233. št — 5. feto Poštnina pavšalirana. Posamezne številke 1 D. Naročnina za kraljevino u SHS "••sSno 15 D Letno 180 D. Inozemstvo; e*€eno 20 D. Letno 240 D ei)°3toipng mm vrsta 4 50 para, večkrat popus (pv n tik SLAVI* a^, . -'ni. v torek, 10. oktobra 1922 *** &*ki Uredništvo: Cj. 'olfova ulica 1/1. Telefon 300 2h' Y Uprava: Marijin trg 8. Telefon 44 Rokopisi se ne vračajo Vprašanjem je priložiti znam za odgovor. Pred porazom Sv. Pribiževifa. JJBBANJA pred sejo glavnega odbora demokratske BRANKE, NAČELNO NASPROTJE MED PRIBlCEVlCEM IN DAVI« DOVICEM. Zagreb, 9. oktobra, (Izv.) »Slobod-P. Tribuna'-', javlja iz Beograda: Velik ®1 demokratskih poslancev se že nahaja v Prestolnici. Za danes je napoveda-seja demokratskega kluba. Razprav-bodo o najvažnejših vprašanjih, ki Padejo na dnevni red jutrašnje seje Kavnega odbora. demokratske stranke . Poslanskega kluba. Iz vse države pri-*“wjo dopisi, v katerih zahtevajo kra-r;'Pi odbori, naj se spor med demo-Patskinii voditelji poravna, da se tako PfcjPreČi razkol v stranki. Ljudje, ki sto-P blizu demokratski stranki, kakor tu-® demo Igrati sami menijo, da mora spor, ako se ne poravna mirnim potem, končati s popolnim porazom prosvetnega ministra Svetozarja Pribičeviča in popolno zmago predsednika demokratske stranke Ljuba Davidoviča, zlasti ako ostane Davidovič šef demokratske stranke. Že z ozirom na kampanjo med Pribičevičem in Davidovičem po zagrebškem kongresu javnih delavcev, ko je minister Pribičevič nedvoumno izjavil, da se popolnoma načelno razlikuje od Davidoviča in da ne moreta več delovati skupaj, se more s tem računati, da je Pribičevič iz demokratske stranke sploh izključen. Previdnost radikalnih prvakov. Radikalci počakajo sklepe glavnega odbora demo- KRATSKE STRANKE. kmalu odstopila, ker je kralj Aleksander izrazil željo, naj bi vlada rešila vprašanje kraljeviča Gjorgja, ker pozna že vso zadevo. Poleg tega je ta zadeva tudi eden razlogov, zakaj vlada ni odstopila že pred par dnevi. Računajo, da bo zadeva princa Gjorgja končana koncem tega meseca. Beograd, 9. okt. (Izv.) Včeraj poldne je imel radikalni klub sejo, ka-so prisostvovali ministrski predsednik Pašič in ministri dr. Ninčič, Sta-jjp» Vukičevič, dr. Markovič, dr. Mila-®dovič, dr. Miletič, Vuičič in Trifuno-^ nadalje Mirkovič in člani glavnega ®9bora radikalne stranke iz Beograda. "*fcdstrski predsednik Pašič je poročal ^Položaju, v katerem se nahaja vlada, 'dvorili so tudi ostali ministri. Nato je btišla na razgovor demisija vlade. Razpravljali so o koaliciji, o zadržanju demokratov na radikalskem kongresu v ®°®boru. Pripravili so tudi vse potreb-®° za sejo radikalnega kluba, ki se sejane dne 12. t. m. Radikalci hočejo ®aibrže počakati na sklepe, ki jih bo *I°rila seja glavnega odbora in kluba ®°slancev demokratske stranke, ki se •ostane jutri. Zakaj ni vlada odstopila? Beograd, .9. okt. (Izv.) »Vreme« pl-Kakor se zatrjuje, vlada ne bo tako ZAKONSKI NAČRTI PRED NARODNO SKUPŠČINO. Beograd, 9. okt. (Izv.) »Pravda« piše, da je kralj Aleksander izrazil vladi željo, naj na delovnem programu novega zasedanja narodne skupščine ne manjkajo zakonski načrti o vojni odškodnini, o civilnih državnih nameščencih in o invalidih. Iz tega se da sklepati da kralj ni zato, da se razpusti narodna skupščiua. Zaradi tega bo razvoj nada-ljnih dogodkov odvisen od parlamenta samega. Faiistovske priprave za pohod na Rim. Koncentracija fašistovskih množic koncem oktobra v RIMU. GOVORICE O NAČINU ODSTAVE SEDANJE VLADE, srajc« naj bi se prihodnje dni nadaljevala. Zatrjuje se, da je osrednje vodstvo Beograd, 9. okt. (Izv.) »Novosti« podajo iz Trsta: Zmaga ekstremnih Cementov na kongresu socialistične franke v Rimu vznemirja vso Italijo. Vlasti pa fašistovske kroge. Fašisti be-*>o vodijo agitacijo, vsled česar njihovo “banje očitno raste. Sodeč po zadrža-bb* voditeljev fašistovske stranke in zla-Po izjavah njihovega vrhovnega ge-Perala Mussolinija, so fašisti pripravke® zasesti 4. novembra Rim. Dne 22. °btobra priredijo fašisti v Rimu veliko *borovanje, povodom katerega bodo v **vnem mestu Italije zbrali veliko šte-fašistov. Ta koncentracija »črnih fašistovske stranke izdelalo podroben načrt, po katerem nameravajo zasesti Rim in nekatere važnejše točke Italije. Najprej hočejo baje zasesti parlament, potem pa odstaviti vlado, Nato se izvoli odbor za ljudski blagor. Posebna deputacija naj bi šla h kralju Viktorju Emanuelu in nru razložila vzroke za ta puČ in ga zaprosila za njegovo privoljenje k imenovanju nove vlade, ki naj bi stala zunaj strank. Zahtevati nameravajo tudi, naj se razpišejo nove volitve. Otaovltev pogaianl v Mudaniji. Sovjetski opomin turčiji. popuščanje anglije glede DARDANEL IN TRAK1JE. GRKI UDAN1 V SVOJO USODO. štvo angleške vojske, da umakne svoje ozirom na obnovila pogajanja . London, 9. Okt. (Izv.) Angleški vr-Ovni komisar na bližnjem vzhodu ge-5^31 Harrington je prejel danes dopolni1® navodila iz Londona. Z d? so se opoldne obnovila zavezniškimi in turškimi zastopni- . London, 9. okt. (Izv.) »Times« po-j ^3io iz Rige, da je po vesteh z mero-Jne strani izvrševalni odbor sovjet-jv® vlade naročil zastopniku sovjetske yv^e v Angori, naj sporoči tamošnji r bi, da bi Rusija smatrala vsak spo-med kemalisti, Anglijo in kako državo, ki bi se izvršil brez ve- ške ^usije> kot kršitev ruskc-tur- ^8a dogovora, sklenjenega v Karsu, SlM.bi bilo zvezano tudi z resnimi po- ariz, 9. 0kt (Izv.) Lord Curzon in 2L2ast°Pniki zavezniških držav so ^otia da se ustanovi nevtralna nak*,? katero naj bi spadal tudi Ča- kjer ostanejo b°do druge I>0toL2asedle turške čete. ^ ^ 2 druge strani, sta angleške čete, do~ točke maloazijske Kakor se 2 druge strani, sta se sporaz-+ anSleška in francoska vlada v -t a’, da naj ima turško orožni-v. Trakiji le značaj policije. 9. okt. (Izv.) V dogovoru, ki brirj** .sklenila francoski ministerski hJi m- . ^ Poincare in angleški zuna-t^ciral'Ster Iord Curzon in ki ga je ra-- Ia adgleška vlada ,stoji med dru- da se tri zavezniške velesile ... UMU m ftozove Roveljui- čete na ozemlje zapadno Marice in da se na izpraznjenem ozemlju izvrši začasna zasedba medzavezniških čet, ki bo vzdrževala red in mir, dokler ne zasedejo te kraje turške čete in se ne u-vede turška civilna uprava. Turška civilna uprava naj se uvede v vzhodni Trakiji najkasneje mesec dni potem, ko jo izpraznijo Grki. Atene, 9. okt. (Izv.) Grški ministrski svet je sklenil poslati odposlancem Grčije v Mudaniji navodilo, naj se uda-jo le, ako se bodo zastopniki antantnih držav popolnoma strinjali glede vprašanja Trakije. Brzojavka, ki jo je danes poslal Venizelos grški vladi, priporoča, naj Grki ne bodo preveč nepopustljivi Splošno vlada v Atenah velika razburjenost. London, 9. oktobra- (Izv.) Kakor poročajo »Times« iz Aten, Jugoslavija in Romunija ne bosta poskušali vplivati na končne sklepe konference v Mudaniji Jugoslovanska vlada je zagotovila atenski vladi, da nikakor ne mara imeti kakega dobička iz nesreče grške države. NOVI JAPONSKI POSLANIK V BEOGRADU. Beograd, 9. okt. (Izv.) Minister za zuuanie stvari dr. Ninčič je sprejel novega japonskega poslanika, ki izroči v kratkem kralju Aleksandru v svečani avdienci svojo poverilnico, SLOVENCI! UDELEŽITE SE DANES ZVEČER OB SEDMI URI SHODA V »UNIONU«, KI GA SKLICUJE »GOSPOSVETSKI ZVON«. LJUBLJANA, SPOMNI SE SVOJE PRISEGE, KI SI JO DALA KOROŠKIM SLOVENCEM V OKTOBRU 1920. POT POMOČNIKA FINANČNEGA MINISTRA V PRAGO. Beograd, 9. okt. (Izv.) Tekom meseca oktobra odpotuje pomočnik finančnega ministra, Plavšič, v Trst in Prago. Plavšič se bo mudil v Pragi istočasno, ko pride v Prago finančni minister dr. Kumanudi z našimi parlamentarci. Oba bosta imela v Pragi važne konference z novim češkoslovaškim finančnim ministrom dr. Rašinom in tamošnjimi pridobitnimi krogi. Razgovori se bodo nanašali na sklepanje o gospodarski konvenciji med Češkoslovaško in Jugoslavijo. RAZMERE V CRNI GORL Beograd, 9. oktobra- (Izv.) »Novi List« poroča: Demokratski poslanec An-drija Radovič se je povrnil s svojega agitacijskega potovanja po Crni gori. Interpeliral bo ministra za notranje stvari o razmerah v Crni gori in zahteval, naj se odstrani nevtralna cona med Jugoslavijo in Albanijo. V tem pasu vlada namreč zaradi pomanjkanja oblastev popolna anarhija. Na to ozemlje je prihitelo vse polno pribežnikov in roparjev, ki prehajajo čez mejo in vpadajo V našo državo. Povsod pripravljajo akcije proti naši državi. IZSELJEVANJE SRBSKIH MUSLIMANOV V TURČIJO. Beograd, 9. okt. (Izv.) »Pravda« poroča iz južne Srbije, da se je začela med Muslimani živahna agitacija za izseljevanje v Turčijo. Agenti Mustafe Kemal paše so jim namreč naročili, naj začno urejevati svoje zasebne zadeve oni dan, ko se bo po sklenitvi miru vi« delo, da so se razmere v Turčiji konsolidirale. Muslimani se s tem strinjajo in se pripravljajo na izselitev. DR. KUMANUDI PRIPRAVLJA DRŽAVNI PRORAČUN ZA LETO 1923. Beograd, 9. okt. (Izv.) Finančni minister dr. Kumanudi je pozval ministrstva za javne gradbe, za zunanje posle, za pošto in brzojav, za notranje zadeve in za vojno in mornarico ter ministrsko predsedništvo, naj pošljejo finančnemu ministrstvu tekom treh dni novi proračun svojih resortov. Dr. Kumanudi hoče namreč čimprej ustreči določbi ustave, po kateri se mora proračun za prihodnje proračunsko leto predložiti narodni skupščini najkasneje do 20. oktobra. Bmma poročiSa. Curih, 9- oktobra- Berlin 0.205, New York 534.25, London 23.64, Pariz 40.65, Milan 22.90, Praga 19, Budimpešta 0.215, Zagreb 2, Bukarešta 3.30, Dunaj 0.0075, avstrijske krone 0-00875- Praga, 9. oktobra. (Izv.) Dunaj 0.0275, Berlin 0.075, Rim 120-75, Budim-šta 1.085, Pariz 214.75, London 124.25, Curih 531, avstrijske krone 0.03, italijanske lire 119.75- Dunaj, 9- oktobra. Zagreb 274.75— 275.25, Beograd 1099—1101, Berlin 28.60—28.90, Budimpešta 29.75-29-85, London 325.850—326.450, Milan 3146— 3154,, New York 73.725-73-875, Pariz 5594—5606, Praga 2622—2628, Sofija 446.50-447-50, Curih 13.785—13.815, Valute: amerški dolarji 73.300—73.600, bolgarski levi 428—432, nemške marke 28-75—29.75, angleški funti 325.350— 326.350, italijanske lire 3112.50-3127-50, jugoslovanski dinarji 1086—1090, švi-arski franki 13.690—13.750, češkoslovaške krone 2595—2605, madžarske krone 29.50—29.70. Zagreb, 9- oktobra. Devize: Dunaj 0.085—0.09, Berlin 2.52—2.82, Budimpešta 2.40—2.70, Bukarešta 38—0, Italija 267—271, London 275.50—280.50, New York 62-50—63.50, Pariz 471.50-477.50, Praga 213.50—216.50, Sofija 39—0, Švica 1172—1182, Varšava 0.85—0. Valute: ameriški dolarji 61.50—62.50, avstrijske krone 0.0845—0.0905, bolgarski levi 0— 38, češkoslovaške krone 210-50—213.50, angleški funti 0—275.50, francoski franki 466-50—471.50, grške drahme 0—178, maržarske krone 2.52—0, nemške marke 2.65—0, romunski leji 38—0, italijanske lire 263—267. Beograd, 9. oktobra. Devize: Dunaj 0.087, Berlin 2.85, Budimpešta 2.52, Italija 274, London 279, New York 63, Pariz 481, Praga 215, Švica 1185, Solun m Narodni poslanec Anton Brandner: ©b drugi obletnici. Za obletnico koroškega plebiscita se mi zdi jesen bolj prikladna, kakor pa pomlad. Ne samo radi tega, ker takim žalostnim dogodkom bolje odgovarjajo otožni jesenski dnevi, marveč predvsem zato, ker nudi jesen in nato zima več priložnosti in več časa, poglobiti se v nesrečo in črpati iz nje nauke in moči za borbo. V svetovni zgodovini so se uveljavljali samo oni narodi, ki so imeli voljo do življenja in so s svojim hotenjem in smotremm delovanjem vplivali na potek dogodkov. Drugi so ali propadli, ali pa so se morali omejiti na postransko in podrejeno vlogo. Četudi v našem slučaju dogodki sami delajo za nas, ker je sedanja Avstrija umetna stavba, ki je bila stvorjena iz mednarodne potrebe, da se vzdrži v srednji Evropi ravnotežje, ostane vendarle resnica, da je v takih velikih vprašanjih nevarno zanašati se na srečo usode. Toliko več pa si lahko koristimo pri takih razmerah, ko čas deluje za nas, ako s svojo vztrajnostjo pospešujemo razkroj Avstrije, katere razpad je skoraj neizogiben kljub neštetim sanacijskim poskusom. Iz tega vidika me je v dneh nepopisne žalosti neposredno po plebiscitu močno razveselila in vzpodbudila novica, da so slovenski fantje na Brnet pri Beljaku, ki se je nahajala izven glasovalnega ozemlja, n(l dan naše nesreče razobesili na stolpu farne cerkve slovensko trobojnico in hrabro odbijali naskoke razkačenih nasprotnikov. Slovenci iz beljaške okolice so s tem činom hoteli pokazati, da koroški Slovenci kljub plebiscitu še niso pokopani in da tudi v najtežji uri ne smemo obupati. Jaz celo trdim, da je za one naše kraje pomenil naš poraz pri plebiscitu dan vstajenja. Vzdramil jih je iz dolgotrajnega sna. Mnogi so se vrnili v naročje svoje matere. Pričelo se je vztrajno delo in volitve v občinski zastop občine Bekštanj, ki so se vršil? kmalu po plebiscitu, so nam dale prvikrat slovensko zmago. Pa tudi v bivšem plebiscitnem ozemlju so se polagoma posušile solze in pričelo se je novo življenje. Vzllc velikemu terorju in nepravični volilni geometriji so dobili Slovenci pri zadnjih volitvah v koroški deželni zbor dva poslanca. Tudi delo v izobraževalnih društvih se je zopet pričelo in narodne igre so se uprizarjale kljub preganjanju in neprestanim napadom. Dasiravno z veliko težavo, ker je bila inteligenca po večini izgnana, oziroma v neprestani ne varnosti za svoje življenje, se mučeniki niso dali omajati v borbi za pravica svojega naroda. Ako pogledamo danes na Koroško, vidimo, da je naših vsajt dan več in da je vsak izmed njih prožet z velikim optimizmom. Notranji čut jim pravi, da prihaja dan narodne osvoboditve, da prihaja Jugoslavija. O nasprotnem bi jih nihče ne mogel prepričati. Srečen sem, da mi je bila dana prilika opozoriti na to tudi naše najvišje kroge in obenem razčistiti marsikatero nejasnost ter pokazati na prave vzroke naše nesreče. Ob letošnji obletnici zaznamujemo uspeh tudi v drugem oziru. Beograd se je zganil. V Celovcu smo dobili jugoslovanski konzulat in naša vlada je storila diplomatske korake, da zaščiti naše narodne manjšine na Koroškem. Koroški Slovenci morajo biti deležni vseh onih pravic, ki jim gredo po senžermenjskl mirovni pogodbi, da bo zajamčen njihov nacionalni, kulturni in gospodarski razvoj. Glede tega vprašanja ne odnehamo. Načelniki vseh parlamentarnih skupin so mi obljubili podporo. Ob drugi obletnici koroškega plebiscita nimamo povoda Uti potrti, ker zaznamujemo napredek. Vedno bolj se približujemo našemu končnemu cilju. Napačno in škodljivo je naziranje, da bi bila Koroška izgubljena in da ne bi nobena pomoč nič hasnila. Ravno nasprotno je rest Ali ne dozorevajo dogodki mnogo hitreje, kakor smo si mislili? Ali ni stopilo avstrijsko vprašanje v ospredje evropske politike še predno je poteklo drugo leto po plebiscitu? Zato naj s* otresejo pesimizma vsi tisti, ki so izgubili vsako vero v boljšo bodočnost in zapadli obupavanju. Če v »koroških vicah« ni malodušja, zakaj naj bi bili malo-dušni mi? Težkim in žalostnim dnem, ki smo jih Jugoslovani nekdaj preživljali v narodnem suženjstvu stare Avstrije, je sledilo naše osvobojenje; težkim in žalostnim dnem, ki jih naši bratje preživljajo v novi Avstriji, bodo gotovo sledili dnevi veselja in radosti, kakor sledi jeseni in zimi pomlad. Zopet se bodo pomikali izletniški vlaki skozi Karavanke tja v lepo našo Rožno dolino, v domačijo Miklove Zale, tja na Gosposvetsko polje, kjer je nekdaj tekla zibeljka Slovenstva in tja na Otok ob tihem Vrbskem jezeru, kjer smo tik pred usode-polnimi dnevi stali pod vplivom mogočnih akordov čudovite koroške narodne elegije, ki končuje: nič več pel ne bom, ker ni več moj ljubi, dragi dom ... Danes je druga obletnica naše nesreče. Rana, ki jo čas celi že dve leti, se ob spominu na 10. oktober 1920 zopet odpira. Iz nje curlja naša srčna kri in pred nami vstaja nepopisljiva slika izza onih dni, ko smo zapuščali Koroško. Pekoča rana pa naj nas znova opozarja na naše naloge in dolžnosti. Spominjajmo se Koroške z delom In ljubeznijo, Sestanek med Benelem in Schanzer-lem v Benetkah. Benetke, 9. okt. (Izv.) Češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš je včeraj dopoldne dospel semkaj v spremstvu italijanskega poslanika v Pragi in načelnika političnega oddelka svojega resorta. Prišla sta v Benetke tudi italijanski minister za zun. stvari Schanzer in češkoslovaški poslanik v Rimu. Na- stanili so se v hotelu Danieli kjer st« imela oba ministra svoj prvi sestanek danes ob 10. uri, drugega pa ob 1. uri popoldne. Na čast dr. Benešu priredi minister Schanzer obed, na katerega so povabljeni vsi člani ki se udeleže konference;. IZBRUH SPLOŠNE RUDAR. STAVKE 1 NA ČEŠKEM Moravska Ostrava, 9. okt. (Izvirno.) Dasi še niso dospela poročila iz vseh rudnikov ostrovsko-karvinskega rudarskega ozemlja, je vendar pričakovati, da izbruhne v najkrajšem času splošna stavka. Moravska Ostrava, 9. okt. (Izvirno.) Danes se je vršila v Lazyh konferenca obratnih svetov na stavkajočem ozemlju moravsko-karvinskem, katere se je udeležilo nad 400 članov. Na tej konferenci so sprejeli funkcionarji delavskih organizacij sklep, naj se dne 9. oktobra ustavi vse delo v ostravsko - kar vinskem okrožju. Ako se stavka ne konča kmalu, naj izbruhne dne 16, t, m. splo- šna rudarska stavka v vsej češkoslovaški republiki. TAJNIK ZEMLJORADNIKOV IZKLJUČEN IZ STRANKE. Beograd, 9. oktobra- (Izv-) Zerabo-radniški klub je sklenil priobčiti v prihodnji številki svojega glasila »Sela« komunike, v katerem izjavlja, zakaj je bil dosedanji član zemljoradniške stranke in tajnik glavnega odbora, Komadinič izključen. Ta zadeva pride na razgovor tudi na kongresu stranke v Banji Luki dne 27. in 28. oktobra. Komadinič je bil baje v prijateljskih odnošajlh z bolgarskim poslanikom in nekaterimi komunisti. Nesrečna usoda koroških Slovencev. Kaj smo v preteklosti storili za ko-foske Slovence? Ali jih nismo prepustili samim sebi? Nemški naval je vedno huje pritiskal s severa. Koroški Slovenci so bili sami prešibki, da bi ga Ustavili. Pred par desetletji še slovenske šole so se izpremenile v tzv. »utra-kvistične« šole, katerih edini namen je bil, iz Slovenca napraviti Nemca. Posledica je bila, da smo ostali na Korošcem brez slovenske inteligence in da se J® naša narodna meja vidno' pomikala fcroti Dravi. V takih razmerah je dočakal Korotan narodno osvobojenje. V Parizu se niso hoteli ozirati na naše pravo, oni nam niso hoteli prisoditi slovenskega ozemlja, ampak so sklenili prepustiti narodu samemu, da se odloči, ali za Jugoslavijo ali za Nemško Avstrijo. — Poleg germanizatorične sile, ki je bila nam v škodo pri plebiscitu, pa tudi porazdelitev plebiscitnih con ni govorila v naš prilog. Črta med prvo in drugo cono je tekla tik pred Celovcem in je tvorila močan agitacijski argument za Nemce. Marsikateri omahljivec se je radi Celovca, torej iz gospodarskih razlogov odločil glasovati za Avstrijo. — Kljub temu pa bi bili Slovenci zmagali, ksr je bila za zavedne Slovence pri odločitvi merodajna samo neomajna ljubezen do Jugoslavije in zavest, da je njihova dolžnost, da glasujejo za svojo narodno državo, ako bi se antanta ne postavila v službo Nemcev. Fakt je, da so glasovali v coni A tudi Nemci iz con B in da so zastopniki antante pri reklamacijskem postopanju šil na roko Nemcem. Italijani že zategadelj, ker jim je narekoval interes, da našo državo oslabijo pri pogajanjih, ki so sledila kmalu nato v Rapallu. Udeležen pa je bil pri Intrigah, kakor tudi materijalni in moralni podpori cel nemški narod, ki je razumel, da se vrši na Koroškem zelo važna bitka za bodočo mejo velike Nemčije, dočim od strani Jugoslovanov ni bilo tiste podpore, ki so jo koroški Slovenci pričakovali, kajti razen Slovencev — pa še Slovenci ne vsi — ni nihče imel pravega lazumevanja za boj na Koroškem. Glavna krivda našega poraza pa je obstojala po mojem mnenju v odprtju demarkacijske črte. V kakih velikih trumah je narod pohitel na tabore, da protestira proti odprt.,u demarkaciske črte! Njegova volja se ni upoštevala. Demarkacijska Črta je bila vsled brezglave tada»-je naše politike par dni za tem odprta, akoravno to ni bilo utemeljeno v mirovni pogodbi. Tako se je neštetim drugim kršitvam mirovne pogodbe pridružila še ta, narod pa videč vse to je sklepal iz tega c'a se naša delegacija umika. Narod vajen nemškega gosp-dstva je v vsakem pjiazu naš^ delc^cije vi- del poraz naše država. Videl je, da se je zaklelo vse pr«Ai nam in začel se ga je lotevati dvom. Kajti z odprtjem demarkacijske Črte je bilo zvezano še marsikatero drugo vprašanje, ki je u-plivalo na razpoloženje našega naroda. Jugoslovensko orožništvo je moralo zapustiti Koroško, kar tudi ni bilo predvideno v mirovni pogodbi, in zamenjano je bilo s koroškim orožništvom, ki ga je bilo šele treba rekrutirati. Finančna straža je morala zapustiti plebiscitno ozemlje in se preseliti na Karavanke. Vse se je umikalo, oblast je prihajala v roke antante, pri Beljaku pa so strašili italijanski vojaški bataljoni v polni vojni opremi. Lahko si mislimo, kako je vse to delovalo na razpoloženje našega boječega ljudstva, ki je bilo od Nemcev vedno strahovano, posebno ko so Nemci v Celovcu dobili dovoljenje, da se smejo svobodno gibati tudi v coni A. Vseh teh dejstev ne smemo izpustiti izpred oči, kadar izrekamo sodbo o izidu plebiscita. Vse je bilo že od nekdaj zakleto proti koroškim Slovencem, katerih položaj nihče ni mogel razumeti, če ni sam skusil njihovega trpljenja, posebno pa če se je redkokedaj ali pa sploh nikdar potrudil na Koroško, kakor je bil to slučaj zlasti pred vojno in tudi po vojni. Krivdo nad nesrečnim izidom plebiscita ne nosijo koroški Slovenci, ampak takratni naši odgovorni činitelji, ki so zamudili, da bi vse svoje sile zastavili za zmago, in da bi pod nobenim pogojem ne dopustili, da pride zemlja, ki je bil že v naših rokah, zopet v posest Nemcev. Pa tudi tega naj se zavedajo dotičniki, ki tako lahko izrekajo sodbo, da so morali koroški Slovenci, ki so glasovali za Jugoslavijo, po plebiscitu trpeti strašna preganjanja. Ne samo, da jih je bolela izguba Jugoslavije, kakor sina od grobe svoje matere, ampak so morali v času največjega duševnega trpljenja trpeti tudi telesno, ker so padali po njihovih hrbtih neusmiljeni nemški udarci. Zver se je neusmiljeno vrgla na žrtev in jo trgala, naslajajoča se pri tem, ker si je s tem dajala zadoščenje svojemu maščevanju. Nemci in Nemčurjl se niso zadovoljili s svojo zmago, ampak so sl poiskali nesrečnih žrtev, da se ob njenem trpljenju naslajojo v svojem zmagoslavju. Kdor je zmožen takih grozodejstev, kakoršna so Nemci izvrševali po plebiscitu nad našimi nedolžnimi in nesrečnimi brati, ta je res zver v človeški podobi, ki ne more uiti kazni. Vse to imejmo danes In tudi v bodoče pred očmi, pa bo prišel čas, ki bo popravil krivico in zopet »ujedinil rod slovenščne ccle«. Nove bridkost!. Trst, 7. oktobra. Pričelo je novo šolsko leto In nam prineslo nova razočaranja, nove bridkosti In nova nasilja. Število slovenskih otrok na ljudskih Šolah je padlo. To so posledice vojne, kar se opaža pač povsod, v tržaški okolici pa tembolj. Ta primanjkljaj se opaža posebno v nižjih razredih. Sicer pa ni ravno obupno. V otroških vrtcih pa število otrok že narašča, tako da bi bilo v nekoliko letih zopet vse zenače-no, ko bi ne bilo novih nasllj, ki nam kradejo deco. Po zgornji tržaški okolici, posebno pa še na Opčinah, so hodili te dni fašisti od hiše do hiše in prisilili z žuganjem starše, da so odpeljali svoje otroke v italijansko Šolo. Kdor bi se temu upiral, bi bil pretepen, zažgali M mu hišo in vrgli bi ga Iz službe. In tako so dosegli fašisti, da je mnogo slo- venskih starišev vpisalo svoje otroke v Italijansko šolo; fašistom so se udali posebno taki naši ljudje, ki so v državni službi (pri železnici) in pa uslužbeni pri Italijanih. Na ta način so dosegli fašisti, da se je otvorila na Opčinah italijanska štirirazrednlca, slovenska šola pa je prišla ob štiri paralelke. Mestni magistrat je odpustil 15 slovenskih učnih moči, 4 moške in 11 žensk. In zakaj? Ker so bili gospodje na magistratu mnenja, da bodo te učne moči nepotrebne radi skrčenja razredov. Upali so, da bo število slovenskih učencev padlo še nižje, kakor je v resnici padlo. Tako je ostalo 15 slovenskih učiteljev na cesti. Vložili so prošnje za mesta v drugih okrajih, ali nekaj je dobilo mesta v sežanskem okraju, ostali čakajo in so brez plače. Število slovenskih otrok pa ni padlo tako nizko, kakor so gospodje pričakovali. Združevali so paralelke, kjer so le mogli in tudi tam, kjer bi ne smeli, samo da bi lahko odpustili čimveč učiteljstva. Sedaj so razredi na slovenskih komunalnih šolah natlačeni (70—80 u-čencev), učitelji pa na cesti. Kljub temu, da so odpustili več učiteljev, kakor so mislili, da je potrebno. Zato so nekateri razredi brez učitelja, odpuščeni pa zamanj čakajo na mesto. Ali to še ni vse! Skoro vsi nedefl-nitivni učitelji so bili letos prestavljeni. Pri prestavljanju pa se ni prav nič gledalo na zdravstvene in družinske razmere; narobe: prestavili so tako, da so napravili čimveč krivice in nezmislov. Vse pritožbe in prošnje s strani posameznih učiteljev in deputacije slovenskega učiteljskega društva za Trst in okolico so ostale brezuspešne. Tako se je zgodilo, da so učitelja, ki ima dom v Barkovljah, prestavili v Skedenj, in drugega, ki Ima dom v Skednju, pa so poslali v Barkovlje. Seveda sta oba nezadovoljna in bi rada zamenjala mesta, a vse prošnje nič ne pomagajo. Treba je molčati in trpeti krivico in šikane, preračunane šikane. Ako godrnjaš. potem izgineš. Prestavili so tudi ljudi, ki so bili že 15 let na isti šoli. Tako počenjajo, namesto da bi uredili plače in izvršili imenovanja. V tržaški okolici so učitelji, ki čakajo že 12 let na defenitivno imenovanje. Italijani so razveljavili vsa imenovanja, ki jih je izvršil avstrijski vladni komisar v vojnem času. (Občinski svet je bil razpuščen.) Odkar so Italijani zasedli Primorje, še ni bil v tržaški okolici noben slovenski učitelj imenovan definitivno. Imenovanj sploh še ni bilo za Slovence, pač pa za Italijane. In tako so vsi slovenski učitelji v tržaški okolici, ki so maturirali 1909 in pozneje provizorični in jih lahko vrže magistrat na cesto kadar hoče. Ko je šla deputacija na magistrat, da poizve, kako je z imenovanji, je dejal eden izmed gospodov: »Saj je bolje, da ne imenujemo. Provizorični učitelji se vsaj bojijo za svojo eksistenco in so poslušni in pridnejši.« Tako se godi slovenskim učiteljem v tržaški okolici. Drugje pa ni nič bolje. Povsod, kamor človek pogleda, povsod samo nasilje, same krivice. Pred kratkim smo čitali v listih, da je sklenjena med Jugoslavijo in Italijo recipročna podgodba glede šolstva. V Italiji, pravi vest, bodo imeli Slovenci iste pravice kakor Italijani v Dalmaciji. Ali pa se nam Slovencem na Primorskem odprejo nebeška vrata! Tist vesti mi ne verjamemo. Ali če bi prišlo res do sporazuma in bi se zares postopalo v obeh državah enako, potem bi moralo priti do temeljite iz-premembe. Za vsak slučaj pa naj bi se vlada dobro informirala, v kakih razmerah je slovensko in hrvatsko šolstvo v zasedenem ozemlju in kakšne so razmere slovenskega in hrvatskega učiteljstva. Politične vesti Javno vprašanje na pokrajinskega namestnika gosp. Ivana Hribarja. Zadnje dneve se je pričela v Ljubljani po državnih uradih agitacijska gonja radi občinskih volitev. To gonjo uprizarjajo uradniki na vodilnih mestih na pritisk in v prid oficielne ljubljanske organizacije jugoslovanske demokratske stranke. Protestiram najodloč-nejše proti takemu izrabljanju uradne moči in zahtevam najstrožjih ukrepov, da se vodilni uradniki strogo drže do» ločil ustave od službenih predpisov. Ivan DeržIČ, nar. posl. Ljubljanski zaupniki JDS. V soboto je zborovala ljubljanska JDS in sklenila vodeno resolucijo o klerikalizmu. Gospodje so nepoboljšljivi. Z resolucijami ne bodete ubili klerikalizma in naj potem še tako bije plat zvona za JDS. Kaj bi klicali v svoje vrste tiste, ki ste jih še pred kratkim obmetavali kot izvržek »državotvorne družbe«. Kaj bi objokavali svojo lastno nemoč vspričo dejstva, da so mlade, bojaželjne sile na pohodu, ki bodo resnično bojevale boj, ki ga JDS bojuje samo na potrpežljivem papirju. Kaj bi lovili borce za izgubljeno bitko, ko je na drugi strani zagotovljena zmaga tudi proti klerikalizmu, seveda brez JDS. In končno: Kaj pomaga, če z resolucijami vedno opozarjate na nevarnost klerikalizma, ko ga pa na drugi strani s svojo brezglavo politiko negujete in pospešujete. Nobena stranka na Slovenskem ni za klerikalizem v zadnjih letih toliko storila, kot nesrečna politika JDS. Dr. Kukovčevo „delo“! Nedavno smo čitali v uvodniku »Tabora«, da je minister dr. Žerjav v Beogradu pridno draginjo pobijal, profesor Reisner pa da je reševal uradništvo, med tem ko je — poslušajte! — minister na razpoloženju dr. Kukovec v Sloveniji po koncu nosil demokratsko zastavo. Da je imel »Tabor« popolnoma prav, sledi iz nedeljskega uvodnika »Jutra«. Tu je govor samo o pridnem Žerjavu in Reisnerju. O dr. Kukovcu »Jutro« ne ve ničesar povedati. Pisec najbrž ni čital »Tabora«, ker bi sicer vedel, da je tudi dr. Kukovec delal: nosil je po Sloveniji demokratsko zastavo. Radič o državnem in narodnem edinstvu. Zagrebški dopisnik »Slovenskega Naroda« je imel s St. Radičem razgovor, tičoč se sedanjega nastopa hrvatskega bloka. Izjave, ki jih je podal Radič, so za naš nadaljni politični razvoj tako pomembne, da jih v glavnem po-natiskujemo. Hrvatskl blok je sklenil udeležiti se kumanovske proslave, toda »samo v načelu! Stvar je v rokah vlade, od nje je odvisno, da odstrani nekatere tehnične težkoče.« »Nismo stavili nikaklh pogojev. Pogoji se stavijo neprijatelju! Vse vesti o pogojih so netočne. Stavili smo samo bratske predloge!« Enake pogoje so Hrvati stavili za proslavo v Pragi. Glede ideje udeležbe pri Kumanovem in v Pragi je rekel Radič: »Vrlo dobra je ta. ideja. Odgovarjam samo, da sem brez vsega takoj sprejel to idejo. Kumariovska proslava pomenja nacionalno emancipacijo, praška pa kulturno. Za Jugoslovane je Kumanovo nacionalno, Praga pa kulturno evropsko središče.« Glede prihoda V Beograd in vstopa v vlado je rekel Radič, da njegova stranka sedaj še ne namerava stopiti v vlado. Nujno pa so potrebne nove volitve. Kvečjemu bi Radičeva stranka sodelovala v izborni vladi, da omogoči kontrolo nad volitvami. Edina zapreka je Pribičevič, ki bi moral kot patriot postaviti državne in narodne pred svoje osebne interese. Težkoče glede sporazuma so samo tehničnega značaja. V ostalem pa se je treba odločiti, ali je volja naroda suverena ali ne. Posebno pa je Radič znova naglasil: »Če zemljoradniki dobe večino pri volitvah, je sporazum gotov tekom 24 ur. Ce demokrati dobe večino, je sporazum mogoč tekom enega tedna. Če pa radikalci dobe večino, stoji stvar predvsem drugače, ker J večina radikalcev za Veliko Srbjj^. Glede državnega edinstva je Radič: »Država je tu. Daleč smo od ga, da bi delovali proti državi, kater meje so bile mednarodno priznane.« y imenu Jugoslavija pa je rekel, da J jasno, da naj država dobi eno ime in a se naj imenuje »Jugoslavija«. Jugoslavija brez Bolgarske pa ni popolni Končno je Radič potrdil, da je Angiel« vodil pregovore na iniciativo predsednika demokratske stranke Ljube DaVi-doviča. Nova češkoslovaška vlada. Predvčerajšnjim je predsednik Ma-saryk podpisal listo nove vlade, ki J® sestavljena takole: Ministrski predsed* nih Švehla (agrarec), zunanji minister dr. Beneš, notranji minister Malypeter (agrarec), narodna obramba Udržal (agrarec), pravosodni minister Dolan-sky (ljudska stranka), finančni minister dr. Rašin (nar. demokrat), prometni^ minister Stribrny (nar. socialist), minister za prehrano dr. Franke (nar. socialist)) prosvetni minister Bechyne (soc. demokrat), poljedelski minister dr. H0<|' ža (slovaški agrarec), trgovinski minister dr. Novak (narodni demokrat), minister za javna dela Srba (soc. demokrat), minister za socialno skrb Habr* man (soc. demokrat), minister za zdravstvo dr. Šramek (klerikalec), minister za pošto in brzojav Tucny (nar. socialist), minister za unifikacijo dr. Markovič (slovaški soc. demokrat), mini' ster za Slovaško dr. Kalay (izv. strank)« — Gospodarstvo. Pocenjenje kruba. Uspešna akcija pomočnika finančn*' ga ministra g. Plavšiča je povzročila* da se že povsod čuti padanje cen. Na novosadski produktni borzi so padi® cene skoro vsem živilom, v nekaterih primerih celo v zelo razveseljivi meri Splošno se pričakuje sedaj, da bo V»Pa vraga, saj pri vas gre vlak vsako uro, kamorkoli hočete. Skoro vse vasi so zvezane najmanj z dvotirno železnico in vozite v samih prenovljenih, snažnih vagonih. Vsak vagon brzovlaka ima svojo čistilko. Kaj, zlodja. zahtevate še več? »A, gospod ni od nas. Ste li morda Madžar, če smem vprašati?« »»Ne, jaz sem iz Jugoslavije.«« »Dovolite, gospod, tolikokrat sem že čul to ime, a kaj je pravzaprav Jugoslavija? Vem, da leži tam doli nekje ob Jadranskem morju, a kaj vse obsega, tega ne vem.« »»Jugoslavija je država, ki jo tvorijo Slovenci, Hrvati in Srbi, a ni več daleč čas, ko se nam priklopijo še Bolgari.«« »Ka-a-a-aj, tudi Srbi so v Jugoslaviji?« »»Da, Jugoslavija sestoji iz” prejšnjih južnih avstro-ogrskih pokrajin ter iz prejšnje Srbije in Črne gore.«« »No, to je pa interesantno."* Od Srbov in Hrvatov sem že čul, a imenovali ste tudi Slovence, kdo so pa to?« »»Slovenci so najzapadnejši južnoslovanski narod, med Hrvati,] Nemci in Italijani. Na zapadu segajo še preko Trsta.«« »Famozno, torej tam doli proti Trstu ni vse nemško in italijansko, temveč tudi slovensko.« »»Ne, gospod, samo slovensko.«« »Pa kak narod je to, veste gospod, jaz nisem geograf, temveč prirodoslo-vec in matematik, zato mi bodete Že oprostili.« »»Gospod, to je morda najčudovitejši narod na svetu, kajti poseduje eno najzanimivejših in najvažnejših ozemelj Evrope, za katero so se borili od nekdaj Romani in Germani. Šteje samo poldrug milijon duš, a vkljub temu se je s svojo žilavostjo ohranil, da, še več, civilizatorično stoji morda najvišje v vsej južni in vzhodni Evropi.« In pripovedujem mu dalje o Slo-vencih. Profesor zija kot tele nov* vrata in se ne more dovolj načudi** Končno obljubi, da si o prvi pril"0 ogleda ta Čudoviti narod. m V daljavi se prikazuje Frankfurt o* Meni. 2e Švigajo mimo nas vedno P0' gosteje v temne oblake zaviti tovar^*" ški dimniki, še par minut in na ter na desno ti miglja pred očmi običajna pisana preproga iz neposrean okolice nemških mest, tako zv. »Scttf bergSrthen«. Filistrski nemški dela v ali uradnik si najame ali kupi mesta košček zemlje, jo ogradi, z običajno zelenjavo, postavi v bj malo utico in tam prebije s svojim rodom prosti čas, zlasti nedeljske p poldneve. In takih vrtičkov je okt vsakega mesteca na stotine in sto eden poleg drugega. . lQ* 2e ti izgine ta slika izpred 08»^ pet drdraš sredi odurnih predm ^ stanovanjskih kasaren na ogromen, ^ vsemi pridobitvami moderne ten se udobnosti opremljen kolodvor, ^ ti drenjajo noč in dan tisoči* m svojih poslih. (Dali* t>f3b<) Dnevne vesti. p ~ »Gosposvetski Zvon« klico- Za Do?nrfk° . treba delati. Senžermenska ftan'5- iPriznava ko'r°škim Slovencem tao*t ® Pravice, to je pravico do kvl s^ovenskega jezika v cer- boiu ^ uradik- Udejstvovati se v bori’ te pravice ter jih uveljavljati j, dolžnost vsakega Jugoslovana. To ti rf6 ,Zamore le z organizacijo, kakršno Predstavlja »Gosposvetski Zvou«, ka-hoče koncentrirati vse v prid Kolon i Nekaterim ni možno sistematič. Kor t Vati* a vendar bije njih srce za krat° ’ poznai° ljubezen do trpečih »ratov. Tudi ti morejo podpirat name-* ‘Gosposvetskega Zvona«. Kadar kli-Gosposvetski Zvon, takrat se odzovi On v zasl°mUe onim, ki se trudijo za . e> ki trpijo. Drugi pa, ki jim pripušča-te^edstva in čas, naj se zavedajo dolž-Ci Ih Prisege, ki smo jo dali Koroškim ■^vencem v oktobru 1920. Klici in ”°snje prihajajo iz Koroške: »Dajte h* knjig.« Pomagajte našim društvom. ^hhJtajte naši deci, ki nima šol v ma-dnem jezikul Kako počastijo spomin r* dan 10. oktobra Slovenci v zasužnje-? Koroški? Zbirali bodo prispevke za obrazbo mladine. Pomagajmo jim tudi ?*1 Zbirajmo knjig!« Pomagajte našim |hstvoin, pomagajte naši deci, ki nima °1 V materinem jeziku! Kako počastijo P°hiin na dan 10. oktobra Slovenci v ®sužnjeni Koroški? Zbirali bodo pri-•Ppvke 2a izobrazbo mladine. Pomagai-jim tudi mi! Zbirajmo knjige in pri-JPeVke za izobrazbo mladine naših bra-2°v tam preko Karavank! Gosposvetski 0ri bo. tekom tega tedna pričel z nabi-^niem knjig. Podprimo to akcijo, odzo-•“ho se prošnji in prispevajmo svoj ^°los za idejo duševne enotnosti naši> ” haroda! b, — Poziv okoličanom iz Kleč. Voja-oblast nas obvešča, da se vrši v jjjavih od 17. do vključno 22. okt. ostro *Jfalianje severozapadno od vasi Kleče pd kote 314 proti koti 401 (zadnji hrib), pozivamo vsled tega prebivalstvo, da J teh dneh ne izvršuje svojih del na po--d* ker bode prostor zastražen. — Razpisanih je 21 službenih mest jr* Pomorski upravi Kraljevine SHS. "afančnejši razpis je objavljen v Urad-eih listu štev. 105. . — Oblastni inšpektorat finančne f°htiole v Ljubljani, ki mu je finančna ~°htrola v Sloveniji v vseh osebnih in javnih vprašanjih podrejena, je dne t. m. začel poslovati v svojih prosto-ha Starem trgu štev. 34. V omenje-jr*1 Vprašanjih, zlasti tudi glede spreje-v službo, naj se torej stranke ne Plačajo več' na delegacijo ministrstva dj|anc ali pa finančno okrajno ravnatelj-Jv°. temveč edinole na oblastni in-^ktorat. , *— Uživanje pokojnin v inozemstvu " brez posebnega dovoljenja finančnega rjbiistra nedopustno, ne glede na to, ali j* Prejemnik že pred preobratom živel ®a ozemlju, ki je sedaj za nas inozem-kv°> ali se je šele pozneje preselil tje. Negacija ministrstva financ nas urad-^ obvešča, da morajo vse stranke, ki ? himajo tega dovoljenja, brez odlašajo Prositi zanj, sicer jim bo daljnje izsevan je mirovine ustavljeno — vsem j ^2 izjeme. O tem naj tuzemski svojci P Pooblaščenci obvestijo v inozemstvu SVaioče umirovljence. Prošnja se vlo-je umirovljenec že v inozemstvu, {?* kompetentnem poslanstvu, Če pa še-I hamerava iti v inozemstvu, pa pri de-k*aciji ministrstva financ. Prošnjo je ^ba natančno utemeljiti in ji priložiti Jfa* o našem državljanstvu, mirovin-dekret in dokazilo, da je stranka ^Prebivanje v inozemstvu opravičena. ®ak drugačni postopek bo stvar samo vIekel. Ako delegacija ministrstva fi-** ne prejme do konca tekočega leta šestila finančnega ministrstva, da je lje Vahje mirovine v inozemstvu dovo-izparevanje mirovine ustavljeno naj vsak pohiti, hfc'" Sestanek vinogradnikov In vino-cjj,es.v iz Dolenjske se vrši v nedeljo, ktojp. L m. dop. ob 10. uri v državni fle bjski šoli na Grmu. Na sestanku bo-fc*v»aWJ g. B. Skalicky poročal o Wed 8 Češkoslovaško republiko izvoza naših vin, kakor tudi o nj^g^hh tega izvoza in potrebni orga-**htiuV to svrko- Vabijo se vsi interesa* Se zanimai° za to velevažno te s"anie našega vinogradništva, naj ^ianka zanesljivo udeleže. flel]o~7 ^antovsko korajžo so zadnjo ne-katpJ vali fantje iz Cme vasi med ilanSK.,Se je pomešalo tudi nekaj ljubka« Pefelinov. Šlo je po običajnem kfeggJjai.Prej pijača, potem kreg, za »aibop .Pesti> nadalje pa stoli in noži. Mot3jcJ u° pri tem izkupiDneki Jernej *HaiuTere2a so težkoranjenega pre-bubljansko bolnico. ^aj k* e Sm° v vo*ni rabi,! pušk®> * hiisui1- ^ tudi P° v°lni ne>« tako so ^hi s fantje v Smledniku in oboro-vas|PuŠkami in samokresi uprizorili Izšlo • avo vojsko.- Več »junakov« ^hiov 12.te v°iske več ali manj »za-e!aveca?ib*’ najbolj jo je pa izkupil aa dj. Janez Budnar, ki je obstreljen ha roki in se nahaja težko °van v Ljubljanski bolnici. — Strela ubila dva učenca. Pretečeni teden v četrtek popoldne je med nevihto ubila strela dva učenca in sicer osemletnega Lojzeta Fajfarja in pa šestletnega Lojzeta Zupana, ko sta šla iz šole na Primskovem pri Kranju domov na Rupo. Oba dečka sta bila na mestu mrtva. — Samomor umirovUenega železničarja. V soboto pop. se je vlegel na progi Zagorje-Sava bivši prog. delavec Mlinar Ignacij, star 64 let, tik pred prihodom brzovlaka na desni tir. Vlak mu je glavo in roke popolnoma odrezal od telesa; bil je na mestu mrtev- Vzrok samomora je beda, ker se kot penzijonist z milostno penzijo ca 200 K mesečno, katero je prejemal za 22 letno službovanje pri južni železnici, ni mogel preživljati in ker so ga sorodniki na zimo jed-nostavno spodili od hiše. Truplo je bilo prepeljano v mrtvašnico na Savi ob j. železnici. — Zgubila se je na vožnji od postaje Hrastnik do Zidanega mosta dne 1. t- m. denarnica z važnimi listinami ter gotovino Din 400. Ker pa je oškodovani vojni invalid, se pošten najditelj naproša, da izgubljene stvari vrne proti nagradi na naslov: Janc Franc, invalidski dom v Celju. — Porod na vozu. Ko se je v nedeljo neka delavka peljala z vozom v porodnišnico je porodila med potjo na vozu. Porod je potekel srečno in v bolnico so potem odpeljali mesto eno, dvoje bitij. — Špijonaža. Policija v Novem Sadu je aretirala in izročila sodišču dva dijaka Bunjevca in sicer Ilija Maletetiča in Stevo Pletikosiča, ker sta špiionirala za Madžarone. — Izgon. Pellizotti Leonardi, 38 let stari delavec rojen v Zagrebu je radi mnogih tatvin za vedno izgnan iz Jugo-slavije- — Nad štirideset tatvin je izvršil v kratkem času prefrigan mednarodni uzmovič na žel. progi med Subotioo, Novim Sadom in Somborom. Sedaj pa jih ne bo več, kajti policija v Somboru ga je zasačila in poslala tja, kamor spada. Najden mrtvec na planinah. Pod stezo ki pelje na Stol, par streljajev od lovskih koč pod »Zelenico«, so pred nekaj dnevi našli moško, že precej nagnito truplo z popolnoma razbito lobanjo. Ne daleč od trupla je ležala »šaj-kača« in nahrbtnik. Ugotovilo se je, da je mrtvec 20 let stari, v Beogradu rojeni Aleksander Nevekoš, ki je zašel iz poti in padel čez 16 metrov visoko skalo. Prepeljali so ga v Breznico v mrtvašnico. — Roparja kot — orožnika. V Malem Glogovem je posestnik Drobec v pozni noči začul močno trkanje na vrata. Šel je odpret in pred njim sta stala dva orožnika, ki sta odločno zahtevala naj jima izroči vojaško puško. Drobec je izjavil, da vojaške puške sploh nima, toda orožnika sta bila silno neverjetna, zato sta izvršila hišno preiskavo in re-kvirirala 6720 kron gotovine, kajti o-rožnika sta bila navadna lopova, ki sta si nadela orožniško obleko in tako Drobca seveda prav lahko speljala na led. O lopovih ni nikakega sledu. Uobiiana. = Spomin na plebiscit. Obhajamo drugo obletnico. Vabijo nas na shod v Union ob 7. zvečer. Manifestirajmo za našo staro pravico. Naj ne manjka nikogar, tudi mladine ne. Mladina utisni sl ta dan globoko v spomin. Ti boš doživela čas vstajenja tudi za Korotan. Na shodu bo govoril tudi predstavnik centralnega odbora »Narodne obrane« iz Beograda g. Ristič. = Koroški večer v Ljubljani. Prva beseda v spomin Koroške ob priliki druge obletnice koroškega plebiscita je padla v soboto zvečer v restavraciji Pri Lozarju v Ljubljani, kjer so se zbrali prijatelji Koroške, ki so ginjeni poslušali govornike dr. Oblaka, go. Cučkovo in nar. poslanca Brandnerja. Vsi govorniki so predočili prisotnim žalostni dogodek, ki je doletel naš narod z izgubo plebiscita. Vsi pa so istotako naglašali potrebo sodelovanja pri akciji vseh onih, ki res ljubijo Koroško z dušo in telesom- Poslanec Brandner je tudi omenil razgovor z Njeg. Vel. kraljem, ki istotako kot mi in še bolj čuti neizmerno bol za našo Koroško. Vsi govori so bili globoki, polni čustva in ljubezni do naše nesrečne Koroške, obenem pa so nas tudi vsi krepili v veri, da pride skoro čas osvoboditve Korotana, in to tem prej, čim bolj ko se bomo zavedali, da je treba, da sodelujemo vsak po svojih močeh pri osvobodilni akciji. Nabralo se je tudi nekaj prostovoljnih prispevkov v korist koroških Slovencev- = Premestitev komande mesta. Od 10. t- m. se nahaja Komanda mesta v Ljubljani v zgradbi štaba Dravske div. oblasti v II. nadstropju. = Mestna aprovizaclja na Poljanski cesti štev. 15 razprodaja sledeče: moko 0 po K 24, moko za kuho po K 22, moko za kruh po K 20, gorenjski krompir po 6 K» kristalni sladkor po 64 kron za kg, dokler traja zaloga. = Razveljavljen odlok pokrajinske vlade. Svojčas smo poročali, da je pokrajinska vlada za Slovenijo svojevoljno razveljavila sklep upravnega odbora Mestne hranilnice ljubljanske in občinskega sveta, s katerim sklepom so se zvišale hranilničnim uslužbencem _dra-ginjski prispevki. Za svoj ukrep ni imela pokrajinska vlada prav nobene zakonite ali druge stvarno utemeljene podlage. Šla je v svojem autokratizmu celo tako daleč, da je sama določila vsakemu hranilničnemu uslužbencu posebej dra-ginjsko doklado, kakor da bi bili to njeni nastavljenci. Naravno, da s takim pro tipravilnim postopanjem pokrajinske vlade hranilnični uslužbenci niso mogli biti zadovoljni, toliko manj, ker so se ne katerim znižali prejemki kar za 50 odstotkov. Ker je pokrajinska vlada obenem razpustila občinski svet in upravni odbor Mestne hranilnice ter postavila hranilnici svojega komisarja, so hranilnični uslužbenci v varstvo svojih pravic sami vložili nadzorstveno pritožbo proti odloku pokrajinske vlade na ministrstvo za trgovino in industrijo. Ministrstvo za trgovino in industrijo je v polni meri upoštevalo vladni odlok izpodbijajoče razloge uradništva in potrdilo sklep bivšega upravnega odbora hranilnice z dostavkom, da se hranilničnim uslužbencem povrnejo vsi odtegljaji tudi za nazaj.' Hranilničnemu uradništvu, ki se že celih 8 let bori za svoje pravice, pa se more k temu uspehu le toplo čestitati. Doseglo je s svojo pritožbo odločitev načelne važnosti, da je namreč za dole čanje prejemkov hranilničnim uslužbencem merodajna hranilnična uprav#. = Slavni mestni magistrat opozarjamo poslednjikrat na Cesto na Gorenj sko železnico. Cesta razorana, blato do kolen, vsak promet v slučaju dežja sploh nemogoč. Luči nobene- Lep pojem morajo imeti tujci, ki pridejo z gorenjske ga, ali ki hodijo na državni kolodvor. Če to ne zadostuje — bomo poiskali drugo pot. == Izgubljena je bila listnica na južnem kolodvoru dne 7. oktobra ob 6. zv. Ker je najditelj na videz znan, se poziva, da isto takoj odda na naslov, ki je v listnici ali pri upravi. == Izgubila je v soboto Ema Erbežnik sivorjavo boo, podloženo s črno svilo od Trubarjeve ulice čez Sv. Jakoba most do Trnovskega pristana. Pošten najditelj se prosi, naj jo odda proti dobri nagradi v trgovini A. & E. Ska-berne, Ljubljana, Mestni trg. = »9. dežela« se je naselila že od velesemnja sem v Švicarji v kar najbolj dvomljivi miniaturi, ki predstavlja pravo bezniško kabaretno karikaturo. Večina občinstva se je naravnost zgražala nad tem monstrumom. Višek neokusnosti in robatosti so predstavljali znameniti »Zajci«. Omeniti pa moramo budi nekega sodelujočega gospoda, ki je baje za naše narodno gledališče velevažno znamenit, namreč g- Borisa Put-jato. Da dopušča uprava našega gledališča, da ji njen član na tak način kvari ugled, je nedopustno. Poleg tega je opravljal v 9. Deželi« zelo neokusen posel še nek drug član naše drame, s čimer si je pridobil vse prej kakor na svojem ugledu. H koncu pripominjamo, da je tudi plakat, ki je delal reklamo tej »deželi«, posebnost svoje vrste. Kdor je čital to slovenščino, je bil lahko vesel, če se mu ni obrnil želodec. Sramota za Ljubljano! = Pobeg Iz zavoda. Iz državnega vzgojevališča v Bohoričev ulici je pobegnil 14 let stari gojenec Ivan Plajbes. = Pobeg z društvenim denarjem. Elektrotehnik Rudolf Pirmavec je poneveril glasbenemu društvu »Svoboda« v Mostah 3000 kron in pobegnil neznano kam. = Policijske vestL V soboto 7. t. m. so bile Francu Hočevarju iz hleva na Rimski cesti štev. 17 ukradene pepelnato rižaste hlače, vredne 1000 kron Tanče Josip, 32 let star, pristojen v Nabrežino, je radi raznih goljufij izgnan iz naše države. = Smrtna kosai. V nedeljo dne 8. t. m. je po daljši bolezni umrl v Leoni-šču inženir in stavbenik g. Gustav Ton-nies. Pogreb se vrši danes pop. ob 4. uri iz Leonišča k Sv. Krištofu. — V deželni bolnici je umrl uradnik davč. administracije g. Ivan Peče. Pogreb bo danes pop. ob pol 4. uri iz dež. bolnice k Sv. Križu. — Včeraj je umrla na Lepem potu štev. 6, gospa Uršula Šetina. Pogreb bo danes pop« ob 2. uri, — Blag jima spomin! — Cirkus »Henry« je angažiral nove svetovnoznane artiste, ki pridejo tekom današnjega dne v Ljubljano. Danes, dne 10. t- m. ob pol 9. uri zvečer se vrši velika predstava s prvovrstnim velikomestnim sporedom. Vstopnice se dobe tudi pri dnevni blagajni. == Cirkus »Drina« v jahalnici na Bleiweisovi cesti. Danes v torek zelo zanimiv spored z rokoborbo in boksanjem. Tom Sajer (J. Amer.) — De Marko Petro (Ital.), Stokič (Beograd) — A. Popovič (Trst). Amerikanski boks keč in keč: Sturman (Čhsl.) — Don Ra-seno (Madrid). — Angleški boks: M. Effondi (Grška) — Semič (Dalmacija). Maribor. Večer dramatičnih plesov v mariborskem narodnem gledališču priredi danes dne 10. okt. t. 1. Valerija Krati-nova profesorica na Dalcrozejevem zavodu v Hellerau. Prireditev bo za mariborsko publiko pravi dogodek, ker Valerija Kratinova je edina zastopnica moderne plesne umetnosti prvič na potu skozi Jugoslavijo. Posebnost te prireditve so tudi plesi, katere izvaja V, K. brez glasbe. Umetnico, ki je žela sijajne uspehe v Beogradu, Ljubljani in dr. upamo, da pozdravi mariborsko občinstvo z razprodanim gledališčem. CeSia. Zopet poplave. Zaradi zopetnega deževja v drugi polovici minulega tedna sta reki Savinja in Voglanja ter drugi potoki v celjski okolici zopet prestopili bregove ter zalili celjsko okolico, vendar ne v taki meri, kakor pred enim tednom. V noči od sobote na nedello je voda zopet odtekala. Ta poplava ni povzročila toliko škode, ko prva, ker so kmetovalci polja že precej izpraznili, posebno v bližini vode. Ljudsko vseučilišče v Celju. Kurz za srbohrvaščino se otvori danes v torek 10. okt. zvečer ob pol 8. uri v risalnici deške meščanske šole. Kurz bo trajal dva meseca in ga bo vodil učitelj za srbohrvaščino na mestni osnovni šoli g. Radič. Zamudniki se lahko prijavijo še danes zvečer. Državno cinkarno v Celju je prevzela Slavenska banka d. d. podružnica v Ljubljani. Osnuje se delniška družba z 12 milijoni kron, pri kateri bo država udeležena z eno tretjino delniške glavnice. Šport in turistika. Iliriia -Sturm 14, Dunaj 6:2 (2:2). V glavnem je nedeljska tekma pokazala oživljeno Ilirijo. Moštva ni bilo mogoče spoznati: stara prodorna sila, kombinacija in dobra obramba. Posebno se ie obnesel Vidmajer kot leva zveza, kar smo na tem mestu že spomladi priporočali. Njegov hitri tek omami še tako dobro obrambo in potegne celo napadalno vrsto magnetično naprej. Kljub znani gorečnosti je bil tudi Pretnar povsem na mestu. Zdravi sestavi moštva je torej Ilirija dolžna včerajšnjo nepričakovano zmago nad dunajskimi gosti. Gostje niso nudili posebnega. Izjema je bil seveda vratar, ki pomeni razred zase. V ostalem pa bi lahko prvak drugega ljubljanskega razreda zmogel enako igro. Njihova obramba je bila zelo pomanjkljiva, napadalna vrsta je prav skromno kombinirala, dober je bil le napadalec v sredini. Vsem pa je manjkal šut na goal. Enajstmetrovke, katere so zabili gostje, so bile sicer pravilne, bi bil pa viatar Pelan pri suhem terenu ubranil. Če ostane Ilirija v tej formi in se bodo prijateljska tekmovanja prvorazrednih kli-bov v Ljubljani podpirala, bomo uspeli v kratkem popraviti škodo, ki jc je utrpel ligled slovenskega nogometa v poslednjem času. Publika je bila Iliriji zelo hvaležna. G. Vodišek je sodil v glavnem zadovoljivo. Opazili smo že opetovano, da bi se izognil marsikateri napaki, ako ne bi tako malomarno sledil poteku igre. Jadran—Slovan 5:3. S to prvenstveno tekmo si je Jadran zagotovil prvo mesto drugega ljubljanskega razreda. Do polčasa je vodil Slovan z 2:1, v drugi polovici pa je omagal in podlegel tehnično popolnejšemu moštvu Jadrana. Concordla Hašk 5:2. Hašk je nastopil s številnimi rezervami Šport v tujini in pri nas! Da se primerja razvoj športa drugod in pri nas priobčujemo nastopne podatke o prvaku nemškega nogometa S. V- Hamburg. To športno društvo ima približno 3000 članov. Pri okrožnih prvenstvenih tekmah nastopa s 65 moštvi. Med njegovimi lahkoatletiki se nahajajo bleščeča imena kakor Husen, dr- Reihardt, Dreckmann in dr. Njegova tenis sekcija šteje 300 igralcev. Hockey-moštev ima 6. Za to ogromno šport, delovanje razpolaga s 7 nogometnimi igrišči 1 travnikom za ho-ckey-igro, 6 tenis-prostori, 1 pristanom za plavalno sekcijo, več telovadnicami in enim tekališčem. Društvo vodi 300 odbornikov. Sedaj pa primerjajte naše atomske začetke in še tu se elektroni medsebojno prepirajo na žive in mrtve, kakor da bi bil šport zadeva borbe za malenkosti, ne pa dela za napredek športnega gibanja med SlovencL Gledališče in glasba. Spored koncerta Glasbene Matice, ki se vrši v ponedeljek dne 16. t. m. ob 8. uri zvečer v Unionski dvorani 1. Lajovic: Bolest je kovač, Pomladni spev. Mešana zbora. 2. Dev: Svatba na poljani, Kimovec: Izgubljeni cvet. Mešana zbora. 3. Korngold: Pesem Pierota iz opere »Mrtvo mesto«, poje gosp. Julij Betetto. 4. Adamič: V snegu, Če ti ne boš moj, Ne maram tebe, mešani zbori. 5. Wolf: Spev Weylin, Michl: Pevcu, Hermann: Trije popotniki, poje g. Betetto, spremlja ga Dana Golia - Kobler. 6. Hrvatske narodne: Hatze: 01 Li* zare in Cergo moja čergice, ter Andel. Anko Ančice. 7. Mokranjac: Kozar, BI* nički: Divna noči, Mokranjac: Rukovet srpskih narodnih pesmi mešani zbori Predprodaja Vstopnic v pisarni Glasbene Matice. V petek, dne 13. t. m. se vrši v dvorani FilharmoniSn. društva v Ljubljani koncert operne in koncertne pevke ge Zdenke Gregurič iz Celja. Gospa« soproga poročnika v Celju, je Študirala koncertno in operno petje pri znamenitem prof. Filipu Forstenu na Dunaju ter, dovršila pri njem popolno koncertno in operno šolo. Forsten je na glasu po celem svetu kot eden najboljših profesorjev solopetja, ki je imel samo izbrane učenke. Gospa Greguričeva ima naštudiran cel operni repertoar; za Časa svojega bivanja med nami Slovenci ja pa natančno proučila tudi vso našo slovensko oziroma sploh jugoslovansko solistično literaturo. Kdor jo je imel priliko čuti, se je tako njenem glasu, kakor tudi o njenem predavanju izražal najpohvalnejše. Koncert se vrši v petek ob 8. uri zvečer v Filharmonični dvorani in so vstopnice za ta koncert v predprodaji od danes naprej v pisarni Glasbene Matice, Gosposka ulica 8/1. Kopni io UllUt Ivan Rozman: Naša boL V Ljubljani 1922. Natisnila in založila Zvezna tiskarna. Cena 8 D. Ta knjižica, za katero je narisal naš slikar g. Gaspari zelo karakteristično naslovno stran, popisuj« vzroke našega poraza na Koroškem in sicer objektivno, logično in nestrankarsko- Nje izvajanja so prepričevalna, osobito, ker se naslanjalo na izvirne dokumente, ki jih je predložil g. pisatelj merodajnim krogom več mesecev pred plebiscitom. To je jasna slika napak, ki so jih zakrivili ti krogi in iz nje Je razvidno, kako malo smo poznali pred plebiscitom koroške razmere. Ta resna razprava je vredna, da jo prečita v^ak zaveden Slovenec. _ Društvene vesti. Širša odborov« seja Društva dri. Iris. uradnikov se vrši v torek dne 10. t. m. ob 8. zvečer v Mestni posvetovalnici Čevljarska zadruga za Ljubljano la okolico naznanja, da se vrši v nedeljo 15. okt. t. I njen letni občni zbor za L 1921 v prostorih restavracije ge. Mrak, Rimska cesta 4. Začetek točno ob 9. tul dop., ako pa ob 9. uri ne bo sklepčen, s« vrši v istih prostorih ob 10. uri ob vsakem številu članov. Vsled važnosti dnevnega reda in cenika se prosi da se ga vsi člani sigurno udeleže. — Odbor. Društvo stanovanjskih najemnikovi za Slovenijo opozarja, da se vrši prihodnja odborova seja v sredo dne lil t. m. ob 20- uri v veliki dvorani Mestnega doma. Društvena pisarna daj« članom dnevno od 18. do 20. ure informacije Sv. Petra cesta štev. 12, pritlično, desno. ____ ZVERINSKI STARIŠI. človek, ki ga povsod stavijo kot višek stvarstva, mnogokrat določno pokaže svoje zversko čut, ki pri nekaterih individuih prekaša najbolj divjo roparsko žival. Tak slučaj se je dogodil pred dobrim tednom v neki vasici ob francoski meji. V čedni hišici je stanoval« štiričlanska obitelj. Gospodar in gospodinja sta v veliko večji meri ljubila alkohol, kakor pa delo. Vendar je vs« družinica povprečno dobro živela. Kar nenadoma umre mali sinček, ne da bt se poprej čulo o kaki bolezni. Sosedom se je ta nenadna smrt zdela precej čudna, zato so mnogo govorili in ugibali, kar ni ostalo prikrito oroŽništvu. Prt preiskavi trupla so opazili več sledov, ki so pričali o surovem zlostavljanju In tepenju otroka. Zadevo je ofožnlštvo naznanilo sodniji. Preiskovalni sodnik je večkrat zaslišal mater, vendar je nt hotel dati takoj zapreti, ker je bil mnenja, da bo na ta način lažje ugotovil resnico. Končno so zdravniki pri ponovni preiskavi dognali, da je deček umrl vsled udarcev. Sodnik je odredil aretacijo starišev, vendar jih orožniki niso več našli, kajti oba sta ušla. V zapuščenem stanovanju pa so ugotovili še nekaj strašnejšega. Izkazalo se Je, da je oče posilil svojo nedoraslo hčerko in vsled tega pobegnil. Za živinskimi sta-riši je bila takoj izdana tiralica. Pred kratkim pa so našli očeta, ki se je iz strahu pred kaznijo sam obesil v nekem gozdu. Ležal Je pod drevesom, ker se je veja odlomila in je truplo že precej razpadlo. Nečloveško mater še iščejo in jo bodo sigurno kmalu privedli v roke pravici, ako se ji ne bo odtegnila na tak način, kot se ji Je odtegnil njen vredni zakonski drug.________________ ‘ PERILO ~ s za dame, gospode in deco, oprema za novorojenčke, po nainižlih cenah pi: 9. linlionic n,si. R. Soss Ljubljana, Nestn! trg E. GABORIAU: Zločin v Orcivalu. (Dalje.) Oospodar Je stal za svojo kositrno mizo in nalival Iz velikega vrča vino v litrske steklenice. Nemalo se je začudil, ko je videl vstopiti dva gosta iz višjih družabnih slojev. Toda gospod Lecoq je povsod doma in govori jezik slehernega ozračja, s katerim ima kedaj opravka. »Ne sedi li pri vas osem ali deset ljudi,, ki čakajo £e drugih tovarišev?« je vprašal krčmarja. »Da, gospod; ura bo, kar so prišli.« »Kje so? Zadaj v veliki sobi, kaj ne?« »Baš tam, gospod,« je odgovoril vinar z nenadno uslui-austjo. Dasl ni vedel, kdo ga izprašuje, sl je vendar mislil, da govori prejkone s kakim višjim policijskim uradnikom. Urno mu je odprl vrata v naznačeno sobo. Cisto zadaj, v velikem predelu, ki je bil ograjen z medlo stekleno steno, je sedelo deset pivcev raznolike vnanjosti in premetavalo mastne karte. Ko sta stopila gospod Lecoq in oče Plantat, so spoštljivo vstali; tisti izmed njih, ki so bili pokriti, so se odkrili. »Prav, gospod Job,« je dejal detektiv možu, ki se je zdel (vodja družbe, »točni ste, zadovoljen sem z vami. Vaših šest mož mi povsem zadošča, ker vidim poleg njih tudi svojo da-yišnjo trojico.« Gospod Job se je naklonil, ves srečen, da je ustregel predstojniku, ki ne razsiplje svoje pohvale. »Čakajte me tu še minuto,« je povzel gospod Lecoq, »Poročilo teh treh bo merodajno za navodila, ki jih dobite.« iTo rekši se je obrnil k svojim odposlancem: »Kateri izmed vas je imel uspeh?« »Jaz, gospod,« je odgovoril bled in visokorasel fant z »robnimi brkcl »2e zopet tl, Palot; srečo imaš, bogme. Stopi z nama v Sosednjo sobo, a prej naroči krčmarju, naj da steklenico vina In naj pazi, da nas ne bo nihče motil.« Povelja so bila kmalu izvršena. Gospod Lecoq je najprej posadil očeta Plantata in nato zapehnil duri. »Govori zdaj,« je rekel svojemu človeku. »Kratko in točno!« »Evo, gospod. Svojo fotografijo sem zaman pokazal kakim desetim trgovcem; a zdajci jo je spoznal neki Rech, ugleden tapetnik v Saintgermainskem predmestju.« »Povej, kaj ti je rekel; doslovno, ako moreš.« »,To,’ pravi, ,je slika mojega odjemalca. Gospod je prišel k meni pred nekako mesecem dni ter je kupil popolno opravo — salon, obednico, spalnico in vse ostalo — za majhen dvorec, katerega je najel. Nič ni potiskal cene; stavil je le pogoj, da bodi vse to v treh tednih dobavljeno in nameščeno/« »Koliko je znašala kupna vsota?« »Osemnajsttisoč frankov; polovico je plačal naprej, polovico na dan dobave.« »Kdo je odštel drugo plačilo? Kupec osebno?« »Ne, sluga je prinesel denar.« »Kakšno ime je gospod navedel trgovcu?« »Mr. James Wilson, toda Rech pravi da -se mu rte zdi Anglež.« j-Kje stanuje?« »Pohištvo so dostavili v majhen dvorec v Saint-Lazarski ulici, št..., nedaleč od Havrske postaje.« Obličje gospoda Lecoqa, ki je izražalo vse dotlej neprestano skrb, se je pokrilo z odsevom velikega veselja. Navdal ga je upravičeni in naravni ponos vojskovodje, ki vidi, kako se uresničujejo pogubni načrti, s katerimi je obkrožil sovraga. Prijateljsko je udaril starega sodnika po ramenu, rekoč: »M6t!« iToda Palot je zmajal z glavo. »To ni gotovo,« je dejal. »Kako, da ne?« »Lehko si mislite, gospod, da sem šel rekognoscirat; naslov sem poznal in časa je bilo več ko dovolj.« »Nu?« »Najemnik dvorca je pač neki WEsotl a prepričan sem,, da ni tisti, ki ga predstavlja slika.« Mirovni sodnik je razočarano stresel glavo; toda Lecoq se ni ustrašil. »Odkod imaš svoje podatke?« je vprašal Palota. »Izvabil sem jih vratarju.« »Nesrečnež!« je vzkliknil oče Plantat »Kaj bo, če ste zbudili sumnjo?« »Tega se ne bojte,« je odgovoril gospod Lecoq. »P2M moj učenec. Povej, kako je bilo!« . ^ »Ko sern si ogledal dvorec — bogat se zdi, bogme ^ sem pomislil: ,Evo kletke; dajmo da vidimo, ali je L. nji.’ A kako? Na srečo sem se spomnil, da imam pri sebi, z nik za dvajset frankov. Brez obotavljanja ga spustim v Kan po katerem se odtekajo pomije iz dvorca v cestno greznic • »In nato si pozvonil?« J »To se ve! Vratar mi odpre; z žalostnim obrazom “T natvezem, da sem potegnil iz žepa rutico in ž njo vred zlaM. ki mi je padel v kanal; naj bo tako dober in naj mi PoS”“ kako pripravo, da ga dobim nazaj. Mož prinese dvoje £ eno zame, drugo zase; vzdignila sva rešetko in takoj zlatnik. Jaz poskočim v zrak, kakor bi bil najsrečnejši čj0^ na svetu, in ga prosim, naj me spremi v nagrado za svoj na kozarec pijače,« »Vrlo!« a »O, gospod Lecoq, to je vaš lastni trik; a čujte ostaio., je moje. Vratar sprejme moje vabilo. Kmalu nato sediva v ^ narni, baš nasproti dvorca, ter pijeva vsak svoj koZ*j« grenčice. Sredi veselega kramljanja se zdajci sklonim, da sem zagledal na tleh nekaj nenavadnega. Iri kaj pobere®; Fotografijo, ki sem jo skrivaj spustil na tla in nalašč pohodil. ,Glej, glej,’ pravim, ,slika!’ Moj novi prijatelj jo in pogleda; nič se ne zdi, da bi jo spoznal. Da se prepriča®! mu velim: ,Fin človek mora biti ta gospod. Vaš gospodar * gotovo tudi te sorte; zakaj gospoda so vsi podobni drug 0*1 gemu.’ On pravi, da ne; mož na sliki ima brado, dočim je ^5 gov gospodar obrit kakor oprostite! .Sicer pa je j*’* gospofl Američan; nam ukazuje po francosko, a z gospo v vorita .vedno le angleški.’« -J, Čim delj je PSlot govoril, tem bolj so se svetile deteku’* °či. 9 »Tr črn orel govori angleški, ne?« je vprašal očeta tata. »Dokaj dobro.«; »A Laurence?« »Istotako.« -g »Potem srno na pravi sledi, zakaj znano nam je, da sij’ Tremorel po zločinu ostrigel brado. Brez skrbi smemo iti ™ delo , » .« c (Dalje prlb-J i HALI OGLASI jgg PRODAJA s V Marfborn in okolici: POSESTVO pri Makulai za 120.000 K. HIŠA v bližini trga, velik vrt, hlev, stanovanje takoj na razpolago. Cena 1.200.000 K. ELEGANTNA HIŽA IN VILE z razpoložljivim stanovanjem 900.000 K, 1.600.000 K in 2 in pol milijona kron. POSESTVO 17 oralov z malimi griči, veliki travniki, sadovnjak, steljnati gozd, mali vinograd, velika hiša 1.200.000 K. GRAŠČINSKO POSESTVO plodonosno v bližini mesta Maribor in Celje. MALO POSESTVO pripravno za industrijo, gostilno ali hotel. ENODRUŽINSKE HIŠE. Retourznamke. Realitetna pisarna »Rapid«, Maribor, Gosposka ulica 28. 619 KINO. kompletna oprava z vsemi stroji in predmeti, ki se rabijo za projektiranje slik po jako znižani ceni. Interesenti naj pošljejo svoj naslov in retourznamko pod »Diogen« poštno ležeče Ptuj. 628 TURBINA za padec od 11 do 17 m, 75 sekundnih litrov vode, popolnoma nova z regulatorjem in ca 100 m železne cevi (Flusseisen) 18 cm premera in ŽELEZEN STRU2ILN1K za les 260 mm višine (Spitzen-hohe) tudi popolnoma nov ih stroj za drobljenje čre-sla. Istotam se kopi dobro ohranjen DIESELMOTOR od 12 do 16 HP. Ponudbe na Josip Petrič. Rečic? ob Paki. u20 LEPO POSESTVO, 20 minut nad Rimskimi Toplicami. 40 oralov zemlje, pro- storna kmečka posestva vsa v dobrem stanju. Cena 150.000 D. Natančneje se poizve pri g. Krenbu, gostilna pri »Pošti«, Rimske Toplice. 617 SLUŽBE: INSTRUKCIJE išče visoko-šolec (tehnik) za realne predmete. Cenjene ponudbe na upravo lista pod *Štev. 9999«. 630 KO NT ORJSTIN JA z večletno prakso, zmožna slov. In nem. jezika, korespondence, strojepisja, knjigovodstva ter vseh pisarniških del želi premeniti službo. Pismene ponudbe na upravo lista pod »Takoj«. 623 GOSPODIČNA z večletno pisarniško prakso :šče primerne službe Za december. Najraje gre v kako trgovino na deželo, če mogoče na Gorenjsko. Cenjene ponudbe prosi pod Šifro »Vestna In poltena«, na upravo lista. 605 RAZŠLO: STANOVANJE za srednješolca se išče. Pcmudbe na upravo lista pod št 631. V NAJEM se vzame takoj trgovski lokal eventuelno z gostilno in inventarjem kje na deželi ali blizu mesta, na kakem prometnem kraju. Cenjene ponudbe na upravo lista pod »lokal«. 629 SUHA BUKOVA DRVA, žagana in cepljena dostavlja v vsaki množini na dom Jerančič A-, Karlovška cesta št 8. 626 DOBROIDOCA PEKARNA se da z vsem orodjem in stanovanjem, 2 električno razsvetljavo v najem. Vprašati pri g. Anton Opravš, Pragersko pri Mariboru. 618 DVOJNI KAPITAL naloži, kdor kupi stroj za potovalni kino. Pošljite naslov in retourznamke pod »Zavarovan kapital«, poštno ležeče Ptuj. 561 DRUŽABNIK se išče za lesno podjetje v bližini kolodvora v Ljubljani. Prostor za trgovino lesa se odstopi brezplačno. Reflektira se le na trgovce iz dežele. Naslov v upravi lista. 601 MOTO Bencin. — Pneumatika. Olje. — Vsa popravila. Mast — Iri vožnje. Le prvovrstno blago in delo po solid. cenah nudi 3uso-Auto d. z o. z. v Ljubljani. II (modeliirie) sprejmeDosipEilbili# reorčni mizar ■ Osijek, PBlatCTifeva 0} ~dk SuhegoV in \iv0 kupuje SeuBP Z Go., Ljublr Wolfova ulica f pogrtBni zavod. Gcnimmu cMinstmi uljntlno naznanjam, aa sem prevzela od g. FHiMČiŠIfE LETaH39 Viljem, Emil iri Rudolf Tčmries naznanjajo v svojem kakor tudi v imenu svojih sester Amalije Schmidt-Tonnies, Friderike Kotnik-Tonnies-in Marijane pl. Perner - Tonnies in vseh ostalih sorodnikov vest, da je njih ljubljeni brat, gospod GUSTAV TONNIES inžener in stavbenik v nedeljo, dne 8, oktobra 1922 po dolgi ta mučni bolezni previden s tolažili sv. vere mirno preminul. Pogreb prebiagega pokojnika se vrši v torek, dne 1«. oktobra 1922 ob 4. uri popoldne Iz sanatorija »Leonlšče« na Zaloški cesti, na pokopališče k sv. Krištofu, kjer se položi v rodbinsko grobnico k večnemu počitku. Ljubljana, dne 9. oktobra 1922„ f V globoki žalosti naznanjamo, da fe naš preljubi sin-edinec, vnuk, nečak, bratranec in prijatelj franc papst STUD. MED. danes ob 2h ponoči, po kratki mučni bolezni v življenja polni starosti dvajsetih let za večno zaspal in se preselil k svoji materi. Pogreb nepozabnega bo v torek. 10. oktobra ob 4h popoldne. Krško, 8. oktobra 1922. žalujoči ostali. Brez posebnega obv«st£U. hi uiiiiiiuuiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiimniniiimimimnininiiiiiniiiniiiiiimtnmiuiiiisca 1 § Sprejmemo ki bi raz- | važal list 1 cs f . - za okraje in ceste na periferiji. j i Oglasiti se je v upravi našega § | lista med 3.-4. uro popo!dne. g a nnmimiiiiiimimiimin? Išče se \M u Ljubljani primeren za kako trgovino, na razmeroma prometnem kraju. Ponudbe pod ,Jokal" na upravo lista. katere otvorlm 2. oktobra t L Prizadevala si bodem vsestransko ustreči željam svojih odjemalcev s svežim maslom,, sirom, mlekom, skuto, smetano, lepim krompirjem, svežimi jajci, različnim namiznim sadjem in prvovrstnim vinom v steklenicah, sladkim jabolčnikom, hruskovcem itd. po najniilih cenah. Priporoča s« Fani 3akolič. Senicova oRca 6, MABIBOft. Staro, lito želez# MT kupuieio Strelne tovarne in livarne, v Ljubljani. MM Š •••••• • Novosti! za damske piašče v veliki Izbiri. LiLttnUMa Mestni trs 10. I ilntilroarist Hinko Sirar, Ljubljana, Stari trg 34 kupuje in prodaja vsakovrstne knjige po ugodnih cenah. liiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiuiiifiiiiiiiHiiHUiiiiniiiiiuHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuniiiiniiiiiiiiinniiiiiiHiiHiiiiimiiiHiiiiiiuii111^ Eksporterji, poslužujte se pri pošiljatvah v Švico ter preko Švlc® v Francijo, Anglijo, kakor tudi v prekomorske držav®* internacionalne tvrdke Mn in Oberatberg 8 0, Buchs Avstrijsko-Švicarska sranica. Sprejme se vsakovrstne pošiljatve, izvršuje ocarlnje^0 ter reekspedicijo na vse kraje sveta. Centralo: Basel. ^ PoMnice: imh, Sit Jalien, GMass, Buchs, ton** Zastopstva po vseh ve{jih mestih!, |[»nniiiiHi;im»iiiii)iHniir;»iiiiiiituniinnii»ininiiiiiiiiiiiiiiiinnnniniiiiiiisinininmimiinniimminnininnH!!Lllt^^' Emil Adamič: jugoslovanskih narodnih pesnil L del (mošKi zbori) je ravnokar izšlo. Cena partituri 10 Naroča se pri ^ ZVEZNI KNJIGARNI, Ljubljana, Marijin trg J Pevska društva segajte pridno po njih! £83523 Glavni In odgovorni urednik Zorko fakin Izdaja »Jugoslov, novinsko d. d.«, Tiska »Zvezna tiskarna«