1 1971 Leto XIX KRONIKA Časopis za slovensko krajevno zgodovino KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO XIX 1971 IZDAJA IN ZALAGA ZGODOVINSKO DRUŠTVO ZA SLOVENIJO SEKCIJA ZA KRAJEVNO ZGODOVINO LJUBLJANA UREDIL UREDNIŠKI ODBOR: DR. PAVLE BLAZNIK, FRANCE DOBROVOLJC, DR. TONE FERENC, DR FERDO GESTRIN, OLGA JANSA, B020 OTOREPEC, DR. J02e SORN, DR. SERGIJ VILFAN — GLAVNI UREDNIK: DR. PAVLE BLAZNIK — ODGOVORNI UREDNIK: DR. J02E SORN — LEKTOR: FRANCE DOBROVOLJC — ZA UPRAVO ODGOVARJA MAJDA KUNAVER — TISK TISKARNE »TONETA TOMSiCA« V LJUBLJANI — KLlSE- JE IZDELUJE KLISARNA »LJUDSKE PRAVICE- V LJUBLJANI KAZALO AVTORSKO KAZALO RAZPRAVE IN ČLANKI Brumen Niki: Knjigarne in papirnice v Pomurju — 105 F erette Tone: Predzgodovina neke »-znanstvene« ustanove — 93 Ficko Peter: Rudar&ko Velenje do ustanovitve stare Jugoslavije — 166 Fischer Jasrm: France Zeleznikar in pariška komuna — 158 Grafenauer Bogo: Poglavitne poteze slovenskega zgodovinskega razvoja in položaja. II. Mesto kmečkih uporov v slovenski zgodovini — 129 Habjan Vlado: Celjsko-avstrijska vojna od Ier.a 1438 do 1443 ali vojna za Ljubljano in Istro — 137 Knific Timotej: Arheološka najdišča v Kranju — 70 Ludvik Dušan: Eggenbergi in eggenberški arhivi — 77 Marušič Branko: Dr. Ivan Slokar (1884—1970) — 47 Melik Vasilij: Pariška komuna v sočasnem slo- venskem tisku — 1 Melik Vasilij: Vplivi in odmevi pariške komune med Slovenci — 65 Prunk Janko: Škof Jeglič — politik, I. del — 30 Prunk Janko: Skof Jeglič — politik, II. del — 169 Simoniti Primož: Neznan ljubljanski tisk iz leta 1577 in nekaj podatkov o njegovem avtorju — 14 Stukl France: Doneski k zgodovini Mestne umet- niške galerije v Ljubljani — 110 Valenčič Vlado: Razvoj zemljiške in hišne po- sesti v Krakovem — 82 Valenčič Vlado: Gospodarska in poklicna struk- tura krakovskega prebivalstva — 152 Vatovec Fran: Zgodovinski pomen goriške »Soče-< (1871—1915) — 22 Verbič Marija: Fabrikacija cinobra v Idriji — 8 Zorn Tone: Iz korespondence dr. Janka Brejca — 43 Zorn Tone: Prizadevanja za uveljavitev sloven- skega uradovanja v Podjuni v 40 letih prete, klega stoletja — 45 Zorn Tone: Nejugoslovanski Nemci v dravski banovini leta 1931 — 88 Zorn Tone: Pregoni tujih državljanov iz območja dravske banovine — 178 Žontar Josip: Vloga in pomen Ptuja v medna- rodni trgovini poznega srednjega in zgodnjega novega veka — 149 IZ DELA NASIH ZAVODOV IN DRUŠTEV Granda Stane: Prazgodovina Novega mesta (Arheološka razstava, Dolenjski muzej v Novem mestu 2. septembra do 30. novembra 1971) — 181 Kos Janez: Tretje posvetovanje jugoslovanskih arhivskih delavcev — 50 Kos Janez: Slovenščina v dokumentih skozi sto- letja (Razstava Arhiva Slovenije ob 25-letnici njegovega samostojnega delovanja) — 118 NOVE PUBLIKACIJE Janša Olga: Časopis za zgodovino in narodopisje, N. v. 6 (XLI), zvezek 1, 2, 1970 — 121 Janša Olga: Branko Marušič, Začetki slovenskega časnikarstva na Goriškem, Fran Vatovec, Casnikarki fenomen: goriška »Soča«, Trst 1971 — 184 Kos Janez: Arhivi v Sloveniji. Sestavila in ure- dila s sodelovanjem arhivov Jože Zontar in Sergij Vilfan, Ljubljana 1970 — 58 Kos Janez: Johann Weichard Valvasor, Die Ehre Des Hertzogthums Grain. Izdali in založili za- ložbi Mladinska knjiga v Ljubljani in dr. Ru- dolf Trofenik v Münchnu 1970 — 182 Kos Janez: Franc Anton Steinberg, Gründliche Nachricht von dem in dem Inner-Crain gele- genen Czirknitzer-See, 1758. Reproducirani po- natis 1970 — 183 Kos Janez: Tone Ferenc, Muzej slovenskih iz- gnancev v Brestanici. Kulturni in naravni spo- meniki Slovenije. Zbirka vodnikov, 26. zvezek, 1971 — 188 Kois Janez: Janko Jarc, Tone Knez, Jože Mlinaric, Novo mesto 1971 — 190 Marušič Branko: Le morti violenti o subitane notate da Don Gio: Maria Marussig Udine 1970 — 63 Ožura Jože: Dr. Metod Mikuž, Slovensko parti- zansko gospodarstvo v luči partizanskih doku- mentov, Ljubljana 1969 — 125 stergar Janez: Jože Sircelj, Koroška znamenja, Ljubljana 1970 — 126 Stergar Janez: Koroška in koroški Slovenci, zbor- nik poljudnoznanstvenih in leposlovnih spisov. Uredili: dr. Vladimir Klemenčič, dr. Janko Pleterski, dr. Tone Zorn, dr. Janko Kos, Mari- bor 1971 — 186 Stergar Janez: Od kmečkih uporov do slovenske državnosti. Uredil Ivan Kre>Soče« (1871—1915) — Stran 22 Janko Prunk: Skof Jeglič — politik, I. del — Stran 30 Tone Zorn: Iz korespondence dr. Janka Brejca — Stran 43 Tone Z or n : Prizadevanja za uveljavitev slovenskega uradovanja v Podjuni v 40 letih preteklega stoletja — Stran 45 Branko Marušič: Dr. Ivan Slokar (1884—1970) — Stran 47 Iz dela naših zavodov in društev — Stran 49 Nove publikacije — Stran 51 Sommaire — Strem 64 ^ Na ovitku Kurz v. Goldenstein, Fabrika cinobra v Idriji (Foto Narodni muzej) Ureja uredniški odbor Glavni urednik: dr. Pavle Blaznik Odgovorni urednik: dr. Jože Som Izdaja In zalaga Zgodovinsko društvo za Slovenijo, sekcija za krajevno zgodovino — Predstavnik Majda Kunaver — Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča« v Ljubljani — Uredništvo in uprava v Ljubljani, Mestni trg 27/m — Tekoči račun pri SDK, podružnica 301-8-87/1 (Ljubljana, Miklošičeva cesta 8) — Letna naročnina 16 din, posamezna številka 7 din PARIŠKA KOMUNA V SOČASNEM SLOVENSKEM TISKU VASILIJ MELIK Sto let mineva od pariške komune, ali na kratko od komune, ko je delavski razred 72 dni, od 18. marca do 28. maja 1871, imel oblast v svojih rokah. Kakšne spremembe od tedaj do danes! 46 let po komuni je prišlo v Rusiji do oktobrske revolucije, ki pa ni bila poražena. Sovjetska zveza se je uspešno otresla vseh notranjih in zunanjih sovražni- kov ter postala prva socialistična država na svetu. Med drugo svetovno vojno in po njej so zrasle, deloma iz lastnih sil (kot v Jugo- slaviji ali na Kitajskem), deloma zaradi vo- jaške zmage Sovjetske zveze, nove take dr- žave. Danes je svet socializma že zelo velik pa tudi razcepljen na, več taborov z nemajhni- mi medsebojnimi konflikti. Pot, ki jo je ta svet prehodil, je na eni strani polna velikih uspehov, požrtvovalnih naporov in junaštev, slavnih zmag, na drugi strani pa tudi zelo grenkih in krutih napak, razočaranj, naisilLj in nečlovečnosti. Gas pariške komune je bil še popolnoma drugačen. Socializem je tedaj sodU v svet bo- dočnosti, za mnoge sploh v svet fantazije. De- lavsko gibanje je bUo v bistvu še povsod v začetni dobi svojega razvoja. Najrazličnejše struje, koncepti, teorije in naziranja so se po- javljala v njem in se borila med seboj za vpliv in prevlado. Daleč je bUa še množičnost druge intemacionale, daleč še prevlada mark- sističnega gledanja. V komuni so sodelovali blanquisti, privrženci intemacionale, med njimi zlasti proudhonisti, različni drugi socia- listi, radikalni demokrati z jakobinskimi tra- dicijami prve velike francoske revolucije in s predstavami o zmagoviti revolucionarni ob- rambni vojni proti sovražnikom Francije iz istega časa. Razen delavstva je pritegnila ko- muna zlasti v začetku tudi pariške srednje stanove, branjevce, obrtnike, trgovce. Vendar je — razen nekaterih neuspelih poskusov podpore v drugih krajih — ostala osamljena. Francija ni šla za njo. Malo prej izvoljena narodna skupščina, ki je zasedala najprej v Bordeauxu, nato pa v Versaillesu, je imela konservativno, monarhistično večino — na- sprotniki so jo posmehljivo imenovali »kmeč- ko skupščino« (assemblée des ruraux). Thier- sova vlada, ki jo je ta skupščina postavila, je obdržala oblast v vsej Franciji. Neuspeh revolucije se je seveda mogel predvidevati že vnaprej. Druga adresa gene- ralnega sveta intemacionale o nemško-fran- coski vojni z dne 9. septembra 1870, ki jo je sestavil Marx, je izrecno poudarila: »Tako se je znašel francoski delavski razred v skrajno težavnem položaju. Sleherni poizkus, strmo- glaviti novo vlado sedaj, ko trka sovražnik že skoraj na vrata Pariza, bi bila obupna blaznost. Francoski delavci morajo storili svojo državljansko dolžnost, toda ne smejo dovoliti, da bi jih obvladale nacionalne tradi- cije iz leta 1792... Ne smejo ponavljati pre- teklosti, temveč graditi bodočnost. Naj mimo in odločno uporabijo sredstva, ki jih daje re- publikanska svoboda, da temeljito izvedejo organizacijo svojega lastnega razreda. To jim bo dalo novih herkulskih moči za prerod Francije in za našo skupno nalogo — osvobo- ditev proletariata«.^ Ko pa je do revolucije kljub vsemu vendarle prišlo, se je internaci- onala z vso silo zavzela zanjo. »Svetovno zgo- dovino bi bilo prav gotovo zelo udobno dela- ti,« je pisal Marx 17. aprila, »če bi se zače- njal boj le pod pogojem nezmotljivo ugodnih razmer. Z druge strani pa bi biLa zelo mistič- ne narave, če bi 'slučajnosti' ne igrale nobene vloge«.2 Marx je občudoval junaštvo in požrt- vovalnost komunardov in je imenoval komu- no že sredi njenega trajanja »najslavnejše dejanje naše stranke od pariške junijske vsta- je« leta 1848 naprej,^ v proglasu generalnega sveta intemacionale konec maja pa je zapi- sal, da bo delavski Pariz s svojo komuno »večno slovel kot slavni znanilec nove druž- be.«* Toda naš namen ni pisati o komuni, nje- nem poteku, ukrepih ali teoretičnem pomenu njenih izkušenj v nadaljnjih bojih za sociali- stično revolucijo in družbo. Naša naloga je, govoriti o Slovencih in o njihovem odnosu do komune, o odmevu in vplivu komune na Slovenskem. Ta tema ni nova; o njej so že marsikaj pisali, deloma posebej, deloma v zve- zi z drugimi stvarmi.^ Od problemov, ki se nam v zvezi s to temo postavljajo, odgovori- mo danes najprej na vprašanje, kako in kaj je o komuni in ob komuni poročal takratni slovenski tisk. Delavskega časopisja tedaj še nismo imeli. Vse naše tedanje časopisje je bilo meščansko, pa tudi to še zelo skromno. Trikrat tedensko je izhajal Slovenski narod v Mariboru, enkrat tedensko Novice in Zgodnja Danica v Ljub- ljani ter Slovenski gospodar v Mariboru, dva- krat na mesec pa Soča v Gorici, Primorec v Trstu in Besednik v Celovcu, če naštejemo ti- ste časopise, ki so bili v celoti ali pa vsaj de- loma posvečeni politiki. Besednik bi pri tem skorajda lahko izpustili. V ospredju zanima- nja našega časopisja so bili tedaj notranji problemi: politika nove, v začetku februarja 1871 imenovane vlade grofa Karla Hohen- warta, pričakovanja in ugibanja v zvezi z njo. Med vsemi dogajanji v tujiini pa je velja- la glavna pozornost komuni in državljanski vojni v Franciji. Največ poročil je prinašal Slovenski narod. Poročila v drugih listih so bila znatno skromnejša. Njihova obširnost je bila pač odvisna od velikosti časopisa, zato je povsem naravno in razumljivo, da jih je imel Slovenski narod, ki je bil največji in je največkrat izhajal, največ, Besednik pa naj- manj. Poročil v Zgodnji Danici, katoliškem cerkvenem listu, ki ga je urejal Luka Jeran, po tonu in načinu pisanja ne moremo primer- jati z drugimi; to so bolj verski komentarji in meditacije kot pa poročila. Če primerjamo slovensko časopisje z drugim, ki je izhajalo pri nas, moramo reči, da je na primer Laiba- eher Tagblatt, glasilo nemške liberalne stran- ke na Kranjskem, prinašal precej obsežnejša poročila kot pa Slovenski narod. Tudi to je v skladu s tem, kar smo prej rekli. Laibacher Tagblatt je bil dnevnik, kar Slovenski narod ni bil, imel pa je tudi večja finančna sred- stva. Odnos do komune je v poročilih vseh teh časopisov negativen in to od začetka do kon- ca. Noben časopis se ne strinja z njo, nobe- den je ne zagovarja. Glavno obsojanje velja kajpada streljanju talcev in požiganju Pariza v zadnjih dneh; to so bili že tako povsod po Evropi glavni, stalno se ponavljajoči argu- menti nasprotnikov komune. Ob pripovedova- nju o grozotah komune je nekajkrat omenje- na (v prav tako negativnem smislu) jako- binska diktatura iz časa prve francoske revo- lucije. Dosti se piše o nesoglasjih in sporih med komunardi. Popisuje se nazadnje, po končanih bojih, kako strahotno je bil razde- jan Pariz, da tako opustošenje spominja sa- mo še na znamenita zgodovinska razrušen j a Jeruzalema, Rima, Ogleja in Moskve." Nega- tivno stališče do Komune je podkrepljeno z izrazoslovjem. Naj tu navedemo samo dva ta- ka primera: »še zmirom je v Parizu straho- vita vlada puntarskih razbojnikov na vrhu« iz Novic" ali »divjost in stekla pijanost se je polastila upornikov« iz Slovenskega naroda.** Vendar pa tudi naše časopisje obsoja divja- nje Thiersove vojske ob porazu komune. Pred leti je bila ob študiju vplivov pariške komu- ne postavljena naslednja ugotovitev: naši konservativci, nasprotniki komune predvsem zaradi svojih legitimističnih načel, so vendar- le obsojali bestialno maščevalnost Thiersove vlade, medtem ko liberalci iz strahu pred ko- muno kot svojim socialnim nasprotnikom grozodejstev versajske vlade niso obsojali.* Po podrobnejšem pregledu časopisja pa se s tako mislijo ne bi mogel več strinjati. Zdi se mi, da za tako razlikovanje ni argumentov. Goriška Soča piše že vnaprej, ko predvide- va zavzetje Pariza po versajski vojski: »Kako mesarjenje bode potem po Parizu, si lahko vsak misli«.^" Pozneje pa ugotavlja Soča pov- sem tako kot Novice, da »versailleska vlada gospodari v Parizu ravno tako grozovito, ka- kor poprej uporniška«." Tudi Slovenski narod ki je bil 23. marca napisal, da je pariški sred- nji stan potegnil s komuno, pove jimija, da »Verzejlci tudi niso tako postopali kakor so to plemenitemu zmagovalcu prist je« in da »požare v Parizu gasili so Verzejlci s krvjo« privržencev komune, vendar je članek, v ka- terem so zapisane te besede,^^ nekaj izjemne- ga; o njem bomo govorili še posebej. Zelo ost- re obsodbe versajske maščevalnosti najdemo v nemškem Laibacher Tagblattu, ki na pri- mer piše, da je ogorčenje nad divjim klanjem ujetnikov že enako grozi nad zloglasnimi de- janji komune.*^ Prav gotovo bi argument stra- hu pred socialnim nasprotnikom in pred eks- propriaoijo veljal za naše nemške liberalce še mnogo prej kot za ubožnejše slovenske. Zanimanje za dogodke okrog komune je po- stavljalo tudi vprašanja, odkod, kako in za- kaj vsi ti dogodki, vprašanje upravičenosti, smiselnosti, bodočnosti delavskega gibanja in odnosa do njega. O tem zanimanju pričajo razna predavanja in članki. Oglejmo si jih, kolikor po tisku vemo zanje! V katoliškem konservativnem taboru so kazali na sorodnost in logično povezavo med liberalizmom in socializmom (komunizmom) in se s tem borili tudi proti svojemu glavne- mu nasprotniku na domačih tleh, liberalizmu. Tako je poudarjal Luka Jeran v govoru, ki ga je imel v Katoliškem političnem društvu na mesečnem sestanku 4. julija 1871, »da la- ži-liberalizem v žametovih rokavicah v svo- jem zadnjem ravnosledji do tega pripelje, kar so ravnokar počenjali rudečkarji v Pari- zu«. Bati se je »zapeljivcev, ki vero skrunijo, naj so v cigansko-plašarsfci ali v olikano-go- sposki suknji«. »Kako so ti 'olikani bratje' po časnikih rogovilili zoper škofe, duhovstvo, kloštre in katoliške naprave, kakšno mrač- nost in trinoštvo ter vse grehe zoper 'sveto svobodo' jim lažnjivo pripisovali«. Brez težav vidimo v teh olikanih bratih avstrijske nem- ške liberalce, ustavoverno stranko v boju zo- per konkordat in dotedanji položaj cerkve v državi. »Zdaj se pa vidi, kakoso svoboduharji, mavtarji in enaki njih brezverski ljubljenci v Parizu razsajali, kako nedolžne in brezorož- ne ljudi streljali, v zažganem petroleju vtap- Ijali, bukvarnice, monumente in vse vire in znamnja olike, vede in učenosti brez usmilje- nja pokončavali.«^' Dokler so delavci kričali le zoper samostane in duhovščino, so bui li- beralci povsem zadovoljni; »ko so pa ti rogo- vileži tudi bogatine na muho vzeli«, je tudi Neue freie Presse (glavno dunajsko liberalno glasilo) postala pobožna »ter se je svete jeze vnela zoper rop«.*" Francoska državljanska vojna je vojna znotraj istega tabora, kajti »li- beralci so oboji, Verzajlci in pariška srenja« (komuna). »Liberalizem si ni kmali tako gor- kih zaušnic dajal sam sebi, kakor zdaj v Pa- rizu, — tako, da ima vse krvave usta.«" Da citiramo še enkrat isto bistveno misel prav na kratko, topot pa iz Novic: »Kam brezbož- ni liberalizem svet pogrezne, kaže nam stra- šansko zdaj — Pariz !«^* Mnogo globlje od omenjenega Jeranovega govora je segel Matej Močnik v svojem pre- davanju, ki ga je imel v Katoliškem politič- nem društvu na naslednjem mesečnem se- stanku 2. julija 1871. Govoril je o pariški ko- muni, o »rogovilskem mednarodnem društvu« (intemacionali) ter o delavskem vprašanju.*- Močnik se ni zadovoljil z govorjenjem o kaz- ni božji in brezbožnosti Parižanov. Spraševal se je še o vzrokih komune, ki ji je pravilno iskal predhodnika v junijski vstaji leta 1848 in ki jo je imel, kakor tedaj ves naš tisk, za delo intemacionale. Našel je te vzroke »v občinskem prašanji, v napčni 'in krivični raz- meri med kapitalom in delom; dokler se te razmere pravično ne poravnajo, in delav- cem zaslužek krivično krati, in kar je pogla- vitna reč, dokler se ljudstvo, visoko in nizko, bogato in revno, ne poveme k pravemu ker- šanstvu, nevarnost ni odstranjena«. »Vlade se bodo mogle resno vkvarjati s socijalnim vpra- šanjem; pod vso Evropo tu ogenj, kteri huje in grozovitejše žuga pokončati vso omiko, ka- kor nekdaj divje ljudstva o preselovanji na- rodov«. Močnik vidi upravičenost delavskega vprašanja. Posebej se mu zdi negativna zna- čilnost današnjega časa, da izginja srednji stan (mali obrtniki) in da bodo tako na svetu, zlasti v industrijskih predelih, kmalu le bo- gatini in berači. Ne krščanska ljubezen, ne individualna dobrodelnost ne bosta mogla od- vrniti tega zla. »Kakor kmetijsko vprašanje ni bilo poprej rešeno, da so se kmetje opro- stili, tako tudi tukaj ne bode miru, dokler se pravna razmera ne najde med kapitalom in delom, med velikimi obertniki in delavci«." Državni liberalizem daje zakonodajo, ki je v korist bogatinom, potrebovali pa bi zakono- dajo v korist malim obrtnikom. Strojev, ki so spravili nešteto pridnih rok ob zaslužek, pa vendar ne moremo prepovedati, napredku mehanike in tehnike se ne moremo upirati. Močnik sploh ne gleda pesimistično v prihod- nost: nekatere obrti sicer res propadajo, toda nastale bodo druge, potrebe so vedno večje itd. Potrebno pa bo združevanje obrtnikov v družbe ali asociacij e.*° Težišče Močnikovega gledanja na delavsko vprašanje je torej v problemu malega obrt- nika. Ko proti koncu govora znova enkrat uporablja besedo »delavci«, doda v pojasni- lo: »med kterimi pa ne mislim dninarjev ali težakov, marveč male obrtnike in njih poma- gače in dečke.«'" Razpravljanje se zaključuje z opisom adrese, ki so jo mali obrtniki izro- čili trgovinskemu ministru v Hohenwartovi vladi, dr. Schäffleju, in njegovega odgovora. Ne moremo si kaj, da ne bi pritegnili v primerjavo tudi nemškega liberalnega tabora pri nas, to se pravi, njegovega glasila Laiba- cher Tagblatt. Stališče, ki se tu kaže, je nam- reč pravo nasprotje pogledom konservativ- nega katoliškega tabora. Temu je vsega kriv liberalizem, onemu pa je vsega kriv klerikali- zem. V uvodnikih, kakor sta »Palačam vojno, kočam mir!« 31. maja ter »Socialna nevar- nost« 7. junija, se je Laibacher Tagblatt straš- no razburjal nad drznostjo in nesramnostjo »črnih in nacionalnih rovarjev«, ki krivi za zločine komimistov svobodnjaški vladni si- stem. Poudarjal je, da države, v katerih so svobodnjaške uredbe spoštovane, kjer so nravnost, omika in blagostanje dostopne tudi najnižjim plastem, ne poznajo nobene nevar- nosti socialnega vprašanja (Švica, Velika Bri- tanija, Združene države, Nemčija). Ni bil svobodnjaški vladni sistem tisti, ki je spridil, in poživinil množice — to so povzročale ne- ustavne vlade, zatiranje svobode mišljenja, od države spodbujano ponevimnjevanje mno- žic, izročitev vsega šolstva v roke nevedne, fanatične duhovščine itd., itd. Za primer na- vaja Tagblatt, kako v zgledni Nemčiji sko- raj ni nepismenosti, medtem ko je v Franciji, kjer je prišlo do komune, od 40 milijonov prebivalcev 24 milijonov nepismenih.-" Laibacher Tagblatt je krivil komuno tudi za to, da bo zdaj v Franciji spet zmagal kle- rikalizem: svobodoljubna načela bodo zdaj za dolga leta prizadeta, »despotizem in jezuit- stvo bosta spet vkorakala v TuUerije in sla- vila orgije na razvalinah svobode«.^' Zdravilo 3 proti težavam in takim izbruhom, kakor so bili pariški dogodki, je videl Tagblatt edinole v tem, da dajemo izobrazbo tudi najnižjim v družbi, da jih naučimo spoštovati zakone in pravice sočloveka in jim s tem zmanjšamo prirojeno brutalnost. »Sele z izobrazbo, ki jo mora država vsakomur posredovati, bo postal delavec svoboden, le s tem bo dosegel človeka vredno eksistenco in se vključil kot koristen člen v državno celoto«.-'- Laibacher Tagblatt se je razburjal nad tem, da so socialistična glasila v Nemčiji odobra- vala delovanje pariške komune in ga deloma imela celo za preveč medlo in premalo odloč- no.^- Posebej se je razburjal nad domačimi avstrijskimi socialnimi demokrati, ki niso »z gnusom zavrnili vsake solidarnosti s pariški- mi zločinskimi tolpami«.Pozival je »izobra- žene in posedujoče« v evropski družbi, da mi- slijo na ukrepe, ki bi preprečevali pariškim podobne dogodke, ter vlade in parlamente, naj nemudoma sklenejo, kako ustaviti zaniče- vanje zakonov ter preprečiti spridenost, gni- lobo, zmedenost pojmov ter končno poživinje- nost delavskega razreda«.-^ Kar se tiče av- strijskih razmer pa je nakazoval Tagblatt ve- liko podobnost med rovarjenjem socialistov ter med »zahtevami nacionalnih strank po dr- žavnem udaru, po odpravi ustave, po razdro- bitvi državnih oblasti« ter »prismojenimi na- črti fevdalcev in klerikalcev, ki povsod snu- bijo zaveznike in ki jih ni sram, da se prili- zujejo zdaj podeželskemu, zdaj mestnemu proletariatu«.^* Oboji, črni in narodnjaki, ne dajo državi miru, je ne pustijo, da bi se pre- pustila mirnemu civilizatorskemu delu, dela- jo zmedo med ljudskimi množicami, izpodko- pavajo vsakršno avtoriteto zakonov.^^ In ko je v tej zvezi tedanji bralec bral o fanatičnih ženskah, ki vdirajo v šolska poslopja, o na- ščuvanih kmečkih tolpah, ki pod vodstvom podivjanih duhovnikov napadajo mirna zbo- rovanj a^"* (vse to so scene iz tedanjih bojev okrog šolskega zakona in drugih liberalno- klerikalnih spopadov v Avstriji), so mu mo- rale biti kar takoj pred očmi čisto podobne fanatične ženske in podivjani komunardi iz Pariza. Slovenski liberalci se v liberalno-kleri- kalna razračunavanja ob komuni, kakor smo jih opisali s slovenske konservativne in nem- ške liberalne strani, niso spuščali. To je ra- zumljivo, saj je tedaj še obstajal enoten slo- venski politični tabor, v njem pa so si liberal- ci skušali ob klerikalno-liberahüh nasprotjih pomagati z nevtralnostjo in molkom. Od mladoslovenskih odmevov na komuno je najbolj znana »socijalno-politiška študija«, kakor jo je avtor sam imenoval, ki je pod naslovom »Bivša pariška komuna in sociali- zem« izhajala od 28. junija do 22. novembra 1871 v Novicah in jo je napisal dr. Valentin Zamik. Prijatelj je imenoval to študijo »prvo slovensko delce o socializmu« in ji je posvetil v svoji zgodovini kar precej, po Kermavner- jevem mnenju celo preveč-"' prostora z dokaj podrobnim navajanjem vsebine.-' Dodati mo- ramo, česar Prijatelj, Gorše in Kermavner ni- so opazili, namreč, da ta študija ni zaključena. Prikazom sistemov liberalizma, socializma in komunizma bi namreč moralo, kakor je ob- ljubil Zamik v avgustu^*, slediti še razvijanje nazorov ekonomičnega federalizma, pa tudi o pariški komuni naj bi bilo še govora.^' Prijatelj ugotavlja po analizi Zarnikova študije, da sicer Zamik »samotvoren socialni mislec in borec ni bil«, da pa je »v tistem času med vsemi Slovenci na vsaik način naj- več vedel in znal o socializmu, seveda znal sa- mo iz druge roke in največ iz knjig nemških tako imenovanih .katedrskih socialistov'«."" Na drugem mestu pa pravi, da je bil Zarnik »v teh časih najboljši poznavalec zadevne fran- coske, angleške in nemške literature v origi- nalnih jezikih, prava bela vrana med tedanjo jezikovno malo emdirano in svetovno bolj iz druge roke orientirano mladoslovensko generacijo«.ä' Ze po Prijatelju, še bolj do- ločno pa po Kermavnerju^^ bi sodili, da je Zamik sledil predvsem nemškemu teoretiku Karlu Winkelblechu, znanemu pod pisatelj- skim imenom Kari Mario. Vendar pa je res- nica nekoliko drugačna. Viri Zamikovega pisanja so precej bolj enostavni, kakor pa bi sodili, če sledimo ci- tatom v njegovi študiji ali pa Prijateljevim navedbam. Z izjemo uvoda in nekaterih do- datkov je vsa Zarnikova študija nekoliko skrajšan in prirejen tekst izbranih odstavkov iz obsežne, 732 strani obsegajoče knjige Ka- pitalismus und Socialismus, ki jo je bil leto prej (1870) v Tübingenu izdal dr. Albert Schäf- fle. Schaff le je bil doma iz Württemberga, 1860—1868 je bil univerzitetni profesor v Tü- bingenu, odtlej pa na Dunaju in poleg tega je bU v času Zamikovega pisanja trgovinski minister v Hohenwartovi vladi. Ce ne šteje- mo Zamikovega citiranja iz uvoda Schäf- flejeve knjige v drugem poglavju (Novice str 215—216), začne kopiranje Schäffleja, ko- likor sem mogel pri bežnem pregledu ugoto- viti, s tretjim poglavjem. Voditelji socializ- ma (Novice str. 224—225) so posneti po 9— 11. strani Kapitalizma in socializma. Četrto poglavje (Novice str. 239—240, 249—250) .so odlomki iz Schäffleja z začetki na straneh 134, 157 in 159. Opisu liberalnih idej in Lin- gueta (Novice str. 254—255, 273—274, 283— 284) ustrezajo v knjigi strani 163, 167—178, opisu komunistov (Novice str. 284, 288, 297— 298, 312—313) strani 189—203, opisu sociali- stov (Novice str. 373, 380—381) strani 211— 4 219. Le malo je pri Zarniku podatkov, ki niso iz Schäfflejeve knjige. Pod črto našteta dela so navedena ali citirana po Schäffleju, le da je Zamik naslove francoskih in angleških del, ki jih Schäffle navaja v nemščini, podal v francoščini ali angleščini. Da bi bralci lahko videli način Zarnikovega dela, navajamo po- sebej dva odlomka, enega daljšega in enega krajšega, v dveh stolpcih: levo je Schaffle- jev, desno pa Zamikov tekst. Pogosto navaja ZarnikMarloja; toda tudi ta je posnet po Schäffleju, ne pa samostojno. Ko obravnava kritiko komunističnih načel, pravi Schäffle, da so ta zavrnjena, »le v nekaterih bistvenih točkah ne popolnoma, že pri Marloju«, citira pod črto Marloja »I, 2, 484—518« ter nato na- vaja njegove ugotovitve.^^ Zamik podaja ta prikaz po Schäfflejevem besedilu, pod črto pa pravi: »Beri izvrstno kritiko o komunizmu v 2. oddelku I. zvezka Marlo-tovega dela 'Sistem der Weltökonomie', stran 484—518«. Podobno je tudi na drugih mestih. Ker Zar- nik ni nikjer zapisal, da posnema svojo štu- dijo po Schäffleju, se je moral tudi samo- stojno zavarovati pred očitki, da piše preveč simpatično o socialistih in komunistih ali ae celo strinja z njimi; pri tem mu je za glavno kritje služilo navajanj e Schaf flejevega imena. Zamik je opredelil tudi svoje naziranje: »Izpovemo tu, da tudi spadamo po svojem mišljenji in osvedočenji v krog ekonomičnih federalistov«.^' Pri tej izjavi smemo misliti edinole na zvezo s Schafflejem, po katerem je prevzel Zamik poleg vsega drugega tudi ka- rakteristiko in reformne težnje tega sistema, kakor so opisane na straneh 159—162 Kapita- lizma in socializma, nikakor pa ne na kakrš- nokoli zvezo z Marlojem. Zato se na Zarnika in njegovo miselnost ne more nanašati prav nič od tega, kar je pisal Kermavner o Marlo- ju, njegovem ekonomičnem federalizmu, zve- zi novih cehov in drugih nazorih.^' Glavnega dela Schäfflejevih nazorov pa Zamik ni pri- kazal; prišH bi na vrsto v delu študije, ki ni bila več objavljena. Schafflejev federalizem naj bi po avtorje- vih besedah zdražil resnično iz liberalistič- nega in komunističnega sistema ter se izog- nil napakam obeh.^^ Marloja je Schäffle zelo cenU in veliko navajal. Pozneje je tudi izdal njegovo delo. Cenil ga je prav kot »federa- lista«, čeprav je v njegovem federalizmu ugo- tavljal tudi napake, zlasti preveč socialistič- nih primesi ter cehovske in zaščitnocarinske ideje.88 Schäffle je odklanjal vračanje na stare predkapitalistične oblike. Modemi raz- voj sveta je videl v uničujočem boju med komunizmom in liberalizmom, ki se bo v vsakem primeru končal z zmago federalizma. Ali bo zaradi trmoglavosti in zaslepljenosti višjih stanov prišlo do komunistične revolu- cije, ki pa trajno sveta ne bo znala urediti in ji bo tako sledil federalizem, ali pa bodo nasprotniki socialne reforme iz strahu pred komunizmom popustili in se odločili za fede- ralizem. Schäffle sam je dvomil, da bo šlo brez revolucij,^' pisal pa je za tiste, »ki jim je za to, da se s socialno reformo prepreči socialna revolucija.«^" Cilj teh reform je bila obnova srednjega stanu, ki naj bi med eks- tremoma bogatih in revnih znova sestavljal »širok pas zadovoljene, nravno krepke, poli- tično zrele večine prebivalstva«. Pri tem pa ne bi bila ukinjena niti ena prednost moder- ne veleprodukcije."" Med reformami je mislil Schäffle tudi na splošno volilno pravico. Mno- go je računal na zadružništvo. Po svoje bolj zanimiv od Zarnikove študije o socializmu je uvodni članek v Slovenskem narodu z dne 13. junija 1871 pod naslovom »Pad ,komune' v Parizu«. Članek sicer obsoja »grdo, nespodobno karikaturo«, v katero se je »že koj s početka« razdivjala komuna (s pripombo, da je ta karikatura služila versaj- ski vladi in vsem nasprotnikom socialnega napredka kot strašilo, »ki so ga kot gorgon- ,sko pošast vsem zmernejšim elementom v go- ljuf nem zrcalu kazali«), obsoja »vandalizem, kterega se je baje komuna v Parizu krivega storila« (z že zgoraj omenjeno pripombo, da tudi versajci niso plemenito postopali), ob- soja več dejanj, »ki jih mora vsak kot najsu- roveji komunizem obsoditi« (s pripombo, da so se enaka komunistična dejanja »pri vseh večih prekucijah prikazevala, ter se bodo tudi še v bodoče prikazevala«), ocenjuje ko- muno za delo intemacionale, pa ugotavlja, da »komuna ni komunizem« in vidi v njej zdravo jedro, ima o njej vrsto presenetljivo pozitivnih sodb. Poudarja, da je bila velika večina Parižanov za komuno, kar »je naj- bolje spričalo, da ta politično-socijalen ustroj vendar ni tako čm, kakor se mala«, razen tega se je razvijala komuna v najbolj ne- ugodnih okoliščinah, umrla je »nasilne, ne naravne smrti«. V komuni se je pokazala nova, doslej še neznana in še ne klasificirana državna oblika. »Ce bo še kje v Evropi do prekucij prišlo, bodo te prekucije bolj socija- listično nego politično barvo imele, in zelo verjetno je, da se bo kot prvi postulat vpe- Ijanje ,komune' zahteval.« Pisec izhaja s stališča, da gredo delavcu iste politične pravice kot bogatinu, kajti delavec je v državi »one iste važnosti in vrednosti kolike kapitalist« (»Kapital brez dela je mr- tva stvar. Bogat brez delalca je siromak, kajti skoz delo se še-le kapital oživi«). Za socialno vprašanje pomeni padec komune katastrofo, »ktera se še v enem desetletji premagati ne bo dala«, vendar pa je zato le »nazaj potis- neno«, ne pa izbrisano z dnevnega reda ev-, 5 ropskih narodov. Francoski delavec se bo spet dvignil, da bi dosegel politične pravice. »Prvi poskusi navadno spodlete, drugi časih tudi še, nazadnje pa vendar vsaka zdrava ideja obvelja.« Na koncu si pisec dovoli še zanimivo zgo- dovinsko fantazijo: »Vzemimo pa ta slučaj, da je v krvavej borbi pariška komuna zma- gala, da denes Parižani v Verzelji stoje ne Verzeljci v Parizu. — Kaj bi bil nasledek tega? Thiers in njegova vlada bi bili padli, po vseh večih francoskih mestih bi se bila komu- na proklamirala, duh francozkega naroda bi se bil po tej instituciji omladil, novo navdu- šenje bi bilo prešinilo ta čuden narod, ki se najraje za »ideje« navdušuje, in kakor so francoski »sansculloti« koncem preteklega stoletja tako zvane »ideje leta 1789« po vsej Evropi z oroženo silo razširjevaU, ravno tako bi bili komunisti z orožjem svojo »komuno« v vse sosednje dežele nesli, »bete noire«''- bi se bil povsod vzdignil in francoskim komu- nistom vriskaje nasproti hitel, kar je zdaj zdolej, bi se bilo na vrh postavüo, in kar je zdaj zgorej, to bi se bilo dole potlačilo.« Glede vprašanja, kdo bi utegnil biti pisec tega po svoje prav gotovo zanimivega in po svojih stališčih izjemnega članka, moremo seveda samo ugibati. Nekaj opore za tako ugibanje bi mogli najti v stavku »Bralci ,Slov. Nar.' se bodo še spominjali na to, kar smo o svojem času o .socijalnem vprašanji' in o mednarodni ligi za vseobči mir in svo- bodo rekli«, če je seveda pisec mislil na svoje članke, ne pa kar na splošno na Narodovo pisanje. O socialnem vprašanju je julija 1869, Q ligi za mir in svobodo pa 9. marca 1871 pisal Ferdo Kočevar, kakor je razvidno iz Kočevarjevega življenjepisa, ki ga je napisal Avgust Pirjevec v Slovenskem biografskem leksikonu. Potemtakem bi torej tudi Pad ko- mune napisal Ferdo Kočevar. Pirjevec, ki sicer zelo podrobno našteva Kočevarjeve član- ke, tega ne navaja. Signiran ni, toda prav tako tudi ni signiran članek o ligi za mir in svobodo. Če je pisec Pada komune res Ko- čevar, potem bi si njegovo navdušenje za komuno mogli razložiti na tale način: Koče- var je bil tako navdušen za rusko demokra- tično-komunistično občino kot ideal rešitve socialnega vprašanja, kot veliko prednost slo- vanskega sveta pred puhlo zapadno Evropo,"' da je videl v pariški komuni nekaj podob- nega, nekaj sorodnega in zato seveda tudi zdravega in pozitivnega. 29. junija je bil v Slovenskem narodu ob- javljen uvodnik z naslovom »Asociacija ,ln- ternational'«, posvečen prvi internacionali, njenemu nastanku, ustroju in namenih. 29. julija in 8. avgusta je bilo objavljeno Maz- zinijevo pismo proti internacionali. Vse to in še vrsta manjših člankov in notic v Sloven- skem narodu in drugih časopisih spada v splošno kampanjo proti internacionali, ki se ob pariški komuni po vsej Evropi še bolj razraste. Narodov uvodnik z dne 29. junija je za vse to pisanje dokaj tipičen. Informaci- je se mešajo z dezinformacijami, resnice z lažmi, polno je pretiravanj, vse v namenu, vzbujati strah pred intemacionalo in odpor do nje. V Parizu ne bi bilo tako barbarskih dejanj, da ni dala intemacionaia povelja razdejati in požgati Pairiz. Disciplina v inter- nacionali je »trinoška, despotična in v svojih sredstvih ne sosebno zbirčna«. Načelo inter- nacionale ni enakopravnost in reševanje so- cialnega vprašanja, ampak »terorizem delav- cev vsem stanom nasproti, boj in požar vse- mu, kar ne stopa pod njegovo zastavo«. Za- ključuje pa se uvodnik, ki smo ga sicer ome- njali zgolj zaradi tipičnosti, z naslednjim stavkom, ki nas kot načelno stališče do de- lavskega vprašanja nekolilko bolj zanima: »Sicer pa upamo, da se bode v tem oziru še kaj obrnilo na bolje, da se delavski krogi sča- som vsaj nekoliko ohlade, zlasti, kedar se bodo vlade jele pečati z njihovimi razmerami in odločile potrebne postave o delu in plačilu, ktere bodo delalca varvale pogina in mu od- ločile vsaj nekoliko ugodnejše stališče.« Schäffle str. 9 i Durch wen sind die socialistischen Ideen ver- ; treten? Ich stehe nicht an, zu behaupten dass Männer wie Proudhon, Carl Marx, Ferdinand Lassalle, ; Carl Mario' von nicht gewöhnlicher geistiger Be- i gabung, von vielseitiger Bildung, zum Theil von : gründlicher Gelehrsamkeit sind. Schon bei dem j meteorartigen Auftauchen der Lassalle'schen Agi- i tatiton habe ich die damals in der Liberalen | Presse übliche Bezeichnung des Agitators als eines halbgebildeten, unwissenden, wüsten De- i ¦ Prof. winkelblech (pseudonym: Carl Mario), Ver- fasser des Systems der »Weltökonomie.•< ZarnLk, Novice 1871 str. 224 Voditelji in znanstveni utemeljitelji socijaliz- ma, kakor Francozi, St. Simon, Enfantin, Bazard, Charles Fourier,* Proudhon, potem Nemci: Ka- j rei Marx, Ferdo Lassalle, Karel Mario* in An- i glež Robert Owen so bili možje nenavadnih du- \ ševnih zmožnosti, vsestranskega izobraženja in : deloma so bili tudi temeljiti učenjaki. Ko se je agitator Lassalle kakor meteor na delalskem ob- ¦ nebji prikazal, napadla ga je tako imenovana ! »liberalna« stampa precej skoro soglasno kakor I na pol izobraženega, nevednega in divjega de- : ' To je psevdonim za profesorja Winkelblecha, ki je pisal: »Sistem der Weltökonomie«. ' Glej: Schaffle-tovo razpravo v »D. V. J. Sch.« leta 1864. pod naslovom: »Bourgeois- und Arbeiter-National- ökonomie«. 6 magogen kurzsichtig und unwahr genannt, und inzwischen die leidige Genugthuung gehabt, dass sogar diejenigen, welche damals meine unbefan- gene Würdigung Lassalle's unbequem fanden und begeeiferten, seitdem Verteidigungsgrün- de für das Kapital aus meiner Kritik Lassalles in der »Deutschen Vierteljahrsschrift»^ geholt haben. Niemand, der auch nur Lassalle's Flug- schriften und »ökonomischen Julian« unbefan- gen gelesen hat, wird dem Propheten der Lassal- leaner einen glänzenden Geist, eine bis zum haut- gout pikante und scharfe Polemik, äzenden Kri- ticismus absprechen. Lassalle's gelehrte Werke, die »Philosophie Herecleitos des Dunkeln« und das »System der erworbenen Rechte« sind mir auch von Fachmännern als; nicht gewöhnliche Lei- stungen bezeichnet worden. Carl Marx verfügt in seiner Schrift »das Kapital«, wovon bis jezt nur der ei-ste Band erschienen ist, über eine seltene Kenntniss der nationalökonomischen Literatur, namentlich der englischen, und erweist sich als einen Mann von Geist, von vielseitiger histori- scher, philosophischer und klassischer Bildung. 2 D-V. J. Sehr. 1864, s. die Abhandlung: >>Bourgeois- u nd ArbeiternationalökonomJ e«. magoga. Edini sedanji minister Schäffle' je hi- poma velik pomen tega moža spoznal, in je nje- govo veliko duhovitost dokazal v svoji kritiki Ferdo Lassalle-ovega nastopa v »Deutsche Vier- teljahresschrift«. Schäffle pa je tudi prav imel, kajti nihče ne bode, kdor je le Lassalle-ove bro- i sure in njegovega »ekonomičnega Juliana« bral, ; temu preroku nemških delalcev odrekal bliše- ; čega guha, pikatne in ostre polemike in skelečega i sarkasma. Lassalle-ova učena dela, kakor: »filo- zofija Hereklejta temnega«" in pa »sistema pri- dobljenih pravic« so pa tudi po strokovnjakih pripwznana kakor proizvodi nenavadne učenosti. — Karel Mai-x razpolaga v svojem delu »Kapi- tal«, kterega je še le dozdaj 1. zvezek na svitlo prišel, z redkim znanjem narodno-gospodarstve- nega slovstva, posebno mu je angleško skoz in skoz znano; pokazuje se kakor mož poln duha in mnogostranskega zgodovinskega, filozofičnega in klasičnega izobraženja. ' Na str. 10 Ima Schäffle stavek Auch die älteren französlchen Socialisten, St. Simon, Enfantin, Bazard, der eigenthümliche Fourier, sind . . . ebensowenig verachten . . . ¦ V oklepaju navaja Zarnik še nemški naslov delai Schäffle str. 10 Soll ich der Wahrheit die Ehre geben, so muss ich als mein persönliches Urtheilbekennen, dass die geistige Begabung der Führer der Bewegung sich mit derjenigen der Führer irgend einer glei- chzeitigen grossen Parthei in Europa recht wohl zu messen vermag. Ja gar mancher Gegner, der vornehm über sie abgesprochen hat, erscheint mit ihnen verglichen ein »geistesarmer Schlucker, der an ihrem Geist sich auf Jahre könnt' verprovian- tiren.« Zarnik, Novice 1871, str. 224 Istinito govoreč mora se pripoznati, da je to gibanje zdaj v rokah takih voditeljev, ki se sme- jo, kar se duševnih zmožnosti tiče, prav hladno- krvno z voditelji ktere god druge, velike politič- ne stranke v Evropi meriti. Schäffle gre v tem pripoznanji šedalje in duševno nadarjenost teh mož kai' naravnost v zvezde kuje.' ¦ Schäffle pravi v svoji knjigi »Kapitalismus und Socialtismus« na 10. strani: Ja gar mancher Gegner... OPOMBE I \ 1. Karl Marx — Friedrich Engels: Werke, Band i 17, Berlin 1962, str. 277—278. Slovenski tekst po j Izbranih delih v dveh zvezkih. I, zvezek. Ljub- j Ijana 1950, str. 653. — 2. Prav tam, Band 33,1 Berlin 1966, str. 209, pismo L. Kugelmannu. — 3. Prav tam, str. 206, pismo Kugelmanu z dne 12. aprila. — 4. Prav tam, Band 17, str. 362. Slo- venski tekst kot v op. 1, str. 713. — 5. Posebej je predvsem opozoriti na razpravo Ferdo Ge- strin: Prvi koraki delavskega giijanja in odmevi j Pariške komune na Slovenskem, Socialistična mi- sel 1, 1952/53, str. 293-301, 360—368. — 6. Novice 31. V. 1871 in drugod — 7. Novice 29. III. 1871. — 8. Slovenski narod 1. junija 1871. — 9. V op. 5. cit. delo str. 365, 366. Enako Ferdo Gestrin — Vasilij Melik: Slovenska zgodovina od končaj osemnajstega stoletja do 1918, Ljubljana 1966, str. j 181, 182. — 10. Soča 12. aprila 1871. — 11. Soča i 14. junija 1871, prim. Novice 7. junija. — 12. i Slovenski narod 13. junija 1871. — 13. Prim. 27. maja, 5. junija 1871. — 14. Zgodnja danica 1871, ' str. 183. — 15. Prav tam, str. 194; isto v Močni- kovem govoru str. 232. — 16. Novice 7. junija 1871. — 17. Zgodnja danica 1871, str. 217. — IS. Prav tam, str. 232. — 19. Prav tam, str. 241. — 20. Laibacher Tagblatt 31. maja 1871. — 21. Prav tam 25. maja. — 22. Prav tam 31. maja. — 23. Pravtam 1. junija, enako 1. junija. — 24. Prav tam 7. junija. — 25. Prav tam 31. maja, podobno 4. julija. — 26. Dušan Kermavner; Slovenska po- litika v letih 1879 do 1895 (opombe k 5. knjigi Prijatelja), Ljubljana 1966, str. 599. — 27. Ivan Prijatelj: Slovenska kulturnopolitična in slov- stvena zgodovina. Peta knjiga, Ljubljana 1960, str. 384—392. — 28. Novice 1871, str. 254. — 29. Prav tam, str. 249. — 30. V op. 27 cit. delo str. \ 392. — 31. V op. 27 cit. delo. Tretja knjiga, Ljub- ljana 1958, str. 27—28. — 32". V op. 26 cit. delo, str. 598. — 33. Schäffle str. 199 — 34. Novice 1871, str. 297. — 35. Prav tam str. 249. — 36. V | op. 26 cit. delo, str. 598. — 37. Schäffle str. 160. | 38. Prav tam str. 259, 260. — 39. Prav tam sU". i 306—30f7. — 40. Prav tam str 14. — 41. Prav tam str. 728. — 42. Psovka za delavce. — 43. V äanku o socialnem vprašanju, zlasti 22. julija 1869, tudi ^ v članku o ligi za mir in svobodo 9. marca 1871; prim. Kermavner v delu, cit. v op. 31, str. 441— 442. ! 7 FABRIKACIJA CINOBRA V IDRIJI* MARIJA VERBIC ! Meseca decembra 1970 je bila v ljubljanskih Arkadah razstava ostankov tovora stare tr- govske ladje, ki se je konec 16. ali v začetku 17. stoletja potopila v bližini dalmatinske obale (pri Gnaliču v Pašmanskem zalivu). Ladja, ki je plula iz Benetk, natovorjena z benečanskim blagom, je bila verjetno name- njena v eno izmed pristanišč ob dalmatinski obah. Se pred ciljem jo je zajelo neurje in se je potopila. Ostanke ladje in njenega dra- gocenega tovora, ki so ležali skoraj 400 let v morju, so zadrski muzejski strokovnjaki sku- paj s pomorščaki in potapljači pred tremi leti dvignili iz morja in obogatili svoje zbirke z izredno redkimi kulturnimi dragocenostmi. Med kovinskimi predmeti in redkimi me- tah, najdenimi med bogatim tovorom, zbuja veliko pozornost fin cinober v trdi pogači, težki okrog 70 kg. Cinober je zelo čist in ži- vordeče barve ter ima na prerezu bleščeč ko- vinski sijaj. Brez dvoma je benečanskega iz- vora, ker je znano, da so Benetke včasih slo- vele po izdelavi najčistejšega in najfinejšega cinobra. Iz osem gramov takega cinobra se lahko pridobi en kilogram rdeče barve ah mini j a. Cinober je mineral rdeče barve z veliko količino živega srebra in majhnim odstot- kom žvepla (HgS). Natančno vzeto, je to naj- važnejša živosrebrna ruda. Njegova največja nahajališča so: Almaden v Španiji, Idrija v Jugoslaviji in Novi Almaden v Kaliforniji (ZDA). Iz njega pridobivajo predvsem živo srebro, uporabljali pa so ga tudi za barvilo. Barvilo so nekoč pridobivali iz naravnega cinobra, največ bar\'Ua pa so producirali iz umetno pridobljenega cinobra. V naravi nastopajoči cinober so poznali že stari Grki in Rimljani. Znan je bil že 400 let pred našim štetjem. Rimljani v Plinijevih časih so ga uporabljali za barvanje kipov božanstev, ki so jih nosili v triumfalnih po- hodih. Z njim so barvali svoja telesa rimski vojaki na bojnih pohodih, da so dajali čim strašnejši videz. Slike v Pompejih so slikane s cinobrovo barvo in tudi pri pozlatitvah na marmorju in nagrobnikih so takrat uporab- ljali cinober. Pridobivanje barvila iz naravnega cinobra je zelo težavno in ga na ta način pridobijo zelo malo. Dobivajo ga namreč le iz zelo či- stih kosov cinobrove rude, ta pa je navadno premalo čista, da bi iz nje pridobili res lepo rdečo barvo. Na uporabo večjih količin na- ravnega cinobra ni bilo misliti do takrat, do- kler niso iznašli umetno pridobljenega cino- bra. Kdaj so ga začeli umetno pridobivati v večjih količinah, ni znano. Prvi opis umetno pridobljenega cinobra imamo iz 8. stoletja po našem štetju. P*ridobivali pa so ga na pod- lagi kemične spojitve živega srebra z žvep- lom. Umetno pridobljeni cinober je bU či- stejši od naravnega, predvsem pa so ga pri- dobili veliko več od naravnega. Benečani so znani kot najstarejši in najboljši producenti finega cinobra. Za njimi so izdelavo cinobra osvojili še Holandci. Eni kot drugi so ga izde- lovali na svoj način. Iz enega centa živega srebra so dobili enako količino finega cino- bra. Skrivnost o umetnem pridobivanju fi- nega cinobra so eni kot drugi skrbno hranili zase ter je niso izdali nikomur. Idrijčani, ki so tudi izdelovali cinober, so se skozi stoletja zaman trudili, kako bi odkrili skrivnost bene- čanske in holandske proizvodnje finega ci- nobra.' V Idriji so poleg živega srebra pridobivali tudi naravni in fini cinober.^ Prvega so pri- dobili iz najlepših in najčistejših kosov cino- brove rude, drugega pa kot umetni produkt iz živega srebra. Rudniki živega srebra obi- čajno niso izdelovali imietnega cinobra, am- pak le naravni cinober. Idrijski rudnik je bil v tem pogledu izjema. Cinober so v Idriji pridobivali po suhem postopku na ta način, da so živemu srebru dodali v prah stolčeno žveplo, vse skupaj pa spravili v posode, ki so jih z mehaničnimi napravami nekaj ur vr- teli, nato pa dobro premešano zmes žgali v žgalnih posodah toliko časa, da se je žveplo spojilo z živim srebrom in je nastal cinober.' Žganje cinobra so opravljali v zaprtih pro- storih, medtem ko so živo srebro žgali v goz- dovih na prostem. Zgalnica za cinober je ko- nec Iß. stoletja stala ob Idrijci pri grabljah.'' Produkcija cinobra v Idriji je bUa pod Be- nečani (1490—1509) precejšnja, morda celo večja od živega srebra. K temu jih je spod- bujala cena cinobra, ki je bua ca. 20 odstotkov do 25 odstotkov višja od cene živega srebra,-^ ter prisotnost večje množine zares lepe in čiste cinobrove rude v rudniku. Ni izklju- čeno, da so cinober v Idriji pridobili tudi pri žganju živosrebrne rude, če se je žveplo, ki ga ruda vsebuje, zaradi nepredvidenih oko- liščin spojilo z živim srebrom, namesto da bi se iz njega izločilo. Cinober so smeli idrijski podjetniki izva- žati samo v Benetke. Izvoz v druge kraje je bil pod kaznijo prepovedan." Za uvoz enega benečanskega milenija' cinobra v Benetke so morali plačati 4 dukate daca ali mitnine.' Ce priračunamo tej dajatvi še desetino od nakopane rude, ki so jo morali dajati idrij- 8 ski podjetniki za regalia Benečanom, so da- jatve idrijskih podjetnikov Benečanom zna- šale 21 "/o ali skoraj četrtino celotnega do- hodka od rudnika. To pa ni bilo malo. Da ne bi bilo treba plačati benečanskega daca, so idrijski podjetniki tihotapili svoje produkte čez mejo na nemška tla. To so Benečani kma- lu opazUi ter so v zaščito svojih koristi izva- jali ustrezne ukrepe.^ Od leta 1499 dalje so dac za cinober pobirali kar v Idriji namesto v Benetkah. Od živega srebra, ki so ga pre- delali v cinober, so pobrali 3 dukate za mi- lenij, za cinober, ki so ga izvozili v Benetke, pa so doplačali ob uvozu v mesto še en dukat daca.'" Velika produkcija cinobra v Idriji je po- vzročala hudo konkurenco! benečanskemu fi- nemu cinobru. V zaščito svojega produkta so Benečani leta 1503 za tri leta prepovedali iz- delavo cinobra v Idriji. Za kršitelje te pre- povedi so bile določene hude kazni: odvzem cinobra, zaplemba premoženja, odvzem pro- stosti in izgon iz Idrije in Benetk za določen čas." Ko je prepoved za izdelavo cinobra v Idriji potekla, je idrijski upravitelj zaprosil Be- netke za dovoljenje, da bi smel iz 50 bene- čanskih milenijev barvnega cinobra in enake količine živega srebra izdelati najfinejši ci- nober. Tega dovoljenja pa jim Benečani niso ] izdali pred benečansko-nemško vojno 1508. \ Sele med vojnim premirjem, marca 1509, ko ; so bili Benečani za kratek čas zopet v po- ; sesti Idrije — izgubili so jo že v prvih dneh vojne 1508 — so idrijski podjetniki dobili to dovoljenje. Benečani so jiim ga izdali pod pogojem, da bodo cinober izvozili v Benetke, ' kjer ga bodo izročili v varstvo komore. Ta ga bo imela toliko časa pod zaporo, dokler ne bo prišel čas, ko ga bodo smeli prodati.'- Dovoljenje Benečanov za izdelavo cinobra j je prišlo prepozno. Spomladi 1509 so se so-.i vražnosti med Benečani in avstrijsko cesar- i sko vojsko obnovile in Idrija je že po prvih bojih dokončno pripadla Avstriji.'-' Pod novimi oblastniki je Idrija nadalje- vala s proizvodnjo naravnega in finega cino- bra, le s to razliko, da je bila odslej popol- i noma svobodna pri izdelavi tega produkta. Proizvodnja cinobra v Idriji pa ni bila več tolikšna kot nekoč. Ne morda toliko zaradi konkurence benečanskega finega cinobra, kot ; zaradi nerentabilnosti njegove proiizvodnje. Kot rečeno, so tehnično naprednejši Bene- čani in Holandci iz enega centa živega srebra pridobili en cent finega cinobra. Idrijčani pa i pri fabrikaciji cinobra niso dosegali enakih ; uspehov. Iz enega centa živega srebra (en dun. i Kurz v. Goldenstem, Fabrika cinobra v Idriji, Joto Narodni muzoj 9 cent = 100 dun. funtov) so pridobili 89 do 98 funtov cinobra ali 2 "/o do 11 "/o manj, kot so zanj uporabili živega srebra. Po podatkih iz leta 1536 so v Idriji med letom 1525 in 1533 iz 690 tovorov živega srebra (en tovor = 3 dun. cente) nažgali 678 tovorov 1 cent 76 funtov cinobra ali dobrih 98 funtov na en cent živega srebra,'* po proizvodnih podatkih od leta 15Ö1 do 1564 pa so iz 507 c. 74 f. živega srebra nažgali 481 c. 20 f. cinobra ali 95,7 funta na en cent živega srebra." Leta 1596 so iz 18 centov živega srebra pridobili v Idriji 17 centov cinobra ali 94 funtov na en cent žive- ga srebra,"* leta 1626 pa so iz 18 centov ži- vega srebra nažgali 16 centov cinobra ali 89 funtov na en cent živega srebra." Izguba na produktu se je z leti večala, namesto da bi se s pridobljenimi delovnimi izkušnjami pri- merno zmanjševala. Po Srbiku'^ so v Idriji pridobili iz enega centa živega srebra še znatno manj cinobra, in sicer samo 73 do 75 funtov. Ta podatek pa ne more biti točen, razen če je kalo na produktu nastal popolno- ma slučajno in le izjemoma. Kajti če bi Idrij- čani iz vsalkega centa živega srebra produci- rali 25 "/o do 27 "/o manj cinobra, bi morali to podjetje zaradi nerentabünosti kmalu usta- viti. To pa se je zgodilo šele sredi 17. stoletja, ko so proizvodni stroški tako narasli, da jih ni več krila odkupna cena cinobra. Odkupna cena za idrijski cinober je bila vedno proporcionalna na odkupno ceno idrij- skega živega srebra. Za kolikor se je podra- žilo živo srebro, za toliko se je zvišala cena cinobra. Eazlika v ceni med obema produkto- ma pa je bila majhna. Odkupna cena cinobra je bila za 3 do 6 gld. višja od odkupne cene živega srebra, večinoma pa je razlika v ceni med obema produktoma znašala 4 gld. pri centu.*' Dokler je bila odkupna cena idrijskega ži- vega srebra še nizka, npr. 20 gld. do 25 gld. za en cent, cinobra pa 24 do 29 gld. za en cent ter je razlika v ceni med obema produk- toma znašala vsaj 20*/a, in so produkcijiski stroški za cinober bUi še majhni, je idrijski rudnik še kril stroške za proizvodnjo finega cinobra. Morda je imel od nje še kak manjši dobiček. Ko pa so cene živemu srebru ob koncu 16. stoletja močno poskočile ter so ob izpadu španske produkcije živega srebra v začetku 17. stoletja še naraščale, razlika v ceni med obema produktoma pa je bila še vedno samo 4 gld. pri centu, se idrijskemu rudniku ni več izplačalo izdelovati cinobra. Pri vsakem centu cinobra so imeE precejšnjo izgubo, ki se je s povečanimi proizvodnimi stroški še zvišala. Kajti stroški za njegovo proizvodnjo niso obsegali le izdatkov za živo srebro, ki je bilo glavna surovina za cinober, temveč tudi izdatke za žveplo, ki so ga v Idrijo uvažali iz Italije, izdatke za pripravo in dobavo kuriva za žganje živega srebra v cinober in izdatke za delovno silo in glinasto posodo, v kateri so žgali živo srebro v cino- ber. Za predelavo enega centa živega srebra v cinober so v Idriji porabili 39 funtov žve- pla^*, glinaste lonce pa so morali po kratki uporabi zamenjati z novimi, ker niso vzdržali v več ognjih. Leta 1593 in 1594 je znašala odkupna cena za cent živega srebra 36 gld., za cent cinobra pa 40 gld. Stroški za izdelavo cinobra so znašali 6 gld. pri centu, zato je imel rudnik pri vsakem centu 2 gld. izgube.-' K tem stroškom pa moramo prir a cimati še produkcijski kalo, ki je znašal po zgornjih podatkih 6 "/o, zato je bila resnična izguba pri produkciji cinobra v Idriji še večja. Se občutljivejši deficit je imel idrijski rudnik s fabrikacijo cinobra v prvi polovici 17. stoletja. Kot rečeno, so 1626 v Idriji pri- dobili iz 18 centov živega srebra 16 centov cinobra ali 89 funtov na en cent živega sre- bra. Odkupna cena za živo^ srebo je znašala 56 gld. za en cent, za cinober pa 60 gld. Stroški za izdelavo cinobra so znašali 74 gld. 39 kr. 2 pf. za en cent ali 14 in pol gld. več, kot je znašala njegova odkupna cena. V te stroške pa ni vračunan kalo, ki je nastal pri Žganju živega srebra v cinober, zato je celot- na izguba pri fabrikaciji enega centa cinobra v Idriji znašala 23 gld.- Proizvodnja cinobra je v Idriji močno pad- la. Znašala je le še eno devetino ali eno dese- tino proizvodnje živega srebra. Med leti l'ö48 in 1658 je znašala le še 18 centov letno, leta 1658 pa je popolnoma prenehala.^' Proizvodnja cinobra v Idriji je bila odvisna od zanimanja in povpraševanja trgovcev po tem produktu. Znašala je okrog 150 do 300 centov letno. Cinober so izvažali v Benetke, Italijo, Levante, Nemčijo in Španijo. V času konjunkture za prodajo idrijskega živega srebra in cinobra, to je med leti 1539 in 1560, so ga iz Idrije izvozili 4.784 c. 39 f. Istočasno so izvozili iz Idrije več kot petkrat več žive- ga srebra ali 24.453 c. 89 f.^" Transport cine bra in živega srebra so opravljali Idrijčani in okoličani na tovornih konjih do Trsta in Be- ljaka; odtod so ga vozili po morju ali po su- hem do namembnega kraja in trgovca. Po ukinitvi proizvodnje cinobra v Idriji se je avstrijska vlada nenehno trudila, da bi z izboljšanim načinom proizvodnje in z manj- šimi produkcijskimi stroški obnovila izdelavo cinobra v Idriji. Leta 1669 je idrijski upravi- telj povabil v Trst najslavnejšega benečan- skega subUmatorja Benedetta Serfatija, ki se je skupaj z založnikom Antonijem Frances- com Benzijem šest let dolgo trudil s pridobi- vanjem sublimata in precipitata^' iz idrijske- ga živega srebra. Svojih produktov pa produ- 10 centa nista mogla spraviti v denar, zato je njuno podjetje propadlo. Istočasno je graški deželni fizik dr. Vincenc Antenori na pobudo avstrijske vlade delal poskuse, da bi iz ene- ga centa živega srebra pridobu enako koli- čino cinobra. Baje je že pri iprvui poskusih iz enega centa pridobil 96 funtov cinobra, pri nadaljnjih pa celo 101 in 102 funta. Avstrij- ska vlada je že računala, da bo s svojo kon- kurenco izpodrinila fabrikacijo cinobra v Be- netkah, a se je močno uštela. Sloves benečan- skega in holandskega cinobra je bil v svetu tolikšen, da ga ni mogla zatreti nobena kon- kurenca tujega cinobra. Vrhu tega je bil sve- tovni trg takrat nasičen s tem produktom, proizvodni stroški idrijskega cinobra pa še vedno previsoki, da bi kazalo fabrikacijo ci- nobra v Idriji obnoviti. Leta 1682 se je ponudil Johan Christofeti, verjetno Italijan po rodu, da bi začel s fabri- kacijo cinobra, sublimata in precipitata v Idriji. Prosil je avstrijsko vlado, da bi mu podelila 30-letni prvilegij za to obrt. Avstrij- ska vlada pa mu razen tega privilegija ni hotela dati nobenih drugih olajšav niti pri na- kupu živega srebra, niti pri izvozu produktov v Benetke in Italijo, zato je bila njegova po- nudba obsojena na neuspeh. Enako so pro- padli Richtenfelsovi poskusi za fabrikacijo cinobra in sublimata v Idriji v prvi polovici 18. stoletja.26 Notranjeavstrijska komora je jeseni 1722 in leto kasneje ponovno naročila idrijskemu upravitelju, naj prične s poskusi za pridobi- vanje cinobra in sublimata. Delo je 1726 pre- vzel baron Richtenfels, ki je na lastne stroške in pod nadzorstvom idrijskih uradnikov de- lal poskuse za pridobivanje cinobra in subli- mata. Pri delu mu je pomagal Benečan Gio- vanni Sagini, ki je v Benetkah že 40 let uspešno fabriciral cinober, sublimat in preci- pitai. Ker bi rad vstopil v cesarsko službo, je na Richtenfelsovo povabUo svoj obrat v Be- netkah opustil in je prišel v Idrijo. Njegovi poskusi za pridobivanje omenjenih produk- tov na benečanski način so se kar dobro ob- nesli. Pri cinobru je bilo 24 "/o narastka, pri sublimatu G6 »/o, pri precipitatu pa 14 "/». Kljub temu je komora na nasvet idrijske administracije ustavila fabrikacijo cinobra, .sublimata in precipitata v Idriji, baronu Richtenfelsu pa je narocüa, naj plača porab- ljeno živo srebro po običajni ceni, pridobljene produkte pa naj proda, kakor ve in zna. Ba- ron Richtenfels je bil zelo užaljen zaradi ne- razumljivega odnosa komore do njegovih ko-- ristnih prizadevanj. Produkte, ki jih ni mo- gel prodati, je prepustil rudniku; kasneje so jih poslali na Dunaj. Peč za izdelavo cinobra in drugih fabrikatov so v rudniku podrli, žgalne naprave in posode pa je prevzel obrat za poizkuse (Probiergaden) pri rudniku.-^ Že je kazalo, da so prizadevanja za obnovi- tev fabrikacije cinobra v Idriji za vedno po- kopana, ko je dvorna komora na pobudo idrijskega fizika in znanstvenika Baltazarja Hacqueta 1781 naročila idrijskemu upravi- telju, da naj zaradi obnovitve fabrikacije cinobra v Idriji stopi v stik z bivšim žgalnim mojstrom v Idriji pl. Passetzkyjem, ki je bil takrat v službi dvornega knjigovodstva na Dunaju. Pod Passetzkyjevim vodstvom je bua v Idriji 1782 obnovljena fabrikacija cinobra, kasneje (1796) pa so začeli še s fabrikacijo sublimata in precipitata. Že prvi poskusi zi pridobivanje cinobra na mokri način so dali dobre rezultate. Iz enega centa živega srebra so najprej pridobili enako količino cinobra, kasneje pa še večP Leta 1792 so iz 100 fun- tov živega srebra pridobili 113 funtov cino- bra,2» leta 1801 pa kar 115 funtov.^« Stroški za proizvodnjo so bili vsaj za četrtino manjši od tržne cene cinobra, zato je komora upra-viče- no pričakovala, da bo s ponudbo svojega pro- izvoda po nižji ceni, kot sta bila benečanski in holandski, našla dovolj odjemalcev za svoj proizvod. Največ cinobra so takrat konsumi- rale tovarne za pečatni vosek.^' Idrijski cinober pa ni bil več tako kvalite- ten kot nekoč. Zlasti ni bil tako živordeče barve, kot sta bila benečanski in holandski. Natančno vzeto, je bil holandski cinober svet- lejši od benečanskega, idrijski pa je za ho- landjskim še zaostajal. Živordeča barva ci- nobra pa je bila poleg čistoče proizvoda pogoj za njegovo kvaliteto. Zato si je komora zelo prizadevala, da bi idrijski cinober imel enako barvo kot druga dva in je Passetzkyju oblju- bila 100 dukatov nagrade, če se mu posreči to doseči. Zadovoljila bi se tudi z majhnim dohodkom od fabrikacije cinobra (5 do 6 "/o), samo da bi mogla svoj produkt prodajati z enakim uspehom kot Benečani in Holandci."- Kljub navedenim pomanjkljivostim je fa- brikacija idrijskega cinobra vendarle stekla. Ta je znašala 600 centov letno, včasih več ali manj, kakršno je bilo pač po njem po- vpraševanje. Zelo živahno povpraševanje po idrijskem živem srebru je bilo v zadnjih letih 18. in v prvih desetletjih 19. stoletja. Proda- jali so ga v kosih ali pa s pomočjo mlinskih kamnov in vode zmletega v fin prah, ime- novan vermilion. Leta 1814 so en cent idrij- skega živega srebra prodajali po 167 gld., en cent cinobra v kosih po 175 gld., en cent ver- mUlona pa po 180 gld.^^ Avstrijska vlada se je tokrat sama ukvarjala s prodajo cinobra. Na drobno so ga prodajali v Idriji in v pro- dajni faktoriji v Trstu, s prodajo večjih koli- čin cinobra pa se je ukvarjala Prodajna di- rekcija za rudniške proizvode na Dunaju.'* Fabrikacija cinobra je bila po obnovitvi pro- li dukcije precej donosna. Produkcijski stroški i za cinober so bili vsaj za 10 "/o manjši od ce- ; ne živega srebra, narastek pri proizvodu pa je znašal 13 "/o do 15 "/o pri enem centu.'^ Devetnajsto stoletje je bilo za izdelavo idrijskega cinobra še plodnejše od prejšnjih ¦ let. V posameznih letih so ga prodali celo po \ 1000 centov in čez, števUna pa so bila leta, ! ko so ga prodali nad 600 centov letno.'* Ob ; koncu prve sveto\Tie vojne (1918) je prido- , bivanje cinobra iz živega srebra v Idriji in : drugod prenehalo. Uničila ga je izdelava ; mnogo cenejšega, zato pa manj kvalitetnega ; nadomestka za cinober. I OPOMBE 1. Noggerath, Geschichte des Quecksilbers, | Westermann's Jahrbuch der illustirten Monats-» i hefte, 22. zvez. Braunschwieg 1867, str. 406—41.'?. — 2. Memorial des Ydrianischen Perckwerchs zu Ausganng des 1565 ten Jahrs, Arhiv Zgodo- vinskega društva za Kranjsko, Arhiv Slovenije ; (AS) — 3. Gl. št. 1. — 4. M. Verbič, O lesu za \ idrijski rudnik, prvih idrijskih grabljah in klav- ; žah, Idrijski razgledi, XV/1970 str. 95. — 5. Gl. : zadaj tabelo B (cene idrijskega živega srebra in '; cinobra). — 6. Consiglio dei Dieci, Misto 27 (1495 ; —1498), 1498, 26. 9., fol. 190—191, nova pag. 223— : 224, Archivio di Stato di Venezia. — 7. En bene- čanski milenij je 10 benečanskih centov; en be- nečanski cent male teže je 54 dun. funtov, velike : teže pa 84 dun. funtov. — 8. Gl. pod št. 6 in ; Consiglio dei Dieci, Misto 28 (1499—1501), 1499, 29. 1., fol 59—59' AV; en benečanski dukat je 1,33 renskega gld. — 9. Gl. št 8. — 10. Consiglio dei Dieci, Misto 28 (1499—1501), 1499, 29. 1. —11. Consiglio dei Dieci, Misto 29 (1501—1503), 1503, 31. 7., fol. 184, nova pag. 246, AV. — 12. Consiglio dei Dieci, Misto 32 (1508—1509), 1509, 29. 3., fol. 87, nova pag. 137, AV. — 13. B. Grafenauer, Zgo- dovina slovenskega naroda, Lj. 1956, 3. zv. str. 65. — J4. Innerösterreichische Quecksilberberg- werke, fase. 18320, 1536, fol. 332—395, Hofkam- merarchiv Wien. — 25. Gl. št. 2. — 16. Vice- domski arhiv, fase. 1/50, 1596, rö. 7., AS SHS. — n. Hofkammer, Khronologische Reihe, 1626, 28. 11., Landesarchiv Graz. — 18. H. von Srbik, Der staatliche Exporthandel östereichs von Leopold I bis Maria Theresia, Wien-Leipzig 1907, str. 112. — 19. Gl. tabelo B. — 20. Vie. A. 1/50, 1596, 18. 7. — 21. Innerösterreichische Quecksilberbergerke, fase. 18321, 1593, 14 10.; 1594, 18. 5. KKW. — 22. Gl. št. 17. — 23. Srbik, c. d. str. 6—7 in III. — 24. Gl. zadaj tabelo A (o proizvodnji cinobra v Idriji). — 25. Spojina živega srebra s klorom je Sublimat (živosrebrni klorid), precipitat pa je živosrebrni oksid. — 26. H. Srbik, c. d. str. 111—113. — 27. Arhiv rudnika živega srebra ^¦ Idriji (krat. RAI), Berichte u. Resolutionen, fase, za 1. 1756—1760, 1760, 6. 2., Mestni muzej v Idriji (krat. MI). — 28. RAI, Berichte u. Resolu- tion, fase, za 1. 1783—1785, 1783, 10. 1., MI. — 29. RAI, serija posebnih fasciklov od 1783 do 1814, fase. III. (Grubenbau Manipulation, Štuf- fensammlung, 1783—1795), 1793, 14. 2., MI. — 30. RAI, serija posebnih fasciklov (1783—1814), fase. III za 1. 1801 do 1805, 1801, 3. 12. MI. — 31. RAT. Berichte u. Resolutionen, fas. za 1. 1783—1785. 1783, 19. 2., MI. — 32. RAI, Berichte u. Resolu- tionen (1783—1785), 1783, 29. 1. MI. — 33. RAT, serija posebnih fasciklov za 1. 1783—1814, fase. III., za 1807—1814, 1814, 1. 3. MI. — 34. RAI, serija..., fase. III. za 1. 1796—1800), 1798, 20. 9. MI. — 35. RAI, serija, fase. III. za 1. 1796—1800, 1797, 22. 12. MI. — 36. M. Arko, Zgodovina Idrije. Gorica 1931. str. 68—70. Tabela A' Proizvodnja cinobra v Idriji (1490—1658)2 ' Tabela A je sestavljena po podatMh iz literaturo in po še neuporabljenih arhivalnih virih. Za literatu- ro glej. H. Blank, Der Villacher Burger Vilhelm Neumann als Kaufmann und Gewerke in Idria, Sonder- abdruck aus 700 Jahre Stadt Villach, 1941, str. 116—137; J. Strieder, Studien zur Geschichte kapitallsticher Or- ganisationsformen. Monopole, Kartelle und Aktiengeselschaften im Mittelatler und zu Begnn der Neuzeit, München u. Leipzig 1925. 5. pogl.: Monopole u. Kartelle in Idrianer Quecksilberhandel des 16. Jahrhun- derts Str. 292—359: H. v. Srbik, Der staatliche Exporthandel Österreichs von Leopold I. bis Maria Theresia, Wien-Leipzig 1907, str. 5—7. = Tabela o proizvodnji cinobra v Idriji od 1782 do 1918 je objavljena v knjigi Das k. k. Quecksilbergewerk Idria in Krain, Wien 1881, dodatek, tabela n ter pri M. Arko, Zgodovina Idrije, Gorica 1931, str. 68—70. 12 TABELA B' Cene idrijskega živega srebra in cinobra (1490—1658) 1 Tabela B Je sestavljena po podatkih iz literature In po še neobjavljenih arhivalnih virih (glej op. za tabelo A). » En beneč. dukat ima 24 beneč. grošev. 13 NEZNAN LJUBLJANSKI TISK IZ LETA 1577 IN NEKAJ PODATKOV O NJEGOVEM AVTORJU PRIMOŽ SIMONITI Zaslužna raziskovalka zgodovine filozofije pri Slovencih pokojna univerzitetna profeso- rica Alma Sodnikova je naletela pri iskanju gradiva za študijo o filozofu Jakobu Straussu. Ljubljančanu po rodu, na droben spis o ko- metu, ki je bil natisnjen v Ljubljani leta 1577, v času, ko je tu delovala tiskarna Janža Mandelca, prva na slovenskih tleh. Ko mi je uredništvo Slovenskega biografskega leksiko- na naložilo, naj napišem članek o Straussu, sem se med iskanjem gradiva, ki ga Almi Sod- nikovi ni bilo več dano zbrati, razveselil ob spoznanju, da pomeni najdba dragoceno obo- gatitev slovenske kulturne zgodovine. Res- da se v starejši literaturi ta spis sem ter tja omenja', vendar doslej ni bil izpričan noben ohranjen izvod. Bibliograf Friedrich Ahn, ki je na začetku stoletja objavil med drugim tu- di vzoren popis Mandelčevih latinskih tiskov- in med vsega 22 latinskimi tiski poznal 3 ljubljanske, ni vedel zanj. Tudi Logar* in Berčič"* spisa o kometu nimata v razvidu. 7 vsakem primeru gre za prvovrstno biblio- grafsko redkost, saj so Mandelčevi tiski ob siceršnjih slovenskih tiskih 16. stoletja tako rekoč slovenske inkunabule. Zato podajam najprej bibliografski opis nove najdbe (izvir- nik hrani dunajska Univerzitetna knjižnica, njegovo kserografirano kopijo, po kateri je narejen opis, pa ima Narodna in univerzitet- na knjižnica v Ljubljani). [Naslovna stran (fol. la):] DESCRIPTIO / NOVI ET PRO= / DIGIOSI COMETAE,QVI / hoc Anno Xupra Millefimum quingentefimum ./ Septuagelimo feptimo currente, quarto / Nonnarum Nouembris fui- / gare inco- epit. / PER DOCT: IACOBVM STRAVSSI = / him inclyti Ducatus Stiriae Phyficum ordi= / narium, facta. / Labaci, / QVAE EST CARNIOLAE ME- / tropolis per Ioannem Manlium, Anno ,/ M. D. LXXVII. [fol. Ib:] HAEMISPHAERIUM SEV / FACIES COELI TEMPORE / primae apparitionis Cometae. [Nato lesorez.] [fol 2a (sign. A»:] REVERENDISSIMO IN CHRI / STO PRINCIPI ET DOMINO,DOMI= / no Conrado, diuina pro- uidentia Epifcopa Labacenfi, / Serenifs: Prin- cipis Caroli Archiducis Auftriae,&c.Domi= / ni noftri clementifs: Confiliario,&c.Domino & / compatrifuo gratiofifs. fol. 4b, 25. vrsta:] & Diabolus. Ad Diuum Matthaeum, Idibus No- uembris, / Anno, &c. 77 / Reurendifs. Celf. V. / addictifs. lacobus Straus, ordi= / narius Phyi". Stiriae. 4» (velikost stavka 17 X 10,5 cm). 4 neoštevilčeni listi, lista 2 in 3 signirana A^ in A' Kustode. Fol. 2a: 33 vrstic; 2b, 3a, 3b: 34 vrstic; 4a: 32 vrstic; 4b: 30 vrstic. Naslovna stran s črkami v 5 tipih, strani Ib, 2a, 4a s črkami v 3 tipih, strani 2b, 3a, 3b, 4b s črkami v 2 tipih. Na fol. 2a lesorezna inicialka. Naj navedem še naslov v prevodu: Opis no- vega in čudežnega kometa, ki je začel svetiti v tem tisoč petsto sedeminsedemdesetem letu če- trtega dne pred novembrskimi nonami [= 2. no- vembra]. [Spisal] doktor Jakob Strauss, redni fi- zik slavne Vojvodine Štajerske. V Ljubljani, ki je prestolnica Kranjske, [natisnil] Janž Mandelc leta 1577. Jakob Strauss je delce posvetil 6. ljubljan- skemu škofu Glušiču, ki ga imenuje »compa- ter suus«, svojega botra, in ga na koncu dati- ral 13. novembra 1577. Opis kometa sam je pravzaprav omejen na nekaj uvodnih stav- kov. Iz njih izvemo, da je avtor 2. novembra o prvem mraku (ko se prižgo bakle), ko se je ravno posvetil opazovanju zvezd in ne- besnega svoda, nenadoma uzrl nenavadno re- patico v podobi perzijskega meča. Široka da je bila 9 stopinj in od zemlje oddaljena tri zemeljske polmere, premikala pa da se je v ukrivljeni črti z juga proti severu, drugače kot zvezde premičnice. Po naravi je bü ko- met Satumov, »¦blizu katerega se je bil vžgal in ki je nam umrjočim ljudem postavljen za znamenje prihodnje jeze .. Ta opis je na nasprotni strani (fol. Ib) ponazoril z lesore- zom. Zlovešča narava planeta Saturna je iz- točnica za nadaljnji tekst: Zato se vi vsi, ki živite na zemlji, pokesajte... Pisec je s svo- jim astronomskim opazovanjem po šegi teda- njih časov združil astrološko špekulacijo, in tako sledi klic k spreobrnitvi in pokori. Avtor roti bralce, naj bodo pokorni cesarju in de- želnim knezom in v teh nemirnih časih slož- ni: »Zakaj vsem kristjanom mora biti jasno, da se vsi puntar j i in tisti, ki se upirajo obla- sti ali s kakršno koli pretvezo hujskajo zoper monarhijo sveta in podirajo božji red, boju- jejo zoper blagoslovljenega Kristusa, tega pa še nihče ni poskusil brez kazni. Gregor Veli- ki, po besedah in duhu in dejanjih hlapec Kristusovih hlapcev, pravi, da je med sinovi hudičevimi in sinovi Kristusovimi ta razloček da so sinovi jeze in hudiča uporni in puntar- ski nasproti oblasti, sinovi božji pa so miro- ljubni, varujejo novo zavezo Jezusa Kristusa, se med seboj ljubijo, skupaj nosijo breme, se z vsem sprijaznijo, da bi si tako pridobili kar največ ljudi — po zgledu isvetih mož, ki niso sodili, da zgube svojo svetost in zapuste pra- 14 vo Cerkev, če sodelujejo v življenju države med pogani, ohranjujoč slogo, po kateri ra- stejo majhne reči, ali celo med pokvarjenim in čisto sprijenim ljudstvom božjim.«« Og- njeni meč, ki se je prikazal v etru, napove- duje prihodnje zlo; in tako se besedilo stop- njuje v kar apokaliptične vizije: nemiri in punti bodo, vojske, potresi in kuga in lakota, strašni viharji in suše; »blizu je pravičnost in sodba božja, to je drugi prihod Sinu bož- jega, in dan jeze, dan stiske in bede, veliki in sUno grenki dan.« Ves spis je za tiste čase prav nič nenavad- na mešanica astronomije, astrologije in teolo- ške špekulacije. V pripoved je posejanih pre- cej citatov iz Svetega pisma in nekaj nami- gov na sočasne dogodke. Casi so bui nemimi, spomnimo se kmečkih uporov, turških vpa- dov, verskih bojev in nemirov, katastrofalnih epidemij, ko se je že tako in tako praznoverni preprosti človek — in izobraženci v tem tudi niso bili izjema — v svoji nebogljenosti pred vnanjimi nesrečami zatekal k vsemu, kar mu je kakor koli obetalo uteho in rešitev. Komet iz leta 1577 je bil menda najsvetlej- ša repatica stoletja. Videli so ga po vsej Ev- ropi, prvič zapazili pa 1. novembra v Peruju; 3. novembra so ga opazovali v Londonu. Strauss je cenil njegovo oddaljenost od zem- lje na 3 polmere, v resnici je bil (po izračunu iz 19. stoletja) oddaljen 270 zemeljskih pol- merov.^ Taisti komet je od 13. novembra tega do 26. januarja naslednjega leta opazoval znameniti astronom Tycho Brahe; z merje- njem paralakse je dognal, da je komet bolj oddaljen od zemlje kakor luna, da so torej kometi kozmična svetila.^ To je bilo v na- sprotju z aristotelsko tradicijo, ki je učila, da so atmosferski pojav, se pravi, pare, ki da so prišle v dotik s sfero' ognja in se tu vnelo. Strauss, ki ceni oddaljenost kometa na 3 ze- meljske polmere, ga torej postavlja v sublii- namo sfero štirih spremenljivih in minljivih elementov. Prav bo, če povemo še nekaj besed o av- torju spisa. Bil je Kranjec iz Ljubljane; kdaj se je rodil, ne vemo. Oktobra 1553 se je vpi- sal na dunajsko univerzo.' Podatke do leta 1558 pa vsebuje tiskana voščilna pesem Vite Jakobeja (lacobaeus), ki so mu jo posvetili prijatelji, ko je postal magister svobodnih umetnosti in filozofije.'" Po dveh distihih Gašperja Žitnika (Sithius) pravi pisec uvod- nega posvetila, Ljubljančan Urban Cuzner (Zusnerus), da bi sicer rad sam napisal pe- sem prijatelju v čast, a ker nima pesniškega daru, je prosil Jakobeja, ki piše po Melan- chthonovi sodbi svoje verze bolj po narav- nem daru kakor po naučenih pravilih, naj prevzame to nalogo. Sam prosi na koncu Bo- Ljubljanski tisk iz leta 1577 ga, naj »naredi iz tebe hvaležnega in korist- j nega sinu naše domovine Kranjske, ki ji dol- ; guješ, če vsega ne, vsaj zelo veliko«". laco- ] baeus nam nato v pesmi pove, da se je j Strauss rodil tam, i »Kranjske kjer mesto leži, po Ljubljanici ] reki nazvana, ; Kranjske, ki s tiho vodo> Save napaja j jo val.« 1 Tu je obiskoval šolo Lenarta Budino: »V uk je k Lenartu šel, učitelju tukaj, 1 Budini, I bistrega uma se ves študijam svojim predal, i Njega v Ljubljani ima za učitelja j šola slovita .. .«.'^ j i Nato izvemo, da je šest let študiral na Du- j naju in si tu pridobil vrsto prijateljev; med i njimi so Kranjci Gašper Žitnik, Janez Cuz- i ner, Luka Šeskar (Scheskarius) ; pred vserni j pa je omenjen tudi Kranjec Luka iz Dobre- ' polja (Gutenfelder, Agathopedius), ki o njem j pravi pesem: »Luka tudi toplo ga je vzljubil v ljubezni j očetni, i 'h mož, ki mu dobrost polja dala je svoje j ime.«'-' ¦ 15 Nekateri teh mož (omenimo še Lužičana ; Hieronima Lauterbacha) so bili ugledni uče- ; njaki in organizatorji dunajske univerze: Ja- ^ cobaeus je bU prvi pesnik Dunaja, poeta lau- ; reatus, Luka iz Dobrepolja profesor humani- ! stičnih ved, bonarum artium, dvakrat rektor ; univerze in spremljevalec Žige Herbersteina ; na diplomatskih potovanjih po Poljskem in j Ogrskem; Gašper Žitnik, ujec Tomaža Hrena, i je bil tedaj magister moralne filozofije in doktor prava, Lauterbach profesor matema- ', tike; tudi Šeskar je bil v Herbersteinovi služ- \ bi; Urban Cuzner je bil pozneje protestantski ] predikant in nato fizik v Gradcu.'« Opraviti ' imamo tedaj s krogom uglednih Kranjcev, za katere je značilna močna pokrajinska zavest. Očitno je bila ta družba tudi protestantsko usmerjena. O tem priča že prilastek, ki ga ima v Cuznerjevem posvetilu Melanchthon — »'praeceptor noster observandissimus«, in Budinova šola v Ljubljani je »cele- • bris schola Labaci«. Morda bi podrobnejše ; raziskovanje življenja in dela teh in drugih i pomembnih Kranjcev, ki so v tem času delo- i vali na Dunaju, vendarle prineslo na dan kaj več, kar bi govorilo v prilog tezi o nekakš- nem zarodišču slovenskega protestantskega gibanja v dunajskem kulturnem krogu, se- stavljenem iz Slovencev?'^ Zanimivo tudi, da je nekaj članov te družbe povezanih z Žigo Herbersteinom; omenili smo že Luko Se- Naslovna stran Straussovega Almanaha za leto 1579, zelo lep Mandelčev tisk (izvod v AS) Zadnji straussov kolegar, posvečen škofu Janezu \ Tavčarju (izvod v AS med koledarji iz Tavčarjeve zapuščine) j skarja in tudi Strauss sam je bil čez leto ali j dve učitelj Felicijiana Herbersteina, ki ga \ imenuje »inter omnes meae fidei olim concre- J ditos adolescentes mihi.. . longe charissimus« ; (gl. spodaj). i Po doseženi magistraturi (1558) se je i Strauss preživljal s privatnim poučevanjem. { Ko je leta 1560 izdal svoj spis Erotemata in j lihros Aristotelis de anima,^^ je v uvodu po- vedal, da mu je njegov učitelj Martin Eisen- ^ grein prejšnje leto, se pravi, 1559, prepustil i svoja predavanja iz prirodne filozofije in je ¦ torej s tem postal redni profesor na univerzi. \ To delo je kar v znamenju Herbersteinov: . posvečeno je že omenjenemu Felicijanu Her- i bersteinu; pred delom sta še dve pesmi Luži-. čanov Paula Fabricija in Hieronima Lauter- \ bacha, na koncu pa dva poetična aplavza, pr- \ vega je napisal Nizozemec Hubert Luetanus, ; drugega biograf Žige Herbersteina Petrus ] Paganus. Cisto na koncu je še Juriju Andreju \ Herbersteinu posvečena elegija Caspar j a Cro-; paza, pesnika, ki je tudi sicer nastopal s poe- \ tičnimi komplimenti v čast Žige Herber- steina.'' Po citatu pri Denisu'* pravi avtor v uvodu;.| »Zdelo se mi je vredno truda, če v tem nadvse ; koristnem in mikavnem delu filozofije zgo- ; ščeno in na kratko zberem v kompendij, kari sem nekoč slišal po živi besedi pouka od uče- j nih učiteljev, deloma pa zajemal iz pisanih spomenikov najboljših filozofov.-« Delo samo 16 Pogled proti središču Ljubljane z gorenjske strani {Iz knjige Ljubljana 1945—1970, objavljene ob 25-letnlci osvoboditve, ki jo je izdal in založil Mestni arhiv Ljubljana) sestoji iz 144 vprašanj, er eternata, in odgovo- rov nanj a »in katechetischer Lehrart«. Strauss ni ostal prav dolgo na Dunaju. Spet izvemo zanj, ko so mu 27. januarja 1565 posvetili novo zbirko voščihiih pesmi;'° tedaj si je namreč na padovanski univerzi pridobil medicinski doktorat.^" Prva dva epi- grama, enega v grščini, drugega v latinščini, mu je posvetil znameniti, tedaj v Padovi de- lujoči humanist Francesco RoborteUo, znan predvsem po svojem komentarju k Aristote- lovi Poetiki (Firence 1548); slede kratki epi- grami, s katerimi počaste svojega učitelja Kari Waldpurg, že omenjeni Jurij Andrej Herberstein in Baltazar Wagn »'in Wagensperg etWellan« (Vagenšperk in Velenje). Nato po- sveča kar dolgo pesnitev (fol. 2b — 5b) v he- ksametrih »loannes Ramius Pfreimbdensis«. Po visokodonečem uvodu izvemo nekaj bio- grafskih podatkov o slavijencu: rodil se je v Ljubljani, kjer se je že od mladih nog posve- til Muzam, nato pa študiral na Dunaju. Za poskušnjo tedaj močno razširjene poezije ne- kaj verzov v prevodu: Tam je učenega čast in naslov si pridobil magistra. Vzljubi toplo, občuduje ga slavnega Dirnaja mladež, v polnem številu časti mu velike -vsa izkazuje, svete pred njo ko razgrinja skrivnosti bujne Prirode, ko poučuje vse to z besedo zgovorno jasneje, kakor učila nekdaj je barbarska modrecev tropa. Lična o tem bo pričala knjižica, Straussius, tvoja; kar Aristotel nekoč je v dolgem spisu obdelal, duše vzgibe nenehne in sUe v nji plodovite, tu — čudovito — razložil kratko si in z žlahtno zvestobo.. Tudi z astronomijo, ki se je, kot bomo vi- deli, z njo ukvarjal tudi kasneje, se je v tem času intenzivno seznanjal; pobud je lahko dobil na Dunaju veliko, saj je imela tam- kajšnja imiverza v tej vedi bogato tradicijo (naj med dunajskimi astronomi iz prve polo- vice 16. stoletja omenim le Andreja Perlacha iz Svečine na Štajerskem). Ni se torej zado- voljil samo s poukom filozofije, pravi Rami- us, temveč: Vrhu tega se trudi, da zvez bi krajem se skritim z umom približal, do višnjih Boga da vzpel bi se krajin, videl premene usode, zazrl se vanje od blizu .. , In še mu ni dala miru vedoželjnost: Najsi že Strauss je vse to in še več temeljito proučil, glej, zadovoljen ni bil, čeprav te reči so največje. Z vso prizadevnostjo zdaj posveti se Mahaona vedi, jasno sestavljene spise velikega bere Galena, vse, kar zapisal je kdaj zdravnikov stan bistroumni... .. . Zatorej odpravi v spremstvu Kamen se v krije omikane italijanske ... Srečno dopotuje sem, v Antenorja mesto junaka; tu božanski je cesar, po bradi nazvan rusolasi, mično postaviti dal prebivališče Muzam presvetim.. . Nato mu čestitajo loannes Herzogus, loan- nes Centmeier ter Thomas Rueffius. Zadnji govori v svoji Elegia gratulatoria o njem kot vzgojitelju in učitelju Herbersteinov, pove, da ga je še na Dunaju odlikoval cesar in da je peljal s sabo v Italijo nekaj mladih baro- nov; in med tistimi, ki mu voščijo vse naj- boljše ob visoki časti doktorata, je tudi »ba- ron iz plemenitega rodu, ki je — čestitam — tvoj mecen: Žiga, častit po dejanjih in letih, največja čast hiše Herbersteinov«.^'' Za sklep mu posvečajo svoje poklone še Sebastianus Edlman Stainstrasser Viennensis Austriacus, Caspar Horvat Pannonius in Nikasios Ellebó- dios Kasletanós.^5 Promoviral ga je profesor medicine Antonio Fracanzano.^* Ne vemo, kje je Strauss živel in deloval do leta 1570, ko ga srečamo v Celju kot rednega fizika štajerskih deželnih stanov, se pravi, deželnega zdravnika.^' Deželni fizikat so na Štajerskem vpeljali nekje sredi 16. stoletja, sprva le za enega samega fizika; proti koncu stoletja je imela dežela svoje fizike ne le v Gradcu, temveč tudi v Celju, Mariboru, Ptuju, Radgoni, Hartbergu, Leobnu in Judenburgu. Mesto de- želnega medika ni bilo stalno; čeprav so se zdravniki zanj močno potegovali in je bil s tem položajem združen precejšen ugled ter redni dohodki, je bila služba le začasna po- godba, ki '90 jo lahko stanovi enostransko od- povedali, če niso bili s fizikom zadovoljni.^' Tako so npr. deželni stanovi, ki Straussu niso bili naklonjeni (sHšaH bomo še, zakaj), le- temu zares odpovedali službo leta 1585, ven- dar se je moral spor nekako zgladiti. Sicer pa so se odnosi med njim in stanovi nenehno slabšali vsaj že od leta 1578. Poročilo Hansa von Helffenberga, datirano 1. januarja 1578 v Celju, govori o pritožbi celjskega lekarnar- ^ 18 ja Adama Schweigerja (tudi Schwägerja), češ da Strauss službe ne opravlja vestno, da skrbi bolj za svoj žep kakor za svoje dolžnosti ipd.; še istega leta ga stanovi opozorijo, naj bolje opravlja svojo službo, sicer bo čutU posledice, 1587 mu odtegnejo 50 forintov plače; Strauss se pritoži zaradi odtegljaja in pravi, da sta- novi vendar ne morejo tako ravnati z njim, ko je že polnih 16 let v deželni službi. Kaže, da se je pozneje po domala skrajni zaostritvi leta 1585 razmerje nekoliko zboljšalo, vsaj konec 1587 je zaželel odbornikom srečno novo leto in jim poklonil izvod svoje »Practicaaufs 88 Jar«. Omenimo še, da je občasno skrbel za zdravstvo tudi v Ptuju in Radgoni-'. V času svojega delovanja v Celju je namreč Strauss izdajal na Dunaju, v Gradcu in Ljub- ljani koledarje ali pratike, almanahe; z izda- janjem je začel že leta 1559, objavljal pa jih je nepretrgoma za vsako leto do 1583, pa spet od 1587 do 1590.3« y Arhivu Slovenije hranijo izvod njegovega Almanach Durch Doct. Jaco- hum Strauss Einer Ersamen löblichen Land- schafft des Fürstenthumb Steyr hestelten Physicum gestelt auffs Jar M. D. LXXIX. Mit Fürst. Durchl. Gnad vnd Priuilegio. Ge- druckt in der Hauhtstat Laybach im Für- stenthumb Crain Durch Johann Manuel; dodan mu je Prognosticon Vnnd Practica Aus dem lauff des Gestirns gestellet auff das Jar M. D. LXXJX..Oboje je posvetU »Herrn N. Bürgermeister-Richter vnnd Rath der löblichen Haubtstat Laybach-« Janžu Gallenbergu. Prvi del obsega glavne podatke o letu in praznikih, legendo znakov, sledi ko- ledar sam, drugi del, pratika, pa napoveduje pogubno ali ugodno konfiguracijo planetov, slavi kraljevsko umetnost astronomije, govo- ri o vremenu, letini, nesrečah, potresih, voj- skah, boleznih itn. Te vrste koledarji so bili zelo priljubljeni; v času, ko so izhajali Straussovi almanahi, sta podobne reči izda- jala v Gradcu tudi Hieronim Lauterbach in Georg Stadius, razen njiju pa še medicinec Chr. Widmann (1570), malo pozneje tudi za- grebški kanonik Gregor Farenič (Farenych, leta 1594) in od 1594 do 1598 celo sam zna- meniti Kepler, tedaj matematik v Gradcu. Podoben koledar (čigav?) je izdal Mandelc v Ljubljani leta 1576 in ga posvetU kranj- skim stanovom (zazdaj ni znan noben ohranjen izvod); menda je tiskal koledarje tudi v naslednjih letih.*^ Za izdajatelja je bil to donosen posel. Strauss je kdaj pa kdaj dobival celo od stanov nagrade (Ehrungen) za isvoje koledarje. Tudi založniki so se radi ukvarjali s prodajo te vrste literature; tako beremo, da je bil Straussov koledar za leto 1589 namenjen katoličanom, a ga je prodajal tudi protestantski knjigotržec, dokler mu sta- novi prodaje niso prepovedali.^^ Med tiskom se je v Studijski knjižnici v Celovcu našel Jzvod Straussovega filozofskega dela Erotemata.. K Straussovim življenjepisnim podatkom lahko še dodamo, da je bil v tesnih zvezah z ljudmi iz kroga antiprotestanta Polidora de Montagnane.'« V že omenjenem poročUu pravi Helffenberg, da je Strauss kar naprej pri Montagnani in njegovih »vnd demselben vili gewärtiger als einem landtman«, da je najbrž z njim v sorodu, da tudi njegovi verski na- zori niso kaj prida drugačni od Montagnano- vih, čeprav se v svojih pratikah dela, ko da bi bil dober evangeličan. To je bil najbrž pravi razlog za njegove spore s stanovi. V drugo se je poročil leta 1586, ko mu je ob poroki napisal svatbeno pesem Tomaž Hren."^ Umrl je 28. junija 1590. Na opatijski cerkvi v Celju je ohranjena nagrobna plošča, ki mu jo je dal postaviti svak Andrej Tavčar (Tau- tscher) iz rodbine Tavčarjev, sorodnikov ljub- ljanskega škofa.*"* Od leta 1578 do smrti je bü lastnik gradu Štravsenek (Straussenegg, tudi Straussenhof) pri GomUskem, ki je to ime obdržal tudi pozneje. Po svoje zanimivo je Straussovo stališče v verskih homatijah 16. stoletja. V svojih du- najskih letih se je zatrdno sukal v protestant- sko orientiranih krogih, medtem ko se je po- zneje usmeril bolj na katoliško plat. Helf- fenberg je to zapisal dovolj razločno. Monta- gnani je hotel celo posvetiti svoj koledar (1579), pa so dali protestantski stanovi iz knjige odstraniti posvetUo.*' Njegovi graški koledarji so bili namenjeni katoličanom, ne- i 19 kaj jih je tiskal pri katoliškem tiskarju Wid- manstetterju. Tudi Descriptio cometae je po- svetil škofu Glušiču, ki je bil izrazito kato- liški, dasi ne agresivno protiprotestantski.'' Tendenca tega spisa (ki je pa izšel pri pro- testantu Mandelcu!) je dovolj razločno kato- liška. Helffenbergov stavek o Straussovem pretvarjanju in dozdevnem evangeličanstvu pa bi potrjeval ljubljanski koledar za leto 1579, ki ga je posvetil protestantu Janžu Gallenbergu.ä« Hren mu je napisal svatbeno pesem pod konec leta 1586, ko je študiral teo- logijo pri jezuitih v Gradcu. Kakor koli že, ker je bil odvisen od deželnih stanov, je naj- brž od časa do časa zaigral tudi na prote- stantsko struno. OPOMBE 1. Hoff, Historisch-statistisch-topographisches Gemälde vom Herzogthume Krain und demsel- ben einverleibten Istrien, Laibach 1808, III, 121— 122 (ne omenja ne kraja ne leta izida); Denis, Wiens Buchdruckergeschicht bis MDLX, Wien 1782, 552; Peinlich, Zur Geschichte des Buch- druckes, der Bücherzensur und des Buchhan- dels zu Graz im 16. Jahrhunderte, v Mittheilun- gen des historischen Vereines für Steiermark 27 (1879), 142. — 2. Johann Manneis lateinische Druckwerke (1575—1605), v Mittheilungen des österr. Vereines für Bibliothekswesen 4 (1900), 1 —5, 45—56; 5 (1901), 1—8; tu tudi starejša lite- ratura. — 3. SBL II, 39—40. — 4. Tiskarstvo na Slovenskem. Po literaturi in gradivu Ivana Ma- tičiča sestavil Branko Berčič. Ljubljana 1968, 47. — 5. Fol. 2a: Quarto Non. Novembris prima face anni huTus 77. dum stellarum coelique plagis su- perisque vacabam, conspexi in dodecatemorio Ca- pricorni prodigiosimi cometam, qui instar gladil Persici primo formidabilis appai-uit. Latitude eius erat 9 graduum. Distantia a terra tribus ter- rae semidiametris. Movetur praeter diurnam il- lam revolutionem, quae raptu primi mobilis reli- quis syderibus est communis a meridie versus septemtrionem indirette vagando. ludico autem illum esse de natura Saturni, a quo sibi vicino accensus nobisque mortalibus in signum ventu- rae irae positus est. — 6. Fol. 2b: Constare enim debet omnibus christianis, quod omnes seditiosi et magistratui resistentes seu monarchiam orb is quocunque praetextu turbantes ordinemque di- vinum labefactantes contra Christum superbe- nedictum bellum gerant, quod nuUus unque impune tentavit. Gregorius ille Magnus verbo et animo et actionibus servus servorum Christi hoc inter fUios diaboli et filios Christi distare ait, quod filli irae et diaboli sint seditiosi resistentes magistratui, filii vero Dei pacifici, novum prae- ceptum lesu Christi servantes, diligentes se in- vicem, mutua onera portantes, omnibus sese ac- commodantes, ut plurimos lucrificiant, exemplo sanctissimorum virorum, qui non iudicanmt se prophanos fieri et Ecclesiam veram deserere, si capesserent rempub. inter aethnicos servando concordiam, qua parvae res crescunt, vel in de- pravato et prorsus degenere popiilo Dei. — 7. Vseh- svjatskij, Fizičeskie harakteristiki komet, Moskva 1958, 104 (za ljubeznivo napotilo in jxijasnilo se zahvaljujem prof. Franu Dominku). — 8. Drewd A History of Astronomy from Thaies to Kepler Cambridge 1953,365—366. — 9. Die Matrike der Universität Wien III (1518—1579), Graz-Köln 1959, 102. — 10. Carmen gratulatorium in hono- rem eruditione et virtute praestantis viri d. m lacobi Strauss Labacensis Carniolani, amici su unice colendi, scriptum a Vito lacobaeo. Viennae Austriae excudebat Raphael Hofhablter (!) anno M. D, LVIII. mense Martio. 4 fol., 4». MikrofUn V NUK. — 11. Fol. 1 b:... Carniolae patriae no- strae, cui si non omnia, plurimum tamen debes te gratum ac utilem alumnum reddat... — 12 Fol. 2b: Urbs ubi Carniolae de flumine dieta La- baco/est sita, quam tacitis Savus inundat aquis Fol. 3a: Atque Leonhardo sub praeceptore Bu dina / sacratus studiis mente sagace fuit. / Quai fruitur Celebris schola praeceptore Labaci... — 13. Fol. 3a: Hunc fuit et Lucas complexus amo re paterno, .' nomina qui campi de bonitate trahit Na koncu publikacije sta še dva distiha, podpi- sana z L. C. (= Lucas Gutenfelder?). — 14. O njih glej Aschbach, Geschichte der Wiener Uni- versität III, Wien 1888; Denis, o. c, 552—553, 674 do 675; Fossel, Zur Geschichte des ärztlichen Standes der Steiermark im XVI. imd XVII. Ja- hrhundert, Separat — Abdruck aus den Mitthei- lungen des Vereines der Ärzte in Steiermark, Graz 1890, 50. O Cuznerju prim, tudi op. 25. — 15. Prim, negativno Ruplovo mnenje glede tega v Zgodovini slovenskega slovstva I, Ljubljana 1956, 198. — 16. Erotemata in libros Aristotelis de anima digesta per m. lacobum Strauss Laba- censem Carniolum in Viennensi archi-gymnasio physices professorem ordinarium. Viennae Au- striae excudebat Raphael Hofhalter anno MDLX. Denis, o. c. 619—620. Ko je bil članek že v tiskar- ni, sem našel izvod tega dela v Studijski knjiž- nici v Celovcu (gl. sliko). — 17. O Fabrici- ju (poeta laureatus, matematik in astronom, dok- tor medicine), Luetanu, magistru artistične fa- kultete, in Cropazu (Cropacius) Aschbach, o. c. — 18. Denis, 1. o: oiperae precium me facturum putavi, si in hac utilissima atque lucundissima philosophiae parte ea, quae olim in celeberrimo archigymnasio Viennensi partim a doctissimis praeceptoribus vivae vocis magisterio perceperam, partim ex eruditissimorum philosophorum monu- mentis hauseram, succincte et laconice in compen- diolum colligerem. — 19'. Carmina gratulatoria ad clarissimum bonarum artium ac philosophiae doctorem lacobum Strauss Labacensem laurea doctorali in arte medica donatum. Patavii, apud Gratiosum Perchacinum die 27. lanuarii anno Domini M. D. LXV. 4» 10 folijev. (Izvod v Her- zog-August-Bibliothek Wolfenbüttel, mikrofüm v NUK). — 20. Prim, tudi Acta nationis Germani- cae artistarum et medicorum 1553—1769, objav- ljena V Atti della nazione Germanica nello studio di Padova. Per cura di Antonio Favaro. Serie pri- ma. Documenti, voi. I—II. Venezia 1911—1912, I, 50. — 21. Carmina gratulatoria, fol. 3a;—3b: Un- de tulit docti titulumque dectisque magistri, / huncque frequens clarae mirata iuventa Vien- nae / dilexit solide, magnis et honoribus auxit / dum sacra Naturae mysteria pandit opimae, / 20 facundaque docet dum clarius omnia voce, ; tem- poribus priscis quam barbara turba sopiiorum. / Testis erit Straussi lepidus tuus ille libellus, / qui, quod Aristoteles longo sermone peregit, / perjje- tuos animi motus, viresque beatas ,/ explicat in- genua (mirum) brevi tate fideque. — 22. Ib., fol. 3b: Insuper astrorum sapienter adire recessus / cura fuit, superasque Dei conscendere in arces, / et fati spectare vices, propiusque tueri... — 23. Ib., fol. 4a: Haec licet edoctus maioraque Straus- sius, ecce / non contentus erat, quamvis ea max- ima sunto. Omne Machaonia Studium ponebat in arte, / evolvens magni monumenta Galeni, / qui- cquid et usque sagax medicorum scripserat ordo. ... Ergo Camaenis / Italiae cultas adiit comitan- tibus oras ... Atque Antenoream venit feliciter urbem, / divus ubi rufae caesar cognomino bar- bae / hospitium sacris construxit amabile Mtisis. — 24. Ib., fol. 9a (napačno numeriran 10): Hinc Herberstenii, generosa propago, barones / hause- re ingeniis fliomina grata suis. ,/ His fuit a tene- ra dux hortatorque iuventa; / hos, annis pureos (!) reddidit arte senes.,/' Mox et caesarea delectus in urbe Viennae / praestanti physicas laude doce- bat opes. / Propter ubi summae specimen virtutis et artes / symbolon invicito caesare dante tulit ... Pignora clarorum, vera generosa, baronum / sumit ad Ausonias concomitanda domos. Fol. 9b: Vertit (sc. tua sors) in applausum gene- rosa stirpe baronem, / quem Mecoenatem gratu- lor esse tuum : / nempe Sigismundum gestis senio- que verendum / ilium, Herbersteniae maximum honore domus. — 25. Ramija (tudi Ramig), Her- zoga, Centmeierja-Kleinschmidta, Stainstrasserja omenjajo kot pripadnike germanske nacfje v Pa- dovi zgoraj omenjena Acta ter Annales inclytae nationis Germanicae iuristarum Patavii degenüs. Tomus primus, objavljeni v Atti della nazione Germanica dei legisti nello studio di Padova. Per cura di Biagio Brugi, voi. I., Venezia 1912. O Čentmaierju prim tudi Allgemeine deutsche Bio- graphie. Bd. 16, Leipzig 1882, 108. O Thomasu Rueffiju, tudi Ruffu, piscu nekaj protestantskih spisov, prim. Denis, o. c, 560, 569—570. Padovan- ska Acta I, 49 omenjajo kot prokuratorja za leto 1564 tudi Urbana Cuznerja; s Straussom sta torej skupaj študirala v Padovi. Med drugim se tu leta 1598/99 omenja tudi Balthasar Straus Stirus Zyl- lensis (II, 128). — 26. Carmina gratulatoria, fol. 5a. — 27. Fossel, o. c. 50, ga navaja kot fizika v Celju 1570—1591 (v resnici je umrl že 1590), Pein- lich, Geschichte der Pest in der Steiermark, Graz 1876—78, I, 394, pravi, da je bil 1559 fizik na Dunaju (!), da je prišel v Celje 1570, v Zur Ge- schichte des Buchdruckes, 142. pa, da je bil v Celju 1571—1590, medlem ko navaja Janko Orožen, Pregled zgodovine zdravstva v celjski občini, v Poslanstvo slovenskega zdravnika, Ljubljana 1965, 317—318, da je bil Strauss zdravnik v Ce- lju od 1573, pred tem pa da je služboval v Ptu- ju. Omenja ga tudi Gubo, Geschichte der Stadt Cilli, Graz 1909, 219. — 28. Fossel, o. c, 7.— 29. Podatki A. Sodnikove po posredovanju iz dež. ar- hiva v Gradcu (v arhivu SBL) prim. Peinlich, Geschichte der Pest I, 394—395. — 30. Tako Pein- lich, Geschichte der Pest, I, 394. Tudi v času, ko je študiral v Padovi? Isti, Zur Geschichte des Buchdruckes, 142: 1572 druckte Bartsch auch einen »Almansch durch Doctorem Jacobum Strauss ainer Ersamen löblichen Landschafft des Fürstentumb Steyer Physicum gestellt auf 1573 mit Sr. Dr. Ertzherzog Carl Gnad und Privile- gien«. V Gesch. d. Pest, 1. c. omenja še Almanach durch Doctorem Jacobum Strauss, Ainer Ersa- men Löblichen Landschafft des Fürstenth. Steyer Physicum gestellt auff das Jar 1577. Mit Fr. Dr. Ertzherzog Carl Gnad vnd Privilegien, V katerem je tudi Prognosticon vnd Practica Aus dem lauff des gestims gestellt auff das 1577. Jar. Gedruckt zu Grätz im Fürstshumb Steyer durch Zacharias Bartsch Formschneider, ter ko- ledar 1590, tiskan v Gradcu pri Widmanstetterju. Izvod koledarja za 1. 1591. sem tik pred izidom članka našel v Arhivu Slovenije. S. ga je posve- til Ij. škofu Janezu Tavčarju, odločnemu katoli- škemu obnovitelju (glej sliko na strani 16). Izdajanje v letih 1584—1587 je Strauss prekinil, »weil die Einfühnong des neuen Kalender-Stiles eine Aufregung unter den Lutheranern (podčrtal P. S.) erregt hatte.« — 31. Ahn, Der erste be- kannte Kalender aus Johann Manneis Drucker- presse in Laibach, v Mittheilungen des österr. Vereines für Bibliothekswesen 10 (1906), 128—132. SBL I, 40 napačno navaja avtorjevo ime Joh. Strauss. — 32. Ahn, o. c, 129. — 33. Peinlich, Zur Geschichte des Buchdruckes, 162. — 34. O njem Kidrič, SBL II, 150 in nasi. — 35. Ode sapphica in nuptias nobilis, clarissimi atque excellentissi- mi viri, Dmni Jacobi Strauss, illustris Phi ac medici, Styriaeque inferioris Procerum physic! ordinarli sponsi opt. feliciss. — Et honestiss. vir- ginis Gertrudis, omatiss. ac spectabilis viri Petri Sporrer in celebri Carniae oppido Ratschach ci- vis fortunae ac animi boni integri filiae sponsae: amore ac observantiae ergo scripta (datirana 1586), v Libellus p>oematum Thomae Chrönn, NUK Ms. 86, gl. Zgodovinski zbornik 1897, št. 57—60. Prvič je bil Strauss poročen s Konstanco Pilpach, gl. Pirchegger, Die Untersteiermark in der Geschichte ihrer Herrschaften und Gülten, Städte und Märkte, München 1962 (Buchreihe der Süddeutschen Historischen Kommission, Bd. 10), 193; med njegovimi sinovi se omenjajo Janž, Valter in Jurij, gl. Ignaz Orožen, Das Bisthum und die Diözese Lavant V, Graz 1884, 554. Naj- brž je bil njegov sin tudi v op. 25 omenjeni Bal- tazar. — 36. Ignaz Orožen, 1. c: isti, Celjska kro- nika, V Celi 1854, 132—133; Janko Orožen, 1. c; Krajevni leksikon Dravske banovine, Ljubljana 1937, 91; Pirchegger 1. c; Bachofen-Hoffer, Jagd- geschlchte Steirmarks, Graz 1927, II, 628. — 37. Peinlich, Zur Geschichte des Buchdruckes, 151. — 38. O njem Kidrič, SBL I, 222—223. — 39. O njem Kidrič, SBL I, 201. 21 ZGODOVINSKI POMEN GORIŠKE .»SOCE« (1871—1915) RAZMIŠLJANJA OB 100-LETNICI NJENEGA POJAVA FRAN VATOVEC Gorica je doživela od začetka našega sto- letja pa tja do izbruha prve svetovne vojne presenetljivo preobrazbo. Lahko bi govorili o slovenskem narodnem prerodu, o pravi po- mladi in vstajenju goriškega slovenstva. S tem seveda tudi slovenstva na Goriškem sploh. Sredi prejšnjega stoletja in deloma tudi v njegovi drugi polovici so zastirale slovenska obzorja na Goriškem mračne sence. Motni so bili razgledi v novo stoletje. Žalost je tedaj navdajala slovenskega človeka v Brdih, na Vipavskem in v območju Soške doline. Slo- venstvo ise je tedaj marsikje vtapljalo v za- vesti, utesnjeni na ozkosrčni vatelj kranjstva. Po šolah se je pretakal v slovensko rosno mladost duh tujstva. Dogajale iso se presenet- ljive reči. Primerilo se je npr., da so župani ponekod na Goriškem, čeprav po krvi in rodu Slovenci, pošiljali in vračali uradom goriške- ga deželnega zbora slovenske službene dopise, saj si je v času pred zloglasnim protisloven- skim dr. Pajerjevim deželnim pašalukom (1899—1913), ki je lahko uspeval le ob potuhi dvoživkarske koalicije s slovensko narodno in katoliško liberalno skupino dr. Antona Gregorčiča, utrla slovenščina svojo potvura- dovanje tega zbora. In o slovenskih Krašev- cih je krožila neka »teorija«, podobna tisti o Slovencih »vindišarjih« na Koroškem in Šta- jerskem, češ da govorijo na Krasu neki jezik, ki ga je omenjena »teorija« označevala kot »il carsolino«. Tako je npr. v območju Soške doline, zlasti na Bovškem, prevladovala v javnem življenju nemščina, v goriški okolici pa neka prečudna mešanica furlanščine in italijanščine, čeprav je tod živelo slovensko delovno ljudstvo, Id mu je bila po nekem blodnem pojmovanju že ob rojstvu zapisana usoda hlapcev in dekel. Nič kaj sončeca ni bilo na zabrisanem go- riškem obzorju, da bi vsaj malo posijalo na to bedno stanje, napovedujoče slovenskemu življu počasno potapljanje v pljuskajoči po- vodnji sočasne furlanizacije, italijanizacije in germanizacije. Ne bi pa ob tem smeli pre- zreti osrednjega sunka, ki je prihajal z Du- naja. Tam je tedaj paševala med drugim li- beralno usmerjena Auersperg-Lasserjeva vla- da. Nič dobrega ni obetala. V času njenega vladanja se je namreč stopnjeval ponemče- valni in gospodarski ter sočasni pohtični pri- tisk. Vrhu tega je slovanske narode v avstro- ogrski monarhiji boleče vznemirila bliskovita zmaga nemškega orožja nad Francijo Napo- leona III. leta 1871. Napovedi o grozečem možnem vdoru nemške soldateske pod pru- skim vodstvom na politično trhla avstrijska tla so še bolj motno zagrinjale prihodnost slovanstva in zlasti še maloštevilnega sloven- skega naroda. »Soča« je vzkliknila tedaj av- strijski vladi: »Z Bismarokom ni dobro čreš- nje zobati.«* V 90 letih prejšnjega istoletja pa so se raz- kadile megle, ki so se bile zgostile nad go- riško deželo. Sonce je le posijalo skozi oblake in otoplilo politično in slovensko nacionalno ozračje. Napočila je topla pomlad. Prinesla ja prelom, preobrat. Gre za prodor prelomnih sil. Prvič: organizacija slovenstva. Organizi- rano pričevanje rodu in krvi je bilo močnejše ko nasUni poskusi, odtegniti ta slovenski rod lastni krvi in zavesti. Od kod pa je prekipela druga gibalna sila, ki je krepko obrnila kolo novega razvoja? Doživljamo prerodna gesla, ki so donela iz slovenske časniške puhlicisti- ke, zlasti iz stolpcev goriškega časnika »Soča« (1871—1915). Ze leta 1899 je namreč ohrabru- joče zaklicala Slovencem, naj ne obupajo: »Bogataši niste. Ce se organizirate, boste sa- mi gospodarji na svoji zemlji. Izginili bodo ošabni judovski in liberalni kramarji goriški. Delavsko ljudstvo slovensko pa bo ostalo, ka- kor stoji, odkar obstoja, to nehvaležno mesto, ki so mu slovenski delavci in kmetje dali le- po ime Gorica.«^ In se je izoblikovalo geslo: »Naš rod ne rodi renegatov.« To pa je bilo možno le ob sočasnem medsebojnem opla- janju ter podpiranju silnic, ki so delovale v sklopu obeh povezanih soodnosnic: organiza- cija — časniška publicistika. Zaustavimo se najprej ob nekaterih značil- nih pričevanjih neslovenskih časnikov. Libe- ralni goriški časnik »L'Isonzo-< primerja npr. že leta 1872 »vzbujeno dejavnost in nagel na- predek Slovencev v narodnem oziru in omiki z mlačnostjo v Furlaniji.« Nadalje ugotavlja, da italijanska duhovščina ni narodna, fur- lanska duhovščina pa je narodno malomarna. »L'Isonzo« zbada tudi nemarnost italijanskih deželanov, ker ne pošiljajo otrok v šole, med- tem ko je na gimnaziji neprimerno veliko število Slovencev. Med 5 odličnjaki so tukaj 4 Slovenci." Nadalje prisluhnimo glasovom iz avstrijske prestolnice. Dunajska »Neue freie Presse<^ se oglaša (1872) v zvezi z narodnostnimi razme- rami na Goriškem, seveda s svojih razgled- nih vidikov. Opozarja, da imajo Nemci in Slovenci na Goriškem samo »kolonij ske pra- vice«, ne pa narodnih. Navaja, da je tukaj »zemlja od nekdaj slovenska!« Glede Gorice pravi, da »je bila in bo prav slovenska« in da je slišati na trgu skoraj le slovenščino.^ 22 Značilno je nadalje, da se »Soča« že leta 1872 nagiblje k pravilnemu gledanju na re- alno usodo sožitja. Ob napovedi nemškega časnika v Gorici, ki naj bi sledil časniku »Gör- zer Zeitung«, podčrtuje dejstvo »slovensko furlanskih tal«.^ Duh slovenstva prodira tudi v šolstvo. Na konkretno pričevanje o napredku slovenstva naletimo že leta 1896. V Gorici delujejo tedaj trije slovenski otroški vrtci in dve osemletki, razen tega pa še obrtno nadaljevalna šola. Leta 1895 se je vpisalo v to šolo 71 sloven- skih učencev. Na sodišču so že tudi viseli slovenski napisi. Sodne obravnave so pote- kale v slovenščini. Obtožnice so bile napisane v slovenščini. Pričevanje podatkov. Leta 1895 sta bila npr. na goriški gimnaziji 202 Slovenca, 158 Furlanov ter Italijanov in 48 Nemcev. Leto 1913 pa kaže naslednjo sliko: Slovencev 482, Furlanov in Italijanov 438, Nemcev pa 56. Na goriški realki je bUo 1913 Slovencev 158, Fur- lanov 120 ter Italijanov in Nemcev 82. Tudi časnik »II Friuli Orientale« je leta 1899, kakor povzemamo po »Soči«, ugotavljal, da se Slovenci v Gorici množe in da se ne »dado poitalijančiti kakor poprej.« Pridobi- vajo si veljavo. Hkrati graja italijanske tr- govce, ker postrežejo Slovence v slovenščini.' To odkritosrčno zatrjevanje je osvetlila že tri leta pred tem »Soča« v uvodniku »Narodni ponos II«. Tu se je uvodničar dotaknil pre- živelega načela, češ da je slovenščina le za kmeta. Uvodničar navaja, da »naš kmet go- vori po štacunah slovensko«. In najbolj »ne- strpni zagrizenci morajo govoriti slovensko, če hočejo prodati.« Pač pa se je »Soča« obreg- nila ob »dame«, ki ne govore po trgovinah slovensko. Zato jim je treba več narodnega ponosa, saj v Gorici ni treba nikjer italijan- ščine, vsakdo zna »toliko slovenski, da se z njim sporazumemo«.'' Osebno se spominjam iz mladih let, kako so trgovci Furlani — pravih Italijanov je bUo tedaj bore malo — govorili s slovenskimi okoličani v slovenščini. Seveda je mrgolelo v tej njihovi spakedrani slovenščini predvsem raznih furlanizmov. Ne glede na to pa je resnica, da je okoličan Slo- venec razumel trgovca, trgovec pa njega. Ta pojav sega seveda v čas, ko se med Slovenci na Goriškem še ni zasidralo geslo »Svoji k svojim.«^ O preobrazbi Gorice pripoveduje zelo na- zorno dr. Henrik Tuma v svojih spominih »Iz mojega življenja«. Zatrjuje, da je imela Gorica leta 1894 ob njegovi priselitvi »doce- la italijansko lice.« Uradi, obrt in trgovina so bili v italijanski rokah, medtem ko je bila okolica čisto slovenska, toda pod dr. A. Gre- gorčičevim političnim vodstvom »precej mr- tva«. In tu prehaja dr. H. Tuma na vzročno , ozadje preobrazbe, ki se je porajala v zuna- nji podobi Gorice. Pristavlja namreč, da sta živahni Gabršček in njegova »Soča« prebu- jala Gorico, kamor težita Soška in Vipavska dolina, saj sta gravitirali od takratnih furlan- skih občin h Gorici le Ločnik in v manjšem delu Mosa. Goriška trgovina in obrt sta lahko imeli zagotovljenih več dohodkov le ob go- spodarskih stikih z Vipavsko in Soško dolino. To pomeni: Gorica ni mogla živeti in se raz- vijati brez izrazito slovenske okolice. Nedvomno so torej minili časi, ko se je zdelo, da so Slovenci na Goriškem nenevarni. Nemški tržaški časnik »Triester Zeitung« se je npr. leta 1895, kakor je razbrati iz »Soče«, zgražal zaradi »slovenskega radikalizma« ob tedanjih volitvah ter zaradi »terorizma radi- kalnih življev«. Na ta polemični sunek iz Trsta je brž reagirala »Soča«, ki razglaša, da gre ob tem primeru za očitek radikalizma, v resnici pa »za golo obrambo, ker ne dopušča- mo, da bi vladal laški radikalizem.«' Prvi načrt za naskok na tedaj furlansko italijansko Gorico je »Soča« nakazala kon- kretno: Najprej je treba privabiti v Gorico dovolj no število slovenskih trgovcev in obrt- nikov vseh strok. Nato zagotoviti odjemalce z geslom »Svoji k svojim.« Noben Slovenec naj ne prestopi praga italijanske trgovine. Potem bodo Venutiji in Orzani lahko proda- jali svoje blago — Furlanom.'" Tudi ugotav- lja »Soča«, da polnijo Slovenci žepe isvojim »smrtnim sovražnikom, da se ti mastijo in debeli j o s slovenskimi žulji«.'' In še spozna- nje, zajeto v nekoliko kasnejšem uvodniku »Soče«: »Odkar je prešinila iskra narodnostne zavednosti goriške Slovence, so se začeli po- stavljati po robu laški brezobzirni prevla- di.«'2 Ta dognanja so rodila vzporedno s »Soči- no« slovensko, jugoslovansko in slovansko programsko publicistično izpovednostjo njen vzporedni akcijski program, ki ima svoje te- žišče v realistično zajetem in z neizprosno doslednostjo izvajanem načrtu o poslovenje- nju Gorice. Drzna misel. Del tega načrta pa je nadrobno razčlenjen že v članku z naslo- vom »Kaj pričakujemo v letu 1898.« Tu so izražene predvsem naslednje akcijske postav- ke: Potrebne so korenite spremembe vladne- ga sistema na Primorskem. Izbojevati je tre- ba slovenskemu ljudstvu ljudsko šolo v Go- rici, na polju samopomoči pa vsaj še 10.000 goldinarjev za islovenski Šolski dom ter vsaj še 1.000 ali še več deležev za Trgovsko obrtno zadrugo, ki je zagotavljala kredite zavednim slovenskim trgovcem in obrtnikom v Gorici. Poleg tega še doseči prvi milijon prometa v Goriški posojilnici; razširiti zavarovalnico za govejo živino; ustanoviti zvezo 25 mlekarskih društev; v krčmarski zadrugi ne sme biti no- 23 bene dvojezičnosti. Tu velja osnovno geslo: Narod, pomagaj si sam!^' Ta preudarno zasnovani akcijski program za poslovenjenje Gorice je jedrnato izpove- dala »Soča« tudi v uvodniku naslednjega leta, ko poudarja, da »le potom dobre, vzorne tr- govine in obrti z geslom ,Svoji k svojim' bo- mo prišli v Gorici na površje«.^'' Tako po- zdravlja npr. »Soča« zidavo Trgovskega do- ma, ki je sodil med najlepše stavbe v Gorici, nakup hotela »Pri zlatem jlelenu«, nakup najsodobneje urejenega hotela »Südbahn« po slovenski Trgovsko obrtni zadrugi, nadalje Društvenega doma v Ulici sv. Ivana itd. Po- zdravljata pa tudi pomemben dosežek slo- venstva na Goriškem leta 1913: ustanovitev popolne humanistične gimnazije s slovenskim učnim jezikom ob sočasno vzporednih realnih gimnazijah z nemškim ter itaUjan-skim jezi- kom. Optimistični razgled v prihodnost odgrinja »Soča« ob uvodniškem opozorilu, da »Naš rod ne rodi več renegatov«, in proslavlja to pomladansko (velikonočno) vstajenje, ki pa nehote spominja goriške Slovence »našega narodnega prebujanja med Slovenci na Go- riškem. Ali glej, čuda! Kar nakrat, s svo]0 močjo se je dvignil slovenski narod na Gori- škem iz spanja.« Dokaz o tem narodnem pre- bujenju so goriška slovenska narodna pod- jetja, obrti in zadruge, posojilnice, slovenska društva. Šolski dom itd.''^ Vztrajno in trdoživo oznanja »Soča« ta svoj akcijski poslovenitveni program s teži- ščem na tehtno zamišljeni organizaciji, ki ji, kakor se je pokazalo, Furlani ter Italijani niso bili dorasli. Tako naglasa npr. pisec članka »izven uredništva« z naslovom »Naša narodna organizacija«, da mora biti »prva naša skrb, da se dvigne trgovstvo in obrtni- štvo kar moči, četudi bi morali morda sedaj žrtvovati enakorrieren napredek drugih sta- nov (pri tem misli pisec verjetno na kmete in delavce — piš. op.). V drugi vrsti pa mo- ramo skrbeti, da se stan veleposestnikov ne le ohrani, ampak tudi dvigne, dokler velja za našo državno upravo umetni stan velepo- sestnikov, katerega je sama ustvarila.«^« To pomeni, da se pisec (zelo verjetno dr. Henrik Tuma) ogreva za to misel predvsem iz po- litičnih razlogov in z vidika tedaj veljavnega volilnega reda, ki je predvideval veleposestvo kot posebno volivno kategorijo. To svoje mnenje pojasnjuje in utemeljuje člankar v naslednji izdaji »Soče«, češ da je »edino po tem potu mogoče priti do vpliva v deželi« in da je tudi »edino po tej poti mogoče dosledno zboljšanje malega posestva«.*' O sadovih teh prerodnüi prizadevanj na- drobno pripoveduje dr. Henrik Tuma, ki je bil vrsto let A. Gabrščkov najožji sodelavec. BU je skupno z njim sotvorec zgodovinsko pomembnega poslovenitvenega programa, ki naj zaustavi proces furlanizacije oz. itahjani- zacije tedaj še neorganiziranega ali še nesi- stematično organiziranega slovenskega življa na Goriškem. Tuma se je v zreli presoji po- ložaja, ki se je v njem znašlo goriško sloven- stvo, tudi dokopal do prepričanja, da je ključ do vsega nadaljnjega razvoja ter napredka v prid slovenstvu v tem, da pridobijo Sloven- ci samostojno gospodarstvo. Zato je rešitev le v geslu: »Svoji k svojim«. Prav na tej O'snovi se je posrečilo »odtrgati Vipavsko in Soško dolino od italijanske Gorice.« To je pomenUo prvo fazo poslovenitvenega programa na Go- riškem. Tu so izvirki prvega prerodnega toka, ki je zajel goriško okolico. Naslednja faza poslovenitvenega programa pa oplaja Gorico samo. Tukaj delujeta uspešno in razbijata spone furlansko-italijanske gospodarske pre- vlade v mestu Trgovsko obrtna zadruga, ki jo vodi dr. Henrik Tuma in ki zagotavlja kredite slovenskim trgovcem in obrtnikom, Goriška ljudska posojilnica, kjer ima glavno besedo Andrej Gabršček. Slovenska obrt in trgovina raseta v Gorici ko gobe po dežju. Zato se tukaj vzporedno nmoži slovenski srednji stan ter narašča število slovenskih šolskih otrok. Novo življenje je vzklilo z go- spodarskega staUšča: stekla je bohinjska že- leznica z novo veliko državno železniško po- stajo. Sicer je ta pobuda usmerila izdaten organizacijski dotok nemškega življa v Go- rico, vendar pa je hkrati še krepkeje pove- zala Gorico z zavednim slovenskim zaled- jem. Vzporedni prerodni tok, ki je pospeševal poslovenitveni proces Gorice, pa se je prelival iz osnov sistematične agitacije z namenom še nadalje krepiti tukaj slovenski živelj. In glej, kaj se dogaja! V Gorico se selijo upokojeni slovenski uradniki ne le z goriškega in trža- škega območja, temveč tudi iz drugih av- strijskih slovenskih dežel. Kot vabljiv de- javnik so vplivale pri tem ugodne življenjske razmere, nadalje prijetno, prav meransko podnebje ter razgibano politično in društveno življenje. Smotrna prizadevnost je poleg tega dosegla pogostnejše nastavljanje slovenskih uradnikov. Ta pojav opozarja nase predvsem po letu 1905, ko se je pričelo krhati zavezni- ško »prijateljstvo« med Avstrijo in Italijo. Težnje prestolonaslednika Franca Ferdinan- da in šefa avstrijskega generalnega štaba von Hötzendorfa so pričale o n j vrnem spozna- nju, da je nevarno držati ob meji italijansko uradništvo. Pa še pričevalen Tumov podatek o stanju pravnikov v Gorici leta 1914: med 45 juristi in sodnimi uradniki je bilo tukaj 27 Slovencev ter 16 Furlanov, Italijanov ter Nemcev. Vsekakor 24 je ob lem značilna tudi Turno va informacija, da so pri zadnjih volitvah v goriški mestni zastop pred izbruhom prve svetovne vojne odločili italijansko-furlansko zmago nemški volivci. Med slednjimi so prevladovali nemški železniški in gozdarski uradniki, saj so bili italijansko-furlanski glasovi izenačeni s slo- venskimi. Pa tudi njegove navedbe o konkur- zih presenetljivo osvetljujejo razmere v go- riškem trgovstvu leta 1913-4: italijanski oz. furlanski trgovci prijavljajo konkurze spričo krepke učinkovitosti slovenskega gesla »Svoji k svojim«. Na njihova mesta pa istopajo slo- venski trgovci. Tuma se npr. sklicuje ob tem pojavu na posebno podjetni slovenski trgov- ski podjetji »Hedžet in Koritnik« ter »Pin- tar in Lenart«, ki sta pokupovali stečajne mase propadlih italijanskih oz. furlanskih tr- govcev. Turni so priznavali odločilni goriški italijanski oz. furlanski politiki po italijan- ski okupaciji, da bi prve občinske volitve po letu 1910 v avstrijski Gorici prinesle izvo- litev slovenskega župana, pa je prva svetovna vojna to preprečila. Omenjeni politiki niso skrivali pred dr. H. Tumo resnice, ki so jo izrazili nekako tako-le: »Bil je zadnji čas, da je prišla italijanska vojska, zakaj brez te pomoči bi bila Gorica za italijanstvo izgub- ljena.«'* Glede na presenetljivo uspešni proces po- slovenitve mesta Gorice ne bi sicer mogli oporekati, da so k temu prispevali svoj ustrezni delež tudi nekateri katoliško obar- vani časniki npr. »Glas^< (Gorica 1872-5), »Primorski list« (Trst—Gorica 1893—1913), »Gorica« (1899—1914), krščansko socialni »Novi čas« (Gorica 1909-15) in »Goriški list« (1914-5). Prav tako si je pridobil pri presoji realnih okoliščin ter ob možnostih in organi- zacijskih zasnovah ter izvedbah pomembne zasluge zelo sposobni dr. H. Tuma, v času do leta 1902 Gabrščkov najožji sodelavec. Ob- žalovati je, da je prišlo pozneje do preloma v ustvarjalnem sodelovanju tega duumvirata. Pričevanje o publicistični dinamiki in po- budnosti »Soče« pa kaže, da je njen tvorni delež v tem pogledu le prevladoval. Tuma nas npr. opozarja, da za »tiskovno propagan- do med ljudstvom nismo mogli imeti boljšega glasila od ,Soče' in sposobnejšega človeka od Gabrščka.«'« V žarišču tega neizprosno doslednega in k načrtu p>Qslovenjenja Gorice sistematično, prodorno težečega časnikarstva pa opozarja nase osrednja postava tega pubicističnega in liberalnega svetovnonazorskega kroga: Andrej Gabršček. Ko hudournik se je pojavU v goriškem jav- nem življenju. Neusmiljeno je razbrazdal pu- sto ledino. Drejc Burja so mu rekli. In re- snično: kakor burja je razgnal temne, nič do- brega napovedujoče oblake, ki so se tedaj podih po goriškem političnem obzorju, da je končno sonce le pokukalo skoznje. Gabrščko- va »Soča« je pogumno, neizprosno, bojevito terjala enakopravnost za Slovence in napove- dovala pomlad, prerod in vstajenje goriškega slovenstva. Andrej Gaberšček, rojen 26. novembra 1864 v Kobaridu, se je odločil za učiteljski poklic. Toda tega učitelja je tako srbelo med prsti, da mu je časnikarsko peroi kar samo od sebe skočilo med prste že tedaj, ko je bil učiteljišč- nik v Kopru, Krepko je potrkal na vrata go- riškega slovenstva: kot izpraševalec vesti in bojevnik, ki ponosno zavrača pojave prikla- njalne pohlevnosti in oportunLstičnega kleče- plazenja. Takega burnega, eksplozivnega, hrabrega vedenja slovenski goriški politiki stare šole in konservativne smeri niso' razu- meli. Andrej Gabršček je bU. predmet različ- nih ocen in strogih kritik. Samoobrambna srditost njegovega boja plahim dušam seveda ni ugajala. Tako je npr. tržaška »Edinost« ocenila A. Gabrščka kot nadarjenega, brez- primerno marljivega, agihiega, podjetnega in kakor nalašč ustvarjenega za javno življenje. Pristavila pa je hkrati, da »ne moremo še ta- ke osebnosti postaviti namesto načel. Goriški gospodje so postavili namesto načel svojedob- no osebo Gregorčičevo, pozneje Aškerčevo, zdaj pa Gabrščkovo«. '^^ In vendar ne bi mogli ob temeljitem poznavanju A. Gabrščkovega hotenja in delovanja prezreti, da mu je šlo v bistvu za samopomoč ter samoobrambo go- riškega slovenstva in da bi bilo tvegano trdi- ti, da bi bU kljub temu, da je rinil v ospred- je, kdaj koli podredil ti osnovni načeli kakim osebnim mamjam ali težnjam. Sam priznava, da je bil na Goriškem ta boj do skrajnosti grd, da se pa vendar ne boji poštene kritike poznejših časov. Danes se lahko čudimo vsestranski, pogosto zares eksplozivni Gaberščkovi dinamiki. Predvsem je bil mojster časnikarskega pere- sa. To mu priznava tudi Tuma, njegov po- znejši politični nasprotnik. O Gabrščku pravi, da je bil »rojen žurnalist, menda najboljši med Slovenci«.^' Ze na slovenskem učitelji- šču v Kopru je segla Gabrščkova desnica po peresu. Živahno in udarno zveneči Gabrščko- vi dopisi so uzrli beli dan v goriški »Soči.<, tržaški »Edinosti« in ljubljanskem »Sloven- skem Narodu«, nadalje v F. Podgornikovem radikalno obarvanem »Slovenskem stvetu«. Dopisoval pa je tedaj tudi češkim časnikom »Kromeoške Noviny«, »Velehrad« in »Sla- via« (Olomuc). S svojimi časnikarskimi prispevki je pri- tegnil pozornost bogoslovnega profesorja in politika dr. Antona Gregorčiča, urednika »Soče«, tedaj glasUa skupnega slovenskega 25 političnega društva »Sloga«. Ko pa se je zna- šel dr. Gregorčič v precepu in neugodnem položaju zaradi treh nasprotnikov, profesor- jev v goriški bogoslovnici tj. dr. Mahniča, dr. Gabrijelčiča in dr. Cerina, ki ga še pogledali niso, in ko je začutil, da ne uživa zadostne zaščite pri goriškem nadškofu, se je odločil za presenetljiv korak: povabil je mladega Gabrščka, naj prevzame uredništvo »Soče«. Gabršček je odpovedal učiteljsko službo v Ko- baridu in se preselil v Gorico. Tu je 26. juli- ja 1889 iz dr. A. Gregorčičevih rok prevzel urejevanje »Soče«. Dne 2. avgusta 1889 je bil v časniku že naveden 25-letni Andrej Gabr- šček kot izdajatelj »Soče«, M. Koršič pa kot odgovoimi urednik. Ze prvo sekundo je imel proti sebi dr. A. Mahniča, ki si je bil Gabr- ščka dobro zapomnil zaradi njegovega sode- lovanja v radikalno slovanskem in svobodo- miselnem F. Podgornikovem »Slovanskem svetu«. Ob tej novi situaciji se je v »Sočinih« stolp- cih marsikaj prelomilo. Krepko je bilo čutiti v njenih predelkih novo metlo, ki jo je vi- harno in udarno vihtela mlada, krepka roka. Ze prva Gabrščkova številka je pomenila preplah, bojno napoved. Gabrščkova nemirna narava ni dopuščala nobenih kompromisov. Izpod njegovega peresa je curljala jedka mi- sel, ko da hoče izpraševati vest: temeljit pre- obrat v tradicionalni slovenski politiki opor- tunizma in čakanja na drobtinice. Gabršček je krenil po stopinjah F. Levstikove neizpro.s- ne, pogumne, kritične in bojevite časniške publicistike. Pognal se je v polemični boj zo- per strupeni italijanski časnik »II Corriere di Gorizia«. Hkrati je pozval Slovence, naj se gospodarsko osvobodijo italijanske gospodar- ske prevlade. Prelomil je z dotedanjo prakso staroslovenskega konservativnega in katoli- škega politika dr. Tonklija, ki je menil, da je poklican soliti tudi Gabrščku pamet, kako naj urejuje »Sočo«. V njeni 41. številki leta 1889 je Gabršček s člankom »Bodi jasno« vr- gel rokavico Tonkliju in njegovemu staroslo- venskemu krogu, saj je v svoji izpovedi zavr- nil misel, da bi morala »Soča« služiti društvu »Sloga«, ki ji je tedaj predsedoval dr. Tonkli. Tu je bil začetek drugega razkola na Gori- škem. Prvič je počilo ob spopadu staro in mladoslovensko struje ter hkrati časnikov »Glas« glasila novo ustanovljenega katoliško konservativnega, staroslovensko usmerjenega političnega društva »Gorica^< ter >^Soče«, gla- sila liberalno obarvanega mladoslovenskega političnega društva »Soča«. Obdobju sprave in sloge (1876—89), ko je urejeval dr. A. Gre- gorčič »Sočo« kot glasilo društva »Sloge«, je z 31. številko že Gabrščkove »Soče« sledila druga ločitev duha na Goriškem. V politični areni se je spopadel dvojni bojeviti duet: sta- roslovenca, katoliška konservativca — goriški »Bleiweis« dr. Tonkli in katoliški ideolog dr. Mahnič, na drugi strani pa dr. Gregorčič, vo- ditelj nekake katoliško liberalne narodne stranke, in Andrej Gabršček, narodni revolu- cionar in liberalec. Ob ostrini idejnega in srditega dvoboja se razvnemajo dramatične scene, ki burno odsevajo tudi v časniških predelkih. Neogibni nasledki: razpleta se zburkano zaporedje dogodkov. »Stari« so se s formal- nim toda pravno nerealnim trikom polastili »Soče«. V njeno uredništvo se je preselU dr. Anton Mahnič, po literarnem zgodovinarju dr. I. Prijatlju »-kladivar« organiziranega ka- toliškega gibanja na Slovenskem. Toda to »Sočino« staroslovensko konservativno in svetovnonazorsko katoliško meddobje je trajalo v letih 1889—91. Gabrščkov sočasni protisunek z »Novo Sočo« (1889—92) je delo- val presenetljivo in protislovno, saj je bUa »Soča« programsko dejansko nova »Soča«. »Nova Soča« pa stvarno stara »Soča«. V vro- čih in žgočih polemičnih bitkah je »Soča« podlegla. Dr. Tonkli pa je bil prešibek vodil- ni politični jezdec in je zdrknil z vodilnega sedla. Sledi Gregorčič — Gabrščkovo publi- cistično in politično zmagoslavje. Potem ko je Gabršček prodrl s svojo »No- vo Sočo«, se je vrnil k izvirku. Obnovil je »Sočo^< (1893—1915) v njeni tradicionalni no- tranji in zunanji podobi. Usmerjal jo je v znamenju kompromisnega gesla »Bog in na- rod«, ki naj bi krilo dr. Gregorčičevo politič- no smer pred srepimi pogledi strogih bogo- slovnih opazovalcev, po drugi strani pa ustre- zalo dvoživkarski platformi med Gabrščkovo narodno radikalno, liberalno ter Gregorčiče- vo narodnjaško, katoliško liberalno oprede- delitvijo. Toda tudi dr. Gregorčič in A. Gabršček sta se končno razšla, oba ko zraščena v oklepu pojavljajočih se političnih ambicij, čeprav bi očitke nenačelnosti lahko prej naprtili Gregor- čiču ko Gabrščku. Torej zopet prelom na Go- riškem. A. Gabršček je imel sedaj proste ro- ke. Njegova »Soča« se je lahko vrnila k pr- votnemu dr. K. Lavričevemu liberalnemu, mladoslovenskemu geslu »Vse za omiko (na- rod), svobodo in napredek.« Seveda se je uža- ljeni Gregorčič pognal v protinapad. Udaril je v smer, ki je o njej domneval, da bo naj- bolj oplazila Gabrščka: začel je izdajati do- mnevno konkurenčni tednik (poltednik) »Go- rica«. Toda »Soča« je živela dalje in rasla. Končno je počilo tudi med Gabrščkom in dr. Tumo: še nov prelom. Prej sta se prijateljsko in z obojestranskim spoštovanjem objemala, sedaj pa sta se polemično dokaj mikastila. Tuma se je zatekel k socialno demokratskima časnikoma, k E. Kristanovemu »Rdečem« pru- 26 poru^^ (tržaško obdobje 1898—1905) in k I. Regentovemu ^>Delavskemu listu« (1908—9). Iz njimih stolpcev je odslej naperjal svoje časniške polemične bodice proti Gabrščku in njegovi »Soči«. A. Gabršček pa je stopal po svoji poti in posvečal vso skrb »Soči«, ki je pomenila funkcionalno nekak majhen slovenski liberal- ni dnevnik na Goriškem v času, ko je priha- jala na svetlo trikrat tedensko in jo je v sklo- pu A. Gabrščkovega izdajateljskega kroga do- polnjeval tednik »Primorec«, namenjen pode- želskemu ljudstvu. V širše, velikopoteznejše časnikarske razsežnosti pa se je razrasla »So- ča« s pobudo dveh dnevnih izdaj tj. mestne goriške ter podeželske oziroma po drugi ena- čici jutranje in večerne izdaje. Ta pobuda je bila Gabrščku zelo prikladna pri navihanem manevriranju ob cenzurnih postopkih. Vrhu tega je Gabršček obogatil »Sočino« vsebino z naslednjimi rednimi prilogami: »Gospodar- ski list«, »Slovenski tehnik«, ter »Kažipot po Goriškem, Trstu in Istri« in »Kažipot po Ljubljani in kranjskih mestih.« Nadalje je dodal leta 1899 svojemu izdatnemu izdaja- teljskemu opusu še nemški časnik >^Adriati- sche Post«, ki naj bi poučeval avstrijske vlad- ne kroge o zahtevah Slovencev do Italijanom/ in ki naj bi publicistično podpiral »Sočo«. Andrej Gabršček je bil vsekakor odličen časnikar, rojen za spretno ravnanje s časni- karskim peresom. V svojih neštetih podpisa- nih, le z začetnicami ali is šiframi označenih uvodnikih, člankih ter polemičnih in satirič- nih prispevkih je dosledno in premočrtno iz- vajal osnovni »Sočin« program slovenstva, jugoslovanstva in slovanstva. Seveda v pol- nem sozvočju s »Sočinim« prvotnim, tj. po dr. K. Lavriču povzetim programskim geslom »Vse za narod, svobodo in napredek«. V svo- jih žgočih in pekočih polemičnih prispevkih je drezal in praskal na vse strani. Ni bilo vprašanja, ki ne bi bil vanj vtaknil svojega nosu. Predvsem se je trdoživo in s pogost- nim tveganjem osebne varnosti bojeval zoper krivično prevlado Italijanov oziroma Furla- nov v deželi z dvetretjinsko slovensko večino. Z resno besedo pa je hkrati opozarjal na ra- stočo vsiljeno invazijo nemškega ždvlja na »slovensko furlanska« goriška tla. Gabrščkova vihrava narava pa je nemirno silila tudi na druga vzporedna področja. Str- mimo ob njegovih nenehnih pobudnih zama- hih, ki jih nekateri slovenski velmožje še do- hitevati niso mogli. Kot podjeten založnik je prijetno presenetU slovensko kulturno javnost is svojo Slovansko, Mladinsko, Svetovno in Salonsko knjižnico ter s svojo Talijo. Poleg tega je izdal tudi ruski slovar in slovnico, za kar je prejel ru- sko odlikovanje, ki mu je prineslo sloves raz- vpitega panslavista. Končno je zalagal tudi nedvomno kvalitetno, meščansko napredno in jugoslovansko usmerjeno dvomesečno revijo »Veda« (1911—5), čeprav je imela zaradi boj- kota na Kranjskem le 350 izvodov naklade. In tudi socialistična mesečna revija »Naši za- j piski« je prihajala v svojem goriškem obdob- ju (1909—14), ko sta jih urejevala dr. Der- mota in dr. Tuma, na svetlo v Gabrščkovi ! »Goriški tiskarni«. Mar ni tedaj nastopala Gorica prav glede na to bogato razčlenjeno in drzno založniško dejavnost v vlogi sloven- skih Aten? Tudi se je Gabršček že od vsega začetka zavedal, da pomeni le lastna tiskarna, zagoto- vilo za nemoteno publicistično in časnikarsko ustvarjalnost, zlasti še glede na tako nakopi- čene pobudne zamahe. Ko se je prepričal, da si ne bo mogel pomagati z Obizzijevo tiskar- no, je ustanovil leta 1893 lastno »Goriško ti- skarno^<, pozneje pa tudi Narodno tiskamo v Pulju. S tem je omogočil istrskemu hrvatske- mu narodnemu gibanju uspešno propagand- no publicistiko. Pozneje je odstopil tiskarno vodstvu istrskih Hrvatov. Značilno za Gabr- ščkovo slovansko in jugoslovansko program- sko vnemo je, da je naročil za svojo tiskarno tipke v cirilici. Med drugim je poskrbel za natis Gregorčičevih pesmi v latinici in cirilici. Tudi kot knjigarnar je smiselno dopolnje- val svojo nepretrgano narodno revolucionar- no ofenzivo. Poleg matične knjigarne v Go- sposki ulici je zagotovil Gorici najsodobneje urejeno knjigarno v Trgovskem domu. Njeno ureditev je zasnoval po nekaterih tedanjih velemestnih vzorih na Dunaju, v Pragi in Berlinu. V tej knjigami so bile kupcem na voljo slovenske, hrvaške, češke, ruske, fran- coske, italijanske in nemške knjige. Pa še izvirna pobuda: prva zbirka slik in umetni- ških razglednic na Slovenskem. Pozneje sta to najlepšo knjigarno v Gorici spodkopala za- rota in bojkot avstrijske soldateske zaradi Gabrščkovih izložbenih poročil v prid zma- gam srbskega orožja v balkanskih vojnah. Tudi ni Gabršček mnogo pomišljal, ko je s svojim ličnim kioskom »Miramar« v Gradežu, ki so ga podprli predvsem češki gostje, mno- go tvegal, saj je kiosk, stalna tarča italijan- skih šovinističnih prenapetežev, po štirilec- nem poslovanju zgorel. Kot politika in poslanca v goriškem dežel- nem zboru je odlikovala Gabrščka program- ska akcijska premočrtnost, ki sta jo krepila neprizanesljiva odkritosrčnost in neupoglji- va odločnost. Jasno, uporno ter z narodno re- volucionarnimi gesli je gromovno branil ob- stanek, pravice, koristi in napredek goriških Slovencev ter se trdoživo boril zoper italijan- sko prevlado v gospodarstvu in pohtiki na Goriškem in Gradiščanskem, vsiljeno dve- tretjinski slovenski večini 27 Ne bi se mogel strinjati z mnenjem dr. Tume, ki je bil sicer v svojih pogledih na takratne goriške razmere nedvomno pravičen presoje- valec, da je bil Gabršček slab organizator.^'- Dokaj pobud se je rodilo v njegovi viharni notranjščini, le nelahka . izvedba nalog v zvezi z organizacijo uredništev raznih peri- odičnih tiskov ter prilog, izdaj atei j stva, založ- ništva, tiskarstva in knjigarništva pričevalno kaže, da ni bil Gabršček tudi na tem polju od muh. Sicer pa je zmerom — vsekakor na račun skrajšanega spanja — izbrskal drobec časa, da je z vrsto organizacijskih pobud ter z zavzetim sodelovanjem pri njihovem ures- ničevanju segel na različnejša področja pre- bujajočega se in vzdramljenega goriškega slovenstva. Tako je med drugim sprožil misel, ustanoviti na Blanci pri državni železniški postaji v Gorici slovensko ljudsko šolo in otroški vrtec, v obmejnem Krminu prav tako slovensko ljudsko šolo in otroški vrtec. Tudi je stal Gabršček ob zibelki pomembnih po- bud v Gorici (Trgovsko obrtna zadruga, Go- riška tiskarna itd.), pa tudi prek meja Gori- ške, saj je bil med ustanovitelji Zveze slo- venskih učiteljskih društev ter Društva slo- venskih pisateljev in časnikarjev. To pa se- veda še ne pomeni, da bi smeli pripisovati Gabrščku vse uspehe, izbojevane in dosežene pri poslovenjevanju Gorice. Tudi dr. Tuma je ob njem premikal skale na strmem klancu, ki ga je neprijazna usoda namenila goriškemu slovenstvu. Nedvomno pripada A. Gabrščku pomemben delež ob spoznanju, da so se Slovenci na Go- riškem zbudili in oživeli ter da so bili, kakor navaja v programskem uvodniku povojne go- riške »Soče« France Bevk, najzavednejši del slovenskega naroda.^-' Seveda je čutil Gabršček na svoji vzburka- ni življenjski poti tudi neprijetne nasledke, ker je bil skozi desetletja »ves v ognju za slo- venske narodne pravice.«^* Med prvo svetov- no vojno je bil dvakrat zaprt. Nato so ga av- strijski oblastniki internirali v Lipnici, Ober- hollabrunnu in GöUersdorfu. Sledila je konfi- nacija na Dunaju, kjer je živel od leta 1917. Prav tu je pozneje v Nacionalni in univerzi- tetni knjižnici, kjer so ohranjeni edini kom- pletni letniki »Soče«, nadrobno preučeval raz- vojno pot »Soče« in zajel njeno pisano, dra- matično vsebino v svojih »Goriških Sloven- cih.«^" Do njegove smrti leta 1938 v Ljubljani ni zdrknilo časnikarsko pero iz njegove des- nice. Se sklepna ocena. Na Andreja Gabrščka se je, kakor je znano, razlila pravcata povo- denj očitkov zaradi »bratomornega boja« ter strupenega svetovnonazorskega in političnega ozračja na Goriškem. Iz Ljubljane in Trsta so prihajali zaradi tega opomini, svarila in obtožbe. Talko je npr. na shodu političnega društva »Edinost« v Trstu dr. Laginja obža- loval razkol na Goriškem. Glede Goriške so mu bili pred očmi trije ideali: prvi dr. Gre- gorčič z modrim, mirnim in energičnim de- lom na polju šolstva in omike. Drugi ideal: dr. Tuma, ki je z energičnim delom postavil delovanje gospodarskih zadrug na trdne te- melje ter je zagotovil zdrav razvoj naši orga- nizaciji na polju trgovine. Tretji ideal: oba je popolnjeval Andrej Gabršček na časnikar- skem f>olju. Obžaloval je, da so se ti njegovi ideali razšli. Ako pa sprava ni več mogoča, naj za božjo voljo gledajo, da se boj vsaj ublaži in omeji.'''« Ta pesem, sentimentalno uglašena na slož- no delovanje na Goriškem, pa je lahko imela še drugačen odzvok: V slogi narod sladko spančka. Na solze, ki so jih z raznih strani pretakali nad srditimi bitkami in psovanji na Goriškem, je »Soča« odgovarjala, da »pla- vati nad strankami se pravi nič delati, mar- več le rodoljubno vse obsojati. Upamo, da se boj še bolj razbistri.«^' Gabršček je bil glede na razne očitke, ki pa ne bi mogli leteti le nanj, takega mnenja, da je prav iz srditega političnega boja zrasel napredek. Marsikje drugod bi ta boj škodo- val narodni stvari, na Goriškem pa je pome- nil blagoslov. Sodim, da je Gabršček dodo- brega spoznal naše goriško ljudstvo. Le po tej poti se je lahko rodila ta njegova misel. Ni pa ta očitana in ko s strupom prepojena politična srditost mogla preprečiti, da se ob mestnih volitvah v Gorici leta 1914 ne bi bili združili vsi goriški Slovenci pod vodstvom Narodnega odbora. Tudi se je Gabrščkova »Soča« leta 1897 kljub »strupenemu« stran- karskemu ozračju na Goriškem zavzemala za to, da bi bili vsi slovenski poslanci narodne in katoliške stranke na Kranjskem združeni v enotnem Jugoslovanskem klubu dunajske- ga parlamenta. Ne glede na to pa ne bi mogli ob lOO-letni- ci »Sočinega« rojstva 31. marca 1871 zanikati Gabrščkovih nedvomno pomembnih zaslug za napredek, prerod slovenstva v Gorici in nje- nem območju. V svobodnem slovenstvu je uziral vrhunsko kategorijo svoje časnikarske izpovednosti. Simon Gregorčič je bil pesniški znanilec usode goriškega slovenstva, »Soča« pa znanilka njegovega prebujanja in razcve- ta, saj je Gabršček z vztrajno vnemo in na- rodnim revolucionarnim poletom prepajal nje- ne stolpce s plamenečim domoljubjem, ki se je razraščalo v vseslovensko razsežnost. Zal je izid prve svetovne vojne z vsem strahot- nim, kair je sledilo, podrl pomembne dosežke za veljavo slovenske podobe goriškega mesta. Le slovenska materinščina, poveličana v »So- činih« predelkih, se je uspešno prebijala sko- 28 zi pekel fašizma in blagoglasno žažvenela v naš čas v stolpcih obnovljene »Soče« v Gori- ci (1947—60) in njenem nadaljevanju v »Go- riškem dnevniku« tržaškega »Primorskega dnevnika.« OPOMBE 1. Soča 9. avgusta 1871. — 2. Soča 13. januarja 1899. — 3. Soča 12. septembra 1872. — 4. Soča 21. novembra 1872. — 5. Soča 31. oktobra 1872. — 6. Soča 29. decembra 1899. — 7. Soča 13. marca 1896. — 8. Iz lastnih zapiskov. — 9. Soča 4. in 11. oktobra 1895. — 10. Soča 20. septembra 1895. — 11. Soča 17. januarja 1899. — 12. Soča 24. februarja 1899. — 13. Soča 4. januarja 1898. — 14. Soča 3. oktobra 1899. — 15. Soča 8. aprila 1898. — 16. Soča 13. januarja 1900. — 17. Soča 16. januarja 1900. — 18. H. Tuma: Iz mojega življenja. Spomini, misli in izpovedi. Ljubljana 1937, str. 293—5. — 19. H. Tuma, ibid. str. 223. — 20. Soča 21. av- gusta 1896. — 21. H. Tuma 1. c, str. 223 in 250. — 22. H. Tuma ibid., str. 250. — 23. H. Tuma ibid., str. 223. — Soča »Gorica« 24 julija 1947. — 24. H. Tuma ibid. str. 223. — 25. A. Gabršček: Gori- ški Slovenci I. in II. knjiga. Ljubljana 1932 in 1934. — 26. A. Gabršček 1. c. II., str. 526—7. — ?7. Soča 6. septembra 1905. 29 ŠKOF JEGLIČ — POLITIK I. DEL JANKO PRUNK PREDGOVOR Tudi najbolj skopi prikaz Jegličevega politič- nega delovanja se je tako razrasel, da ga ni moč v Kroniki objaviti naenkrat. Tako objavljamo tu samo prvi del, to je Jegličevo politično delovanje v obdobju do razpada Avstro-Ogrske moriarhije. Ta prvi del govori o neki zaključeni dobi, v ka- teri je bilo Jegličevo delovanje bistveno dru- gačno kot pozneje in bi bilo to lahko samostojna študija. Drugi del, ki govori o Jegličevem delo- \'anju v stari Jugoslaviji, do konca dvajsetih let, to je do konca njegovega škofovanja in nekako tudi do konca političnega delovanja, je posebna študija, ki pa tvori s prvo zaključeno celoto. Na koncu drugega dela je tudi skupna ocena vsega Jegličevaga delovanja in njegove osebnosti. Razprava ima namen pokazati politično de- lovanje škofa Jegliča, ki doslej v bistvu še ni bilo nikjer sistematično prikazano in ocenje- no. Jože Jagodic v knjigi Nadškof Jeglič, ki je izšla v Celovcu 1952, obširno opisuje vse njegove delovanje razen političnega. Avtor je v uvodu knjige sam povedal, da se je tem.u ognil, ker je to težavna naloga in da še ni preteklo dovolj časa, da bi se o tem dala po- vsem objektivna slika. Mislim, da je od konca Jegličevega delova- nja že tolikšna doba, da lahko gledamo na njegovo delovanje iz zadostne zgodovinske distance in da lahko o tem pišemo. Pri tem pa nastopajo težave, da vsi viri, ki zadevajo politično delovanje škofa Jegliča, še niso na voljo. Javnost nima dostopa do vseh virov v Ljubljanskem nadškofijskem arhivu. Obstoji pa še druga težava: téma je precej obširna, saj obsega časovno nad 30 let, koli- kor je škofoval Jeglič, in to 30 let, ki so silno pomembna v zgodovini slovenskega naroda. Pa tudi sam način njegovega delovanja je bil tak, da ga je težko slediti in razložiti, to pa zato, ker — kolikor je znano — škof Je- glič nikoli, razen v izjemnih priložnostih ni rad odkrito posegal v politiko na katerem ko- li področju. Stal je vedno zadaj in kot nekak najvišji arbiter, to je škof, podpiral to ali ono politično akcijo, ki so jo drugi spočeli. Včasih se tudi vidi, da je hotel ostati neodvisen od vodstva klerikalne stranke in kot šef duhov- ščine, to je organizacijskega aparata klerikal- ne stranke, vedno ob vsaki priložnosti zavze- mal še svoje posebno stališče in vplival na ta aparat. Tako bo treba, preden se bo lahko izdela- la natančna slika o Jegličevem političnem delovanju, obdelati še druge probleme iz zgodovine slovenskega klerikalizma, kot npr. klerikalno zadružništvo, Krekovo krščansko .socialno delavsko organizacijo, vpliv Kreko- vega krščanskega socializma v klerikalni stranki in pri Slovencih sploh, odnos kleri- kalne stranke do jugoslovanskega vprašanja, razcep v klerikalni stranki leta 1917 in mlado krščansko socialistično gibanje, ki postaja vse bolj opozicija strankinemu vodstvu od leta 1927 dalje in gre po letu 1930 samostojno pot. Za delo sem uporabU vire iz Škofijskega arhiva v Ljubljani. Kot osnovni vir je prišel^ v poštev Jegličev dnevnik, ki zajema vso do- bo njegovega škofovanja in je precej obsežen. Nosi najbolj pečat Jegličeve osebnosti in naj- bolj pokaže sliko njegovega političnega delo- vanja. Na kratko ima zabeleženo vso svojo korespondenco in svoje spise ter tako ogrom- no pomaga. Drug važen vir so Cerkvene vizi- tacije škofa Jegliča. Kot sekundami vir so prišli v poštev vsi tedanji časopisi, v katerih je Jeglič objav- ljal, v prvi vrsti »Ljubljanski škofijski list-, kjer so tiskani Jegličevi pastirski listi in za- piski o shodih dekanov, važne Jegličeve in- stitucije za vodenje politike. Žal so ti zapiski le fragmentarni, do originala pa nisem mogel priti. Kljub prizadevanju nekaterih problemov nisem mogel rešiti, to pa zato, ker je še mno- go odprtih vprašanj v zgodovini slovenskega klerikalizma. Tako sem v svoji nalogi neka- tere probleme le nakazal in odprl nekatera vprašanja, na katera bo moč odgovoriti, ko bodo rešeni prej omenjeni problemi in na razpolago vsi viri. UVOD: RAZVOJ SLOVENSKEGA KLERIKALIZMA DO ZAČETKA JEGLIČEVEGA ŠKOFOVANJA Klerikalizem, doktrina, po kateri naj ver- ske maksime urejajo vsa področja življenja, eden bistvenih zgodovinskih fenomenov v no- vejši slovenski zgodovini, je evropski pojav od začetkov dobe imperializma dalje. Pojav- lja se v katoliških deželah, kjer si skuša cer- kev znova utrditi svoj s kapitalističnim raz- vojem omajani položaj v družbi. Realno osnovo ima v tem, da se duhovščina okori- šča s položajem drobne buržoazije, delavstva in kmetov, ki propadajo pod udarci imperia- lizma, in jih začne organizirati kot sredstvo za boj proti liberalni buržoaziji in po drugi strani proti rastočemu socialističnemu giba- nju. V Avstriji se pojavi klerikalizem v okviru konservativne stranke v 70 letih kot izraz odpora proti liberalnim režimom, ki so »kul- 30 turno-bojevniški« do katoliške cerkve. V kle- rikalnih vrstah se pojavijo tudi ljudje s so- cialno političnim programom, ki naj reši družbo Uiberalnega »židovskega« kapitaliz- ma — ne pa kapitalizma nasploh — in socia- lističnega razrednega boja, s stanovsko druž- beno orgnizacijo. Ti tako imenovani krščan- ski socialisti najdejo oporo v papeževi soci- alni okrožnici Rerum novarum 1891. Po prvih ostrih nasprotjih s konservativci pozneje po- polnoma prevladajo v krščansko konserva- tivnem taboru, ki se začne imenovati krščan- sko socialna in ljudska stranka. S svojim vo- diteljem dr. Karlom Luegerjem postanejo po volilni reformi 190^, za katero so se borili, najmočnejša stranka v Avstriji. Klerikalno gibanje se začenja na Sloven- skem jasno kazati v dobi slogaštva v 80. le- tih, ko se je pokazalo, da se liberalizem ni širše uveljavil. Zaradi zaostale družbene strukture, večina prebivalstva je kmečko, ne- agrame gospodarske panoge in z njimi bur- žoazija pa so slabo razvite, se liberalizem ni mogel uikoreniniti med slovenskim ljudstvom. Liberallna buržoazija je bila ravno tisti sloj, ki je najbolj izkoriščal slovenskega kmeta in ta je isprejel pomoč, ki mu jo je v obliki za- drug začela organizirati katoliška cerkev in tako prišel pod njen ideološki in politični vpliv. S tem je klerikalni tabor, ki je pred- stavnik konservatizma, za daljšo dobo pre- vladal v slovenskem družbenem in političnem življenju in ga nobeno meščansko gibanje ni moglo resneje ogroziti. Idejno osnovo vsemu slovenskemu kleri- kalizmu je dal dr. Anton Mahnič, ki je naj- prej v svojih člankih v Slovencu ostro ožigo- sal slovenski brezbožni liberalizem ter zahte- val ločitev duhov po svetovnem nazoru. Leta 1888 je začel v Gorici, kjer je bU profesor bogoslovja, izdajati revijo Rimski katolik, ki je postala tribuna klerikalizma. Odločen zagovornik klerikalizma na Sloven- skem je bil tudi tedanji ljubljanski škof Ja- kob Missia in mladi ljubljanski bogoslovci so se vneto oprijeli njegovih idej. Na Kranjskem, ki je bilo sorazmerno naj- manj ogroženo od germanizacije, postavijo v začetku 90 let klerikalci zahtevo po ločitvi do tedaj enotnih poslanskih klubov. Leta 1892 pride v Ljubljani do I. slovenskega ka- toliškega shoda, ki pomeni ustanovni zbor kle- rikalne stranke, ki sprejme Mahničev pro- gram za svojega. Program je v nacionalnem pogledu že precej reakcionaren, poudarja le katolištvo, vsebuje pa nekaj socialnih zahtev. Organiziranim klerikalcem liberalci niso mogli kljubovati. Pri volitvah v kranjski de- želni zbor 1895 zgube vse mandate v pode- želski kuriji in ostanejo v znatni manjšini. Boj'ec se, da bodo v deželi popolnoma odri-^ njeni od oblasti, se zvežejo s kranjskimi Nem- ci, veleposestniki, v vladajoči blok, kljub svojemu poudarjanju narodnih interesov. Odrinjena od oblasti na Kranjskem se kle- rikalna stranka loti izgradnje svoje organiza- cije. Z večjo vnemo začne snovati kmečke zadruge, največ posojilnice Reifeisnovega ti- pa. Pri tem odigra največjo vlogo duhov- nik dr. Janez Evangelist Krek, pristaš krš- čanskega socializma,, čigar ideje je začel uve- ljavljati, ko je postal profesor na ljubljan- skem bogoslovju 1892. V svoji knjigi Črne bukve kmečkega stanu, 1895, katerim je do- dal Socialni načrt slovenskih delovnih stanov, poudarja, da je kmet steber družbe in zato je treba ustvariti takšno družbeno organiza- cijo, ki bo preprečila njegovo propadanje. To pa je zanj zadružništvo. V zadruge začne or- ganizirati tudi malega kmeta in ga tako po- litično mobilizirati za klerikalno stranko, kar ima daljnosežne posledice v slovenski zgodovini. S tem je na podeželju za liberalce kakor tudi za socialno demokracijo spodreza- na baza. Krek je na idejah krščanskega socializma organiziral tudi delavstvo, čeprav je konser- vativno vodstvo klerikalne stranke sprva te- mu nasprotovalo. V krščanskosocialna delav- ska društva je pridobil precej delavstva in ga tako odtegnil vplivu socialne demokracije. Krščanskosocialno delavstvo je postalo del klerikalne stranke in je le to sililo v večjo demokratičnost in v zavzemanje za splošno volilno pravico. Krek je nastopil proti pove- zavi slovenskih krščanskih socialcev z av- strijskimi, ker so bili slednji nemško nacio- nalno orientirani. Ker je število kmečkih zadrug močno na- raslo, so marca 1898 zanje ustanovili kleri- kalno centralno Gospodarsko zvezo. Ob takšni stopni razvoja klerikalnega gibanja je zase- del ljubljansko škofijsko stolico škof Jeglič.' NASTOP ŠKOFA JEGLIČA Anton Bonaventura Jeglič je bil doma iz Begunj na Gorenjskem, rojen 1850. Gimna- zijo in bogoslovje je študiral v Ljubljani. Za duhovnika je bil posvečen leta 1873. V času študija je pokazal zelo dober uspeh, zato ga je po končanem bogoslovju poslal škof na Dunaj v Avguštinej nadaljevat bogoslovne študije. Tam je tudi doktoriral 1876. Bil je potem eno leto kurat v ženski kaznilnici v Begunjah, eno leto na študijskem potovanju po evropskih katoliških deželah in je leta 1878 postal profesor na bogoslovnem učilišču v Ljubljani. 1879 je zaprosil za profesorsko mesto na bogoslovni fakulteti v Zagrebu, kjer pa so mu prošnjo odbili. Leta 1882 je bil imenovan za kanonika vrh- bosenskega kapitlja v Sarajevu. Tu, pri škofu Stadlerju, je ostal Iti let. S Stadlerjemsta v Bosni postavljala temelje katoliški cerkveni organizaciji. V Bosni se je navdušil za jugo- slovansko idejo, večkrat ise je sestal s škofom Stro&smayerjem. Ravno škof Strossmayer ga je tudi priporočil za ljubljanskega škofa nje- govemu predhodniku Missii, ki je odhajal v Gorico.2 V Ljubljano je prišel maja 1898. Škof Jeg- lič je bil mož odločnega katoliškega mišlje- nja, ki je vse svoje delovanje uravnaval s tega osnovnega izhodišča. V njem je kleri- kalno gibanje na Slovenskem dobilo enega svojih stebrov. Jeglič je bil odločen in de- laven in je skušal svoje zamisli tudi uresni- čiti. Bil pa je precej trmast in samozavesten, zato je storil včasih tudi nepremišljene kora- ke, ki so mu jih njegovi najožji sodelavci odsvetovali. Takoj moram pripomniti, da je bil škof Jeglič zaveden Slovenec, ki si je povsod pri- zadeval za pravice slovenskega naroda, seve- da s katoliškega stališča in v interesu kato- lištva. Kot vnet Slovenec je bil znan na Dunaju in v Vatikanu, od koder so ga večkrat opo- zarjali. F. Engel Janosi pravi v svoji knjigi Österreich und das Vatikan 1846—1918, da je papež Pij X. ob obisku avstrijskega poslanika namignil Dunaju, »naj pazi na slovansko pro- pagando, na rovarjenje duhovščine. Slovani so besni in netolerantni. Tak da je ljubljanski škof Jeglič ... Temu je avstrijska vlada pri- pisovala, da podpira ekstremiste, ki hromijo delo deželnega zbora«.' Maks Hussarek, dolgoletni avstrijski mini- ster za uk in bogočastje, obžaluje v svojem spisu Zum Tatbestande des landesfürstlichen Nominations — und Bestätigungsrechts für Bistümer in Österreich 1848—1918 v Zeit- schrift der Sovigny Stiftung fur Rechtsgeschi- chte, Kanonische Abteilung, zv. XVI. 1927, str. 181—152, da ni bolj nasprotoval Jegliče- vemu imenovanju za ljubljanskega škofa. Označuje ga kot človeka, »ki se je dal poteg- niti v gibanje, ki je bilo naperjeno proti državi in dinastiji«.'^ Ko je prišel Jeglič v Ljubljano, so mu priredili navdušen sprejem. Pozdravil ga je celo ljubljanski liberalni župan Ivan Hri- bar. Ta ga je takoj skušal pridobiti zase in ga odvrniti od klerikalne pohtike. Jeglič je sprva res simpatiziral z liberalci, ker je bil o njih slabo poučen zaradi svoje dolgoletne od- sotnosti. O slovenskih razmerah ga je informi- ral Strossmayer, ki je bil v kontaktu s Hri- barjem. Tako se je mlada klerikalna duhov- ščina v začetku pritoževala, da je dobila li- beralnega škofa.^ Jagodic opisuje v svoji knjigi, da je Jeglič prve čase po svojem prihodu v Ljubljano za- hajal na liberalne prireditve v Narodni dom z županom Hribarjem. Ko pa je uvidel, da z liberalci ni možen sporazum, seveda na osno- vi katoliških načel, se je Jeglič odločil za na- daljevanje politike svojega prednika. Libe- ralci na to niso mogli pristati, ker bi se po- polnoma utopili v klerikalni stranki. V svoji prvi okrožnici na duhovščino je povedal, da misli z njo najtesneje sodelovati. Obrnil se je na dekane z okrožnico, da bo pri- hodnje leto sklical shod dekanov in pozneje tako vsako leto, da bodo na teh shodih ob- ravnavali najvažnejša vprašanja za utrditev krščanskega življenja v škofiji. Ti shodi so nekaj novega v ljubljanski škofiji. Postali so eden izmed forumov, kjer je škof diktiral svojo politiko v škofiji. Nanje je škof vabil vedno vse dekane in eksperte za vprašanja, ki so se ravno obravnavala. Trenutno origi- nalnih zapiskov s teh shodov ni moč dobiti, obstoje pa poročila o njih v Ljubljanskem škofijskem listu, ki pa so žal nepopolna. Škof Jeglič je uvidel, da je osnova vse kle- rikalne politične organizacije zadružništvo. Vanj so se silno zaganjali liberalci in takoj prvo leto posredovali pri škofu, naj prepove duhovščini udeleževati se dela pri zadrugah. Zato je škof takoj na prvem shodu 11. aprila 1899 dal v obravnavo ta problem. Referent o tem vprašanju je bil kanonik Andrej Kalan, član izvršilnega odbora klerikalne stranke, ki je podal naslednji referat: »Nova zgodovina ima tri temeljne znake: revolucijo na treh področjih, verskem, političnem in gospodar- skem. Beda zatiranih stanov je klicala po maščevanju. Zato je papež 15. maja 1891 iz- dal okrožnico Rerum novarum: Srednjeveška stanovska družbena organizacija se je razkla- la in na njeno mesto se ni postavilo nič no- vega. Kapitalizem pritiska na množice. Pri nas je situacija enaka: rešitev iz krize je ustanavljanje zadružnih organizacij. Pri or- ganiziranju so velike težave. Nobene pomoči ni pričakovati od državnega, niti deželnega zbora. Zbornice nimajo pravih zastopnikov, poslanci so samo izraz atomizirane človeške družbe. Zato je gospodarska organizacija še mnogo bolj nujna. Uravnava trga je sUno potrebna, kajti do sedaj kmet drago kupuje in poceni prodaja. To pa mora doseči samo organizacija posojilnic — zadružništva. Gibanje na gospodarskem polju je torej pri nas edina pot, da se izvede družbena organi- zacija in zato zasluži, da se duhovniki zani- majo za ta dogajanja. Stvar je nova, potrebno je, da že bogoslov- ci dobe temeljit podtik. Duhovnik naj se z njo bavi temeljito. Pri snovanju zadrug naj ne ravna na lastno pest, posvetuje naj se s svo- jim dekanom, ki poroča škofij stvu. To bode po tehtnem preudarku z vodstvom gospodar- 32 skega gibanja odločilo, ali kaže zasnovati za- drugo.«^ Na shodu so potem precej razipravljali, o tem problemu; vsi dekani niso bili enakega mnenja kot referent. Pokazali so se konser- vativni nazori pri nekaterih duhovnikih. Ti so zagotavljali, da ni duhovnikova naloga, da bi se udejstvoval na družbenem in političnem področju. V potrdilo svojih nazorov so nava- jali okrožnice nekaterih bavarskih in avstrij- skih škofov, ki so svojim duhovnikom pre- povedali udejstvovati se v politiki. Toda škof Jeglič je navedel papeževo okrožnico Rerum novarum, ki ravno gorvori. o organizacijskem delu kot nujnosti. Škof je popolnoma podprl referenta. Shod je potem prišel do sklepa, naj dekani podprejo to gi- banje. Paziti pa morajo, da ne bodo prfšli v konflikt s trgovci; kajti duhovnik mora za- stopati interese vseh družbenih slojev. Sklene naj se nekak kompromis med konsunmimi društvi in trgovci.'' To vprašanje, ali naj se duhovnik udej- stvuje tudi na družbeno političnem področjti, je dal Jeglič za nalogo na duhovniških deka- nijskih konferencah. Izdelek, ki mu je bil najbolj všeč, je tudi objavil v Škofijskem li- stu 1899. Ta sestavek je napisal Janez Zore in je zanimiv zaradi svoje velike radikalnosti in kritike vladajočega sistema: »Duhovnik vodi ljudi v nebesa ali ne pozabi, da jih vo- diš po zemlji! To pa tem bolj v našem času, ko ljudstvo ne dobi gmotne pomoči od tiste, ki bi morala v prvi vrsti skrbeti za njegov gmotni blagor; od države, ko ta brani tiste, ki obrambe ne potrebujejo, proti onim, ki ne napadajo, ampak se niti braniti ne morejo. Ljudstvo si mora v našem času samo poma- gati, pa si ne zna. Zato, če kdaj, mora v na- šem času duhovnik biti dušni in krušni oče sebi izročenega ljudstva. Ker pa je najvaž- nejši naravni pripomoček zboljšati gmotno stanje ljudstva, ravno njegova organizacija, zato je jasna trditev: ,Duhovnik mora, kar le more, udeleževati se raznih družabnih gi- banj našega časa.''' Iz vsega tega vidimo, kolikšen pomen sta klerikalna stranka in škof Jeglič pripisovala organizaciji zadružništva. Nedvomno so malo pretiravali s tem pomenom, toda storili so pa vseeno precej. Ravno kreditne zadruge, to je, Reiffeisnove posojünice, so pomagale marsikakšnemu kmetu, da ni njegovo pose- stvo šlo na boben zaradi zadolženosti. Po letu 1898 se jasno vidi, kako pada stopnja zadol- ženosti na podeželju. Drugi važni problem, ki so ga obravnavali na tem shodu, je bUa škofova zamisel o usta- novitvi katoliških zavodov z lastno slovensko gimnazijo. Na to misel je prišel škof Jeglič oh priliki zborovanja slovenskih visokošolcev v Ljubljani avgusta 1898. Na tem zborovanju so slovenski visokošolci zahtevali ustanovitev lastne univerze v Ljubljani. Razpravljali so pa tudi o svoji visokošolski organizaciji. Ne- ki akademik je predlagal, da bodi osnova vi- sokošolskemu združenju katoliško krščanstvo, kar je pa večina zboruj očih odbila. Nad takim protikrščanskim zadržanjem naše mlade in- teligence se je Jeglič zgrozil. Sklenil je, da bo to stanje popravil.^ Odločil se je zgraditi katoliški zavod z lastno gimnazijo, za vzgojo katoliškega inteligenčnega naraščaja, laične- ga in duhovniškega. Glavni del stroškov je pripravljen kriti sam iz velikega škofijskega posestva v Gornjem gradu. Za pomoč pa je naprosil tudi dekane, naj po deželi agi tiraj o za prispevke. Ti so mu to na konferenci ob- ljubili. Jeglič je naletel pri izvedbi svojega načrta na mnogo nasprotovanj. Najhujši nasprotnik je bila liberalna mestna občina, ki mu ni ho- tela dati v Ljubljani gradbenega dovoljenja, nasprotovali so mu celo nekateri konserva- tivni člani stolnega kapitlja. Jeglič je vztrajal pri zamisli in zavodi, zgrajeni v Št. Vidu pri Ljubljani, so začeli s poukom za prvi, razred gimnazije že 1905. Zal tu ni prostora govoriti več o škofijskih zavodih. Omeniti velja le to, da so pomenili zelo veliko za slovenski na- rod. Bili so do konca Avstro^Ogrske edina popolna samostojna slovenska gimnazija, res privatna, toda s pravico javnosti. Pa še z enega ozira so zelo pomembni: v njih so se šolali mnogi revni, nadarjeni slovenski mla- deniči s podeželja, katerim je bila drugače pot do izobrazbe zaprta. Jeglič je zavodom ves čas svojega škofovanja posvečal izredno pozornost, skrb in trud in tako so postali eno njegovih najpomembnejših del.^ Še tretji problem je odprl škof Jeglič na prvem dekanskem shodu. Predlagal je skli- canje II. slovenskega katoliškega shoda za naslednje leto. Klerikalno gibanje se je od tega časa tako razmahnilo, da je bilo treba dopolniti marsikatere resolucije I. katoliške- ga shoda. Zaradi tolikšne dejavnosti, ko vidijo, da je eden vodilnih dejavnikov, začno liberalci Je- gliča napadati, češ da je samo orodje v rokah dr. Šušteršiča. Iz dnevnika se vidi, da gredo Jegliču ti očitki do živega. Toži, da se boji, da ga ne bi Šušteršič res izrabljal za kakšne svoje politične mahinacije in da bo silno previden. Dne 7. novembra 1899 piše Jeglič v svojem dnevniku: »Iz besed g. Koblarja sem razumel,, da je dr. Šušteršič preveč absoluten in pre- malo dela, nič se ne posvetuje pa se zaleti. Da je konservativna stranka propadla, temu je mnogo on kriv. Tudi sam opažam vse- stransko napetost proti njemu. Ne mara ga. 33 dr. Krek, ne mara ga g. poslanec Povše. Bo- jim se, da kam ne zagazimo, ako bo on na čelu priprav za katoliški shod, posebno s ka- toliškimi socialci bi mogel priti v borbo... Morebiti preprečim razdor Katoliške stranke (tako se je uradno imenovala klerik. stranka), ako malo bolj na čelo stopim, kar se mi po- nuja; dobro da nisem z g. Šušteršičem začel priprav za katoliški shod, vidim, da bi bilo to slabo pri naši stranki in nasprotnike bi še bolj podžgalo.«'« Dne 22. novembra je Sušteršič svetoval Jegliču, naj skliče k sebi državne poslance; »da bi se pogovorili o taktiki v parlamentu, ker grozi nevarnost, da bodo šli naši poslanci v popolno obstrukcijo s Cehi. (Cehi so nam- reč v tem času po padcu Badenijeve vlade, ki so jo povzročile nemške stranke, obstrui- rali delo parlamenta — op. J. P.). Med naši- mi poslanci sta dve struji: zmerna, Povše in radikalna, ki jo sestavljajo Slovenčevi dopis- niki (Krek, Zitmk) in da bi se Slovenci, če bi šli v obstrukcijo, uprli direktno kroni.«" Jegličev dnevnik govori dalje 29. novem- bra: »Prišli so poslanci in gospodje, ki so v vodstvu katoliškega političnega društva: De- tela, Brejc, Schweitzer, Sušteršič, Kalan. Raz- govor je bil živahen. Največ je poročal g. Povše: on ni za obstrukcijo, rekel pa je ce- sarju, da bo zveza glasovala zoper nagodbo. Ostro je govoril dr. Krek in se izrazil odločno za solidarnost s Cehi. Proti temu sta bila De- tela in Sušteršič. Nazadnje smo se zedinih gospodom poslancem priporočiti, da naj gre- do v obstrukcijo. Naj se bolj naslanjajo na ljudsko katoliško stranko in si prizadevajo večino desnice ohraniti.«'^ V vizitacijah za leto 1900 škof Jeglič pov- sod vzpodbuja župnike, naj agitirajo za pri- pravljajoči se katoliški shod in katoli- ške zavode. Naroča župnikom, naj ravnajo po navodilih konservativne stranke. Ljudi naj poučujejo v smislu resolucij katoliškega sho- da. JEGLIČEVO DELOVANJE V CASU UTRJEVANJA KLERIKALNE STRANKE Od 10.—12. septembra 1900 je bil II. slo- venski katoliški shod. Težišče dela na tem shodu je bUo v odseku za socialne zadeve. Program, ki ga je sprejel, popolnoma ustreza Krekovemu socialnemu načrtu slovenskih de- lavskih stanov iz leta 1895. Po II. katoliškem shodu se je lotUa klerikalna stranka izgrad- nje in utrjevanja svoje politične in prosvetne organizacije na terenu. Do tega časa je obsta- jala le klerikalna gospodarska organizacija za- družništva. Sedaj pa so se začele ustanavljati klerikalna politična društva za vse sodne okraje imenovane Katoliška polit, društva. V vseh krajih pa so se ustanavljala klerikalna prosvetna društva. V letu 1905 se je klerikalna Katoliška na- rodna stranka preimenovala v Slovensko ljudsko stranko. Da bi še bolj intenzivirala svojo agitacijo, je začela namesto katoliških političnih društev ustanavljati na podeželju po štajerskem vzgledu Kmečke zveze za vsa- ko faro posebej, v katere je lahko pritegnila vse svoje somišljenike. Krek, ki se je na korist enotne klerikalne stranke odpovedal samostojne politične de- lavske krščansko socialne stranke, je krepil delavsko krščansko strokovno organizacijo. Organiziral je uspešne stavke in na shodu v Vevčah 1904 pozival socialne demokrate v enotno strokovno organizacijo.'^ Klerikalno zadružništvo je doživelo 1903 svojo dokončno reorganizacijo. Ustanovljena je bila nova centrala s pravico revizije — Zadružna zveza. Ko je bUa ob uvedbi splošne vohlne pravi- ce za državni zbor sklenjena volilna reforma tudi za kranjski deželni zbor, so dobili kle- rikalci v novi splošni kuri j i vse glasove in s tem večino v deželnem zboru. S tem se zače- nja 1908 že novo obdobje absolutnega kleri- kalnega vpliva na Kranjskem. Jeglič je bU v tem času politično zelo akti- ven. To je moč razbrati iz njegovega dnevni- ka, pastirskih pisem in vizitacij. Cerkvene vi- zitacije so resda boljši vir za kaj drugega, npr. za ugotavljanje socialnega, gospodarske- ga in političnega stanja v vsej ljubljanski škofiji natančno za vsako faro posebej. Toda iz kratkih škofovih odgovorov župnikom — rešitev, je moč videti tudi Jegličeve napotke duhovščini na terenu. Zanimivo je morda to, da je hotel imeti Jeglič natančno evidenco nad političnim in družbenim delovanjem sebi podrejene duhovščine. On ni nikdar politič- nega obveščanja duhovščine in dajanje direk- tiv duhovščini prepuščal vodstvu klerikalne stranke. Zdi se mi, kakor je razvidno iz ma- terialov, da je hotel ostati v tem pogledu ne- odvisen od strankinega vodstva. Za družbena in politična vprašanja je imel svetovalce, naj- važnejši med njimi je bü Aleš Ušeničnik. Za- to je v vsakem važnejšem ukrepu vodstvo klerikalne organizacije spregovorü tudi Jeglič samo prek cerkvenih mehanizmov, bodisi na shodih dekanov ali v svojih pastirskih pis- mih na duhovščino. Včasih je to napravil pred tem ukrepom, včasih po njem. On sam ni bil član vodstva klerikalne stranke, toda to so bili njegovi najožji sodelavci, Andrej Kalan, Evgen Lampe, Janez Evangelist Krek. Tako npr. v političnui dogodkih leta 1900 govori Jegličevo pastirsko pismo iz začetka leta 1901, ki pravi: »Lanski Katoliški shod je bü sijajen. Mnogo ljudi se ga je udeležilo. Ze sama udeležba je pomembna: Vi in vaši ka- toliški možje zajemate iz njega glavna načela 34 pri podučevanju ljudi, posebno ob času voli- tev. Resolucije Katoliškega shoda so naš pro- gram za strogo cerkveno pa tudi družabno življenje. More se mu v kaki točki prigovar- jati, morejo ise posebno glede izpeljevanja po- roditi razne nasprotne misli, kdor pa naspro- tuje shodu in zamotava njegove resolucije načeloma, ta ne stoji več na krščanskem sta- lišču ... Tudi za poslance, katere bomo mi volili, je katoUški program merodajen. V ogromni večini ste svoje duhovske dolžnosti pri volitvah dobro izpolnjevali .. . Vi ste me razumeli in ste se trudili tudi zu- naj cerkve, sklicevali ste shode ali vsaj po- magali našim krščanskim možem ... Odkrito- srčno vam povem, včasih se me loti misel, da li ne gremo predaleč, da li se nismo predaleč utopili v družbeno gibanje. Ali ko sem opa- zil, kaj dela nasprotnik, kako hodi od vasi do vasi, kako skuša zapeljivi volilni katekizem vtihotapiti v vsako hišo, se nisem mogel ubraniti v prepričanju, da nismo mi duhovni nič preveč istorili... Sedanje politično in družbeno gibanje je eminentno versko gibanje. Gre se za to, da se vse družbeno življenje, katero se je v 19. stol. postavilo na protikrščanski temelj, postavi zopet nazaj na podlago naukov Kristusovih. To pomeni boj v celi Evropi in pri nas med Slovenci, posebno na Kranjskem. Nasprot- nikov je mnogo, skoraj vsa inteligenca po me- stih, večina učiteljev, gostilničarjev in trgov- cev. Nasprotuje tudi soc. demokracija. Zato morajo duhovniki na noge, povsod zavirati Kristusu sovražni vpliv: na shodih, časnikih in hišah. Ko bomo dobili laikov voljnih in sposobnih, prav radi jim bomo prepustili delo in vodstvo. Samo spodbujali jih bomo in pazili, da ostanejo v pravcu, odkazanem v svetem evangeliju.^u Jeglič je pri podrejenih duhovnikih zelo pazil na njihovo politično usmeritev. To nam med drugim dokazuje tudi odgovor župniku v Zireh, ki ni bil klerikalec in se ni istrinjal s klerikalno gonjo proti liberalcem. Jeglič mu piše 17. junija 1904: »Ako primerjam vašo promemorijo (spomenico) z dejanskim sta- njem v župniji, moram reči, da stvari ne po- znate, ali ji niste kos. Sedaj šele vidim, zakaj razdor med strankami raste, namesto da bi se zmanjševal. Vi prezirate stranko, ki se v javnem življenju drži katoliškega programa, in podpirate ono, ki ima v večini dobre krščanske može, ki se pa javno drži one stranke v deželi, katera se prizadeva krščan- stvo izpodkopati. To me boli in žalosti, saj sem danes bolj kot kdaj koli prepričan, da bi razdor kmalu prenehal in bi pri nasprotni stranki kaj malo mož ostalo, če bi bil na čelu župnije mlajši, časovnim zahtevam bolj od- rasel miren nepristranski duhovnik. Ne za- merite, da vam moje prepričanje odkrito po- vem. Ali imate toliko ljubezni do Boga in cerkve, da bi ga uvažili.«'" Omenili smo, da si je klerikalna stranka prizadevala za ustanavljanje prosvetnih dru- štev na podeželju. Zato je Jeglič o tem problemu govoril še na shodu dekanov 1900. Nekateri dekani so na- sprotovali ustanavljanju klerikalnih katoli- ško izobraževalnih društev, češ da društva niso potrebna, ko imamo že Mohorjevo druž- bo in Domoljub. Shod dekanov pa je sprejel sklep, naj se ustanavljajo katoliška izobraže- valna društva, katerim naj bo vodnik duhov- nik. Paziti pa je treba, da se v društva ne vsi- lijo liberalci in oni ne prevzamejo vodstva. Iz vizitacij se vidi, kakšen pomen je temu dajal škof. V »rešitvi« dekanu v Moravčah pravi 1904.: »Zelo sem zadovoljen, ker v de- kaniji napreduje katoliško življenje. Ne mo- rem biti Bogu dovolj hvaležen, ker ste osno- vali katoliško izobraževalno društvo in s tem prehiteli nasprotne poizkuse pridobiti može za liberalstvo.«"* Podobno govori v svoji re- šitvi župniku v Polju pri Ljubljani: »Ne pla- šite se truda in požrtvovalnosti, da se v de- lavskem strokovnem društvu živahnost in stanovitnost, izražena po katoliških načelih, ohrani. Vse to bo pripomoglo izobraževalno društvo, treba je shodov, zato je potrebno sezidati katoliški dom.«'^ Jeglič je zelo veliko hodil na Dunaj, kjer je kot knez imel pristop do vseh vodilnih ljudi v državi, tudi do cesarja, in je bU kot nekak delegat neprecenljive vrednosti za kle- rikalno stranko. Največkrat je moral zago- varjati kakšne strankine korake, potem od li- beralcev obtožene duhovnike in pa moledo- vati za različna dovoljenja in olajšave za svoje gospodarske in finančne posle. V tem času je potreboval veliko denarja za svoje zadeve. Pri tem je pokazal precej samozavesti; prvo mu je bil slovenski katoliški interes in ni bil nikakšna poslušna transmisija dxmaj- ske vlade. Tako piše v dnevniku, da je ob priliki obiska na Dunaju v začetku leta 1903 nanj pritisnil ministrski predsednik Körber, naj on vpliva na klerikalno stranko, da bi šla mimo na zasedanje deželnega zbora in mu obljubljal koncesije, kot je ustanovitev sploš- ne kurije s 4 poslanci za Kranjski deželni zbor. Klerikalni stranki se je zdela ta koncesi- ja premala in ni na to pristala. V tem času je Jeglič večkrat rešil klerikal- no zadružništvo iz velikih težav in morda tudi razsula. Iz tega se vidi, kakšen pomen za klerikalno organizacijo mu je pripisoval, ver- jetno pod Krekovim vplivom. V svojem dnevniku piše Jeglič 28. julija 1903, da je za- ložil »Gospodarski zvezi« 50.000 K, da jo reši pred polomom, »ki je imela toliko izgube pri, 35 nesrečnem kreditiranju trgovca Šumi j a, ki je zaradi svojega gospodarskega poloma zbežal v Ameriko.«'^ Ravno tako je priskočil »Gospodarski zve- zi« na pomoč leta 1905. Dne 21. januarja 1905 piše v dnevniku: »Trnovo na Notranjskem je najhujša rana pri naši organizaciji, ki je zato v nevarnosti. Tolik je primanjkljaj, da bi bilo treba društvo že likvidirati, sklenil sem, da tekom leta dolgove jaz poravnam.«" Videli bomo na nekem zanimivem vpraša- nju, da je imel Jeglič o njem drugačno mne- nje, kot voditelji klerikalne stranke; to je vprašanje odnoisa do Hrvatov.^* Jegličevo sta- lišče vidimo iz njegovega dnevnika 5. oktob- ra 1903, ko opisuje slovesno otvoritev »Kam- niškega doma«, na kateri je bil navzoč. »Za govornika je (dekan Lavrenčič — op. J. P.) naprosil g. Sukljeta.. . Zbrana so bila razna društva iz Ljubljane, Št. Vida, Loke, Jesenic, Smartna pri Litiji in Zagreba .. . Banketa se je udeležilo nad 100 oseb. Jaz sem prišel šele ob dveh, da sem bil pri napit- nicah... Bal sem se, da se radi Hrva- tov ne bo kaj preveč povdarjala vzajemnost naša in hrvaška. No še dosti zmerno se je go- vorilo. Jaz za to »zajednico« nič kaj dosti ne maram, ker Hrvatje jo tako razumevajo, da se moramo mi pohrvatiti.. .«^^ Oglejmo si na nekaj konkretnih primerih Jegličev način političnega vodenja duhovšči- ne. Škofijska sinoda leta 1903 je sprejela po- sebno formulo za pisanje promemorij, žup- nikovih poročil o stanju v župniji ob priliki vizitacij. Ta formula je poleg popolnoma cer- kvenih zadev obsegala tudi točke: družbeno, gospodarsko in politično življenje v župniji. Po teh točkah so pot'^m iluhovniki tudi poro- čali škofu. Poročila so zelo zanimiva, saj po- dajajo precej natančno sliko. Škof je na ta poročua odgovarjal v svojih rešitvah in v njih dajal duhovnikom napotke za nadaljnje delo. Promemorija za župnijo Kamnik 1905: »V Kamniku faranov ni mogoče organizirati v katoliških društvih. Društvo »Kamniški dom« se je preosnovalo iz »Katoliškega dru- štva« časovnim in krajevnim razmeram pri- merno. Dobilo je že prvo leto svojega obstoja svoj »Kamniški dom«. S člani je težko. Pri- hajajo le rokodelski in trgovski pomočniki, meščanski mladeniči pa so rajši pri Sokolu. V župniji se čitajo katoliški časopisi, toda tudi Slovenski narod je v Kamniku silno raz- širjen ... V gospodarskem oziru se je svoj čas v Kamniku zamudila ustanovitev posojil- nice in hranilnice in je sedaj težko vis a vis liberalni mestni hranilnici in okrajni mestni posojilnici to popraviti. Tembolj ako je celo okrajna posojilnica v naši »Zadružni zvezi« vpisana, čeprav je liberalna... Ce dobi kdaj katoliška stranka mestno upravo v svoje ro- ke, bode mestna hranilnica naša. Pri evan- tuelnih volitvah katoliška narodna stranka ne bo zmagala. V občinskem odboru imajo večino liberalci, ker je tak volilni sistem, da naši ljudje ne morejo voliti, ker plačujejo di- rektnega davka pod 8 kron. Političnih shodov v Kamniku ne moremo sklicevati ob tolikš- nem številu liberalcev. Katoliško politično društvo za kamniški okraj šteje v kamniški župniji 80 članov.« Škofova rešitev pravi: »nravno in družbeno življenje se je za vaše uprave močno vzbu- dilo in razvilo. Tudi v političnem gibanju ste v kratkem času veliko uspehov dosegli. Kam- niški dom je eno vaših najlepših in najvaž- nejših del. Le vztrajajte pri katoliški ideji, da ji pomorete do popolne zmage.«^^ V rešitvi župniku na Dobovcu piše Jeglič leta 1906: »Ker mladeniči vaši večinoma v Trbovlje k rudokopom zahajajo, kjer je pre- mnogo socialdemokratov in veliko pohujšanja, poskrbite prav posebno, da jih v šolski dobi kar mogoče skrbno in ljubeznivo vzgajate, na nevarnosti opozarjate in jim ljubezen do kr- ščanskih čednosti vzbujate. Po dovršeni šoli jih skušajte ob nedeljah zbrati k pogovorom in poduku. Stopite onda v zvezo z gospodi v Trbovljah, pa si z njimi prizadevajte vaše fante pridobiti za katoliško delavsko društvo. Ko se v Trbovljah pokažejo, sami in po mla- deničih že doma za to propagando delajte.«^-' Septembra 1905 je dal Jeglič slovenski kul- turni javnosti, posebno liberalni, povod za velike napade nase, zaradi svojega mne- nja o muzi nad novim Prešernovim spomeni- kom. Jeglič je zavzel svoje stališče tudi do boja za splošno in enako volilno pravico, za kate- ro se je z vso močjo zavzemala SLS. Njegovo stališče pokaže njegovo pastirsko pismo za Novo leto 1906. Pismo podaja ves teoretičen družbeni nazor katoliške cerkve. Govori v zvezi z demokracijo, da je popolna enakost ljudi nemogoča, »saj je mnogostranska neena- kost že v naši naravi, naša civilizacija sloni na neenakosti stanov. . . Socialna demokraci- ja nima prav, ker ne trpi razlike stanov in ne trpi premoženjske neenakosti. Ce bi se premoženje sto in stokrat enako porazdelilo, bi enakost ne trajala dolgo! Namesto socialne demokracije naj se postavi krščanska demo- kracija ... Nemogoče je torej, da bi bili druž- beno vsi enaki, ker to je proti naravi člove- škega društva, nič nas pa ne ovira, da si ne bi prizadevali za politično in pravno enakost vseh državljanov, katero je ljudstvo po raz- vitih deželah že doseglo. Ako se torej varu- jemo teh zmot: da ni Boga in da je ljudska volja izvor vsega prava, ki ne pozna nobenih naravnih zakonov, dalje, da morajo biti vsi ljudje, v vsakem, tudi družbenem oziru po- 36 polnoma enaki, posebno enaki v premoženju, ter da se odreka pravica do zasebnega pre- moženja — ako se varujemo teh groznih zmot, moramo delovati za splošno volilnopra- vico.«^^ Iz tega se vidi izredna zaostalost ka- toliške cerkve v družbeni teoriji. Toda kljub temu najde opravičilo za boj za splošno in enako volilno pravico, ker gre to njej v prid. Da je imel Jeglič razvit političen instinkt, je opaziti iz marsikaterega njegovega deja- nja, najbolj pa iz dnevnika, ikjer si je sproti zabeleževal svoje vtise ob različnih dogodkih. Tako je ob priliki III. slovenskega katoliške- ga shoda od 26.-28. avgusta 1906 v Ljubljani zapisal v svojem dnevniku: »Shod je bil tola- žilen . .. govori izvrstni, krasen govor prof. Jarca, sarkastičen dr. Šušteršiča, genijalen dr. Kreka .. . Žalostno je, da so na Koroškem sklicali shod, udrihali po naših poslancih in zaradi tega naravnost prepovedali iti na katoliški shod v Ljubljano .. .«^^ Tu se je kazal že tisti antagonizem med vo- ditelji obrobnih slovenskih pokrajin in vod- stvom klerikalne stranke na Kranjskem s Su- šteršičem zaradi njegove premalo vsenarodne politike. JEGLICEVO DELOVANJE V DOBI ABSOLUTNEGA KLERIKALNEGA POLITIČNEGA VPLIVA 1908—1914 Po zmagi na volitvah 1908 je vzela SLS vse deželnozborske zadeve v svoje roke. Re- formirane so volitve v vse javne zastope, tudi v ljubljanski magistrat. SLS snuje načrte za dvig deželnega gospodarstva, ki jih liberalci ostro napadajo. Ob anefesiji Bosne in Hercegovine je storila SLS enako kot druge slovenske politične stranke. V kranjskem deželnem zboru je po- dala izjavo, s katero pozdravlja aneksijo, ki je vključila v Avstrijo še več Slovanov. Av- strija pa naj gleda, da bo te Slovane politič- no zadovoljila. Po tem dogodku je baje šef SLS Šušteršič poslal Francu Ferdinandu spc- menico, ki je zahtevala trializem. Iz krščanskih delavskih strokovnih organi- zacij se je jeseni 1909 ustanovila Jugoslovan- ska strokovna zveza. Istega leta pride tudi do združitve kranjske SLS z drugimi pokra- jinskimi katoliškimi strankami v Viseslovan- sko ljudsko stranko, tako dobi klerikalno gi- banje svojo dokončno organizacijsko podobo. Posvečati začne veliko skrb vzgoji svojega naraščaja. Ustanovljen je Orel, telovadni od- sek pri prosvetnih društvih, ki naj spodnese vpliv v liberalnem Sokolu.^' Leta 1909 so liberalci zagnaü spet pravo gonjo proti Jegliču. Napadali so ga zaradi objave katoliškega seksološkega priročnika Ženinom in nevestam, da bi ga tako diskredi- tirali v javnosti. , To se jim ne posreči in Jeglič še nadalje uživa v katoliških vrstah neomajen ugled, zasleduje politično življenje po škofiji, spod- buja in daje politična navodila duhovnikom. Duhovniške promemorije, spomenice, iz te- ga časa kažejo, kako se povsod krepi politični vpliv SLS, kako napredujejo Kmečke zveze, kako narašča klerikalno časopisje, kako se ustanavljajo orlovski odseki. Poročila so prav natančna in plastična in so prav dober vir za zgodovino te dobe. Od- govor župniku v Vipavi leta 1909 pa jasno razodeva Jegličeva stališča: »Vzdržujte tudi izvencerkveno organizacijo in jo po potrebi izpopolnjujte, saj vas lastna izkušnja uči, da s pomočjo te organizacije napreduje versko, socialno in politično življenje. Posebno Vam na srce polagam skrb za mladeniče, z vso vnemo negujte organizacijo Orel.-«^' Leta 1911 je moral Jeghč zopet reševati klerikalno zadružništvo in z njim SLS. Po- glejmo si njegov zapisek v dnevniku 29. ja- nuarja, ki nosi naslov Duhovni in zadružni- štvo: »Ker je v Zadružni zvezi okoli 650 za- drug in deluje nad 600 duhovnikov, ki bi mo- rali v mesecu marcu opustiti delo (papeževa okrožnica), moram iti v Rim, da izprosim podaljšanje časa, ker drugače bi zadružništvo razpadlo. »Zveza« mi je poslala spomenici z dobrimi razlogi. Zadružništvo sploh je korist- no v nravnem pogledu, medsebojna ljubezen in podpora, poravnavanje prepirov. Koristno je za cerkveno življenje, zadružniki ubogajo duhovnike pri volitvah, pri manifestacijah; ako duhovni odstopijo, ne bo več tega zaupa- nja. Bati se je, da dobe spet vpliv na ljudstvo učitelji. Ako bi ljudje začeli jemati denar iz posojilnic, bi se moralo terjati dolžnike, ki bi ne mogli plačati, pa bi se jim moralo rubiti. Tem vzrokom sem dodal: Kaj bi bilo, ko bi toliko duhovnov naenkrat odstopilo, kje do- biti nad 800 ljudi sposobnih za delo; treba jih je učiti in vežbati. Polagoma se bo to mo- glo storiti, akoravno ne povsod, ker povsod ne bo sposobnih ljudi. Na manjših krajih Reiffeisnovke uspevajo le, ako se dela brez- plačno, česar pa laik ne bo lahko storil, to more le duhoven, ki dela pro Deo gratias in zato tudi pro populo. Na shodu dekanov so dekani poudarjali, da ni mogoče, da bi du- hovni odstopili .. .«^^ Tu, mislim, komentar ni potreben. Jeglič je v Rimu v svoji misiji uspel. Se en zapisek ima Jeglič kmalu zatem o zadružništvu. Klerikalna stranka je hotela svojo vlado na Kranjskem čim bolj izkori- stiti, da okrepi svoje zadružništvo. Poglejmo, kaj je naredila zato v deželnem zboru: »Ker se je radi poloma liberalne »Glavne posojil- nice« nekako omajalo zaupanje v zadružni- štvo, so naši poslanci storili nujen predlog 37 »o pomoči zadružništvu«. Sestavili so več točk: »Našo Zadružno zvezo se prizna kot oficielno deželno. Deželni odbor bo ijmel revi- zijski urad in bo zadruge strogo revidiral. Zveza dobi vsakoletno podporo 10 000 K, de- žela garantira z dva milijona in da Zvezi brezobrestno posojilo 700 000 K, ki je vse- učiliščni fond. Pri tej razpravi so bile hude debate. Proti predlogu sta najbolj vneto go- vorila dr. Tavčar in dr. Triller, za predlog pa so govorili Sušteršič, Lampe, Krek in po- ročevalec Jarc. Prišlo je do burnih prizo- rov.«-" Konec tega leta je opravil Jeglič za SLS zopet važno nalogo. V svojem dnevniku piše 2. dec. 1911, da mu je Sušteršič poslal svoj tiskani govor v državnem zboru, ki govori o trializmu, želeč, da ga on pošlje prestolona- sledniku. Jeglič pravi, da je to storil rad, ker ga je prestolonaslednik pred kratkim lepo sprejel in se zanimal za Jugoslovane. Čez ne- kaj dni je dobil odgovor od Hofmeisteramta, v katerem se mu zahvaljuje za list.'" Iz tega bi se dalo sklepati, da je morda to tista razglašena Sušteršičeva spomenica, ker kake druge vse do danes niso našli. In še na nekaj kaže ta dogodek, da namreč Sušteršič ni imel posebnih stikov s Francem Ferdinan- dom. V teh letih zmaga SLS pri volitvah v dr- žavni in deželni zbor tudi že v nekaterih kranjskih mestih. Ob tem izrednem političnem zagonu pa se v tem času v vodstvu klerikalnega gibanja kažejo znaki krize. Jegličev dnevnik iz tega časa je poln zapiskov o nesoglasju v vodstvu SLS. Mladi, ki se zbirajo okoli dr. Kreka, so nezadovoljni s konservativnim Šušteršičem, ki je proti statutu stranke postal deželni gla- var. Do hudega nasprotovanja med Krekom in Šušteršičem pride ob jugoslovanskem vprašanju v času balkanskih vojn. Krek je pisal v Slovencu prosrbsko. Ko je Sušteršič nastopil s člankom proti takemu pisanju, je Krek zagrozil, da si bo izbral drug list za svoje piisanje. Jeglič sam se v vsem tem času ne opredeli za nobeno strujo; prizadeva si le za pomiritev med sprtima strujama.'' Demokratični Krek je bil leta 1913 skoraj izrinjen iz političnega življenja zaradi afere Theimer. Proti njemu so intrigirali poleg li- beralcev najbrž tudi sami konservativci v SLS. Kolikor se vidi iz dnevnika, je Jeglič ves čas zaupal Kreku in ga podpiral tako, da je bil ta rehabilitiran. JEGLICEVA VLOGA OB SPORU V SLS m OB RAZPADU MONARHIJE Med prvo svetovno vojno, ko si je marala klerikalna stranka in Slovenci sploh najti svojo nacionalno politično rešitev, je Jeglič odigral še posebno pomembno vlogo. Ravno tako odločilno je posegel v drug problem tega časa, ki je s prvim povezan, to je v razcep v SLS. Klerikalna stranka, skoraj absolutna pred- stavnica slov. naroda, se je v začetku vojne solidarizirala z režimom, čeprav so v stranki obstajale razlike med konservativci s Šušter- šičem, ki so bili za absolutno lojalnost Av- striji in so denunciraU jugoslovansko orien- tirane Slovence, in mladimi s Krekom, ki so bili za čim večjo narodno slogo in čim manj pisanja proti Srbiji. Vojna je Slovence zelo prizadela; kot »ne- zanesljivim in veleizdajalskim« so jim sodila vojaška sodišča. Mnogo Slovencev je padlo v vojni, soška fronta pa je prizadela tudi civil- no prebivalstvo na Primorskem. Razne nem- ško-avstrijske stranke pa so za primer zmage pripravljale takšne načrte, ki bi pomenili za Slovence nacionalno ismrt. Vse to je sililo Slovence in klerikalno stran- ko posebej, da iščejo izhod iz te situacije. Ko se je konec maja 1917 po dolgem času znova sestal dunajski parlament, je Jugoslovanski poslanski klub v njem podal znano Majniško deklaracijo, ki zahteva združitev vseh Jugo- slovanov v okviru Avstro-Ogrske v samostoj- no državno telo pod habsburško dinastijo. Majniška deklaracija je v zgodovinopisju zelo različno ocenjena. Mislim, da je histo- rični objektivnosti najbližje stališče, ki trdi, da se ni spotikati ob habsburški okvir dekla- racije in jo zaradi njega ocenjevati kot reak- cionarno. Tudi nima smisla izmišljati si zgod- be o neiskrenosti habsburškega okvira, češ da je bil le fasada. Habsburški okvir je pri ocenjevanju deklaracije kot reakcionarne ali revolucionarne več ali manj brezpomemben. Deklaracija je bUa tudi s habsburškim okvi- rom čLsto revolucionarna zahteva, saj je za- htevala popolno rušenje dotedanjih političnih struktur monarhije, to je dualizma, in ustva- ritev nove državne tvorbe na jugu monarhije. To pa je bUo nekaj, na kar ni pristal noben odločilen politični faktor monarhije, niti dvor, niti Madžari, niti avstrijsko-nemške stranke. Na zahteve majniške deklaracije ni pristal niti manifest cesarja Karla 16. okto- bra 1918, ko je monarhija že razpadala.'^ Deklaracijo, ki je bila pravzaprav plod SLS, sta sproti obe struji v stranki različno tretirali. Za konservativnega Šušteršiča je to maksimalna zahteva Slovencev dunajski vla- di, medtem ko je za Krekovo demokratično strujo to minimum in to tudi zapiše v Slo- vencu že 25. julija 1917. Deklaracija je bua med slovenskimi mno- žicami malo opažena. Potrebno je bilo, da se stvar premakne naprej, da se pokaže, ka- ko so deklaracij ske zahteve stvar vsega slo- 38 venskega naroda. Tu je prevzel iniciativo škof Jeglič. Septembra 1917 je sestavil in podpisal tako imenovano ljubljansko dekla- racijo, ki je izjavljala popolno soglasje in podporo Jugoslovanskemu klubu in njegovi majski deklaraciji. Izjavo so sopodpisali SLS, liberalna stranka in slovensko krščansko so- cialno delavstvo; socialni demokrati so pod- pis odbili.'^ Vsekakor je pomembno vprašanje motivov, ki so vplivali na to Jegličevo dejanje. Mislim, da je Jegličeva odločitev za septembrsko iz- javo v tesni povezanosti z notranjo situacijo v klerikalni stranki. O notranjem razvoju stranke razpravljam malo pozneje, tu pa mo- ram zaradi boljšega razimievanja septembr- ske deklaracije omeniti naslednje: Jeglič se je verjetno do septembra odločil za politično strujo mladinov. Spoznal je, da imajo mla- dini za seboj večino slovenskega ljudstva. V skrbi za klerikalno stranko, ki ji je grozila nevarnost, da se razcepi in izgubi množice, se je odločil podpreti v stranki tisto strujo, na katere koncept je ljudstvo pristajalo. S septembrsko izjavo je podprl politični pro- gram mladinov. V tem smislu govore mnogi njegovi zapiski v dnevniku od pomladi leta 1917 in tudi njegov članek O razdoru v SLS v Slovencu 26. novembra, kjer pravi, da se je odločil, da podpre mladine, ker je videl, da stoji za njimi vse ljudstvo, Šušteršiča pa ne podpira nihče drug kot kranjska duhovščina, od katere pa se ljudstvo že odvrača.'* Pozneje je Jeglič v svojem dnevniku glede ljubljanske deklaracije napisal sledeče: »... Želel sem od nekdaj, da bi se Jugoslo- vani v okviru Avstrije združili v eno celoto. Vedel sem, da je izvršitev te želje nemogoča brez izredno hude prekucije. No, vojska je vse tako pretresla in preobrnila, da se mi je ta združitev zdela mogoča. Ker je na to me- rila majniška deklaracija, mi je bila draga. Ker se ljudje za to niso vnemali, ali bolj prav, ker se niso znali prav orientirati in se niso gibali, jaz pa sem čutil, da je vse izgub- ljeno in se bomo ponemčili, ako se v ugodnem času ne dvignemo, sem storil korake, da smo se podpisale vse stranke in začelo se je gi- banje, ki je omogočilo Jugoslavijo. Hvala Bogu, da je moje korake tako vodu, da so bili zakoniti.«'' Deklaracijsko gibanje, ki ga je ta izjava sprožila, je postalo izredno široko in demo- kratično in je preseglo stroge deklaracijske okvire. Vplivalo je na radikalizacijo politike vseh slovenskih političnih strank, posebej klerikalne, in soodločilo o zmagi mladinov v njej konec leta 1917. Tu je še treba omeniti, da je zelo težko postaviti datum, kdaj se je Jeglič odločil za popolno odcepitev od Avstro-Ogrske. Bil je vsekakor še zelo dolgo za ohranitev monar- hije, kar izpričuje mnogo njegovih uradnih izjav in zapiski v dnevniku. Ena takih izjav je npr. v njegovem letaku 26. novembra 1917 ob sporu s Šušteršičem, v katerem pravi, da je njegov odgovor nasprotnikom, zakaj je pod- pisal ljubljansko izjavo, tak, kakršnega je dal novembra ministru na Dunaju: »To sem storil prvič kot odločen ugovor zoper naklepe onih izvenavstrijskih slovanskih krogov, ki hočejo Jugoslovane odcepiti od Avstrije, zato naj ves svet ve, da mi Slovenci te naklepe od sebe odbijamo, ker hočemo ostati v av- strijski monarhiji in pod žezlom habsburških, drugič kot odločen ugovor zoper velike krivi- ce, ki so jih nam Slovencem že storile in jih ravno sedaj napovedujejo brezobzirne nem- ške stranke, tretjič, da bodo zadovoljni Jugo- slovani, najbolj močna obramba zoper sovraž- nika avstrijske monarhije in habsburške di- nastije.«'« V istem smislu je pisan tudi Jegličev članek v Slovencu januarja 1918 in njegova pastir- ska pisma v teku leta 1918, ki so še vsa za ohranitev Avstrije. Tako je pisal tudi škofov politični svetovalec dr. Aleš Ušeničnik v za- četku leta 1918 v svoji knjigi Um die Jugo- slawien, eine Apologie, čeprav ne preveč od- ločno, in že predvideva, da lahko pride proti slabi oblasti tudi do upora. Za odcep od monarhije Jeglič potemtakem ni delal, kar je razumljivo, in so ga dogodki sami postavili pred to dejstvo. Sicer pa je bUo nasploh malo ljudi, ki bi že v letu 1917 mislili na odcep od monarhije. Eden takih je bil verjetno Krek. Tako bi vsaj mogli razumeti iz Jegličevega zapiska v dnevniku ob Krekovi smrti: »... Mislim, da ga je Bog ob pravem času poklical s sveta. Dogodki so se tako razvijali, da je bil v veliki nevarnosti nekorektnega mišljenja o izvoru državne oblasti in o samoodločbi narodov.«" In kako je bilo s sporom in razcepom v SLS? Nasprotja med posameznimi strujami v vodstvu SLS se med vojno zelo povečajo. Spor se sicer spočetka omejuje na vrhove in baza SLS o njem ne ve dosti. Klerikalno ča- sopisje o tem dolgo popolnoma molči in iz njega ne bi bilo moč ničesar razbrati. O spo- ru pa dosti pišejo nemški časopisi v Gradcu, hrvatsko časopisje pravaške stranke, ki je glasnik Krekovih stališč, in tudi slovensko liberalno časopisje. Največ in najbolj točne podatke pa ima Jegličev dnevnik. Jeglič je o vsem natančno informiran, in ker vemo, da je bil Jeglič dolgo časa neopredeljen med sprtima strujama, na neki centrumski pozi- ciji, lahko popolnoma verjamemo njegovim zapiskom, ki jih je delal sproti. Leta 1915 je v njegovem dnevniku zaslediti veliko beležk o sporu. Pogovarja se večkrat z 39 voditelji obeh struj, poskuša opredeliti bistvo spora in doseči spravo. Podaja izredno dobre analize, ki kažejo njegov politični instinkt, ki mu je pozneje pomagal pri odločitvi: Mladini s Krekom se pritožujejo nad Šušteršičem, češ da vse važnejše odločitve sprejema samo v krogu somišljenikov in ne sklicuje vodstva SLS. Obsojajo ga, da je kot kranjski deželni glavar vse preveč avstrijski in premalo slo- venski. Dne 27. januarja 1916 piše Jeglič v dnev- niku, da se je pred nekaj dnevi pogovarjal s Krekom o položaju in ga vprašal, če res snuje radikalno strujo v SLS, kar da je nevarno za razcep straaike. Krek mu je odgovoril, da stranke ne razdira on, ampak Sušteršič in Lampe in Jeglič, ki se z njima isohdarizira. Rekel je še, da mora Sušteršič iz politike, da kar on dela, so odvetniški manevri. Jeglič zaključi beležko, da vidi, da je razdor v stran- ki nepremostljiv, da pa bo še poizkusil spra- vo.'^ Sredi leta 1916 se začne politično gibati cen- trum stranke s prelatom Kalanom, ki si pri- zadeva rešiti stranko pred razcepom in pri- dobi Jegliča za svojo pozicijo. Jeglič piše 31. julija 1916, da je iz pogovora s Kalanom zvedel, da mlada inteligenca ne mara za Šu- šteršiča, ne marajo ga voditelji na Štajer- skem, Koroškem in Goriškem. V stranki da prevladuje mnenje, da se stranka ne sme razcepiti, rajši se je treba odpovedati Sušter- šiču in Kreku in z drugimi možmi držati stranko. Škoda, da je kanonik Lampe popol- noma Sušteršičev mož in je pretrgal s Kre- kovo strujo, drugače bi lahko on prevzel vod- stvo. Kalan je povedal, da je na sestanku za- upnikov stranke kritiziral Šušteršiča zaradi samovolje in izrabljanja duhovščine v poli- tične namene. Predlagal je še Jegliču, naj bi Katoliško tiskovno društvo (Kalan predsed- nik) iztrgalo Slovenca Šušteršičevemu abso- lutnemu vplivu.'" Po tem si Jeglič na vse načine prizadeva za zgladitev spora in ne podpira več Šušter- šiča. Mladini vedo, da bo zmagal v SLS tisti, ki bo imel v svojih rokah klerikalno zadružno centralo. Zadružno zvezo. Na občnem zboru Zadružne zveze decembra 1916 se posreči mladinom izriniti Sušteršičeve privržence iz vodstva zveze. Mladine so podprli izven- kranjski Slovenci, ki so bili ogorčeni nad Šu- šteršičem zaradi njegove premalo slovenske politike. Medtem pa je skoraj vsa kranjska duhov- ščina (tudi veliko dotedanjih Jegličevih so- delavcev) stala na Sušteršičevi strani. Kon- servativni Sušteršič je pač predstavljal večini kranjskih klerikalcev tistega, ki je pripeljal stranko do njene moči in uspehov. Poglejmo nekaj duhovniških spomenic, ki izpričujejo takšno stališče. Promemorija za dekanijo Ribnico leta 1917 pravi: »Kaj bo z razcepljenostjo SLS, za se- daj še ne moremo presoditi. Ker pa smo du- hovniki cele dekanije edini in vsi stojimo za svojim voditeljem dr. Šušteršičem, upamo, da se nam bo posrečilo ohraniti edinost med ljudstvom. V naši dekaniji so vsi možje z nami. Čudno je, da naši stari nasprotniki podpirajo nam nasprotno frakcijo, menda nam za prihodnost tudi to koristi.«'"' In še eno takšno poročilo župnika iz Zagorja ob Savi z dne 3. junija 1917: »Zaupanje verni- kov napram duhovnikom je malce oslabelo, ker so spoznali, da smo brez moči. Tudi mo- krači (socialdemokrati) bodo zrasli na škodo naše stranke, ki bo še bolj oslabela. Razcep- ljenost v SLS bo napravila grozno škodo in morda poraz naši stranki. To pač ni bilo tre- ba. Dr. Krek ima pač veliko na vesti, kar je sezidal, to hoče sedaj podreti — nekako tiho maščevanje za osebne poraze. Prav v Thei- meričini aferi tiči kal razcepljenosti.«^' V promemoriji za župnijo Šmartno pri Litiji z dne 10. maja 1917 pa je rečeno: »Tudi du- hovščina je deloma razcepljena, deloma ne- odločna. Prej je bilo zahrbtno rovarjenje pro- ti deželnemu odboru, sedaj ustanovitev ne- potrebne združene centrale .. . Ljudstvo še ne ve o tem razkolu, ko pa se zve zanj, zna biti, da bodo obe frakciji in z njimi vred du- hovščina izgubili moč in ugled v pwliticnem življenju. Bati se je tudi, da socialdemokra- tična stranka, ki si prizadeva za mir, dobi pristaše med ljudstvom. V Ljubljani se to- lažijo, da smo gospodarsko lahko ločeni, po- litično pa združeni. Toda to ne drži. Razdor v zadružništvu zna privesti do razdora v or- ganizaciji sploh.«''- Tako je torej Sušteršič, ki je bil izrinjen iz Zadružne zveze, ustanovil v začetku leta 191? svojo Zadružno centralo, ki se ji je pridružilo veliko število kranjskih zadrug. Škof Jeglič je uvidel nevarnost tega razkola na zadruž- nem polju, ki bi utegnil pripeljati do razcepa v SLS. Zato je skušal posredovati in zgladiti spor. Najprej je 17. julija 1917 sklical v Ljub- ljano sestanek duhovščine ljubljanske ško- fije. Na sestanku je kljub nasprotovanju ve- čine, ki je zahtevala kritiko mladinov, sfor- siral sklep, da je duhovščina proti razdoru v SLS in da bo škof skušal posredovati. Du- hovščini pa se prepove agitirati za katerokoli centralo.^' To pa je bila v bistvu podpora mladinom, ki so bili zaradi svojega radikalizma bližji razpoloženju ljudstva kot Sušteršičeva struja. Jegliča je vodilo pri tem verjetno spoznanje položaja, kakor ga je zapisal v dnevniku 9. aprila 1917: »Zdi se, da Centralna zveza za- 40 drug več posebno ne napreduje. Po deželi sa boje zapustiti Zadružno zvezo in pristopiti k novi; v nekaterih krajih so pri sejah odbora posojilnic duhovniki glasovali za prestop k , Centralni zvezi, toda laiki so jih preglasovali, da so morali ostati pri stari Zadružni zvezi. Razdor sega vse dalje.«"** Radikalizem med ljudstvom se poleti in jeseni 1917 vse bolj širi zaradi protivojnega i razpoloženja. Mladini imajo svojo oporo v Jugoslovanskem poslanskem klubu, ki jeseni 1917 noče več izvohti Šušteršiča v delegacije. Na podeželju je približno takšno razpolože- nje, kot ga kaže poročilo v Slovencu 26. X. 1917: »Odbor Kmetske zveze za kamniško dekanijo, zbran na seji 24. X. v Kamniku v navzočnosti podpisanih odbornikov, je so- glasno sklenil, da se v zadevi začasnega za- stopstva kamniškega po dr. Krekovi smrti izpraznjenega okraja, obrne do Jugoslovan- skega kluba, naj on odloči, kdo ima zastopati interese našega okraja. Po misli odbora bi bila zato najprimernejša gospod dr. Lovro Pogačnik kot zvest učenec in prijatelj pokoj- nega in dr. Benkovič kot kamniški rojak. V dr. Krekovem narodnem in ljudskem duhu hočemo — to lahko izjavljamo v imenu ogromne večine ljudstva — naj se vodi dalje naša politika... Kmečka zveza bo zastavila ves svoj vpliv, da se bo naša politika nada- ljevala v duhu nepozabnega nam dr. Kreka. Sveto zapuščino Krekovo bomo zvesto čuvali proti vsakomur.« (Sledijo podpisi.) O tem članku je v Jegličevem dnevniku ko- mentar 27. oktobra 1917: »Dekan Lavrenčič (Šušteršičev pristaš) je prepovedal dvema od- bornikoma iti na shod. Zborovalci so vkljub temu dali zgoraj omenjeno izjavo, in stavek: »Zapuščino Krekovo bomo zvesto čuvali proti vsakomur«, je napirjen proti dekanu. Prvič, da so se zastopniki društva očitno postavili zoper duhovnike in sicer zoper tako ugled- nega.«*' Tega spora se je Jeglič ustrašil. Kot piše sam v svojem dnevniku, se je zbal, da bo na- stal prepad med duhovščino z dr. Šušteršičem na eni strani in ljudstvom z inteligenco na drugi strani. Zato se je odločil, da podpre mladine, da zrušijo dr. Šušteršiča. (Nekdo je moral biti žrtvovan, da se stranka opere — op. J. P.). Ravno to, da bi klerikalna stranka ne izgubila ugleda med ljudstvom, ne pa toliko radikalni pogledi na rešitev jugoslovan- skega vprašanja so privedli škofa Jegliča v tabor mladinov.** Ko je torej novembra 1917 dr. Šušteršič na zborovanju, na katerega je poklical svoje pri- staše, razpustil SLS in ustanovil novo kmečko stranko, je nastopil Jeglič z vso svojo avto- riteto proti temu. Vsem klerikalnim časopi- som je zabranil objavljati Šušteršičeve pro- glase in članke; pustil pa je, da so vanje pi- sali mladini. Ti so takoj objavili proglas, da se SLS ne bo razšla. Slovenec pa je priobčil 26. novembra Jegličev članek O razdoru v SLS, kjer je opisal ves potek dogodkov in razglasil vse Šušteršičeve napake. V svojem letaku je JegUč pisal, da je novo ustanovljena Kmečka stranka nepotrebna, ker kdo bolj kot SLS ščiti kmečke interese. Duhovščina naj ne podpira Kmečke stranke. Mladini so za konec decembra sklicali zbo- rovanje strankinih zaupnikov v Ljubljano in ustanovili novo Vseslovensko ljudsko stranko in postavili za načelnika dr. Antona Korošca, Šušteršič je tako izgubil vse svoje privržence, ostal pa je do konca Avstroogrske še deželni glavar. Ob preobratu je emigriral. Sredi leta 1919 nova SLS zopet združi obe zadružni centrali. Jegliču se posreči za pre- novljeno SLS znova pridobiti večino duhov- ščine in tako stranka enotna dočaka dogodke ob koncu vojne. Od srede leta 1918 skuša SLS čim tesneje sodelovati z drugimi sloven- skimi strankami in ustanovi v avgustu z nji- mi Narodni svet. Ob proglasitvi neodvisnosti 29. oktobra 1918 govori škof Jeglič z balkona deželnega dvorca (današnja univerza) in po- zdravi osvobojenje. OPOMBE 1. V orisu je upoštevana predvsem sledeča li- teratura: Gestrin-Melik, Slovenska zgodovina 1792—1918, Ljubljana 1966: Edvard Kardelj, Raz- voj slovenskega narodnega vprašanja, Ljubljana 1968, Fran Erjavec, Zgodovina novodobnega ka^ toliškega gibanja na Slovenskem, Ljubljana 1928; Bogo Grafenauer, Slovenci od naselitve do 1918, Enciklopedija Jugoslavije 7, Zagreb 1968, str. 235—257. — 2. Vsi biografski podatki so po- vzeti po knjigi Jožeta Jagodica, Nadškof Jeglič, Celovec 1952. — 3. Friedrich Engel-Janosi, Öster- reich und das Vatikan 1846—1918, 2 zv. Graz- Wien 1960, str. 113. — 3a. Citirano po Janku Polcu, Kako je bil določen Dr. Anton Bonaven- tura Jeglič za knezoškofa ljubljanskega, Cas 1937/38, str. 324—326. — 4. Jagodic, Nadškof Je- glič ..., str. 122—123. — 5. Shod dekanov, Ljub- ljanski škofijski list 1899. — 6. Isto tam. — 7. Pastoralne konference. Ljubljanski škofijski list 1899. — 8. Jagodic, Nadškof Jeglič..., str. 130. — 9. Več o zavodih je pisano v Jagodičevi knjigi Nadškof Jeglič in v zborniku Zavodi Sv. Stani- slava ob srebrnem jubileju, Ljubljana, 1930. — 10. Jegličev dnevnik 7. nov. 1899 (Prepis dnev- nika v arhivu CK ZKS Ljubljana). — 11. Jegli- čev dnevnik 23. novembra 1899. — 12. Jegličev dnevnik 29. novembra 1899. — 13. F. Erjavec, Zgo- dovina novodobnega katoliškega gibanja. — 14. A. Bonaventura Jeglič: P. n. č. c. gospodom du- hovnikom, Lj. šk. 1. 1901. — 15. Cerkvene vizi- tacije škofa Jegliča, fase. 1900—1905 Ljubljanski škofijski arhiv. — 16. Isto tam. — 17. Isto tam. — J8. Jegličev dnevnik 28, julija 1903. — 29. Jegli- čev dnevnik 21. januarja 1905. — 20. Od krize 41 Badenijeve vlade sem 1898 so se slovenski kle- ' rikalci začeli zbliževati s hrvatskimi pravaši. Pri- stajali so na njihov državnopravni program, ki ] trdi, da so Slovenci planinski Hrvatje. Naši kleri- j kalni voditelji, namreč tisti narodno orientirani: i Krek, dr. J. Brejc in tudi A. Ušeničnik so začeli i okrog 1910 govoriti o slovensko-hrvatskem na- ' rodu. A. Ušeničnik je pisal, naj bi sprejeli hrva- j ščino kot znanstveni jezik, ljudski jezik pa bi ' počasi približevali (glej Gestrin-Melik, Sloven- ska zgodovina, str. 317). — 21. Jegličev dnevnik 5. okt. 1903. — 22. Cerkvene vizitacije... fase. 1900—1905. — 23. Cerkvene vizitacije ... fase. 1 1906—1910. — 24. Škofovo pastirsko pismo za ' Novo leto 1906, Lj. škof. 1. 1906. — 25. Jegličev, dnevnik 30. avg. 1906. — 26. Erjavec, Zgodovina novodobnega katoliškega gibanja. — 27. Cerkve- ne vizitacije ... fase. 1906—1910. — 28. Jegličev dnevnik 29. januarja 1911. — 29. Jegličev dnev- nik 19. februarja 1911. — 30. Jegličev dnevnik 2. dec. 1911. — 31. Jegličev dnevnik v letih 1912 j —1913. — 32. Takšno stališče zastopa razprava i Janka Pleterskega, Trializem pri Slovencih in \ jugoslovansko zedinjenje ZC XXII. 1968. — 33. \ O tem vprašanju priča zapisek v Jegličevem ] dnevniku 2. sept. 1917 in takoj nato velika po- ! lemika v slovenskem časopisju. — 34. O razdoru : v SLS, Slovenec, 26. nov. 1917. — 35. Jegličev , dnevnik 14. julija 1920. — 36. Letak »O razdora SLS«, datiran 24, nov. 1917, kot priloga Ljubi j. škof. listu; ista vsebina pod istim naslovom je izšla tudi kot uvodnik v Slovencu 26. nov. 1917. 37. Jegličev dnevnik 16, okt. 1917. — 38. Jegličev dnevnik 27. jan. 1916. — 39. Jegličev dnevnik ; 31. jul. 1916. — 40. Cerkvene vizitacije... fase. ' 1916—1920. — 41. Isto tam. — 42. Isto tam. — 43. O tem zapisek v Jegličevem dnevniku, potem poročila o shodu dekanov v Lj. škof. 1. 1917. — 44. Jegličev dnevnik 9. aprila 1917. — 45. Jegli- čev dnevnik 27. okt. 1917. — 46. Tako razlaga ; Jeglič svoj odklon od Šušteršiča tudi v članku v i Slovencu 26. nov. 1917. i 42 IZ KORESPONDENCE DR. JANKA BREJCA TONE ZORN Ob vprašanju o razvoju jugoslovanske misli pri Vseslovenski ljudski stranki med prvo svetovno vojno ista značilna pri tej stranki v tem času dva tabora, ki sta se ob tem vpra- šanju do leta 1917 tudi razšla. Znano je, da je bil predstavnik konservativne in večinske struje takratni kranjski deželni glavar dr. Ivan Sušteršič, medtem ko je bila druga v bistvu krščanskosocialna smer povezana predvsem z imenom dr. J. E. Kreka in kas- neje, skupaj z novimi potezami, z dr. Anto- nom Korošcem. Posameznih vprašanj o raz- voju slovenskega klerikalnega tabora v času prve svetovne vojne se je islovensko zgodo- vinopisje že dotaknilo; pri tem naj opozorimo na zadevne raziskave dr. Janka Pleterskega o ideji trialistične preureditve avstroogrske monarhije pri Vseslovenski ljudski stranki (kasnejši SLS, Slovenski ljudski stranki) in razhoda te stranke ob tem vprašanju v letu 1917.1 Naloga našega prispevka seveda ni, da bi podal rekonstrukcijo razvoja, ki je prive- del do prevlade Krek-Koroščeve smeri v kle- rikalnem taboru, temveč le opozoru, da je že od konca leta 1915 spor v slovenskem kleri- kalnem taboru med Krekovo in Sušteršičeve smerjo dobil načelen pomen prav v vpraša- nju slovenske narodne usmeritve. Ob tem je znano, da pomeni prav majniška deklaracija leta 1917 viden mejnik v usmeritvah obeh struj Slovenske ljudske stranke: medtem ko pomeni majniška deklaracija o ureditvi slo- venskega vprašanja za dr. Šušteršiča maksi- malni program, se je v nadaljnjem razvoju pokazalo, da je bUa vsebinska usmerjenost te deklaracije proti obstoječi dualistični ureditvi Avstrooigrske tisti faktor, ki je ob istočasnem odklonilnem odnosu vladajočih avstrijskih krogov do ureditve jugoslovanskega vpraša- nja, zajete v deklaradjii, pospešil diferencia- cijo v SLS v dobro Krek-Koroščeve smeri ter pripomogel do vse večje radikalizacije jugoslovanskega gibanja na Slovenskem v smeri odcepitve od monarhije in k popolnemu jugoslovanskemu zedinjenju. Z vsem tem dogajanjem, ki ga leta 1918 označuje popolnoma odklonilno stališče dr. Šušteršiča in njegovih somišljenikov do nove usmeritve SLS, ista povezani dve pismi: pismo dr. Šušteršiča dr. Brejcu z dne 2. novembra 1918 in odgovor (koncept pisma) dr. Brejca Šušteršičevemu pristašu Matiji Škerbcu 15. marca 1922, iz časa, ko se je po vrnitvi v do- movino dr. Sušteršič skušal znova uveljaviti v slovenski politiki. Obe pismi sta se našli v zapuščini leta 1969 umrlega dr. Julija Fela- herja ter ju trenutno hrani Inštitut za narod- nostna vprašanja v Ljubljani. Pismi zanimivo poglabljata vpogled v tisto legitimistično usmeritev, ki nam jo je po drugi strani dr. Sušteršič sam nakazal v polemični knjižici Moj odgovor, Ljubljana 1922 (str. 48—51), kažeta pa tudi na tisto politično razgretost nekdanjih in takratnih Šušteršičevih prista- šev ob poskusih le-tega za vrnitev v politično življenje. Posebno zanimiv je v pismu dr. Brejcu Sušteršičev credo v svojo dotedanjo politično usmerjenost in v vdanost habsbur- ški dinastiji; pismo tudi opozarja, da se je pisec po vrnitvi v domovino (od koder se je moral umakniti ob zlomu monarhije leta 1918) odtegnil prvotnemu namenu po odteg- nitvi od političnega dela ter se znova skušal uveljaviti v slovenskem političnem življenju. Strastni somišljenik dr. Šušteršiča, Matija Skerbec, je po drugi svetovni vojni v spomin- skem zapisku otel pozabi dejstvo, da se je dr. Sušteršič po zlomu monarhije pismeno obmu na dr. Antona Korošca, pa tudi na kralja Aleksandra (očitno zaradi neuspešnosti drugih intervencij), iskal pa je še druge poti^ Skerbec dalje omenja, da je dr. Brejc kot predsednik deželne vlade za Slovenijo v odgovor na te poskuse izdal obmejnim orga- nom navodUo za aretacijo dr. Šušteršiča, ko- likor bi ta skušal prekoračiti jugoslovansko mejo.' Kot vidimo, je Brejc v pismenem od- govoru 15. marca 1922 to isumničenje zavra- čal. Prav tako se je opravičeval, ker ni mogel odgovoriti na Šušteršičevo prošnjo iz leta 1918; vse pa kaže, da vsaj ta odgovor ne drži in z upravičenostjo bi mogli podobno soditi tudi o obstoju odloka za aretacijo nekdanjega kranjskega deželnega glavarja. Pismo dr. I. Šušteršiča dr. J. Brejcu Dragi! S posebnim zadovoljstvom sem bral, da Si vstopil v slovensko vlado in da so Ti poverjene zelo važne notranje zadeve. Čestitam Ti in Ti želim na visokem me- stu obilo uspehov in božjega blagoslova. Radujem se iz srca nad visokim pole- tom naše domovine, za katero sem toliko let delal in trpel. Četudi moram trenut- no nositi neprilike, sem vendar srečen in zadovoljen, da je domovina svobodna in neodvisna. Še ponosen sem, da moram osebno trpeti, ko se je izpolnil narodni ideal mojega življenja. Hvala Bogu! Sedaj Te pa prosim, da mi omogočiš, da se čim preje vrnem v domovino in da tam, kot preprost državljan mimo in svo- bodno živim. Vedi, da nisem sam v živ- ljenju, da imam rodbino, za katero mi je 43 skrbeti. To skrb sem zanemaril, ker sem vse žrtvoval politiki. Govorice o mojem »velikem premoženju« so pravljice. De- lati moram, da skrbim za rodbino. To pa zamorem le v domovini, ki je pa sedaj zoper mene shujskana vsled Usodepolne zmote »in re«. — Ne bi Ti nikdar tega pisal, če bi stal sam v življenju. Tudi mislim, da se ne motim, če sodim, da imaš plemenito srce. Tako srce je vsaj odsevalo iz pisma, kte- ro Si mi svojedobno pisal, ko mi je Bog vzel mojega Ivota. Vedi tudi, da svojo domovino ljubim pre globoko, da bi se mogel trajno od nje ločiti. Saj je tudi Ivo tam pokopan. Na poti ne bom nikomur, temveč, ka- kor sem bil do zadnjega zvest svojemu vladarju, tako sem in bom zvest domači narodni oblasti. Živeti hočem kot zaseb- nik in odvetnik, druzega nič. — Vem, da kot poštenjak mojega pisma ne boš zlorabil. — Ponavljam svoje prisrčne čestitke in Te prijateljski pozdravljam Tvoj Dr. Ivan ŠušterMč Dunaj, 2. 11. 18 P. s. Dokler sem na Dunaju, sem seve- da slovenski vladi na razpolago, če bi me hotela kaj rabiti. — Prepis pisma dr. J. Brejca M. Skrbcu Velečastni! Gospod dr. Kulovec mi je včeraj po- vedal, da ste se 11. t. m. napram njemu izrazili, da smo svoj čas proti I. S. izdah tiralico, da je dr. Š. hotel nazaj priti, da bi si tukaj svoj kruh služil, da se je radi tega obrnil, da bi mu tozadevno dovo- ljenje izposlal, da pa sem jaz dotično ! pismo v kavarni ob tla vrgel in ga po- * hodil, da se je tako nesramno od strank, j funkc. proti S. delalo in da to tudi ni \ krščansko. Slišim, da se podobno govorice tudi ^ drugod širijo o meni. Na vsem tem je resnice samo toliko res, da mi je Š. prve dni po prevratu j pisal z Dunaja pismo, v kojem me prosi, j da mu omogočim, da se čimprej vrne v ] domovino in da tam kot priprost držav- ljan mirno in svobodno živi in za svojo družino skrbi, da mu pa jaz na to pismo nisem mogel odgovoriti, ker niti v pismu niti na ovitku ni bil naveden noben bližji naslov, kamor bi mu bilo mogoče odgo- j vor poslati. ; Vse drugo je gladko izmišljeno in se le ] čudim, da more razumen človek verjeti, ^ da bi bil jaz takega kavarniškega ekscesa j sploh zmožen, kakoršen se mi pritika. 4 Ker me ni volja, da bi mimo gledal, j kako se me spravlja ob dobro ime, ! raditega Vas poživljam, da podaste dr. i Kulovcu pismeno izjavo, da zgoraj nave- dene trditve (ki jih je v izjavi točno na- vajati) striktno in brezpogojno prekli- i čete, ker bom sicer, ako se to do 18. t. m. i opoldne ne zgodi, vložil tožbo zoper Vas. • 15./3 22. j OPOMBE ; 1. Jugoslovanski problem pri Vseslovenski ljud- J ski stranki do leta 1917, separat iz publikacije ' Naučni skup u povodu 50 godišnjice raspada ¦ Ausitrougarske monarhije i stvaranje jugoslo- i venske države, Zagreb 1969; Der Trialismus bei ! den Slowenen und die Jugoslawische Einigung, j separat iz knjige Die Auflösung des Habsburger- ] riches, Bd. III der Schriftenreihe des österr. Ost ' — und Südosteuropa- Instituts, Wien 1970; Trie-j lizem pri Slovencih in jugoslovansko zedinjenje, j Zgodovinski časopis, 1968, zv. 1. — 2. Skrbeč, .j Pregled novodobnega slovenskega katoliškega gibanja II, Cleveland 1957, str. 71—72. — 3. Prav , tam, str. 71. 44 PRIZADEVANJA ZA UVELJAVITEV SLOVENSKEGA URADOVANJA V PODJUNI V 90 LETIH PRETEKLEGA STOLETJA TONE ZORN Spremenjene razmere po koroškem plebis- citu leta 1920, ko je bilo do kraja odpravljeno vsakršno uradovanje v slovenskem jeziku na območju južnega dela Koroške, v marsičem pomenijo zaključek bolj ali manj namerava- nega odstranjevanja slovenščine iz javnega življenja v obdobju pred prvo svetovno voj- no. Zal še vedno ni na voljo dokumentacije, ki bi omogočala celotnoistno razlago tega vprašanja. Delni odgovor nanj najdemo v za- nimivem dokumentu, ki so ga bili priobčili koroški Slovenci tik pred prvo svetovno mo- rijo v knjižici Aus dem Wilajet Kärnten, Ce- lovec 1913. Nekaj vpogleda v to problemati- ko pa nam ob tem delu vendarle — čeprav fragmentarno — daje vrsta dokumentov iz devetdesetih let preteklega, stoletja z območ- ja političnega okraja Velikovec. Zadevno do- kumentacijo hrani v prepisu arhiv Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani. Iz dostopne dokumentacije je videti, da je prišlo do vprašanja o uradovanju tudi v islo- venskem jeziku med posameznimi občinami na območju Podjune ter tamkajšnjim veli- kovškim okrajnim glavarstvom v začetku de- vetdesetih let preteklega stoletja, sprožila pa sta to vprašanje leta 1892 občinska sveta v Globasnici in v Bistrici pri Pliberku. Globas- niški občinski svet je zadevni sklep sprejel dne 1. marca tega leta in v prihodnjih dneh zaprosil velikovško okrajno glavarstvo, naj v bodoče odgovarja na slovenske vloge v istem jeziku. Globasničani so tudi zaprosili za odloke višjih oblasti v slovenskem jeziku. Kot je bilo pričakovati, je bila slovenska vloga odbita, saj so v naslednjih mesecih sledile nove intervencije in prošnje s sloven- ske strani. Globasničanom se je sredi leta 1892 pridružil občinski svet občine Bistrica pri Pliberku. Kot je videti, so iz Velikovca romale vloge obeh občin v Celovec, kjer so jih dokončno zavrnili. Tako je 28. decembra 1892 koroški deželni predsednik sporočil, da sta vlogi obeh prizadetih občinskih svetov, globaaniškega in bistriškega, »ne glede na sedanji odlok«, zavrnjeni. V dopisu velikov- škemu okrajnemu glavarstvu pa je deželni predsednik še posebej podčrtal ohranitev do- tedanjega, izključno nemškega poslovanja okrajnega glavarstva s podrejenimi oblastmi. Konec januarja ter v začetku februarja le- ta 1893 sta prizadeti občini vložili priziv proti omenjenemu sporočilu koroškega deželnega predsednika na dunajsko notranje ministr- stvo ter sta pri tem izhajali iz znanih dolo- čil člena 19. avstrijske ustave iz leta 1867 o zagotovitvi narodnostne enakopravnosti na- rodov avsiirijske polovice monarhije. Ne le za takratni čas, ampak tudi za prihodnje ob- dobje pa nedvomno velja v obeh pritožbah opozorilo o protizakonitem ravnanju koro- ških deželnih oblasti s slovenskimi sodežela- ni: »Enak korak (namreč zavrnitev sprejema- nja slovenisküi vlog po vdlikovškem okraj- nem glavarstvu op.) se pač dozdaj ni dogo- dil pri nobenem oblastvu v celi Avstriji, do- zdeva se nam torej, kakor da oblastva na Koroškem mislijo, da za koroško zemljo dr- žavni temeljni zakoni nimajo veljave, in da je slovenska narodnost, akoravno je Slove- cev na Koroškem dobra tretjina prebivalcev dežele — v narodnem oziru in glede sloven- skega jezika brezpravna — mnenje, ktero je uprav nevarno za obstanek države«. Iz do- stopne dokumentacije je videti, da je dunaj- sko notranje ministrstvo ukrepalo takoj po sprejemu obeh slovensikih vlog, vendar na škodo Slovencev (!), ne da pa se reči, ali se je o tem vprašanju še dodatno pozanimalo tudi ipri karoških deželnih oblasteh, M so siredi februarja znova naročile velikovškemu okrajnemu glavarstvu poslovanje s podreje- nimi v nemškem jeziku in zavračanje sloven- skih vlog. Tako kot pred mesecem dni sta pri- zadeti občini 14. in 24. marca vložili pri pri- stojnih oblasteh ponoven priziv proti temu odloku. Podobno kot v poprejšnji pritožbi no- tranjem ministrstvu je slovenska stran v prizivu podčrtavala (kot poprejšnji priziv je bil tudi ta v slovenskem jeziku): »Rekuri- rani ukaz . .. okrajnega glavarstva, kakor tu- di... odločba . .. deželne vlade . .. (je) v avstrijskem političnem življenju nekako no- vum, kajti odkar so iSe izdale državne temelj- ne postave, s katerimi se zajamčuje vsem v deželi narodnim jezikom enakopravnost, ni nikdo dvomil, da ima vsaka oseba in tudi vsaka občina z vsemi uradi v vseh zadevah posluževati se svojega jezika.« Na trditev de- želnih oblasti, da mora na podlagi veljavnega občinskega reda župan v vsem slediti naro- čilom višjih oblasti, tudi v jezikovnem (»da mora župan zadeve izročenega občinske- ga področja izpolnjevati tako, kakor to za- ukazujejo oblastva«), je slovenska stran od- govarjala, da ne morejo deželne postave uveljavljati »izjeme od obče veljavnih držav- nih temeljnih zakonov« ter opozarjala, da ustrezno določilo koroškega občinskega reda »nima v mislih jezika, v katerem morajo župani občevati s političnimi oblastmi, ampak način postopanja« pri urejevanju posameznih vprašanj. Ob tej zanimivi transformaciji ve- ljavnega občinskega reda na škodo Slovencev, 45 sta priziva podčrtala tudi upravičenost slo- venskega poslovanja z višjimi oblastmi ter poudarila: »... glede jezika pa, v katerem občinski uradi smejo dopisovati političnim oblastem, nima občinski red nobenih določb, in če bi jih imel, bi iste izgubUe veljavo po poznejših državnih temeljnih zakonih«, se pravi, po znanem členu 19 ustave iz leta 1867. V začetku leta 1893 je v nasprotju s pri- čakovanjem slovenske strani dunajsko no- tranje ministrstvo znova pritegnilo stališčem koroškega deželnega predsednika ter zavrnilo obe omenjeni vlogi slovenskih občin. Zavrni- tev notranjega ministrstva je veUkovško okrajno glavarstvo sporočilo prizadetim 24. februarja tega leta. Občutljivo slovensko jezikovno vpraša- nje pa s tem še ni bilo končano. Dejstvo, da si je slovenska stran še nadalje prizadevala za uveljavitev materinščine, opozarja na od- porno moč podjunskega slovenstva, ki se je kljub nasprotovanju večinskih oblasti, tako v deželi kot v državi prizadevalo za uveljavi- tev narodnostne enakopravnosti. Tako kot v poprejšnjih mesecih je v začetku avgusta slovenska stran znova naslovila ustrezen apel na dunajsko notranje ministrstvo. Iz dostop- ne dokumentacije je videti, da je velikovško okrajno glavarstvo ob tem grozilo z denarno sankcijo obema prizadetima županoma, glo- basniškemu in bistriškemu, kolikor bi še na- dalje poslovala z nadrejenimi v slovenskem jeziku, o ponovnem ugovoru dunajskemu no- tranjemu ministrstvu pa zapisalo, da je taka vloga »komaj dopustna«, ker da je pisana v slovenskem jeziku. Očitno je, da je koroška deželna vlada velikovško pobudo pozdravila, saj sta bila oba prizadeta župana obsojena na denarno kazen najprej 5 in nato 10 goldinar- jev. Iz nadaljnjega historiata tega vprašanja so zanimiva stališča obeh slovenskih župa- nov, obsojenih zaradi doslednega upoštevanja materinščine svojih občanov. Tako je globas- niški župan Janez Jokel v uvodu svoje pritož- be najprej zanikal svoje znanje nemškega je- zika »ne v besedi, še manj pa v pisavi«, oba župana pa sta, vsak v svoji pritožbi, opozar- jala na potrebo slovenskega poslovanja ter poudarila, da »ima politična okrajna oblast pravico samo tiste občinske prestojnike kaz- novati, kateri svoje dolžnosti v zadevah iz- rečenega področja zanemarjajo oziroma pre- kršijo«. Sama denarna sankcija je tudi pro- tizakonita, saj nasprotuje z zakonom zajam- čeni enakopravnosti slovenskega jezika in to toliko prej, ker je na Koroškem, »posebno pa v velikovškem okraju ... slovenski jezik ... v deželi navaden (= običajen) jezik«. V pri- tožbi, poslani tudi dunajskemu notranjemu ministrstvu, sta prizadeta župana zahtevala prepoved velilkovškega odloka o nemškem poslovanju z nadrejenimi oblastmi, prav ta- ko pa tudi odpis kazni. Nedostopnost vse dokumentacije žal one- mogoča celotnostni oris uveljavljanja sloven- skega jezika na prizadetem področju. Dejstvo pa je, da se je to vprašanje vsaj za občini Globasnica in Bistrica pri Plibetrku vlekla vsaj do srede leta 1894, ko je notranje mini- strstvo vendarle prisluhnilo slovenskim pri- tožbam ter ugodilo prizadetima občinama. Dostopno gradivo zajema tudi odgovor veli- kovškega okrajnega glavarstva Dunaju, iz katerega je videti, da so velikovške oblasti vse doslej odgovarjale na slovenske vloge iz- ključno v nemškem jeziku. Maja 1894 je kon- čno po dveh letih vendarle sledilo naročilo dunajskega notranjega ministrstva, ki je raz- veljavilo denarni obsodbi globasniškega in bistriškega župana ter s posebnim odlokom uveljavilo slovensko uradovanje obeh priza- detih občin z nadrejenim velikovškim okraj- nim glavarstvom, svojo odločitev pa uteme- ljilo z dejstvom, da sta prizadeti občini »sko- ro izključno naseljeni s Slovenci« in da se jima zato »ne sme odrekati na podlagi nika- kega zakonskega določila« pri njihovem po- slovanju z nadrejenimi oblastmi »slovenski, na Koroškem običajni jezik«. Kot vse kaže, pa je ob tem dogajanju ostalo odprto vpra- šanje uveljavljanja slovenskega jezika med velikovškim okrajnim glavarstvom ter pod- rejenimi oblastmi za ostalo slovensko področ- je Podjime (z izjemo popolnoma nemške ob- čine Pustrica). — Kot je znano, je plebiscit leta 1920 odpravil tudi to drobtinico, ki so si jo Podjunčani priborili sredi devetdesetih let. 46 Dr. Ivan SLOKAR (1884—1970) BRANKO MARUSIC Dr. Ivan Slokar, ki je umrl v Ljubljani v soboto 11. julija 1970, se je pojavil kot go- spodarski zgodovinar v dveh obdobjih svoje- ga življenja: v letih študija in do prve sve- tovne vojne, nato pa po drugi svetovni vojni; čas med obema vojnama je izpolnil z aktiv- nim delom na gospodarskem področju, pred- vsem v bančni stroki. Rojen je bil 8. oktobra 1884 v hercegov- skem Mostarju v družini uradnika Ivana Slo- karja, ki je bil doma iz Lokavca pri Ajdovšči- ni v Vipavski dolini. Osnovno šolo je obisko- val v istrskem Motovunu in v Gorici, kjer je nato obiskoval gimnazijo in leta 1903 z od- ličnim uspehom opravil maturo. Odločil se je za študij zgodovine; zanj ga je navdušil nek- danji profesor univerze v Leipzigu Richard Schubert von Soldern, ki je iz zdravstvenih razlogov bival v Gorici in poučeval na tam- kajšnji gimnaziji. Na dunajski univerzi je Slokar obiskoval predavanja iz zgodovine in zemljepisa (profesorji Penck, Oberhummer, Redlich, Ottenthai, Sieger) ter leta 1907 pro- moviral z disertacijo »Warum Herzog Fride- rich von Tirol im Jahre 1415 von Kaiser Si- egmund geächtet und mit Krieg überzogen wurde«, ki je izšla v »Forschungen und Mit- theilungen zur Geschichte Tirols und Vorarls- bergs« (Innsbruck, VIII/1911, str. 197—214, 293—303). Po opravljenem študiju na filozof- ski fakulteti je v letih 1907—1911 prav tako na Dunaju študiral pravo in dosegel doktorat prava. Kot študent prava je dr. Sloliar prejel Kruppovo nagrado za delo o zunanji trgovini avstrijske monarhije (1910). Leta 1911 pa je pričel na pobudo barona Gautscha priprav- ljati za dunajskega veleindustrijalca Schoel- lerja obsežno delo o zgodovini avstrijske in- dustrije. Po treh letih je delo dokončal ter je v knjižni izdaji izšlo sredi leta 1914 na Duna- ju pod naslovom »Geschichte der österreichi- schen Industrie und ihrer Förderung unter Kaiser Franz I« (XIV + 674 strani). Knjiga je najobsežnejši Slokarjev publicirani tekst in velja še danes za eno temeljnih del o zgo- dovini industrije v avstrijskem cesarstvu. Istočasno z delom na zgodovini industrije v Avstrije je Slokar prevzel obdelavo dveh na- log iz fonda Carnegijeve ustanove za svetov- ni mir. Naslova nalog sta bila »Der Einflus der nationalen Idee und der ökonomischen Schutzpolitik Oesterreich-Ungarns auf die Beziehungen der Monarchie zu den Balkan- ländern« in »Die Annexion von Bosnien, ihre Ursachen und Wirkungen«. V zvezi z obde- lavo nalog, ki sta bili bolj gospodarskega in aktualno političnega značaja, je potoval po nekaterih balkanskih prestolnicah, dovršitev obeh del pa je preprečila vojna. V času biva- nja na Dunaju je dr. Slokar naslovil na du- najsko univerzo prošnjo, da bi se habilitiral iz predmeta narodnega gospodarstva. Toda' potem ko je akademski senat sklenil, da se k docenturi na dunajski univerzi ne pripusti noben Slovan in se je zato reševanje habili- tacije odlašalo, je dr. Slokar ob koncu vojne ob preselitvi z Dunaja v domovino prošnjo umaknil. Nedokončano je ostalo zaradi vojne tudi Slokarjevo delo o zgodovini družine in- dustrijalca Schoellerja od 1819 dalje. Med vojno je služboval v vojno-žitnem zavodu na Dunaju. Ko se je po končani vojni dr. Slokar vrnil v domovino, je dobil v začetku februarja leta 1919 mesto inšpektorja v ministrstvu za trgo- vino in industrijo v Beogradu in bil nato imenovan za šefa centralne uprave za trgo- vinski promet s tujino. Marca leta 1919 je vo- dil delegacijo, ki je sklenila trgovinsko po- godbo z Avstrijo; bil je to prvi trgovinski sporazum nove jugoslovanske države. Še isto leto je vodil jugoslovansko delegacijo pri sklepanju kompenzacijskega sporazuma s če- škoslovaško republiko in bil delegat kraljevi- ne Jugoslavije pri medzavezniški komisiji v Trstu. Septembra 1919 je postal vršilec dolž- nosti načelnika oddelka za zunanjo trgovino in trgovsko politiko ter nato generalni in- 47 špektor ministrstva za finance. Ko je zapustil državno službo, je sredi leta 1920 postal rav- natelj Zadružne gospodarske banke v Ljub- ljani in na tem mestu ostal do konca druge svetovne vojne. V tem času je v revijalnem tisku in časnikih objavil nekaj člankov s pod- ročja gospodarstva, predvsem denarništva, vendar se tedaj kot gospodarski zgodovinar ni oglašal. Kot bančni ravnatelj je pobudil izdajanje »Slovenskega biografskega leksiko- na« in dosegel, da je to pomembno znanstve- no edicijo financirala banka, ki jo je vodil. Kot zgodovinar je pričel dr. Slokar znova delati po drugi svetovni vojni; postal je eden najmarljivejših sodelavcev »Kronike«. Pre- težni del svojih razprav je posvetil gospodar- ski zgodovini Ljubljane, gradivo je zbiral v ljubljanskih arhivih. V svojem prvem objav- ljenem članku iz tega obdobja, ki je izšel pod naslovom »Prva maj olikama v Ljubljani« (Kronika 11/1954, str. 183—187), je obdelal zgodovino prve tovarne maj olik na sloven- skem ozemlju leta 1740. Naslednje leto je v listu »Obrtnik« (štev. 7, 11. IV. 1955) objavil krajši zapis »Zadmžni nagibi rokodelcev v preteklosti in prva rokodelska zadruga v Ljubjani«, ki ga je razširjenega pod naslovom »Zadmžni nagibi pri cehovskih rokodelcih in prva obrtniška zadruga v Ljubljani« objavil v »Zgodovinskem časopisu« (XII/XIII, 1958 do 1959, str. 260—266) in mu kasneje dal še do- polnilo »Koliko let je poslovala prva roko- delska zbornica (zadruga, ceh) v Ljubljani« (Zgodovinski časopis, XIV/1960, sfer. 195—196;. Te svoje izsledke o zadružnih nastopih ljub- ljanskih obrtnikov v 18. stoletju ter o prvi zadmgi ljubljanskih mizarskih obrtnikov iz leta 1826 je objavil tudi v nemškem jeziku (Die Anfänge IkoUektiver Selbsthilfe beim Gewerbe und die erste gewerbliche Genos- senschaft in Österreich) v »Mittelimgen des österreichischen Staatsarchivs« (13. Bd., Wien 1960, st. 451—456). Raziskave o ljubljanski gospodarski zgodo- vini je nato nadaljeval in s tega področja ob- javil daljši članek o ljubljanskih opekarnah v dveh delih: »Zgodovina ljubljanskih ope- karn od XVI. stoletja do leta 1731 (Kronika, IX/1961, str. 157—180) in »Zgodovina ljubljan- skih opekarn od leta 1732 do leta 1860« (Kro- nika, VIII/1980, str. 40—50). Sledüa je raz- prava »Izdelovanje orodja, strojev in orožja, orožarne in skladišča smodnika v Ljubljani« (Kronika, VIII/1960, str. 174—183) in krajši zapisek »Delovne norme pri ljubljanskih ro- kodelcih ob koncu 16. stoletja« (Zgodovinski časopis, XIV/1960, str. 193—195). Na podoben monografski način je dr. Slokar obdelal zgo- dovino ljubljanske tobačne industrije od sre- dine 18. stoletja dalje v razpravi »Začetki to- bačne industrije v Ljubljani« (Kronika, IX/ 1961, str. 16—19), zgodovino ljubljanskih so- litrarn in smodnišnic od 16. stoletja dalje v razpravi »Zgodovina solitram in smodnišnic v Ljubljani in njeni okolici« (Kronika, IX; 1961, str. 110—113), zgodovino kemične indu- strije v Ljubljani in njeni okolici od 18. sto- letja dalje v članku »Začetki kemične indu- strije v Ljubljani in njeni okolici« (Kronika, X/1962, str. 30—35) in zgodovino ljubljanske sukname (1724—1802) v obsežnejši razpravi »Ljubljanska suknama« (Zgodovinski časo- pis, XVI/1962, str. 55—79), s katero je dopol- nil nekatere izsledke gospodarskega zgodovi- narja dr. Sorna. Kot dopolnilo Šomovim raz- pravam je dr. Slokar za »Zgodovinski časo- pis« (X—XI/195'ö—7, str. 298) prispeval tudi članek »Nekaj podatkov k zgodovini mlinov za papir na Slovenskem«, s katerim je posegel na celotno slovensko ozemlje (glej ponovna Šornova dopolnila v ZC, XII—XIII/1958—9, str. 266—272). Zunaj ljubljanskega okoliša se- ga tudi Slokarjeva razprava »Zgodovina ste- klarske industrije na Goriškem« (Kronika, XII/1964, str. 64—6), v katerem je obdelal glažute v Trnovskem gozdu iz 18. stoletja. Mi- mo strogega področja gospodarske zgodovine je dr. Slokar objavil še krajši zapis »Prvo otroško zavetišče v Ljubljani« (Kronika, XI! 1963, str. 118—120), ki je bilo ustanovljeno leta 1835, ter daljšo razpravo »Zgodovina obrtnega šolstva v Ljubljani do leta 1860« (Zgodovinski časopis, XVII/1963, str. 19'd— 218), v kateri je obdelal strokovno šolstvo v Ljubljani od 18. do srede 19. stoletja. V ro- kopisu je zapustil daljši članek o podobi ljubljanske oziroma slovenske industrije in obrti, ki jo je mogoče dobiti ob pregledova- nju sodobnih časniških oglasov. Potem ko smo dr. Slokarja predstavili kot gospodarskega zgodovinarja in gospodarstve- nika, pa ne moremo p>ovsem obiti njegovega dela za mednarodno pisavo, ki jo je ustvaril in ji dal ime »linguografija«. Čeprav ima Slo- karjeva zamisel že nekaj predhodnikov, je le ustvaril povsem lasten sistem s 138 znaki. Napisal je učbenik pisave in slovarje, a ker ni našel ustreznega založnika, tega svojega izvirnega dela za čas svojega življenja ni mo- gel izdati. Naj ob koncu omerümo. da je dr. Slokar prijavil leta 1909 izum helikopterja, ki je bil dve leti nato patentiran. 48 IZ DELA NAŠIH ZAVODOV IN DRUŠTEV »Pazinski memoriale Pod pokroviteljstvom Jugoslovanske akade- mije znanosti in umetnosti je bilo v Pazinu v dneh od 26. do 27. septembra 1970 zborova- nje »Pazinski memoria!«, posvečeno sto- letnici »Narodne sloge«, prvega Usta v hrvat- skem jeziku v Istri. »Pazinski memorial« ni bUa priložnostna prireditev, saj se za tem športniškim nazivom skriva v letu 1970 usta- novljena katedra za novejšo zgodovino istr- skih Hrvatov, ki naj bi »dolgoročno« delovala na področju Istre kot pomembna znanstvena in kulturna tribuna. V okviru »memoriala« bi v bodoče vsako leto bila znanstvena zboro- vanja posvečena posameznim problemom iz novejše zgodovine istrskih Hrvatov. »Pazin- ski memorial« deluje kot nekatere podobne istrske kulturne in znanstvene prireditve v okviru »čakovskega zbora« in sloni njegovo delovanje — piše v njegovem programu — na dveh osnovnih podmenah: »prvič, da je po- treba v današnjem času zato, da se utrdi čim bolj popolna znanstvena resnica, revalorizi- rati istrsko zgodovino, in drugič, da kulturne potrebe sedanjosti zahtevajo, da se pred no- vimi generacijami ustrezno oživlja nacional- na preteklost Istre.« Prvi nastop pazinske katedre za novejšo zgodovino istrskih Hrva- tov ob stoletnici »Naše sloge« je tematsko obravnaval predvsem periodični tisk v Istri od začetka do današnjih dni. Referenti o posa- meznih problemih so bili mnogi vidni hrvat- ski zgodovinarji in javni delavci, zborovanju je predsedoval univ. prof. dr. Oleg Mandic. V programu zborovanja je bilo najavljenih 12 referatov, vendar so referati dr. Danila Klena o gospodarski problematiki v »Naši slogi«, dr. Dragovana Šepiča o Istri v drugi polovici 19. in v začetku 20. stoletja ter dr. Bernarda StuUija o tržaški »Favilli« odpadli; prireditelj je zagotovil, da bodo teksti odpad- lih predavanj skupaj z drugimi objavljeni v posebni publikaciji, ki bo prinesla celotno gradivo z zborovanja. Prvi dan zborovanja 26. septembra 1970 so v dopoldanskem delu prebrali referate Petar Strčič o začetku »Naše sloge«, o prvem de- setletju njenega izhajanja prof. dr. Mirjana Gross in o bibliografskih podatkih Tatjana Blažekovič. Ostala dva referata dopoldanske- ga zasedanja sta bila posvečena emigrantske- mu listu »Istra« ter istrskemu buditelju Petru Studencu (1811—1898), prvega je prebral Ive MihovUovic, drugega pa Jakša Ravlič. Pre- ostale štiri referate so referenti prebrali v popoldanskih urah prvega dne zasedanja { »memoriala«, ker je bil drugi dan namenjen diskusiji in drugim prireditvam. Möns. dr. Božo Milanovič je v daljšem referatu pred- stavil istrski tisk med obema vojnama, v re- feratu je podal vrsto osebnih spominov. Mi- j lanovičev referat je dopolnjeval Ante Iveša, prav tako z osebnimi spomini vendar z dru- gih nazorskih stališč. Pregled italijanskega periodičnega tiska v Istri je podal novinar Luciano Giuricin, ki je zlasti podrobno orisal socialistični tisk. Zadnji referat zborovanja je bil pregled istrskega tiska med narodno- osvobodilnim bojem Nikole Cmkoviča. i Drugi dan »memoriala« je bila na sporedu j diskusija, ki ji je že v dopoldanskih urah sle- j dila vrsta prireditev v počastitev jubileja { istrskega lista: verska komemoracija v spo- min škofa Jurija Dobrile, odkritje nagrobni- ka pesniku Antunu Kalcu, množično zboro- vanje, povezano z odkritjem spomenikov škofu Dobrili in dr. Matku Laginji in kot zad- nje odkritje spominske plošče na rojstni hiši j Dobrile v Ježenju pri Pazinu. »Pazinski me- morial« je bil povezan potemtakem tudi z množično proslavo pomembnega jubileja po- litične zgodovine istrskih Hrvatov, kot ga predstavlja stoletnica, »Naše sloge«, ki je prvič izšla v Trstu 1. junija leta 1870. Velik pomen, ki ga je hrvatsika javnost namenila pazinskim proslavam, dokazuje tudi udeležba ¦ vidnih predstavnikov javnega hrvatskega živ- ljenja na nedeljski prireditvi. Za jubilej »Naše sloge« je izšla drobna publikacija »Stogodišnjica Naše sloge« (Pa- zin—Rijeka 1970, 30 + (II) str. + faksimile ; prve številke »Naše sloge«), v kateri sta po-^ natisnjena članka Josipa Bratuliča »Naša j sloga. Stogodišnjica prvog hrvatskog lista u Istri« (str. 7—16) ter Petra Strčica »Litera- tura o Našoj slogi« (str. 19—30) iz št. 7/1970 reške revije »Dometi«. Publikacija, ki sodi \ tudi v sklop »pazinskega memoriala«, je izšla j kot prva knjiga »Zavičajne biblioteke«. j Ob koncu lahko ugotovimo, da tudi »pa- j zinski memorial« znova dokazuje prizadetosti Istranov in sploh Hrvatov, s katero se lote- j vajo že vrsto let problemov iz novejše zgodo- ; vine Istre. Intenzivno delo je dalo že vrsto j sadov tudi na polju historiografije. Priredite- J Iji bodočih zborovanj v okviru »pazinskega 1 memoriala« pa ne bi smeli pozabiti na ude- i ležbo Slovencev, ki je bila tokrat slučajna ) oziroma predstavniškega značaja. (Prim. Pii- j morski dnevnik, št. 223, 4. 10. 1970). i Branko Marušič -t 49 Tretje posvetovanje jugoslovanskih arhiv- skih delavcev Tretje zvezno posvetovanje jugoslovanskih arhivskih delavcev je bUo v dneh 14., 15. in 16. oktobra v Kranju in na Jesenicah. Na njem je sodelovalo skoraj stošestdeset članov jugoslovanskih arhivskih društev. Posvetova- nje je v izvedbi Arhivskega društva Sloveni- je pripravila Zveza društev arhivskih delav- cev Jugoslavije. Prvi dan so udeleženci naj- prej poslušali pregled razvoja arhivske služ- be ob njeni petindvajsetletnici v novi Jugo- slaviji in poročilo Jožeta Mačka o delu, uspe- hih in težavah Arhiva Slovenije v zadnjih petindvajsetih letih. Sledila je vrsta refera- tov o historičnih sistemih za urejanje pisar- niškega gradiva v upravnih registraturah na raznih področjih Jugoslavije. Pokazalo se je, da so se na današnjem ozemlju Jugoslavije uporabljali najrazličnejši sistemi z vseh kon- cev Evrope: ruski, bolgarski, turški, nemški oziroma avstrijski, madžarski, italijanski, francoski in seveda tudi domači. Prav zato je dr. Vilfan (ki je prikazal splošno tipologijo upravnih registratur) upravično menil, da Jugoslovani lahko dojemamo problem v naj- širši perspektivi ter da imamo dovolj šen raz- log za preučevanje tipologije registratumih sistemov z gledišča arhivske teorije, in da se lahko dokopljemo do abstrakcij tega pred- meta. Njegova splošna tipologija je pomem- ben poskus na tem področju. O sistemih prvotne ureditve upravnih registratur na Slo- venskem je izčrpno poročal Jože Žontar. So- lidno pripravljeni referati so nam dovolj spodbuden obet, da bomo kmalu dobili dober pregled in analizo vseh pomembnejših siste- mov za ureditev gradiva v upravnih registra- turah, ki bosta imela veliko praktično vred- nost v arhivskem delu, pa tudi pri gradnji novih sistemov je mogoče koristno upoštevati stare izkušnje. Drugi dan so bili arhivarji na Jesenicah, kjer so poslušali referat Danice Gavrilovič Arhivi in kibernetika ter izvajanje dr. Igorja Kostjukovskega in Janeza Žirovnika. Vsi tri- je so govorili o možnosti za uporabo računal- nikov v arhivih, o njihovih možnostih in upo- rabi v Jugoslaviji. Jugoslovanski arhivi danes še ne morejo uporabljati pri svojem delu računalnike; ker pa je v državi že vrsta ra- čunalnikov, je čas, da se z njimi arhivski de- lavci informativno seznanijo. Sklenili so se- staviti posebno komisijo, ki bo spremljala razvoj računalniške tehnike in njene uporabe in z njimi občasno seznanjala arhivarje. Zelo pomembno se nam zdi poročati tudi o predlogu profesorja dr. Frana Zwittra, da naj zbor jugoslovanskih arhivarjev pošlje pristoj- nim zveznim organom pismo, v katerem jih naj opozori na nerešeno vprašanje o izročitvi oziroma vrnitvi arhivskega in knjižnega gra- diva iz Avstrije ter da naj store vse potrebne korake za končno realizacijo avstrijskih ob- veznosti. Mi na tem mestu podpiramo pred- log dr. Zwittra, pozivamo zvezne organe, da se bolj energično zavzamejo za izvedbo arhiv- ske konvencije in restitucije, prva se odlaša že celih 47 let, zlasti pa jih opozarjamo, naj ne store ničesar, kar bi okrnilo naše interese ter da se naj pri reševanju teh vprašanj red- no konsultirajo s prizadetimi arhivskimi službami. Janez Kos 50 NOVE PUBLIKACIJE Kranjski zbornik 1970. Izdala Skupščina občine Kranj. Kranj 1970, 391 str. Leta 1970 je izšel dokaj obsežen spominski zbornik mesta Kranja ob 25-letnici osvobodit- ve. Uredniški odbor je svoje delo skrbno opravil; zbral je lepo število sodelavcev raz- ličnih strok in dal javnosti temeljit prispevek za poznavanje gorenjskega kulturno gospo- darskega središča. V zborniku je tudi več pri- spevkov, ki iso' pomembno gradivo za spozna- vanje najnovejšega, povojnega obdobja in tvorijo kot celota enega zanimivih delov mo- zaika, iz katerega je sestavljena sedanja geo- politična, kulturna in gospodarska podoba Slovenije. Prvih petdeset strani zbornika je iz obdobja NOB, v prispevkih so deloma objavljene nove ugotovitve, deloma pa že znana dejstva. Na- daljnjih več kot sto strani so pretežno sestavki z vseh področij, ki orišejo razvoj kranjske komune v zadnjem desetletju. Precej obsežen in pester po svoji problematiki in kvaliteti je zadnji del zbornika. Tu so prispevki, ki zve- čine z novimi razlagami, pregledi in orisi osvetljujejo starejšo politično, gospodarsko in kulturno preteklost Kranja in njegove okoli- ce. Knjiga je zanimiva za slehernega bralca tem bolj, ker je med tekstom veliko slikov- nega gradiva, številčnih razpredelnic in skic. Za okusno opremo je poskrbel inž. arh. Peter Fister. Kranjske partizanske enote v letu 1941 je naslov prvega prispevka, ki ga je napisal Ivan Križnar. Pisec ugotavlja v začetku, da je prav za leto 1941 malo pisanih virov, ki bi celoviteje prikazali nastanek in akcije prvih partizanskih enot. Zato je prav za začetno obdobje NOB pomembno spominsko gradivo, izjave in popis prvih partizanov. Sledi pri- spevek Marije Oblak-Cami z naslovom Okrožje Kranj v NOB. Na podlagi arhivskih virov in spominov je prikazala eno, še dokaj neobdelano, a zanimivo področje NOB. Nam- reč še vse premalo je raziskana organizacij- ska sestava in delovanje partijskih in front- nih organizacij v zaledju, ki so bile gonilo narodnoosvobodilnega gibanja. Zato je njen pregledno napisani prikaz rekonstrukcije in dejavnosti OKKPS m OO OF za kranjsko okrožje od leta 1941 do osvoboditve vredno toliko večje pozornosti. Predvsem za tiste, ki se bodo lotili podobnega prikaza, bodisi za po- samezne rajone v okviru kranjskega okrožja, pa tudi za druge, ki se bodo lotili širše ob- delave. O partizanskih tehnikah in tiskarnah na Gorenjskem je spregovorila Ana Benedetič. Snov je razporedila tako, da sledimo razvoju te pomembne dejavnosti NOB od poletja 1941 do osvoboditve. V prispevku so drobni in iz- črpni podatki, ki pričajo, da je avtorica poleg uporabe arhivskih virov in spominov opra- vila tudi mnogo terenskega dela, ki je bilo pwtrebno za preverjanje in dokaz posamez- nim trditvam in ugotovitvam. Prikazane so številne tehnike in tiskarne, ki so s trdoživo- stjo in iznajdljivostjo kljubovale sovražniko- vemu preganjanju, na koncu pa je kratek oris tiskanega gradiva. Franc Benedik je pri- kazal z nadrobnimi podatki težke okoliščine, v katerih je nastala dn se razvila partizanska sanitela na Gorenjskem. Prvo obdobje parti- zanske sanitele na Gorenjskem je podobno stanju v ljubljanski pokrajini. Aprila 1942 je bila ustanovljena prva sanitetna ustanova na prostoru med Gorenj o vasjo in Poljanami. S prihodom zdravniškega osebja s terena so nastajale ambulante, v katerih so dobili ra- njeni partizani organizirano zdravniško po- moč. Nastalo je več ambulant, sprva zaradi terenskih okoliščin na desnem bregu Save (leta 1942 in 1943) kasneje pa predvsem na levem bregu (leta 1944). Zadnje dni okupaci- je, osvoboditev Kranja in begun j skeh zaporov opisuje Franc Puhar. Pri tem je prikazal tudi prvo povojno delo okrožnega mestnega odbo- ra OF in delo referatov. Naslednji sestavek Kranjska komuna od leta 1960 do 1970 je napisal Pavle Zupančič. Le-ta nas seznanja z ureditvijo in delovanjem krajevnih upravnih in samoupravnih orga- nov. Tekst ponazarja s številčnimi podatki stanje in gibanje prebivalstva v kranjski ob- čini (od 1953 do 1969), razdeljevanje sredstev v občinski zbor, v zbor proizvajalcev oziroma v zbor delovnih skupnosti ter seznam druž- beno-političnih in drugih organizacij in dru- štev. Novo, revolucionarno preobrazbo sod- stva v povojni dobi je opisal Ivan Repine v članku Pravosodje v kranjski občini po osvo- boditvi od leta 1945 dalje. Med prvimi sodišči je bilo ustanovljeno sodišče slovenske narod- ne časti, ki je prenehalo delovati po dveh mesecih, ko je opravilo svojo nalogo. Dalje je v kronološkem prerezu prikazal razvoj in delo sodišč in tožilstev, zlasti delo okrožnega sodišča in okrožnega javnega tožustva Kranj pa tudi razvoj drugih pravosodnih služb in njihovih pristojnosti. O razvoju kranjskega gospodarstva v letih 1959—1969 je napisal članek Marjan Ropret. Na statističnih razpre- delnicah zasledimo stopnje rasti posameznih gospodarskih dejavnosti in vlaganje osnovnih sredstev v posamezne industrijske panoge. Kljub lepim rezultatom pripominja avtor, da bi bili dosežki na gospodarskem področju še večji, ko bi se upoštevali v večji meri dejav- 51 niki poslovnosti. Pregled zdravstvene službe na Gorenjskem v zadnjih deisetüi letih je po- dala zdravnica Ana Kraker. Kranjska občina sestavlja petino geomedicinske regije. Zdrav- stveni center kot najvišji strokovni organ de- javnosti usmerja posamezne zdravstvene službe, ki skrbe za zdravje prebivalstva. Med tekstom so statistični podatki o gibanju pre- bivalstva, o številu obolelosti zavarovancev ter o številu zdravstvenega osebja. Nadaljnji opis in podatki zadevajo strokovno analizo ter se omejujejo na opis aktivnosti in razvoja posameznih zdravstvenih ustanov. Razvoju slovenske leposlovne besede je po- svetil Stanko Šimenc sestavek z naslovom Kranj in slovenska beseda. Literarnozgodovin- ska kronika skozi stoletja. Slovenski pisatelji so delovali v večjih slovenskih mestih. V Kranju so živeli in ustvarjali daljši ali krajši čas France Prešeren, Ivan Tavčar, Simon Jenko, Ivan Pregelj in mnogi drugi kulturni delavci. V podnaslovih: poezija, proza, dra- matika in povojna književnost je prikazanih več pomembnih osebnosti, ki so oplajale kul- turno življenje Kranja ali pa se v njem raz- vijale. Razvoj šolstva v letih 1960—1970 v občini Kranj je opisal Dušan Bavdek. Snov je razdelil na splošen del, v katerem je s sta- tističnimi podatki ponazoril stanje in uspehe posameznih šol in na opis dejavnosti šol ozi- roma šolskih centrov, ki so dosegli s hitrim razvojem industrije visoko stopnjo razvoja in organizacije. Pri orisu kulturnih dejavnosti v kranjski občini je sodelovalo več avtorjev. Tako je Cene Avguštin s prispevkom Razvoj muzej- ske dejavnosti v Kranju prikazal dejavnost razstavnih prostorov Prešernove hiše. Le-ta je v Kranju organizirala v osmih letih (1954 do 19«2) 300 likovnih in drugih muzejskih razstav, ki jih je obiskalo več kot 800.000 obi- skovalcev. Za to dejavnost je bila podeljena Prešernova nagrada občine Kranj. Zlasti je poudaril razvoj muzejstva, njegovo delo in uspehe z ustanovitvijo Gorenjskega muzeja leta 1963. Olga Zupan govori o spomeniškem varstvu na Gorenjskem. Marjan Lombar je opisal gledališko dejavnost v Kranju, Peter Lipar pa glasbeno in beleži uspehe kranjskih zborov, pevcev in glasbnikov. Miha Mohor je prikazal podatke o razvoju knjižničarstva v občini Kranj. Črtomir Zoreč pa amatersko kultumo-prosvetno dejavnost v občini. O razvoju športa v povojnem obdobju je pisal Štefan Ošina. Po posameznih športnih panogah je naštel najvažnejše dosežke in po- udaril pomen posameznih športov in njihovo stopnjo razširjenosti. Arheološke najdbe zadnjih desetih let v Kranju je opisal Andrej VaUč. Predmeti in objekti so iz različnih zgodovinskih oziroma arheoloških obdobij, vendar dajejo v svoji pestrosti zanimiv prispevek za celovitejše po- znavanje zgodovine gorenjske regije. Med večjimi izkopavanji in raziskovanji so zajeta staroslovanska skeletna grobišča v Kranju. Majda Žontar je opisala v prispevku Gradovi na območju Kranja, kot sama pravi, le grado- ve v smislu fevdalnih gradov. Zaporednemu opisu le-teh so dane opombe, ki omogočajo pozornemu bralcu podrobnejši vpogled v do- bo in razvoj fevdalnih gospodarskih in upravnih središč v tem delu Gorenjske. Področje kulturne zgodovine zajema pri- spevek Emilij ana Cevca, ki je opisal in stili- stično razčlenil poznogotski kip sv. Ane Sa- motretje iz Kranja. Naš znani umetnostni zgodovinar razkrije v podrobnem opisovanju vse stilne posebnosti plastike in jo končno razporedi in vstavi v obrtniško dejavnost do- be. Stilno zanimive in značilne so freske v Kranju in okolici iz 16. stoletja in pomenijo lep donesek k poznavanju slikarstva te dobe na slovenskih tleh. Stenske slike imajo pre- težno nabožno vsebino, in še niso dokončno odkrite in restavrirane. Kratek pregled teh likovno kulturnih stvaritev je dala Ksenija Rozman. Na področje zgodovine kmetijstva posega Anka Novak s prispevkom, ki obrav- nava starejšo zgodovino planšarstva med do- lino Tržiške Bistrice in dolino Kokre. V zvezi z razvojem arhitekture v Kranju sta prispevala članek Cene Avguštin, ki je opisal razvoj meščanske arhitekture v Kranju od srednjega veka do začetka 20. stoletja, in Stane Bemik, ki je označil sodobno stavbar- stvo v Kranju. Materialno otipljivi in ohra- njeni dokumenti arhitekturnega razvoja kaže_ jo na določeno povezavo in medsebojen vpliv v razvoju meščanskega načina zidave. Nada- lje sledimo ozki povezavi med arhitekturo in urbanizmom. Rokodelsko-trgovski značaj me- ščanskega tipa poudarja drugačen namen in se tako loči od prejšnjega kmečko gospodar- skega poslopja. Novejši razvoj kranjske arhi- tekture je ozko povezan z razvojem industri- je in s socialno-političnimi spremembami, ki so botrovale mestu v zadnjih desetletjih. Teo- retična skica Ivana Sedeja Ljudske prvine v arhitekturi mesta Kranja je tretji prispevek, ki se ukvarja s stavbarsko-urbanistično prob- lematiko. Tipe naselij, njihove urbanistične posebno- sti, razvojno pot samotnih kmetij, zaselkov in središčnih vasi je. opisal Peter Fister v se- stavku Naselbinske oblike od Jezerskega do Bitenj. Socialna struktura Šenčurja v 19. in 20. stoletju in njen odraz v materialni kulturi je zgovoren naslov, ki zajema tematiko zanimi- vega obdobja v eni najstarejših naselbin v kranjski ravnini. Uporaba različnih virov je 52 omogočila Majdi Fister, da se je poglobila v zgodovino sedanje »spalne naselbine« Kranja. Študijo k poznavanju gospodarske in družbe- ne zgodovine Kranja in njegove širše okolice v prvi polovici 19. stoletja je prispeval Jože Žontar. Tu ugotavlja, da je imel ves ta pro- stor pretežno poljedelski značaj okolice dežel- noknežjega mesta in da je bilo meščanstvo, posebej kranjski trgovci, povezano z agrar- nim okoljem. Opisane so nadalje posamezne obrtne dejavnosti ter njih stanje in razvoj v omenjenem obdobju. Tekst spremljajo tudi številčni podatki. France Ostanek je na podlagi dokumentov prikazal ustanavljanje glavne šole v Kranju v letih 1786 in 1789 in nekatere podrobnosti, ki so pripeljale do ustanovitve kranjske tri- vialke. Ta je leta 1805 postala trirazredna glavna šola. Dalje sledita dve študiji o Simonu Jenku. Prva je izpod peresa Franceta Bernika Simon Jenko in gorenjska pokrajina, v kateri ugo- tavlja Jenkovo navezanost na domačo grudo, ter študija Borisa Paternuja Jenkova filozof- ska lirika. Tu razkriva Paternu filozofsko razmišljajočo Jenkovo liriko ter jo vstavlja v okvir časa. Po svojem lirizmu in pref inj enem intelektualizmu je Jenko začetnik modeme slovenske lirike. Vasilij Melik piše o volitvah v Kranju med leti 1861 in 1929. Sprva prikaže v strnjeni analizi značilnosti volitev po Schmerlingovi februarski ustavi leta 1861 ter razčlenjuje vo- litve in njene rezultate. Tako prikaže prve volitve v deželni zbor leta 1861, pri katerih še niso značilni boji med slovensko in nemško stranko. Pri naslednjih volitvah so že prisot- ni strankarski boji obeh narodnosti. Le-ti imajo z državnimi volitvami leta 1891 liberal-, no-klerikalni značaj in s tem tudi zaznamu- jemo novo volilno obdobje. Nadalje oriše av- tor parlamentarne volitve v ustavodajno skupščino leta 1920 in v narodno skupščino v letih 1923, 1925, 1927. Kranj se je v opisanem obdobju z volitvami razlikoval od dmgih go- renjskih mest. Bil je vseskozi slovensko in li- beralno usmerjen. Ob jubileju dvestoletnice zdravstvene služ- be v Kranju se pomudi dr. Josip Žontar s se- stavkom: Pomembni kranjski zdravniki pre- teklosti. V kronološki pregled razvoja zdrav- stvene službe v Kranju vplete tudi biografske podatke službujočih zdravnikov. Zgodovino gimnazije v Kranju od ustanovitve 1810 do 1918 je opisala Olga Janša. Zanimiv je prikaz predmetnika in položaja slovenskega jezika v posameznih obdobjih gimnazije, dalje ocena letnih poročil — izvestij. Na koncu je dodan seznam učnega osebja ginmazije od leta 1861 do 1918, predmetnika in števUčni podatki učnega kadra in dijakov. France Kresal je prispeval članek Tekstilno ; delavstvo v Kranju med obema vojnama, t Avtor je nazorno podal analizo o razvoju tekstilne industrije v Kranju, opisal vlogo tujega kapitala in naraščanje števila delav- stva Z'lasiti v povojnem obdobju. O pomembni ; seže svoj višek v veliki tekstilni stavki leta 1936. V neposredni zvezi z razvojem tekstilne industrije v Kranju je sestavek Črtomira Zorca, ki govori o zgodovini tekstilnega šol- stva zlaisti v povojnem obdobju. O pomembni gospodarski panogi je spregovoril Janez Kos. Prikazal je elektrifikacijo kranjskega območ- ja v letih 1892 do 1940, ki je potekala skoraj vzporedno z evropskim razvojem. Priložen je seznam elektrarn, ki so jih uporabljali manjši obrati in zasebniki. Na koncu naj samo še dodam, da odlikujejo Kranjski zbornik številni tehtni prispevki, j ki osvetljujejo preteklost mesta Kranja in i njegovega širšega prostora. i Anka Vidovič-Miklavčič i Zbornik občine Grosuplje. Gospodarska, kultura in zgodovinska kronika. I. Grosuplje 1969, 179 str. Prvi del zbornika, ki je izšel leta 1989, je spričo različnosti vsebine takole razdeljen. V prvem delu so prispevki, ki obravnavajo do- godke in podobe iz NOB; teh je šest. V uvod- nih besedah predstavi uredniški odbor od leta 1963 povečano občino (Grosuplje, Dobro polje in Ivančna gorica) z geografskega, upravno- političnega in gospodarskega vidika ter na- kaže tudi njeno bogato zgodovinsko pretek- lost. Sledi objavljen govor Nastanek in borbe II. gmpe odredov generala Petra Stanteta- Skale ob odkritju spomenika II. grupi odre- dov na Muljavi 8. junija 1969. O kroniki gro- supeljske partizanske čete in njeni usodi piše Radko Polič. Četa je bila ustanovljena v noči od 29. na 30. oktober 1941 v zagraškem gozdu in je delovala na prostoru plešivskega gozda, Hove gore, Korinja in Turjaka do 7. januarja 1942, ko je bila razbita. Ena izmed pomemb- nih dejavnosti partizanske vojske so bile sa- botaže in diverzantske akcije na železniških progah, njihovih objektih in sovražnikovih utrdbah. O teh številnih in vsakodnevnih ak- cijah je ohranjeno bogato arhivsko gradivo tako partizanske kakor tudi okupatorjeve provenience. Dasi so bile sprva sabotaže in diverzije manj učinkovite in so z manjšimi zamudami in zastoji le motile okupatorjev promet, so vendarle prisiUle sovražnika, da je železniške proge zavaroval z večjimi vojaški- mi in materialnimi silami. Tem bolj, ko so se diverzantske akcije z razvojem NOV poveča- le in razvile v pravo rušenje železniških ko- munikacij zlasti od kapitulacije Italije dalje, 53 ko so bile v sklopu večjih ofenzivnih akcij, bodisii Vrhovnega, Glavnega štaba ali zavez- nikov. Metod Mikuž je v prispevku Dvakrat- ni napad 18. divizije na šmarska tunela pri- kazal na podlagi partizanskih in domobran- skih virov obe akciji in sovražnikov načrtno pripravljeni protinapad. Ob prikazu obeh akcij (prva v noči od 26. na 27. julij 1944 in druga v noči od 13. na 14. avgust analizira avtor tudi vzroke neuspeha in hkrati ugotav- lja, da je bilo odslej vezano za zavarovanje obeh tunelov več okupatorjevih sil. S tem pa so bili dani ugodnejši pogoji za obrambo osvobojenega ozemlja v Beli krajini. Naslednji trije prispevki so biografski za- piski. Sestavek Franca Adamiča Padel je med prvimi talci prikaže podobo Ludvika Fedra- na (Fedransberga) doma iz Hudega pri Stični, naprednega, v srednješolskih letih navduše- nega preporod ovca, v zrelejših letih pa demo- kratično usmerjenega izobraženca in ateista. Leta 1932 je z drugimi somišljeniki ustanovil študijski filozofski krožek in zbral okoli sebe mlade in ukaželjne študente in izobražence iz okoliških krajev. Vključil se je v NOB in je delal kot ilegalec, okupator ga je izsledil in ga 29. maja 1942 ustrelil kot talca. Milan Dolgan je orisal pesniško podobo Ane Galeto- ve in hkrati prikazal njeno življenjsko pot, pot prosvetne delavke, ki se je udeležila tudi narodnoosvobodilnega gibanja in so jo v za- četku leta 1944 ubili domobranci. O politično razgibanem in umnem strokovnjaku na pod- ročju gozdarstva, kmetijstva in sadjarstva Martinu Zupančiču je pisal Stane Valentin- čič. V poglavju Naša občina so prispevki, ki prikazujejo občino z več vidikov. Objavljen je govor Ivana Ahlina, ki ga je imel na slav- nostni seji občinske skupščine dne 28. oktobra 1968 in prikazuje razvoj občine Grosuplje v letu 1968. Dalje je članek Cirila Slebingerja, ki opisuje Grosupeljsko kotlino in njeno geo- logijo. Na podlagi svojih izsledkov je napisal članek Rudi Tancig o talnih značilnostih Grosupeljske kotline. Dobruška Podkoritnik- Zvan pa je dala prispevek o gibanju prebi- valstva v naselju Grosuplje. Tu je prikazala kronološko naraščanje prebivalstva od začet- ka 19. stoletja do današnjih dni, nadalje pri- seljevanje in zaposlitev prebivalstva po pa- nogah. Jože Kastelic je predstavil arheološko pre- teklost občine Grosuplje od prazgodovine prek antike v srednji vek. V uvodu opisuje geografski položaj, nato pa posamezne arheo- loške dobe, ki so pustile sledove tudi na tem prostoru. Kot večina zbornikov, tudi ta prikaže /za- služne in znamenite občane. Mednje sodita tudi dva ljudska pesnika, ki jih priznava tudi slo- venska literarna zgodovina. Tehten članek z opombami je napisal Jože Gregorčič o ljud- skem pesniku Andreju Kančniku iz Podčetrt- ka:, ki je živel v letih 1775 do 1841 in je delo- val kot učitelj, organist in cerkovnik tudi v .širšem grosupeljskem prostoru. Cvetko Bud- kovič je pisal o učitelju, ljudskem pesniku in skladatelju Matevžu Kračmanu, »šmarskem šolmaštru«, ki je bil rojen v Šmarju leta 1773 in je umrl 1853. Oba prispevka imata zanimi- vi prikaz socialnega stanja tedanjih učiteljev in ocene njunega pesnikovanja. Iz novejše dobe so omenjeni še trije občani, ki po svo- jih delih zaslužijo vidnejše mesto. Stane Va- lentinčič je pisal o županu Jožetu Permetu, ki je zlasti znan po odkritju »županove«, zdaj Podtaborske jame, France Adamič je orisal zasluge Andreja Šinkovca, ki je v začetku 20 let zgradil tovarno (vrvarno, terilnico in pre- dilnico lanu) in tako prispeval k industriali- zaciji občine. Cvetko Budkovič pa je napisal kratek sestavek o učitelju in zborovodji Av- gustu ŠuUgoju, ki je deloval kot kulturno prosvetni delavec tudi na področju občine Grosuplje. V zborniku je tudi nekaj leposlovnih pri- spevkov, tako Louisa Adamiča Večerja v Beli hiši. Prvi izbor pesmi Ane Galetove, ki ga je uredil Milan Dolgan, in Janeza Parovška Moj oče. V poglavju Razgledi je prispevek Toneta Potokarja Variacije na temo prevajanja. Tu so le objavljeni fragmenti iz predavanja v Društvu slovenskih književnih prevajalcev v Ljubljani 24. novembra 1966. Potokar se lo- teva vprašanja, kdaj bomo Slovenci dobili pregledno zgodovino slovenskega prevajalst- va. Pravi, da bi bila taka zgodovina »prepo- trebno dopolnilo zgodovini našega izvirnega ustvarjanja, posebej še, če upoštevamo, da naši književni zgodovinarji ravno prevajalst- vu niso vselej posvečali izjemne pozornosti.« Seveda ugotavlja dalje, da bi se sprva morali lotiti temeljite bibliografije prevoda, ki bi zajela začetke prevodov do današnjih dni in bi prikazala vrednost in izrazno moč naših poustvarjalcev. Nato s kritičnim očesom vrednoti nekaj del, ki so že izšla s področja bibliografije prevodov pa tudi same prevode iz slovenščine v srbohrvaščino in obratno ter jih ponazori z nekaj slabimi, nevzdržnimi pri- meri. S tem v zvezi se tudi loteva kritične presoje jezikovnih slovarjev, ki so že izšli, tako slovensko-srbohrvatskih in srbohrvatsko -slovenskih. Sledi sestavek Jožeta Galeta, ki govori o uspehih in priznanjih treh Kekčevih filmov. V zadnjem delu zbornika je Kronika; tu najdemo krajevne zanimivosti v obliki krat- kih sestavkov. Teh je več. Etbin Boje je pisal o Predstoletnih šolah v grosupeljski občini, poleg kronoloških opisov šol je tudi prikaz 54 učiteljev, ki so poučevali na posameznih šo- ] lah. Tine Kurent je prikazal Valvasorjeve i Praproče in njihove poznejše prezidave ter \ jih ponazoril s tlorisi. France Adamič, pisa- teljev brat, je opisal slovesnost ob otvoritvi spominskega muzeja Louisa Adamiča v Pra- pročah, pa še taborsko gibanje na Dolenj- skem, dalje nas seznani s kratko notico, da je 1969 slavila cesta Grosuplje-Novo mesto \ stoletnico. Na koncu sta še kratka zapisa \ Alojza Žitnika o 700-letnici Višnje gore in ! o stoletnih gospodarskih vezeh Dolenjske s j Trstom. j Zbornik je dober začetek krajevne kronike i in kot obeta uredniški odbor bodo spričo bo- 1 gate, a še neobdelane krajevne preteklosti iz-i šli tudi še naslednji zvezki. Anka Vidovič-Miklavčlč Kronika Doba. Spisal in zbral gradivo Stane Stražar. Založil Jamarski klub »Simon Robič — Ivan Sesek« Domžale. 283 strani. Ljubljana 1970. Dob je 7. aprila lani slavil visok jubilej: sedemstopetdesetletnico prve omembe v zgo- dovinskih virih pod imenom Aich. Ta oblet- nica je prav gotovo primerna priložnost za nadrobnejšo osvetlitev zgodovinskega razvoja Doba in njegove okolice, zlasti še, ker je imel ta kraj v preteklih obdobjih pomembno vlo- go kot eno izmed središč današnje domžalske občine. Te zahtevne naloge se je lotil elektro- tehnik Stane Stražar, ki je zbral po literaturi in arhivskih virih podatke o razvoju dobske- ga območja ter jih dopolnil s številnimi ustni- mi pričevanji. Poklic pisca sem navedel zla- sti zato, da bi poudaril zelo redko posebnost, da se nekdo iz tehniških vrst tako prizadevno loti pisanja krajevne zgodovine. Zato je mo- ral Stražar pred zbiranjem podatkov še do- polniti svoje znanje iz splošne zgodovine, da je nato lahko prikazal nadrobnosti in poseb- nosti ter odmeve velikih dogajanj v posamez- nih zgodovinskih obdobjih na dobskem ob- močju. Za krajevno zgodovino ga je navdu- šil Leopold Podlogar s knjižico »Drobtinice preteklosti soseske Skocjan v dobski župniji (Ljubljana 1911 — v tem letu je izdal tudi Drobtinice iz zgodovine soseske in občine Kr- tina v dobski župniji). Stražar se je odločil, da bo nadaljeval delo in začel je zbirati >'drobtinice« za škocjansko kroniko od leta 1911 dalje. Pri delu je ugotovil, da je razvoj Škocjana najtesneje povezan »z geografskim, gospodarskim in farnim središčem« Dobom in je zato zbiranje zgodovinskih podatkov raz- širil na celotno dobsko območje. »Kroniko Doba« je razdelil na 11 poglavij, ki jim je dodal še zapis o proslavi 750-letni- ce Doba in seznam literature in virov. V pr- vem poglavju »Dob in okolica« je Stražar zbral podatke o zemljepisnih posebnostih ozemlja med Kamniško Bistrico na zahodu, zaselkom Studenec na vzhodu ter naseljema Turenše na severu in Žeje na jugu (2368 ha površine z okrog 4700 prebivalci), v drugem pa je v leksikografski obliki podal pomembne podatke (izvor imena, prve omembe v virih, število prebivalstva in hiš, lega, gospodarska podjetja, komunalne naprave, šole, društva, pomembni rojaki, turistične znamenitosti) vseh krajev in zaselkov na tem območju. V obširnem tretjem poglavju je zelo zanimiv prikaz bivališča ledenodobnega lovca v Babji jami na Gorjuši po članku prof. dr. Franca Osoleta, ki je v letih 1987—68 vodil izkopa- vanja, pri katerih so odkriU tudi 23 kamenili artefaktov. Prikazu razmer v naših krajih v času vladanja Rimljanov, ki bi ga Stražar lahko skrajšal, sledi opis gradov Čemšenik, Crnelo, Krumpark in Vesevka, pri katerih je navedel lastnike, prezidave in opisal njihovo usodo vse do današnjih dni. Iz raznih virov je zbral tudi veliko podatkov o podložnikih, s katerimi je želel opozoriti zlasti na starost nekaterih rodbinskih in hišnih imen, ki so se ohranila več stoletij. Dajatve podložnikov in obveznosti tlake je ilustriral z dvema prime- roma iz začetka 15. stoletja. Zanimivo pa bi bilo na več primerih iz različnih obdobij po- kazati, kako so se obveznosti podložnikov spreminjale. Veliko podatkov je Stražar zbral tudi o razmerah v obdobju turških vpa- dov. Na dobskem območju je zlasti živ spo- min na bitko pri Sisku leta 1593, v kateri je krščanski vojski poveljeval krumperški vitez Adam Ravbar. Eden izmed dobro ohranjenih pomnikov turške nevarnosti na Slovenskem je tabor v Krtini, ki so ga morali zaradi pro- padanja večkrat prezidati, kljub temu pa je ohranil nekatere prvotne značUnosti. Stražar je zbral veliko zanimivih ustnih pričevanj o bojih s Turki, o bivanju Francozov v naših krajih in o rokovnjačih. V četrtem poglavju je zlasti po podatkih iz dobske cerkvene kro- nike zelo izčrpno prikazal cerkvene razmere in sakralno stavbarstvo na dobskem območju. Iz dobske župnije, ki se prvič omenja leta 1296, se je do danes razvilo sedem far. V kr- tinski cerkvi so tudi ohranjene freske iz okrog leta 1460, v škocjanski pa gotski kelih iz začetka 17. stoletja. V petem poglavju je prikaz razvoja šolstva od 1787, ko je bila v Dobu ustanovljena enorazrednica, do danes. V naslednjem poglavju so podatki o razvoju kmetijstva, čebelarstva, lova, ribolova, in do- mače obrti, (slamnikarstvo, izdelovanje plat- na). Zanimivi so tudi podatki o številnih mli- nih, na koncu poglavja pa je Stražar obdelal še razvoj elektrifikacije. V sedmem poglavju je največ pozornosti posvetil prikazu o razvoju 55 papirnice Količevo, tovarne sanitetnega mate- riala TOS AMA, oljarne Servo Mihalj, mlin- skega obrata Žita na Viru in tovarne lakov Helios na Količevem. V naslednjem poglavju je nato prikazal organizacijo javne uprave in razvoj komunalne dejavnosti. Fevdalni gos- podje s krumperške graščine so opravljali po- membne sodne in upravne funkcije. V ob- dobju 1814—1836 je bil Krumperk tudi sedež okraja. Po letu 1866 so bile na dobskem ob- močju štiri občine (Dob, Brezovica, Krtina in Podrečje), ki so se 1933 združile v občino Dob. Nato je Stražar na kratko prikazal še delovanje krajevnih ljudskih odborov po osvoboditvi, obširneje pa aktivnost krajevnih skupnosti Vir—Dob in Krtina. Zelo veUko gradiva je zbral o razvoju pošte, gradnji cest in vodovodov. Kratkemu opisu razmer v ob- dobju prve svetovne vojne sledi poglavje »Se- me socializma pri nas«, v katerem je uvodo- ma orisal življenjsko pot Jerneja Flisa, ki je konec 19. stoletja začel širiti socialistične ideje na dobskem območju. Rezultati njego- vega delovanja so se pokazali zlasti po prvi svetovni vojni, ko je bila leta 1920 tudi v Do- bu osnovana organizacija KPJ. Na volitvali v ustavodajno skupščino 1920 so dobili komu- nisti na dobskem volišču kar 228 glasov, kar je zelo zanimiv dogodek na izrazito kmečkem področju, ki bi terjal še podrobnejšo osvetli- tev. Ista ugotovitev velja tudi za vlogo in de- lovanje Poldeta Miša v ljudskofrontnem gi- banju v drugi polovici 30. let. Stražar je pri- kazal tudi ekonomske boje delavstva v Bona- čevi in Kocjančičevi tovarni. V predzadnjem poglavju je po literaturi in ustnih pričevanjih opisal nekatere pomembne dogodke iz narod- noosvobodilnega boja (akcije partizanskih enot na dobskem območju, okupatorjevo na- silje, delovanje odborov OF, partizanske teh- nike in tiskarne ter delavnice). Zadnje i>o- glavje »Kulturno in prosvetno življenje od srednjega veka do danes« ima glede na vse- bino preširok naslov, ker je Stražar zbral v glavnem le podatke o dejavnosti društev od srede 19. stoletja dalje. Nekoliko moti uvrsti- tev sicer zanimive kronike nesreč na dobskem področju v to poglavje. Na koncu zadnjega poglavja je še kratek prikaz ljudske pesmi v Dobu in okoliških vaseh po zapiskih dr. Zma- ge Kumrove. Stražar je poskrbel tudi za do- bro ilustracijo opisanih dogodkov s 94 foto- grafijami. Iz tega pregleda vsebine vidimo, da je »Kronika Doba« pestra in da najdemo v njej mestoma več, kot obeta naslov, saj je Stražar zbral tudi nekaj geografskih in etnografskih podatkov. Poglavja, za katera je imel dovolj virov in literature, je obdelal morda preveč podrobno (npr. cerkveno zgodovino in stav- barstvo), nekatera pa bi bUo treba še dopol-. niti. Ce tehtamo vsebino po obdobjih, lahko ugotovimo, da bi bilo treba še precej dopolni- ti zlasti pregled razvoja dobskega območja po prvi svetovni vojni (manjka npr. prikaz voli- tev v javne zastope oziroma samoupravne organe družbenopolitičnih skupnosti). Zelo prizadevno se je lotil Stražar zbiranja arhiv- skega gradiva »na terenu« (šolske, društvene in cerkvene kronike ter dokimientacija, ar- hivi občinskih forumov in podjetij), v katerih je dobil veliko dragocenih podatkov. Za raz- voj delavskega gibanja pa je še precej podat- kov zlasti v delavskih glasilih in tudi v ar- hivu Inštituta za zgodovino delavskega giba- nja v Ljubljani, kjer je tudi precej podatkov o razvoju NOB na dobskem območju. Za ob- dobje od srede 16. do srede 19. stoletja je še precej zanimivih podatkov v bogatem krum- perškem arhivu (128 fasciklov in 37 knjig), ki ga hrani Arhiv Slovenije. Prikaz uporabljenih virov in literature je pomanjkljiv in premalo natančen (naslov zbornika, iz katerega so vzeti podatki, ne za- dostuje — moral bi navesti naslove razprav in tudi ustne vire). V primerih, ko dobesedno povzema tekst iz literature, bi ga moral na- vesti v navednicah. Morda bi Stražar storil bolje, da bi na več mestih dobesedno povzel zapise o dobskem območju iz literature. Tako bi delo do neke mere dobilo značaj zbornika, v sedanji obliki pa je po konceptu precej po- dobno delu Franca Bemika Zgodovina fare Domžale (I, Kamnik 1923, II. Groblje 1939). Primerjava »Kronike Doba« s Kamniškim in Mengeškim zbornikom, v katerih je objavlje- nih največ rezultatov o raziskovanju zgodo- vine domžalske občine v zadnjih letih, nam pokaže, da so prispevki v njüi praviloma stro- kovno večje vrednosti, ker so jih običajno pi- sali strokovnjaki za posamezna obdobja, tež- ko pa si je po njih napraviti tako celovito sliko razvoja, kot jo je uspel prikazati Stražar v svojem delu. Pisanje zgodovine nekega ob- močja skozi vsa obdobja je celo za zgodovi- narja težko in zahtevno delo. V »Kroniki Do- ba« je nekaj napak, ki izvirajo iz piščavega premalo temeljitega poznavanja splošnega razvoja v posameznih zgodovinskih obdobjih. Nekaj napak je napravil tudi pri izpisovanju iz literature, prav tako pa bi bilo treba še preveriti ustna pričevanja. Glede na struktu- ro bralcev bi bilo tudi koristno dodati več pojasnil o nekaterih zgodovinskih pojavih in terminih. S t emi kritičnimi pripombami ne želim zmanjševati vrednosti Stražar j eve »Kronike Doba«. Pomanjkljivostim in vrzelim je botro- vala tudi naglica, saj so ga k pospešeni pri- pravi rokopisa za tisk sUui kar trije jubileji (750-letnica Doba, 50-letnica papirnice Ko- ličevo in 25-letnica osvoboditve), ki jim je 56 svoje delo posvetil. Stražar j evo delo je lep poljuden prispevek k zgodovini dobskega območja, ki ga bodo zlasti domačini z zani- manjem prebirali. To pa bo prav gotovo Stražarju največje priznanje za veliko pri- zadevnost. Miro Stiplovšek Loški razgledi XVII, 1970; založilo Muzej- sko društvo v Skof ji Loki, uredil France Pla- nina; 303 strani (+ čestitke in oglasi), po- vzetki v francoščini in nemščini. Z XVII. Loškimi razgledi je doseglo Mu- zejsko društvo v Škof ji Loki spet svojevrsten rekord, saj šteje zbornik brez oglasov 303 strani in je bogato ilustriran. Da pa ni uspeh samo v kvantiteti, nam pokaže tudi vsebina zbornika. Obzorje Loških razgledov se je razširilo na območje obeh dolin ter celo na širše sloven- sko ozemlje. Tradicionalni razdelitvi zbornika na NOB, razglede, leposlovje in zapiske in poročila, ni kaj oporekati. Poudariti pa je, da prihaja vedno bolj do izraza poglavje zapis- kov in poročil, kjer je sicer v dvokolonskem drobnem tisku vedno več tehtnih in zanimi- vih kratkih prispevkov. Tendenca uredniške- ga odbora je tudi, da avtorji v prid bližajoči se 1000 letnici loškega gospostva objavljajo članke, ki sumirajo posamezna področja in posamezne probleme. Ivan Franko-Iztok že piše v tem duhu o pomembnosti loškega ozemlja za NOB, ki je s svojo specifično geografsko lego med Go- renjsko in Primorsko, odigralo pomembno vlogo v partizanskem vojskovanju. Janko Bernik je priobčil sponune na zapore in ta- borišča. Spomine bo nadaljeval v naslednjih letih. Posebna ekipa je tudi dopolnila seznam žrtev fašističnega nasilja za področje Ziro v. Razglede pričenja dr. Pavle Blaznik s član- kom o življenju loškega plemstva v 17. sto- letju, ko pridejo posamezne plemiške dru- žine do čednega premoženja in lepih služb. Jej a Jamar-Legat nadaljuje o loškem šol- stvu v prvi polovici 19. stol., ko je šolstvo pridobilo dotoj visok renome, saj so imeli v Loki glavno deško in dekliško šolo ter še notranjo uršulinsko šolo z internatom. Lokal- ne okvire Razgledov presega zanimiva raz- prava Dušana Kermavner j a o obubožanju v železarskih krajih na Gorenjskem pred sto leti. Poleg Železnikov je pritegnjena še Kro- pa in Kamna gorica. Članek kar kliče po na- daljevanju z opisom razreda izkoriščevalcev, kar bi bilo posebno zanimivo za Železnike. O »turškem križu«, vsekanem v skalo pri Ru- ščevi domačiji nad Podbrdom piše Ciril Zu- pane, ki s tem člankom dokazuje 500-letnico nastanka križa. Umetnostnemu zgodovinarju bo vsestransko koristil priobčen spis staro- loškega graščaka Edvarda Strahla, ki je pred približno 90 leti popisal umetnostne razmere na Kranjskem v preteklih stoletjih. Prevod, obširen uvod in preko 130 opomb je z vso natančnostjo opravil dr. Emilij an Cevc. Iz svojih zapiskov in spominov je dr. France Koblar objavil »nekaj o društveno prosvet- nem delu v prejšnjih časih« v Železnikih, kjer se je pisec sam vodilno udejstvoval v kulturnem življenju, posebno pri dramskem delu. Sorodno tematiko obravnava Tone Pire za Škof j o Loko, kjer opisuje kulturne raz- mere Bralnega društva do društva Prosveta med obema vojnama. Prispevek ilustrirajo posrečene, še neobjavljene fotografije. France Stukl je priredil zanimivejše odlomke iz dnevnika loškega žebljarja Jerneja Gašperi- na, ki je v letih 1881—1865 pisal obširen dnevnik. Muzejsko zbirko v Železnikih je vzorno popisal Niko Zumer. Maks Zadrdk je ob 25. letnici AMD Škofja Loka priredil kro^ niko društva, ki je organizator v zadnjih letih znane dirke, Nagrada Loke. V občino »novopridobljeno« Zirovsko pokrajino in Zi- rovce je opisal France Planina, čipkarstvo v Zirovski kotlini pa je zelo vsestransko popi- sala žirovska rojakinja Marija Stanonik. Z zgodnjepermskimi kameninami pri Pševem se ukvarja dr. Anton Ramovš, rastlinstvo Ra- titovca pa popisuje Magda Simonič-Novak. O pogozdovanju v zgornjem delu Selške doline piše ing. Janez Ahačič. Dr. Anton Polenec je tokrat v gosteh pri pajkih v Lubniku. Prispevek k zgodovini Krennerjeve suknarne v Škofji Loki (danes Šešir) je napisala Kata- rina Kobe-Arzenšek. O razvoju in pomenu Transturista piše Ernest Lotrič, petnajstlet- nice podjetja Eira se je spomnil Ljubo Slav- kovič. Svoje doživljaje in spomine, kako se je »likal«, je povedal ing. Primož Simonie. V leposlovju so objavili dve noveli lani umrlega poljanskega rojaka, pisatelja Pavla Perka. O njegovem življenju m delu sprego- vorita Jože Gregorič in Jej a Jamar-Legat. Poglavje zapiskov in poročil je kaj pestro. Pokojni sUkar in akademik Go j mir Anton Kos je loškemu muzeju zapustil avtoportret, za kar so se mu trenutno oddolžili s kratkim življenjepisom, pripravljajo pa obširnejši članek o tem slikarju. Častni član Muzej- skega društva Lovro Planina je lani prazno- val 80-letnico (Dr. P. Blaznik). France Štukl je priobčil nekaj drobiža iz loškega arhiva (75 let od potresa. Uprava in arhiv občine Trata —Gorenja vas — itd.). Andrej Pavlovec se je spomnil 70-letnice staroloških gasilcev, popi- sal je tudi razstave v muzejski galeriji. Ljud- ska knjižnica je praznovala 25 let svojega obstoja (Janko Krek). Ing. Rajko Brank do- polnjuje lanskoletni članek dr. P. Blaznika o Vratih na zahodni meji loškega gospostva.. 57 Prispevke h kroniki Škofje Loke je zbral Janez Eržen. Slede še razni drobci, popravki, spomini in obletnice ter gradivo z občnega zbora Muzejskega društva. France Stukl Arhivi v Sloveniji. Sestavila in uredila .s sodelovanjem arhivov Jože Zontar in Sergij Vilfan. Opremil Janez Vrhunc. Izdalo in za- ložilo Arhivsko društvo Slovenije. Ljubljana 1970. 64 strani. Pred nami je druga laijižica, ki jo je izdalo Arhivsko društvo Slovenije. O prvi »Arhivi. Od pisarne do zakladnice zgodovine«, ki je bila predvsem informacija o pomenu, nalo- gah, delu in organizaciji arhivov na splošno, bUa pa je tudi prvi domači povzetek temelj- nih načel arhivistike, smo na tem mestu že poročali. Osnovni namen druge brošure je se- znaniti javnost z razvojem domače arhivske službe. V njej najdemo poglavja o zgodovini znanstvene uporabe arhivskega gradiva, o razvoju arhivov in arhivskega omrežja, o ar- hivskih zgradbah in arhivskih delavcih pa o strokovnih nalogah in drugem delu arhivov. Na kratko je torej prikazana razvojna pot od prvih sistematičnih zbiranj arhivskega gradi- va v prvi polovici 19. stoletja pa do današnje stopnje arhivske službe na Slovenskem, s ka- tero zaradi raznih pomanjkljivosti ne more- mo biti zadovoljni. Ko avtorja opisujeta da- našnje stanje slovenskih arhivov, se zdi, da se namenoma izogneta nekaterim dejstvom, ki nikakor niso v prid slovenskim arhivom. Pri tem mislimo na nezadovoljive skladiščne kapacitete, zlasti na njihovo neustreznost, na njihovo opremo, na nezadostno število stro- kovnih delavcev, zlasti pa na nezadostno do- tiranje arhivov, mislimo pa tudi na nepravi- len odnos nekaterih, a ne tako maloštevilnih ustvarjalcev arhivskega gradiva, ki so, ali pa še vedno poskušajo ravnati z arhivskim gra- divom po svoje. Prav tako ni z ostro lučjo osvetljeno vprašanje raznih tehničnih služb v slovenskih arhivih. Te pomanjkljive plati slovenske arhivske službe so pristojnim or- ganom dobro znane, menimo pa da bi bilo dobro, če bi z njimi seznanili tudi kulturno javnost. Čeprav je arhivska služba v zadnjih dvajsetih letih dosegla velik razvoj, še vedno ne moremo govoriti o dejansko razviti službi, ki bi ustrezala sedanjim potrebam pa tudi zmožnostim naše razvite republike. Znano nam je, da v drugih republikah dajejo za ar- hive precej več denarja kot pri nas. Pri vsem tem pa arhivi niso tako zelo dragi. Vendar moremo v zadnjem času le opaziti povečano skrb za arhive, saj se nekaterim obetajo novi prostori, dobil jih bo (po raznih zapetljajih) tudi Arhiv Slovenije, ki brez njih nikakor ni, mogel več normalno funkcionirati, obetajo pa se tudi novi kadri in rešitve še drugil; vprašanj. Knjižica je zanimivo napisana, lepo je opremljena, tudi fotografije raznih dokumen- tov, ki jih je izdelal fotograf Miha Pustoslem- šek, so prav dobre; skratka, je taka, da jo bo vsakdo, ki ga zanimajo kulturne zadeve, rad vzel v roke. Prav pa bi büo, da bi jo prebrali tudi tisti, ki morejo kakor koli vplivati na razvoj naših arhivov. Janez Kus Iva in Jože Curk: Ptuj, Ljubljana 1970. 153 str. Knjiga je izšla kot eden izmed prispevkov k počastitvi 1900-letnice mesta Ptuja. Posve- čena je v glavnem njegovi dolgi preteklosti. Sečišče trgovskih poti na eni in varna lega kasnejšega grajskega griča na, drugi strani, sta po mnenju avtorjev pripomogla k temu, da je nastala naselbina ob Dravi zelo zgodaj, morda že celo v zgodnji bronasti dobi. V že- lezni dobi je bil grajski grič že zanesljivo na- seljen; za ta čas nam arheologija daje relativ- no veliko materialnih dokazov. Tudi za kelt- sko dobo so nam na voljo te vrste viri, ohra- njeni večinoma v grobovih. Rimljani so imeli z ilirsko-keltskim nori- škim kraljestvom, kamor je spadal tudi Ptuj, sprva le gospodarske stike, ti pa so kmalu prerasli v politične in slednjič je prišel pod rimsko nadoblast. Rimljani so naselbino spre- menili v vojaški tabor in zgradili, kot avtorja večkrat ponavljata, zelo pomemben most čez Dravo. Tabor je po njunem mnenju stal na desnem bregu reke in to argumentirata z do- volj prepričljivimi dokazi: strateškimi vzro- ki, možnostmi za prodiranje legije v notra- njost, rimskim vodovodom itd. Staro prebi- valstvo je kmalu prevzelo jezik in kulturo priseljencev. Od drugega stoletja dalje je bila Poetovio le še civilna naselbina; legija tod ni bUa več potrebna. Kot Colonia Ulpia Traiana Poeto- vio pa se je razvila v pomembno trgovsko, obrtno, kulturno in versko središče Podravja. Iz tega časa izvirajo tudi najpomembnejši rimski spomeniki, katerih ostanki so se ohra- nili do danes: mitrej, majhnih rimskih sve- tišč, stanovanjskih stavb, pokopališča, na- grobniki itd. Kriza rimskega imperija v tret- jem stoletju je vplivala tudi na življenje v naših pokrajinah; Ptuj je takrat izgubljal upravni in politični pomen. Odkar je Kon- stantin priznal enakopravnost krščanske vere, so zrasle v Ptuju cerkvene stavbe, katerih lo- kalizacija pa še ni gotova. Državljanske voj- ne ob propadu rimskega imperija so opusto- šile tudi naše kraje in število prebivalstva se 58 je v Ptuju zelo zmanjšalo. Konec antike je prinesel Ptuju dolga leta nestalnosti in nemi- rov: to je čas verskih bojev, preseljevanja narodov, spopadov med Vzhodom in Zahodom itd. Ptuj v rimskem času je v knjigi obdelan zelo podrobno. V veliko pomoč zgodovinsko manj podkovanemu bravcu bodo tudi splošno zgodovinski prikazi posameznih obdobij. Brez vidnega prehoda sledi obravnava Ptu- ja v zgodnjem srednjem veku. Tudi to ob- dobje je obdelano precej izčrpno. Od druge polovice 6. stoletja so Ptuj začeli naseljevati Slovani. Kje je ležala slovanska naselbina, trenutno ni zanesljivo ugotovljeno. O dom- nevnem slovanskem svetišču pa avtorja ne izrekata dokončnega mnenja. Zanesljive najdbe so iz časov frankovske oblasti, pa še te so trenutno precej skromne. Upravno je bü Ptuj tedaj podrejen furlanski marki, cerkve- no pa salzburški nadškofiji. Takrat se je za- čela na tem področju cerkvena organizacija. Gospodarski pomen naselbine je nenehno na- raščal: dobila je pravico sejmov, sejemsko sodstvo in imela je svoj most, kar takrat ni bilo brezpomembno. Ali je imel Ptuj v predmadžarski dobi utrdbo na grajskem gri- ču, ni znano, gotovo je le, da so naselbino branili dvori, postavljeni okoli nje. Madžari so uničili Ptuj okoli leta 900. Po porazu Mad- žarov vemo o Ptuju nekaj časa le malo. Iz tega časa (10. in 11. stoletje) je slovansko gro- bišče, zanimivo ne le po dodatkih v grobovih, temveč posebno po načinih pokopavanja, v katerih se kažejo ostanki poganskih običajev. Sicer vemo le, da je Ptuj služil v glavnem kot trdnjava proti Madžarom, ki so pogosto napadali Ptuj in okolico. Iz biografije nad- škofa Konrada I. izhaja, da je bila tu okoli 1125 zgrajena nova utrdba, ki je imela velik pomen ne le pri obrambi, temveč tudi pri ekspanzivnih akcijah v kasnejših letih. Novi grad so zgradili na mestu starega, porušenega in je verjetno imel obliko štirinadstropnega stolpa. Ta grad je bil podeljen salzburškim ministerialom, kasnejšim ptujskim gospodom. Grad je postal upravno in gospodarsko sredi- šče vse okolice. Tu je v 13. stoletju nekaj let delovala tudi babenbersko-salzburška kovnica denarja; tu je stala tudi nadškof ova žitnica. Sledi podroben opis posameznih grad- benih faz gradu do 15. stoletja in oris njiho- vih stilnih značilnosti ter nič manj natančen prikaz o poteku nastajanja proštijske cerkve, ki jo avtorja knjige štejeta za najpomemb- nejši ptujski spomenik. Navajata tudi neka- tera vprašanja v zvezi s stilno analizo cerkve, ob katerih se mnenja razhajajo. Datirsinje po- sameznih gradbenih faz je precej negotovo. Jasno je le, da so cerkev gradili, dopolnjevali, prezidavali in krasili skoraj 400 let. Domini- kanski in minoritski samostan sta nastala skoraj istočasno, to je okoli srede 13. stoletja. Minoritska samostanska cerkev je bila pre- prosta, grajena po redovnih normah. Približ- no v istem času je nastalo tudi mestno obzid- je. O mestni naselbini v tem času imamo na voljo že primeroma dosti arhivskih virov; še važnejši kot so ti pa so pomemben vir za zgodovino mestne naselbine sami »urbani- stično gradbeni elementi mestne zasnove«, saj je obzidje v 13. stoletje dalo mestni zasnovi jasno začrtane okvire. Gradili so tudi zunaj obzidja cerkev sv. Ožbolta, pod katero se v 15. stoletju omenja sejmiščni prostor. Avtorja zaključujeta podobo srednjeveškega Ptuja z naštevanjem mestnih pravic, s poskusom pri- kaza srednjeveškega mestnega življenja, s pregledom prebivalstva itd. Ob začetku novega veka je vojaški pomen Ptuja zopet naraščal, saj je tekla obrambna črta proti Turkom v njegovi bližini. Tedaj so ptujski grad moično utrdili in predelali. Pre- delava gradu je bilo v glavnem delo italijan- skih mojstrov okoli leta 1580. V času gospodarske in politične nestabilno- sti so prevzeli trgovske posle v svoje roke ve- činoma tujci, predvsem Nemci in Italijani, kar je imelo posledice tudi za versko življe- nje in kulturo, na primer v umetnosti, saj je večina stavb grajenih v tem času, pod itali- janskim imietnostnim vplivom, med njimi mestni stolp, ki ga avtorja imata za eno naj- lepših stavb, nastaUh pod italijanskim vpli- vom. 17. stoletje je Ptuju prineslo gospodarsko nazadovanje in upad prebivalstva. Tudi grad je večkrat menjal gospodarje in je bil tedaj ponovno močno predelan, kar je razvidno iz stavbne anahze. Spremembe sta utrpela tudi oba samostana, ki so ju temeljito barokizirali. V 18. stoletju je v Ptuju sledila provinciali- zacija, ker so se ga začele nove prometne zveze izogibati. To splošno nazadovanje se je kazalo tudi v skromnejšem stavbarstvu pri sicer številnih stavbah, zgrajenih v 19. stolet- ju v slogu bidermajer in v raznih historičnih slogih. Druga svetovna vojna tudi Ptuju in njego- vim spomenikom, zlasti zgodnjegotski mino- ritski cerkvi ni prizanesla. Pisca zaključujeta zgodovinsko in umetno- stnozgodovinsko podobo Ptuja s predlogi o tem, kaj naj bi se upoštevalo pri nadaljnji urbanistični ureditvi mesta, nastalega kot plod večstoletne zgodovine. Na koncu knjige sledijo povzetka v sloven- ščini in nemščini ter pregled literature, ki za- deva ptujsko problematiko. Navedena so de- la, ki so izšla do leta 1933, za starejšo litera- turo pa se avtorja sklicujeta na Baševo bibli- ografijo v Ptuju. Vendar bi važnejša dela, ki so izšla do leta 1933, skoraj morala biti nave- 59 dena. Ni razvidno, po kakšnem zaporedju je literatura po letu 1933 našteta. Prvi stavek pod naslovom Vedute je tu brez zveze; med vedutami so našteti tudi zemljevidi; kjer gre za unikate in ne za tiske, bi bilo treba nave- sti nahajališča. Knjiga je pisana poljudno, a vendar dovolj kritično in vsebuje bogate podatke. Posebno pri obdelavi novejše zdogovine pa je pri tem poudarek na umetnostnih spomenikih in na topografiji mesta; novejše politične zgodovine skoraj ni, tako da je naslov Ptuj res pri- mernejši, kot bi bil naslov Zgodovina Ptuja. Oprema (B. Simčič) je snovi primerna in ne- vsiljivo mirna, reprodukcije v splošnem do- bre, razlage k slikam pa so zelo skope (pone- kod manjkajo vsaj datumi). Starih vedut bi bilo lahko več reproduciranih. Knjiga vsebu- je majhen zemljevid današnjega ptujskega mestnega jedra z nekaterimi zaznamovanimi objekti; verjetno bi ne bilo težko, vsaj she- matično začrtati tudi rekonstrukcijo enega ali dveh izmed historičnih tlorisov Ptuja z mest- nim obzidjem. Irena Vilfan Osnovna šola na Slovenskem 1869—1965, Slovenski šolski muzej, Ljubljana, 1970, 696 str. Pričujoči zbornik razprav ob jubilejni sto- letnici obvezne šole na Slovenskem je nepre- cenljiv dar slovenskemu narodu in njegovi kulturi. Slovenskemu šolskemu muzeju, ki je publikacijo tudi založil ter oskrbel sodelav- ce z gradivom in napotki, gre glavna zaslu- ga, da je naša javnost dobila tako dragoceno knjigo. Pomanjkanje časa za pisanje rokopisov je v veliki meri vplivalo na spremembo pr- votnega programa. Kot ^izvemo iz uvodnega pojasnila uredniškega odbora, nam zbornik slabše kot za druga časovna obdobja pred- stavlja razvoj in stanje šolstva v socialistični Jugoslaviji, predvsem zato, ker so nekateri sodelavci svoje prispevke odpovedali. Proble- matika osnovnih šol je tako kompleksna in obsežna, da v bližnji prihodnosti ne moremo in ne smemo pričakovati takšnega pogloblje- nega sintetičnega dela. Hkrati pa je dal pri- pravljalni odbor vendar slutiti, da bo kdaj v prihodnosti mogoče lahko izšel podoben zbornik, kjer bodo lahko objavljene manj- kajoče razprave iz tega dela in s prispevki iz tistih problemov, ki so ostali do sedaj še premalo raziskani. Zelo dobrodošlo bi bilo stvarno in imensko kazalo. Podrobneje se mo- ra nakazati razvoj šolstva v Beneški Slove- niji in Prekmurju, kjer še zlasti pogrešamo takšno analizo, saj nas zanima šolstvo na ce- lotnem etničnem ozemlju. Več objavljenega isUkovnega gradiva pa bi še bolj prispevalo k nazornosti in estetskemu videzu knjige. Obe uvodni razpravljanji skušata ugotoviti, kaj je državni osnovnošolski zakon, sprejet 14. maja 1869 (odslej DOŠZ 1869), prinesel novega v osnovno šolo in še posebej, kaj v politični situaciji konec šestdesetih in v za- četku sedemdesetih let pomeni za Slovence. Dr. V. Schmidt pojasnjuje, v čem se odčitu- je spremenjena zakonodaja, ki pomeni »pre- hod od konkordatske, na pol fevdalne, na tri- vialko, glavno šolo in normalko razbite osnov- ne šole » do takšne «, ki je v toliki meri ustre- zala izobraževalnim in vzgojnim potrebam meščanstva, da je ta razred, dokler je gospo- val na naših tleh, ni več bistveno spreminjal« v financiranju šol, v nagrajevanju in izobra- ževanju učiteljev, v vsebini in metodah po- uka in ne nazadnje v položaju jezika na šo- lah. Odgovori ugotavljajo, da je novi zakon naprtil stroške za šolanje na splošno družbe- na sredstva, zahteval takšne učiteljske plače, da bo lahko učitelj samo učil, zato pa mora biti bolj izobražen. Čeprav je država z zako- nom o razmerju med šolo in cerkvijo zahte- vala posvetne nadzornike, pa se kljub temu idejni temelji pouka in izobraževanja niso spremenili. Postavitev na širša avstrijska in ožja slo- venska tla ob času vzpona liberalizma je do- živel DOŠZ 1869 v Melikovi razpravi. Poveže ga z bojem zoper konkordat, nasloni na mla- doslovenski program Zedinjene Slovenije in vzporeja z veliko slovensko zmago ob dežel- nozborskih volitvah leta 1867. Že sedemde- seto leto pa je prineslo okrepitev klerikalnega tabora in konflikti z liberalci so nato moč- neje naraščali. Boj proti konkordatu je pred- stavljal preizkusni kamen za ali proti nove- mu zakonu. Klerikalni tabor se je negativno izrekel že za zakon o razmerju šole do cerkve, enako negativno pa tudi za DOŠŽ 1869. Na- štete začetne negativne sodbe so vedno vpli- vale na odklonilno stališče klerikalcev do vseh novosti v šolski zakonodaji. DOŠZ 1869 predstavlja impulz, ki nas je vzpodbudil na velikanski napredek, o čemer govore zgovor- no podatki o zmanjševanju nepismenosti na ozemlju današnje SR Slovenije od leta 1880 za vsako desetletje. Poglavitna razprava zbornika je Sagadino- va kvantitativna analiza, časovno razdeljena v 2 razdelka. Prvi seže do zadnjega poročila statistične komisije za leto 1913, v drugem pa je obdelano osnovno šolstvo v dravski bano- \'ini. Izčrpnost podatkov, natančnost in jas- nost, zasnovani na statističnem ugotavljanju dejstev, so odlike analize. Dovolj pove poda- tek, da je avtor svoja izvajanja opremil kar s 50 tabelami, 4 slikami in z enakim številom prilog. Vse podatke je izdelala in izdala sta- tistična centralna komisija na Dunaju, kot kritični trenutki za analizo pa veljajo podat- 60 ki ob koncu desetletij od leta 1871 dalje. Opo- zorjeni smo, da slika ni povsem točna, ker je potekalo zbiranje podatkov od vodij šol, kon- trolirali pa so jih samo okrajni šolski nadzor- niki. Težave so nastajale tudi zaradi delitve osnovnih šol na ljudske in meščanske, pa tudi zaradi mešanega narodnostnega ozemlja na Štajerskem, Koroškem in Primorskem. Analiza vendar dokaže, da se je število šol v vseh naših deželah večalo, da se je izbolj- šalo številčno stanje učencev in učiteljev ter stopnja njihove usposobljenosti. Glede jezika v šolah je bil najboljši položaj na Kranj- skem, najslabši pa na Koroškem. Pri primer- javi kvalitete pouka (upoštevanih je ö krite- rijev) se najbolje izkažejo Trst z okolico. Šta- jerska in Koroška, zaostajata pa Kranjska in Istra. Tudi dolgo pričakovani zakon iz leta 1929 ne pozna enotne osnovne šole, temveč razlikuje višje od nižjih hkrati s šolskimi postajami in ambulantnimi šolami. Oba sta- tistična podatka za dravsko banovino kažeta na vztrajni napredek šolstva v primerjavi z letom 1913. V času, ko so dogodki okoli naših manjšin na Koroškem in v Italiji znova vznemirili slovensko javnost, bosta zlasti aktualna pri- spevka o osnovnem šolstvu na Koroškem in na »zahodnem robu slovenskega ozemlja«, kjer je razvoj vplival na specifične razmere in sta zato poglobljeni in ločeni obravnavi razumljivi. Prispevka sta izšla tudi ločeno kot separata. Kljub temu, da je bila situacija v šolstvu na Koroškem pred DOSZ 1869 zel'o slaba, sledi iz Udetove razprave, da je bila vendar glede organizacije boljša kot na Kranj- skem. Bistveno drugačen pa je bil problem glede slovenskega jezika, ker je bilo na Ko- roškem »prav v času konkordatske šole naj- več slovenskega pouka«. 6. člen DOSZ 1869 je bil za položaj slovenščine na osnovnih šolah najusodnejši, saj je prepuščal šolske za- deve deželnemu šolskemu svetu — vedno trdno v rokah nemško-avstrijskih liberalcev in nacionalistov. Uveljavitev odloka iz leta 1872 pomeni prevlado utrakvistične šole, ki jo Ude imenuje »šolo ponemčevalnico«. 20- letna borba narodnozavednih sil na Koro- škem zoper za Slovence sramotno odločanje deželnega isveta ni bila kronana z uspehom. Naslednji odlok iz leta 1891 pomeni prene- hanje s slovenščino kot jezikom že po dveh letih, ves nadaljnji potek pouka pa je bil od- visen od dobre volje učiteljev. Avtor govori še o šolstvu v mejah senžermenske Avstrije, ocenjuje stanje po Anschlussu in po Hitler- jevem napadu na Jugoslavijo. Prva povojna uredba je položaj slovenske manjšine v mno- gočem izboljšala, saj je dobilo dvojezične šole 64 občin, zvezni manjšinski šolski zakon iz leta 1959 pa je takšno stanje odpravil. Upra- vičeno navaja Ude, da je na Koroškem stroj strank in organizacij, ki zastrupljajo zdrave odnose »na začetku Kärntner Heimatdienst, nato politične stranke, prva navadno FPÖ ..., nato ÖVP, celotni nemški nacionalistični tisk, agitacija na terenu, parlamentarne interven- cije nemškonacionalsocialističnih poslancev, slede izjave najvišjih funkcionarjev v državi in na Koroškem, izjave ljudi z miselnostjo Heimatdiensta in z besedo Pilata, ki pridejo kar najbolj nasproti zahtevam Heimatdien- sta.« Tudi Pahorjeva razprava je tehten pri- spevek za zgodovino osnovnega šolstva na zahodnem robu slovenskega etničnega ozem- lja. Imperialistični načrti bodočih »naravnih mej Italije« so se rojevali že v času risorgi- menta, teh idej so se oprijemali ne le ire- dentisti, temveč tudi Italijani, ki so videli svojo bodočnost v obstoju Avstrije, vrhunec asimilacije pa pomenijo akcije fašizma. V Istri, kjer postane 6. člen DOSZ 1869 orožje istrskih Italijanov za uničenje hrvaških sol, v Trstu in okolici, kjer je mestna občina da- jala prednost italijanskim šolam in kjer so izvajali pritisk na učitelje z obveznim izpitom iz italijanščine, v Gorici in Beneški Sloveniji, povsod so narodno zavedni Slovenci tolkli boj za šole v svojem jeziku. V smislu gra- ditve »mostu do Jadrana« se nemški imperia- lizem v Trstu in Gorici opira na šolsko dru- štvo Schulverein. Pro patria in Lega nazio- nale skrbita za ustanavljanje italijanskih šol, slovenska družba sv. Cirila in Metoda, ki je imela do konca 1. svetovne vojne okoli 283 podružnic, pa je ustanavljala šole v Trstu, Gorici in Istri. Tudi v vrstah tržaške social- demokracije so nazori še nerazčiščeni, a so socialisti le sodelovali z liberalno skupino okoli Edinosti, ko je šlo za slovensko šolo. Avtor na koncu pravi, da je Gentilejeva šol- ska reforma iz leta 1923 in vsa šolska zako- nodaja, ki ji je sledila, privedla slovensko šolstvo na Primorskem v nemogočo situacijo. Strmičnikova razprava pomeni pritrditev vprašanju, koliko je DOŠZ 1869 izboljšal iz- obrazbo učiteljev. Korak nazaj pomenita šol- ska novela iz leta 1883 in revidirani statut za učiteljišča leta 1886, saj zadnji določa zni- žanje ur znanstvenih učnih predmetov in manj kvalitetno učiteljsko izobrazbo. Na Slo- venskem je v okviru monarhije posebna situ- acija, ker so se morali zagovorniki naprednih šolskih reform bojevati na dveh frontah: proti konservativnim težnjam konfesionali- zacije osnovnega šolstva in proti germaniza- torskemu delu sicer naprednega avstrijskega učiteljstva. Najradikalnejše ideje so tudi tod imele socialdemokratsko preobleko. Mogoče bi na podoben način lahko analizi- rali tudi manjkajoči problem inšpekcije v osnovni šoli. ¦ 61 Bolj metodološki so prispevki nekaterih uglednih prosvetnih delavcev o pouku posa- meznih predmetov na osnovnih šolah v sto letih. Avtorji podajajo poleg historiata tudi bibliografske preglede učbenikov za svoj predmet, nadrobno govore o ciljih, učnih na- črtih in predmetnikih. Ker nas še zlasti zanima pouk slovenščine kot jezika in učnega predmeta, ne moremo mimo Zerjavovega prispevka, ki prikazuje večdesetleno izgubljanje slovenščine v boju z »drugim deželnim jezikom.« Razprava A. Koprive govori o vseh spremembah na poti od nazornega pouka (od leta 1926 stvarni pouk, domoznanstvo) do vsebinsko novega predmeta spoznavanja narave in družbe z učnim načrtom in predmetnikom iz leta I960. V. Čopič je razpravljal o pouku matematike in o zemljepisnem pouku na osnovni šoli. O prirodopisu pravi J. Tomšič, da mu je šolski in učni red iz leta 1870 prinesel »pravice in častno mesto« v ljudski šoli, sicer pa velja zanj ko za vse realne predmete, da v šoli pod avstrijsko monarhijo ni imel prave vloge. D. Stepišnik ugotavlja, da je telesna vzgoja z DOŠZ 18139 sicer postala obvezna (od leta 1883 za učenke fakultativna), vendar je pravo vlogo in novo mesto v vzgojnem procesu do- bila šele po osvoboditvi, ker je bila prej toga in dogmatična. M. Pavčič in A. Dolane raz- pravljata o posebnem šolstvu, kjer imamo Slovenci precejšnjo tradicijo, ter o varstvo in vzgoji predšolskih otrok. O osnovnem šolstvu med NOB je sprego- voril V. Winkler. Nakazal je razlike v različ- nih okupacijskih conah na slovenskem ozem- lju, prve začetke šolstva ob partizanskih od- redih ter nadaljnjo graditev na osvobojenem ozemlju. Ogromno gradiva za to problema- tiko hrani prav SSM. Razprava F. Ostanka o manjšinskih šolah na slovenskem ozemlju ugotavlja, da sta dali senžermenska in trianonska pogodba osnovo za njihovo delovanje na ozemlju nekdanje dravske banovine. Urediti je bilo treba šol- stvo v Prekmurju ter odpreti manjšinske šole in oddelke za nemški otok na Kočev- skem. Za povojno obdobje je pomemben od- lok AVNOJ o zagotovitvi narodnih pravic vsem manjšinam v Jugoslaviji. Končno ure- ditev problema z italijansko manjšino v nek- danji coni B predstavlja republiški zakon iz leta 1962, ki so ga tri leta kasneje dopol- nili. Zbornik s prispevki iz zgodovine osnovne šole bo vsekakor zapolnil veliko vrzel ob po- manjkanju tovrstne literature. Knjiga bo lah- ko uspešno služila pedagogom in izobražen- cem nasploh. Ne bi smela manjkati v nobeni šolski ali študijski knjižnici. Ker pa je šol- stvo tudi bistveni barometer narodove kul- ture, nas bo publikacija lahko dostojno pre- zentirala v širšem kulturnem svetu. Gvido stres Jerzy Koseiiski: Sprawa przylaczenia Aus- trii do Nimiec po I wojnie swiatowej (1918 — 1922), Poznan, 1967 (instytut zahodni) Z nemško problematiko se zunaj nemškega jezikovnega območja ukvarja vrsta institucij na Poljskem, ki jim načeluje znani Instytut zachodni. Na širino dela teh institucij kaže med drugim vrsta publikacij, posvečenih po- sameznim \'prašanjem politične, gospodarske in zgodovinske problematike posameznih vprašanj o razvoju Nemčije ter nemško- poljskih odnosov pred drugo svetovno vojno, med njo in po njej. Seveda pa je predvsem poudarek na Šleziji, na nemško-poljskih od- nosih, v širšem okviru pa tudi notranje in zunanje-pohtična vprašanja nemškega pro- stora. Posebno poglavje je tu druga svetovna vojna ter raznarodovalna politika tretjega rajha (za zadnje vprašanje je v zadnjem času izšla knjiga Janusza Sobezaka, Hitlerowskie przesiedlenia ludnosti niemieckij u dobie II wojni swiatovsrej, Poznan, 1969). Sem spada tudi knjiga o poskusih priklju- čitve Avstrije k nemški državi (Anschlussu) po razpadu avstro-ogrske monarhije v letih 1918—1922). V primerjavi z večino del, ki se pri obdelavi avstrijskega dogajanja nasla- njajo predvsem na tiskane vire in literaturo, zajema pisec gornje knjige tudi dokumen- tacijo iz Nemškega centralnega arhiva v Pots- damu, in to o pogajanjih med Nemško Av- strijo ter Nemčijo med februarjem in marcem 1919 ter o stališčih, ki so se pri tem kazala. Predvsem ise vidi, da so bila v ospredju ta- kratnih razgovorov o Anschlussu predvsem gospodarska vprašanja obeh zainteresiranih strani. — A\d;orjeva pozornost je dalje usmer- jena na struje, ki so pripravljale Anschluss, pa tudi na tiste sile v Avstriji, ki so naspro- tovale taki rešitvi avstrijskega vprašanja (predvsem monarhisti in krščanski socialci). Razpravlja tudi o vprašanjih priključitve Vorarlberga Švici ter Tirolske Bavarski oz. Nemčiji in problematiki sudetskih dežela tako z vidika Nemčije, Avstrije ter Cehoslovaške republike. Žal pa nimajo taikratna odprta mejna vprašanja z Jugoslavijo in Madžarsko dovolj poglobljenega odmeva, posebno če upoštevamo izhodišča poljskih avtorjev pri raziskavah nemškonacionalnih orientacij in nemškega ekspanzionizma. Koroško vprašanje bi nedvomno našlo v tem konceptu primemo mesto, posebno s perspektive leta 1938. Neza- dostno je tudi podčrtano stališče avstrijske 62 socialne demokracije do vprašanja Ansch- lussa, stranke, ki jo videla v dokončni priklju- čitvi k nemški državi izpolnitev enega izmed gesel revolucionarnega leta 1848. Tone Zorn Le morti violenti o subitane notate da Don Gio: Maria Marussig. A cura di Luigi Ciceri. Societa Filologica Friulana, Udine 1970. 267 + (IH) str., 8«. Goriška in furlanska historiografija sta pri- spevali že vrsto doneskov za spoznavanje živ- ljenja in dela goriškega kronista Ivana Marije ' Marušiča (Gio: Maria Marussig), ki je v svoje rokopisne kronike vpletal verze v goriški furlanščini in jih opremljal z originalnimi risbami, katerih vrednost pa je zgolj doku- mentarna. V slovenskem historičnem tisku sta dva članka, ki tudi našemu svetu predstav- ljata goriškega kronista; ta je koreninil v slovenskem svetu, čeravno je pisal v italijan- skem oziroma furlanskem jeziku. Oba članka je objavila »Kronika« (štev. 2/1954, štev. 2/1964). Prvo samostojno delo o Marušiču je faksimilirana izdaja 25 njegovih risb, izšla je v Gorici leta 1957 kot knjižna priloga go- riški reviji »Studi goriziani« (glej Kronika, str. 191, 1959). Druga samostojna knjiga se je pojavila na knjižnem trgu lani. Furlansko fuološko društvo je v faksimilirani obliki iz- dalo Marušičev rokopis »Nasilne ali nepriča- kovane smrti, ki so bile v Gorici ali na nje- nem območju od gospoda Ivana Marije Ma- rušiča, ko je bil star 63 let, v mesecu oktobru leta 1704. Od leta 1641 do leta 1704, v kate- rem je napisal knjigo, najde bralec nesrečne slučaje s podpisi v furlanskih verzih z ozna- ko, kdo in kje je doživel nesrečo; redko delo, ki ga ni še nihče napisal in sporoča dogodke iz leta v leto. V kazalu ob koncu knjige je mogoče najti, kar kdo žeU.« Marušičev roko- pis je ilustriran zapis o 202 ljudeh, ki so v Gorici ali v njeni okolici umrli nasilne smrti v letih od 1841 do 1704; zapis potemtakem sega od leta Marušičevega rojstva do časa, ko je dopolnil 63 let. 202 nasilne smrti po- menijo, da vsebuje rokopis 202 risbi in 202 štirivrstična verza v furlanščini. Marušičevo delo je zelo zanimiva »črna kroniika« in je po svoji originalnosti edinstveno delo. Ponatis rokopisa je po izvodu, ki ga danes hrani ur- šulinski samostan v Gorici, izdajo je oskrbel Luigi Ciceri, ki je napisal tudi krajši tekst o Marušiču in njegovem delu. Podal je tudi bibliografijo Marušičevih rokopisov, naštel je z objavljenim vred 14 različnih rokopisov in na koncu podal literaturo o Marušiču, v kateri pa ni najti slovenska prispevka. Tudi ta izdaja Marušičevega rokopisa ni znanstve- na, isti pisec je napisal o Marušiču krajši^ članek v obsežnem zborniku »Gorizia«, ki ga je leta 1969 izdalo prav tako furlansko filo- loško društvo. Branko Marušič Wilhelm Neumann: Kärnten 1918—191.9. Ereignisse — Dokumente -— Bilder, Klagen- furt 1970. Ob bučni 50-letnici koroškega plebiscita je izšlo na Koroškem več del,- ki skušajo z večjo ali manjšo prizadevnostjo približati današ- njemu bralcu znani plebiscit in takratno do- gajanje. Med dela take vrste ,sodi tudi knjiga koroškega historika (knjigo je izdal koroški muzej) z gornjim naslovom. Dokumetarnost knjige je za slovenskega bralca predvsem dvojna. Prvi poudarek ji daje avtorjeva uvod- na beseda, ki zgovorno priča, da nemško ko- roško zgodovinopisje o plebiscitnem času še ni prestopilo tistih meja, ki jih je očrtoval tja do konca druge svetovne vojne znani (vendar ne po zasledovanju znanstvene res- nice) dr. Martin Wutte. Da gre tudi Neuman- nov uvod v okvir vutejanskega epigonstva, avtor sam opozarja; tako tudi ni čudno, da sledi v spremni besedi trditvam, ki bi gotovo ne spadale pod resno pero. V mislih imamo trditev, da na Koroškem ni nikoli obstajala ločnica (narodnostna, etnična meja) med po- polnoma nemškim in »narodnostno (völkisch) mešanimi« deli dežele na jugu in jugovzhodu. Pa tudi druge trditve kot npr. o slovenskili zastopnikih v koroškem deželnem zboru sredi preteklega stoletja ne bi vzdržale kritike. Avtor tudi zagovarja zaključenost (geograf- sko, gospodarsko ...) koroškega prostora, če- prav daje slutiti, da je vendarle zaključni del južnokoroškega prostora 10. oktobra 1920 večinsko glasoval za Jugoslavijo. Osnova Neumannove knjige je povzetek iz- bora letakov in drugega propagandnega gra- diva obeh spornih strani v plebiscitnem času, koroško-nemške in slovenske. Že v uvodu avtor opozarja na glavna propagandna opo- rišča slovenski rešitvi koroškega vprašanja nasprotne strani (enotnost dežele, središčni vlogi Celovca in Beljaka za njuni zaledji, razmere v Jugoslaviji, služenje vojske v kra- ljevini SHS, krvava Zaloška cesta itn.), ven- dar pa z izjemo enega letaka ne najdemo ti- stega propagandnega gradiva, ki je Sloven- cem v materinščini obljubljalo enakoprav- nost slovenskega prebivalstva in slovenske narodnostne skupnosti in o katerem nemško- koroška stran po plebiscitu (in v določeni meri vse doslej) ni hotela več slišati. Letak, ki ga Neumann objavlja, je po deželnem zboru obljubljal ohranitev njihovih jezikov- nih in narodnostnih pravic (»posebnosti«) ter opozarjal, da bo nadrobna izpeljava teh pra- vic izdelana »po zopetni združitvi... spora- 63 zumno z zastopniki korošloh Slovencev«. Kot druge, je biLa pozabljena tudi ta obljuba. In prav s tega stališča bi bUo treba pretresli celotno plebiscitno problematiko, saj bi prav ob tem mogli ugotoviti vrsto faktorjev, ki so usmerjali plebiscitno odločitev slovenske- ga prebivalstva, med drugim tudi obljubo o j zagotovitvi narodnostnih pravic slovenske skupnosti. Prav v tem okviru pa Neumaimova knjiga, če ji odmislimo prigodniško pogojeni uvod, očitno spodbuja k celotnostnemu za- jetju zadevne problematike, ki še ni našla ne na naši, ne na nemško-ikoroški strani ustreznega odmeva in pojasnitve. Tone Zorn SOMMAIRE i Vasilij Melik, professeur sans chaire a la Faculté des lettres de Ljubljana: La Commune de Paris dans la presse slovene de l'epoque. — CDU 944.3.61.1"1871":07(497.12) — p. 1 Marija Verbič, conseiller aux Archives de Slo- vénie, Ljubljana: La fabrication de cinabre a Idrija. — CDU 661.849.511(497.12 Idrija) — p. 8 Primož Simoniti, assistant a la Faculté des let- tres de Ljubljana: Une publication inconnue de 1577 et quelques données sur son auteur. — CDU 094(497.12 Ljubljana): 92 Strauss j. — p. 14 Fran Vatovec, adjoint scientifique a la Faculté de sociologie, de politologie et du joumalisme, Ljubljana: Le róle historique de la "Soča" de Gorice (1871—1915). — CDU 07(453.31 = 863) "1871/1915" — p. 22 Janko Prunk, associé a l'Institut historique du mouvement ouvrier, Ljubljana: Leveque Jeg- lič — l'homme poUtique. — CDU 329.3:282 (497.12):92 Jeglič A. B. — p. 30 Tone Zorn, associé d'études a l'Institut pour l'étude des nationalités, Ljubljana: De la cor- resE>ondance de dr Janko Brejc. — CDU 92 Šušteršič I. + Brejc J. "1918/1922" — p. 43 Tone Zorn, associé d'études a l'Institut pour l'étude des nationahtés, Ljubljana: Des efforts pour I'affirmation de l'administration slovene a Pod j una dans les années 90 du siecle passe. — CDU 352.077 (436.6"1892yi893":808.63-085.5 — p. 45 Branko Marušič, directeur du Musée de Nova Gorica: Dr. Ivan Slokar (1884—1970). — CDU 92 Slokar I. — p. 47 Informations sur l'activité de nos établissements et de nos sociétés. — CDU 061.055 — p. 49 Publications nouvelles. — CDU 930(048.1) — p. 51 64