V Ljubljani, petek dne 3. januarja 1919. Leto III Izhaja razen nedelj in praznikov vsak dan popoldne. UrcdniStvo in upravniStvo v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6, !. nadstr. Učiteljska tiskarna. Naročnina: po pošti z dostavljanjem na dom za celo leto K 42'—, za pol leta K 21'—, za četrt leta K 10'50, za mesec K 3‘50. Za Nemčijo celo leto K 46, za ostalo tujino in Ameriko K 54. Inserati: Enostopna petit vrstica 30 v; pogojen prostor K l-—; razglasi in poslano vrstica po 60 v; večkratne objave po dogovoru primeren popust. Reklamacije za list so poštnine proste. Posamezna številka 20 vinarjev. Interpelacija poverjenika sodruga Antona Kristana ua poverjenalca za pravosodje in poverjenika za notranje zadeve Narodne vlade SHS radi političnih persekucij. V stari Avstriji smo se vse slovanske stranke in nemška soc. dem. stranka kar najostrejše bojevali proti političnim eksekucijam, napadali smo vlado in informirali ves kulturni svet o nečuvenem postopanju avstrijskih sodnih, žandarsklh in vojaških oblasti. Prav posebno smo se opravičeno zgražali nad političnimi persekucijami, ki so temeljile na verbalnih inju-rijah in ponovno smo povdarjali, da je način, kakor sr avstrijske oblasti nastopale proti ljudem, ki so mogoče izrekli kako preostro ali pa nepremišljeno — dostikrat Pa tudi resnično — besedo, barbarski in nevreden kulturne države. Radi takih besedi so v Avstriji ljudi obešali, zapirali v dolgoletne ječe in jih vlačili po preiskovalnih zaporih. Mislili smo, da bo v naši novi državi vse to, kar smo v Avstriji grajali odpadlo; ali nekateri dogodki zadnjega časa so nas prepričali o tem, da preveva naše oblastnije še stari avstrijski policijski duh, ki išče za vsakim voglom političnih zločincev. Iz zanesljivega vira verno, da so se v zadnjem času uvedle — z vednostjo funkcionarjev Narodne vlado — politične persekucije. da se poliiiio naše ječe z veleizdajalci, kalilci javnega miril in drugimi političnimi »hudodelci«. V ilustracijo, kako iščejo in napravljajo naše oblasti “Politične hudodelce« ntvajam sledeči nečuven slučaj: Dne 17. tn. m. je sedel v gostilni »pri Kunstlju« v Radovljici potnik Kolman Leopold, doma od istotain. S svo-li'n sosedom pri mizi so je posrovarjai o političnih razmerah, mu pravil, da je v Jugoslaviji ljudstvo za republiko, da je s sedanjo vlado nezadovoljno, ker vlada ista strahovlada, kakor poprej v Avstriji, da je on kot soc. dem. za pravico in svobodo, da inia Pašič 100 umorov nn vesti i. dr. Pri sosednji mizi je sedela neka druga družba, med njimi predsednik radovljiškega NS ter okrajni stražmoj-ster Rovšek. Očividno ii govorjenje Kohnanovo ni uga-ialo, kajti ponoči po tem dogodku udre stražmojster Rov-Sek v spremstvu enega vojaka s puško v hišo, kjer je misin, da Kolman stanuje, tolče po vratih in prilomasti v tujo sobo, kjer zbudi že spečega gospodarjevega sinp in ga začne spraševati, če stanuje v hiši Kolman. Ko posestnik sobe to zanika, mu Rovšek, iz kale rega je smrdelo po vinu in ki sc mu je zapletal jezik, Pravi: »Povem Vam, da je napadel Kolman v gostilni "Pri Kunstelju« inteligenco na tak način, da je v nevar-n°sti. Razširja tudi revolucionarne ideje in jaz bi rad šel ,J‘V korakov ž njim, da bi ga podučil.« Kakšen naj bj bi! ta poduk v sredi noči, si lahko mislimo, kajti drugi dan v jutru je orožnik Kolmana na ^sti aretiral. Pri hišni preiskavi, ki so jo orožniki pri Oltnana seveda takoj napravili, so našli na stanovanju 'f vol ver, pri žepni vizitaciji pa eno patrono. Žandar, ki se je na tak način osmelil čuvati radov-mško »inteligenco«, je znašel naenkrat, da ie Kolman nevaren »boljševik«, ki ga je treba zapreti in izrazil je obenem tudi sumnjo, da ima Kolman zvezo z Dunajem (»čividno, ker je potnik neke dunajske tvrdke). Sodišče je seveda Kolmana takoj utaknilo v preiskovalni zapor in uvedlo proti njemu preiskavo. Kljub temu, ' p. je bilo takoj iz početka evidentno, da gre v tem slutili kvečjemu ic za kako nepremišljeno besedo in kljub '“iiiii, da so bili pristojni faktorji na to tudi opozorjeni, m >do mogoče doseči, da bi bilo državno pravdništvo izustilo Kolmana na proste noge. Odgovor je bil, da Jc °lnian agitiral za boljševizem in da jc rekel, da on še "oče odložiti orožja. I ako je Kolman toliko časa čepel v preiskovalnem 'uporu, dokler ni slednjič -p0 več kot desetih dneh dr-Pravdništvo preiskavo proti Kolmanu usta- *avno vilo. Z c.mip n»m na ^orai omei,icl,c v zadnjih časih izvr-rom na slučaj tre.‘aeiie in Persekucije ter posebno z ozl- i - ° ana stavim na poverjeništvo za pravosodje lil za notranjo * . , „ . . “Pravo vprašanje: . Katere lil ohko aretacij radi političnih pregreš-, . SO godilo od kar obstoja Narodna vlada in ka- h zločinov po kazenskem zakonu so aretiranci osumljeni? 2. Ali je poverjeništvo za pravosodje pripravljeno razložiti, katerih načel da se drži glede preiskav zoper politično osumljence? 3. Ali jo poverjenik za notranje zadeve voljan orožniškega stražinojstra Rovšeka, ki je Kolmana povsem protizakonito aretiral in se pri tej aretaciji proti vsem predpisom obnašal, primerno kaznovati in podučiti vse orožnike o njihovih pravicah glede aretacij in obnašanju napram državljanom? V Ljubljani, dne 30. decembra 1918. Ljudska sodba v Kandiji. Eden največjih ljudskih krvosesov na Dolenjskem, pod imenom »Štembur«, širom znani župan Zurc v Kan-diji, je po dolgem času vendarle našel svojega sodnika. Neštetih očitnih krivic — da ne govorimo o še brezšte-vilnej.h tajno izvršenih — je ta oblastnež smel vsa dolga leta, odkar je svojega očma pahnil čez prag, nekaznovano uganjati. Kdo naj bi ga bil tudi sodil? Celo novomeško okrajno in okrožno sodišče jc bilo njegov stalni gost, ravno tako tudi vsi bivši c. kr. in deželni uradniki so pri njem popivali največkrat po cele noči, dokler jih ni vrgel ven. In če se ne motim, so tudi visoki zastopniki nove vlade Jugoslavije šo pred kratkim obiskavali tega očitnega grešnika človeške pravičnosti. Vse so tako ostro orožje, ki se je proti njemu tudi javno uporabljalo, jc bilo vrženo kot bob ob steno. Pardoniran od vseh oblasti, je možakar se oživel v prepričanje, da bo svojo grešno pot nadaljeval do konca svojih dni. V tem prepričanju ni hotel slišati, ne videti nevihte, ki se je v zadnjem času vojne zbirala nad njgovo glavo in usodo njegovega županovanja. Kar je možakar kot župan počel z revnimi Občinarji med to vojno, bi ne zadostovala naj-dcbeleja knjiga. In kljub vsem javno znanim pregreham, so ga tako naši liberalci, kot naši klerikalci, vztrajno podpirali, čeprav sc je iz enih kot drugih v obraz uorca delal. Ampak dan plačila je prišel tudi z-* n j. Komaj je izšel njegov razglas o povišanju občinskih doklad na 70 odstotkov, se je ljudstvo pričelo zbirati za — sodni dan. Par naših dolenjskih somišljenikov je posk^clo, da jo bil ta sodni dan tudi dan plačila, kakoršneg; ne pozna zgodovina največje občine na Kranjskem 'n to je Žteinburjeva občina Šmihel-Stopiče —. Po izrecni ljudski volji ie oholi samopašnež, ki se je doslej rogal vsem oblastim, moral kapitulirati kot župan. Že za to si je od preje teptanega ljudstva moral izprositi milosti, da so ga pustili tekom dolgotrajnega »zasedanja ljudske sodbe« h — kosilu. In prevzeti mora nase in svoj odbor celo vojno posojilo v znesku baje čez 50.000 K, s katerim se je v imenu občine odkupil od vseh vojnih dajatev; on sam- namreč, ni dal niti ficka, niti enega krompirja za tisto Avstrijo, ki mu je na njegovo »hrabre« prsi pripela »zaslužne« križce in njegovo malho pomagala napolniti do blizo milijona »vojnega« »dobička«. Preiskuje so sedaj celo občinsko gospodarstvo, posebno pa občinska aprovizacija v tistih predmetih, ki so mu bili zaupani da jih pravično razda med revno ljudstvo n. pr. usnje. Zanimivo jc, da se je med njim izvršila ljudska sodba v tisti sobi, tiste (nekdaj Pintarjeve) hiše, iz katere je pred leti na zvit in krivičen način vrgel ven rodbino in otroke, katerim je bil varuh. Sicer pa ua svidenje še, ex-žu-pan Štembur, če ne preje, pri prihodnjih občinskih volitvah. Politični pregled. ■ Polkovnik Prlbičevič o naših skupnih zadevah. Polkovnik Pribičevič je imel v seji Narodne vlade SHS v Ljubljani z dne 23. decembra obširen govor, v katerem se je dotaknil mnogih stvari, ki so važne za medsebojno poznavanje Srbov in Slovencev. Razvil je tudi svoj program glede reorganizacije armade. V naslednjem podajamo nekatero misli iz govora. V uvodu je izrazil svoje veselje, da se jc dosegel cilj, za katerega je živel. On je v prvi vrsti Jugoslovan in ne dela med posameznimi plemeni tega naroda nobene razlike. Velikega pomena naše nove skupno države ne vidi v nacionalnem momentu, ker ta sam še ne osreči ljudstva, ampak v kulturnem momentu; sedaj jo šele dana podlaga, da se razvije med jugoslovanskim narodom Tesnična kultura na vseh poljih, ki bo. šele dala novi svobodi vsebino in pravi pomen. Srbski narod v zadnjih 15 letih ni utegnil, bavitt se obširno z raznovrstnimi kulturnimi vprašanji, ki so okupirala mišljenje Evrope. Srbski narod : je moral osredotočiti vso svojo skrb in delo v treh toč- i kah: da se jo ojačil v gospodarskem oziru, da se je pri-j pravljal na neizogibno vojsko, ki jo jc moral izvojevatf, | ker so mu sosedje onemogočili svobdden gospodarski ! razvoj, in da je vzgajal ljudstvo za cilje, ki jih je srbski narod še moral doseči. Ta cilj je dosežen. Sedaj se začne nova doba, doba kulturnega dela. da sc dohiti to, kar je moralo začasno stopiti v ozadje vsled neodložljivih važnejših dolžnosti. Pri tem delu stavi srbski narod velika pričakovanja na Slovence, kh s6-najbolj izobraženi del jugoslovanskega naroda. Kar se tiče vojaštva, je treba uajprej omeniti' v splošnem, da bo nova armada res državljanska, ljudska armada, d# to ne bo nikak militarizem iz avstrijske dobe. Aktivna vojaška služba bo trajala 6 mesecev. Ne bo se pa dogajalo, da bi bili vojaki tako zanemarjeni kakor so sec^aj. Vojak mora biti dobro preskrbljen s hrano, obleko in posteljo. On no bo samo ekserciral, ampak sc bo v vojašnici tudi vzgajal. Upeljalj sč bodo kurzi za analfabete, predavanja o nalezljivih boleznih, alkoholnemu vprašanju, raznih gospodarskih vprašanjih' in predavanja splošno izobraževalnega značaja. Gojilo se bo petje in plemenita zabava. Častniki in'izobraženci bodo do moštva v tistem naravnem razmerju, katero vlada v civilu med izobraženci in tistimi, ki jim ni bila dana.prilika, poskrbeti za širšo izobrazbo. Da bo pa mogoče armado reorganizirati, naj sodeluje vsak z besedo in dejanjem, kdor razume njeno potrobnost. Cehi vztrajajo na historičnem pravu češke kraljevine. Praga, 1. januarja. (L.i. k. u. — Dun. kor. urad.) Cehoslov. tisk. urad poroča: K predsedniku Celioslova-ške republike dr. Masaryku je prišlo danes predsedstvo čehoslovaške narodne skupščine, da' 'mu častita k novemu letu. Vodja odposlanstva Toniašek je imel na predsednika nagovor, nakar se je dr. M»saryk zahvalil. Predsednik je nato nadaljeval: Prijateljsko razmerje ustavodajnih zastopov uti bo poroštvo za uspešno sodelovanje. Veselim se, da soglašamo v glavnih potezah v zunanji politiki. Predbacivajo nam imperializem, ker ne dopuščamo odcepitve takozvanega nemškega ozemlja. Vztrajali smo pri svoji zahtevi po državnem pravu v času, ko so nas zatirali Habsburžani, Nemci in Madžari. To ni nov, temveč star program, h kateremu so se pred kratkim priznali Nemci sami. Toda nočemo osvajati, kar ni našega. Zavezniki so priznali čehostovaško državo, seveda v njenih historičnih mejah. Glede mej čeških dežela ne more biti spora, ker st> te deželo vedno tvorile in še tvorijo historično individualnost. Spor bi bil le mogoč o jugovzhodnih mejah na • Slovaškem. Zaradi tega so zavezniki določili te meje. Gospod I.odgman pravi, da je z razpadom monarhijo odstranjen pangermanizeni. Tega ne moretn verovati. Ne vidimo še dokazov in nimamo ni-kakega poroštva, da je pangennanska nevarnost odstranjena za nas, naše slovanske in romanske zaveznike. Glede šleškga vprašanja ponavljam: Ždim, .da sc vrše pogajanja o določitvi etnografičnih inej med državami, in uverjen sem, da se bodemo sporazumeli. Jaz sam sem se že razgovarjal z odgovornimi' voditelji na Poljskem in sporazumeli smo so v glavnih etnografičnih in gospodarskih točkah. Sedaj pa preti nam in Poljakom velik nered, ki je nastal iz. njihovega' zasedanja. Priporočati je bilo, da odpokličejo svoje čete, in mi sami bi zadevo že spravili v red. Kadar se bo poljska država konstituirala, se bomo mogli sporazumeti in nam no bo treba nadlegovati konference. Uverjen sem, da se bo spor rešil za oba dela enako povoljno. Ni še nikak imperializem, ako se nam Pridružijo ogrski Rusiui. Mi vendar nočemo s silo osvajati teh krajev. Prebivalstvo samo to zanika, ker se boji Madžarov. Javno in lojalno sein utemeljeval svojo politiko. Nisem prijatelj tajnih pogajanj in političnih presenečenj. Javnost je temeljni pogoj demokracije in je tudi nični v vseh vprašanjih vodilno načelo.' Priznavam samoodločbo narodov. Alj ob danih razmerah imamo tudi pogojne meje, pogojne vsled tega, ker so narodi mešani, kar izključuje strogo ločitev. Geografično se nemške manjšine ne morejo združiti, kakor se tudi ne morejo češke. Ne preostaja nič drugega, kot da ostanejo združeni. Ravno z narodnega stališča je razlika jasna. Ni niša krivda, da raztezajo Nemci svoje osvajalne kolonije proti vzhodu in v naše dežele in da je treba zajeziti nemški »Drang nach defti Ostcn«, ki je postal pregovor. Želim, da Neincj stvarno premotrijo položaj in da v lastnem interesu opustijo politične predsodke iz predvojnega časa, ki so povzročili sedanjj položaj. Kar zahtevajo Cehi in Slo- vaki, je upravičeno, ker je to njihovo pravo. Končna ureditev meja je potrebna za določitev volilnega reda in za ustavo sploh. Sam čutim, da je moje delovanje le provi-zorno. Gospodarske in socialne reforme so zelo nujne. Avstrijci in Madžari so prav po razbojniško oplenili češke dežele. Vsled tega ima naša republika težko naloge. Prepričan sem, da naš narod razumeva položaj. Narodni skupščini pa želim obilo uspehov v njenem delovanju. Živela republika! Masaryk kralju Ferdinandu. Praga, 1. jan. (Lj. k. u) Predsednik Masaryk je brzojavil rumunskemu kralju Ferdinandu: »Vaše Veličanstvo dovolite mi, da Vas prosim, na ta dan sprejeti izraz prijateljskih čustev Cehosto-vakov do rumunskega naroda. Nadejamo se, da se bo oglobila in ojačila vzajemnost, ki sta jo započeh isto trpljenje in prelita kri na planjavah Dobrudže. Predsednik T. G. Masaryk. Berlinski »Vonvarts« je zadovoljen z vladno kri-zo. Koenigs-Wusterhausen. 2. januarja. (Lj. k. u. Brezžično.) »Vorwarts« piše, kot da ne bi obstojala vladna kriza, marveč le kriza neodvisnih. List izraža svojo zadovoljnost o nameravanem izstopu neodvisnikov er upa, da bo le na ta način mogoča rešitev sedanjega težkega položaja. _ Stavka rudarjev v ruhrskili premogovnikih traja dalje. Koenigs-Wusterhausen, 2. januarja. (U. u. Brezžično.) Stavka rudarjev v ruhrskih premogovniki še ni ponehala. Vsled neodločnosti vlade napram zahtevi delavcev, da takoj podržavi premogovnike, se je položaj poslabšal, posebno ker je delavski kongres skleni takojšnje podržavlieneje premogovnikov in ker vlada v tem pogledu ne stori nobenih korakov. Narodni poverjeniki so poslali Strobla kot državnega komisarja v ruhr-ski okoliš, da se pogaja z delavci. — Katoliški in protestantski Nemci v politični slogi. Berlin, 2. januarja. (Lj. k. u. - Dim. kor. urad.) O ogromnih shodih v cirkusu Buschu in Lustgartnu, k, sta se razvila v demonstracijo proti ministru za bogocastjc Hoft-mannu. poročajo listi: Veliko zborovanje katoličanov m protestantov v cirkuzu Buschu in na Prostem v Lust-gartnu je imelo v prvi vrsti namen.' dr. Maksimiljana Seiiferta (centrum) in evangeljskega pastorja Hockena (luterska cerkev) priporočiti kot kandidata za narodno skupščino. Znan proti-verski nastop ministra Hoffmanna ie dal zastopnikom obeh veroizpovedanj priliko, uspešno uvesti svoja kandidata. Ker je bil cirkus za to množico ljudi premajhen, so na treh krajih v Lustgartnu govonl, poslanci. Po shodu so se udeleženci strnili v ogromen sprevod, ki sc je pomikal proti Hoffmannovem stanovanju Čim bolj se je množica bližala svojemu ci lu. teiT večia ie postajala razburjenost demonstrantov. Slišali so se grozilni vzkliki proti ministru. Hoffmanna niso našli v njegovem stanovanju, nakar je pastor Hecker govori k množici in izjavil, da nemška duša ni iz porcelana,-*! bi jo Hoffmanu mogel razbiti. Sprevod se je nato pomika proti državnemu uradu, kjer pa tudi ni bilo nobenega na-rodnega poverjenika. Tam >e poslanec Pfeiiter jmei govor in protestiral proti čisto socialist,čn, .epubllk, =. Iz francosko zbornice. Pariz, 30. dec. (U k. u-) Agence Havas poroča: Zbornica je v soboto' razpravo o začasnem proračunu z? prvo četrtletje let 1919 Štern je konštatiral. da znašajo dolgovi Francoske 162 miljard. Ako se k temu prišteje tud, ostale ■ ; datke znašajo skupni izdatki Francoske 2d0 miljard. An £ »i U >W«ve na 200. Aliiranci bi imeli torej pravico, zahtevati od Nemčije 470 miljard. Predsednik odseka za zunanje stvari je iz- Sn” a ie bi, odsek mnenja, n« tvorilo vpntfjn«.Ato- Ske Lotrinške in Saarske kotline en sam problem. N more se namreč zahtevati, da se ne bi smela Francoska zopet polastiti rudnikov v Saarski kotlini, ki jih jc ni ližeta Franeoski let. 1815. Na d,«Ei str,,m 1.£ sck p,oti vsaki aneksiji prebivalstva prot, n.esov, vol!.. Kar se tiče Rusije, smatra govornik intervencijo Zc. po trobno vendar pa ne sme biti popolnoma vojaška. Minister za zunanje stvari Pichon je izvajal: 1Pogodiba v Rr ct Litovsku je predstavljala za sovražnike neprer - ^nnulvo zmaeo. Kako bi motil ostati pri ten, broziSnst. ” i VsTnale interveneil« v Rnsili so bile naper,ene v m x:*i da bi tamkaj pridržali njene čete ter ob-proti Nemi* d> M amka, P ^ - "le^t K.Ko vlado. mada priborila v za > d bj, 10000 ujetnikov. so ie mesta Perm, pr, ton« » zlma„j,h stvari 6« lopov In 1100 vatonov. - ™ Pichon: Izkrcali smo čete v Odesi m ske armade so zopet vzpostavljene. ^Postopanje nikov je imelo namčn, obvarovati Rusijo pred uun Svlžma. Mir. ki bi dopns.il v Rusiji medansko volno, in i„ strašno vlado na krmil«, ne bi bil ,e Vedno bi nas ogrožal ponovni izbruh vojne. Ministe j nato prečital poročila oseb, ki so bile priča groznih de-ani ruske vlade v Moskvi, in nadaljeval: Vlada bo skril da spravi interese zaveznikov v sklad. Na vpra-Se posl. Lafonda glede Poljske ie dejal Pichon: Na5a tlada ima zvezo s poljsko vlado v Panzu k, so Jo pr,-znale vse zvezne države In vse politične Sf»Pme. V “~ Z Uh ie to prava vlada. 7. -_i= noiitično gibanje proti nemški oblasti. “^ad. » Poznani« i * bo intri sporam«.« z var- šavsko vlado. — Posl. Renaudol je zahteval, naj zbornica dovoli namesto trimesečnega le enomesečni kredit — Ministrski predsednik Clemenceau je izvajal: V par dneh se v Parizu sestane konferenca državnikov, ki bo odločevala o usodi vseh delov sveta. Francija se nahaja v težavnem položaju. Je Nemčiji najbližja, država. Amerika je oddaljena in je rabila precej časa, prodno je dospela. Anglija je na poziv Asquitha prišla takoj. Vse dežele so organizirale obrambo in so stremele za tem, da zadobe, kar moremo imenovati ravnotežje velesil. Ako bi se Anglija, Amerika, Francija in Italija sporazumele in bi rekle, da bi vsak, ki napade eno teli držav, napadel vos svet, ne bi bilo prišlo do vojne. Ta sistem zvez, ki ga nočem opustiti, mora biti na konferenci vodilna misel. Zato bom žrtvoval vse. Poznam popolnoma vse zadeve, ki se tičejo moje domovine, in vse moje misli se vedno bavijo z zadoščenjem, do katerega ima Francija pravico. Mnogo je zahtev, ki jih imam zastopati. Med njimi je mnogo takih, ki jih bom mogoče žrtvoval lastnim interesom. Vsakdo bo zastopal svoje zahteve. Če bo potrebno doprinesti žrtve, sem zato pripravljen. Prosim Vas, da za nekaj tednov varujete diskretnost. Poravnati imam vso krivico. Razgovori so se zopet začeli. VVilson je zelo odkrit duh in vsled priprostosti svoje besede in plemenitosti svojih misli vzbuja povsod spoštovanje. Ako se ne sporazumemo, mir ne bo trajen. Trudili se bomo, da bodemo služili domovini dobro, ako nam zaupate. —• Predlog poslanca Renaudela je nato zbornica odklonila s 398 proti 93 glasovi in s 477 proti 6 glasovi sprejela začasni proračun. —• Predlog socialistov, naj bi se kredit zmanjšal in ki bi pomenil nezaupnico zaradi ekspedicije v Rusiji, je zbornica odklonila s 380 proti 134 glasovi. Posl. Meyeras je stavil predlog, naj zbornica odkloni kredite za letalstvo. Ta predlog je v na.vadnem glasovanju propadel. Nato je zbornica s 416 proti 7 glasovi sprejela vojni kredit za tri mesece. — Zbornica je prešla na razpravo kreditov za civilne službe. V dvorani je navzočih le malo poslancev. — V svojem govoru je minister za zunanje stvari Pichon izvajal še sledeče: Glede pravice Francije do ozemlja v Mali Aziji moramo na mirovni konferenci zahtevati popolno svobodo, menimo pa, da nas še vedno veže med Anglijo in nami sklenjen dogovor. Trudil sem se, vprašanje naših mej in stoletna prava v Mali Aziji urediti na podlagi medsebojnih dogovorov. Te dogovore bodemo predložili mirovni konferenci, da se o njih razpravlja. Gotovo je. da jih bo Anglija ratificirala, ako drži besedo, kakor smo jo držali mi. Glede -Airike je izjavil Pichon, da bo mirovna konferenca uredila vprašanje nemških kolonij in osvobodila Francijo glede Maroka spon, v katere so jo uklenili algeciraški akti. O Poljski je izjavil govornik: Želimo, da se ta država osvobodi in zopet vzpostavi ter da dobi dostop do morja. Poljski narodni odbor so priznali vsi aliiranci. Polagam važnost na to, da izjavim javno, da vse države odobravajo sklepe tega odbora. Upamo, da bo že v bližnji bodočnosti sklenjen dogovor med vsemi merodajnimi elementi, ki bodo sodelovali pri obnovitvi poljske države. ~ Nemci v Rigl se umikajo boljševikom. Riga. 1. ja- i nuarja. (Lj. k. u. — Dun. kor. urad.) NVolffov urad po- j roča: Ker se premočno boljševiške čete bližajo mestu Riga, so morale nemške čete zapustiti garnizijo. — VVilson pojde tudi v Rim. Rim, 1. januarja. (Lj. k. u.) Dun. kor. urad poroča: Predsednik Wilson pride v Rim dne 3. januarja dopoldne. — WHson'angleškemu kralju. London, 30. decembra. Na banketu v bukinghamski palači, ki ga je priredil kralj na čast predsedniku VVilsonu, je odgovoril predsedn.k na kraljev nagovor med drugim naslednje: Zdi se mi, da si prav razlagam Vaš pozdrav, ako trdim, da ne veljajo Vaše velikopotezne besede le moji osebi, marveč, da ste v imenu celega naroda, ki mu stojite na čelu, govorili tudi mojemu narodu, narodu Zedinjenih držav. Kajti Vi, sir, in jaz utelešujeva duha velikih narodov. Moč iu silo, ki ju imam, je le tako dolgo v mojih rokah, dokler podajam duševno smer in cilje ameriškega naroda. Vpliv, ki ga ima ameriški narod na svetovne razmere, se da meriti ob njegovi simpatiji za težnjami svobodnih mož vsega sveta. Amerika ljubi svobodo, in mislim, da jo ljubi nesebično. Imel sem priliko, sir, govoriti z voditelji Vašega lastnega naroda in z vladami Franc.je in Italije, in me veseli, ker sem spoznal, da imajo vsi isto mnenje o pomenu in obsegu dolžnosti, ki nam je vsem skupna. Spregovorili smo vse velike besede. Spregovorili smo veliki besedi: Pravica in Pravičnost, in sedaj moramo pokazati, ali te besede tudi razumertlo in kako naj jih uporabimo pri uspehih, ki jih je rodila vojna. Moramo pa imeti tudi pogum, da delujemo po naših nazorih. Ko sem spregovoril besedo pogum, so mi vs.ljuje misel, da bi bilo treba več poguma za uspešni odpor proti vei-kemu moraličnemu gibanju, ki objemlje danes ves sve , kot pa, da se mu podvržemo in ga poslušamo. Skozi človeška srca gre dandanes veliko gibanje. Ljudje si nikdar prej niso bili svesti tega, kako malo pravice in pravičnosti so poznale doslej različne državne oblasti. Naša velika predpravica bo, kakor mislim, v tem, da ne uporabimo le morallčne sodbe sveta na posamezne uredbe, ki jih bomo skušali doseči, marveč tudi v tem, da organiziramo moralično silo sveta tako, da si bomo te uredbe tudi zavarovali, da bomo usmerili sile človeštva v varne tire in da pripomoremo pravici in pravičnosti do prevladujoče in vse nadzorujoče svetovne sile. Dnevne vesti. — Še enkrat cene mesa. Še vedno prihajajo pritožijo, da mesarji prodajajo meso čez določene cene. Prebivalstvu se naznanja, da je Narodna vlada, na podlagi novih cen živini določila cene mesu takole: goveje meso sprednje 6 K 20 vin. za 1 kg s priklado; goveje meso zadnje 8 K za 1 kg s priklado; loj 6 K za 1 kg; telečje meso I. vrste 10 K za 1 kg s priklado, telečje meso N-vrste 9 K za 1 kg s priklado. K zadnjemu mesu spada tudi pljučna pečenka, bržola in druge boljšo vrste mesa. Tudi za te vrste mesa nimajo mesarji pravice zahtevati višjih cen. Za prašičje izdelko so določene sledeče cene: nescvrta mast 22 K za 1 kg, scvrta mast 30 K za 1 kg, prekajena slanina 25 K za 1 kg, sveže prašičevo meso 14 K za 1 kg, prekajeno prašičevo meso 18 K za 1 kn> prekajena glavina in parklji 8 K za 1 kg, kranjske klobase dobro sušene 24 K za 1 kg. Vsako prekoračenje teh cen naj se takoj naznani tržnim organom. — Prj oblačilni poslovalnici za Sloven jo s sedežem v Ljubljani pride v razdelitev manjše število klopčičev preje za krpanje. Cena klopčiču je 20 vin. Prosilci naj se zglase za izkaznice pri presojevalnict Šolski drevored štev. 2. — Zdravstveno stanje mestne občine ljubljansko v času od 15. do 21. decembra 1918. Novorojencev 14, mrtvorojenec 1; umrlo je 30 oseb, in sicer 21 domači- . nov ter 9 tujcev. Za grižo je umrla 1, za samomorom 2 (1 se je ustrelil, 1 obesil), za različnimi boleznimi 12 oseb; za pljučnico 9, za influenco 6 (med temi 1 tujec). — Tedenski izkaz o prenosnih boleznih na ozemlju Narodne vlade SHS v Ljubljani. Od dne 14. do 21. decembra 1918. naznanjene prenosne bolezni. Difterija. Brežiški okraj: občina Bizeljsko (1 oseba obolela), občina Brežice (1 oseba obolela, 1 umrla). Ptujski okraj: občin;, Ptuj (1 oseba obolela). Radovljiški okraj: občina Jesenice (2 osebe obolele). Griža. Brežiški okraj: občina Zabukovje (1 oseba obolela). Koze. Ptujski okraj: občina Bukovec (2 osebe obolele), občina Turški vrh Goriče (2 osebe obolele). Meningitis cer. spin. epidem. Ljubljana mesto: (1 oseba obolela, 1 umrla). Typhus abdom. Radovljiški okraj: občina Kamna gorica (2 osebe obolele). Akademija priredi po novem letu vrsto tečajev, na katere že danes opozarjamo. Natančen program obju-vimo v kratkem po lepakih. Vršili se bodo med drugim kurzi v higijeni, astronomiji, francoščini, srbohrvaščini >id. Razun tega bodeta predavala januarja slik&r Vavpetič in pesnik Ivun AlbreTvt. — Stoletnica Vodnikove smrti. Dne 8. januarja~T91?: praznuje slovenski narod stoletni«) smrti pravega svojega pesnika Valentina Vodnika. Poverjeništvo za uk in bogočastje odreja, da se proslavi ta dan na vseh šolah s primerno šolsko slavnostjo. Z ozirom na to, da je v tem šolskem letu odpadlo premnogo šolskih dni, naj se po šolski slavnosti pouk nadaljuje. — Akadmskl dom. Društvo s tem imenom in namenom ustanoviti ter vzdrževati za slovenski akademski naraščaj v Zagrebu posebni akademski dom, se snuje v, Ljubljani. Društvo bo oskrbovalo slovenskim akademikom v Zagrebu, ki jih je že dosedaj priglašenih 389, dom, hrano in popolno oskrbo, bodisi proti popolnemu ali delnemu plačilu, bodisi brezplačno. — Društvo, v čigar pripravljalnem odboru so zastopane vse tri stranke enakomerno, .računa sicer na vladno pomoč pri svojem delovanju, obračati pa se mora v prvi vrsti do požrtvovalnosti slovenskega občinstva, ki gotovo svojega dija-štva ne bo zapustilo v trenutku, ko zapušča nemške visoke šole v tujini in se korporativno seli v Zagreb. Zato prosi pripravljalni odbor vse, ki imajo srce za našo akademsko mladino, da podpro društvo z darili in podporami, oziroma da pristopijo k društvu kot člani. Član društva postane lahko vsaka fizična in pravna oseba. Redni člani plačajo letno 20 kron članarine, ustanovnik'1 pa 1000 K pri vstopu v društvo, požrtvovalnosti dart, valcev pa se seveda ne stavljajo meje. — Ustanovni občni zbor so vrši v soboto, dne 4. januarja zvečer on 8. uri v mestni posvetovalnici na magistratu. Članske prijave sprejemajo imenom pripravljalnega odbora: ravnatelj dr. Fran Detela, odvetnik dr. Oton Fcttich in odvetniški kandidat dr. Milan Jaklič. — Denarni prispevki (članarina in darila) pa naj se pošiljajo Ljubljanski kreditni banki pod označbo »Akademski dom«. — Pripravljalni odbor. - Poziv akademikom, ki pojdejo študirat v Zagreb, Oni akademiki, ki se dosedaj še niso javili pri pover- leništvu za uk in bogočastje radi sprejema v »Akademski dom« v Zagrebu, naj pošiljajo odslej svoje prijave in prošnje naravnost društvu »Akademski dom« (v roke t. Č. predsedn ka pripravljalnega odbora odvetnika dr. Otona Fetticha — Sodna ulica štev. 11). — Vsi naj navedejo svoje rojstne in domovinske podatke, študijsko | stroko, semester v katerega vstopijo in sndanji naslov. j Oni pa, ki reflektirajo na popolno ali delno oprosti- I tev plačevanja, naj priložijo v izvirniku ali poverjenem | prepisu svoj imovinski in študijski izkaz, dalje tudi iz-! kaz o eventuelnem vojaškem službovanju v zadnjem le-! tu. Vse to vsaj do 4. januarja. - Pripravljalni odbor. Velikodušen dar ljubljanskih kovinarjev. Kovinarji i autodelavnice na Ledim, so nabiali med seboj 21 ron, I in sicer 106 kron za tiskovni sklad »Napreja« m 105 kro„ i za volilni sklad J. S. D. S. Obenem so sklicali, da bodo vsaki plači darovali za volilni sklad naše stranke vse pri vinarje, ki ostanejo od girokrožene svote. Mi iz naše strani se iz srca zahvaljujemo temu sklepu naših sodru-gov, ter jih priporo&nno za zgled vsemu ostalemu delavstvu na Slovenskem, da jih posnema. — Neimeno-v an je daroval 20 kron za strankin sklad. Lepa hvala! Za srbsko siročad smo prejeli v zadnjih dveh dneh 12.153 K 98 vin. Z večjimi zneski so se spominjali uboge dece našega bratskega naroda: 2. vojno okrožje v Pulju po Narodnem vječu s 5123 K 20 vin. in 468:90 K; iiliialka avstro-ogrske banke v Ljubljani s.2000 K; odbor narodnih žena v Krškem s 1000 K. Upravništvo »Slov. Nar.« nam je poslalo zbirko 385 K 20 vin. in gospa Lojzka Petkova 1033 K. V blagu smo prejeli: od vojno-oskrbovalnega urada 1156 kosov perila in od od »Ceško-slovčnskč zastoupeni« v Pulju 328 raznih zdra-' '*n,h Predmetov, od tvrdke K. Polak 100 parov čevljev, od tvrdke \Vokač 10 otročjih oblek. Socialne demokrate so si privoščili na nedeljskem shodu v ljubljanskem «Unionu«. Govorila sta gg. Smodej in dr. Milller ter opisavala koroške razmere in Podtikala socialnim demokratom vso koroško mizerijo. Mi se danes i gospodoma ne bomo spuščali v rekrimi-»acije, povemo pa, da krivic ne bomo prenašali mirno. — Kaj vse zvemo na poti. Med vožnjo na Vrhniko sem imel priliko v kupeju govoriti s kmetičem iz vrhniške okolice o raznih stvareh. Mož je naposled zasukal Pogovor, kako se je delalo na Vrhniki in kao v okolici z blagom mimoidočega vojaštva in kako se še dela z jijim. Posameznosti ne naštevamo iz umljivih vzrokov, kmetič se ni lagal, k*vcčjcm, da se je morda malo prelec motil, kajti že jedro, ki deloma utegne biti resnično, ni za poslušati. Krivda zadene seveda v prvi vrsti poverjenika, kateremu je bila uprava demobilizacijskega W«ga izročena. — Razno vojaško blago — celo 'dragoceno leži po raznih shrambah na Vrhniki v neredu in ' nevarnosti, in počasnost poverjeništva za to stvar ne opusti oddaje in ne prodaje po licitaciji. — Še več je 'edel povedati, kako so si nekateri »pomagali« z rekvi-riranim blagom. — O tem je pa treba natančnejše poizvedovati in ne morem za sedaj vsega objaviti. Neresnično poročilo o mariborskem socialno-de-mokratičnem shodu prinaša »Straža«, ki pravi, da je ‘icinški sodrug Supanz na shodu protestiral proti sloven-> emu shodu iu organizaciji. Res je le, da je sodrug Su-Panz shod pozdravil in izjavil, da bodo nemški sodrugi slovenske složno podpirali pri delu za delavstvo. — »Umetniška noč!« Predprodaja vstopnic za »Umetniško noč«, ki se vrši v soboto, dne 4. prosinca 1919. v jseh prostorih Narodnega doma je vsak dan od 10. do — ure dop. pri gledališki blagajni; P. n. občinstvo opozarjamo, da je za koncert le omejeno število sedežev in 0 H istega le oni, ki si preskrbi pravočasno vstopnico. sro velja tudi za kabaret »Madamo Krizantema«, ki se vrši pri mizah, katere so zaznamovane s številkami. Ker it zanimanje za »Umetniško noč« izredno veliko, naj si vsak že v naprej preskrbi vstopnico. Posebna vabila se ne razP°šiljajo. Prireditev povsem demokratična. — Odškodnina za zgubljeno prtljago povodom po-'ratka ob prevratu. Povodom vrnitve z bojnega polja °zir°ma 'z tujih držav v domovino ob prevratu so mno-^ vojaške osebe in uslužbenci (uslužbenke) bivše vojake uprave zgubile svojo prtljago bodisi deloma ali popolnoma. Ker Je bila zasebna prtljaga oropana po večini že na železnici, ob progah na postajah, deloma že od vojaštva, ki se je vozilo le preko naše države dalje, deloma ista sploh ni dospela v naše kraje, iie more v o -laška uprava SHS dovoliti za te izgubljene stvari ni- ke odškodnine. — Vse tozadevne vloge in prošnje bi ^rale ostati nerešene in jih zato ni vpošiljati inten-danci. ' _ , Beležil! (tedenski) koledar za pisarne, urade itd. _ 1>0zarjamo na tozadeven' inserat v današnjem listu. Dopisi. Radeče. Ustanovni občni zbor podružnice “Svobode« se je vršil v nedeljo popoldne ob Sramni Udeležbi članov in članic, kakor tudi QrUgill’. V imenu pripravljalnega odbora je po-,0<~al sodr. Pečinin; o potrebi izobraževalnih delavskih društev pa je poročal sodr. Petejan. * odbor podružnice so bili izvoljeni sledeči d P.1 !n članice: Kovačič Josipina, predsednica, i ečinin Alfred, namestnik, Pečinin Frančiška, p£gaLn.ičarka, Debelak Pavlina, namestnica, tainica> Pohar Marija, namestnica, >Vr^ula in Lavrinc Ana pregledovalke Pn^iliin’ irr*ič Helena> Tubra Vincenc, Ocepek v i ’ *>rše Tereza, Kamnikar Davorin, Na-v rrxanxC . e°oza Jožefa v odbor. Sodružica Kovačič se je zahvalila za izvolitev ter obljublja, da bo storila vse, kar bo v nje moči, za procvit »Svobode«. Prosi pa ves odbor in Uanice, da jo pri delu podpirajo, na kar se je Meni zbor po kratkem zaključnem govoru s. .za^ljučil ob splošnem navdušenju na-jA,V nriLS°.vsi Rjavili, da je bil ta dan za Radeče p memben dan, ki nam bo ostal v spominu. Cementna tovarna v Z,daneni Mos^ Cudno , da ne morejo nekateri gospodje pozabi« starega avstrijskega barbarstva. Vedno so še vajeni preganjati delav- ce, kakor so ruske ujetnike in še vedno se spozabljajo, da ljudi dejansko in na svojo roko kaznujejo. To je in-dolenca tistih gospodov, ki so navezavah in tepli Ruse pod režimom podpolkovnika H o f m a n n a. Seveda ti preganjači mislijo, da imajo še vedno tisto moč, kakor poprej pod zaščito bajonetov. To naj si dobro zapomnijo gospodje Kompuš in Batis, ki ne smeta misliti, da so vrata v tovarni samo za delavce, in da se tudi njima lahko zgodi, da se zapro za njima vrata, kakor so se že zaprla mod vojno pod starim režimom toliko delavcem. Povemo odločno, da organiziranih delavcev ne boste metali na cesto, kakor ste delali to z Rusi. Vam, delavci, pa kličemo: Vsi v organizacijo, ker v slogi je moč. Sklenjena je bila naslednja resolucija: Danes 19. decembra 1918 tukaj zbrani delavci cementne tovarne v navzočnosti odbornikov strokovnega društva in izvoljenih sodrugov delavskega sveta cementne tovarne, odločno protestirajo proti surovemu postopanju raznih gospodov cementne tovarne naprain delavstvu, če se tako postopanje takoj ne odpravi, smo prisiljeni, da izvajamo s sosednimi organizacijami soc. dem. stranke potrebne konsekvence. — Organizirano delavstvo. Borovlje, Tu se je vršil 27. m. m. javni ljudski shod v prostorih restavracije »pri pošti« z dnevnm redom: Politični položaj in delavstvo. Shodu je predsedoval s. H e d e n i g, poročal je pa sodrug Mihevc iz Ljubljane. Shod je bil tako obiskan, da sta bili obe dvorani polni in je moralo mnogo občinstva ostati zunaj, ker n! bilo več prostorov v dvoranah. Sodrug Mihevc je poldrugo uro govoril o političnem položaju, ter o nalogah delavstva, ki se mora kompaktno organizirati. Sveče na Koroškem. Dne 27. decembra popoldne se je vršil v gostilni pri »Kramerju« javen ljudski shod. Dvorana kakor stranska soba sta bili prenapolnjeni s poslušalci. Poročal je sodrug Mihevc iz Ljubljane, kateremu je poslušalstvo v izvajanju pazno sledilo in burno pritrjevalo. Guštajn (Koroško). Na praznik sv. Štefana se je vršil javni ljudski shod v gostilni g. Me-longa. Na shod je prihitelo toliko ljudi, da jih je morala polovica zunaj ostati, ker je bila dvorana premajhna. Poročal je sodr. Mihevc iz Ljubljane; opisal je potrebo organizacije, ki je prepotrebna za gušfajnsko delavstvo, ki je bilo izkoriščano bolj kakor vsako drugo v guštajn-ski tovarni grofa p. Thurna, ki v vsem vojnem času ob tej ogromni draginji ni niti za en vinar delavcem zvišal plače. Sodr. Mihevc je primerno grajal ravnanje gospoda grofa z delavci, ki so morali za dnevno plačo 3 do 4 krone garati ves čas vojne. Zborovalci so govorniku navdušeno pritrjevali. Po shodu jih je več vstopilo v organizacijo. Grof Thum je menda pokazal največjo brezsrčnost med vsemi podjetniki v tej vojni. Ne poznamo podjetnika, ki ne bi bil med tem časom delavcem izboljšal plače. To je že lopovstvo, kakršnega si noben drugi po.d-jetnik v tem času ni dovolil, pač pa ta vitežki izkoriščevalec.___________________________________ Zadnje vesti. Razpust mariborskega občinskega sveta. Maribor, 3. januarja. (Lj. k u.) Dun. kor. urad poroča: Danes ob 11. dopoldne so prišli kot zastopniki jugoslovanske vlade v Ljubljani okrajni glavar dr. Lajnšic, novo ime novani gerent vladni komisar mesta mariborskega dr. Viljem Pfeifer, general Maister, policijski komisar dr. Senekovič in dva druga mariborska zastopnika jugoslovanske vlade k županu mesta mariborskega, dr. Schmidererju. Dr. Lajnšic mu je pričo nekaterih mestnih svetovalcev izjavil: da je Narodna vlada v Ljubljani razpustila mestno zastopstvo mariborsko in imenovala komisarja dr. Viljema Pfeiferja provizornim gerentom mesta. Povod za to odredbo Narodne vlade je, kakor je izjavil dr. Lajnšic, da je mestno zastopstvo mariborsko v seji dne 30. oktobra 1918 sklenilo, da spada Maribor k Nemški Avstriji. Jugoslovanska vlada v Ljubljani pa meni, da pripade Maribor k jugoslovanskemu območju. Dr. Lajnšic je zahteval od župana, naj mirno preda posle mesta, ker bi ga sicer v to prisilili. Zupan dr. Schmi-derer je protestiral in odgovoril, da je sklep z dne 30. oktobra pravomočen iu da je prebivalstvo mesta večinoma nemško. Umaknil se bo le sili. Dr. Lajnšic je ponovil svojo zahtevo s pretnjo, da bo uporabil silo in opozoril na navzočnost generala Maistra, zastopnika vojaštva. Nato je župan dr. Schmiderer rekel, da se vda sili in da izroči posle mesta novoimenovanemu vladnemu komisarju. O tem so sestavili protokol. Ob 12. je vladni komisar dr. Pfeifer prevzel poslovanje. Obenem je jugoslovansko redarstvo prevzelo agende redarstva mestnega urada. Mesto je mirno. Jugoslovanske čete zasedle Labod. Koroška Ljubljanski korespondenčni urad poroča dne 3. januarja: Snoči ob pol S. so naše čete z uporabo orožja zavzele železniško postajo pri Labodu (Lavamiind). Odhod češkoslovaške mirovne delegacije. Praga, 2. januarja. (Lj. k. u.) Glasom dun. k; u. javljajo »Narodni Listy«, da odpotuje mirovna delegacija čehoslovaške republike dne 6. januarja s posebnim vlakom k mirovni konferenci v Pariz. Entenia zasedla Črno goro. Bel grad, 2. januarja. (Lj. k. u.) Jugoslovanski dopisni urad poroča: V Cetinje je dospela ententna vojska, sestoječa iz francoskih, angleških in italijanskih čet. Med prebivalstvom je zbudilo veliko nevoljo, da so italijanske čete močnejše kakor francoske in angleške skupaj. Jugoslovanski krogi v Črni gori so razburjeni, ker vidijo v tem italijanskem nastopanju demonstracijo proti zedinjenju Črne gore s Srbijo. Splošno se smatra, da je italijanska akcija v zvezi s propagando, da zasede Nikita Petrovič zopet črnogorski prestol. Proti italijanskim četam v Črni gori še od dne do dne množe narodni protesti. Italijani v Kninu. Zagreb, 2. januarja. (Lj. k. u.) Uradno še poroča: 31. m. m. zjutraj so napadli Italijani mesto Knin, ki stoji zunaj demarkacijske črte in je popolnoma hrvatsko. V mestu je bila srbska posadka 140 mož, ki je štela skupno z meščansko gardo približno 300 mož. Srbi in meščanska garda so se postavili Italijanom v bran. Vnel se je boj, ki je trajal dve uri, dokler Jugoslovani niso dobili od srbskega poveljih -štva v Splitu povelje, da se umaknejo. Srbi so se. nato umaknili z meščansko gardo v Drvar. Italijani so z močnimi oddelki zasedli mesto Knin. Med prebivalstvom so začeli brezplačno deliti živež, slaščice in obleko. Nagovarjali so prebivalce, naj manifestirajo za Italijo. Ti pa so italijanske ponudbe ogerčeno odklonili, Sedem srbskih vojakov, ki so bili v mestu na straži, so Italijani razorožili in internirali. Čehoslovaki v Požunu. Budimpešta, 2. januarja. (Lj. k. u.) Dun. kar. urad poroča: Listu »Pester Lloyd < poročajo z informirane strani: Snoči ob pol 7. uri so Čehi vkorakali v Požun. Češkim četam, ki so štele 200 mož, je poveljeval italijanski častnik. Bile so redne čete. Nadaljni trije bataljoni bodo prišli ponoči v Požun. V mestu je mir. Red vzdržuje zopet redarstvo. Socialisti so zopet odstopili od uprave. Napete razmere med Srbijo in Italijo. Bern, 2. januarja. (Lj. k. u.) Dun. k. u. poroča: V razgovoTu z zastopnikom »Gazette de Lausanne« je izjavil novi srbski poslanik v Švici Jovanovič: »Razmere med Italijo in novo Srbijo so zelo resen problem.« Poslanik je opozoril na italijanske zahteve po dalmatinski obali in rekel, ako se bo izkušala Italija na škodo Srbije imperialistično udejstviti, bo v svoji poziciji kot velesila in v svojem gospodarskem razvoju hudo prizadeta. V tem primeru bi Srbija izvažala svoje pridelke, surovine in izdelke preko Soluna ali preko Češke v prijateljske države. Stavka rudarjev v Šleziji končana. Berlin, 2. januarja (Lj. k. u.). Glasom dun. k. u. javlja »Vossische Zeitung« iz vira, ki je v zvezi z rudarskimi krogi, da je stavk:*, v gorenješlezijskih premogokopih končana. Za vrnitev nemške vojske iz Ukrajine. B e r 1 i n , 2. januarja. (Lj. k. u.) Drn. kor. urad poroča: Wolffov urad objavlja besedilo not med vrhovnim poveljstvom aliirančev in nemško komisijo za premirje glede povračanja nemških čet iz Rusije in v zvezi s tem glede pobijanja ruskega boljševizma po nemških četah, in dostavlja: Nadalje ponavlja nemška komisija za premirje svojo prošnjo, naj se dovoli za povratek nemških čet iz Ukrajine, ki štejejo 250.000 mož, pot po morju Po zadnjih poročilih so železnice, ki pridejo za prevažanje čet iz Nikolajeva v poštev, že v rokah močnih boljševiških tolp. Pot po kopnem je popolnoma odrezana. Bojna sila na ruskem ozemlju se nahajajočih čet je vsled oddaje orožja in muni-cije ententi in vsled pomanjkanja denarja in izdatne prehrane zmanjšana. Nevarnost 1e vsak dan večja, ker je treba računati vsak dan z napadom premočnih čet revolucionarcev. WiIsonov odhod v Ameriko. Pariz, 2. januarja. (Lj. k. u.) Glasom d. k. u. javlja »Echo de Pariš« iz \Vashingtona, da bo predsednik Wilson dne 10. februarja od- potoval v Ameriko, ako se ne dogodi kaj posebnega. Wilson v Italiji. Pariz, 2. januarja. (Lj. k. u.) Glasom d. k. u. poroča Reuterjev urad: Predsednik Wil-son in njegova soproga sta snoči odpotovala v Italijo. Pričetek mirovne konference. London, 2. januarja. (Lj. k. u.) Dun. k. u. poroča: Velik del angleških delegatov za mirovni kongres odpotuje prihodnjo soboto v Pariz. Lloyd George in Bonar Law odpotujeta šele sredi prihodnjega tedna. Balfour je že na Francoskem. Domneva se, da se bo mirovna konferenca začela 15. januarja. Pod državno kontrolo. Newyork, 1. januarja. (Lj. k. u.) Dun. k. u. poroča: Vlada je vzela brzojavne proge pod svojo kontrolo._____________________ Shodi. Sodrugi in sodružice iz Ljubljane in okolice! Opozarjamo, da se bo vršila v nedeljo, dne 5. januarja ob 9. dopoldne krajevna strankina konferenca v restavraciji »Narodnega doma«. Na konferenco imajo vstop vsi člani politične organizacije. Jugoslovanska soc. dem. stranka sklicuje naslednje LJUDSKE SHODE z dnevnim redom: Politični položaj in delavno ljudstvo. V nedeljo, dne 5. t. m. Ljubljana: v gostilni pri Breskvarju v Trnovem ob pol 4. popoldne, poroča sodr. Dr. M. Korun. Sp. Šiška: pri Sternu ob pol 4. popoldne, poroča sodr. Prepeluh. Udmat: pri Pavšku ob pol 4. popoldne, poroča sodr. inž. Ant. Štebi. Vič-Glince: v Ameriki ob pol 4. popoldne, poroča sodr. Uratnlk. Tržlč-Gorenjsko: ob 4. popoldne, poroča sodr. A. Kristan. V ponedeljek, dne 6. t. m. Sava-Jesenice: ob 3. popoldne pri Jelenu, poroča sodr. Ant. KHstan. Škofja Loka: ob 9. dopoldne poroča sodružica Al. Štebi. Umetnost in književnost. Iz gledališke pisarne. Danes zvečer ob pol 8. se vpri-zori Sudermannova drama »Tiha sreča« za abonement „C« — V soboto popoldne ob 3. opera »Prodana nevesta« izven abonementa. — V nedeljo popoldne ob pol 3. otroška igra »Pogumni Tonček« izven abonementa. Zvečer se uprizori opereta »Cornevillski zvonovi« izven abonementa. — V pondeljek popoldne ob pol 3. Sudermannova drama »Tiha sreča« izven abonementa. zvečer opera »Prodana nevesta« za abonement »A«. V torek zvečer ob pol 8. sc ponovi izven abonementa drama »Tiha sreča«. Razno. * Madjari bodo zidali Srbom železnice. Madiarski vojni minister namerava pritegniti brezposelno delavstvo Ogrske k javnemu delu. Iz tega vzroka bodo napravili iz najmlajših vojaških letnikov delavske oddelke, ki bodo dani po pogodbi o premirju na razpolago Srbom za obnovitev Srbile. 3000 madjarskih delavcev so že odposlali v Srbijo. ______________________ ■ Aprovizacijf?. Pšenični zdrob za otroke do 3. leta se bode oddajal v vojni prodajalni Gosposka ulica po sledečem retnu: Na vrsto pridejo stranke z izkaznicami štev. 1 do 300 dne 7. januarja, štev. 301 do 600 dne 8. januarja, Štev. 601 do 900 dne 9. januarja, štev. 901 do 1200 dne 10. januarja, od 1201 naprej dne 11. januarja. Za vsakega otroka se dobi 1 kg pšeničnega zdroba, ki stane 2 K 80 vin. Stranke naj sc strogo drže določenega reda, da ne bode nepotrebnega postajanja. Drobiž je pripraviti. Špeh za Vil. okraj. Stranke VII. okraja prejmejo špeh na rumena nakazila za mast v soboto, dne 4. t. m. pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Določen je tale red: od pol 2. do pol 3. štev. 1 do 170, od pol 3. do pol 4. štev. 171 do 340, od pol 4. do pol 5. štev, 341 do konca. Stranka dobi za vsako osebo pol kg Špeha, kilogram stane 18 kron. Špeh za VIII. okraj. Stranke Vlil. okraja prejmejo špeh na rumena nakazila za mast v soboto, dne 4. t. m. na Poljanski cesti štev. 15. Določen je tale red: od pol 2. do pol 3. štev. 1 do 175, od pol 3. do pol 4. štev. 176 do konca. Stranka dobi za vsako osebo pol kg Špeha, kilogram stane 18 kron. Špeh za IX. okraj. Stranke IX. okraja dobe špeh na rumena nakazila za mast v soboto, dne 4. t. m. od pol 4. do pol 5. popoldne na Poljanski cesti štev. 15. Stranka dobi za vsako osebo pol kg Špeha, kilogram stane 18 K. Krompir za IV. okraj. Stranke IV. okraja dobe krompir v soboto, dne 4. t. m. pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Določen je tale red: od 8. do 9. dopoldne štev. 1 do 400, od 9. do 10. štev. 401 do 800 od 10. do 11. štev: 801 do 1200, popoldne od 2. do 3. štev. 1201 do 1400, od 3. do 4. štev. 1401 do 1600, od 4. do 5. štev. 1601 do konca: Stranka dobi za vsako osebo 10 kg krompirja, kilogram stane 80 vinarjev. Jabolka za IV. okraj. Stranke IV. okraja dobe jabolka na zelena nakazila za krompir v soboto, dne 4. t. m. v telovadnici I. državne gimnazije (nasproti »Narodnega doma«) po naslednjem redu: od 8. do 9. dopoldne ] štev. 1 do 300, od 9.'do 10. štev. 301 do 600, od 10. do 11. štev. 601 do 900, popoldne od 2. do 3. štev. 901 do 1200, od 3. do 4. štev. 1201 do 1500, od 4. do 5. štev: 1501 do konca. Stranka dobi za vsako osebo 1 kg jabolk, kilogram stane 3 K 50 vin. V aprovlzaciji južno železnice se oddaja prešičevo meso, namreč: cele in polovice v klavnici, na drobno pa v prodajalni. Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Petejan. Tisk »Učiteljske tiskarne« v Ljubljani. Vabilo. V nedeljo, dne 5. januarja 191» se vrši v prostorih Narodnega doma v Ljubljani velika z umetniškim večerom. -------- VZPORED: ------- Predavanje. — Recitacije. — Petje. — Železničarska godba iz Zidanega mosta. — Prosta zabava do jutra. Pričetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina 3 krone za osebo. Natančnejši vzpored se bo dobilo pri blagajni. ODBOR. Prispevki v prid železničarskega doma. Št. 17.320. Razglas. V smislu § 41 zakona o živinskih kužnih boleznih se za okrožje mesta ljubljanskega odrejeni pasji kontumac z današnjim dnem razveljavlja. Mestni magistrat ljubljanski Uredništvo in upravništvo ,Napreja“ imata telefonsko zvezo štev. 312. Licitacija konj. Od strani državne žrebčarne SHS na Selu pri Ljubljani, bosta v soboto dne 4, prosinca 1919 ob 9. uri dopoldne na dvorišču imenovane žrebčarne prodana dražbenim potom sledeča žrebca in kobili: žrebec št. 410 Elson, rjavec s podolgovato liso, 16 let star, noriške pasme, 174 cm visok; žrebec št. 445 Cicero-Rubin, rjavec z zvezdo, 8 let star, noriške pasme, 171 cm visok; plemenska kobila št. 2 Kastanie, rjavec, 14 let stara, 160 cm visoka in plemenska kobila št. 31 Dahoman XV-8, rjavec, 10 let stara in 157 cm visoka. Kupci morajo prinesti povodce seboj. Državna žrebcarna SHS na Selu pri Ljubljani. Javen razpis. Razpisuje se kolodvorska gostilna na Jesenicah. Kolkovano prošnjo z višino ponudbe in>* eventualnimi spričevali o sposobnosti in narod-^ nosti, je vložiti do 10. januarja 1919 zapečateno in kuvertirano pri ravnateljstvu državnih železnic SHS v Ljubljani, odd II. Na OVOju naj bo: Oferta za kolodvor-1 sko gostilno Jesenice. | -------------------- ■lllIBIlllBIIHIiai 3G da 4U stotnih metrov ii K 260*-- prodaja Marija Krajnc Maribor-Korčevina 146. V 5. januarja 1919. izide za pisarne, urade S itd. ličen in praktičen S Bonačev beležni (tedenski) ko- 8 ledar za leto 1919., cena K 4 — S Naročite ga takoj, ker je le majhna £ naklada. — Uradom in trgovcem izven ■ Ljnbljane se priporoča, da naroče skupaj po več izvodov, ker se posamezni ■ zgube ter se prihrani poštnina. Denar ■ je vposlaii naprej, prištevši pri posameznih izvodih eno krono za poštnino ^ in embalažo. J Koledar bo v kras vsaki pisarni! Ljubljanska kartonažna tovarna g J. BONAČ sin v Ljubljani. | Selniška glavnica — K 10,000.000. Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti ugodnemu obrestovani u. v Ljubljani. Poslovnica razredne loterije. Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju Rezervni ff o n d i okroglo K 2,000.000. Kupuje in prodnin v»e Trs*e vrednostnih papirjev, financira m-nričnAjrlnbave in dovoljuje __ aprovizued8^6.- kredite dne 30. decembra 1918.