M l -

List slovenskih delavcev v Ameriki.

UST o w
i ■ ■ v v	a
bojišča ni posebnih novosti.
Špansko brodovje bo skrbno izogiba bitki, ameriško pod Samp-jonom in Schlevem jo pa na lovu njim.
Na Kubo je odšlo 400 v orožju izurjenih Kubancev ter seboj vzelo mogo pušk, male topove in muni-je.
Danes, torek 24. maja odidejo iz šan Francisce pomožno čete na Manilo.

Vojne vesti.
Cervera na Kubi!
Spausko brodovje v Inki Santiago de Cuba.
Madrid, 19. maja. Poroča se, da je špansko brodovje pod admiralom Cervera, ktero so Ameri-kanci že nekaj dni zaman iskali, srečno dospelo v Santiago de Cuba.
(Ponoči.) V mostu vlada obče vesolje, ker se je brodovju posrečilo kljubu pazuosti Amerikancev dospeti v luko Santiago do Cuba. To vest so brez odlašanja naznanili pomorskemu ministerstvu.
Kingston, Jamaica, 18. maja. Ob 4. uri popoludne v Port Morant oddani brzojav, poroča, da je paz-nik Bvetilnil^v Morant Point opa
zil večje število vojnih ladij, ktere
so pod polnim parom pij ali severno, v smeru proti Santiago de Kuba. Narodnost ladij ni mogel zvedeti.
Kingston, Jamaica (naravnost) 19. maja. Parnik ,,Adula", kteri jo včeraj popoludne ob 5. uri odpljul iz Santiago de Kuba, je sem dospol z beguni. Kapitan poroča, da je okolu polunoči, skoraj v sredi med Kubo in Jamaico opazil sedem, (gotovo) španskih vojnih ladij. Vozili so proti zapadu in niso poskušali ,,Adula'* zadržati.
dospela do „Nashville". Povedala sta, da so kroglje iz ameriških ladij nad 300 Spancey usmrtile. Kakih 1500 Špancev se je udeležilo bitke.
V torek je zadela križarka ,,Montgomery" z dvema španskima topni-čarkama, ktere s ti prihajale izluke Nuevitas in se takoj umaknili, ko so pričeli na nje streljati. Jedna topničark je hudo zadeta. V obče se misli, da so Spanci nameravali »Montgomery" zvabiti v zasedo blizo kake prikrite baterije.
Jacksonville, 19. maja. V skladišču za premog na pomožnem parniku „St. Paul", kteremu zapoveduje kapitan Sigsbee je nastal 19. maja ogenj. Več ur napornega dela je bilo potreba, da so nevarnost odstranili. Na parniku je bilo 1300 ton municije to je streliva in nabojev.
Ameriško brodovje ne-more najti špansko.
Na Španskem vlada veselje, koliko časa?
ali
za
Kakor se je vojnemu ministerstvu poročalo, je špausko Kap Verd« brodovje Curacao cstavilo poslednjo nedeljo. Daljava od Curacao do zapadne osti Jamaico znaša blizo 700 milj. Ako so bile one ladije špansko brodovje in vozile le nekaj nad 10 vrst v uri, je bilo to istinito ono, o kt<'rem se je poročalo iz Moran Point, in ktero je srečala ,,Adula" ob poročanem času. V Santiago de Kuba je dospelo okolu polu noči.
Santiago de Kuba jo važua luka na iztočnej Kubi. Od naravo je že zelo ugodna za obrambo in ima v ta namen dobro lego. Luka je ozka, uvoz globok, na obeh straneh so skalnati hribje, najožji prostor pri vhodu je 185 jardov širok. Trdnjave ob vhodu, največja je Morro Castle, so slabe in zanikerno oborožene. V teh trdnjavah in mestu imajo Španci le zelo malo topov novejše vrste. Zelo ugodna pa je ta luka za polaganje podko-pov in torped.
„Oregon" na varnem.
Key West, 19. maja. Velika vojna ladija „Oregon" je včeraj dospela v luko Barbadoes. Počakali so na brzojave iz Washingtona in je nato odpljula. Zagotavlja se, da je odpljula proti Key West, kjer jo vtorek pričakujejo. Najbržo priča- , kujejo špansko brodovje v Hayani. Tudi minolo noč so raz Morro Castle po morju svetili se žarnico iz česar je sklepati, da utegnejo po noči dospeti, ali je pa to le zvijača.
Poroča se tudi, da sta po bitki od dne 12. maja pri Cienfuegos, s čolnom odrinila dva Kubanca in
Madrid, 20. maja. Pomorski minister Aunon je včeraj večer ob 10. uri dobil nastopni brzojav o dohodu španskega brodovja v luko Santiago: ^Santiago de Cuba, 19. maja. Danes zjutraj sem dospel brez kakih zaprek v to luko. Videl sem dve ameriški vojni ladiji v bližini, ali ko smo se približali, ste si umaknile. Cervera".
Na Španskem in na Kubi so bili yeselja pijani vsled tega čina Cer-ysie, kraljicama® zahvalila brzojavnim potom admiralu Cerveri; novo ministerstvo je bolj utrjeno; španski listi pa kriče glorijo o pobedu Amerikancev. Ali kako dolgo bode to veselje? Gorjč Špancem in vladi ako Cervera napravi pomoto in zadene ob ameriško brodovje, pod SampBonom ali Schleyem, tako bode zmleto kakor ono pri Manili, Španci to dobro vedo, zato samo od tolažbe od danes do jutri žive. Špansko rezervno brodovje obstoječe iz vojnih ladij : ,,Pelayo" križarke „Carlos V", ,,A1-fonzo XIII." in „Antonio Lopez4 pomožne križarke ,,Patriota" in „Rapido", tri lovilke torpednih ladij in oborožena jahta „Giralda" leži pri Cadix in čaka na povelje kedaj in kam ima odjadrati.
Brzojav iz llavane pravi: Guan-tanamo, iztočno od Kubo, sta dve ameriški ladiji bombardirali, španska topničarka „Sandora" in polk pomorskih vojakov so odbili napad. Seveda Spanci niso imeli nikake zgube, vsaj tako vedno poročajo v Madrid in narod Blepe, da ne požene monarhijo s prestola.
• Smešno pretenje.
V	Porto Rico izhajajoči španski časnik ,,Democracia" je miuoli teden pisal popolnoma resno: V kratkem bode 10.000 mož Špancev izkrcanih v Floridi, na pohodu proti severu bodo požigali mest«, v Washingtonu pa prisilili, da bode predsednik osuažil čevlje španskim generalom, med tem bodo španske torpedne ladije v zrak pognale Brooklynski most in New York upepelile. (Pisatelj tacih sanj ima ali kolešček premalo, ali preveč v glavi. Stavec.)
Lov na nemško vojno 1 a d i j o.
Nemška vojna ladija ,,Geier" Be nahaja v luki Havana. Predno je razpela minolo sredo svojo zastavo, sta je dalj časa lovile ameriške topničarke , .Mayflower" in ,,Mor-rill".
V	bližini Havane so Španci]Jna-pravili nove obalne baterije in utrdbe mesta v poslednjih treh tednih zelo popravili.
Na vplenjenem* Španskem par-
niku ,,Argonauta" so našli 150 Mauser pušk skritih in 50 zabojev municije. Parnik; in neko drugo ladijo, ktero so včeraj vplenili, do-vedejo najbrže danes y Key West.
Port au Prince, 20. maja. Maximo Gomez koraka z 15.000 vstaši proti Havani. Njegova prednja straža pod zapovedništvom zamorca Quintin Bandera je na potu 800 Špancev v beg zapodila. Santiago de Cuba bode pa Calixto Garcia s 5000 vstaši napadel, ali pa prezal ves promet. V mestu vlada velik strah. Španske vojne ladije in tri transportne ladije z vojaki so videli na obali Yucatan.
Washington, 21. maja. Vest, da se je Sampsonovo brodovje mi noli četrtek povrnilo v Key West, je vsled tega nastala, ker je morala zastavna ladija „New York" od-jiijuti tja, da dobi novo napravo za metanje žarkov in preskrbe popra ve pri velicih topovih. Sampsono vo brodovje se nahaja v bližini španskega brodovja pod Cervero, v pomorskem minieterstvu pričakujejo v poslednjih 48 urah pomorsko bitko. (?)
Brzojavi iz Madrida poročajo, da je Cervera že davno ostavil Santiago de Cuba, a to tukaj smatrajo za zvijačo Špancev, da ne bi ameriško brodovje pod Sampsonom in Schleyem napadlo Santiago de Cuba in kam drugam jadralo.
O premikanju obojega brodovja je le malo zanesljivega zvedeti, Amerikanci in ne Španci ne poročajo resnice, samo da se nasprotno varajo. — — —
24- maja 1898.
7
Xj0i30 v X.
Cervera ne bode tako kratkoviden.
Da bode Cervera v Santiago ostal, ko bodo izkrcal svoje ladije in ukrcal premog in vodo, o tem dvomijo veščaki, ker luka Santiago je past, iz ktere nemore nobeno brodovje, ako je notri in so sovražne ladije pred vhodom luke.
V obče se vprašujejo počemu je prišlo špansko brodovje čez ocean, ako se izogiba vsakej morskej bitki, nato odgovor: Španska vlada mora špansko ljudstvo varati z lažnji-vimi poročili zmag in seveda te si priboruje mornarnica, ker drugače bi prišlo na Španskem do revolucije. Mod tem pa vlada še vedno upa na evropejsko posredovanje in „častno" sklenjeni mir in potem bode tudi njih brodovje rešeno, ako se bode znalo do tja izogibati Amorikancem.
lijon pešat. (Pač malo preveč 1) „Montserrat" dobi v Cadix nove topove. Meščanstvo pripravlja veliko Blavnost glede te ,,zmage".
Washington, 22. maja. Zelo marljivo delajo v vseh uradih pomorskega oddelka. Brzojavi dohajajo in jih odpošiljajo. Uradniki delajo zelo tajnostne obraze in iz vsega je sklepati, da pričakujejo važne vesti, ali so pa že dospele. Ako se te upirajo'na veliko pomorsko bitko, o kterej se že nekaj dni govori, neče nobeden nič reči od onih, koji so o tem podueeni.
Sedaj je že 24 ur odkar je poslednja ameriška vojna ladija zapustila luko Key West in Sehleyevo bežeče brodovje mora tudi žo biti na prostoru, kjer se nahaja špansko brodovje pod Cervero. V obče se misli, da ko se je Sampson povrnil v Key West, je le take ladije seboj prive-del, ktere je zamenjal z Schleyevimi in jih razpostavil ob severnem delu Kube. V pomorskem oddelku bo ra-čunaliako Sampsonove ladije pljujejo ob iztočnem delu Kube, med tem pa Sehleyevo ob južnej obali, mora brodovje Cervere priti med dva ognja, a k o je Santiago pozno ostavil. Mogoče je pa preje, ali celo še ne odpljulo. Ako je preje odpljulo, ga ne vidi ne Sampsonovo, niti Sehleyevo brodovje, ako pa še tiči v Santiago, nemorejo v luko pljuti ameriške vojne ladije, ker je polna torped in podkopov in se kaj lahko primeri, da bodo v zrak pognane. Čakati jih bodo morali, da Španci
__v.an pridejo, ali pa aprizoriti hudo
—	c-m GiPj
vsak način je potreba čakati kako se stvari razvijejo in kaj nam prinese brzojav.
Kap Haytien, 22. maja. Edina podlaga poročila, da se je pri Mole St. Nicholas vršila, izvira od potnikov obalnega parnika, češ j ti so čuli hudo streljanje, ko so; pijuli ob Mole St. Nichols. Pripo-i vedko o 12 ugonobljenih španskih ladijah in 2 poškodovanih ameriških ladijab, so tamošnji poročevalci časnikov pridejali, da bi boljši efekt napravili.
Port au Prince, 22. maja. V petek zjutraj so v bližini Windward Passage čuli gromenje težkih topov in pokanje lahkih brzostrel-nih topov. Tudi v Gonai ves južno iztočno od Mole St. Nicholas so čuli od o. ure 45 min. do GA streljanje.
dosedaj prikrivati. Oddelki, kteri so se v Tampa ukrcali, niso bili redni vojaki, temveč kubanski prostovoljci, nekaj stotin na številu. S parnikom „Florida" so odpljuli. Na parniku so imeli mnogo pušk, več malih topov, nabojev in živeža. Parnik se še ni povrnol, ali ni dvomiti, da se ni ekspedicija posrečila. Poročevalcem listov je bil odhod znan, a jim je bilo prepovedano njih listom poročati.
William Ewart Gladstone umrl.
H a \v a r d e n, 19. maja. Bivši ministerski predsednik Gladstone se je včeraj nekoliko boljšega poču til, kazal je, da je trdnejši. Toda kmalu je pričel težko dihati in bolnik je postal tako slab, da so se bali, da vsak trenotek umrje. Umrl je danes zjutraj ob 5. uri.
Parlament ne bode danes zboroval na čast umrlemu in vlada bode napravila oficijelen pogreb. Truplo bodo položili na oder v Wostmin-terski opatiji ali stolni cerkvi bv. Pavla. V parlamentu bodo predlagali, da se Gladstoneu napravi na stroške naroda spomenik.
Pomorska bitka.
Iz Cap Haytian se je danes po noči poročalo po časnikarjih, da so v ono mesto dospeli potniki iz Port de Paix, Hayti, da se je pri Mole St. Nicholas bila velika pomorska bitka, v kterej je bilo 12 španskih in 2 ameriških ladij hudo poškodovanih. Enaka vest je krožila v soboto, a obe sti — izmišljotina časnikarskih poročevalcev.
Key West, 21. maja. Časnikarski poročevalci imajo sedaj tukaj lepo življeuje. ^Posedajo po verandah hotelov, sprehajajo se pod palmami in koketirajo ter se zabavajo z lepimi Kubankami in drugimi krasoticami, pisati itak nemajo nič, censor črta mnogo iz poročil o vojni in pisma prehiti brzojav, ako se kaj posebnega dogodi. Sem in tja pišejo le mala poročila in to je vse.
Španska slavnost ,zmage*.
C o r u n a, Špansko, 21. maja. Iz Cienfuegos je včeraj večer dospela španska pomožna križarka „Mont-serrat", ljudstvo jo je sprejelo z velikim veEeljem. Zapovednik križarke je rekel, da se mu je posrečilo priti skozi blokado in dovedel na Kubo 1000 vojakov, 100 topov,
Z Gladstoneom je stopil mož raz prizorišča, kteri je bil več nego pol leta v tesnej zvezi z angleško politiko. Njegovi prijatelji so ga novali. „Grand Old Man", ga starega moža, in bil priiEž_il5P
ime-
J j—
kljubu temu so mu njegovi politični nasprotniki marsikaj predbacivali.
Gladstone se je porodil dne 29. decembra 1809 v Liverpoolu. Nje-goy oče je bil bogat žitni trgovec
Spanci se z laž mi tolažijo.
V Madridu izhajajoči ,,impar-cial4' poroča : ,, Pred mesecom so Amerikanci uapovedali, ba bodo Kubo v par dnevih zasedli. Ko so bili pri Cardenas, Cienfuegos, Cabanas in Porto llico tepeni so poskušali s zaničljivo zvijačo, pod našo zastavo, utihotapiti v našo hišo, ali tudi to se jim ni posrečilo. Danes odpošlje Španija ugovor na vse evropejske vlade, Ameriko morajo te poklicati na odgovor, ako ni mednarodna postava samo mrtva črka".
London, 22. maja. Iz zapadne Indije se poroča, da so štiri ameriške vojne ladije streljale na Santiago de Kuba, ali odšli, ko je dospelo špansko brodovje pod Cervero; Amerikanci so nekaj časa streljali, ali odšli, ko so sprevideli, da imajo Španci velike topove. Najbrže so bile to le pomožne križarke na ogledovanju in imajo te le manjše topove na krovu.
Kubanski prostovoljci na Kubi. M ac o n, Ga., 22. maja. Sem je dospelo poročilo, da je prva ekspedicija vojakov odšla na Kubo. Ali sedaj se pozvedelo, da se je to že dne 18. maja zgodilo, ali vojaškim oblastim se je posrečilo to istino
William Ewart Gladstone.
ter umrl leta 1S51. Mladi Gladstone je študiral v staroslavnej šoli v Eton, zli letom so ga tja privedli. Gladstone so v nežnej dobi ni bavil z igrami, največja zabava mu je bilo vesljanje in pohajanje na sprehod; bil je zelo vesten in reda ljubeč mladenič ter bogaboječ. Umrli škof Hamilton je pisal: „V Eton sem bil deček nič prida, ali rešil sem se tega zla, ko sem se seznanil z Gladstonem".
Literarična družba v Etonu, v kterej se niso bavili s krpanjem stihov, ga je sprejela članom z 16 letom; bavili so se historičnimi študijami in času primerno politiko. Zelo konservativne debate so uplivale, daje Gladstone postal liberalec. Leta 1837. je uredoval organ družbe „Eton Miscellany". Vsi oni, kteri so ga bližje poznali, so si bili svesti, da se bode visoko povspel. Enako so o njem izrekli, ko je dospel v Oxford, kamor je prišel leta 1828. V Oxfordu se je pričel javno pečati s politiko; leta 1831. je imel izvrsten govor glede sramotnih volilnih razmer v parlament. Še ne popolnoma 22 let star je bil Gladstone izvoljen v parlament za Newark in potem ostal član parlamenta do smrti. Leta 1868. je poBtal ministerski predsednik, ter prouzročil, da ni bila irska cerkev več državna; preua šolstvo in armado. Leta
moralo odstopiti liberalno ministerstvo in ž njim Gladstone; a leta 1880. ga zopet vidimo kot vodj ministerstva, a 1885. je moral stopiti, ker ni Angležem povoljn« miru napravil z Boerci in vsledJ težavnih razmer v Chartum v Afriki; a že zopet leta 1886. je bil ▼ tretjič ministerski predsednik; leta 1892. je bil četrtič vodja ministerstva. Njegovo Homerule postavo so leta 1893. zavrgli v parlamentu. Poslednja leta seje odtegnol politiki in bival vHawarden. Gladstone je spisal mnogo znanstvenih knjig in političnih knjig in brošur.
Vstaja zaradi glada v Italtfi.
Počasi donaša pošta natančneja poročila o vstaji in nemirih v Italiji, kteri so se vršili pred nedavno in že mi poročali o njih.
Niso še sicer dospela natančna poročila o glavnih bitkah v Milanu, Neapolu in Rimu, ali te velike bitke so nastale po celej vrsti malih nemirov, v kterih je bilo tudi mnogo krvi prelite od stradajočega ljudstva.
Zelo pretresljivo slikanje vstaje vsled gladu v Bari čitamo v dunaj-skej ,,Neue Freie Presse" od dne 27. aprila, ta list piše;
,.Današnji dan bode v zgodovini mesta Bari ostal črno zaznameno-van za vse čase; lakota je gnala sicer mirno prebivalstvo k demonstracijam proti mestnej upravi ii avi, in sicer v takem števili kakor še n i k d a r nfbilo. U z ro"! temu je podraženje kr h a; cena temu je treh mesecih skočila od 30 cen težimo v za kilo n 55 centezimov. Glede vedno višjej ceni žitu bc>de tudi kruh dražji postal in na tisoče družin bode moralo trpeti glad. Okolu 8. urp zjutraj je marčalo kakih 6000._4'sob pred hišo Sindaco in od tega zahtevali, da deli kruh in denarno podporo, na kar jim je odgoril, da se mora mestno starešinstvo o tem še le posvetovati. Ljudstvo je bilo nezadovoljno s to izjavo in pričelo pleniti in požigati. V teku dveh do treh ur je Bari izgledalo kakor bi sovražnik tam razsajal. Okolu 20.000 osob je šlo na trg pred prefektnro in municipij, udrli v ta poslopja zmetali iz njih: knjige, spis«, klopi, mize, sploh vse, kar močno pritrjeno, na cesto i vse to so polili petrolejem in lili. Policijski urad je pogorel zidu. Ljudstvo je udrlo v hiše sofcnikov in plenilo pri belem dn vu. Trgovine in banke tudi Bane d' Italia, so zaprli ob 10. uri ludne. Šole so zaprte, hiše
zaptP do i za-
dopoj
M Tukaj je vec vrst a	pive,
gj ako želite naboljše,
gj	morate naročiti
i SuperiorStock,
j®j	ker to je
H izvrstno glede čistosti
Prodaja se povsod i.

B0SC2 sms CO.,
LAKE LINDEN, - - XtOS,
Entered as second clas e New York, N. Y. Post o! ctober 2. 1893
,,GLAS NARODA".
Jat slovenskih delavcev v Ameriki, zdajatelj in urednik: Published by
F. SAKSER. ' >9 Greenwich St. New York City.
Na leto volja list za Ameriko $2.—,
a pol leta..............$1..—
Za Evropo za vse leto.....gld. 5,
„ „ pol leta . . . . „ 2.50, „ d;*trt leta . . . „ 1.25.
,Glas Narodda* izhaja vsako sredo
"a oglase do 10 vrstic se plača ntov.
opisi brez podpisa in osobnosti ne natisnejo.
Denar naj se blagovoli poslati po Money Order.
Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
Dopisom in j>ošiljatvam naredite taslovom:
„Glas Naroda",
109 Greenwich St. New York Citv.
kib stražnikov so popolnoma razdejali, finančno osobje pa pregnali, 'se v inestu prinesli neplačavši žitninski davek. Posadka 1200 vojakov, je bila pn-slaba, ker 'staja je obča. Daiws več«-r je do-ipelo 1000 pešcev, 200 karabinier-jev in 200 kotijikov iz Neapola in Foggia. Sedaj govore o 4<»0 zaprtih, usmrt* nih in množili ranjenih. V vsem Bari ni ostalo niti jedno okno celo. Cestne svetil nice so po-om I jene ali upognjene. To noč bo-e vladala tema, novim vojakom, "teri mesta ne poznajo, bode teža v-) postopati.
Kasneje poročilo: ,,Druhan ho-dijo dobro obožene s puškami, rt> volverji in n^žmi jm> inestu. Smrt-nevarno je stopiti na ulici. Ravnokar je druhal zmagala odde-jk vojakov pri depozitnem uradu, Lie bode nič opravila proti ognje-
blagajuicam".___________
vpisnik tega liberalno -Čifut-a lista si seveda nemore dru-pomagati, ne^o da imenuje Biromake, ktere glad tira k '.itaji »druhal". ,,Druhal'' je pri cih najetih pisačili vse kar se proti groznemu ,,redu". „Dru-al" so oni, kteri branijo svojo bogo kožo. „Druhal'* so tudi potem, ako sami sprevidijo, da je lakota ljudi prislila se vzdigniti zoper isti red, kteri je lakoto prouzročil. * Slikanje pričetka italijanske vstajo nam pa tudi kaže laži italijanske vlade, ktera zagotavlja, da je pri teh nemirih prišla na sled, da so ih uprizorili republikanci in socija-ter ima od teh „ načrte" v ro-Vlada mora sevedr. lagati, ii pokriva svoje sramotno stvo, in da lahko pomori g( »letno ječo spravi vodje ublikaucev in socialistov, početku srn ice rekli, da je te ire v Bari pi.*f zročil glad, in anik čifutsLg& lista je sam lal, da je ,,sicer mirno ljudstvo demonstrirati proti mestuej i državi ker ga je glad gnal oraj nič o „načrtih" glede
gospodje z svojim ožemal-gospodarstvom so uprizorili tke. Ne delavci, ne množina istva! Lakota, nasledek sialtega spodarstva, je gnala t«- ljudi na ice v boj.
anjske korenine hoditi oko-cerkve in krasiti božji hram. Tu pa tudi nesmem pozabiti slovenskih deklet in žena, ktere so možem z svojimi metlami in krtačami prihiteli na pomoč, da okrase in osna-žijo hišo Gospodovo, zato jim bodi tudi srčna zahvala od društvenikov in drugih.
Ko je bila cerkev okrašena, treba je bilo misliti na dušno okrašenje — na sv. spoved. To so opravili društveniki deloma že v soboto zvečer, deloma pa v nedeljo zjutraj. Ob 8. uri zjutraj so se zbrali večinoma vsi udje društva bv. Jožefa v šolskej sobi, da se uvrste za sprevod v cerkev. Ko se je oglasil zvon iz zvonika sv. Barbare vernike v cerkev vabeč k službi božji, postavil se je zastavonoša ponosno na čelo društva, razvil zastavo ter se jel pomikati proti velikim vratom, drugi so mu pa paroma sledili. ^Vsakemu zavednemu Slovencu je moralo utripati srce ob pogledu na čvrste može in fante, kteri so vešči svoje narodnosti ponosno korakali v cerkev. Da, takorekoč videti je bilo kakor bi se te slovenske zavednosti veselila tudi narava. Krasno pomladausko solnce je vpi-ralo svoje zlato obličje na zemljo in dalt-č tja čez ravan so milo doueli dobro ubrani glasovi zvonov in lepo odmevali od hriba do hriba.
Mašni zvonček zapoje in duhovnik čast. g. J. Z a 1 o k a r pristopi k altarju, da opravi sveto daritev za spravo grehov sveta. A, dragi mi Slovenec široni sveta, motiš se,
ako misliš, da imajo naši možje in rod vedno tako tlačen ostal kakor
je bil v srednjem veku in bi bil še danes, ako bi njegove vrste ljudje svet vladali ter zabranjevali se jim izobraževati? Kdo krade vero? Ali ne nekteri njfgove vrste ljudje najbolj, o kterili imamo prelepe zglede,
fantje srce samo za sv«tno. Ne, tu si lahko videl, da v njih srcih še ni pozebla ona kal, ktero so njim slovenska mati in njih dušni pastirji zasadili v njih mlada srca — kal svete vere. Vse je bilo pobožno
navdušeno med svetim opravilom : ako se ozremo na Califurniške hribe, da še duhovnikov glas je danes ne- ali ako se ozremo na Francosko, kako bolj slovesno in mogočno po ko so pred par leti nekemu gospodu cerkvi donel. Ko je prišel čas, da glavo odsekali zaradi roparskega
s« udje združijo z Odrešenikom, tedaj so preč. g. Zalokar proti njim v
svojim dobrim umora, in več je tacih. A molčim, je obrnil ker nečem žaliti nedolžnih, in ne-udom ter čem odjema ti ugleda. Vam M. Š.
kratkih in jedernatih be ložil pomen tega svetega ~~so udje ""pobožni
in uredniku bi pa lahko pokazal t i ska n^^^^^^^
molltvenika, laž uporab-
1 j e n a v grde sebične n a m e-n e. Le počasi! Kdo pa je kaj agi-
pristopili k Gospodovi mizi in se združili z Omin, kteri bo enkrat nas
vse sodil.	tjraj za zborovanje iu kake ljudi je
Po končanej svetej daritvi po- poslati k zborovanju? Brez po-društveniki zopet v šol-
Dopisi.
Federal, Pa., 14. maja. iO uredništvo ,.Glas Naro-iiui da lili dovoi;t ? kotiček "h nam priljubljenega l;sta aroda", da sporočim slo u občinstvu o lepej slavno-smo obhajali v slovenski Barbare dne prvega maj dati, eden izmed najlepši je izvolilo društvo sv. za svojo slovesnost, za spra-ogom Tu v zadoščenje svoje ke velikonočne dolžnosti, a dni popreje si videl čvrste
dali so se sko sobo, da tu použijejo skupni zajutrek, ter da se še bolj utrde v bratsk^j ljubezui in v zavednosti svoje narodnosti. Hitro je minol čas med bratskim pomenkovanjem, skoraj sleherni si je želel jed-nega Jozueta, da bi bil ustavil solnce na nebu, toda ker ga ni bilo, prišla je ločitev. Po zajutreku smo imeli udje še pete lita ni je, med kteri mi so se zopet dobro obnesli slovenski pevci.
Med vso to slovesnostjo sem si mislil, o da bi bili Slovenci povsodi tako zavedeni svoje narodnosti in složni kakor tu, potem bi pač kmalu prišel čas, da bi tudi druge narodnosti nas jele malo bolj spoštovati. Zatoraj Vam kličem, dragi mi Slovenci, širom sveta, bodite složui in pomagajte bratu, podpirajte se kjer koli mogoče, pomislite na izrek: Svoji k svojim! Priporočam Vam posebno našega spoštovanega g. Sakserja, kteri se trudi in trudi za blagor Slovencev. Pokažimo toraj, da ne plačujemo: Dobro z nehva-ležnostjo. Slovenci, ako pošiljate denarje v staro domoviuo, obrnite se raje na našega rojaka, kteri Vas ne bode ogoljufal kakor drugi ageutje. Tudi društveniki sv. Jožefa so že večkrat pošiljali domov denarje in to lahko spričujejo, da njim je g. Sakser vedno poštenejše in cenejše vse vredil kakor drugi. Sedaj pa vsem Slovencem širom sveta srčni ]>ozdrav, tebi pa „Glas Naroda" dol>er vseh.
Sopotničan.
Ely, Minn., 14. maja.
Slavno uredništvo ,Glas Naroda', dovoli t« mi spregovoriti par besedi, ker sem ud tukajšnjega društva in to ne le par mesecev, temveč že yeč let, in v to me tudi naprosili drugi rojaki. Zopet se je oglasil oni M. Š. s farizejsko hinavskimi besedami iu ob koncu pa surovimi kakor najbolj
voda ste se razkoračili in zaničujete.
Kako se je pri ustanovljenju Jed-note pisarilo o malih upravnih stroških, poglejmo jih danes! In ako pojde tako naprej bode Jednota nazadovala, ker že brumue in v izobražbi zaostale duše se čehljajo za ušesa mi. Ne bi pisal tega, ako bi kdo iu kje kak povod dal M. Š. za surovost, ali ker jo je on s klina snel, zato odgovor.	S. D.
North po rt, Waseh., 11. maja.
(Na stotine ljudi je brokalo v British Columbiji).
Dragi mi g. urednik našega lista, prosim da natisnete moje vrstice, ker hočem rojakom naznaniti kako se nam tukaj godi. Dosedaj se ne spominjam, da bi bili rojaki kedaj čitali kak dopis iz teh krajev v našem cenjenem listu, ali kteri bode tega čital in se tudi po lijem ravnal, Bi bode mnogo trdo prisluženih novcev prihranil.
Dragi rojaki, prišel sem v to tolikanj hvalisano British Columbio dne IS. avgusta 1897, z menoj sta šla tudi dva tovariša; eden seje kmalu podal nazaj v Zjed. države; drugi pa se je .»d mene poslovil mesec pozneje, ker ni bilo dela dobiti. Ostal sem sam Slovenec iu 3 Hrvatje v Trail, delali nismo nič, prebivali pa v lopah in jedli. Kmalu po novem ktu sem se odpravil na pot po Canadi dela iskat, dosedaj še nisem prejel za nolteuo delo. Obhodil sem velik del British Colum-bie in popraševal, po kterem koli delu, sprejel bi delo v rudotopil-nici, rudokopu, ali v šumi, ali vse zaman. Ali ni čuda, da se delo ne dobi, ker vsi rudniki so pokriti z debelim snegom in to po hribih, šumah in ravnim.
Vrnil sem zopet proti Zjediuje-nim državam, gredoč si pa še enkrat ogledal najbolj sloveče kraje:
gosloyje študirali pita s puhloglav- pilnica, ktera pa popolnoma poči, berači itd. Toraj vsak delavec čiva, dalje sem šel na Rosland, najin sploh Slovenec, kteri ni zajemal večje mesto te okolice, v njem pre učenosti z velikim korcem kakor M. S. je puhloglavec, kaj pa je on? Ali ni podoben onemu oslu, kteri poleg polnih jasli, ko se je napasel, vpije: — „Ia — Ia, glejte me, plemenito žival, veliko jem iu pijem ter malo delam!" Ta Slovencem že znana prismoda hoče na naše stroške ukazovati koga naj pošljemo k zborovanju Jed note za naše težko prislužene novce; ali se boji. ako bi kteri onih razumnih prišel, kterim njegovo zabavljanje ni evangelij m bi hotel kake stvari zvedeti? Ali je M. S. pisaril to zato, da bi k zborovanju prišli le zgolj pojaceljni, da bi vsemu pritrdili kar bi On ve-leučeni mož, doktor VBeh nevednosti in zmot diktiral drugi pa kričali: ,,Govori gospod, tvoj hlapec posluša!" Ali mar res ne vedo, da mi vemo kdo ima največji dobiček od Jednote, da bi mi za veliko vplačilo povsodi toliko, ako ne več dobili, pri tem pa bili popolnoma neodvisni in se nam ne bi bilo potreba bati, ako po deset ali petnajstletnem uplačevanju pademo v nemilost pri kakem takem ošabnežu kakor je M. S., ali kakem hinavcu, da bi nas izobčili in mi zavrgli lepe nov-c e, pri tem se pa postarali in ne imeli prilike pristopiti k nobenemu drugemu društvu ali k zavarovalnici? Ponižnost je lepa stvar, a pasjo ponižnost zaničuje v tej deželi vsakdo. Ali res misli, da bode delavski na-
biva 10.000 prebivalcev. Tu sem ostal 18 dni in videl več rojakov, kteri so prišli iz Zjed. držav, a večina njih se je takoj vrnila, ko sem jim povedal kako slabo je povsodi po British Columbiji, ž njimi sem tudi jaz šel proti North-port, Wash.
Rosland je precej lično mesto, z visokimi hribi je obdano na vse strani; na teh se vidi veliko malih rudnikov, kteri pa tudi počivajo. Samo v Iliroj in Origel rudniku nekaj delajo in v ta dva rudnika pride vsak dan nad 50 delavcev zjutraj in zvečer prosit za delo. Zato ni upati nobenemu rojaku, da bi tukaj delo dobil, dokler ne prične delati topilnica Sipiart Conip. v Trail, ali zato bode potreba še dva ali tri mes< ce počakati, ali še več, in še ni nič gotovo kedaj prične z delom Toraj dragi rojaki, kteri želite sem, ali ste namenjeni v British Columbio potolažite se in ne dajte zapeljati, ako čujete govoriti, da je tukaj dobro in velika plača. Zaslužek je razne vrste, po S 1.40, S 1.50, $2, $2.50 do S3, ali še zato malo plačo ni dela dobiti, ker je povsodi preveč ljudi, dela pa letos malo po Canadi.
Tako dragi rojaki, ospisal sem kar je bolj važnega, da se bodete vedeli ravnati, in upam, da mi bode marsikak rojak zato hvaležen in si lepo novce prihranil. Poznam fante, ki so prinesli v Canado po S100, $150 do S200 in so vse potrošili, naposled so morali še svoje znance in prijatelje prositi za stroške, da so 6e nazaj vrnili. Ravno tako se meni godi, devet mesecev brez vsega dela, a potrosil sem lepe novce, morebiti mi bod'1 to več rojakov privoščilo, ker sem delo popustil in šel srečo iskat tja ker jo ni. V t^j hvalisani deželi še nisem videl nobene katoliške cerkve in se mi vidi še od Boga zapuščena. Toraj dragi rojaki bodite previdni in zadovoljni z svojim delom, kterega imate in nikar ne hodite v British ^^l^^ic^umbm^er se i »oda.vsakdo kesal.
Ako bi hotel vse napisati kar sem doživel in videl v Canadi, bi moral napisati celo knjigo, omenil sem le toliko, da svarim rojake potovati v to deželo. Zal mi je, da se nemorem nikjer ustaviti, da bi pisal po „Glas Naroda", kteri nam donaša vsako-vrstue novosti, ako tukaj ostanem, gotovo nebodem brez mi priljubljenega lista. Srčni pozdrav rojakom, tebi „Glas Naroda" pa želim veliko podpornikov, kljubu črnej zavidiji-vosti tvojih klevetnikov.
Jožef Pirnauer.
Razne vesti.
neotesana žganjarska baraba. Ta I Sandon, Ceslo, Mecopen, Pil bay mlad, gospod si res ž« mnogo do-(Nelson, Robeson in potem prišTv
V poslednjem mesto je to-
~ •	- ---e i so
mišlja in vse druge, kteri niso bo- • Trail.

Wall Street polk hnnibng.
Mešetarji in njih klerki na Wall Str. ne pojdejo v vojno. Ti možakarji so ustanovili polk z 2950 člani, izključljivo borzjanci ni njih klerki. Nekteri bankirji so „podpisali4 4 (a ne dali) po $ 100.000 za oboroženje polka. Nezaupljivi ljudje pravijo, da je vse to le komedija, in polka ni več, preje je bil raz-puščeu, nego pravilno ustanovljen. Višji pobočnik seje v soboto izjavil, da ga ne potrebujejo več v službi-
Gasilci ponesrečili.
Dva požara v soboto v Brooklyuu sta napravila S100.000 iu pri teh bilo osem gasilcev, dva nevarno poškodovana. V Greeupoint Ave., štev. 142 je nastal ogenj vsled razletele svetiluice iu se zelo naglo razširil, terse ludi vnela triuadstropna hiša Athletic kluba. Gasilci so postavili iestvo in ta se podrla ter bili vsi na njej stoječi gosilci ranjeni.
Zanoli spoznan krivim zaradi goljufije.
Brivec Zanoli, o kterem se je ob svojem času pisarilo, da je več žena umoril ker je imel te zavarovane, in bil kasneje oproščen te zatožbe in sumničenja, je bil v petek krivim spoznan zaradi goljufije zavoro-valnice Metropolitan Life Insurance Company. Porotniki so se eno uro posvetovali.
Kavo za armado.
Arbuckle Bros. so dobili naročilo od vlade za kavo za armado; prva pogodba se je sklenila za 20.000 funtov žgane kave, za ceno pri funtu po 10+ centov. Druga tvrdka pa je dobila naročilo za 3500 funtov zelene kave.
3Iok;\ za armado.
Baltimore, 19. maja. A. C. Cambrill Manufacturing Co. je od vlade dobila naročilo za 6 milijonov funtov moke, to je 30.000 sodov prve vrste. Ta tvrdka ima se-'iaj od poslati 35.000 sodov moke. Določene ima tudi kraje, kam poslati. Večina te moke pojde y Florido, jeden del tudi v Chickamauga in na Kubo.
Dober bode zaslužek.
St. Louis, 20. maja. Komisar Duval je danes pri uekej tukajšnjej tvrdki kup 1 proti takojšnjemu od-poslanju 75.000 funtov špeha, da tega odpošlje v Chickamauga. Včeraj so odposlali v Tampa in Mobile : 60.000 funtov fižola, 250.000 funtov moke, 300.000 špeha, 100.000 funtov mila, 50.000 funtov tabaka in 30.1*00 funtov sadja v posodah, popra in družili dišav.
Strela jo je ubila.
H a z l e t o n. Pa., 10. maja. Sarah Jane Plillips je danes zjutraj ubila strela, ko je stopila v njeno sobo in bila takoj mrtva. Ko so truplo našli je še roke sklenila.
Navihani poštni roparji.
V četrtek zjutraj ob 2. uri so z^lo navihani lopovi ulomili v poštni urad v Spring Valley, razstrelili blagaj nico in ukradli $500 v gotovini in poštnih znamkah. Poštno poslopje je v Maine Str., in poleg tega biva poštar Daniel Inglis, njegovi sosedje so Isaec Keeler in Samuel Jansen. Okolu 2. ure se je zbudila žena Keelerja in možu povedala, da so roparji v poštnt m uradu; ta se je prepričal, da je to res in zbudil Jansena, oba sta se oborožila a puškami in revolverji ter hotela lopove pregnati ali zasačiti. Ali.jo>! samajiista mogla v^QBy roparji so zvezali vrata z vrvmi. Ženske in možki so klicali na pomoč, ali kmalu je bila čuti razstrel-ba; roparji so blagajnioo z dinami-tom razstrelili. Pobrali novce in poštne znamke, ter ubežali. Še le pozneje je prišel stražnik in oprostil zaprte ljudi. O roparjih ni nobenega sledu.
Pobalinsko.
Washington, 20. maja. Dva vojaka prvega New Jersey polka 23 let stari Robert Kil let in 2-»letni Robert Hyland, oba iz Newarka, nista vedela slobodui čas bolje uporabiti, da sta zarisala svoje imena v dragocena vrata, ktera so veljala 850.000. Oba so zaprli.
Premije za vplenjene španske lad i je.
.Washington, 19. maja. 1'rad-niki pomorskega urada in sodnije gled premije vplenjenih ladij budo imele dololiti, ktera španska ladija je bila pri Manili močneja od ame-» rižkih, ker postava določa za vsa-cega moža na ladiji. ako je bila ona sTabeja, bodisi v dno morja r;;z>tre-ljeua ali v zrak pognana po 8100. ako je bila močneja pa po premije. Večina ameriških ladij je bilo močnejih. le pri „Petrel" je bilo obratno. Na španskih ladijah je bilo 1S00 mož iu je sedanje vprašanje, ali dobe ameriški mornarji pod Dewevem $180.000 ali «360.000. Od te svote dobi zapovednik dvajsetino, kapitan desetino zneska določenega na ladij o, ostanek se pa razdeli po šarži.
Grozna smrt.
Baltimore, 19. maja. Martin Rakes v službi pri telefon kom-pauiji je zdrčal raz 40 čevljev visokega droga, z nogami je obtičal med žico in ga elektrika ubila. Truplo so delavci le z veliko težavo sneli in privedli na zemljo.
Washington, 19. maja. Klektrikar Josip Ardle je danes opoludne dobil od žice napolnjene z elektriko tako hud udarec, da je kmalu nato umrl.
Tornado na zapadn.
R oc k ford, III., 19. maja. V Olge County je včeraj večer tor-
nado usmrtil jednajst osob, je pa ranjenih, vse je razdejan
je prišlo vrtincu na pot. Vih je pridrvil iz jugozapada in val po 300 do 400 čevljev na Na tej ozkej progi je pa tudi gro opustošil; hiše, drevesa in vrto je spremenil v puščavo. V Stil man County, kjer je vihar najhuj razsajal, je razdejal 15 poslopij, cerkvi in skladišče. Tudi v Adeline je več poslopij podrl. Železniški nasip je odplavljen, brzojavna in telefonska zveza pretrgana. V tem okraju sta bila dva moža ubita, neka žena pa tako hudo poškodovana, da je kmalu nato umrla. Vsa družina Nelsona je usmrtena, a poleg teh tudi več druzih, ranjenih so našteli 20.
C 1 i n t o n, Ia. 19. maja. Včerajšnji viharje pustil skoraj na vsakej hiši znak. Charles Flora, njegova žena in trije otroci so bili pokopani in ubiti od na kup zagromele hiše. Pri Savannah so bile štiri osobe jedne družine usmrtene. Pri Ambov, 111., se je ob mraku pojavil drugi tornado in drvil proti iztoku. Prebivalstvo je bilo že ves dan v strahu zaradi hudega vremena in bežalo ko je vihar nastal v kleti in se na ta način vsi rešili.
D u l u t h. Minn., 19. maja. Vas Pennington ob Soo železnici je včeraj večer vihar popolnoma razdejal. Tri osobe so bili usmrtene, okoln petdeset pa ranjenih. Iz North Crandon je odšel pomožni vlak s zdravniki.
\V i c h i ta, Kan., IS. maja. Naselbino Cunnigham je včeraj ob 9. uri obiskal tornado in to popolnoma uničil. Od 400 prebivalcev so bili trije usmrteni, štiri pogrebu- 3 Samo tri hišo so še ostale.
Leut^ertova nova pravda.
Chicago, 21. maja. Sodnik Gary je podpisal odlok za novo pravdo proti morilcu žene Adolfu Luetgertu. Prihodnji t«-den ee bode višja sodnija bavila s tem slučajem.
Politični boy cot. Cincinnati, 20.^naja.
Ker
Francozje v tej vojni z Španijo sim-patizirajo, so tukajšnji trgovci pričeli boycotirati vse blago, ktero pride iz Francoske in ceio tako, ktero ima francosko ime ali tako varstveno znamko. Velika proda-jalnice Mabley »t Carav je danes vrnila veliko pošiljatev francoskega blaga z opazko, da naj jej pošljejo ameriško ali angleško blago. W. S. Little, kteri zastopa koristi tukajšnjih kapitalistov v Meksiki seje danes od tam povrnol in pravi, da prebivalstvo Meksike boycotira ameriško blago iu je popolnoma prijazno Spancem.
1309 lesnili delavcev na štrajkn.
O s h k o s h, Wis., 19. maja. Tukaj je nas t il št raj k lesnih delavcev. V sedmih tovarnah, v kterih izdelujejo vrata in drugo potrebščino za stavbe, je nad 1300 delavcev delo ustavilo, ker jim tovarnarji niso hoteli plačo za i!5 odstot. zvišati, žensko ti.'j«> odpraviti in delavcem, kt«>ri s i dosegli 18. leto, dati najmanjši zaslužek $1.50 na dan. V tovarnah je le 140 delavcev in upajo, da se tudi ti pridružijo štrajfcu-joči m.
Žito bode ostalo drago.
D o 1 1 a s , Tex., 23. maja. Iz dvanajst ali več Countvev v severnem Tex asu se poroča, da je vihar in dež v noči od petka na soboto uničil polovico žita. Tudi sadje je hudo trpelo.
Na
Zlatoiskalci se vračajo.
tisoče iskalcev zlata se je nolo in niso nič našli.
vr-
Montreal, 19. maja. Nastala vojna je marsikoga ovirala, da ni šel svojo srečo iskat v Klondike, samo angleške družbe pogostima zahajajo po St. Lawrence reki in gredo proti zlatim poljam. Ali vendar ni toliko ljudi, kolikor so jih pričakovali. Znižana uic je
pospeševala, ali mnogo ljudi pride le do Vancouver, za daljno pot jim pa Bredstva zmanjkajo. Caaadien Pacific železnica v je v poslednjih 4 mesecih prepeljala kakih 30.000"
cena želez-izsel je vanje proti Klondike