Pavle Kveder
Kako so skrbeli za moč in spretnost telesa stari narodi
Po vseh kulturnih deželah je postala skrb za telo važno življenjsko vprašanje. Današnje življenje je človeka v marsiČem pokvarilo. Zasužnjiti ga hoce s svojimi tehničnimi izumi. Ti so res že marsikje povsem izpod-rinili Človekovo delovno moč. Stroj gospodari dandanes vsepovsod, človek ga It* nadzira  in mu streže.
Tako življenje prinaša polno nevarnosti za zdravje. Slab zrak po tovarnah, nedovoljno Človekovo gibanje, enostransko usmerjana delavnost in še druge stvari slabe človekoTO telesno moč in zmanjšujejo odpornost za bolezni.
Painetni ljudje so spoznali te nevŠecnosti. Odkloniti hočejo te nevar-nosti. Le zdravo, močno telo bo moglo kljubovati življenjskim neprilikam. lu teh neprilik je na tisoče. Zato so zaceli zadnja desetletja ljudje posvečati telesni negi več pažnje. Čist zrak, toplo sonce iii osvežajoca voda ter gibanje v njih. to so viri zdravja, ki naj jih zmerno in pametuo uživa vsak pameten Človek, To spoznanje zmaguje v svetu. Ljudje so priceli skrbcti za svoje telo, hocejo ga ohraniti zdravega in mocnega.
Zato se danes povsod po svetu ponosno dvigajo telovadnice, telo-vadišča, igrišča m kopalisča. Tudi v naših mestih, trgih in po vaseh. Prav je! Stari, zlasti pa mladi si v njih utrjujejo svoje telo. To so domovi veselja in zdravja, domovi nas vseh, zlasti pa mladine. Starejši se vesele z mladino. Sa.j je najvec veselja in radosti doma med z<lravo mladino, če se lahko brezskrbno igra, kriči in vadi,
Mnogi se niti ne zavedo. nekateri pa cclo nc vedo, da to, kar počeujaiao v teh prostorih. ni nič novega. To so gojili pred nami že stari narodi. Pred vcč tisoČletji so že spoznali ljudje koristi telesnih va.j. Zato so jih pridno gojili. Vadili so se na prostem ali pa v mnogo lepsih prostorih kot jih imarao mi v ta naraen. In mnogo več teh prostorov je bilo. Niso poznali Še  alkohola   in   nikoiina  ter drugih   škodljivih   razvad   in   vplivov. Skrbeli
31
so celo življenje tudi za svoje telo, zato pa niso poznali in niso potrebovali
zdraviliŠč in bolnisnic kot mi dandanes.
Gotovo je, da je biio življenje v starih časih zelo težko- Saj človefc takrat ni poznal in izkorišČal iznajdb in izumov. Življenje starih narodov je bilo silno preprosto. Živeli so res pravo prirodno življenje, polno ne-varnosti. Boj za obstanek in ohranitev golega življenja je bilo vodilo starih dni. Le zamislimo si svet tam v prvih početkih! Ves pust ia prazeu je bil, divji in obširni gozgovi so pokrivali zemeljske predele in divje iivali so bile edini njihovi stanovalci. Človek se je moral boriti s prirodo, z živabni in ljudmi — sosedi. Veter iu dež, vročina in mraz so preganjali človeka. Taval je, trpel in omagoval. Le res sposobni so ostali. Pa si je človek, umno bitje, znal pomagati. Ubil jc z močno pestjo ali preprosto pripravo Žival, ki ga je napadla. Pokusil je njeno meso, laonemu je teknilo. Kožo je posušil in v mrazu je vanjo zavil svoje telo. Spoztiaval je koristi, ki jih. ima od živali. Samo dvoje je bilo v tistih divjik časih mogoče: ali podleci živijenjskim neprilikam ali pa postati odporeu in jim kljubovati. Gotovo so mu povzrocale največje neprilike živali. Te je preganjal, da je dobil potrebno hrano, ali pa so one pregaiijale njega. Pred njiiui se je skrival v duplinah, ki so mu bile skrivališce pred mrazoni in dcžjeui ter iieprijatelji. Posebno ]ahko pa ni bilo uloviti in ubiti žiral. Sprva ni poznal Človek no-bencga pripomočka — uobenega orožja. Fozneje je naŠel omžje, ki pa je bilo kaj preprosto: kamen ali kost ubite živali. Zato mu je poleg tega skromuega orožja zlastt koristilo dvoje: plezanje in tek. Te dve spretnosti sla mu bili Življenska potreba- Kajti v nevarnosti se je pred divjo živaljo resil le z begom in plezanjem. Živali, ki so bile slabejŠe od njega samega, pa je preganjal in lovil. Sevefla pa je bilo treba za to Tztrajnosti — saj je zmogel največkrat pobiti šele upehano žival, ki mu zaradi utrujenosti ni mogla več uiti. Na ta načra še dandanes love živali ne-katera divja plemena. Tako dolgo goni skupina ljudi živali, da te od utrujenosti obnemorejo. Ne smemo misliti, da je takratni stari Človek delal to \z kru-tosti in brezsrčnosti. Ne. Le preživeti se je morai in to je bil le način, s katerim mu je uspelo dobiti živalsko hcauo. Seveda pa so mu bile hrana tudi rastline in sadezi.
Ko je preganjal živali ali bežal pred njimi, je moral skakati preko grmovja in jarkor — saj so bila tla marsikje neravna. Če je torej hotel Človek živeti v tistih starih časih, se je moral navaditi dobro teci, plezati in s k a k a t i. Od teli spretnosti je bilo odvisno njegovo življenje. Še več. Preko voda ni bilo mo3tov. Zato se je nautil p 1 a v a t i , pa tadi potap-l j a t i se je moral, Če si je hotel naloviti rib in rakov. Tako je torej po-tekalo težko življenje v starih prvotnih časih.
Pozneje je človek našel različne pripomočkc — orodjt* in orožje. Da pa je mogel to orožje uporabljaii, se je moral tega spet uciti. Za boj z med-vedom, ligrom, levora in drugiini živalmi je bila potrebna velika inoč, pa tudi si]na spretnost. Človek se je priučil raetati ostro kopje, streljati z lokom iti ubij&ti s težkim kijera.
Tako nevarno življenje pa je zahtevalo utrjeno in vzdržljivo tc*lo, dobro navajeno teh nujno potrehnih spretnosii. In zato je bil cilj takratnih starih časov: telesna moč. Le s to je mogel Človek mnogokrat ohraniti svoje ogroženo življenje. Telesna raoč je bila tudi vir takratnih življenjskili uspehov. Saj je bil Človek tistili časov zelo podoben še danes živt*čim divjim plcmenom. Pri teh pa je še aedaj v veliki veljavi telesna moč. To teltsno moČ up(wtevajo, ko vodijo boje, za poglavarje si izvolijo navadino najmocnejšega m najspretnejšega izmed scbe. MoČai so spoatovani, slabiči zanicevani in zapostavljeni.
32
Spoznali smo torej, cia se je moral človefc boriti s prirodnimi zapretami, z živalmi in tudi s svojimi sosedi. Zato je potreboval moči. Bili so pac takrat časi, ki so to ntijno zahtevali. Telesna moc je bila potrebna, Če je hok-1 ubiti žival ali jo ujeti. Zavladal pa je sČasoma tudi nad Ijudini. To vse je zmogel le zdrav in močan človek. Zato se je pričelo lekmovaiije: kdo je in bo močnejši tt*r spretnejši? In začele so se tudi vaje in pripravc za io.
Seveda. to jc bilo v prvih časih. Takrat je bil Človck večen popotnik, ki se je sulil iz kraja v kraj kot lovec in ribič. Sčasoma je spoznal koristi nt-katerih živali. Zato jih je udomačil. Ker pa je živalim polagoma zmanj-kalo hrane — paŠe, se je z živalmi vred selil s pašnika na paŠnik,
Polagoma se je ustalil. Našel si je primeren prostor, na njem si je postavil preprost in skromen clom. Tam je ostal daljšo dobo, včasih za vedno. Špoznal je koristnost nekaterib rastlin in jih sadil. Tako je postal iz lovca in paslirja poljedclec, vezan ua zemljo. Pridno jo je obdeloval in užival njene sadove. Tako so nastajala skromna naselja. sprva le raztresene posnmczne hiŠe.
Poljedelci so si med seboj pomagali — med njimi je navadno vladalo soglasje. Nehote so se tako ustvarili nekateri zakoni. ki so urejali razmerje med ijudmi. Tcm zakonom so se vsi rade volje pokoravali. Človek je po-stajal kulturnejši, uaed ljudmi je zavladala mesto sovraštra strpnost. Divje živali se trebijo, umikajo se Človekovi moči in orožju. Začno se za človeka rairnejši časi. Ljudjc so bili odvisni drug od drugega, navezani na mcd-sebojno ponioč. Zato so se tndi pričeli naseljevati skupno. Nastajala so skupinska naselja. vasi, trgi in mesta. Kjer pa ,je veliko ljudi, ne morejo opravljati vsi istega dela. Potrebnih del je veliko in začela se je delitev. Nekateri so ostali poljedelci, drugi so postali rokodelci, vojaki in sveče-niki. Razvili so se stanovi, vsak od njili je opravljal svoje delo v korist skupnosti.
Seveda se pa s tako razdelitvijo in preuredii\-ijo dela spremeni tudi način življcnja. Človek je skušal prilagoditi svoje delo poklicu, ki si ga je izbral. Poljedelcu ni bilo nujno potrcbno znaii sukati orožje kot vojaku in roko<lr_'lt'c jc opravljal povsem različno delo kot svečcnik. Nujna posledica tcga je bila, da niso več vsi skrbeli tako za svoje telo. njegovo moč in spretnost kot prej. Telesno vzgojo so v istem obsegu gojili le še vojaki in * delno lovci, Predvsem so se s telesnimi vajami ukvarjali Tojaki. Ti so branili ostale Ijudi pred neprijatelji. Lovci pa so skrbeli za mesno brano iii izirebljali divje Živali. Zdaj ne pomeni več telesna nioč vsega, to izpod-rineta premoženje in znauje, razne sposobnosti. In telcsua vzgoja, ki je prej prinaŠala zdravje in moč, pojeina ... Tako jc sprva kultura neugodno vplivala na razvoj telesnih vaj, ki zaradi uje nazadujejo ali pa se celo povsem zanemarjajo.
Telesne vaje tako polagoma izgnbljajo svojo važnost. V ljudeh bledi zavest, da so teltsne Taje nujno potrebne, da so one tiste, ki napravljajo telo odporno m močno. Kmalu postanejo tflesue vaje le še del zabave. Saj vidimo to kinalu pri vsch kiilturnih narodih: tekmoTanja so kaj pogosta. žal pa na njih nastopajo le poeclinci, ne veeje množice. In ni bilo Čudno, če so pozneje nekateri narocli zaradi zapostavljanja telesne vzgoje propadli. Kako to? Prej so gojiii telesne vaje vsi vprck, ko so lovili, se borili... Polagoma pa so zaceli Dajemati kot vojake tuje pla-čance. Ti so potem vadili svoje telo in rastli po moči in vplivu. Telesna sposobnost teh plačanih vojakov se veča, nasprotno pa pojema in propada telesna moč in sposobnost mjihovih gospodarjev. Ti so se vdali lagodnosti in sčasoma zaČeli propadati.                                                      (Dalie)
33