistični produkt, s katerim bi povečali prepoznavnost znamenitosti v centru Kamnika in njegovi okolici ter jih povezali z nekaterimi dobro poznanimi in drugimi danes že skoraj pozabljenimi jabolčnimi posladki. Z zanimivo ponudbo in domiselno opremo gostišč bi poskrbeli za postanek gostov v mestnem središču.
Oblikovali so slikanico, ki kulinarične dobrote poveže s kulturnim in zgodovinskim bogastvom ter jezikovnimi značilnostmi območja. Glavna junakinja je vsem dobro poznana kamniška Veronika, ki se s kačjim repom krčevito oklepa svojih cekinov. Legendo so domiselno razširili in jo popestrili s kulinaričnim potovanjem mladega služabnika Šoreka, ki v upanju, da si prisluži zlat cekin iz Veronikine zakladnice, išče najboljšo sladico za prevzetno gospodarico. Skozi njegove dogodivščine spoznamo kuharske recepte, srečujemo različne jezikovne sloge ter spoznavamo znamenitosti mesta Kamnik.
Mirjam Hribernik
Ekipa turističnega podmladka na OŠ Frana Albrehta: Eva Jemec, Patrik Podpečan, Sarah Posl, Anja Papuga (ilustracije), Zala Virant, Lara Uršič, Urša Vrhovnik, Eldina Borančič. Za uspešnejšo promocijo so učenci oblikovali logotip kamniške Veronike, ki se s kačjim repom oklepa svojega bogastva ter še vrsto izdelkov (menu, prtički, podstavek za kozarec obesek), ki so jih ponudili Kavarni Veronika v mestnem središču. Največ pozornosti je vzbudila maketa Malega gradu. Obiskovalce je radovednost gnala v jamo pod gradom, v kateri so z ročno svetilko odkrivali skrivnosti kamniške Veronike.
Devetošolci, do 10. maja imate še čas, da prenesete svoje vloge za vpis v srednjo šolo!
V okviru Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra Kamnik izvajamo odličen program EKONOMSKI TEHNIK, ki vas v štirih letih popelje skozi skrivnosti podjetništva, menedžmenta, turizma in borzništva ter iz sprva negotovih dijakov naredi drzne mlade poslovneže, ki znajo in si upajo zagrizniti v delo, saj so sposobni uresničiti svoje zamisli in želje ter samostojno poskrbeti za svojo prihodnost. Seveda pa si z zaključeno srednjo šolo pridobijo tudi dobro izhodišče za nadaljevanje svojega izobraževanja na izbrani višji ali visoki šoli.
Nikar ne oklevajte, pridružite se zadovoljnim dijakom in izvrstnim profesorjem GSŠRM Kamnik! Za šolsko leto 2013/14 je na voljo še nekaj vpisnih mest.
Perspektivna mlada čelistka Tara Korica
Kamničanka Tara Korica, učenka 6. razreda violončela na Glasbeni šoli Kamnik v razredu prof. Mirele Rihtar, se je 6. aprila udeležila 5. mednarodnega tekmovanja mladih glasbenikov v Trevisu v Italiji. Na tekmovanju je prejela tretjo nagrado, prvi dve nagradi v njeni kategoriji nista bili dodeljeni.
Tara redno nastopa na javnih nastopih glasbene šole ter drugih ustanov in s svojim muziciranjem prispeva h glasbenem življenju kamniške občine. V naslednjem šolskem letu želi nadaljevati šolanje na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani.
Izredno perspektivni in talentirani mladi čelistki želimo na glasbeni poti veliko uspehov.
Darka Skalar
WOODY ALLEN
in evropska velemesta
6. maj 0 Rimu ^ z IjuBSPflJo Polnoč v Parizu 0 14. maj Ljubezen v Barceloni 0 23. maj
Mestni kino Ddfflžale t. 722 50 50 0 www.kd-domzale.si
JVIestni ^.Domžale V
12 24. april 2013
ŠPORT IN PLANINSTVO
Kamniški OßCAN
Prvi kratki kros v Mekinjah odlično uspel
V nedeljo, 21. aprila, je izkušena organizacijska ekipa CALCIT BIKE TEAM v Mekinjah organizirala dirko v gorsko kolesarski disciplini kratki kros. Na štartni črti so se zvrstili vsi najboljši slovenski gorski kolesarji, ki tekmujejo v olimpijskem krosu. Obe članski dirki sta postregli z zanimivimi boji.
Zmagovalec med mladinci Gregor Krajnc (Calcit bike team) v družbi trenerja in selektorja Roberta Pintariča. Foto: Frane Kranjec
Dirka, ki se je s prvim startom najmlajših kategorij pričela ob 14.30 uri, je svoj vrhunec doživela s startom obeh članskih kategorij. Prve so se na progo podale ženske kategorije Elite na čelu s prvima damama slovenskega gorskega kolesarstva Blažo Klemenčič (Calcit bike team) in Tanjo Žakelj (Unior tools team). Po izredno hitrem prvem krogu je tempo vodilnih tekmovalk nekoliko upadel. V zadnjih dveh odločilnih krogih je bila močnejša Žakljeva. Blaža, ki vrhunec svoje forme tempira za prvo dirko svetovnega pokala v Nemčiji, je po prihodu v cilj povedala: »Tanja je bila danes enostavno nekoliko močnejša.« Zadovoljna Žakljeva v cilju ni mogla skriti navdušenja nad traso dirke: »Moram priznati, da je proga v Mekinjah res fantastična.«
Skupaj z najboljšimi ženskami je potekal tudi štart amaterjev, veteranov in mladink. Med amaterji je bil najhitrejši Mohor Vrhovnik (Calcit bike team), med veterani 1. Mitja Tancik (Energija-team.com), med veterani
Na Državnem prvenstvu štafet v gorskih tekih
Pet ekip KGT Papež na stopničkah
JU-IZACUA, jjoj,,.
Nejc Uršič proti cilju in ekipnemu naslovu državnih podprvakov med dečki.
2. Peter Vesel (Uni team-Cult) in med veterani 3. Tine Zupan (KRK Sova Scott team). Zmagovalka med mladinkami Tamara Sitar (Calcit bike team) pa je gledalce navdušila s svojim tehničnim znanjem na najbolj zahtevnem delu spusta tik pred ciljem. Odpeljala ga je bolje kot marsikateri moški v kategoriji Elite.
Predstavniki domačega kluba so največ pričakovali od fantov v članski konkurenci. Večinoma še mladi tekmovalci kamniškega kluba so namreč na prvi pokalni dirki v Vrtojbi dosegli prva tri mesta med Slovenci v absolutni konkurenci. Skupaj s člani Elite in mlajšimi člani U23 so se na progo podali tudi mladinci. V tej kategoriji je zaradi odsotnosti Petra Zupančiča povsem brez
Matjaž Budin (Orbea Geax) je za las, a zasluženo odnesel zmago domačinom, Foto: Frane Kranjec
pritiska nastopil Gregor Krajnc (oba Calcit bike team), ki si je želel neposredni dvoboj z najboljšimi predstavniki kategorije Elite. Čeprav je štartal povsem v ozadju, je končal na 4. mestu v absolutni konkurenci in suvereno zmagal med starejšimi mladinci. Sicer pa so razplet dirke v ospredju krojili lanskoletni državni prvak v krosu Matjaž Budin (Orbea Geax), Boštjan Hribovšek in predstavnik iz kategorije mlajših članov ter zmagovalec prve dirke pokala Rok Korošec (oba Calcit bike team). V prvih krogih sta se v ospredju menjala Hribovšek in Korošec, Budin pa jima je vztrajno sledil. Korošec je po tekmi povedal: »Budin je bil danes zelo močan, zato sva morala s klubskim kolegom Boštjanom ves čas narekovati močan tempo. V nasprotnem primeru je Matjaž takoj napadel z močnim šprintom.« Na koncu je bil Matjaž Budin močnejši od obeh domačih predstavnikov in zasluženo zmagal. »Vedeli smo, da je Budin v dobri formi in zato sva ga s Korošcem poskušala premagati s pomočjo klubske taktike, a se žal ni izšlo,« je v cilju zadovoljen z drugim mestom in najhitrejšim časom posameznega kroga povedal Hribovšek. Boštjan Hribovšek je po drugi dirki slovenskega pokala
še vedno vodilni v skupni razvrstitvi.
Po dirki je športni direktor kamniškega kluba in eden od organizatorjev Mohor Vr-hovnik povedal: »Na koncu dneva smo zadovoljni s celotno prireditvijo. Na prvi izvedbi Mekinj -skega kratkega krosa se je na štartu zvrstilo prek 170 najbolj -ših slovenskih gorskih kolesarjev v posameznih kategorijah. Tudi gledalcev, ki so spodbujali tekmovalce ob progi, je bilo kljub skromni reklami kar nekaj. Organizacijska ekipa se je ponovno izkazala. Tudi naši tekmovalci so skoraj v vseh kategorijah dosegli uvrstitev na zmagovalni oder, zato smo s tem delom tekmovanja zares zadovoljni. Nekoliko mi je žal le zmage med moškimi Elite, ki bi mogoče z nekaj več sreče lahko ostala doma. Kljub temu lahko fantom le čestitam! Letos bo še veliko priložnosti za zmage.«
Žan Kranjec je pri osmih letih že pravi serijski zmagovalec, Foto: Gregor Miklič
Blaža Klemenčič (Calcit bike team) je bila na dirki, ki jo organizira njen domači klub, tokrat druga. Foto: Frane Kranjec
Občni zbor PD Kamnik ob 120-letnici
Gore so tiste, ki nas družijo
Zlata ženska ekipa v postavi Neja Kršinar, Petra Mikloša in Mateja Šimic. je dosegla naziv državnih prvakinj.
Na težko pričakovano sončno nedeljo je od desetih ekip KGT Papež kar pet ekip doseglo stopničke, ženska ekipa v postavi Neja Kršinar, Petra Mikloša in Mateja Šimic pa je dosegla naziv državnih prvakinj s časom 34:39. Med članicami je bila tretja ekipa v postavi Urška Trobec, Tinkara Šerkezi in Jasmina Klančnik. Mladinke Karmen in Suzana Ore-
hek ter Maruša Jeras so zasedle 5. mesto med ženskimi ekipami.
V	članski in mladinski konkurenci je teklo 11 ekip. Državni podprvaki so bili člani KGT Papež v postavi Sebastjan Zarnik, Domen Zupan in Marjan Zupančič s časom 28:48; Zarnik je dosegel najboljši čas proge (2000 m, 100 m v. razlike). Bron je pripadel ekipi v zasedbi Gregor Mlakar, Matjaž Mikloša in Franci Teraž. Odlični četrti so bili mladinci Anže Božič, Nik Mernik, Jošt Lapajne. Deveto mesto je pripadlo ekipi v postavi Lado Urh, Bojan Kožuh in Boštjan Erjavšek.
V	kategoriji deklic/dečkov je ekipa deklic v postavi Ana Milovic, Tjaša Čirovic in Lucija Pevec (37:08) kot ekipa dečkov (Nejc Uršič, Rok Sušnik, Miha Podbregar) s časom 34:50 dosegla naziv državnih podprvakov. Četrta je bila ekipa dečkov v postavi Rok Podbregar, Uroš Čirovic in Matej Šlebir.
Mira Papež
Pri nesreči vam ponujamo našo pomoč in usluge.
Možnost izposoje nadomestnega vozila.
Pogodbeno sodelovanje z zavarovalnicami.
Podjelše 2, Kamnik telefon 01/8391 169 GSM: 041/683 016
Na letošnjem svečanem občnem zboru Planinskega društva Kamnik se nas je v petek, 22. marca, v jedilnici Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra v Kamniku zbralo 132 članov. Pred uradnim delom so nas v kulturnem programu, ki ga je pripravila Vladka Vremšak, navdušili mladi planinci planinske skupine OŠ Šmartno v Tuhinju pod mentorstvom Lučke Drganc ter učenci Glasbene šole Kamnik, najprej s kvartetom kitar z Jakom Hacetom, Andražem Kužnikom, Petrom Man-delj Mejačem in profesorjem Markom Mozetičem, Ariana in Lara Bošeska sta igrali na kljunasti flavti pod budnim očesom učiteljice Ditke Kobol, Lovra Planka na diatonični harmoniki pa poučuje Matjaž Poljanšek. Za ubrano petje je poskrbel kvartet Grm. Ozvočenje je tudi letos pripravil Rok Bohte, slikovno predstavitev Klemen Romšak, občni zbor pa je vodila Irena Mušič Habjan.
Letošnji občni zbor je bil še posebej slovesen, saj Planinsko društvo Kamnik obeležuje 120-letni-co svojega nastanka. Predsednik Ivan Resnik je uvodoma dejal: »Vrli gospodje narodnjaki! Radi nujnega važnega pogovora proše-ni in vabljeni ste, da se danes dne 19./7. 1893, na večer ob A 8. uri gotovo snideste v gostilni pri gosp. Kenda ... To je del okrožnice, s katero je tedanji župan Josip Močnik pozval zavedne Kamničane k ustanovitvi prve podružnice Slovenskega planinskega društva - in društvo je bilo tudi ustanovljeno. PD Kamnik je prevzelo ideje in usmeritve teh srčnih mož ter jih skozi vsa ta dolga in včasih težka leta plemenitilo in po potrebi prilagajalo, vedno le v korist planinstva in slovenstva.«
V nadaljevanju je poročal o delu društva, ki je bilo lansko leto uspešno. Kot vsako leto je društvo organiziralo prireditve (Dan Kamniških planin, Rokovnjaški
pohod, druženje s prijatelji iz pobratenega mesta Trofaiach, kultur-no-zgodovinski izlet, ...). Opravljena so bila vzdrževalna dela na kočah in žičnicah na Kokrskem in Kamniškem sedlu, poleg tega smo na Kamniški koči poskusno postavili dva ogrevalna panela za vzdrževanje toplote v notranjosti koče,
veliko mladih planincev, sodelujejo na taborih in skupnih izletih, izvedeno je bilo tudi 24. regijsko tekmovanje Mladina in gore v OŠ Šmartno v Tuhinju. Sodelovanje društva s PZS, Občino Kamnik in z Društvom GRS Kamnik je bilo zgledno.
Načrti za naprej so: vodenje planinskih tur, vzdrževanje obeh koč in plezalne stene, skrb za planinske poti, kontinuirano delo alpinističnega odseka in športno-plezalnega odseka, sodelovanje s
drugi.
Na koncu občnega zbora sta Bojan Rotovnik in Ivan Resnik podelila priznanja častnim članom PD Kamnik, v nadaljevanju pa je Ivan Resnik podelil bronasto, srebrno in zlato značko za opravljene ture v organizaciji planinskega društva Ivanu Završniku, priznanje kamniškim planincem za delo v društvu, in sicer Bronasto značko PD (Boštjan Balantič, Cveto Balantič, Stanko Balantič, Matej Cander, Robi Cerar, Bojan Dol-
kar bo pomembno predvsem izven sezone v zimskem času, s pomočjo prostovoljcev je bila koča izven sezone odprta ob lepih vikendih. Vodniški odsek je svoje izlete izpeljal po planu, športnoplezal-ni odsek je organiziral dežurstvo na plezalni steni v času poletnega festivala in izvajal šolo športnega plezanja, v alpinističnem odseku so člani opravili vrsto kvalitetnih vzponov tako doma kot na tujem, šola ravno tako dela po planu.
Nekateri posamezniki so za svojo dejavnost dobili priznanja: Marko Prezelj (častni član angleškega The Alpine Club), France Malešič (dobitnik Svečane listine PZS), Tadej Krišelj (priznanje KA PZS za najperspektivnejšega alpinista), Urban Novak (priznanje KA PZS za posebne dosežke v alpinizmu). Markacisti so skrbno vzdrževali planinske poti v Kamniških Alpah. V planinskih skupinah po osnovnih šolah je vključenih
planinskimi skupinami na osnovnih šolah. Letošnje jubilejno leto bomo proslavili tudi 15. junija v Kamniški Bistrici z Dnevom planincev in z osrednjo kulturno prireditvijo 20. septembra v Domu kulture v Kamniku.
Občni zbor je na predlog upravnega odbora PD Kamnik, za posebne zasluge pri delovanju društva, prostovoljnem delu, za posameznikove vrhunske dosežke in za prepoznavnost planinstva na vseh njegovih področjih za častne člane PD Kamnik imenoval Franca Goloba st., Marijo Golob, Vincenca Griljca, Jerneja Koritnika, Franceta Malešiča, Bojana Pollaka, Marka Prezlja in Toneta Škarjo.
Občnega zbora so se udeležili in pozdravili gostje: Bojan Ro-tovnik, predsednik PZS, Julijana Bizjak Mlakar, podžupanja Občine Kamnik, Brane Golubovič, predsednik Športne zveze Kamnik in
movič, Franci Skok, Brane Slevec) ter priznanja vodniške komisije pri PZS za več kot 5-letno delo v vodniškem odseku PD Kamnik (Frane Kemperle, Marija Pollak, Matjaž Ravnikar, Andrej Slak, Janez Volkar).
Častitljiva in dolga doba je 120 let, ki jo je Planinsko društvo Kamnik preživelo na raznovrsten način. Nič pa društvo ni moglo narediti brez ljudi, delovnih članov, zanesenjakov, ki so vsak na svoj način prispevali, da planinsko društvo tudi v tem času deluje dobro in uspešno. Za njihov prispevek se jim je PD Kamnik zahvalilo s priložnostno plaketo.
Planinsko društvo se za gostoljubje in prijazen sprejem zahvaljuje vodstvu Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra ter vsem, ki so pomagali pripraviti občni zbor.
IRENA MUŠIČ HABJAN Foto: Vladimir Habjan
Kamniški OBČAN
ŠPORT
24. april 2013 13
1f tabora Calcit Volleyball
Kamničanke v četrtek po naslov državnih prvakinj
Le še ena zmaga loči odbojkarice Calcit Volleyballa do njihovega drugega naslova državnih prvakinj in po osvojenem slovenskem pokalu še druge lovorike v letošnji sezoni. V dosedanjih treh finalnih tekmah končnice v 1. DOL za ženske so v domači dvorani dvakrat premagale Novo KBM Branik, na prvi mariborski pa so po hudem boju izgubile na razliko v petem nizu. Pohvale si zaslužijo tudi kamniški odbojkarji, ki so v finalu 1. DOL za moške sicer izgubili z ACH Volleyjem, vendar so bili prvi, ki so jih v finalu končnice vsaj enkrat premagali. Blizu uspeha so bili tudi na tretji finalni tekmi, toda Ljubljančani se niso dali presenetiti.
Poraz na drugi tekmi jih je dodatno
vzpodbudil
Kamničanke so prvo finalno tekmo končnice v prvih dveh nizih igrale po sistemu toplo-hladno, s tem, da je bilo več hladnega, toda v nadaljevanju tekme so Mariborčanke umirile in na koncu zmagale s 3:1 v nizih. »Branik je prva dva niza igral v svojem scenariju, mi nismo izpolnjevali nalog, ki smo si jih zastavili. Nato se je zadeva obrnila, Mariborčanke so padle na sprejemu in napadu, mi smo se v tem popravili in to je odločilo,« je po zmagi na prvi tekmi dejal trener Calcitovk Oleg Gorbačov, ki je bil na drugi finalni tekmi v Mariboru že popolnoma obupan, saj njegovim varovankam ni uspevalo prav ničesar. Še več, v drugem nizu so osvojile zgolj osem točk, v tretjem pa so za nasprotnicami zaostajale za štiri točke (15:19), nato pa je prišlo do preobrata. Ko so v odločilnem petem nizu vodile z 12:8, so bile na pragu druge finalne zmage, a je nato preobrat uspel domači ekipi.
»V prvih dveh nizih, kot da nas ni bilo na igrišču. Preprosto nismo imele odgovora na mariborski servis, ko pa ni sprejema, je težko igrati. To je tema za razpravo,« je po mariborskem porazu dejala izkušena Maja Guštin. Očitno je »razprava« v kamniški ekipi obrodila sadove, kajti na nedeljski tretji finalni tekmi Mariborčankam niso prepustile niti niza. »Poraz na prejšnji tekmi nas je razjezil in motiviral. Vedele smo, da smo same
krive in želele smo dokazati, da smo boljša ekipa ter da jih lahko premagamo, kar pa je odvisno samo od nas. Še enkrat več se je pokazalo, kako preprosta igra je odbojka, ko imaš dober sprejem. Če nam bo v četrtek sprejem v mariborski dvorani Lukna stekel, kot je treba, se nimamo česa bati. Vendar nas čaka vse prej kot lahka tekma,« je po drugi finalni zmagi nad Mariborčankami povedala organizatorka igre Calcita Tea Lenarčič.
V	četrtek ob 18.30 uri bodo kamniške odbojkarice v Mariboru skušale še tretjič v finalu končnice premagati Novo KBM Branik. Če jim bo to uspelo, bo po treh letih to njihovo novo slavje v Mariboru, kajti tudi prvi naslov so proslavile v glavnem mestu Štajerske. V primeru poraza bo morebitna peta, odločilna tekma finala, v nedeljo ob 17. uri v Kamniku.
Namučili ACH Volley
V	ponovitvi lanskoletnega finala končnice v 1. DOL za moške so od-bojkarji Calcit Volleyballa na eni od štirih tekem premagali ACH Volley, na eni pa so bili zelo blizu zmage. Če bi Kamničani na tretji finalni tekmi, drugi v Tivoliju, zmagali, tako pa so kar dva od treh nizov izgubili na razliko, bi bili Ljubljančani v škripcih in morda bi se celo prekinila njihova osemletna vladavina v slovenski odbojki. Toda sreča tokrat ni bila zaveznik kamniške ekipe, ki le dva dni po tretji tekmi ACH Volleyju ni bila sposobna nuditi še enega dostojnega odpora, in ljubljanski odbojkarji so v finalu končnice slavili s 3:1 v zmagah. Na prvi finalni tekmi so zmagali s 3:0, na drugi so v Kamniku s 3:2 slavili Kamničani, kar je bil prvi poraz ACH Volleyja v finalih končnice po petih letih, na tretji so aktualni državni prvaki po hudem boju slavili s 3:1, na četrti pa brez izgubljenega niza.
»Potem, ko smo prvo tekmo finala igrali v nekakšnem krču, smo v drugi in tretji preprosto začeli uživati v igri. In to je tisto, kar nam je prineslo uspeh. Žal je do četrte tekme prišlo le po enem dnevu odmora, kar je za nas premalo, saj ima ACH Volley precej več možnosti za menjave,« je po končani finalni seriji končnice državnega prvenstva dejal Boris Brus, bloker Calcita, ki bo skoraj zagotovo tudi v prihodnji sezoni nosil kamniški dres, ekipo pa bo še naprej vodil Marko Brumen. »Ne glede na to, da smo prvenstvo končali na drugem mestu, smo lahko zadovoljni s finalom končnice, čeprav smo imeli na tretji tekmi v Ljubljani v igri še kaj več in smo tam izgubili priključek z nasprotniki. Če bo naš glavni pokrovitelj ostal z nami v zdajšnjem obsegu, bomo tudi v prihodnji sezoni imeli konkurenčno ekipo, če pa bo tudi pri nas udarila kriza, bomo šli na rezervno različico,« se Brumen že ozira v prihodnjo sezono.
Najmlajše Kamničanke na polfinalni turnir
V	mlajših kategorijah so odbojkarice Calcit Volleyballa v mini odbojki na OŠ Stranje osvojile drugo mesto in se uvrstile na polfinalni turnir sredi maja. Mlade Kamničanke so na prvi tekmi premagale prvo ekipo Vitala, na drugi so morale priznati premoč ekipi iz Ankarana, v odločilni tekmi pa so brez izgubljenega niza opravile z ekipo ATK Grosuplje. V kategoriji mini odbojke dečkov so mladi Kamničani turnir v Zabreznici začeli z zmago proti ekipi Go Volley, žal pa so v nadaljevanju morali priznati premoč ekipama ACH Zmajčki in Žirovnica. Brez polfinalnega turnirja v A ligi zahodne skupine so ostali starejši dečki Calcita, ki so zadnje štiri tekme izgubili in tekmovanje končali na petem mestu. Žal na polfinalnih turnirjih ne bo niti starejših deklic Calcita, ki so na zadnjem turnirju A lige prve zahodne skupine sicer premagale Neptun iz Kanala, a so izgubile proti domačemu Piranu in zaradi slabše razlike v nizih osvojile tretje mesto. Tretja je tudi druga ekipa starejših deklic Calcita v B ligi v skupini B.
MIHA ŠTAMCAR Foto: Primož Mahkovec
Namizni tenis - občinsko prvenstvo
Kralj na prestolu
OŠ Marije Vere je gostila 30 najboljših kamniških igralk in igralcev na imenitno organiziranem občinskem prvenstvu v izvedbi NT kluba Kamnik v nedeljo, 14. aprila. Občina Kamnik je dobila novega prvaka v namiznem tenisu. Po razburljivih dvobojih in v odsotnosti nekaterih favoritov je ta naziv pripadel Tonetu Kralju iz Stahovice.
V skupinskem delu tekmovanja je Kralja pošteno namučil mladi kamni-ško-podgorski up Matej Prezelj, ki je imel tri meč žogice v petem odločilnem nizu. Mladost je tokrat pokleknila pred izkušenostjo. V nadaljevanju je bil prešibek tudi mojster iz Šmarce Grega Svetec. Kralj je nato tesno z izidom 3:2 zmagal v polfinalnem dvoboju proti Buriču ter enako v finalnem proti Starcu in se tako zavihtel na namiznoteniški občinski prestol. Čestitke vrhunskemu igralcu, ki ga občani vsakodnevno srečujemo. Z resnim obrazom urno vozi rumeno kolo in nam dostavlja pošto. Tone nam
Podjetje s skoraj 110 letno tradicijo izdelovanja sedežnega pohištva vabi k sodelovanju in zaposli:
SAMOSTOJNI MIZAR mlž
Pričakujemo
• Delovne izkušnje pri izdelavi mizarskih izdelkov in polizdelkov najzahtevnejših oblik z uporabo vseh mizarskih strojev, • samostojno opravljanje delovnih nalog, • pozitiven odnos do dela, • ročne spretnosti,
•	iznajdljivost in natančnost.
Nudimo
•	Takojšnjo redno zaposlitev,
• prijetno in sproščeno delovno okolje, • stimulativno plačilo.
Prijave kandidatov pričakujemo do 6.5.2013 na elektronski naslov: zaposlitev@stol.si ali na naslov: Stol&Stol d.o.o., Korenova cesta 5, Kamnik. Več informacij lahko dobite od torka 23. aprila do petka 26. aprila med 7.00 in 15.00 uro na telefonski številki 018301164.
Najboljši namiznoteniški igralci kamniške občine s prvakom Tonetom Kraljem.
je povedal, da rad opravlja svoj poklic in je zaradi kolesa in obilice dela v odlični telesni pripravljenosti. Le ta je na namiznoteniških tekmovanjih večkrat odločilna.
V ženski kategoriji je najbolj navdušil finalni dvoboj. Ob hrupnem spodbujanju navijaških skupin je mirnejšo kri in natančnejšo roko imela Urška Horvat , ki je proti Darji Grom zmagala vpetih nizih.
Odlični nastopi mladih igralcev (Prezelj, Štefanič, Planinc, Jokič, Kužnik, Podlesnik) so nam pokazali, da bo prihodnost namiznega tenisa v Kamniku lepa, kvalitetna in obetavna.
ŽELJKO DURIČ
POVABLJENI NA I^RtV>QiyiAJrSjKI GOLAŽ
od 9. ure naprej Za zabavo bo poskrbel ansambel VIHARNIK.
Rezervacije za praznovanje porok, jubilejev, srečanja družb...
Klemen Hribar, prosti igralec Calcit Volleyballa
Kar ni uspelo nam, naj uspe odbojkaricam
Čeprav se je odbojka v Kamniku igrala že pred drugo svetovno vojno, njeni uradni začetki pa segajo v leto 1947, in čeprav se Kamničani lahko pohvalijo tudi s tremi naslovi državnih prvakov v moški in enim v ženski konkurenci, v letošnji sezoni v njihovi prvi moški ekipi ni veliko igralcev, ki bi svoje prve korake naredili v Calcit Volleyballu. Ena redkih izjem je 22-letni Klemen Hribar, nepogrešljivi prosti igralec Kamničanov, ki ima za seboj eno najbolj uspešnih sezon. Zagotovo pa najbolj naporno, kajti Calcitovci so v letošnji sezoni igrali v štirih različnih tekmovanjih, v domačem prvenstvu in pokalu ter v srednjeevropski ligi in pokalu CEV. Do največjega uspeha so prišli v državnem prvenstvu, v katerem so minuli torek v četrti finalni tekmi končnice morali dokončno priznati premoč ACH Volleyja, a so z drugim mestom v celoti izpolnili zastavljene cilje. Tudi po zaslugi Klemna Hribarja.
»Že s tem, da smo se uvrstili v finale končnice, smo dosegli osnovni cilj v letošnji sezoni. Prvo finalno tekmo smo odigrali s preveč spoštovanja do ACH Volleyja, toda že na drugi je bilo v Kamniku popolnoma drugače, saj smo bili po petih letih prva slovenska ekipa, ki je v finalu končnice vsaj enkrat premagala Ljubljančane. Tudi na tretji tekmi v dvorani Tivoli smo bili blizu uspeha, vsi štirje nizi so se končali na razliko in z malo sreče bi se zmage kaj lahko veselili tudi mi. Žal nam to ni uspelo na četrti tekmi, le dva dneva po tretji. Glave so si želele igrati dobro, vendar pa nas noge in telo niso več ubogali, kajti za nas je bilo premalo odmora. ACH Volley ima na voljo več kakovostnih igralcev, in čeprav je tudi za njimi izredno naporna sezona, so z menjavami strli naš odpor in zasluženo prišli do naslova državnih prvakov. Ampak ne glede na ta poraz smo s sezono v celoti zadovoljni,« meni Klemen Hribar, ki ni v sorodu z bolj znanim Gregorjem Hribarjem, nekdanjim jugoslovanskim mladinskim reprezentantom in edinim trenerjem, ki je s Kamničani prišel do naslova državnih prvakov, danes tudi predsednikom kluba.
Za vami je ena najdaljših sezon v zgodovini kluba, v kateri ste odigrali okoli 40 uradnih tekem. Prvič ste se preizkusili tudi v srednjeevropski ligi, kar je bila za vas izredno zanimiva izkušnja?
»Prav igranje v srednjeevropski ligi je veliko pripomoglo k naši utrujenosti ob koncu sezone. Za nami so številna naporna potovanja, ki jih v preteklih sezonah nismo bili vajeni, vendar je bila to dobra naložba v prihodnost. Upam, da bomo v srednjeevropski ligi igrali tudi v prihodnji sezoni, saj je močnejša od domačega prvenstva, v njej se soočamo z drugačnim načinom igranja, igramo proti kakovostnim posameznikom in vse to nam samo koristi. Tako kot so nam koristile tudi tekme v pokalu CEV, kjer smo se prebili do osmine finala.«
Ko ste se po koncu srednjeevropske lige pridružili domačemu prvenstvu, vam v modri skupini ni steklo vse po željah. Ostali ste tudi brez drugega mesta, ki naj bi vam prineslo prednost domačega igrišča v polfinalu končnice. Ste takrat kdaj pomislili, da vam ne bo uspelo izpolniti zastavljenega cilja?
»Ne, nikoli, kajti če bi dvomili o tem, se nam nikoli ne bi uspelo uvrstiti v finale. Res je, da v modri skupini na večini tekem nismo igrali dobro. Med sezono smo imeli veliko težav s poškodbami, tako smo dolgo igrali brez Danijela Pokeršnika, pred zaključnim turnirjem slovenskega pokala si je prst na roki poškodoval Jernej Stavbar, nato še Jan Novljan, težave z gležnjem je imel Jan Planinc, pred tekmo s Salonitom pa je zbolel še Jan Pokeršnik. Vse to se nam je poznalo tudi na treningih, ki niso bili tako kakovostni. Na poti do finala so nam nekoliko pomagali tudi odbojkarji Astec Triglava, ki so v četrtfinalu presenetili Salonit, tako da smo imeli v polfinalu prednost domačega igrišča, čeprav smo bili v modri skupini šele tretji. Dobro delo na treningih in močne tekme v srednjeevropski ligi so se nam na koncu obrestovale.«
Z odbojko se ukvarja tudi vaš starejši brat Aleš, ki je pomočnik trenerja Marka Brumna. Ali vas je on navdušil zanjo?
»Najprej sem želel postati košarkar, ker pa je Aleš že igral odbojko, sem v petem razredu OŠ tudi sam poskusil. Poleg tega so v tistem času kamniški odbojkarji osvajali naslove državnih prvakov in tudi to je bil eden od razlogov, da sem pustil košarko. Moj prvi trener na OŠ Stranje je bil Boris Jemec, takrat še učitelj športne vzgoje, danes pa ravnatelj. Zadnji dve leti osnovne šole me je v roke dobil Gašper Ribič, takrat sem tudi prvič šel v OK Calcit in v njem ostal. Seveda nisem ves čas igral na mestu prostega igralca, toda višina je bila razlog, da sem se specializiral za to igralno mesto, ki je sicer manj privlačno v ekipi, vendar na njem zdaj uživam in ga ne bi več zamenjal za kakšno drugo.«
Imate tudi kakšnega vzornika?
»Seveda! Vse odkar igram na mestu prostega igralca, je moj vzornik Sebastijan Škorc, dolgoletni slovenski reprezentant, danes trener in igralec v Mariboru. Vedno mi je bil všeč njegov način igranja, v igri je atraktiven, razmišlja pozitivno, bori se za vsako žogo in je pravi motivator.«
Čeprav so vaše obveznosti v klubu profesionalne, ob igranju odbojke hodite tudi v službo. To je zagotovo zelo naporno?
»Imam to srečo, da sem zaposlen v Menini, proizvodnji pogrebne opreme, kjer mi na moji športni poti stojijo ob strani. Če ne bi imel tako razu-mevajočih šefov, ne vem, če bi lahko igral odbojko na tej ravni. Seveda je ob vsakodnevnem delu naporno popolne še trenirati, toda v Sloveniji se z odbojko ne da ravno veliko zaslužiti, zato sem se odločil, da hodim še v službo. Kakšnih posebnih hobijev nimam, ker zanje preprosto ni časa, vendar pa v igranju odbojke neizmerno uživam in to je tisto, kar me zadovoljuje.«
Bili ste tako kadetski kot mladinski slovenski reprezentant. Pri 22 letih se zagotovo spogledujete tudi s slovensko člansko reprezentanco?
»Vsak mladi odbojkar bi moral imeti željo postati čian slovenske reprezentance. Tako jo imam tudi jaz in to je zagotovo eden od mojih ciljev. Naredil bom vse, da bi kdaj zaigral tudi za člansko reprezentanco, samo od mene pa je odvisno, ali mi bo cilj uspelo uresničiti. Prav tako bi rad zaigral v ligi prvakov. Zakaj ne?«
Moška ekipa Calcita je s svojim državnim prvenstvom že končala, ženska se za naslov državnih prvakinj še bori. Že med sezono smo vas pogosto videli na njihovih tekmah, zdaj ne izpustite niti njihovih gostovanj?
»Calcit Volleyball je moj klub in že v osnovni šoli sem redno hodil na vse članske tekme. Moške in ženske. Preprosto rad hodim na tekme, kajti prav na vsaki tekmi se kaj naučiš, vidiš kaj novega. Žal to pogrešam pri mlajših igralcih, ki začenjajo svojo odbojkarsko pot. Mislim, da bi morali bolj pogosto hoditi na članske tekme.«
Moški ekipi Calcita ni uspelo osvojiti naslova državnih prvakov, kajti ACH Volley je v tem trenutku v slovenskem prostoru premočan. Več možnosti za naslov državnih prvakinj pripisujejo vaši ženski ekipi. Ali lahko pokalnemu naslovu dodajo še državnega?
»Prepričan sem, da lahko in da bodo državne prvakinje. Želim si, da bi tudi dekleta na svojih tekmah imela takšno spodbudo, kot smo jo v finalu končnice imeli mi, tako v domači dvorani, kot v dvorani Tivoli. Gledalcem se še enkrat zahvaljujem za podporo, ki si jo zaslužijo, kajti tudi s pomočjo navijačev lahko pridejo do želenega naslova.«
MIHA ŠTAMCAR Foto: Primož Mahkovec.
Stol&Stol d.o.o. Korenova cesta 5 1241 Kamnik
14 24. april 2013
ZANIMIVOSTI
Združite prijetno s koristnim - najemite vrtiček!
Čeprav je zima letos nepričakovano ubrala daljšo pot, kot smo vajeni, je pomlad vendarle nastopila in z njo priprave na novo sezono obdelovanja zemlje. V luči čedalje hujše gospodarske recesije in problematike samooskrbe, trenutno enega pomembnejših problemov človeštva, želimo tudi v občini Kamnik nameniti pozornost omenjenim vprašanjem.
V zadnjem mesecu opažamo povečano zanimanje občanov za obdelavo občinske zemlje, ki močno presega razpoložljive kapacitete, kar razumemo zlasti kot odziv na naraščajoče življenjske stroške, visok odstotek brezposelnosti in splošen padec standarda prebivalstva. Obseg površin, namenjenih vrtičkarstvu, bi bilo zato potrebno povečati in s tem občanom z nizkimi osebnimi dohodki olajšati preživetje, vsem ostalim pa zagotoviti preskrbo s svežo, kakovostno ter lokalno pridelano hrano oziroma način aktivnega preživljanja prostega časa. Ker povpraševanje narašča zlasti s strani občanov, ki prebivajo v stanovanjskih blokih in strnjenih naseljih in nimajo možnosti za obdelavo lastne zemlje, smo iskanje usmerili v primerne nepremičnine v bližini najbolj poseljenih območij občine.
Po podrobnejšem pregledu nepozidanih občinskih nepremičnin ugotavljamo, da je večina že oddana vrtičkarjem, vse ostale pa so bodisi predvidene za druge projekte ali zaradi odsotnosti vode neustrezne. Občina Kamnik ima trenutno z občani sklenjenih približno 180 najemnih pogodb za najem vrtičkov na območju IKŠ, na Jakopičevi ulici na Duplici, v Črni ter nekaterih drugih lokacijah. Za vse zainteresirane občane ostaja na voljo še nekaj površin na Duplici (Jakopičeva ulica), tik ob železniški progi. Bodočim vrtičkar-jem svetujemo, da si pred najemom želeno lokacijo sami ogledajo, nato pa podajo vlogo za njen najem. Po opravljenem skupnem ogledu s predstavnikom Občine, na katerem bodo dogovorjene vse podrobnosti glede posameznega najema in zakoličen vrtiček, bo sklenjena najemna pogodba. Občina Kamnik bo poskušala v čim krajšem času zagotoviti dodatne površine na območju občine, ki bi bile lahko namenjene vrtičkom.
Vse, ki vas vrtičkarstvo kljub vsem prednostim morda še ni prepričalo, želimo opomniti tudi na rekreativno komponento, ki jo v teh zahtevnih časih zagotavlja sproščanje na vrtu in neobremenjeno druženje z ostalimi vrtičkarji. Ljudje uživajo na prostem, si izmenjujejo sadike, se drug drugemu pohvalijo ali potožijo, kopljejo po zemlji, se pri tem lepo utrudijo in okrepijo telo, zlasti pa sprostijo pre-nekatero napetost ter pozabijo na tegobe vsakdana. Obenem je tudi odlična priložnost za prenos znanja, za prakticiranje medgeneracijskega sodelovanja in krepitev družbenih odnosov. Omogoča, da izkušeni vrtičkarji svoje znanje, spretnosti obdelovanja, svoj odnos do zemlje ter z njim povezan zdrav življenjski slog predajajo naprej na mlajše generacije. Ni dvoma, da bomo tovrstno znanje in odnos do narave v prihodnosti potrebovali.
MAJA SUŠNIK, vodja Oddelka za premoženjsko-pravne in splošne zadeve
O aktivnem staranju in medgeneracijskem sodelovanju v MGC Bistrica v Domžalah
Srce Slovenije želi postati starostnikom prijazno območje
Delovno srečanje na temo aktivnega staranja in medgeneracijskega sožitja je potekalo v Medgeneracijskem centru Bistrica v Domžalah, ki starostnikom s sodobnim pristopom omogoča bivati v lepem, varnem, družabnem in njihovim potrebam prilagojenem okolju.
Razvojni center Srca Slovenije je v Medgeneracij-skem centru Bistrica v Domžalah organiziral dogodek na temo aktivnega staranja in medgeneracijskega sodelovanja. Na njem so udeleženci izmenjali ideje za razvoj tega pomembnega področja na našem območju.
Zanimivo je dejstvo, da bo po projekcijah prebivalstva leta 2060 že vsak tretji prebivalec Slovenije starejši od 65 let, skoraj vsak osmi pa nad 80 let. S tem izzivom se sooča ves razviti svet, posebno pozornost pa temu področju namenja Evropska unija.
»VKamniku smo v treh letih razvili inovativni lokalni model pomoči za starejše. Sistem je implementiran v praksi in pripravljen tudi za kakovostno funkcioniranje v prihodnjih letih, saj vključuje prostovoljno delo vseh generacij, stalno izobraževanje in posebej programirano in preizkušeno IKT podporo,« je pove-
dal mag. Roman Rener, svetovalec Zavoda Oreli
Dogodka so se udeležili tudi drugi strokovnjaki z nacionalnega nivoja, med njimi dr. Vesna Dolničar iz Fakultete za družbene vede, dr. Drago Rudl iz podjetja MKS d. o. o. in dr. Imre Cikajlo iz Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta SOČA, Roman Čretnik iz zavoda Zlata leta in Žiga Vavpotič, ki je pobudnik zelo uspešnega slovenskega projekta Simbioza. Dogodek je bil izveden v sklopu mednarodnega projekta INNOVAge, ki je podprt s strani evropskega programa INTERREG IVC in je namenjen predvsem izmenjavi znanj in izkušenj med različno razvitimi regijami v Evropski uniji. Ugotovitve srečanja bo Razvojni center Srca Slovenije vključil v nov območni razvojni program, ki ga pripravlja za naslednje programsko obdobje 2014-2020.
Izmenjava otroških
■ I	V"I ■	■	v
oblačil in igrač
Aprila praznujemo Dan Zemlje. V soboto, 20. aprila, je Zavod Grunt s Heleno Sterle in MC Kotlovnica pred Domom kulture v počastitev našega planeta organiziral izmenjavo otroških oblačil in igrač. Pod geslom »Razmišljajmo drugače!« so pozvali občane naj prinesejo oblačila in igrače, ki jih ne potrebujejo več, ter jih med seboj izmenjajo. Poskrbljeno je bilo za prijetno vzdušje in ustvarjalne delavnice za otroke, med katerimi so si starši lahko privoščili menjavo in sproščen klepet. »Izmenjava otroških oblačil in igrač je trajnostno zasnovan projekt. Z njim bi radi spodbujali druženje med občani, povezovanje skupnosti, okoljsko in družbeno odgovornost, manjšo potrošnjo in tudi solidarnost: veliko obiskovalcev nam je prineslo precej več oblačil in igrač, kot jih je zamenjalo. Ta oblačila in igrače bomo imeli za naslednje izmenjave, če bo presežek velik, pa jih bomo podarili. V mesecu maju bomo sodelovali na Perovanju, prazniku KS Perovo, kasneje pa aktivnost preselili na Šutno vsako tretjo soboto v mesecu. Tam bomo imeli tudi delavnice za otroke, radi bi vpeljali koncept ponovne uporabe odsluženih stvari in jim dali novo, dodano vlogo in vrednost, prav tako bomo obdržali vintage kotiček, saj so bili obiskovalci (oziroma predvsem obiskovalke) nad njim prijetno presenečeni,« so povedali organizatorji dogodka.
Sobotni obisk in odziv ljudi je bil po besedah organizatorja nad pričakovanji: »Seveda si želimo, da aktivnost postane še bolj prepoznavna, obiskana in da jo občani tudi uporabljajo - to je pač njen namen.«
KATJA URANKAR

Kamniški memorial za smučko in cepin
Ker je bilo na cvetno nedeljo, 24. marca, ko je bila napovedana prireditev v spomin vseh članov PD Kamnik, ki so svoja življenja izgubili v gorah in planinah, slabo vreme in velika nevarnost snežnih plazov, je bila prireditev prestavljena na nedeljo, 14. aprila. Zaradi organizacijskih sprememb in v duhu vsesplošnega varčevanja je bila izvedena na Kamniškem sedlu. Vsakdo, ki je prišel na Sedlo in plačal 8 evrov, je dobil čaj, enolončnico in medaljo. Zlato za tiste, ki so se udeležili vseh dosedanjih memorialov, srebrno, če so bili na več kot petih, drugi so dobili bronaste medalje. 63 planink in planincev je prejelo priznanja za udeležbo, vsaj 20 pa je bilo takih, ki so kar tako prišli na Sedlo. Zjutraj, ko je bil sneg še pomrznjen, so
siMfra
Doniflls ','asljeva 1 i. 1230 Domžale, tel. 01 724 1 6 56 Kamnik tjubljanska C. 21A fTPC Dupiicaj tel. 01 631 17 96
www.sirrvax-slo-com
spletna trgovina www.autoen gi ne er i n g, si
AVTO DELI - AVTO MEHANIKA VULKANIZEHSTVO
SjCLLKI
Montaža in centriranje pnevmatik!
Ekipa, ki je poskrbela za izvedbo memoriala (foto: U. Resnik)
imeli pri vzponu narejene stopinje v trd sneg, pri sestopu pa je bil sneg že pravi gnilec.
Izpopolnjevanje vodnikov PZS
V Kamniški Bistrici je 5. in 6. aprila potekalo redno izpopolnjevanje vodnikov Planinske zveze Slovenije. Udeležilo se ga je tudi 6 članov PD Kamnik - 3 so bili udeleženci (Marija Pollak, Katja Tabernik in Andrej Slak), 3 pa inštruktorji (Frane Kemperle,
Lojze Jerman in Bojan Pollak). Teme tokratnega izpopolnjevanja so bile iz prve pomoč - uporaba polavtomatskega defibrilatorja pri temeljnih postopkih oživljanja, iz orientacije - uporaba satelitske navigacije (GPS) v gorah, iz tehnike - pomoč padlemu na zahtevni zavarovani poti, od ostalih tem pa vodenje oseb s posebnimi potrebami in problemi prostovoljnega vo-dništva zaradi različnega tolmačenja zakona o pospeševanju turizma in raznih občinskih odlokov.
BOJČ
Mateja s hčerko Saro: »Prireditev se mi je zdela v redu. Lahko bi bila bolj oglaševana, saj se mi zdi, da zanjo ni vedelo veliko ljudi. Predlagam bolj odmeven način reklamiranja v obliki letakov v nabiralnike -DAJ DAM. Te akcije podpiram, saj pride menjava stvari v takih časih še kako prav. Tudi otroci so navdušeni nad menjavo igrač..«
www.irmi.si ^C
STEKLARSTVO IRMI HOMEC - DOMŽALE
tel.: 01/722 70 89, 041/956 537,
041/676 198 faks: 01/722 89 98 e-mail: steklarstvo.irmi@siol.net
*	izdelava termopan stekla
*	brušenje stekla in ogledal
*	izdelava izbočenih stekel
*	peskanje stekel, fuzije - vitraži
*	okvirjanje slik
Nataša: »Tovrstnih dogodkov je v Kamniku premalo. Izmenjava otroških oblačil in igrač je izvrstna ideja, sploh v teh časih. Pozdravljam tudi idejo izmenjave oblačil, sploh vintage kosov za odrasle. Čestitke organizatorjem in upam, da kmalu spet ponovijo.«
Gostišče pri Planinskem orlu
Stahovica 20, telefon 01/83 25 410, el. naslov: pri.orlu@siol.net
odprto od 10. do 22. ure, torek zaprto
Povabljeni na tradicionalni prvomajski golaž
- medvedov, gamsov in goveji od 5. ure naprej
Naše goste pričakujemo v prijetnih prostorih s plesiščem in kotičkom za igro najmlajših. Ob že tradicionalno dobri domači hrani je tudi ob živi glasbi zagotovljena izvrstna zabava in dobro počutje do 120 ljudi. Zaželjene rezervacije.
Se posebej dobrodošli vsi, ki bi radi v krogu svojih najbližjih praznovali poroko, obletnico, rojstni dan ali kakšno drugo priložnost!
Poskusite Okuse Kamnika - katero od tipičnih kamniških jedi: gamsova juha, Firštov golaž, rajželjc
Gostilna Slovenija
Za ljubitelje domačih in divjačinskih jedi
POGREBNItfk
.O.O.
Pogrebne storitve, Dvorje 13,4207 Cerklje TBL.: 04/25-21-424, GSM: 041/624-685, www.pogrebnik.com
•	PREVOZI S KRAJA SMRTI (na dom, «mrliško vežico, na upepelitev - po Sloveniji in t^ini)
•	PRODAJA POGREBNE OPREME
•	SPREJEM NAROČIL IN DOSTAVA CVETJA
•	NAROČILAPEVCEVINTROBENTE
•	POVEČAVA FOTOGRAFIJE POKOJNEGA
•	FOTOGRAFIRANJE IN SNEMANJE POGREBA
•	OBJAVA OSMRTNIC V JAVNIH MEDIJIH
•	IZKOPI ŽARNIH IN KLASIČNIH JAM
•	UREJANJE POKOPALIŠČ IN GROBOV
•	VZDRŽEVANJE POSLOVILNIH VEŽIC
•	PREKOPI
•	NAGROBNI SPOMENIKI, KLESANJE IN ZLATENJE ČRK
•	OZVOČENJE PRI POGREBU, NOSAČI
•	UREDITEV DOKUMENTACIJE (matični, ZZZS)
Ko boš čutil tiho slovo. Vsak mora od doma, da najde svoji večnosti kraj, kot pred nami vsi, zdaj.
(F. Pibernik)
ZAHVALA
V 83. letu starosti nas je za vedno zapustil dragi mož in brat
STANE TRAVEN
iz Zg. Stranj
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, posebno svakinji Pepci in moji nečakinji Branki Koleša, sosedom, prijateljem, posebno Fani in Pepci Slapnik, članom Prostovoljnih gasilskih društev za spremstvo, pomoč ter
govorniku Nejcu Koželju za poslovilni govor. Zahvala velja vsem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče, za sv. maše in gospodu župniku Tonetu Prijatelju in gospodu patru Franciju za lepo opravljen pogrebni obred, ter Tunjiškemu oktetu za lepo zapete pesmi. Zahvaljujem se osebju Doma starejših občanov Kamnik za dolgoletno skrbno nego. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena Štefka, sestri Pepca in Minka ter brat Jernej z družinami.
Zg. Stranje, marec 2013
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo za vedno ostal.
ZAHVALA
Tiho se je od nas poslovila naša draga žena, mama, stara mama in prababica
SLAVKA OSOLNIK
Žagarska Slavka
Hvala vsem, ki ste jo imeli radi, se od nje poslovili in jo pospremili na
njeni zadnji poti. Hvala za stiske rok, sožalja, cvetje in sveče. Zahvala sodelavcem podjetja Elektronček in osebju DSO Kamnik za
vso skrb in pomoč. Iskrena hvala g. župniku Pavlu Piberniku, pevcem kvarteta Krt in trobentaču. Posebna zahvala Jožetu in Vilku Riflju, Ivici Spruk in Andreju ter Antonu Starovasniku za vso pomoč pri zadnjem slovesu. Draga mama, hvala ti za vse.
V žalosti: mož Stane, sin Bojan, vnukinji Anja in Vanja z družino
Marec 2013
Le delo, skrb, ljubezen in trpljenje izpolnjevalo tvoje je življenje, pa pošle so ti moči in zaprl trudne si oči. In čeprav spokojno spiš, z nami kakor prej živiš.
ZAHVALA
V 90. letu življenja se je od nas poslovil naš dragi brat, stric in svak
PAVEL GERBEC
Mejačev Pavle iz Sidola 5
Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče, svete maše in spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvala gospodu župniku Simonu Lorberju za lepo opravljen pogrebni obred, dr. Jermanovi in sestri Mateji, pevcem GRM in trobentaču. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala.
Vsi njegovi
April 2013
Ni smrt tisto,
kar nas loči in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše.
Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas.
(M. Kačič)
ZAHVALA
V marcu smo se poslovili od naše drage mami
ANE CEVEC
roj. Osolnik iz Šmarce pri Kamniku
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo spremljali na njeni življenjski poti in jo pospremili k večnemu počitku.
Žalujoči: Barbara in Irena s Cirilom
Marec 2013
VARSTVO OTROK ZVEZDICE
Leonora Dacar s.p., Klanec 17a pri Komendi
Nudim varstvo otrok odll mesecev vse do šole.
Dejavnosti potekajo v primerno urejeni igralnici, prijetno bivanje na prostem nam omogoča urejeno zunanje igrišče.
Inf. na spletni strani www.varstvozvezdice.com, tel.: 031-302-563.
Vljudno vabljeni na ogled!
SALON ZA NEGO, PEDIKURO IN MASAŽE
v MGC Bistrica Domžale, Cesta talcev 10 031-777-685 /Jana - naročanje, rezervacija soncekja@gmail.com www.neganog.com
Prinositelju originalnega izrezka priznam 20% popust (za 60 minutno pedikuro le 16 €)!
Akcija traja do 31.5.2013.
Ni te več na vrtu, ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši, ni več tvojega smehljaja, le delo tvojih rok ostaja.
ZAHVALA
Po težki bolezni nas je v 72. letu zapustil naš dragi mož, dedi, pradedi, brat in stric
ADOLF DODI BARONIK
Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za vso požrtvovalno pomoč in podporo v težkih mesecih, hvala za vse besede sožalja in tolažbe, podarjeno cvetje in sveče ter spremstvo na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena Marija, hči Suzana z družino, brata Jože in Konrad ter sestra Adela z družinami
April 2013
Noč, ki ne pozna jutra, ni tvoja poslednja noč. Naselila se je z zvezdami posuta v očeh tvojih dragih, ki si jih ljubila nekoč.
(Tone Pavček)
ZAHVALA
Odšla si, a nikoli ne boš odšla zares, draga naša mama, babica, prababica, sestra in teta
MILKA GRKMAN
(1927-2013)
Ob nenadnem slovesu naše mame se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih kakorkoli pomagali, izrazili pisna in ustna sožalja. Hvala za cvetje, sveče, darove za cerkev in sv. maše
ter za številno spremstvo na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo duhovnikom, pevcem, maminim sosedom in nosačem.
Njeni: sin Janez, Veronika in Marjeta z družinami ter drugo sorodstvo
Tunjice, april 2013
Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti, sedla bo na rožna tla in jokala, ker te ni.
(Simon Gregorčič)
ZAHVALA
Ob smrti
TATJANE JERICJO
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, sosedom in prijateljem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala za tople besede, podarjeno cvetje in sveče. Posebna zahvala govornicama Ivici Koncilja in Jožici Poljanšek za lepe in čustvene besede, Danilu
Poljanšku za zaigrano poslovilno pesem in pevcem Grm. Zahvala tudi kolektivom Kemostik Kamnik, Helios obrat Medvode, Eli Lilly Ljubljana, Novo-tech Maribor za darovano cvetje in PGD Stranska vas.
Žalujoči vsi njeni
April 2013
Kdo po meni se ozira, vpraša me, odkod in kam? Kadar up se ves podira, svoj steber je človek sam.
(Fran Levstik)
ZAHVALA
Svojo življenjsko pot je sklenil naš dragi oče, dedek, pradedek, tast, brat, svak in stric
FRANC PERCIC
1930-2013
Iskrena zahvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje in sveče in vsem, ki ste ga pospremili k večnemu počitku. Hvala gospodu župniku za poslovilne besede pri sveti maši, kamniškim godbenikom, pevcem in solistu za občuteno izvajane žalostinke.
Hvala tudi osebju Doma starejših občanov Kamnik za skrb in nego v času tamkajšnjega bivanja.
Žalujoči: sin Rado in hčerka Meta z družinama
April 2013
Ni več trpljenja, ne bolečine, življenje je trudno končalo svoj boj. (Simon Gregorčič)
ZAHVALA
V 82. letu življenja nas je nenadoma zapustila v daljni Kanadi naša draga sestra, teta in svakinja
HELENA KOREN
roj. Cesen
Iskrena hvala vsem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče in jo pospremili na njeni zadnji poti na kamniških Žalah.
Žalujoči: vsi njeni
April 2013
Ko pošle so ti moči, zaprla trudne si oči. In čeprav spokojno spiš, v naših srcih še živiš.
ZAHVALA
V 77. letu nas je za vedno zapustila naša draga sestra in teta
TEREZIJA MRAK
Zahvaljujemo se ekipi Doma starejših občanov v Mengšu, ki ste ji v zadnjih letih stali ob strani. Hvala gospodu župniku Tonetu Dularju za lepo opravljen pogrebni obred in kvartetu Krt za zapete pesmi. Iskrena hvala vsem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali sveče in za svete maše.
Vsi njeni
Marec 2013
Utihnil je tvoj glas, obstalo je tvoje srce. In čeprav zdaj v grobu spiš, z nami v spominu živiš.
ZAHVALA
Ob izgubi dragega brata in strica
RUDIJA ČERNEVŠKA
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za podarjeno cvetje, sveče, svete maše, osebju Doma starejših občanov Kamnik, gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem za odpete pesmi, Angelci za ganljive besede slovesa in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči vsi njegovi
April 2013
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal.
ZAHVALA
V 81. letu se je od nas poslovila naša draga žena, mama, stara mama, prababica in teta
ANA ŽAGAR
Hvala vsem, ki ste nam stali ob strani in se od naše mame poslovili v tako velikem številu. Hvala za izražena sožalja, podarjeno cvetje in sveče, denarno in drugo pomoč.
Vsi njeni
April 2013
ZAHVALA
Ob smrti
JURIJA IVANETICA
univ. dipl. inž. rudarstva
se iskreno zahvaljujemo za izraze sožalja, cvetje in sveče, še posebej govorcu gospodu Kondi in praporščakom ZZB Kamnik.
Silva in Igor Ivanetič z družino
April 2013
V LETOŠNJEM LETU MARSIKAJ NOVEGA V MED GENERACIJSKEM CENTRU BISTRICA	I
N -
V	središču Domžal, ob Kamniški Bistrici, je jeseni odprl vrata Medgeneracijski center Bistrica, ki združuje več generacij. Starejšim je namenjen dom starejših občanov ter oskrbovana stanovanja, ki so primerna za tiste, ki si želijo nadaljevati svoj življenjski ritem, hkrati pa bivati v lepem, varnem, družabnem in njihovim potrebam prilagojenem okolju. Vsem ostalim so v pritličju centra na voljo tržne dejavnosti in lokali.
Dom starejših občanov, ki zaenkrat obratuje brez koncesije in se kljub temu kar lepo polni, obsega 35 enoposteljnih sob, 29 dvoposteljnih sob ter 5 apartmajev. Tako nudi prostor 103 oskrbovancem.
Oskrbovana stanovanja, ki jih je v centru 82, so idealna priložnost za tiste, ki želijo nadaljevati svoj življenjski ritem, hkrati pa se počutiti varne, saj je tudi v stanovanjih, preko rdečega gumba, 24 ur na dan zagotovljena zdravstvena oskrba.
Oskrbovancem in stanovalcem sta na voljo knjižnica in internetni kotiček ter več dnevnih prostorov z različno opremo za družabne aktivnosti.	I
V	Medgeneracijskem centru Bistrica so oskrbovanci in stanovalci deležni zasebnosti, ki jo potrebujejo, da ohranjajo svoj način življenja. Če želijo, lahko sodelujejo v mnogih aktivnostih, ki jih center ponuja, od plesnih in pevskih tečajev, bralnih uric, skupne delovne terapije, pa vse do družabnih iger in večerov, kjer imajo oskrbovanci in stanovalci priložnost pokazati svoje veščine v ročnih spretnostih, risanju ipd.
Pritličje centra je namenjeno vsem, torej oskrbovancem, stanovalcem in vsem zunanjim uporabnikom. V njem se nahajajo restavracija, ki je zaenkrat še zaprtega tipa, ter ostali lokali, to so kavarna, frizerski salon, salon pedikure, nege in masaže, zobozdravstvena ambulanta ter protibolečinska ambulanta, ki pa so odprtega tipa in so tako namenjeni vsem.
V	mesecu aprilu s svojo pestro ponudbo v centru vrata odpira specializirani Studio vadb za dušo in telo Viktorius. Vadbe, ki se jih boste lahko udeleževali, so pilates (poleti tudi na prostem pred centrom), zumba, joga, TRX vadba, salsa, zdrava hrbtenica, vadba za seniorje, vadba antiosteoporoza, metabolični treningi, vadba za nosečnice, vadba mami in dojenček itd., izvajali pa se bodo tudi tečaji nordijske hoje in tekaški treningi ob sprehajalni poti Kamniške Bistrice. Vadbe bodo potekale vse dni v tednu pod mentorstvom diplomiranega fizioterapevta.
V	samem centru se bodo poleti odprle še specialistične ambulante in predvidoma jeseni lekarna.
Dobrodošli v Medgeneracijskem centru Bistrica, pa tudi če zgolj le na kavico v Kavarno Bistrica.
brezplačna Številka
V
H
l
Vse informacije so na voljo:
Nada Slak,
vodja socialnega programa tel: 01 729 73 27, GSM: 051 273 969 e-pošta: nada.slak@mgc-bistrica.si
Benita Kovič,
prodaja oskrbovanih stanovanj tel: 031 647 333
e-pošta: info.benep@gmail.com Gregor Gerbec,
prodaja oskrbovanih stanovanj
tel.: 041 733 783
e-pošta: gregor@profundis.si
(((•08033 00)
www.adriaplin.si
Imam
najboljšega partnerja!
Novost: ZEMELJSKI PLIN V PAKETU!
Inovativni paket SPLET vam zagotavlja celovit pregled porabe in nadzor nad stroški zemeljskega plina, konkurenčno in navzgor omejeno ceno zemeljskega plina ter preprosto sklenitev naročniškega razmerja z izbiro paketa preko spleta. In to vse, ne da bi se vam bilo treba vezati.
Paket Splet ponuja nižjo ceno: 0,3695 €/m3*. Pozanimajte se in zadovoljni boste!
Obiščite www.adriaplin.si, kjer se lahko prijavite na paket SPLET in si ogledate našo ostalo ponudbo.
Za vsa dodatna pojasnila smo vam vedno na voljo na elektronskem naslovu paketna.ponudba@adriaplin.si,
na brezplačni telefonski številki 080 33 00 pa se vam bomo oglasili vsak delavnik od 8.00 do 18.00.
*V ceni niso zajeti dodatki k ceni zemeljskega plina, kijih predpisuje država, stroški in prispevki za dostop do omrežja ter DDV.
Eni so zelo zadovoljni.