10, 8tev.
Novo niento, 25. avgusta 1910.
XX VI. letnik.
DOLENJSKE NOVIC
E
Izhajajo 10. in 25. Tsaccga mesDca. Cera Jim je s poštnino vred za celo leto naprej 2 K, za pol leta 1 K, Naročnina za Nemčijo, Bosno in druge evropske države znaša 2 K 50 h. za Ameriko pa 3 K. ~ Dopise sprejema urednik, naročnino in oznanila
tiskarna J. Krajec naal. v Novem mestn.
H(»I.ski)i ti K k (ni II c(!tioriiiki in iiai-očiliii listi itn He razposlali iia vso šolsko srete in ňolska vnilstva (nl Kii-tol. linkiiu iie v LjHbljiini. (hiienjanio, da se lahko »ii ravno iste niu-očilne list« iiliroiujejo vse tiskovine tnili v Novoni mestu v tiskarni J. Krajec nasi. Toliko v pojasniK) hližiijini nlavnini šolskim iiiadoin, postim« na Dolenjskem, s prošnjo, tnij t)Iiii;ovolť H svojimi cenjenimi naročili tudi nadalje Kvî'sti ostati zalofïi šolskih tiskovin J. Krajec nasi, t Ko-vi^ni mestu.
Volitev v novomeškem in črnomaljskem
okraju.
Dno 10. avfjusta je razglasil iiradni liât: „Gospod minister za notranjo stvari jo razjiisal nadomestno volitev državnega po-Blanctt v 11. volivnem okraju kranjskem, katera ae ima vrSiti vslecl odložitve državnozborskeg-a mandata državnega poslanca in deželnega glavarja řVana plem. Šuktjota, na dan 18. okt. 1910. lota, morebitno ožjo volitev na dan 25. oktobra 1910. leta. To se daje v smislu § 10. državnozborskega volilnega roda z dne 26. januarja 1907, drž. zak. St. 17, na občno znanje. Obenem se v smislu ])08tave z dne 20, junija 1910, dež. zak. Ět. 22, nastopno naznanja; Vsak, kí ima po § 4. volilnega reda za državni zbor pravico, v vojvodini Kranjski voliti, je dolžan ob volitvah udov poslansko zbornice državnega zbora, ki se vršo v vojvodini Krai^-8ki, iriti določene volilno dni v časti, predpisanem za glasovanje, k vo ilni komisiji in oddati svojo glasovnico (volivna dolžnost). Kdor se brez opravičenega razloga odtegne svoji volilni dolžnosti, se kaznuje z globo od 1 do 50 K, Razlogi, kateri volilca, ki se volitve ni udeležil, opravičijo, so zlasti: 1. ako volilec vslod bolezni ali slabotnosti ne more priti na volišče; 2. ako volilca zadrže uradne ali sicer neodložne stanovske dolžnosti; 3. ako je volilec na potovanju izven kranjske deželo; 4. ako volilca zadrži bolezen v rodbini aii drugo neodložne rodbinsko zadeve; B. ako Volilca zadrže >ronietne ovire ali druge nepremagljive okoliíčine. Natančnejša do ocila o kraju, dnevu in uri, kje in kdaj se začne Volitev, kakor tudi o uri, kdaj se konča oddajanje glasov, bodo obsezale izkaznico, ki jih prejnio volivci."
S tem je toraj določena volitvena doba. Sinpanstva imajo nalog, da sostavijo volilne imenike. Opravičen voliti je vsak polnoletni avstrijski državlian, ki stanuje v kaki občini teh dveh okrajev nepretrgano vsaj eno leto, in mu ne nasprotuje kak kazenski zakon. Kar jc pa pri tej volitvi zelo važno, je volivna tiolžnost, ki zdaj prvikrat stopi v vezavo. Ta zakon ima namreč l'amen, da bi prišla vo(ja dotičnega ^udstva do popolne veljave. 1^0 glasovih eo potem sklepa na itjegovo mis^eiije. — Kakor znano, jc ta okraj dozdaj zastopal g, Fran pJ. Huk^e, kateri mandat mu je poverila Slovenska Jjjudska Stranka, Ta stranka se je tudi žo odločila za svojega kandidata v osebi našega novomeškega rojaka g, profesorja Evgena Jarc. Kot deželni poslanec in od-'Joniik jo pokazal že svojo politično izvožbanost. Njegovo kandidaturo pozciravljamo a posebno zadovoljnostjo. Sicer ho pa že vo-'ilci v obeh okrajih govorili na shodih in navdušeno sprejeli liiegovo kandidaturo. Tudi iz Belokranjskega so dospeli veseli glasovi o krasno uspelih shodih i)reteklcga tedna, kateri sjiriču-jcjo, da je ondotno ljudstvo v ogromni večini v taboru S. L. S. Saj tudi omahljivci 8j>reglcdujejo, da so jih „napredni liberalci" s svojimi zvijačami samo slepili. Tudi zdaj tu in tam kažejo |Vojo rožičke ter pripovedujejo, kako da so je dež. glavar pl. Slikao zbal svojih volilcev itd. Laž je preočita, kajti vsak pristaš S- L. S. vé, da je i^jen vodstven sklep, da njeni drž. poslanci ne smejo biti ob jednem tudi v deželnem odboru, kjer potrebujemo
delavnih mož, ki naj posvete svojo zmožnosti v blagor naše dežele. — O vsem tem in o sedanjem političnem položaju je kandidat Jarc obvestil mnogobrojne volilce na shodih v Seraiča, Črnomlju, IJragatušu in na Vinici — koder je bilo zbranih okrog 1200 volilcev. Zmeš^ave med njimi bi rado najtravilo liberalno učiteljstvo, katero baje ponuja za „svobodomiselnega" kandidata metliškega rojaka g. Engelberta Gangl, No, inie Gang] v metliški okolici ne bo vleklo. Če se poleg tega še upošteva, kaj so „Za-vezarji-učitelji" počeiijali na sku])ščini v Novem mestu, kako je kolovodja prof. Jug priporočal učiteljem, da ni treba mladino vzgajati belo-žolto in črnoriimeno — torej ne versko in avstrijsko; in je potem Gangl „vednostno" dokazoval, da je treba § 1. šolskega zakona o versko-nravni vzgoji spremeniti v „svobodomiselno vzgojo", potem vsak krSčan-ski oče vé, na katero stran se mu je vstopiti. In v tem obziru bo uprav ta volitev načelnega pomena. — A tudi trem mestom tega volivnega okraja je dana priložnost javno priznati, kdo je za njih dobrobit v resnici kaj storir-' Kaj so jim jiridobili liberalci s svojim več kot dvajsetletnim zastopanjem? Zgodovina beleži samo njih napredne fraze. Preložitev cest, zgradba mostov, stavba bolnišnic, preuredba uradnih poslopij, vodovodi, novomeška gimnazija, podalj.saiije železnice na Crnome^ in Metliko ... vse to je smotrno delo poslanccv S. L. S. oziroma onih mož, ki s svojim uplivom pospešujejo i^eno delo. Koliko časa bodo meščanski sloji še tlačanili liberalnim frazÊrjem, kateri jih vedno bo^j oddaljujejo od ljudstva, iz katerep so sami priklili. Kaj bi bilo slovensko meščanstvo, če bi ne imelo krog sebo zaslombe v gmotno in nravno čvrstem ljudstvu po deželi? — Vsi dobromisleči na plan: z liberalizmom ob tla; živelo delo za resnični napredek naše mile Doleiijske!
Gospodarstvo.
Gospodarji, skrbite za svoje naslednike!
Popolnoma napačna je misel, da je za kmeta vsak àober, đa ima le pridne roke. V tem mnenju odloči gospodar večkrat najmanj nadarjenega sina za dom, mej tem ko pošilja vse druge sinove v šolo. Šole po mestih so prenapolnjene, kmetije pa čim dalje bolj zaptisčene in prazne.
Danes je treba tudi na kmetiji dobrih močij. Poleg pridnih rok je treba dobre glave in več znanja. Po drugih krajih so to že davno izprevideli. Zato pošiljajo svoje boljše sinove v kmetijske šole, da se tam strokovno izobražujejo in pripravljajo za svoj poklic. Prav temu dejstvu je pripisati, ako bo po drugih deželah tako napredovali. Veliko se piše in govori danes o Švici, o Danskem, kako lepo sta napredovali v kmetijstvu, ali če gremo stvari dq dna, vidimo, da je temu napredku največ pripomogla tam-kaj»na kmetska izobrazba.
Tudi pri nas je treba, da skrbimo za dober kmetski narašča). Povsod in vsak dan se lahko prepričamo, kako zelo je treba kmetu bolje izobrazbe in več znanja. Za vse to najbolj skrbi kmetijska šola, V njej se pripravlja kmetska mladina v vsih potrebnih vednostih in praktičnih delih. Na kmetijski šoli se izpopolnuje znanje, ki ga pri-
nese kmetski mladenič iz ljudske šole in vežba se v vsih tistih delili, ki so za praktičoega gospodarja neobhodno potrebna. Zato je pa sveta dolžnost vsakega očeta, da pomaga svojemu sinu, ki ga je odločil za dom, najprej do zadostne strokovne izobrazbe in da ga pošlje v ta namen v kmetijsko šolo.
Res je, da je danes silno težko pošiljati za delo po-rabnega sina z doma. Ali pred očmi nam je imeti pri-hodnjost sinovo, ki naj se v mladosti privadi, kar mu je potreba pozneje za bolj vspešno gospodarstvo.
Šola ua Grmu je sedaj tako urejena, da ustreza vsem potrebam kranjskih posestnikov. Na njej imamo zimsko golo in letno šolo. V zimsko šolo lahko pošiljajo gospodarji svoje sinove od povsod. Zimska šola traja od novembra do konca marca. Vrši ae toraj v času, ko se najlaže pošilja kmetskega sina v poduk. Tudi stroški so v zimski soli najnižji, tako da ni nobenega tehtnega vzroka, ki bi mogel izgovarjati obisk te sole. Zimska šola traja dve zimi. Mladeniči pa, ki imajo vsaj boljšo šolsko izobrazbo, se lahko sprejmejo v drugi tečaj zimske šole, v katerem se jemljejo le kmetijski predmeti. Zimska šola se po svoji uredbi priporoča prav posebno za sinove posestnikov iz živinorejskih in poljedelskih krajev. Za vinorodne kraje pa obstoji na Grmu letna šola, ki traja od novembra do konca oktobra. V tej šoli se poučujejo učenci najbolj v vinogradni-štvu, kletarstvu in sadjereji, razen tega pa tudi vseh tistih delih in vednostih, ki so potrebne našim gospodarjem. Kdor želi kaj več izvedeti o uredbi ene in druge šole, naj se obrne na ravnateljstvo šole.
Naše gospodarje pa pozivljemo, da store po svojih močeh, kar je treba za boljo izobrazbo avojib sinov. Kdor more, naj pošlje svojega sina v kmetijsko šolo! —r—
100,000 ovac, potem pa zmeraj več noter do 1. 1917. — Iz teh številk vsak lahko vidi, kakšna konkurenca se nam bliža z uvažanjem srbske in rumunské živine, kakor hitro se bo meja odprla.
Poudarjati pa je pri tem, da se smejo vse te živali vpeljavati le v zaklanem stanju in v zaprtih vagonih. Živina se ima po pogodbi klati v posebnih klavnicah pod nadzorstvom avstrijskih in ogrskih živinozdravnikov. Razpošiljati se ame tudi le v določene kraje in je za to namenjenih 22 mest, med temi tudi Trst in Gradec, -r-

Uvoz živine iz Srbije.
Nova trgovinska pogodba s Srbijo je že izdelana in ae utegne že to jesen pravnoveljavno skleniti, ako jo bo-deta sprejela tudi ogrski parlament in srbska skupščina. Da se je srbska skupščina ne bo branila, je jasno, ugovarjati pa utegne morda ogrski parlament. Po tej pogodbi se bo meja zopet odprla za srbako živino in se bo ta živina zopet prodajala po naši državi.
Kaàa iivmoreja bo a tem brez dvoma dobila udarec. Cenejša srbska živina bo znižala sedanje cene naši živini. Pa tudi spričo večje ponudbe bo cena padla. Ta udarec ae bo toliko huje občutil, ker je dobila tudi Rumunska pravico, da lahko uvažuje svojo živino v našo državo.
Da bodo naši živinorejci videli, kakšna nevarnost ae bliža z vpeljavanjem rumunské in arbske živine, jim hočemo aledeČe številke navesti.
Po pogodbi, ki se je sklenila z Rumunsko do koncem 1. 1917 in katera ima že v kratkem stopiti v veljavo, ima Rumunska pravico, vpeljavati od leta do leta več živine in sicer toliko le: V prvem letu 10.000 glav goveje živine in 50.000 prašičev, drugo leto 12.000 glav govedi in 60.000 prašičev, tretje leto 15.000 govedi in 70.000 prašičev, četrto ieto 20.000 govedi 90.000 prašičev, peto leto 22.000 govedi in 90.000 prašičev, šesto leto 25.000 govedi in 90.000 prašičev, sedmo leto in naprej 35.000 glav govedi in 120.000 prašičev. Razen tega še vsako leto 100,000 ovac.
Sedaj pride pa še Srbija, ki sme vsako leto do konca pogodbe vpeljati 15.000 glav goveje živine in 50.000 prašičev. Ako seštejemo te številke, dobimo že prvo leto lepo vsoto 25.000 glav goveje živine, 100,000 prašičev in
Politični pregled.
Politični položaj v naši državi je .Še vedno ncsj)remeii|cn. Cesarjeva sojetnica je bila zadqi teden središče vseh [latri-jotičnih krogov. Po vsej državi ae je radostno praznovala osobito šo 9 čini dobrodelnosti. Zato je pa cesar tem jtovociom tudi odlikoval zlasti take osebe, ki so si pridobile zaslug na polju človekoljubnosti. Vseh odlikovancev je 400.
Slovensko javnost je neprijetno (iirnoJa demonstracija, ki so jo povodom cesarjevega slavlja v Ljubljani zakrivili nezreli mladiči, najbrž zafieljani po Uberalnih prenapetežih. S klici: „Živio Hribar in živio Srbija!" so motili sploàno navdušenost zvestih državljanov. S takimi pobalinstvi neizmerno škodujejo celokupnemu slovenstvu, ker fia časništvo prod svetom razglasi za nelojalno.
Ne samo v 1 jubljani, nego tudi drugod je vzbudilo pozornost, ker ccsar ni potrdil Ivana Hribarja za župana. Občinski svet bo moral vnovič vohti župana. Kakšni nagibi so vlado pripeljali do toga koraka, se šo ne ve. Morda se jo načelniku liberalno stranke na Kraiyskcm pripetilo, kakor pravi pregovor: Kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade. — Cesar je potrdil zakon o deželni banki na Krajském.
Na slovenskem Štiijorskfim so imeli 22. in 23.avg. v celjski okoliški občini nove volitve. Nemci in nemškutarji so so z vso silo vrgli na to občino, a so jim pri zavednosti slovenskih vo-lilcev vendar nakana ni posrečila. Slovenci zmagali v vseh 3 razredih.
Ministrstvo skuSa zdaj z nemSko-čoškiuii pogajaigi pripraviti dclozmožnost češkoga dež, zbora, kjor se nahaja ključ tudi za delavnost državne zbornico. Vse vladno časopisje si prizadeva Slovansko Jednoto razcepiti. Zato eno stranko biijska zoper drugo, da bi razdvojili slovanske poslance. Posamni sebičneži bi pač radi zlezli v vladni taljor, a večina nierodajnib strank se vladni snubitvi ni udala. Katoliško-narodiii Čehi izjavljajo, da ostanejo pri slovanski opoziciji. — Vlada se pogaja s „Poljskim kolom" radi kanalov. V tem klubu ni edinosti, ne ugaja mu sedaiqe vodstvo. Načelnik dr. Glabmski se je izkazal nesposobnega vo-(iiîi stranko ter íío najbrž odstop/J.
V	Ti'siu je v\a(\a razpustila več laških društev, ki so gigezda iredente, nekatera tudi v zvezi z republikansko stranko v Italiji.
Prra avstrijska ministra grof Aehrenthal in baron Bio-nert sta 22. avg. odšla v Išel k cesarju v avdijencc. Aehreçthal se 30. avg. anide z zunarjjim ministrom italijanskim.
Hrvatski sabor je imel 22. avg. zadnjo sejo samo v to svrho, da se prečita kraljev reskript o razpustu zbora. Ban dr. Tomašič bo narbrž vodil volitve po ogrskem vzorcu — z denarji in pandurji.
Nil Nemškem se je v mestu Avgsburg 21. avg. začel katoliški shod ob velikanski udeležbi. Navzočih tudi mnogo Avstrijcev. Avstrijski kat. shod pa bo o Mali Maši v Inomostu.
Italija ill lÍJisija imata neljubega gosta. V južni Italiji se je oglasila kolera. Zato je naša država odredila varnostne j}redpi.so za ladije prihajajočo v Trst, kjer so baje opaziJf žo par 8um()ivih slučajev. — Na Ruskem štejejo že 30.000 slučajev kolere, v Odesi pa ae širi kuga.
Helfîija in Argentinija imata letos svetovni razstavi. V obeh je nastal požar, ki je provzročil veliko škodo. Angleške zavarovalne družbe imajo v Bruselju 5. mil. mark škode.
Na Kreti je vodno večjo nasprotstvo mej mohamedani in kristijani. Ker so Turki kriatijanom požgali več poslopij in jo zgorel tndi en mož, ao kristijani pobili več mobamedancev.
Mej bivšim predsednikom Zi(i(litijenib držav Roosevelt-om in sedanjim Taft-ora je razdor popolen." L. 1912 bo zopet kandidiral zoper ïafta.
V	Nicaragvi so zmagali ustajniki ter prevzeli vlado.
Korejo je anektirala Japonska.
Črnftffora obhaja te dni veliko slavÇe 50 letnef^a vladai^a kneza Nikice. Doa|>cJo jc že mnogo gostov. Bolgarski car Ferdinand s prestolonaslednikom Borisom, italijanska kraljeva dvojica, veliki knez Nikolaj iz Rusijo in drugi. Črna gora bo te dni proglašena za kraljestvo.
■* ■!!■ *
Zabavi in pouicu.
Potovanje v sv. deželo.
Sp, dr. J, Marinko.
Najimenitniši kraji v .lom zal emu. (Da)je.i
Pod prvo kupolo smo. V sredi pod mo je sv. grob — mala stavba zase. Ta jo neka predsoba, kacih 6 metrov visoka in široka. Okrašena je z mnogimi svetilkami, ki so last različnih veroizpovedanj. Pravijo, da jc tn kraj, kjer jo sedel angejj, ko se je prikazal ženam ter jim govoril, da je Kristas vstal. Zato se imenuje „angeljcva kapela". Od tod se skusiva preriti skozi nizka, dober meter visoka vrata v kraj pravega groba Gospodovega. Ta prostor je tako majhen, da morejo biti notri ob onem komaj 3 do 4 osebe. Kamen, v katerem jo počivalo telo našega Izveličarja, bo no vidi; pokrit je z belimi mramornattmi ploščami. Dasi ne moremo pogubiti istega kamena, ki se je dotikal Gospodovega telesa, vendar pravi kristijan tu ne more poklekniti, da ne bi bil ganjen, da no bi potočil solze, vsaj je tu spodaj čakalo Vstajenja telo božjega Sina od petka zvečer do nedelje zjutraj; vsaj je tu dosežen namen rçegove dolge poti v sv. deželo. Tudi jaz sem večkrat prišel semkaj in bo prccoj časa nisem mogel ločiti od kraja, kjer smejo katoliški mašniki sv. mašo opravljati Ic od 2. pa do 6. zjutraj. Potem pridejo na vrsto Grki. Poglejmo da^jo koptsko in sirsko kapelo, molimo pri altarju spokornice Marije Magdalene, stopimo v cerkev, kjer se jo Jezus prikazal svoji materi ter v kapelo Kristusove ječe; ozrimo so v kapelo sv. Longina in v ono, kjer so se razdelila Odrošenikova oblačila, pa pridemo v corkov sv. Heleno, in molimo ponižno brž zraven v kapeli, kjer jo ta sveta cesarica našla Gospodov križ. Sedaj So obrnemo proti zahodu, prehodimo kacih 40 metrov, pa smo pri stopnicah, ki vodijo na Golgoto — Kalvarijo; 18 jih je.
Golgota — latinsko Kalvarija, je gotovo najsvetejši kraj na celi naši zemlji, vsaj ga je polila kri našega Gospoda, kri božjega Sina, da bi odkupila nas grešne zemljane. Priznam, da sem mod sv. mašo, ki sem jo tu gori opravil na altarju žalostno Matere božje, britko jokal in zavoljo solza sv. daritev težko opravil Kako tudi ne bi jokal, ko sem daroval nebeškemu Očetu tisto kri, ki je ravno tu par metrov od mene tekla po križu, da Bii, kakor upam, odpre nebesa'.
linzdeÇeno jo svetišče na Kalvariji v dva tJola. Južni je laat katoliška, kjer stoji prej oiiicnjoni altar žalostne M. B. Do sevcrncgaj precej zraven, pa imajo samo Grki pravico. Tukaj je stal križ Gospodov, kjer jc pod grškim aitarjem napravljena s srebrom okovana luknja. Zraven nje je videti preccj .iiroka raz-ï'oka v skali, ki se je napravila vsled potresa ob smrti našega Odrošenika. tíkofla, da tu katoli.ški duhoven no smo maševati.
Na božji grob, kakor v jamico, kjer je stal sv. križ, po-lafïajo romarji molke, svetinico itd., ki samo po tem zadobe cerkveni blagoslov, b katerim so združeni obilni odpustki. Vsaki tîan ob štirih pojjojcine obiščejo frančiškani s pričujočimi romarji Vred v slovesni procesiji različne krajo, katere sem deloma zgoraj omenil. Pridruži so jim, pobožni romar, in mol) za drage svojce v domovini ...
Poslovil sem so od božjega groba, obiskavši ga že večkrat tor po obedu z g. rektorjem avstrijskega hospica (gostišča) jo ®ahnii na Sijon, na kojom stoji južni in najv ši dol jeruzalemskega mesta. Čitate^, stopi v duhu z menoj!
Začnimo pri jafskih vratih, skozi katere smo zadnjič stopili v sveto mesto.
Procoj pri igih je turška citadela. Kristijani jo imenujejo nStolp Davidov". Tukaj je prebival Herod grozni, tukaj je sprejel tri
modre. Napravil si jo namreč na tem kraju krasno palačo ter jo utrdil s tremi stolpi. Ko je Tit mesto razdejal, je te tri Zgradbo pustil neporušeno v dokaz poznejšim rodovom, _ kako niočnega sovražnika so Rimljani premagali. Večja med njimi se 20ve stolp IJavidov, j)o katerem tudi nebeško mater Marijo v litanijah tako kličemo, češ, da je mogočna, nepremagljiva Kraljica nebes in zemlje.
Mimo turške vojašnice pridemo k cerkvi sv, Jakoba st. Last je nezediqenih Armencev, ki imajo tu svoj samostan in pa palačo svojega patriarha. Cerkev je jako bogato okrašena, zidana na prostoru, kjer je 1. 44, po Kr. pod kraljem Herodom Agripo Jakob stařeji, prvi med apostoli za Gospoda svojo kri prelil ; na severni strani je v zidu mala kapelica, kjer se je to zgodilo.
Ker moram, kolikor le mogoče, zanimivosti jeruzalemske le v kratkem opisati, omenjam samo, da je brž zraven armenskega samostana mala cerkvica. Tu je bila hiša velikega duhovna Ana; brž zunaj zida pa je stala ota hiša znanega Kajia, kjer se vidi tudi ječa Jezusova — mala lukiqica, ki ima komaj prostora za dva človeka. Oj, kako britki občutki ta prešiqajo srce vememn katoličanu, ko todi stopa! Tu jo bil Gospod Jezus za-sramovan, zapljuvan, obsojen; tu ga je Peter zatajil, tu so ga bili surovi hlapci v njegov božji obraz. Britko nam je pa še tem bolj, ker do teh sv. krajev katoličani nimamo nikako pravice, dasi so bili nekdaj vsi naši.	(Dalje priđe.)
-H-
Dopisi.
Ha^lovica 22. avg. — IJvojui jubilej. — Izvanredna slavnost se je vršila dne 21. avg. pri nas. Naš rojak, preč. g. Peter Režek, sedaj vpokojeni župnik v Litiji, je prihitel v svojo rojstno župnijo, da tukaj, kjer je pred 50. leti uprav na to nedelo opravil svojo novo mašo, obhaja svojo zlato mašo. Ob jednom pa je njegov brat Ive, spoštovani posestnik, tudi obhajal s svojo so-)rogo zlato poroko. Za to slavnost so občani napravili slavo-oke, ki 80 pozdravljali tri jubilarje in dohajajoče goste, kateri so dospeli od blizo in daleč. Pomen dvojnega jubileja je v cerkvi prav primerno pojasnil slavnostni govornik preč, g, kanonik Žlogar iz Novega mesta. Izvedeli smo marsikatero zanimivosti tudi iz življenja g. zlatomašnika. Rojen je bil v skrajni vasi kraigski ob meji na Krašnjem vrhu 29. junija 1837, gimnazijo je izvršil v Novem mestu, v mašnika pa je bil posvečen 29, julija 1860. On je edini še^živeč posvečenec tistega leta v ljubljanski škofiji. Služboval je v St. Janžu, Mirni peči, na Krki in kot župnik nad 31 let v Starem tr^ pri Po^anah. Kot ka])elan je imel obilno posla, ker je bil pri onemoglih starih župnikih, v Mirni peči in na Krki jo prestal hude epidemije, v Mirni peči je bila vročinska bolezen in je umrio na dan po 4 do 7 bolnikov. Na Krki pa so razsajale grozne kozé, katere je bil kapelan Režek naležel pri bolnikih in skoro sam umri. — Kot žujmik v Starem trgu je imel tudi težko službovanje. Mladega župnika je čakalo veliko popravil pri cerkvah in župnih poslopjih. Tokom let jo s jjomočjo požrtvovalnih faranov veliko popravil. Posebno pa se je zavzel za Šolstvo, katero je bilo v Belikrajini zelo zanemarjeno. Kot načelnik šolskih in stavbenih odborov se je zavzel, da so se postavile, oziroma razširile — 3 šole v fari. /upnikova požrtvovalnost se je izvedela tudi na višjem mestu. Ob 25letnici njegovega Župnikovanja in 40 letnici njegove duhovske sJužbe ga je svitJi cesar odlikoval z zaslužnim zlatjm križcem s krono, — Dobri Bog pa jo njegovo težko službovanje in zvesto spolnovanje stanovskih dolžnost jioplačal z izvenredno telesno in dušno čilostjo in krepkoBtjo, da je čvrst doživel svoj častni dan — sv. ziatc maše.
Njegov brat Ivica je s svojo soprogo že meseca fel)ruvarija doživel 501otnico svoje poroko. A radi g. brata duhovnika se jo vsa slavnost odložila do zadnjo nedere. Zato je pred zlato mašo g. jubilant že opravil zlato poroko starejšega svojega brata, ki je dosegel visoko starost 80 let. On in njegova sojiroga sta še čila in krepka. Svatjo teh treh jubilarjev so so po pravici čudili iqihov) čvrstosti — ko so se sami po letih mlajši nekama čutili starce. — Sin zlatoporočencev veleč. g. Anton Režek je zdaj župnik v Hongton-u v državi Michigan. Njemu je bilo naročeno, da spiše zgodovino škotije Marquette, katero je ustanovil slavni škof, naš belokranjski rojak Miroslav Baraga. Spisal jo je v angleškem jeziku, in kakor se je kritika izrazila, s popolnim uspehom. Tako je poveličal tudi svoj slovenski narod, ko je opisal zaslužna dela prvih 3 škofov marketskih, slovenskih rojakov: Baraga, Mrak, Vertin. — Žal, da se radi bolezni ni ujial podati na daljno pot, da bi se udeležil slavnostnega dne svojih Btarišev in dičnega strijca.
Ko je g. jubilar blagoslovil zlatojioročenca, opravil je med obilno asi,stenco — na čelu jej preč. g. pro.št-dekan metliški — slovesno sv. mašo in ob koncu zapel s sonornim glasom Te Deum za vse prejeto dobrote. Cerkveni pevski zbor jc z lepim petjem slovesnost zelo povzdignil. — Jubilantje so povabili svoje goste k vinogradu, kjer so jih v nalašč za to postavljeni lopi pokrep-
čali po starodavni belokranjski navadi. G. zlatomaâniit, odičen z zaslužnim križcem, je Ijabeznjîvo pozdravil došle duhovske in svetne goste in veliko število svojih sorodnikov. Kanonik Žlogar je jubilarju čestital v imenu novomeškega kapitolja ; duhovni svetnik Mervec v imenu vseh njegovih kapelanov; župan Kramarić je izrazil vesetie vseh občanov; naduatel) Engeiraan je izrekel besede hvaležnosti do očetovskega svetovalca; domači župnik Novak pa je čestital posebno zlatoporočencema, DoSIo je mnogo brzojavov in pismenih čeatitek. Vsem pa se je bralo veselje na obrazu, da so bili srečni na Radovici prisostvovati dvojni slavnosti, zlati maši preč, g. Režeka, ki je v 56 letnem obstanku te fare i^jen prvi novomašoik in prvi zlatomašnik, brat i^egov Ive pa prvi zlatoporočenec. Bog ohrani tri jubilarjo do skrajne meje človeškega živtjciga! Kadovški župniji pa želimo še kedaj takih častitljivih slavnosti.
——Í+—
DomaČe novice.
Cesarjev nijstiii dan so je obhajal v Novem mesta nad vse slovesno. Kakor po celi Avstriji potrudili so so tudi meščani to pot rojstni dan prosvitloga cesarja obhajati Se boij sijajno nego drugekrati. Opoldne 17. t. m. so zavihrale zastave na visokem kapiteljskem zvoniku in kmalu se jc okrasilo vse mesto s cesarskimi in narodnimi zastavami. Prihodnji avstrijski in patrijotični praznik je naznanjalo tudi slovesno ubrano zvoneče ob 3. tiri pop., kakor sicer pred največjimi prazniki. V mraku, ko se je napotila meščanske garde godlja po mostu k običajnem« mirozovu, so tudi pokali topiči. Pred krasno razsvit-tjenim poslopjem c. kr, okr. glavarstva je zaigrala godba cosarsko pesem. Drugo jutro ob polu 6, uri je bila budnica, in med zvoki godbe so zopet odmevali streli topičev. Ob 9. uri se je sešlo poleg C. kr. uradov, zastopstev županstva, različnih šol, garde, požarne brambe, veterancev, obilo vernikov, osobito dám, v kapiteljski cerkvi, katere prezbiterij je bil nalašč za ta dan bogato in sijajno okrašen, da prisostvuje slovesni zahvalni pontiiikalni sv. maši, katero je ob obilni azistenci opravil mil. g. prošt dr. Elbort, Med sv. ma.šo jo poj)eval pevski zbor kapit, cerkve, pomnožen z drugimi pevkami in pevci, zares izborno; ne smemo pozabiti ad hoc sestavljenega orkestra, ki je uprav mojstrsko rešil svojo nalogo; zlasti je ugajal Hallerjev motet,,Almo Dens", katerega je zapel dovršeno moški zbor; sodelovala je to pot tudi preblagorodna gospa baronica Hcchbauh, soproga c. kr. okr, glavarja. ki je zaofertonj za|»ela lepo Ave ilaria. Pri glavnih delih sv, mašo je streljala meščanska garda, ki je z godbo zavzela prostor pred cerkvijo. Mogočno je po končani sv. maši zadoael ,,Te Deum" in vodno lepa cesarska pesem, katero je občinstvo spremljalo s pobožnimi, iskrenimi, prisrčnimi prošnjami za ljubljenega vladarja, da ga Bog ohrani, vodi in podpira tudi naprej še do najpoznejših let človeškega živ^enja. — Po sv. maši je defilirala meščanska garda z godbo ter veteranci pred .g. c. kr. okr. glavarjem. Nato se je vršil na glavarstvu vsprejem predstojnikov raznih c. kr. uradov in civilnih korporaci], katerim so se pridružili zastopniki duhovščine, da sporoče in izrazijo svoje preudanostne častitke presvitlemn cesarju ob tem slovesnem dnevu ter tako tudi tolmačijo slovesno in navdušeno razpoloženje vsega prebivalstva. — Ob 11. nri je bil prijateljski sestanek na vrtu gospe Tučkové; neumorno jc zopet svirala vrla godba meščanske garde. Ob 2.Tiri je bil pri g. okr. glavarju .slavnostni obed za 12 oseb; g. okrajni glaw je v izbranih besedah govoril na presv. cesarja napitnico, ki je bila z navdušenjem sprejeta, — Ta slovesni dan je močno poživil in potrdil patrijotična čustva udanosti do presv. cesarja Franc Jožefa; naj Bog nsliši vsa voščila in prošle ter ga ohrani še dolgo v korist naše širje domovine Avstrije!
Duhovske spremembi^ Umeščena sta bila 4. avg. čč, gg.: Ivan Globelnik na župnijo Št. Vid pri Vipavi in Ignacij Žust na župnijo Poišnik; kapelami v Ribnici Ivanu Plahutnik je podeljena župnija ilotnik. — V kongregacijo sv. Vincencija ali la-zaristov je sprejet Leopold Perme, kaplan v Postojni, Premeščeni: kaplan Friderik Rodič iz Semiča v Slavino, Anton Demšar iz Toplic v Moravče, Ivan Kmet iz BoŠtaqja v Toplice, Anton Lovšin iz Mirne peči v Šempeter pri Novem mestu. — Nameščen deficijent Andrej Zgaga kot župni upravitelj na Planini (Stocken-dorf), ker je dosedanji administrator Fr. Zega stopil v začasen pokoj. — Umri je 30. julija vpokojeni župnik Jurij Jaklitsch v Moravi na Kočevskem. — Premeščeni so čc.gg. : vikar Josip Gnidovec v Idrijo; na njegovo mesto Karol Supin, kaplan v Kamniku;
Valentin Tomec iz Hmihela v Visnjogoro; na njegovo mesto Josip Friihlich iz Kranjske goro.
Odlikovanja ob SOlotiiici ccHarjevi. Na Kranjskem so odlikovani; s plemstvom — Henrik Schollraavcr-Lichtenberg, gozdni in domenski ravnatelj ^ Snepergu; z vitežkim križcem Franc Jožefovega reda — dr. Vinko Gregorič, primarij deželne bolnico v Ljubljani, častni kanonik in profesor na ljubljanskem učiteljišču Anton Kržič, podpolkovnik v p. Karol Kasti pl. Traun-Btadt v Ljubljani, tovarnar Jakob Karol Polak v Ljubljani; za cesarskega svetnika jo imenovan načelnik kranjske zveze gasilcev Franc Doberlet; z Elizabetnim redom H. vrste — Gabriela grofica Aucrsperg v Sp. Šiški ; z zlatim zaslužnim križcem a krono — mestni fizik dr. Otmar Krajec v Ljubljani; trgovec Franc Omerza v Kraigu; z zlatim zaslužnim križcem — uradni adjunkt mestnega magistrata Prane Barle v Ljubljani prednica usmiljenih sester Elizabetne otroške bolnice Benigna Župevc v Ljubljani,
Osebne veHti. 0. kr. sodnik Jurij Kozina jc imenovan za Ç. kr. okrajnega sodnika in predstojnika v Vipavi. — 0. kr. jtoštni nadupravitelj T. Vidic jo upokojen, začasni po.štnÍ predstojnik je postal g. Ravnikar iz Ljubljane.
Ilazveljuvijena obnodbii. Lani je bil pri tuk, okrožnem sodišču župnik Oblak iz Št. Lovrenca obsojen radi hudodelstva javnega nasilstva, katero bi bil zakrivil nad cestarjem, ki je preko iĚupnega sveta napeljal cestno vodo, mesto da bi jarek trebil, ko mu je to početje zabranîl ter ga spodil iz nadarbinskega sveta. — C. kr. najvišje sodišče na Dunaju pa jo razsodbo razveljavijo ter župnika Oblaka oprostilo obtožbe.
Šolstvo. C. kr. okrajni svet v Krškem je imenoval izpr. učit. kand. Martina Šterka kot začasnega učitelja na pctrazrod-nici v Krškem, Josipino Jager, začas, učiteljico na trirazrednici v Tržišču, suplentinjo Marijo Kotnik iz Št. Jerneja kot začas, učiteljico na štirirazrednici na Raki in Ano Jak za začasno učiteljico v Volikcm Podlogu.
Smrtna kosa. Dne 15« avg. je umrl v B2. letu tukajsi^i posestnik g,-Jos. Andres, Bil jo veteran, 1. 18t>9. na bojnem polju v Italiji. Žato so mu voteranci skazali zadi^o čast, da so nosili krsto. Meščanska godba jc igrala žalostinke. — Dne 18. avg. pa je umrla gospa Antonija Pavčič, soproga posestnika in peka Pavčiča ter bila dno 19. avg. ob obilni vdoložbi pokopana. — Rajnkima večni miri
i», in 7. razred dekliške šolo bodo lotos za stalno prevzele čč. sestro de Notre Datne (Šmihelske). Ob enem se bo otvoril poseben tečaj za ročna dela, pomladi pa otroiki vrtec. Vpisovanje (v dosedanjih šolskih prostorih) in začetek šolskega leta kakor na drusjih šolah v Novem mestu.
Vabilo k ubčiiomu zboru novomeško čebelarske podružnice, ki bo v nedeljo, dne 28. avgusta t. 1, ob 3, uri poi)oldne na kmetijski šoli na Grmu, Vapored: 1. Poročilo predsednikovo; 2. poročilo blagajnikovo; 3. predavaiqo: Kaj je storiti, da se bode čebelarstvo razširilo in da postane bo^ dobičkonosno; 4. nasveti o povzdigi čebelarstva; 5. razkazovanje šolskega čebelnjaka in čebelarskega orodja. Vabijo se k zborovanju ne samo člani novomeške čebelarske podružnice, ampak vsak član naj priiieljc seboj tudi drage čebelarje in prijatelje čebelarstva. Zborovanje se vrši pri šolskem čebelnjaku, K obilni udeležbi vabi novomeška čebelarska podružnica.
Potovanje okoli sveta. Znani potopiaec, Josip Lavtižar, župnik v Ratečah na Gorenjskem je začetkom avgusta pričel svoj pot okoli sveta, Tndi našemu listu je poslal pozdrav z brzo-parnika ,,Kronprinz Wîlhelm" na morju med Southampton in Cherbourg, južno od Angleške, kateri vozi v New York, Od tam potuje čez Št, Francisco na Japonsko, v Ilonkong, ob Indiji, čez Kudečo morje, Huez in domu. Bog mu daj srečno dokončati pot, o kateri bo i nam nekoliko poročal.
Za pogorele« im Potokii je poslal g. nadučitelj Matko iz Toplic županstvu v Kandijo K 248'30 nabirko povodom veselico ondotnega pevskega društva.
Honiarji v sv. deželo, katerih se jc zglasilo nad 500, odidejo dno 2. septembra s posebnim parnikom. Ttidi iz Dolenjske se jih udeleži večje število.
Nesrečo. Od 16. do 21, t. m, jo bilo privedenih v bolnišnico Usmiljenih bratov v Kandiji osom ponesrečencev. — Alojzij Grill iz Topie Rebri si je zlomil levo nogo v goleni. — Jos. Klenovšek, premogar iz Karmela se je ponesrečil v rovu. kjer mu jo atrlo desno golen in ranilo ga na glavi.— Jos. Murge^, učenec ljudske .šole t Mirni poči, se jc peljal na njivo. Ker pa deček ni bil zmožen dobro voditi koirja, se je voz zvrnil in mladoletni voznik si jo zlomil levo nogo v goleni. — Franceta Trdana, učenca ljudsko

Sole V Ribnici, jo vr^ol njegov moćnojši tovarií na tla in zlomil nm ključnico (daviculo). — Frančišek Dra^ran, užitkar na Rojah, Trcbolno, je padel z nabasano puško, ktera se mu je sprožila v desno ramo, ki je, zelo raztrirana vslecl strela, — Peter Knavs po.'iGstnikov 8ÍD iz Št. Rtiperta, je padel s strehe in zlomil s desno nadîehtnico. — Nikolaj Berus, učenec ljutiske sole v Novem mestu, jo pade) z drevesa in zlomil si levo podlehtjo. — Martin Blažič, posestnikov sin iz Žtiinje vasi, je padel s půda v višini štirih metrov in razbil si iielo. — Zdaj, ko dozoreva sadje, ae pe bati zopet novih nesreč. Naj bi bili ljudje pri obiranju sadja kolikor mogoče previdni!
Zločin ali iiesreèaî Ob ccsti, ki pelje^ proti VorČicam, so 15. avgusta na.šli mrtvo gospo Kožarjevo iz Črnomlja. Spremila jo svojo hčer na kolodvor v Straži in se vrnila proti domu. A voznik jo pri icljal prazen voz v Črnomelj in ni vedel odgovora, kje je gospodinja. Baje so hlapca aaprli. Sodišče bo dognalo, ali 80 je zgodil zločin ali pa nesreča.^
Vodna iKisreéa. Na Veliki Šmaren i»roti večeru se je šla v čolnu po Krki vozit z dvema zidarjema Matilda KastcJec, natakarica pri g. Kondi v Kandiji. Nasproti Štemburjevi gostilni pa se je vsied fiuganja čolnič prevrnil in vsi trije so padJi v Vodo. Zidarja sta se s plavanjem komaj rešila, natakarica jia je utonila. Več čolnov je i)riliitclo na pomoč — a zastonj. Visoko-«oloc g. Gregore se je spustil v vodo, So le drugič se mu je posrečilo utopljenko iz dna potegniti v čoln. Slučajno je bil primarij dr, Dcfranceschi s svojim čolnom na Krki, a poskus oživiti po-nosrečenko ni imel uspeha. — Njen pogreb jo bil iz Irče vasi iz rojstne hi.še na šmihelsko pokoi)ali.šče. — Potiihnena Krka sltoro vsako ieto zahteva žrtev, torej se z iyo ni Šaliti, Ali pri toj nezgodi koga zadene krivda, bodo skrbeli, javni činitelji. — ï)ne 21. avg. jo pri kopanju utonil hlapec Franc Žagar pri ilačkovcu.
Gospodarske drobiine.
—	(jlospodiiijski tečiy iiii Dolenjskem. Prožrye za sprejem v gospodiiijski tečaj, ki se^ s 1. oktobrom t. J. otvori v sa-niostanu „Do Notre Dame" v Bmihelu pri Novem mestu, je do
septembra 1910 vlagati pri vodstvu gos podi rgskega tečaja v áinihelu. Isto velja tudi glede prošenj s'*» '^ož, ustanove.
—	Kineiijskii poilrniiiiicii iiovoiiioâka in ii i vi no rej ska zadriitîa za novomeško okolico priredita v pontieljek, 19. sept, IftlO prašičjo razstavo v Kandiji pri Novem mostu na ondotnom sejmišču. — V razstavo so pripuščajoi 1. nirjasci, od pol leta starosti naprej, 2. plemeno svinje, breje ali pa z mladiči. Za lejio živali 30 določene sledeče premije: 1. za mrjasce 20 premij, 10 po 20 K in 10 po 10 K; 2. za plemene sviiqc 20 premij, 10 po 20 K in 10 po 10 K. Pravico do premij imajo vsi živinorejci iz političnih okrajev Novo mesto in Krško. Do 8. zjutraj morajo biti živali na mestu razstave, in sicer ]>osebej mrjasci, posebej plemeno sviqe. Vsak lastnik mora sam skrbeti za potrebno strežbo pri razstavljenih živalih. Posostnikom, ki pripe-^iejo k jiremovarju v obeh oddelkih najlepše živali, sme preso-jevalni odbor prisoditi vrh gorečih promij tudi priznansko diplomo sîa nmno živinorejo. Kdor želi kaj razstaviti, mora svojo udeležbo lirigiasiti do 31. avg. t. 1. K obilni udeležbi vabita kmetijska i>odružnica v Novem mestu in živinorejska zadruga za novomeško Okolico v Kandiji,
—	PrfiRiain delitve premij za govejo živino, ki bo v ponedeljek, 19. septembra 1910 v Kandiji pri Novem mestu na ondotnem somiýiščn. Namen razstavi in delitvi premij je; a) da
živinorejci toga okraja s primorjaujera goved vzpodbudijo za napredek živinorejo in se o lýi pouče; b) da se razvidi uspeh, 'ti se je zlasti z državno in z deželno podporo dosihdob dosegel pri roji nase domače goveje živino. — 1. Pravico do premij imajo vsi živinorejci iz jjolitičnega okraja Novomesto. 2. Do devetih dojioldne mora vsa živina biti na mestu razstave, in sicer posebej junci, posebej telice in posebej krave, za ograjo privezane, Vsak lastnik mora skrbeti, da ima lyogova živina hlapca »li deklo, ki ji streže. 3. Da živina more biti deležna premije, niora najmaiq že pol leta biti lastnina tistega gospodarja, ki jo fazstavi. To mora razstavnik dokazati s spričevalom svojega županstva. 4. Možje, ki bodo sodili o premovaigu živino, se izberó po dotičnem predpisniku c. kr. ministrstva za kmetijstvo in se Morajo ravnati po predpisih, za to določenih. 6. Kdor je premijo "Obil, se mora s posebnim pismom zavezati, da spolni vse, kar doleva omergeni ministrski predpisnik, ter da obdarovano ple-"ionsko žival najmanj eno leto obdrži za pleme. 6. V razstavo
so pripuščajo: a) biki, od "/2 ieta starosti naprej, b) breje telice, ki so najmanj 2 leti stare, c) molzne kravo, ki so imele eno, dve, tri, k večjemu 6 telet. K prcniovanju jo dopušiona goved enobarvne in pisane pasme in živali domače reje. 7. Za lepo živino so določene naslednjo premije; I. za bike 20 (»remij, in sicer ena 70, ena 60, ena 40, ena 30, 6 po 20 in 10 po 10 kron. 11. za krave 16 premij, in sicer ena 60, ena 40, ena 30, 6 po 20 in 6 po 10 kron. III. za breje telice 16 premij, in sicer ena 60, ena 40, ena 30, 6 po 20 in 6 po 10 kron. Posestnikom, ki pripeljejo k promovanju v vsah oddelkih najlepšo skupino goved, smo presojevalni odbor jirisoditi vrb gorerijih premij tudi priznansko diplomo za umno živinorejo in v posebnem slučaja se izredno posebno premijo. S seboj jo treba prinesti živinske potno listo! — Glavni odbor c. kr. kmetijske družbo kranjske, V Ljubljani, 10. avgusta 1910, — Frančišek PovŠe, predsednik. Gustav Pire, ravnatelj.
— Premovnnje konj r ňt. Jí^rnťjn nu Dolenjskem v sredo dne 27. julija t. 1. Izmed 60 prignanih kobil je bilo 33 premovanih. V prvem oddelku (kobile z žrebeti) so dobili državne premije s srebrnimi svetinjami sledeči gg.: Franc Zupančič iz Rakovnika 60 K; Josipina Hribar iz Vel, Gabra 60 K; Igrane Repsel iz Št. Jakoba 40 K; zadružna darila so dobili sledeči gg.: Anton Šlajpab iz Mokronoga 30 K; Franc Kerin iz Sv. Križa pri Kostanjevic 30 K; Franc Starič, Rakovnik 20 K; Franc Penca, Mokronog 20 K; Alojzij Globevnik, Šmarjeta 20 K; Josip Košak, Mirnapoč 20 K; Ivan Dev, Mokronog 20 K, in Alojzij Vehovec v Žužemberku 20 K. — V drugem oddelku (mlade, zaskočeno kobile) 80 dobili državno premijo s srebrnimi svetiigami sledeči gg.: Franc Turk, Ostrog 60 K; Josip Kalin, Št. Jernej 60 K; Franc Rebsel, Št. Jakob 40 K; zadružna darila: Janez Krhin, Gradišče 30 K; Alojzij Bukovec, Vel. Loka 30 K; Franc Fabjan, Gradišče 20 K; Vodopivec 20 K; Anton Spendal, BiŠka-vas 20 K; Janez Majcen Št. Janž 20 K; Rudolf Smola, grajščak na Grabna 20 K; Peter Trojava 20 K. — V tretjem oddelku (eno- dve- in triletne žrobice) so dobili državne premije s sve-tiiqami gg.: Alojzij Šlajpah, Vel, Loka 60 K; Janez Gliha, Vel. Loka 60 K; Janez Trojin, Ostrog 40 K. — Zadružna darila: Franc Repsel,^Št. Jakob 30 K; Janez Vrtačič, Pristava 30 K; Franc Repsel, Ht. Jakob 20 K; Franc Turk, Ostrog 20 K; Ignacij Knez, Koludrje 20 K; Alojzij Pleskovič, Bistrica 20 K; Matija Miklavčič, Maharovoc 20 K ; Franc Novak, Brezen 20 K ; Josip Avsec 20 K, — V Nitvem mestu v petek, 29, julija 1.1. Izmed 32 prignanih kobil jo bilo 23 premovanih. V prvem oddelku (kobile z žrebeti) 80 dobili premije sledeči gg.: Josip Košak, posestnik in^žujian v Mirnipeči tiO K in srebrno svetiigo; Alojzij Vehovec v Žuženj-berku 50 K; Franc Franko iz Mršočevasi 20 K; Franc Gregorič, Striae 20 K; Jože Opalk iz Zameškega 20 K; in Franc Strava iz Toplic srebrno svetinjo. — V drugem oddelku sta dobila Jože Štuke^ iz Zaboršta 40 in srebrno svetinjo ter Ignacij Lendič iz Strlaca 30 K, — V tretjem oddelku gg.: Matija Banič iz^Hrvatskega broda 60 K in srebrno svetirgo; Martin Fabjan iz Čadraža 40 K; Franc Črtalič iz GrubeD 30 K; po deset kron so dobili gg.: Franc Cimerman iz Doba, Franc Franko iz Mršočevasi, Ignacij Londič iz Sterlaca, Franc Medved iz Krškevasi in Janez Vrbič iz Ostroga; srebrne svetiige so dobili:^Jože Smuk iz Pehajo vasi; Janez Lenčič iz Mihovca, Janez Htančar iz Kartelje-vega, Franc Vrtačič iz Žihovega sola, Anton Lovšina iz Bele-cerkve, Janez Bregar in Jože Lokar iz Karteljevega. — Na teh dveh premovai^jih je bilo videti mnogo lepih koiij: znameiye, da je dole^ski kmetovalec nadarjen in zolo vnet konjerejec. Vse priznapje v tom oziru pa zaslužijo gg, : Josip Košak, župan v Mirnipeči, Franc Zupančič iz Rakovnika in gospa Josijiina Hribarjeva, gostilničarka v Vel. Gabru, ki so razstavili zares krasne kobile z žrebeti, kakor tudi g. Alojzij Šlajpah, gostilničar iz Vel. Loke, ki je razstavil zelo lepo in mlado kobilo.
Raznoterosti.
*	Kuj je pi-avii iK-dagogikai Kaj pravi znameniti nemški pisatelj Gutzkow o pedagogiki/' „Prava pedagogika in zmožnost druge vzgojevati je dar prirode, ki kakor tajna moč izvira iz nčiteljovcga značaja. Najslabši pedagogi so učitelji hude in nagle jeze ter grde surovosti. Taki pa so navadno pijanci, ponočiijaki in kvartopirci, ki najlepši čas po gostilnah in kavarnah potratijo in tako mladini slabe vzglede dajejo."
*	Naša „Družinska pratika za lel« jo izšla ravnokar v založništvu, z zelo raznovrstno zanimivo vsebino ter mnogimi,
"l^fiT"
TJggE yOTOE.
iter. 16.
letos posebno izbranimi slikami. Dobiva 8C od sedaj nadatjc v vseh trgovinah. Cena 24 vin. izvod, po poŠti 10 vin. več. Kdor bi je ne mogel dobiti pri domačem trgovcn, naj.ai jo naroči v Ljub^ani pri „Katoliški bukvami" ali pa v prodajalni „Katolišk. tiskovnega društva". Zahtevajte povsod le našo „Družinsko pra-tito" s podobo sv. Družine. Razprodajalci dobe znaten popust.
* Otrok. Nasveti v dosego pametne domače vzgoje ob preprostih razmerah. Po nemškem izvirniku priredil Mafjister. Ero-šnrica 24 strani podaja jako primerna navodila starišem. Samo nasvet pod d) na zadnji strani bi bil smel izostati, ker ne odgovarja popolnoma resnici. — Izvod 20h. 10 izv. 1'80 K v tiskarni Slatnar, Kamnik.
Zlata knjiga «lovenskih Orlov. Spisal Franc Terseglav. Naša mladeniška organizacija je dobila v tej kiqigi krasen navod, kako naj uravna svoje živ^eige, da bo posvečeno Bogu, narodu in domovini. V obliki katekizma je spretni pisatelj obdelal obsežno tvarino tako prozorno, da je vse kakor izklesano na svetlem marmorja. Izmeti 9 poglavij je eno lepšo kot drugo — a povsod le kleno zrqe. Menda nima nobeno slovstvo^do zdaj tako izvirne knjige za mladeniče. 2ato so jo Čehi že preložili na svoj jezik. Uvodno čtivo po Makabejskib bukvah in sklepno, povzeto iz jedrnatih spisov največjega mladino^juba vzgojeslovca Slomšeka bo slovenskega mladeniča vnelo za delo v slavo Bogu in domovini. Kqjigo si pač lahko nabavi vsak slovensk fant, stane le 1 K, krasno vezana 2 K. Dobi se tudi pri Krajec nasi.
Darovi za dyaško kuhityo v Novem mestu.
Za mesec junij in julij: P, T. gg. pl. Suklje, QettitóiG po 4 K; Krajec nasi., Piíll T. Fiihrenau, Panser, dr. Vavpotić, dr. Žitek po 2 K; A^itscb, Anmann, Ahaiić (la mesec junij), Čižmeir, dr. Globevnik, Gniđovec vik., dr. Hraâoveo, Hrstka, geora.,^E. Kaateiic, I. Kastelic, KlemenÉič, KoĚak, Perko, RiBïoli, Seidel, Skalický, Šproo, A. Sohifl'rer («a jnnij), Vidic, Splichal, Rohr-man, dr. Linninger po l K; gospa Dnrini in Eeiti, urar po CO v. Neimenovan župnik 10 K. Bog |ilaćaj I
Novo šolsko leto je pred dnrmi in z lyiin nove skrbi. Marsikaka nadarjena glavica mora ostati doma, ker stariši nimajo sredstev, da bi dali sina v iole. Lepo Število pa se jib sula s pomočjo požrtvofalnih dobrotnikov, kojih delo se koncentrira ïlasti v riijaSki kuhinji, plemeniti nsunovi preĚ. g, d, svet. dr. Uarinkota, V šol. letn 1909/10 se je prehranilo sedemdeset dijakov, ismed katerih jih je padlo le par radi nenadarjen os ti, med tem ko so se dnigi iskazali vredne podpore. Za prihodnje loi. leto se število ni imanjialo, arapak celo
Zahvala.

Dražbeni oklic.
Povodom ozdravljenja vsled srcvne operacije slepiSa iirekam najtoplejêo E&hvalo preblagorodnim gospodom sdravnikom in njih asistentom gg. dr. De-franceschi-ju, dr. Strašekn, med. Murgelju, bratu Siegfried-n in bratn Alberta xa iïborno in napesno zdravniško pomoi.
Zahvaljujem se pa tndi najtoplejše £, gg. usmiljenim bratom; gg. priorju, Hermann, Teodosijn, sploh vsem, ki so imeli t menoj opraviti, za res požrtvovalno postrežbo.
Vsem znancem in prijate^em, ki bo me t bolezni obiskali, kličem : Bilo mi je v tolažbo, hvala lepa I
Novo mesto 19. avgnsta 1910. D^. IgnaClj MalneHČ.
Novi nčenci se tioiio v prvi razred Novomeške tíimnaííije sprejemali
6. septembra od 8. do 10. ure.
01) 10. nri se prične vsprojeiniii izpit. Vsprejein iičiiiieev oil II. (io VIII. razredu se bode vršil 7. septembra «d H. cio lá. ure dopolflne.	167-2-2
C. kr. gimnazijsko ravnateljstvo v Rudolfovem.
Žt. 7481
Razpis.
nekohko povečdo. Da velevažna ustanova ne propade, se podpisani vodja zopet obraia na plemenita srca, naj prihitijo na pomoč nieči se mladini. S hvaležnostjo se sprejme bodisi denar, hod si živila ali drva, sploh kar je porabno T knhinji. — Tiste p. t. dobrotnike, ki pošiljajo denar po nakaznici, prosim, naj mi označijo, ali jih smem imenovati v „Dol. Novicah" z imenom ali ne. Nekaterim to ni bilo prav,
Pre£. gg. iujtnike in tiste, na katere se obračajo stariši sa priporočilo, prosim, uiu to odklonijo, ker na uovo koga sprejemati je popolnoma nemogoče.
Kakor sera podal račun v „Dol. Novicah" za prvi tečaj, tako ga podam ie za drugi tečaj. Ostalo je prvi tečaj 176 K 18 v. Prispevltuv je bilo 2306 K 64 v, stroškov 2411 K 29 v. OsUlo je torej 70 K 38 v. lïdalo se je: Za drva io žaganje 104 K 61 v; aa tržne in trgovske knjižice 871 K 28 v; za meso in slanino B68 K 50 v; za moko 530 K 21 v; la riž in kornrnl zdrob 120 K; za kuhinjsko osohje IBO K. Ostalo je ilo za razne poprave, posodo in drugo drobnarijo. — V mestu in Kandži se je nabralo vsak raeaec povprečno 40 K, razen tega so darovali razni dobrotniki še večje ali manjSe svote, kakor je bilo naznačeno v „Dol. Noricah".
Vsem dobrotnikom, zlasti preč. dolenjski duhovščini in hranilnicam najtoplejša lahvala za pomoč.	Dr. Ciril ftžman.
Loterijske številke,
TRST, 13. avgusta 74 15 3 81 73 GRADEC, 20. avgusta 10 42 82 46 43
Deželni odbor kraiyski otvori l.^oktoíira ÏÎ)Ï0 v samostanu Šolskih sester „De Notre Dame" v Šniihelu pri Novem meatn
gospodinjski tečaj,
obstoječ iz notranje ňole (internata) in iz zunanje Sole (eksternata). Za notra^e učenke dovoli deželni odbor v prvem Šolskem letu 6 štipendij po 16 K na mesec, to je polovico ufinine in pre-skrbnine, ki ji je plačevati redu .šolskih Hcstcr. Istotako se bo plačevalo iz deželnega zaklada zajutrek in kosilo zunanjih učenk, katerim torej ne bo trpeti nobenih stroSkov.
Podrobnejša pojasnila dajeta ravnateljstvo kranjske kmetijske Solo na Grmu in vodatvo samostana „JJc Notre Dame" v Smihelu.
Deželni odbor kranjski,
v Ljubljani, dne 21. julija 1910.	162-3-3
Št. 14.525
186
E 346/10 8
Dne 30. avgusta 1910 dopoldne ob 10. url bo pri spodaj oznameiýeni Hodniji v izbi št 6 dražba zemljišča vloga št. Ď21 kat. obč. Prečna, obstoječega iz vinogr^la in hrama.
Nepremičnini, ki ie prodati na dražbi, je določena vrednost na 303 K 60 b.
Najmanjši ponadek znaša 202 K 40 h, pod tem zneskom se ne prodaje,
Drsžhene pogoje, ki se. s tera odobrć, in listine, ki se tičejo nepremičnine, smejo tisti, ki žele kupiti, pregledati pri spodaj oznamenjeni sodniji, v izbi št. Ď med opravilnimi arami.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodniji najpozneje v dražbenem obroku pred začetkom dražbe, ker bi se sicer ne mogle razveljavljati glede nepremičnine same.
O nadaljnih dogodkih dražbenega postopanja se obvestijo osebe, katere imajo sedaj na nepremičnini pravice ali bremena 'ali jib zadobe v teku dražbe-nega postopanja, tedaj samo z nabitkom pri sodniji, kadar niti ne stanujejo v okolišu spodaj oznamenjene sodnije niti ne imenujejo tej v sodnem okraju stanujoč ega pooblaščenca za vročbe.
C. kr. okrajno sodišče v Rudolfovem, oddelek II.,
dne IS.jul'ja IS'O.	(184)
O sprejemu učencev v hmetijshD šolo m Grmu.
Meseca novembra se prične na Grmu novo šolsko loto za nčcnce zimsko in letne Sole. Zimska šola traja dve zimi od novembra do konca marca in je namenjena kmetskim sinovom iz poljedelskih in živinorejskih krajev. Letna Sola traja od novembra do konca oktobra in jo nameigena v prvi vrsti mladeniijcm ia vinorodnih krajev.
Za Solako leto 1910/11 je popolniti 20 prostih mest in sicer po 10 za učence zimske in za učence letne «ole. Kazen tega so sprejemajo v Solo tndi plačnjoči učenci, ki plačujejo za hrano in stanovalce v zimski Ěoli po 150 K in v letni Soli po 300 K na leto.
Prošnji za sprejem in za deželne ustanovo jo priložiti: 1.) rojstni list, 2.) zadnje Soîsko 8|)nčevalo, 3.) zdravniško izpričevalo o telesni sposobnosti, 4.) izpričevalo o lepem vedenju, in 5.) izjavo starišev ali varuha, s katero se zavezujejo plačati stroške solairja.
Prošnjo, ki je koloka prosta, jo poslati ravnateljstvu Solo na Grmu
do 15. septembra t. 1.
Prosilci, ki se morejo izkazati s tistim znanjem, ki ga dajo prvi tečaj zimske šolo, se lahko sprejmejo v drugi tečaj zimsko Šole. Natančnejša pojasnila daje ravnateljstvo Sole na Grmu.
Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani,
dne 12, avg-usta 1910,
Na prodaj je 1000 hrastov
lia. graňfiini Strup, iiONťstiiira m'ospa jtl. FichtoMMi. iBS-0-3
MqIo pobíjena lepa hočija
za dva uprežeaa konja, jo naprodaj pri Antonii MocKpiIw t Novem iiiestii. {l77-3-2>
ISče se deklico
178-3-2
poStonih stariSev, tla ima TCKeîje do trgovine in doinačejia opravila, zmožna v računstvu, od 14 do Ifi Jet stara. Nastop takoj. — Natančneja pojasnila se zvedo v Št. Jerneju št. 58.
ilečjB število rabljenili stebričhov,
5—7 cm debelih iz mehkega lesa, kateri so se rabili pri neki zgradbi, se po ceni proda. — Vpraša se pri knez Aiieraperi^-OTem gozdai-Hkem uradu t Soteski, pošta Straža.	i8ô-2-J
Stavbeni prostori
na lepem kraju se v poljubni meri in po ugodnih cenah prodajo« Kje, pove upravništvo Dol. Novic, ga-o-s
Proda se iz proste roke IPV^ takoj lepo posestvo
* Ootni vasi z vsem (gospodarskim poslopjem, y dobrem stanju, iîavarovano za 8300 K, mrva in detelja pa za 1200 K. Vso zeni(ji.ščo obstoječe iz okoli 40 mernikov posetve, 9 oralov gozda, sadnega vrta in koScnico je vse zraven hiSc. Natančneja pojasnila (iajo fř. Josip IHoifoliè v Novem mestu, Glavni triç 89. 183-3-1
Franc Dednih S Radoslav HžmaiT
podobarja in pozlotarja v Rudolfovem
lirav toplo priporočata pteč. duhovščini in cerkvenim prod-stojnistvom v cciijcna naročila za izvrševanje vsakovrstnih umet-ni-ško izdelanih
lesenih oltarjev, lec, krstnih kamnov, jaslic, kri-ževih potov v relifu, kipov svetnikov od lesa, kamna, gipsa itd.
Tudi stara cerkvena dela se strokovno in po zmernih cenah popravljajo in prenavljajo, lao-o-i
Mlin na pet teëajev,
laočno vodno silo, z srospodarakim poslopjem in lepim sadnim vrtom, se odda v najem na vec Jcf, all so tudi proda v Dol. Vrh|)o(ju, pol ure oddaljen od Št. Jerneja. — Več se poizvo pri lastniku .lože Cvellwirju v Št. Jerneju, Dolenjsko.	188
Keil-ov LAK
najboljši lak za tla iz mehkega lesa.
Keil-ova hela prevlaka fglarnra)
ïa nraivalne miie 90 vin, Keil-oTa pasta ïa čevlje po 80 vin, Keil-oT lak I« slatenja okvirjev 40 vb.
Novo meslo: J. Picek. Črnomelj: Anton Znrc. Idrija; Val. Upajne. Kamnik: Ed. Hajek. Koiavje: Franï Loy, Kranj: Frauc Dolenc.
Keil-oTo lelfilo ta pode 90 vin, Kell-ov Uk la kiobnke v različnih barvah,
ima vedno v lalogi tvrdka Ljubljana: Leskovlc & Meden. Postojna: Auton Ditricb. Sliofja Loka: M. Žiifoti, Zagorja: Rili. E. MibelÉic, Radovljica: Oto Homanu. 187-6-1
Ni treba več naroěevati z Dunaja, ker
edino veliko zalogo
trgovskih knjig tovarne „Optímax" iz najbopega normalnega papirja v trpežni vezavi po tovarniški ceni ima prodajalna kr^jig in papirja
Urb. Horvat v Novem mestu. Na prodaj je dobro, lepo
posestvo s hiso
in gospodarskim poslopjem,
okoli hiše velik sadni vrt, voda pri hiSi, okoli doma 7 velikih iqiv, več dobrih travnikov, vse sladko seno, da se lahko dosti živine redi, prav ugodno za živinorejce;, v hiSi stoji tudi dobro urejena in obiskovana prodajalnica, blizo cerkve, edina v tej fari. — Vse to se proda, ker ima lastnik drug obrt, kateri mu je bolje znan. Proda se skupaj, ali pa samo posestvo za sebe.
Več pove in odpiše posestnik Josef Kurent, Prevorje, Post Pilštajn pri Kozjem, Štajersko.
^^ Na prodaj je:
I.	iso-a-i
Posestvo na Pristavi hiS. Ětev. 7, sodnega okraja
Krškega, z zidanim in z opeko kritim hišnim in gospodarskim poslopjem. Hiša stoji tik ceste, ktera pe^je iz Kostaigevice na Krško, in je zelo pripravna za krčmo in trgovino. Posestvo obseza 6ha, 71 a, 94m^ qiv; lha, 10a, 67m® travnikov; 4ha, lOa, 48m3 gozdov; 26a, 91m® vinogradov, in 79a, 7® pašnikov.
n.	181-8-1
Posestvo na Šutni, hiš. St. l, pri Sv. Križu, sodnega okraja Kostai^jeviškega, z zidanim in z opeko kritim hišnim in gospodarskim poslopjem, z mlinom na štiri tečaje in Btoi)ami. Zelo pripravno tudi za stago, ker vode nikoli ae zmaïqka. Hiša leži tik ceste, ktera pelja iz Sv. Križa v Bošećovas. Posestvo obaeza 2ha, 46a, Gžm® qiv, 37a, 23m^ travnikov; 3ha, 83a, 29m^ gozdov; &9a, 64m^ pašnikov in 44a, 1 m^ vrta.
Več se poizve |»ri lastniku Janezu Tršeliřa, posestniku na Šntni, hiS. št. 1, jiošta Sv. Križ jtri Kostanjevici (Dolenjsko.
Proda se dobro ohranjena
ppodajalnišha oprava
za špecerijsko blago
po nizki ceni. — Več ee izve pri
V
Siineu Bergantii v Novem mestu.
Lepo stanovanje
ohstojeře iz tri^li velikih in ene mule sobe, Hohe za Klužkinjo, kopalne »obe itd., z uporab« velikega vrU
odda se s 1. oktobrom t. L na Kamnu,
Kandlja št. 2. — Natanfineje ravno tam. loi-o-a
Posestvo na prodaj.
7>epa hiša na (ilaviieni truii št. 4S v Vi^iijigori (Dolenjsko), (Ive njivi in j;ozd.	iiig-a 2
F.P.ilidic 8 Komp. LJubljano
tovarna zarezanih strešnikov
■ ' ~ ponudi vaako poljubno množino	"
patent, dvojno zarezani (22-34U) strešnik-zakrivač
spoaevno obvezo in priveznim nastavkom „sistem ^iarzola'^
Brez odprtin navzgor! Streha popolnoma varna pred nevihtami.
NajiíreprostejsCj iiiijcciipjše in najlriioiíiiejíie ki-itjo streli sfidiinjosti.
Na željo pošljemo takoj vzorce in poiiis.

I
I
s
i
■•i -HK
i 31
I t
I I
I t
Popolnoma varno naložen denar
Hranilnica in posojilnica za Haniiiio in ohoiico
reg. zadruga z neomejeno zavezo
Y lastnem domu v Kandiji
sprejema hranilne vlogo od vsacega, če je njen ud ali ne, ter obrestuje po
wr -ms
na leto brez odbitka rentocga tlavka, katerega sama iz svojega plačuje.
Za, hranilne vioge kakor zn vse poEojilniËne obreïnoRti — jamči polegr rezeivnega zaklada in deležev čez 3200 zadružnikuv e vsem BTojim piemoieiijeni. Iz tega se razvidi, da tnaiokateri denarui zavod uudi tolike varnotiti kakor kaudijautika hraniloica.
Vsakovrstne slamnike
priporoia trgovcem in slavnemu občinstva 112-7-7
Franc Corar, toviirna nlaninikov,
Stob, požta Domžale.
Cene primerne, postrežba točna, na zahtevo cenik poštnine prosto. ^mm^h	Svoji k svojim!
Farna opeharno cB^erteTu)
ima vedno v zalogi	(U-o-13,
najboljši in najceneji opeko vsake vrste.
Naročila in vprašanja sprejema oskrbnišlv« ^raŇčiiie /alog (Brciteiiuu) pri llmlolfovuni.
Ivan Suetec
brivec in vlasuljar, | Rudolfovo, Glavni trg. È.
IivrSaje vsa lasnu dela, kite po vzorcih, priporoča svoja zalogo kit, podlag itd,; pri naročilu kit zadostuje vzorec ia cena. — Kratka preveza od 9 do la K; poldolga 7 do 8 Ej dolga 360 do 5 K, give in sïetle; rumena iO^li, dražje. Poii^atev diskretna po povzetju.
Priporočam še špecialitete: Original Sayrum, Amerikanski Kaarpetrol proti izpadanju laâ in prbut. Prizualna piama aa razpolago. Colonjska voda za masiranje lica proti grbantSenjn koie in proti lisajem 1 stekl. 50 vin. Nusiol barvilo za laee in brade, zdravniško praskati, Mila in diiave po nizki ceni nz to priporočam svoj brivski higienićni salon v uadaljnn naklonjenost, Ku])ujeni mešane in rezane laso.
Kr. šol. svet u Drehovici pri St. lerneju
ima na prodaj po nizki ceni
24 skoraj popolnoma novih mecesnovih saluziji dvodelnih
Snhnl, koprivna
137. e-s
voda za lase-
Priznano najbolje, edino naravno sredstvo za Kojenjfl las, zft odstranitev ]M*lil,jiijaj proti izpatltnijii las in za pnspeševniijfl lasno rasti. — Edino pristno a tvrdko edinega iziielovatelja:
Friedr. Eiermann, Wíen, Pforzheim & Basel,
Zaloga pri brivcu g. Ferd. Buk-u v Rudolfovem, H^Hw v Mramor-jevi hiši. mmmmm
Z vrtoiDa
vplikost 1 X 3 nieti-a.
16Ď-S-2
jo lia prođt^j iz proste roke, pot minut od Kostanjevice odda^ena-Hiša jc po najnovejšem sistemu novo sezidana, pri cesti, ki pelje proti hrvaški moji, S 5. prostranimi sobami in dvorano, ot)okano kletjo in prostrano kuhinjo. IliSa je aposotjua za vsako obrt, gostilno, prodajalno itd. Plačilni pogoji so ugodni, ('ena po dogovoru.
Emil Longo,
Malo Mraševo .št. 25 pri Koataiqcvíci (Dolengsko).
Izilajatei] in založnik Urban Horvat.
OJguvurui uredutk Anion Žlagar,
T'ik I. Krajec nssl.