IZHAJA OB PONEDELJKIH, SREDAH IN SOBOTAH - TELEFONI: UREDNIŠTVO 24-73. TAJNIŠTVO IN UPRAVA 21-90 - TEKOČI RAČUN PRI KOMUNALNI BANKI V KRANJU 607-70-1-135 - LETNA NAROČNINA 900 DIN, MESEČNA 75 DIN. POSAMEZNA    STEV.   10 DIN
LETO XIV
KRANJ, 8. FEBRUARJA 1961
ST. 16
IZHAJA OD OKTOBRA W#» KOT TEDNIK - OD 1. JANUARJA 1956 KOT POLTEDNIK - OD 1. JANUARJA 19#0 TRIKRAT TEDENSKO - IZDAJA CP »GOREiNJSKI TfSK« T KRANJU - UREJUJE URSD-NISKI ODBOR - GLAVNI UREDNIK:   SLAVKO BSZNflS
GLASILO    SOCIALISTIČNE    ZVEZE    DELOVNEGA    LJUDSTVA    ZA GORENJSKO
T Ob perspektivnem planu našega f gospodarstva
Ko so vsa naša podjetja izdelala predlog družbenega plana za letošnje 1961. leto, so marsikje predvidevala tudi znatno povečanje števila delavcev. Celotna številka zaposlenih v okraju naj bi se dvignila od 43.653 delavcev, kolikor jih je bilo povprečno lani, na 45.987 delavcev letos, kar pomeni povečanje za 2335 novih delavcev. Ta "številka Pa je zaskrbljujoča spričo naporov Za izboljšanje življenskih razmer Zaposlenim in prebivalcem sploh. Če bi namreč hoteli tem novim delavcem zagotoviti ustrezna stanovanja, bi bilo treba več" ko>t 5 milijard dinarjev. — Skoraj nobeno Podjetje pa ni ob tem p*edi$t*t {zdelalo tudi predloga stanovanjske Vgradnje za svoje delavce.
Podobno težnjo zasledimo tudi v predlog-iJi petletnega perspektivnega plana. Po prvih predlogih podjetij bi v prihodnjih petih letih povečali število zaposlenih za pribM-"o 11.000. Raven normalnega pri-fa>stka domačept prebivalstva, naj bi ob tem pmlo Še nad 5000 delavcev iz dr»gih krajev in republik. Večini teh delavce^, ki bodo prišli v industrijska s-reMvča, bi bilo treba, kajpak, preskrbeti stanovanja. Ra-Zen stanovanj ti ljudje potrebujejo ceste, parke, vodo m kanalizacijo, potrebujejo gosiiitea, vrtee, trfpmine, Zabavne in knitHrne lokale itd. — Skratka, toliki prulliv bi v industrijskih središčih hudo zaviral napore Za izboljšanje imljenjskih razmer Prebivalstva. Tudi postavljena teza, da bi morali vsako leto zgraditi 23°0 stanovanj oziroma 11.500 staranj v prihodnjem petletnem °'dobjn, bi spričo tolikega novega Pohoda delavcev v mesta ne po-^C'iila olajšanja današnjih težav, 'oda niti za uresničitev te minimalne teze še ni zagotovljenih sredstev.
Izhod bi bilo treba iskati v novi stneri investiranja. Ko so o tem vfirašanju govorili na nedavnem °kra)nem plenumu S7.DL, so pou-^"nU, da bi te stvari morali zUsti Pretresati na občinskih vodstvih ter jih prenašati na sindikalne organizacije in samoupravne nygane v same delovne kolektive. Tfi gospodarskih investicijah naj bi lnieli prednost le tisti, ki predvidc-Va)o uvajanje sodobne avtomatiza-Cl'e oziroma povečanje proizvodnje °b istem številu delavcev. Nikakor P* niso s širšega družbenega in ekonomskega vidika utemeljene take investicije, ki predvidevajo povečanje proizvodnje ob enostavni Razširitvi strojnega parka in vzpo-rednim zaposlovanjem novih dclav-Cev- To še posebno ne^Jamr^-dejrr taka podjj^jj^4fkyalTne pokažejo tl;di reŠffev stanovanjskega in ko-^■■'nalncga problema svojih dclav-c?v. K. M.
Z izrednega občnega zbora okrajne zadružne zveze
krajna m£
knsetiistvo ii goidsrstve
i
KRANJ, 6. februarja - Danes je bil v prostorih Okrajnega ljudskega odbora Kranj ijedni občni zbor Okrajne zadružne zveze Kranj In ustanovni občni zbor okrajne  kmetijska  In gozdarske
naglega zmanjševanja števila kmetijskih proizvajalcev se večajo naloge kmetijskih zadrug. Te bodo morale v prihodnje intenzivneje poseči v kmetijsko proizvodnjo. V n^«]^r""i     tov. RoSlr de-
Poročilo, kakor razprava, sta obravnavali nekatera organizacijska vprašanja združenih kmetijskih zadrug. Za pomoč pri reševanju teh problemov sta bili pri okrajni zadružni   zvozi  ustanovljeni dve
PROTESTNO ZBOROVANJE GORENJSKE MLADINE Kranj, 7. februarja — Danes so bila skoraj po vseh šolah in delovnih kolektivih na, Gorenjskem protestna zborovanja mladine zaradi protislovenskih in protijugeslovan-skih • izpadov v Trstu. Včeraj popoldne so se zbrali ta<M mladinci in mladinke tehniške srednje šole iz Kranja. — Z zborovanja so poslaH pismo glavnemu odboru SEttL Slovenije, v katerem zahtevajo, naj se čimprej uredi vprašanje slovenske narodnostne manjšine v Trsžu.
O protestnih zborovanjih prihajajo poročila tudi i« drugih krajev Gorenjske, iz Tržiča, Jesenic, Bleda, Škofije Loke itd. -*
Seja sekretariata OK LMS Kranj
Udeleženca ponedeljkovega izrednega občnega zbora okrajne zadružne zveze med delom
jal, da je treba v kmetijstvu poskrbeti za splošno povečanje površin ne" glede na sektor lastništva. Predlog perspektivnega plana že določa izkoriščanje kmetijskih površin, zlasti ravninskih predelov, ki so sposobni za strojno obdelavo, prvenstveno za gojitev intenzivnih kmetijskih kultur. Drugi, morda še važnejši ukrep pa je ta, da je treba v novem petletnem planu načrtno usposobiti za obdelovanje površine tudi .zamočvirjena zemljišča, pašnike in senože-ti. ■
zbornice. Med številnimi udeleženci Je bil navzoč tudi predsedn'k glavne zadružne zveze Slovenije, tovariš Maks. Krmclj in podpredsednik okrajnega ljudskega odbora, tovariš Sveto Kobal. Poročilo o problematiki in nadaljnjih nalogah kmetijstva v kranjskem okraju je podal predsednik okrajne zadružne zveze, tovariš Martin Košir, ki je v poročilu tudi predlagal, da se okrajna zadružna sveza preimenuje v okrajno zvezo kmetijskih zadrug.
Kmetijstvo kranjskega okraja se razvija v posebnih okoliščinah, ki so specifične za naš okraj. To je predvsem nagla industrializacija, ki hitro in močno vpliva na spremembe v socialni strukturi prebivalstva. Sem spadajo tudi naravne prilike, ki imajo določen vpliv kot biološki in ekonomski faktor v proizvodnji. Kmetijstvo je prav
Na podlagi priporočil okrajnega ljudskega odbora so kmetijske zadruge že izvršile vse potrebne priprave za prevzem poslov in organizacijo gozdarske službe v privatnem sektorju. Pri tem pa morajo biti zadruge tesno povezane
■»^»jom^^asu  doživelo  razne z   občinskimi   ljudskimi odbori.
splošne družbene"TSp*ejnernbe. To da proces v merjenjuStruk.ture prebivalstva na škodo kmetij stva
še
Ostale gozdarske dejavnosti bodo zadruge uspešno opravljale samo, H končan. Prav  zaradi  tega F?©-..bodo kooperirale z zadružniki.
komisiji, in sicer komisija za organizacijske zadeve in komisija za kadrovske zadeve. Po mnenju občnega zbora je treba stremeti za tem, da se v kmetijskih zadrugah osnujejo samostojni obrati z delavskim samoupravljanjem.
V dosedanjem razvoju so se kmetijske zadrugo tako okrepile, da okrajni zadružni zvezi ni treba več opravljati nalog, ki jih je morala pred loti, ko je bila nemalokrat direktni izvrševalec akcij kmetijskih zadrug. S krepitvijo kmetijskih zadrug se postavlja pred okrajno zvezo kmetijskih za-dnig nalaga razvijanja socialističnih gospodarskih odnorsov na vasi.
Za konec naj omenimo še to, kar jf1 ugotovilo tudi poročilo, da prav razvoj industrije zahteva močno in napredno kmetijstvo in da industrij site komune lahko ustvarjajo kmetijstvu materialno osnovo za dvig proizvodnje in da bomo le v sodelovanju vseh gospodarskih panog dosegli predvideni ekonomski napredek.
-vk
Kranj, 7. febr. - Danes ob 12.
uri je bila v Kranju v prostorm 0>LQ seja novoizvoljenega sekretariata OK LMS. Tu so govorili o oblikah Iti novi vsebini dela Okrajnega komiteja LMS Kranj, Tako so formirali 6 komisij, ki bodo v glavnem š^u&jtshega značaja. To so: ideoio&ko-pclitična, komisija za družbeno i« delavateo samoupravljanje, orfcanizaeijsfco-kadrovska komisija, komhrija za mladinske delovne brigade, komi-
V petek, 3. februarja, je bil v Tovarni vijakov »Plamen« v Kro-jj množični sindikalni sestanek. — i a sestanka so razpravljali o pro--vodnji in proizvodnih uspehih v -reteklem letu, o proizvodnem na-rtu za loto 19&1, o investicijah, o nebnih dohodkih itd. Potrdili so "cmdidatno listo za novi izvršni in nadzorni odbor sindikalne podružnice in sklenili, da bodo imeli redni letni občni zbor sindikalne po-
sija za društveno življenje in' šport in komiwtia za stnžiteevno mi 6^1e*m© i»ofc*»žev«Bše. Rassen te-* ga bodo imofce te delovne enot« w še občasne komisije, ki bodo pripravi j«fle grajđivo o probe©«!*, ©' taerterih bodo govorili na plenumlh' okrajnega komiteja.
Za Sjcedsedni+Ba otara>jnega komiteji LMS- Kranj je brl ponovno rx~ i voljen tov. Kttaavkn  Krvfcna, aa' sekretarja pa tov. Igror Janfoar.
M. Z*
Mm«"
ob 8. uri v Sindikalnem do,mu t Kropi.
Iz poročila delavskega sveta pa
je bilo razvidno, da »o v preteklem letu dosegli lepe proizvodne uspe- j he. Celotni dohodek so poveeali ▼ 4 primerjavi z letom 18S9 aa 36,92 * odstorka pri S-odstotne« poveča- • nju zaposlenih. Vrednost dohodka na uro pa so povečali za 2-1,76 odstotka, kar dokazuje, da so stroške v odnosu na povečano proizvodnjo znižali in povečali ekono-
Pred dvema letoma smo tudi v našem trgovskem poslovanju aktivneje pričeli uvajati nov - moderen način postrežbe. To so samopostrežne trgovine. Splošni gospodarski razvoj je namreč tako močno vplival tudi na trgovino, da je bila ta prisiljena prilagoditi način Poslovanja zahtevam, ki so se pojavile. Vendar bi kazalo, da prav v Primeru poslovanja samopostrežnih trgovin opozorimo na negativne pojave, ki so se zlasti zadnji čas močno razpasli
Na T5«jy^njskem imamo že sko rai v vseh/ve7^fr™^rajii4»4*i4i~m-" n'°postrežne trgovine, tako da l£*hko trdimo, da ni danes nobena NUcost trgovski lokal, v katerem n'sm0 postrežem na star klasičen način. Mislimo, da nam je vsem 2riano, kakšne ugodnosti nam nudi Poslovanje po načelu samopostrež-Samoizbira pa zahteva od kup-
bG
ca eno mero č^e-i]ieUaat«oStrveč ^ttrJtH^enost.
Dosedanja praksa v gorenjski samopostrežni trgovini je pokazala, da tega problema ne smemo zanemarjati in da moramo že takoj v začetku posvetiti tem pojavom več pozornosti. To velja zlasti za samopostrežne trgovine v Kranju, kjer je zaradi velikega števila ljudi tudi značaj teh zelo
***** polletnih pottfolc Je konec. Učilnice so spet zaživele, dijaki aa «c bedo lotili učenja z novimi močna
različen. Ravn hire daje ljud tuje lastnine, ristijo   si ste tatvino,
način proste iz-ki ne spoštujejo ložnost, da izko-samopostrežbe za
rdimo,
Ne trdimo, da je takih ljudi mnogo/vendar kljub temu mo~ rarnjj^*najti primerno obliko, kako im ljudem okrepiti čut družbene discipline. Navedemo naj, da so se taki primeri pojavili tudi v inozemstvu in da so vsi proti temu ostro ukrepali. Načinov, ki bi odpravili te nezdrave pojave, so se nekateri pristojni organi v Sloveniji že lotili, žal pa, kakor smo obveščeni, do takih priprav pri nas na Gorenjskem še ni prišlo. Vendar se tudi mi strinjamo s tem, da je treba nepoštenega kupca kaznovati in da bo to imelo uspeh samo tedaj, ako bo sledila kazen neposredno storjenemu dejanju. Upoštevati namreč moramo to, da tu ne gre za večje tatvine, pač pa samo z* vrednosti okrog tisoč di-narfev. Toda tak nažin pregona ni v skladu z načeli naše zakonodaj«, po kateri imajo pravico kazenskega postopka samo sodni organi.
Znano nam je, da velja v večini naših gorenjskih občin odlok 6 javnem redu in miru, ki določa kazni za kršitelje posameznih točk tega odloka. Zato bi bilo priporočljivo oziroma celo nujno, da bi se v te odloke vneslo tudi dopolnilo, ki bi določalo višino kazni in način nadaljnjega postopka proti storilcem takih tatvin.
Kaznovanje ljudi, ki se okori-
ščajo na račun moderne postrežbe, moramo na vsak način pospešiti in doseči to, da bo moral sleherni nepošteni kupec odgovarjati za svoje dejanje, sicer bomo zavrli nadaljnji razvoj samopostrežnih trgovin, obstoječe pa bodo ostale osamljene in več ali manj obsojene na nazadovanje, kar pa ni niti v interesu- njih samih, Se manj pa skupnosti. -vk
družnice v nedeljo, 12. februarja | mičnost poslovanja.
Danes na Jesenicah občinska konferenca SZDL
Jesenice. 8. februarja - Danes so se zbrali na Jesenicah številni delegati in gostje na redni občinski konferenci SZDL. Za to konfe-nco so
m
de
preštudiral in se dobro pripravil
O čem bodo največ govorili na konferenci? Brez dvoma bo, največ besed na račun- družbenega načrta za letos in o perspektivnem petletnem planu. Razen tega bo konferenca spregovorila o problemih na področju stanovanjske gradnje in življenj«}^ ravni delavcev. Govorili bodo o gostinstvu in turizmu, o obrti in o urbanistični ureditvi Jesenic.
Konferenca bo enodnevna in bo delala v treh komisijah. V eni izmed- komisij bodo govorili tudi o delu samotipravnih organov v komuni, in sicer o delu zborov volivcev, krajevnih odborov, stanovanjskih ekupnosti in obratnih delavskih svetih.
Na ideološki komisiji bodo govorili predvsem o delu V sekcijah in o informiranju članstva ter izobraževanju. V glavnem bo konferenca potekla v znamenju razprav o družbenem načrtu.
VISOKO NAD CILJEM
Obširno ciklostirano poročilo na 110 straneh, ki so ga izvoljeni <k~ legati že prejeli, prikazuje obsežno delo družbenih organizacij v
tej občini. Pri tem so kritično pri
kazane pos bor,ti posar
nal
stavljenih doseženi zav družbenem re ekonomskem
nežne težave in sla-?znih organizacij, ki ;-nom uspešno združe-izpolnjevanju po-g. Ob tem so bili n uspehi ne le v oju, marveč tudi v napredku občine.
hodek gospodarstva ob-larii dosegel 42 milijard ijenov dinarjev vredno-krati Domeni, da so že 6 odstotkov presegli cilj, postavljen za letošnje,
Skupni dc čine jc že in 260 mil sti, kar h lani za 20, ki je bil 19fi1. leto.
V zadnjih 4 letih je bilo vloženih dokaj več investicij za izboljšanje življenjskih razmer prebivalstva (negospodarskih) in sicer skupno 3 milijarde in ICO milijonov dinarjev. Razen drugih objektov za družbene potrebe je bilo v teh letih zgrajenih tudi 976 sta-lovanj pa radnjo, [ja, da je i še bolj ljanov v okviru stanovanjskih skupnosti, krajevnih odborov .'n drugih organizacij ter utrjevati družbene in delavske samoupravne organe.
novanj, približno 800 je sedaj predvidenih Vendar poročilo up, treba v prihodnjem razvijati iniciativo (
Šolsko nalogo pisala »cvek« pa jo I je potem profesor še enkrat vpra-I Šal in je dobila trojko. — Hči se je jokala, ko je dobila nalogo v p ro&e, saj je vedela, da zna več kot : za nezadostno. Ja, hodi v šesti razred in je zelo pridna. No, na-
žiška šola Tudi dm< snovjo — obiskujejo — Slišijo Kranja m v St
t C
lIMI!
;i;i!i
bolj
dni
tela
spričeval
SoSa „na slabi
trojko iz zgodovine, iz predmeta, gredo tisti, ki v Kranju teže
lujejo«.
na vasi. c  Rnjige  —  z lažjo uporabljajo otroci, ki osemletko v Stražišču. jo se govorice, da bodo iz nekaj učencev premestili išče. Ne bi rada videla, da bi našo dali tja. — Ne, ne, tja
zde-
Kaj takole
vse človek doživi, ko se pozimi potika po različnih prodajalnah. — Jaz sem ondan obiskal kranjsko zelenjavno trgovino. Hotel ali ne hotel, sem, medtem ko sem čakal, da pridem na vrsto, »izvedel« tole: Osem-l letka v Stražisžu je precej slabša od njenih »mestnih« vrstnic! Nat povem od začetka. 9 V prodajalnb sta stopil! tovarn risici i:; v vrsti nadaljevali zunaj a začeti pogovor. Ena je pripovedo-H vala drugi o svoji hčerki, ki je
k j
icr si
jo je najmanj nadejala.
T". .sta tovarišici pogovor zaključili. Pravzaprav ne vem, ali sta nehali govorili ali ne; meni se jc malo zameglilo.
Res? Tako da je pridna? Le eno     Kako ljudje danes poznaw nase troik polic
da
'•ko   pravite,   da je
Pa jo matematiko uči profesor F.? Potem je pa res nadarjena; pri njem ima prav dobro oceno malokdo. — Ampak čudim se, koliko sedaj zahtevajo od učencev. Taks naloge! Od mojega sorodnika otrok hodi v stražiško šolo. Tam je mnogo, mnogo laže. Vem, ko se hči in njena sestrična pogovarjata o učenju. Koliko je naša spredaj! — Ja seveda, stra-
Nek,
"ere sole,   povsem enakovredne   drugim,   »postavijo« na b glas. k; gre od ust do ust in
Mor nekdo verza
r1,i l,
tk, ko bi •ska uni-Z'0 Ijud-
da bi med najširše sloje ljudstva prodrlo pravilno tolmačenje našega novega š&fotva. nt
STRAN
NOTRANJA IN ZUNANJA POLITIKA
Te cni po suetu
skvadristicen napad na slovensko knjigarno
Po delnem zatišju na tržaških ulicah so se peti dan demonstracijo spet nadaljevale z Je ustaljeno brutalnostjo. Na trgu Borze so se nahujskani študentje odločili za napad na slovensko višjo gimnazijo v starem delu mesta. Razen lega so hoteli zažgati tudi slovensko knjigarno. Takšna je bila bilanca potega dne protislovenskih in protijugoslovanskih izpadov v Trstu.
nov spopad v luandi
V Luandi, glavnem mestu portugalske afriške kolonije je v ponedeljek mod pogrebom 6 policajev prišlo do ponovnega incidenta. Pri tem so bili ubiti štirje ljudje, sedem pa jih je bilo ranjenih.
rakete nato v turčiji
Sovjetska vlada je po svojem veleposlaniku v Ankari zahtevala od turško vlade obvestilo ali so resnične vesti turškega tiska o graditvi raketnih oporišč Atlantske zvezo na turškem ozemlju. -Sovjetska vlada izraža upanje, da Turčija ne bo napravila nobenih korakov, ki ne bi bili v skladu z željami obeh dežel po miru in prijateljstvu.
preplah v nacističnem podzemlju
Odkar je podpredsednik avstrijske židovske organizacije in organizator lova na Eichmanna ing. Simon Wiesenthal uradno sporočil, da živi v Avstriji še okoli 1000 vojnih zločincev, med njimi 8, ki so bili najožji Eichmannovi sodelavci, se je nacističnega podzemlja polotila panika.
j    ali je Človek ze v vesolju?
Najnovejši uspeh sovjetskih znanstvenikov - Izstrelitev doslej najtežjega satelita, ki tehta 6.5 tone, je naletel na velik odmev V svetu. Nekatere tuje agencije javljajo, da je glavno vprašanje, ki si ga v tej zvezi zastavlja svetovna javnost to, ali je v satelitu človek ali ne. Glede na velikost satelita bi bilo to mogoče. Mnogo ugibanj v svetu je izzvalo tudi dejstvo, da sovjetsko sporočilo ne omenja ali se bo satelit vrnil na zemljo. Sovjetski znanstvenik, profesor Blagonravov je po moskovski televiziji izjavil, da je bil z izstrelitvijo zadnjega 6,5 tone težkega snutnika storjen »velik korak naprej k poletu človeka v vosoljstvo.« Dejal je še, da človek ne bo letel v vosoljstvo, dokler ne bo zagotovljeno, da se bo zanesljivo vrnil na zemljo.
BRALCEV
»NEPOTREBNO« ČAKANJE V KRANJSKI LEKARNI Kadarkoli moram v lekarno po zdravila, me to kar zaskrbi, ker takoj ko mislim na tisto nesretno čakanje. Pred vojno so bile v Krati n, kot se spominjam, tri lekarne. Sedaj pa, ko se je Kranj razširil, smo nazadovali na eno samo lekarno. T. ' > SO vča ih stregli najmanj trije prodajalci, sedaj le eden al: kv ti jemm dva. Naj pri pomnim, da prodajajo zdravila brez recepta pri posebnem okenčku. Kakor jaz vem, teb zdravil prodajo zelo malo. Včasih se pa zgodi, da vsakdo še ne ve, kje jc prodaja na recepte in kje brez njih. Ko je že na Vrsti, g a prodajalka opozori, da bo dobil zdravila pri sosednjem okenčku in se mora ponovno postaviti v vrsto. Mislim, da bi bilo nujno Potrebno, da bi vsaj ob ponedeljkih in petkih, ko so tržni dnevi in >e naval se večji, po možnosti odprli dva okenčka za prodajo na recepte. Pred trdni sem v lekarni kupoval melisne kapljice za staro mamo. Ko sem Prišel ni vrsto, mi ie prodajalka rekla, da jih bom dobil čez 10 minvt. Ker nisem počakil v lekarni, sem se vrnil nekoliko pozncie. Medtem je prišla dru?,a prodajalka in sem moral spet čakati shiraj pni ure. Mislim, da bi se. kljub pormnjkanut prostorov in kadrov It (/''-• nekaj ukreniti, da bi ne bilo tolikšnega čakanja na zdravila.
Š. L. Šenčur
Zares žalostna Je Vila ugotovitev, da v Kranju še sedaj posluje si m« ena lekarna. T:v je po svoii zmogljivosti daleč premajhna, da bi mogla pravočasno oskrbeti z zdravili povodno število prebivalstva v mestu samem in Se vso veliko okolico. Nlcn delokrog je večji od vseh lekarn v Sloveniji. Premajhni prostori in poman'kanje strokovnega kadra ne dopu-
ščajo boljšega in hitrejšega poslovanja lekarne, kar je vzrok čakanju in upravičenemu negodovanju pacientov. Vendar se nam zdi, da ste v svojem pismu le nekoliko preveč kritični in pretiravale s časom vašega čakanja. V lekarni sedaj redno izdajajo zdravila na dveh okencih. Zaradi premajhnega proslara žal ni mogoče odpreti še tretjega. Strokovnost dela zahteva« da posebej izdajajo zdravila na recepte in posebei ona v prosti prodaji, kar je pa nad okencem tudi označeno. Tako je urejeno poslovanje vseh večiih lekarn. V primerjavi s prejšnjimi leti je vrsta mnogo manjša in pacienti čakajo največ četrt ure. Tudi v trgovini morale počakati vsaj toliko, da v;-in zahtevano blago odtehtalo ali odmerijo. Lekarne pa skorajda ne morete primerjati s trgovino. Vala »pn.di jalka«. kot jo imenuiete. se za veda odgovornosti svoie^a dola. Natančno mora pregledati rečeni, prodno irtla zdravilo. Ce ga jo troha Ralf pripravili, jc pač potreb,-n č;is /a precizno strokovno Ifdelavo. Usodna naoaka bi lahko povzročila tudi smrt človpka. Zato se pri dobi v I->k:>rnl lahko pohiti samo do rioloVne meje. Terca se ||] pacienti nremalo zavedajo. Navvllčanl od dalT'h ur čakonia pri ziravniku, hočejo v lekarni tako* dobiti zdravilo.
Zal se je z urediivijo 'okr.rne v Kranju predolgo odlašalo. Vendar sedaj lahka povemo, da že kopljejo lemelie za veliko novo lekarno na dosedanjem nogometnem Igrišču. Zdravstvena postaja v Cerkljah bo dobila svoj depo zdravil, kmalu pa bo tam urejena tudi lekarniška postaja. Predvidena je tudi lekarniška postaja v Straži-šču. Tako bo sedanja lekarna znatno razbremenjena in bo tudi konec čakanju v vrsti.
, Mr. Strnad Ljuba v. d. upravnika
j Ljudje in dogodki
Nova po
M, ^T?)
ti
H     Ta torek zvečer se je nada- In afriških   državah.   Nobenega donski »Observer«, so v Veliki
Iljevala seja Varnostnega sveta o dvoma pa ni, da je precejšen de- Britaniji   zelo   hladoo sprejeli
položaju v Kongu. Za sedaj še Iež k tej preorientaoiji prispeva- vest o »novem kurzu ZDA*. Bri-
i  nI znano, kaj je v svojem govo- la tudi akcija blokovsko nepovc
I   ru, ki so ga te dni skrbno pri- zan'h držav.
pravljall v VVashinglonu, povedal zastopnik ZDA Stewenson. Vendar je že precej očitno, da bo nova ameriška vlada znatno spremenila svoje dosedanje stališče, tako glede Konga kakor tudi glede Laosa.
Novice, ki so v zadnjih dneh prihajale iz ZDA, povedo, da so
Nikjer ni seveda rečeno, da bo šlo vse gladko. Računati je treba na nasprotja znotraj zahodnega sveta. Novi ameriški politiki, ki podpirajo tezo, naj hi razorožili vse vojaške formacije v Kongu, osvobodili premiera Lumumbo, uvedli prehoden režim    vojaške    okupacije sil
II
lišča o Kongu Katange sploh ne omenjajo, pa tudi zato, ker je trenutno premier Lumumba zaprt v Combejevih zaporih in torej sploh ni nobenih garancij za njegovo osvoboditev. Kot je znano je separatist   Combe > doslej že dvakrat odklonil članom misije za pomiritev v Kongu, da bi taroka vlada po teh podatkih so- se sestali z zaprtim premierom deč, še vedno računa na grupa- Lumumbo. cijo Kasavubu - Msbutu. Za sedaj ne bi bilo mogoče
Noviee iz Kanga govore o na- ovrednotili kompromisa, ki ga porih KasavitbuJA in M obu tuja, predlagajo ZDA. Vsekakor je v da pridobita najvidnejie pred- že p>znan:h ameriških glediščih stavnike parlamenta, predvsem precej sprejemljivih pobud. Niti predsednika Kasonga, za svojo z besedico pa ni omenjena uso-akcijo, da bi ji s tem dala le- da svobodno Izvoljenega kongo-galni, ustavni videz. Hkrati pa škega parlamenta, niti položaj poročajo, da so bila prekinjena Katange v okviru Konga. Ven-
tam zelo intenzivno razpravljali OZN in sestavili koalicijsko v!a- tajna pogajanja m?d Combejem dar že dejstvo, da bi Kennedyje-o novi smeri ameriške politike v do. se bodo prav gotovo postavi- In Mnbutujem o vzpostavitvi va vlada rada našla izhod iz krl-Kongu In Laosu. Vse jasneje le po robu tudi nekatere zahodne skupne voja&ke fronte proti pri- ze, dovolj zgovorno priča, da se namreč postala, da z dosedanjo države. Predvsem Belgija, ki stašem premiera Lumumba. Do vse bolj tudi med velikimi uve-politiko ne bi bilo mogoče priti preko Kasavubuja želi ohraniti prekinitve je prišlo zUo, ker je I javlja spoznanje, da po starem iz slepe ulice blokovskih zaostro- svoj položaj v tej deželi. Zato v baje C< mbe zahteval, da mu le- ne gre več. Zato prav odnos revan j na pot zbliževania gledišč zadnjem času zelo hitro »norma- opoldvillskl voditelji priznajo Tkih do najbolj kritičnih svetov-in na pot pogajanj. ZDA še pose- lizira« svoje odnose z Leopold- status »neodvisnega vodje« Ka- nth problemov — konkretno do boj sili k reviziji svoje doseda- villom. Tudi Velika Britanija tange. Pojavlja se torej nova ne- Laosa in Konga - najbolje kaže nje politike dejstvo, da bi bilo kaže, da nI povsem zadovoljna z varnost znotraj Kong«. samota, ki stopnjo Iskrenosti v prlzadeva-drugače silno težko ohranili ameriškim stališčem, kajti po in- jc toliko večja zlasti zato, ker njih za popuščanje napetosti v ugled ZDA, predvsem v azijskih formacijah, ki Jih je objavil Ion- doslej znana nova ameriška sta- svetu.
Delo za teretorialne spremembe nekaterih občin
[MV
Albin Jensterle sekretar začasnega komiteja ZK
Radovljica, 6. februarja — Danes je bil v Radovljici skupni plenum občinskih komitejev Zveze komunistov Bohinja, Bleda In Radovljice. Organizacijski sekretar okrajnega komiteja ZK, tovariš Andrej Levičnlk, je uvodoma povedal, da so volivci kakor tudi že občinski organi v vseh imenovanih občinah glasovali za združitev teh občin. Spričo tega je prav, da se družbene organizacije, a pred vsemi pa Zveza komunistov, organizacijsko prilagodijo novim teritorialnim razmeram.
Ob vprašapju, kako naj bi na sedežih sedanjih občin vpeljali novo organizacijsko obliko tako, da ne bi zaostala aktivnost teh organizacij, so se navzoči največ zadrževali na predlogih ali naj bi tam bili krajevni komiteji ali po-verjeništva. Statut namreč predvideva take oblike. Toda v razpravi je prevladovalo mnenje, da bi bila primernejša poverjeni št va. V
vsakem primeru bi na sedanjih sedežih morali imeti zaposlenega človeka, ki bi opravljal administrativne posle (odjave, prijave in podobno), da ne bo posameznikom treba hoditi v Radovljico. Toda glavna naloga poverjeništev, kot so poudarjali, bo (sklicevati aktive ter občasna posvetovanja z vsemi predsedniki družbenih organizacij na določenem  območju in
enotno uanaerjanje iniciative za določene akcije. Seveda pa pover-jeništva niso pooblaščena za samostojno odločanje in vodenje samostojne politike. Podobne oblike bodo, kot so menili na plenumu, primerne tud! za orp^ni-.. SZDL, za sindikalna vodstva itd.
Na koncu so iz vseh sedanjih članov treh občinskih komitejev Izvolili 30-članski začasni enotni komite, ki bo do novih rednih volitev za približno dva meseca vodil v glavnem operativne pasle. Za sekretarja komiteja p^ so imenovali dosedanjega sekretarja ob-čfnskag« komiteja ZK na Bledu, tovarila Altoina Jensterla.
A. e.
se zadnje SPOMINSKO obeležje
Cerklje — Na rednem letnem m zboru krajevne organiza-"ie /rr! v Cerkljah, ki je bil dobro obiskan, so ugotovili, da j« bilo njihovo delo v preteklem letu dokaj plodno. Odkrili so spominsko obeležje v Zalogu pri Cerkljah in sicer znanemu partizanskemu kurirju Robiju; organizacija je s pomočjo Občinskega odbora zb Kranj organizirala veliko proslavo z odkritjem spominskega obeležja na Davovcu pod Krvavcem. Na vsem cerkljanskem področju na teritoriju nekdanje občine Cerklje, so odkrili že vsa potrebna spominska obeležja, razen grobišča na pokopališču v Velesovem. ■Manili so, da bodo to uredili šo v letošnjem letu. Več pomembnih sklepov so sprejeli ie v zvezi i šolanjem svojih članov, v zvezi t reševanjem nekaterih socialnih vprašanj, govorili so tudi o proslavah v zvezi s praznovanjem krajevnega praznika, o udeležbi na prireditvah ob 20-letnici vstaje in tako daljo. ,-a*
Nekatere spremembe v sistemu delitve dohodka
Povezava mea
bo boli
litlin is
življenlska
Prav sedaj vsi pristojni politični in upravni organi razpravljajo o spremembah v sistemu delitve dohodka. Zelo verjetno bodo te ra/.prave pokazale, da bo treba nekatere Instrumente in že sedaj določene postavke spremeniti, vsekakor pa lahko upamo, da osnovnih načel ne bo treba spremeniti. Cesto se tudi sliši, da spreminjamo sedanji sistem zato, ker stari ni pravilen. Ne upoštevamo pa tega, da je samo zastarel in da nI nobenega dvoma, da je prav ta sl-slem v dosedanjem delovanju dal velike in zadovoljive rezultate v materialni proizvodnji In v razvijanju socialističnih odnosov:
Temeljno načelo novega sisto-m;i je, da mora vsakdo, ki upravlja osnovna družbena sredstva — dati družbi tudi -neko povračilo v obliki obresti. Ta odnos delitve med kolektivom in družbo je eden važnih in glavnih postavk novega sistema. Znano je, da z modernimi osnovnimi sredstvi in sodobnim tehnološkim procesom povečujemo delovno storilnost. To pomeni, da je od načina in ravni upravljanja osnovnih sredstev odvisen tudi dohodek in tisti delež, ki gre za družbene' sklade. — V glavnem težimo za tem, da je obdavčenje družbenih sredstev in osebnih dohodkov bistveni in dolgoročni instrument, ki bo dovajal denarna sredstva za potrebe komun. Vse ostalo dajatve: renta, davek na promet in podobno pa
eseda zdravnikov
k članku „Zene imajo prav, ko kritizirajo delo dispanzerja v Zdravstvenem domu v Kranju"
V n^cm listu smo 1. februarja pod gornjim naslovom objavili član 3; ki opisuje neredno poslovanje dispanzerja za žene v Kranju kajti /ene so se pritoževale, da so po večmesečnem čakanju odhajale domov brez. pregledov, k-r tam nI b.io zdravnika.
Za širše pojasnilo k temu dopisu je ravnatelj Bolnišnice za ginekologi ]o In porodništvo v Kranju, dr. Igor Veter poslal še naslednji prispevek:
Dispanzer za žene v Kranju je bil ustanovljen v današnji obliki v prvi polovici 1989. leta, čeprav je
bila njegova dejavnost uvedeni že poprej. Odkar obstaja Bolnišnica za ginekologijo in porodništvo v Kranju, sta dva zdravstven« delavca tega zavoda delovala v omenjenem dispanzerju in ooravila v petih letih skupno 30.280 pregledov. Po lot^h pa se je dejavnost dispanzerja stopnjevala takole: Leta 1056 J« bilo ooravljenih 3729 pregledov, leto kasneje 5408, zatem U366, 7107 in lani 7160 pregledov.
Kot Člankar ugotavlja, je delo potekalo   takole:   ».malone brez-
zerju nastal v glavnem v januarju.
Vprašujemo se, zakaj? — Oba zdravnika sta na svojem rednem delovnem mestu opravila v letu 1960, razen redne dnevne zaposlitve še - eden 138 in drugi 124 celodnevnih dežurnih služb po 24 ur. Izračunajmo si torej, koliko prostih popoldnevov jima je ostalo za redno dispanzersko delo v Zdravstvenem domu, Zaradi pomanjkanja kadra so nadrejeni organi tolerirali delo omenjenih zdravnikov tudi ob dnevih dežurne službe.
V septembru lani pa sta bila oba zdravnika s strani administrativne uprave Zdravstvenega doma ob-
htbnoK - nered je v tem dispan- tožena, da opravljata »-protizako-
nito dvojno delo*.*Posledica te obtožbe je bila prekinitev pogodbe med obema zdravnikoma in Upravo Zdravstvenega doma v Kranju.
Oba zdravnika sta brez pogodbe delala do konca leta 1960 in za svoje delo nista zahtevala honorarja od septembra dalje, zato so besede »menda je kriv način nagrajevanja« v vašem članku netočne in celo žaljive.
S 1. januarjem letos pa je eden izmed zdravnikov iz zdravstvenih razlogov prenehal z delom. V Dispanzerju za žene je ostal samo en zdravnik, ki pa je lahko opravljal ordinaei jsko službo le v svojih prostih popoldnevih. Ker pa je bil ta zdravnik zaradi pomanjkanja kadra v Bolnišnici za ginekologijo in porodništvo tedensko vsaj 3 do 4 krat celodnevni dežurni, po tolmačenju formalno pravnih predpisov s strani Uprave Zdravstvenega doma, nI mogel opravljati or-dinacijske službe večkrat kot 2 do 3 krat tedensko. Razumljivo je, da
naj zajamejo samo tisti del dohodkov, ki so ustvarjeni na temelju posebnih naravnih in tržnih razmer.
Nove razmere v gospodarjenju označujejo drugačen odnos med kolektivom in komuno. Do sedaj so bili skladi komun odvisni predvsem od višine osebnih dohodkov podjetij, medtem ko bo v nevih razmerah komuna udeležena z določenim odstotkom pri skladih podjetja za razširjeno reprodukcijo. Točna stopnja tega odstotka še ni znana, računa pa se, da bo znašala okrog 20%.
s takim načinom se bo materialni položaj komune zelo izboljšal, ker se bodo njeni investicijski in družbeni skladi povečali. Pomembnejše od tega je to, da bo komuna odvisna od uspeha in dela sleher-
je med dvema ordinacijama dnevno, kot je Dispanzer posloval v preteklem letu — in eno ordinacijo 2 do 3 krat tedensko bistvena razlika.
Kljub temu, da pogodba med zdravnikom in Upravo Zdravstvenega doma še vedno ni sklenjena, omenjeni zdravnik vsako svoje prosto popoldne opravlja redno or-dinacijsko službo v Dispanzerju za za žene v Kranju, kar pa nikakor ne zadošča potiebam.
Zaradi takega nevzdržnega stanja v dispanzerju za žene, ki je bil po svojem delovanju v preteklih letih za vzgled v okrajnem in celo republiškem merilu, je Svet za zdravstvo Občinskega ljudskega odbora Kranj na svoji 11. seji dne 19. januarja letos sklenil izdati soglasjo, da zdravniki Bolnišnico za ginekologijo in porodništvo v Kranju lahko opravljajo ordinaeijsko službo v Dispanzerju za žene Kranj tudi med dežurno službo v matični ustanovi.
S tem je problem delno rešen in ordinacija dispanzerja za žene bo spet redno delovala vsak dan razen sobote od 14. do 17. ure.
Mislim, da to pojasnilo kaže problem v precej drugačni luči, kot pa je bilo prikazano v omenjenem članka , Dr. Igor Veter
nega kolektiva na svojom področju. Prav zato postane komuna življenjsko zainteresirana, kako poslujejo njena podfetja in kako prodajajo svoje izdetke ter ustvarjajo višino skladov. S tem se bodo avtomatično kopičili tudi skladi komun. Nov sistem delitve bo torej odpravil dosedanje gledanje komun na podjetja. Prav zadnje čase smo vse preveč opažali to, da se je komuna obračala na podjetja zgolj samo z upravne strani, medtem ko se za povečanje njihove delovne storilnosti ni zadosti zanimala. Sednj pa bo nov sistem   postavil   komuno  v nepo-
sredno odvisnost od gospodarske
organizacije.
Nova delitev bo spremenila tudi nekatero družbene poglede. — S spromernbami bodo dejansko odpravljeni nezdravi odnosi, ker bodo proizvajalci prosto razpolagali z ustvarjenimi dohodki. Tudi proizvajalčeve pravice pri razpolaganju s tistim delom dohodka, ki ostanejo podjetju, bodo postavljene na drugačne temelje. Delavci bodo vedeli — če bo kolektiv čim-bolje in več proizvajal ter čim-bol je prodajal svoje izdelke na trgu — da bo tudi del dohodkov, * katerimi bo razpolagal, dosti večji.
4
Oltdnjo novega mostu čsz Kokro v Kranju ni zaustavila niti zim** Kako potekajo mehanizirana dela ob novem objektu pa zanima t*9* vilne Kranjčane in okoličane
C^%$$$4M//$$^^X%/$$+7OC$/%+%/$^+%+^^+/^^^$%%$/P$XO++%FP%/^$8/Z//^//+1
KULTURA IN PROSVETA
Ob 90-letnici pisatelja Frana Šaleškega Finžgarja
Dne 9. februarja bo dopolnil gorenjski rojak, pisatelj Fran Šaleški Finžgar, 90-letnico. To bo pomemben življenjski praznik pa tudi delovni uspeh, saj poznajo pisatelja Finžgarja po njegovih črticah, povestih, romanih in ljudskih igrah doma in v tujini. Mnogo njegovih del je prevedeno namreč tudi v tuje jezike. Zato lahko gleda pisatelj Finžgar, naš najstarejši pisatelj, s ponosom na svojo prehojeno življenjsko pot in
Gorenjski predel med Radovljico, Jesenicami in Bledom, od koder te pozdravljajo Karavanke s Stolom, je dal našemu ljudstvu mnogo pomembnih mož. — Razen Finžgarja iz Doslovič so se tu rodili še drugi slovens-ki velmožje. Med prvaki je oddaljeni Finžgar-jev sorodnik, pesnik dr. France Prešeren (1800-1849) iz Vrbe. V Žirovnici se je rodil Prešernov sodobnik in njegov najboljši prijatelj Matija Čop (1797-1835), ki ga
90-LETNIK - FRAN S. FINŽGAli
na svoje plodno delo kot pisatelj, urednik in organizator prosvetne ln gospodarske dejavnosti.
»Od kod ime vaše rojstne vasi?«, Sem ga nekoč pobaral. »Dosloviče so dobile svoje ime že v prvih stoletjih naselitve Slovencev na sedanjem ozemlju. Tako mi je razložil vsevedni ljubljanski bibliotekar, zgodovinar in geograf dr. •lože Rus, ki je izsledil v nekih starih zapiskih, da je bil ustano-v»telj moje rojstne vasi Vidoslav. po Vidoplavu je dobila vas ime VldoslavičI, kasneje se je to ime obrusilo v Dosloviče.«
je nazval Prešeren za »velikana učenosti«.
V Breznici se je rodil znani čebelar Lovro Janša  (1749-1812), v
Smokuču pa Prešernov biograf dr. Tomo Zupan (roj. leta 1839). — Rodine pa so rojstni kraj pisatelja Bobrov, epopeje o Ljubljanskem barju in Ovčarju Marku, Janeza Jalna.
Finžgar j ev oče France (1830 do 1918) je bil preprost kmet in podeželski krojač, ki se je spretno usposobil za šivanje kožuhov in izdelovanje polhovk. Po tem je slaven dalečo na krog. Tudi njegov
Fran
S. Finžgar
užkini
Oprijemajoč se vlažne stene, je Pri ti pala s podstrešja v vežo. Izsušena, da so se pod zmrdano kožo na rokah videli členki, kot bi ne bila roka živega bitja, am-Pak kos od starosti porjavelega 'Okostja. Kakor senca se je plazila in vendar so stopnice, vse polne črvojedine, škripale pod njenimi n«gami. Ko je stopila iz veže v gosto meglo, se je vsa stresla. Kalne, omagane oči so postale vlažne, ljudje, ki so hiteli po poti, so so ji zdeli kot črne lise, begajoče po megli. Zavila se je tesneje v črno, oguljeno ruto, da je skrila komolce, ki so šilasti gledali iz prevotljenih rokavov, in se Napotila po ulici.
Kam? Da bi se zemlja odprla *n bi izginila vanjo, bi se ji zdela čudovita sreča. Vsa se je zarila v to misel. Včasih ji je zaradi lačne omotice vzvalovil tlak pod' nogami in gorko jo je objelo Čustvo: morda se pa resnično pogrezam. In vselej so ji zamrgoleli niravljinci po hrbtu, ko je tlak P°d nogo miroval in je spet drsela po njem.
Kam? Pogledala je ob stenah "Visoke hiše. Z roko se je morala opreti na zid, sicer bi se ji bilo ob pogledu kvišku zavrtelo. Je že Prava hiša. Deset let sem bila tukajle za hišno in dvajset let za kuharico. Gospodična Elza, ki sem j° pestovala, je bila dobra - in Rudi, saj je on gospodar sedaj -koliko sem morala prikriti njego-vib- mladih norosti gospe mami. - Bog ve, če bi se me sedajle usmililit
Pred hišo se je ustavil avto. «cjen gospod se je izkopal iz dragocenih odej in ves potopljen v kožuh govoril.s šoferjem.
"-Rudi je,« ga je spoznala sta-ttca. Kri, kar je je še bilo v iz-
sin, današnji pisatelj je znal že kot šolarček vihteti šivanko in je pomagal očetu pri šivanju.
»•Očetov zaslužek je bil pičel, da bi zadovoljno preskrbe! vso našo družino,« pripoveduje pisatelj, kadar poseže v svoje mladostne spominke.
►►Pozimi smo nosili lesene co-kie, za poletja pa nam je služila kar bosa noga. Svrhnike, zimske suknje, nisem poznal vse do osme šole, ko sem polagal maturo. — V hrani je bilo v mojih letih tudi kaj malo izbire. Goveje meso smo jedli dvakrat na leto: na veliko noč in ob proščenju. Pa sem vse te težave voljno prenašal, saj takrat se ni godilo tudi drugim otrokom nič bolje. Danes je v tem pogledu vse drugače. — V mojih mlađih letih 00 tudi drugi otroci nosili posvedrane čevlje svojih staršev aii starejših bratov in sestra. Fantje pa so se zapenjali v ponosene suknjiče svojih staršev. Novo obleko je imel le redki.« — Tako mi je pripovedoval jubilant, potem se je zamislil in je dodal: »Ko gledam danes n*«šo mladino, se čudim napradteu, kako je moderno obJeeena. Preš s« to#H lepo oblečeni le otroci buržujev. Zidanj pa je nanovo be&io in le pravično priznajmo,« — poudari stari pisatelj, — »da naša ljudska oblast nenavadao širokogrudno in širokosrčno skrtei za vso mladež, od dojenčka do študenta na visokih šolah, kjer ga skoraj ni brez štipendij«.«
O Dosiovič&h pa je teki« beseda
takole:
»Moja rojatna vas Dosiovidie šteje danes okrog 30 številk. Moji rojstni hiši se je reklo po domače pri Dolencu, menda zato, ker je moj prednik prišel na Gorenjsko z Dolenjskega. Moja mati Reza (1-831-1918) je bila po rodu Ažma-nova. Ta red je prišel menda iz Krope, kjer je bil zapoeien pri fužini kot ognjičar, kar bi se reklo po naše tisti mož, ki ima opravka pri ognjišču in pepelu: Aschmann.«
Pisatelj Finžgar je najprej obiskoval ljudsko šolo v domačem kraju, v Breznici, kjer ga je poučeval njegov prvi učitelj Simen Horvat. Ta ni imel kake posebne šolske izobrazbe in je bil zasilen učitelj, ki pa je bil s svoje brado videti bolj hud, kakor je bil v resnici.*
Najin pomenek s pisateljem Finžgar jem se je nato premaknil v dobo, ko mu je bHo deset let in je dovršil šolanje v Breznici.
»Z desetimi leti sem se prešo-lal v Radovljico, kjer sem prišel v roke tamkajšnjega učitelja Jo-sefa Thume, moža, ki je bil navdušen bolj za namstvo kakor za slovenščino. V Radovljici sem stanoval pri Malevsovih v Predtrgu. Hrano sem nosil z doma, iz Doslovič. Dvakrat tedensko sem odhajal iz Radovljice domov k staršem, ob ponedeljkih in ob petkih pa sem se vračal spet z živežem v Radovljico. Včasih je bilo hudo, ko sem moral skozi dež ali sneg dve uri daleč. Stanovanje pri Malevsovih sem odslužil s tem, da som jim po končanem pouku pomagal pri domačih delih. Dnevno sem moral tudi na pašo. Se zdaj se spominjam rad tistih ur na pašniku,« mi je pripovedoval pisatelj. »Pasel sem in sem se učil. V živem spominu so mi nemške besede, ki sem se jih učil tako, da sem jezdil na bku iz svoje črede. Da je bil bolj miren, sem mu dajal drobljance od svoje malice. Zato sva bila prijatelja. — Jezdeč na biku sem se učil nemških besed, na ves glas sem ponavljal besede in vpil kakor jesi-har. To je bil gotovo zelo prisrčen prizor, ki je mnoge pognal v smeh, ko je videl pastirčka na biku s knjigo v rokah. Žival pa je bila mirna in se je lagodno pasla pod menoj na travniku.«
Finžgar zna povedati še mnogo takih in podobnih zgodb iz svojih mladih let, ko je bil šolarček pri Horvatu v Breznici in pozneje v Radovljici.
Iz Radovljice se je preselil v gimnazijo v Ljubljano. Ta svoja ljubljanska leta je popisal v knjigi spominkov ».Študent naj bo!«. Zaradi revščine je oddal oče sinka prvošblca v ceneno stanovanje — kjer je prišel v dotik s slabo druščino. Stanoval je z obrtnimi pomočniki, ki so mladega dijaka
izkoriščali in so ga pošiljali po jedačo in pijačo in je moral kdaj tudi ostati doma. Zato se j« poslabšal v šoli in prvo leto celo podel. Ze je skoraj odklenkato njegovemu šolanju, po so očeta le preprosili, da mu je dovoM ponavljanje prvega razreda ginasna-zije in ga je oddal v drugo stanovanje.
Ko je grebel pisatelj po teh davnih spominkih izpred osemdesetih let, ko je vstopil v latinsko šolo in pri tem zdrsel, je končal z važnim poudarkom: »Ta moja nesreča v prvi šoli dokazuje, da je treba otrokom zmeraj le pravilne druščine, sicer ga svet skvari!«
Ko j« prišel dijaček Finžgar v novo stanovanje, je postal dober in celo ođMčen di^ak in je vzgled-no dokončni ljuH'jsmsko latinsko šolo.
»Ob vsakem prostem času, v počitnicah, sem jo rad mahnil iz Ljubljane domov na Gorenjsko. — Ves sem bil navcfcAsn za planine! Te sem dobro poznal, saj sem že kot sedemletni fanti* pasel v planini i« som pomagal vaškemu črednikii, ki je pasel živino vse naše vasi na DoslovtSki planini. — Včasih me je pustil samega v geci, če je imel čradnik opravka v dolini. Zdaj vidtei, da mi je mnogo zaupal. Kdaj pa kdaj je nenadoma prihrumela nevihta! Votlo }e bobnel grom in vse nebo je bfto svetlo od bliskov. Živina je bila nemirna in tedaj sem imel z njo dosti dela, da sem jo umiril. Le zamislite si: otrok in 60 glav vznemirjene živine! Pa sem bil sam sredi nevihte visoko v gorah!«
»Tudi kot višješolec sem moral poprijeti doma za orodje. Postopati ni smel nihče. Oče je bH preveč marljiv in vzgleden mož. — Pomagal sem pri košnji in mlačvi. Pomagal sem vlagati snope v kozolec. Čeprav sem imel dosti dela, pa sem bil že kot odrasel fant brez novčiča. Oče ni dajal nika-kega plačila ali denarne nagrade.«
O njegovi skromnosti in varčnosti naj govori tale dogodek.
»Tisti čas, ko sem bil doma že po končani maturi, so prišli v Lju-Wjano češki pevci in godbeniki. Rad bi jih slišal, saj smo brli takrat na moč navdušeni za bratski češki narod. Očeta sem poprosil za jjfoldinar, da bi se odpeljal v Ljii-rpljano. Od očeta sem hotel zvabiti srebrnjak, ki naj bi bil za nagrado za moje spričevalo. Oče pa je na kratko odvrnil: Le čemu ti bo še plačilo, saj drugega dela nisi imel, kakor tega, da si hodil v šolo, poslušal in se učil. Kaj bi se zdaj hvalil in iskal zato še plačilo!«
Z očetom sva odpravila kar na kratko. Mati pa me je bolje razumela in mi je dala od svojih prihrankov dvajsetico, ki mi je omogočila izlet na Bled, kjer sem se srečal s Cehi. Tega dogodka ne bom pozabil,« je dejal pisatelj smeje, »pa če tudi dočakam — stoletnico ...«
O, da bi jo! V zdravju in zadovoljstvu. To mu kličemo ob devedesetom življenjskem prazniku.
Jože Zupančič
stradanem telesu, ji je šinila v lice. Oprijemajoč se zidu, je šla do njega.
»Gospod Rudi!« ga je ogovorila in se vsa tresla.
Gospod se je okrenil in jo »repo pogledal.
»Gospod Rudi!« je ponovila in dvignila roko izpod rute k njemu.
»To je že vendar od sile; toliko da me ne tiče ta ženska,« je zamrmral skozi zobe in odlšel v vežo.
»Noč me ne pozna več,« je pomislila. »Je pa še vedno vihrav in prevzeten.«
Šofer je stopil k ženski in ji dal krono. Nato je odpeljal.
Kam? Da bi se odprla zemlja in me objela — se ji je spet vzbudila želja. Pa saj noče. Tudi zemlja ne mara starega človeka. Mladi mrjo kar na lenem, žene, možje — in za njimi jokajo. Stara ženska — sama — o nobena šibka veja ni tako odveč, kakor smo me. Toliko smo jim stregle, jih toliko prepe9tovale - oj, še vse druge reči so zahtevali od nas, ko smo bile mlade — in sedaj smo suhe veje. Pa še slabše. Suhe veje se usmili sneg in jo odlomi. (Nadaljevanje na 5. strani)
Portret največjega slovenskega pesnika dr. Francka Prešerna (olje). Strokovnjaki domnevajo, d* ga je upodobil slovenski   slikar Ivan Grohar okrog leta 1900
112 letnici smrti
Franceta Prešerna
Kdaj in kako je stopila njegova podoba vame, se ne spominjam već; vem Ie, da je v meni tako dolgo, do koder seže moj spomin, pa čeprav sem ga spoznal dosti kasneje. Spoznal, morda je to čudna beseda, spoznal sem ga nekako tedaj, ko sem doumel, da se živeti ne pravi samo zjutraj vstajati in zvečer leči po sinjemodrem dnevu. Biti umetnik se pravi IskaM; se pravi boriti ... boriti za resnico, za lepoto. Rivi umetnik se pravi iskati, iskati človeka. Baudelaire pravi nekje, da je iskanje lepote dvoboj, kjer umetnik kriči od groze preden ne podleje.
Čeprav so mi ga v seli razložili, razstavili njegovo podobo na tisoče sestavnih delov in jih opredelili z izrazi kakršne poznamo
— rima aa, bb, asonanca in podobno, in čeprav so mi povedali še marsikaj drugega o njem — a največ pozitivističnih navlak — sem si ga sam zopet zložil — zložil sem njegovo podobo in njegovo poezijo
— šele potem sem vstopil v njegov svet in zdaj živim v njem.
Razumem ga in tudi drugi ga razumejo — pa ne zaradi rim abba, pa ne zaradi tega, ker je veliki mejnik v naši literaturi, morda tudi ne zaradi njegove bolečine, pa naj bo to bolečina zaradi domovine, popačenosti soljudi, osamljenosti. Razumem ga zato, ker je na-š" in moj. Ker se jc rodil z nami, z našo revolucijo. Vstal je in blodil v srcih lačnih in bednih, stokrat pretepenih, skozi hoste in zapore. Hodil je z dolgimi neskončnimi kolonami v breg na jesen in ljudje niso dostikrat mislili nanj. Mislili so na Zdravico, na brate onkraj in so šli. Danes gradimo in iz leta v leto se ga spominjamo.
V teh dneh bom morda še enkrat segel, in mnogo bo takih, na polko po oguljeno knjigo rdečih platnic, po Poezije. Listal bom po tankem že orumenelem papirju, obstal tu in tam, morda tudi tam: Kdo ve — kragulja odgnati, ki kljuje srce — od zore do mraka* od mraJka do dne.
Kdo uči — izbrisati iz spomina nekdanje dni — brezup prihod« njih... Stanu — se svojega spomni, - trpi brez miru.
VELIKE BESEDE FINŽGARJA Peresa čakajo ure, ko bo prenehala bolečina vsaj toliko, da bo srce razločilo, ali je ogenj ali led, in takrat bodo sele
srca mogla izpregovoriti moško besedo, ki bo, dasi okrvavljena, vendar beseda mol in ne več jecljanje otrok.
»Prerokovana«
Naš rod so zatirali, zatrli ga niso. Iz pepela teh domov in iz krvi očetov vam požene kal zopet naš rod in ta bo otrescl jarem, ki je žulil 9Čcta. »Naša kri«
Ha, giblje se na dnu! Tlačan bo planil kvišku. Že rozljajo verige — napenjajo se in pokajo. Ljudstvo vstaja.
»Svetonočna vizija«
Prešernove pesmi jemljemo v roke zmerom z veseljem, njegove besede ob vsaki priložnosti radi navajamo, ob verzih se s pozornostjo ustavljamo, vselej najdemo v njih nekaj novega. Prešeren jc stalen predmet znanstvenega raziskovanja. Ob obletnicah pišemo lepo doneče priložnostne besede, tehtnejši prispevki h globljemu in boljšemu poznavanju pesnika pa so mnogo bolj redki.
Medtem ko je str deseta, obletnica pesnikove smrti prinesla več de-»načih in tujih doneskov, je sto-šestdesetletuica rojstva nekoliko skromnejša.
Iz zakladnice pesnikovega dela sta biti izdani dve knjigi. Za mladino je v zbirki Kondor Anton Slodnjak priredil in z obilnimi opombami opremil drugo knjigo Pesmi in pisem. Medtem ko prinaša prva knjiga ponatisnjene Poeaije iz leta M47, nahajamo v drugi knjigi vse ostalo, kar se je pomembnega ohranilo izpod pesnikovega peresa. Založba Lipa v Kopru je Izdala krasno opremljeno bibliofilsko izdajo Sonetnega venca, ki ga je v tridesetih gravurah upodobil Miha Maleš.
Iz đaljše vrste prispevkov iz naših časnikov in revij pa bi omenili vsaj nekaj pomembnejših. Na prvem mestu so Prečernoslovne študije Joka Zigona v Slavistična reviji, kjer obravnava Prešernovo razmerje do Marije Kajetane Khlunove, »gospodične iz Gradca«, in pretresa pomen letnice 1833. — Ker se obe vprašanji po več ko polstoletnem raziskovanju še dandanes različno razlagata, skuša av-
tor s pritegnitvijo novega gradiva najti pravo pot.
V reviji Jezik In slovstvo je K. Gantar opozoril na številna vzporedna mesta pri rimskem pesniku Ovidu in Prešernu, kar pa je že leto dni pred njim obširneje ugotovil Josip Jurca v pripombah k svojemu prevodu Ovidovih" Pesmi Iz pregnanstva. Ivan Dolenc skuša pokazati vnliv Goethejevih dram na Prešernovo pesem, Joža Mahnič pa govori o ljudski rabi imena pesnikovega rojstnega kraja Vrbe.
V Naših razgledih rešuje Joka Zigon vprašanje, koliko izvodov Poezij je bilo prodanih do pesnikove smrti. S podrobnejšim razborom dokumentov ugotavlja, da ni bilo prodanih semo 33 izvodov, kakor trdi najnovejša slovenska slovstvena zgodovina, ampak da jih je bilo prodanih 338, razdanili pa 112, torej v dobrih dveh letih razpečanih 450 izvodov. Čeprav to število samo po sebi ni veliko. Je vendar tudi za Prešernove čase mno*o bolj pravično kot 33. — B. Gerianc poroča o obsežni študiji italijanskega slavista B. Calvija, v kateri prikazuje vplive italijanskih In latinskih pesnikov na Pre-Sernove umetnine ter prinaša vrsto lepih prevodov, med njimi cel Sonetni venec in Krst pri Savici.
O pesniku občanu in o njegovem pomenu za današnjo dobo je napisal Fran Albreht dva članka, enega v Delu, drugega v Naših razgledih. Andrej Budal je govoril na proslavi v Trstu o Prešernu in sodobnosti. V Ljubljanskem dnevniku beremo nrfifti za naš čas o Pre-
šernu Človeku, pesniku in glasniku. Fr. Zupan nas v Delavski enotnosti spominja na čas, ko so v Ljubljani postavljali spomenik, hi ga je sklesal kipar Ivan Zaje. Ivan Potrč pripoveduje v Delu — kako se mu je s šolskimi nalogami o Prešernu začel zbujati pisateljski čut. Podpisani pa Jc v Glasu Gorenjske opozoril na doslej neznano posvetilo tiskarja Jožefa Blaznika prijatelju Janezu Gutma-nu v izvodu Poezij, ki jih hrani Studijska knjižnica v Kranju.
Oglasila se je tudi mladina in v pogovoru z B, Pogačnikom povedala, kaj misli in kako sprejema dan?,šnji rod našega pesnika. Poleg tega Anton Slodnjak seznanja mladino s Prešernovem krogom v Ljubljani v Pionirju, v Pionirskem Ustu pa C. Zoreč spominja na hišo smrti v Kranju, ki je določena za Prešernov muzej.
Z glasbenega sveta bi omenil, da je D. Svara v mariborskem gledališkem listu pokazal na osnove opere »Prešeren«, L. M. Skerjane pa pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti izdal prvi del Sonetnega venca, kantate v treh de-« lih za soliste, zbor in orkester.
K bibliografiji prešcrnoslovja j« B. Gerlanc prispeval pregled prevodov po osvoboditvi v Obzorniku* podpisani pa v Delu priobčil pregled prispevkov za leto 1959.
Podrobnejše podatke o prešer« noslovju za leto 1960 boste našli v prvi štovilki KNJIŽNEGA OBVEŠČEVALCA, ki ga za Prešernov dan izdaja Osrednja knjižnica ob-* čine Kranj.
Stanko Bune
OBVESC
EVALEC
m u l i o 0 l n s i
PRODAM
Industrija obutve »Planika« Kranj proda STROJ ZA NAVLAČENJE. Navedeni stroj si lahko ogledate v podjetju »Planika« vsak don med 0. In 14. uro 440
Rabljeno pisalno mizo In otroško železno  posteljo  prodam po
zelo nizki ceni. Naslov v o?;lasn"m oddelku 450 Prodam obračalnik »Sack•< brez kole in kultivator. Ccbašek Ivan. Moli 22 467
Prodam dobro ohranjen moprrl Colibri Tomos nn zneanjnč. Volč-jak, Virmašo 20, škofja Loka 458
Prodam okovje za zidan Štedilnik, 2 lestvi in 4 gostilniške mize. Poliva se Fink, Cesta JLA I, Kranj 474
i        K U P I M
Kupim rabljene deske različnih velikosti In dvojna rabljena vrata. Naslov v oglasnem oddelku 450
Kupim zlato za zobe. Naslov v oglasnem oddelku 460
Staro omaro kupimo. Trgovina Borovo, Kranj 461
Kupim rabljen mizarski ponk. JtTC Anton, Strahinj 18, Naklo
462
Kupim eno ali dvosobno stanovanje v Kranju ali bližnji okolici — vseljivo takoj ali v 6 mesecih.
Ponudbe oddati v oglasni oddelek pod »Tajnost« 4C3 Kupim  slamoreznico  Mura ali podobno. Trbojc 52, Smlednik 464
OSTALO
Mizarskega pomočnika in vajenca sprejmem takoj. Kos Anton, mizarstvo, Huje 3. Kranj 382
Sporočamo cenjenim strankam, podjetjem in tovarnam, da popravljamo oziroma previjamo vse VTSte elektromotorjev, vrtalne Stroje ter vse elektrctgospodinjske aparate najnovejših proizvodov. Popravilo izvršujemo strokovno in hitro ter po solidnih cenah. Se priporoča za vaša cenjena naročila: Elektromehanika, KOoCVttf S., Aleševčeva ulica 22, Ljubljann-Si-Ika, telefon 21-690 449
Za krajšo dobo iščemo sobo a!i suh in svetel prostor v pritličju, velikost 30-40 rrt2 v Ljubljani oziroma v ožji okolici. Dobra najemnina zagotovljena. Ponudbo poslati pod »Nagrada« Projektivnemu podjetju v Kranju 483
Iščem 60.000 din posojila za nakup krave. Garancija krava. Ostalo po dogovoru. Naslov v oglas-nem oddelku 4(50
Začetniškl tečaj esperantskoga je. i ka priredi Esperantsko društvo v Kranju. Začetek tečaja 9. februarja ob 19. uri v društvenih prostorih Tomšičeva 12 (nasproti Eko-
nomske šole). Vpisovanje in informacije v trgovini »Borovo«, Kranj
467
Izgubila sem denarnico z osebno
izkaznico. Poštenega najditelja prosim, da jo proti nagradi vrne na naslov v osebni izkaznici 468
Dobri mami in atu Kniflc želimo ob 30-letnirl skupnega življenja še mnogo srečnih lh zdravih let — otroci 469
Za pomoč v gospodinjstvu in varstvo 2 otrok od 4 do 6 let nudim dobri starejši ženski dosnul-no stanovanje s popolno oskrbo. Naslov v oglasnem OddtlkU 470
Preklleojcm mesečno avtobusno vozovnico Podbrezje—Kranj. Koz-ik Marjan, Podbrezje 471
Zaradi poledenele ceste na fimar-Jetno goro odpovedujemo pred-pustno zabavo, predvideno za 11. februarja 10(11. Vplačane .rezervacije povrne pisarna društva. Planinsko društvo Kranj 472
Inž. Stanetu Seknetu iskreno Čestitajo za uspešno rprnvljeno diplomo na TVS (metalurgijo) -Mihci ičevi 473
OBjflue
OBJAVA
Ob 20. Obletnici Revolucije razpisuje Novinarsko društvo Slovenije za svoje člane nagradni natečaj za najboljšo prispevke, objavljene v jugoslovanskem tisku, radiu in televiziji od 1. januarja do 31. decembra 1961.
Nagrada »DELA« 150.000  din za  serijo člankov — (najmanj pet) o značilnostih naše socialistične graditve.
Nagrada RTV Ljubljana 150.000 din za serijo sestavkov •» (najmanj pet) o kulturnih in prosvetnih   problemih   naše družbe.
Nagrada LJUBLJANSKEGA
DNEVNIKA 100.000 din ttfc dokumentarni podlistek (najmanj 20 tipkanih strani) na temo »Ljubljana v dneh vstaje in boja proti ekuoatorju«.
Nagrada TEDENSKE
TRIBUNE 100.000 din za serijo podob (12 tipkanih strani) iz jugoslovanske zunanjepolitične dejavnosti.
Nagrabi DELAVSKE
ENOTNOSTI R0.000  din  za   serijo prispevkov (najman tri) o delavskem samoupravljanju.
Nagrada GOSPODARSKEGA
VESTNIKA 80.000 din za serijo komentarjev (vsaj  tri)  o  aktualnih gospodarskih dOgOdklh z upoštevanjem rezultatov dosedanjega razvoja.
Nagrada VEČERA 50.000 din za spominski članek -(ali serija člankov) na temo »Naš človek v borbi Za svobodo«.
Nagrada VEČERA 30.000 din za novelo iz našega sodobnega življenja.
Nagrada TOVARIŠA 30.000 din za vsklajeno in po tc-
!     Projektivno podjetje v Kranju sprejme takoj!
1. KALKULANTA — gradbenega tehnika s prakso
2. MLAJŠEGA GRADBENEGA TEHNIKA za nizke gradnje
3. MLAJŠEGA GRADBENEGA TEHNIKA, ki bi se specializiral za statiko
j     Zaslužek po pravilniku o delitvi dohodka.
Ponudbe poslati na Projektivno podjetje v Kranju.
INDUSTRIJA OBUTVE
sprejme večje število
kvalificiranih čevljarjev In nekvalificiranih delavcev
t odsluženim kadrovskim rokom. Nastop službe možen takoj. Kandidati naj se zglasijo osebno v personalnem oddelku podjetja.
ZAHVALA Ob težki Izgubi našega dragega očeta JANEZA KOSNIKA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem, ki So ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni vsem sosedom, ki so nam priskočili na pomoč, kakor tudi Elektro Kranj, kontroli splošne montaže tovarno »Iskra« za poklonjene vence in izkazano zadnjo čast našemu Očetu.
Prav prisrčna hvala tudi g. Fortuni za tolažbo in spremstvo.
Primskovo, dne 6. februarja 1961
Žalujoči sinovi, hčere In i ostalo sorodstvo
matiki zaključeno serijo (najmanj pet) slik iz obdobja revolucije -(1941-1961). Serija lahko zajema katerokoli obdobje iz tega časa — (borba, obnova, prva petletka, samoupravljanje itd.). - Nagrada ni vezana na posameznika, lahko konkurirajo tudi skupine, ki predložijo zaključeno serijo.
Nagrada NASE ZENE 60.000 din za temo »Zena proizvajalka in upravljavka«.
Nagrada MLADINE
60.000 din za:
a) prispevke s področja — »Delo SKO.T med mladino v partizanskih brigadah« nI 1
b) študija o mladinskih listih med NOB sli
c) ItUdijfi o manj znanih mladinskih in skojevskih voditeljih.
Nagrada GLASU 60,000 din za obdelavo vstaje na Gorenjskem.
Nairrada DOLENJSKEGA LISTA
60.000 din za prispevek »Dolenjska v povojnih letih« — gospodarsko politični pregled razvoja novomeškega okraja 1946—1960 (v podlistkih, najmanj 20 tipkanih strani).
Nagrada KMEČKEGA GLASU 50.000 din za serijo prispevkov — »Kaj je dala Revolucija naši vasi«.
Nagrada TAVLIHE 35.000 din za politično karikaturo.
Nagrada PAVLIHE 25.000 din za satiro na negativne pojave, ki niso v skladu s samoupravljanjem.
Nagrade bodo podeljene konec januarja 1962.
Predlagatelji prispevkov za nagrade so lahko novinarske podružnice, redakcije, politične organizacije in posamezniki. Prispevke bo oceniln komisija za nagrade »Toneta Tomšiča« pri Novinarskem društvu Slovenijo. Dokončno bo sklep o podelitvi nagrad potrdil upravni odbor Novinarskega društva Slovenije.
Gradivo za MtCCaj morajo predlagatelji poslati komisij) najkasneje do 6. januarja 1%?..
Podrobna pojasnila o razpisanih prispevkih dajejo imenovana uredništva.
AVTOBUSNI IZLETI
ha velike mednarodne velesejme: šestdnevni izlet v Leipzig, šestdnevni izlet v Ntirnberg. petdnevni izlet v Offenbadh ter štiridnevni izlet na Dunaj.
Izlete organiziramo sporazumno z zbornicami in so namenjeni predstavnikom podjetij in gospodarskih organizacij.
SVETOVNO PRVENSTVO
V HOKEJU NA LEDU
V sodelovanju s Hokejsko zvezo Slovenije prirejamo avtobusni izlet v Švico (Genove in Lausanne) na svetovno prvenstvo v hokeju na ledu, ki bo od 1. do 12. marca. Izredno 2nižane cene!
Prijave za vse izlete sprejema poslovalnica KOMPASA v Kranju, Koroška cesta 4, kjer dobite tudi programe in vso informacije. Se priporočamo!
VABILO NA   51. SKUPNO   SEJO OBEH ZBOROV OLO KRANJ
Na podlagi 1. točke 126. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih /Uradni list LR Slovenije, št. 19-89/52/
sklicujem 51. skupno sejo obeh zborov OLO Kranj, ki bo v soboto, dne 11. februarja 1961 ob 8.30 uri v sejni dvorani OLO Kranj. Predlagam naslednji
dnevni red:
1. poročilo o razvijanju komunalne ureditve in sklepanje o predlogu za združitev nekaterih občin;
2. poročilo o izvrševanju sklepov OLO o problemih vojaških vojnih invalidov in udeležencev NOB;
3. poročilo Zavoda za napredek gospodinjstva v Kranju in »klepanje o spremembi ustanovitvene odločbe;
4. sklepanje o izvolitvi občasnih sodnikov Okrožnega gospodarskoga sodišča v Ljubljani;
Takoj po skupni seji bosta v sejnih dvoranah okrajnega zbora Jn zbora proizvajalcev 41. seja okrajnega zbora in 43. seja zbora proizvajalcev OLO Kranj z naslednjim
dnevnim redom:
1. sklepanje o spremembi statuta okraja Kranj;
2. sklepanje o spremembi odloka o notranji organizaciji upravnih organov OLO Kranj;
3. sklepanje o odloku o sistemizaciji delovnih mest'v upravnih organih OLO Kranj;
4. sklepanje o spremembi odloka O sistemizaciji delovnih m©St okrajnega sodišča v Kranju'
5. sklepanje o dodelitvi gozdnih zemljišč;
samo za sejo okrajnega zbora pa še:
6. zaprisega novo izvoljenega odbornika.
PREDSEDNIK OLO Vinko Hafner 1. r.
RAZPIS
Komisija za sklepanje in prenehanje delovnih razmerij trgovskega podjetja »UNIVERSAL« Jesenice razpisuje prosto delovno mesto;
trgovskega pomočnika za prodajalno »Steklo — barve« Osobni   dohodek   po tarifnem pravilniku, delovni čas je neprekinjen v dveh izmenah.
Prošnje postati na naslov: Trgovsko podjetje Universnl, Jesenice, do 20. februarja 1961.
OBVESTILO
Obveščamo vse hišne svete in krajevne urade, da so v knjigarni »Simon Jenko« v Kranju v prednji novi hišni rodi in izvieček odloka o prekrških. Naročamo vsem hišnim svetom in lastnikom stanovanjskih hiš, ki oddajajo v najem stanovanjske ali poslovne prostore, da jih takoj nabavijo in sicer v toliko izvodih, da bo vsako stopnišče imelo vsaj 1 hišni red. Nabava hišnih redov in objava teh na vidnem mestu je obvezna. Cena za 1 komad je 50 dinarjev.
Odsek za komunalne zadeve ObLO Kranj
OBJAVA
TRADICIONALNI OBRTNIŠKI PREDPUSTNI PLES priredi Obrtniško pevsko društvo »Enakost« Kranj, dno 11. februarja ob 20. uri v novih prostorih Delavskega doma — nasproti avtobusne posti je. ICRA.TO ZADOVOLJNI KRANJCI, POJETA BRANKA STERGAR In ZVONE LUMBAR.
Predprodaja vstopnic v trgovini Borovo«, Kranj - telefon 21-50.
Kino
Jesenice »RADIO«: 9. in 10. februarja a) eriški film V ZNAMENJU ZORCA.
Jesenice »PLAVZ«: 9. in 10. februarja ameriški cln. film NEMIRNA LETA.
'Žirovnica: 8. februarja ameriški barvni cin. film VTKTNOl.
Dovje: f!. februarji amer. bfifVftj "in. film VIK TNG I.
Krona: 9. februarja italijanski Hm ZAPELJIVEC - predstava ob 19.30 uri.
Radovljica: R. februarja i t alijansi:! film IZZIVANJE - nrod-stnvfl ob 17.30 in 20. uri. 0, februarja ameriški ljubavni barvni film LJUBEZEN MAR.TORIE MOR-NTNGSTAR. predstava ob 20. uri.
Kranj »STORZlC«: R. februarja ameriški barvni film TROJE BOJEVITIH, matineja ob 10. uri, italijanski barvni film NE POZABI ME ob 15.. 17., 19., 21. url. 9. februarja češki barvni film POKORNO JAVLJAM matineja ob 10. uri, italijanski barvni film NE POZABI ME ob 15., 17., 19. in 21. uri, 10. februarja slovenski film KE-KEC ob 10. uri. italijanski barvni film NE POZABI ME ob 15., 17., 19. in 21. uri.
Naklo: 8. februarja jugoslovansko - Češki film ZVEZDA POTUJE NA JUG ob 18 uri
Stražišče »SVOBODA«: 8. februarja češki film POKORNO JAVLJAM ob 18. in 20. uri, 9. februarja slovenski film KEKEC ob 18. in 20. uri.
Cerklje »KRVAVEC«: 8. februarja ameriški barvni film TROJE BOJEVITIH ob 19. uri.
Kamnik: 8. februarja sovjetski film LETE ŽERJAVI ob 17. uri in 9. februarja ob 19. uri isti film.
VSAK VEČER ' BOSTE LAHKO
Spremljali
ZABAVNE PROGRAME RTV ...
SAMO ZA 300 DINARJEV LAHKO POSTANETE LASTNIK TELEVIZORJA
NaroČite se na Glasi
iz DOMOVINE ...
Graditev kombinata za predelavo premog!« v Kreki. Rudniki lignita v Kreki se bodo udeležili natečaja za posojilo iz investicijskega sklada. Ce bo omenjena investicija realizirana, bi rudniki v Kreki proizvedli lahko vsako leto 390.000 ton lignitnega koksa, 170 tisoč ton sušenega lignita, 33.220 ton katrana in 2420 ton fenola.
Lanski turistični promet. — Decembra lani je bilo v raznih krajih naše države skupno 3.070 tirov domačih in skoraj 850 tisoč tujih turistov. To pomeni, da jc bil celotni turistični promet za okoli 12 % večji kot prejšnje leto. Naj-r bolj se je pOVeCalO ItevilO turistov v Srbiji in Hrvatski.
Kongres Mednarodne federSolje kmetijskih proizvajalcev. Na XIT. kongresu Mednarodne federacije kmetijskih proizvajalcev, ki bo od 12. do 24. maja letos v Dubrovniku, bodo sodelovali predstavniki 43 organizacij iz 28 držav. Na kongresu bodo razen perečih vprašanj razvoja kmetijstva v svetu obravnavali tudi stanje kmetijske izmenjave v svetu, težnje kmetijskega razvoja v državah, ki so članice federacije in mednarodno politiko na področju kmetijstva.
Novi hoteli na Jadranu. Sudi leta bo v Dubrovniku, na Mljetu in na Korčuli odprtih nekaj novih
hotelov. Novi hotel »Neptun« v Dubrovniku bo imel 66 sob z nekaj nad 100 ležišči. V .Šibeniku pa bo imel novi hotel »Jadran« 39 sob.
Izvoz svežih in predelanih rib. Z izvozom predelanih in svežih rib je pomorsko ribištvo Jugoslavije doseglo lani okoli 2 milijardi 200 milijonov deviznih dinarjev. Ribe so izvažali v 45 držav, med katerimi so bile na prvem mestu Italija, Avstrija, Zahodna in Vzh. Nemčija, Belgija in Cehoslovaška. ...UN TUJINE
Nova valuta v saudovt Arabiji«
V začetku fiskalnega leta so začeli v SaudOVi Arabiji veljati novi bankovci, ki se bodo glasili na dinarje, Namesto prejšnje valutne
enote, rijala, Je sedaj uveden kot
valutna enota dinar, ki je po po-tnehu ž'1 vaiUtna enota v Jordaniji. Novi bankovci bodo izdani v kOSih pO 1, 5. 10 in 50 din. Zaradi velikih dohodkov od nafte bodo ti bankovci imeli skoraj popolno zlato kritje.
Irak gradi novo pristanišče. V i i farju bodo pričeli graditi novo iraško pristanišče pri El Kasru V bližini sedanjega iraškega pristanišča Basrah. Novo pristanišče naj bi prevzelo del tovora od pristanišča* Basrah, ki bi bilo s tem razbremenjeno. Zgraditev novega pristanišča bo stalo okrog 20 milijonov dolarjev.
■TilTil
V. P. SKOF.IA LOKA
VPRAŠANJE - Stanovanje bi oddal najemniku za določen čas. Zanima vas ali bi lahko zahtevali izpraznitev stanovanja do roka, ki je predviden v pogodbi.
ODGOVOR - V skladu z 127. členom Zakona o stanovanjskih razmerjih (Urad. list FLRJ številka 16/59) stanovanjske pogodbe ni mogoče skleniti za določen čas.
H. C. JESENICE
VPRAŠANJE - Ker ste stara že 58 let in za delo nesposobna, vas zanima ali lahko zahtevate od moža, da vam da več sredstev za preživljanje.
ODGOVOR - V skladu z Zakonom o zakonski zvezi (Uradni list FLRJ Št. 29/46) je vaš zakonec dolžan skrbeti za vas, v kolikor "so vaši prejemki prenizki za preživljanje. Obrnite se na pristojni občinski svet za socialno skrbstvo, ki bo določil v sporazumu, predvideno vsoto za preživljanje.
O. J. KRANJ
VPRAŠANJE - Stranka se je brez dovoljenja vselila v stanovanje, katero je bilo dodeljeno vam.
ODGOVOR - V skladu s 135. členom Zakona o stanovanjskih razmerjih (Uradni Ust FLRJ številka 16/59) ima, če se nekdo vseli v stanovanje brez dovoljenja, vsak ki je prizadet, pravico, da vloži v 15 dneh predlog pri stanovanjskem organu ObLO, da izda odločbo O izpraznitvi stanovanja.
O. J. TRZIC
VPRAŠANJE - Ker nameravate spremeniti službo, vas zanima v kolikšnem času se morate ponovno zaposliti, da ne izgubite pravico do otroškega dodatka.
OGDGOVOR - V skladu s 137. nora Uredbo o otroških dodatkih (Uradni list FLRJ št. 86/56) se morate na novo zaposliti v 30 dneh, ko vam je prenehala zadnja zaposlitev.
R. G. KRANJ
VPRAŠANJE - Zanima vas koliko časa mora bit nosilec stanovanjske pravice zaposlen v podjetju, da mu ni mogoče odpovedati stanovanja.
ODGOVOR - V skladu s 110. členom 3. točka Zakona o stanovanjskih razmerjih (Uradni list FLRJ št. 16/59) nosilcu stanovanjske pravice ni mogoče odpovedati, če ,ie Isti to pravico užival /c deset let.
V. L. KRANJ
VPRAŠANJE - Ker bo mož nastopil novo službeno mesto izven krajo, kjer bivate, vas zanima ali bi lahko sporazumno prenesla izplačilo otroškega dodatka.
ODGOVOR - V skladu s 41. Členom Uredbe o otroških dodatkih (Uradni list FLRJ št. 66/55) se lahko izplačuje otroški dodatek vam, če izpolnjujete pogoje do izplačila.
V. L. JESENICE
VPRAŠANJE - Na podlagi raz-
pLsa ste Se prijavili za razpisano delovno mesto. Kljub temu, da ste izpolnili po<?oje niste bili sprejeti.
ODGOVUR - V skladu s 146. členom Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list FLRJ št. 53/57) imate pravico, v kolikor se čutile oškodovanega^ da vložile pritožbo na delavski svet podjetja.
M. Z. ŠKOF J A LOKA
VPRAŠANJE - Ker ste odpro-dali zemljišče vas zanima, kdaj vam bo pripadal otroški dodatek za hčerko.
t DVOR - V skladu s 40. členom 1. točke Uredbe o otroških do" tlatkih (Uradni list FLRJ št. 3G/55) vam bo pripadal otroški dodatek po 6 mesecih od dneva vpisa V zemljiško knjigo.
NA JEZERSKEM MOČNO SNEŽI Je-iersko, 7. februarja
Okrog desete ure dopoldne .1g začelo na Jezerskem in na Jezer* skem vrhu močno snežiti. Doslej |e zapadlo 15 cm novega snega-Cesta je bila ob 13 uri še prevozna. Poročajo, da še naprej močno sneži.
• "iti je danes začelo po vsej Gorenjski. Kot so nam sporočili« se je zaradi poledenele ceste pri" netila tudi avtomobilska nesreč pri nadvozu nad Orehkom Pri Kranju. Vzroki nesreče še nis° znani in jih raziskujejo.
M. 2.
"S
ZANIMIVOSTI
stran
Ljudie se selijo
esta
Prečesto se dogaja, da ohranijo »Judje pojme o številu prebivalstva držav in mest izza časov šolanja še dolga poznejša leta, Zaradi tega bi težko našli koga, ki bi nam znal povedati, kakšen je vrstni red sedanjih največih mest na svetu, in koliko ima posamezno mesto prebivalcev. Zato bo gotovo nadvse poučno in za m:n i-koga tudi presenetljivo izvedeti podatke, ki jih je nedavno objavilo angleško strokovno glasilo ■*The Geographieal Ncws«.
Po teh, točno preverjenih podatkih je še vedno največje mesto na svetu New York, ki šteje skupaj z vsemi predmestji nič manj kot 14,300.009 prebivalcev, torej le dobre 4 milijone manj kot vsa Jugoslavija. Drugo mesto po velikosti pa ni več London, kot bi verjetno vsi vprašani odgovorili, marveč Tokio, japonska prestol« nica. Po najnovejšem štetju šteje 11,300.000 prebivalcev. London je
* 10.500.000 ljudmi tretji velikan. Slede pa mu: Moskva s 7,300.000, pariz s 6,700.000, japonska Osaka
* 6,400.000 ftanghaj s 6,100.000, argentinski Buenos Aires s 5.800.000 ir» Kalkuta s 5,700.000 prebivalci. Ostala mesta so pod 5 milijoni.
Mest z nad 100.000 prebivalci je na vsem svetu 1046, in sicer 341 v Aziji brez Sovjetske zveze, 130 v azijskem in evropskem delu Sovjetske zveze, 278 v ostali Evropi. 48 v Afriki in 11 v Avstraliji in Novi Zelandiji. V Jugoslaviji je 10 mest z nad 100.000 prebivalci, ali takih, ki jih bodo v kratkem toliko dosegla, če jih trenutno morda šo niso. Dve od takih sta v Sloveniji, Ljubljana z okolico in Maribor z blizu 90.000 prebivalci.
Edinstvena potegavščina v Londonu: pianist je celo uro vigraift po neslišnem klavirju
Kakih sto ljubiteljev glasbe je kupilo vstopnice, da bi v londonskem Wigmone Hallu prisostvovali »neslišnemu koncertu«. Nastopil je »umetnik« Thomas Blood, ki je bil prej občinstvu popolnoma neznan.
Blood je imel pred pri četkom koncerta kratek razgovor v precej slabi  angleščini.  »Neslišna glas-
A Kdor veliko dela, mu je oproščeno, če se tudi zmoti. Med te pa sodim tudi jaz. Prejšnji teden se 7".j'e pripetilo, da sem zamenjal ne-*<*/ črk, ko sem pisal o avtobusnem "poznem redu za kamniško progo. Založnik tega voznega reda namreč ** ljubljanski Transturist, temveč Ljubljana - transport. To samo v opravičilo, medtem ko zadeva v Zvezi z rekordnimi programi ostane neizpremenjena. A Ko to pišem, me spreletava mraz. Spet sneži! Čeprav sem navdušen smučar, me je sneg vendarle r<*zžalostil. V mislih imam namreč *adnjo soboto in nedeljo, ko bi mo-
talo biti na Krvavcu republiško mladinsko prvenstvo. Toda pustijo ob strani moč prirode, ki >e drugi dan prvenstvo preprečila, zbodel tudi ne bom organizatorjev, ceprav bi si za podobno prvenstvo lahko zbrali primernejši kraj. Očr-niti pa moram vse ostalo: od postrežbe do prenočišč. Borba za prostor je bila pač nekaj čudovitega. Gostje so drug drugega izpodrivali z ležišč, mladi tekmovalci pa so se čez noč odpočili kot sardelice v konservi. Pred takšnimi turistič-n"ni postojankami si moram res odkriti glavo, tistim, ki že leta in leta govorijo vse najlepše o turiz-m>*> pa bi se tudi priklonil! A Danes bi se rad usmilil tudi moje Marjane. Verjetno ji bo odle-Xjo, ko bo videla, da sem njene težave napisal v časopis.
V nedeljo proti večeru se je peglala z avtobusom, ki pelje proti Ljubljani, iz Kranja v Orehck. Ne vem sicer, koliko so ji važnjo zaračunali, toda morala se je peljati mimo Orekka v Medvode in iz Medvod spet nazaj proti Kranju, da )t lahko izstopila v Orehku.
Do prihodnjič na svidenje
Vaš Bodičar!
V ZDA so razvili filmsko snemalno kamero, ki zmore fantastično hitrost 1,600.000 slik v sekundi. Osvetlitev posamezne slike traja 0,05 mikrosekunde. To izredno visoko hitrost so dosegli s tem, da
ELEKTRIKA IZ MORJA
Sovjetski inženirji so nedavno uspešno preizkusili turbino, ki bo izkoriščala moč morskih valov. Elektrika, ki jo bo proizvajala ta turbina, bo dvakrat cenejša od toka, ki ga proizvajajo običajne hidrocentrale.
PRENOS ELEK-
BREZZICNI TRIKE
Kakor piše strokovni ameriški tisk, je uspelo inženirjem in tehnikom iz Massachusettsa brezžično prenesti električno energijo. Pri poskusih so uporabili visokofrekvenčno cev za mikrovalove. Upajo, da bo čez čas mogoče prenašati elektriko tudi na večje daljave.
EKSPLOZIJE ZA ODKRIVANJE PREMOGOVNIH SLOJEV
V jakutskem premogovnem bazenu v Sibiriji odkrivajo sloje premoga z velikimi eksplozijami. Sovjetski listi pišejo, da so uporabili 200.000 ton eksploziva z močjo, ki bi se lahko merila s hirošimsko atomsko bombo.
KABEL V GLOBINI 8 km
Med ZDA in Portoricom so položili kabel v doslej največji globini. Mreža kablov je v globini največ 8 km, dolga pa je skupno 2100 km.
so montirali zrcalo na os kompresorja turbine, ki se suče s hitrostjo 100.000 obratov na minuto. Vpadajoče svetlobne žarke meče to vrteče se zrcalo na filmski trak, ki se sam ne giblje, temveč je pritrjen na notranji steni okroglega bobna. Kamera je namenjena v prvi vrsti tehnološkim raziskavam in študiju zelo naglo se gibajočih predmetov.
ba,«   je   slavnostno   izjavil, »je edina  prava  glasbena umetnost. Glasba, ki jo slišimo, nudi poslu- . šalcem samo individualno inter-! pretacijo, ne nudi pa mu tistega, I
Na koncu vsake skladbe je občinstvo aplavdiralo, kot se spodobi, ko pa je bil koncert končan, se je Blood zahvalil z besedami: »Hvala, vi očitno prav tako uži-
kar je skladatelj hotel izraziti.«   j vate v tišini kakor jaz.«
»Zdaj bom igral,« je Blood de- | Po tej cirkuški predstavi so ne-jal. »vi pa si lahko ustvarite res- katw-i novinarji Bioodu odkrito meni ^»čutek _?basbe   v   svojih | re-kli, da je goljuf. Blood pa je
samo odgovoril: »Ali niste videli.
srcih. Nudim vam vizualno, ne pa tudi slišno glasbo.«
Nato se je Blood celo uro dotikal klavirskih tipk, pri čemer ni bilo slišati nobenega tona. Klaviatura je bila nema.
Na sporedu so bile naslednje točke: »Transmagnifikacija za neslišni klavir«, »Partita v tišini«, »Skladbo za nemo oboo in neslišni kontrabas«, »Štirje odmori« in »Sest študij brez tonov«.
Občinstvo je na Bloodov »koncert« različno reagiralo. Nekateri so vstali in v znamenje protesta zapustili dvorano, nekateri pa so bili celo navdušeni.
že veste?
Z ENIM KILOVATOM ELEKTRIKE
Lestenec s petimi žarnicami po 40 W ima 200 W (vat je mera za električno energijo; kilovat ima 1000 vatov). Ce gorijo te žarnice eno uro, porabijo 200 vatov električne energije, v petih urah pa 1 kilovat elektrike Ena kilovatna ura pa tudi zadostuje, da stroj stke 10 metrov platna, drugi stroj izdela 70 opek, električna žaga sežaga 2 kub. metra drv. Delo 14 ljudi ustreza delu 1 kilovatne ure. Tramvaj prepelje z energijo ene kilovatne ure 25 ton težak tovor cel kilometer daleč, električni traktor pa zorje približno 180 kv. metrov zemlje.
ZIMSKA  TRAGEDIJA PTIC
Selitev ptic-selivk se je že pred več tedni zaključila in veliko jih že počiva pod toplim afriškim soncem. Toda vsem pticam se ni posrečilo, da bi se izognile smrti ob nastopajoči zimi. Nekatere so kasno izlegle svoje mladiče in se ti niso toliko okrepili, da bi bili sposobni za dolgo pot v Afriko.
V tekih primerih starši največkrat svojih mladičev ne zapustijo in skupaj z njimi poginejo ob prvem večjem mrazu. Toda tudd tiste ptice, ki gredo na pot, niso vedno rešene. Velike razdalje, ki jih morajo preleteti, nežne ptičje organizme močno izčrpajo. Velik del jih potone v morju ali zelo utrujen prileti do prvega kopnega in tam od žeje pogine.
PO NEDOLŽNEM
Živčne težave, ki pri Jorge de Silvi iz Ria de Janeira povzročajo nenehoma mežikanje s trepalnicami, so temu možu povzročile že mnogo skrbi. Trenutno leži de Silva v mestni bolnišnici s poškodbami na glavi. Pretepel ga je neki policaj, ki je šel mimo de Silve s svojo zaročenko. Nesrečni de Silva je nekajkrat pomežiknil, policaja pa je to »nesramno obnašanje« tako prizadelo, da je zagrabil za gumijevko in udaril. — Kasneje, ko je de Silva že ležal v bolnišnici, se mu je kajpak opravičil. Toda de Silvo je strah že pred bodočimi neprijetnostmi
Kdo ]e pomagal vojnemu zločincu Elchmannu
1 Sled za Eichmannom se je po f§ zaslugi njegovih »kameradov«, 1 nemških oficirjev, izgubila. Pred J sodiščem v Ntirnbergu je nekda-I nji SS-SturmbannfuhroT, vodja H nekdanje obveščevalne službe = SD (gestapo) na Balkanu, dr. § Wilhelm Hotte izjavil, da je I Eichmann pobegnil k velikemu I muftiju v Jeruzalem in nemški I tisk je z vel'kimi črkami obja-| vil: ICH GEHE ZUM GROSS-= MUFTI in pisal o Eichmannu še I marsikaj, da se človek ne more M znebiti vtisa, da so prikriti na-H cisti namenoma skrbeli, da bi I speljali sled za vojnim zločin-fj cem Eichmannom na napačna s pota, medtem ko je on mirno s in nemoteno živel v Nemčiji, H kjer bi ga lahko našli brez več-jjf jih težav. Morda bo proces mar-H ca letos kaj več odkril, kdo je s v tem času Eichmanna ščitil in I kdo še ščiti druge vojne zločin-== ce. Brez zaščite bi Eichmann ne I mogel živeti v Nemčiji še celih
pet let po vojni. Niti zahodni zavezniki, še manj pa seveda zahodnonemški oblastniki se niso potrudili, da bi ga odkrili in izvršili sodbo, ki jo je zaslužil. Edino izraelska obveščevalna služba se je nenehno trudila, da bi ga odkrila in ga pripeljala na zatožno klop. To je leta 1950 začutil tudi Otto Henninger — vojni zločinec Adolf Eichmann. Kljub zaščitnikom so mu postala v Nemčiji tla prevroča. Sklenil je, da pobegne, ne k velikemu muftiju v Jeruzalem, marveč v Južno Ameriko, ki je postala zatočišče mnogih nekdanjih nacistov in vojnih zločincev. Oživljajoči nacizem mu je s pomočjo svojih reakcionarnih zaveznikov to tudi omogočil. Obstoj pa mu je omogočil kapital, ki so ga nacisti že med vojno naložili v inozemstvu za »vsak primer«, če se jim »velika igra«, kakor je na primer Kaltenbrunner imenoval vojno, ponesreči.
Pomlad 1»50
Pomladi 1950 se je vojni zlo- 1 činec Adolf Eichmann napotil 1 proti jugu. Ni bil sam. Z njim so bili še' trije neznani pajdaši. 1 Kdo jim je pomagal, da so ne- T: ovirano prešli nemško-avstrijsko ? mejo, ni znano. Prav tako jih S na njihovi poti skozi Avstrijo, £ ki je bila takrat še okupirana, W. ni nihče oviral. Brez pomoči biv- I ših nacistov ali drugih nacistk> S ni h zaveznikov bi jim to le težko g: uspelo. S pomočjo nacističnega g podzemlja so se Eichmann in g trije njegovi, doslej javnosti ne- g znani pajdaši, prebili kljub za- g vozniški kontroli do avstrijsko- I italijanske meje. Sele tu so na- j| leteli na prvo oviro Naleteli so S na avstrij5jkega obmejnega stra- 1 zarja, ki jih je ustavil. Niso ga j| poslušali, marveč so se pognali proti meji. Eichmannu in dvema = njegovima pajdašema se je po- g srečilo, da so prebegnili, tretjega jg pajdaša pa je obmejni stražar j| ujel in ga prisilil, da je odšel z || njim na bližnjo postajo obmejne ^ straže. Službujočemu avstrijske- * mu oficirju je priznal, da ima §j ponarejene dokumente in da g imajo prav tako ponarejene tudi p ostali trije, ki so pobegnili.
i
(Nadaljevanje prihodnjič) p HilillllIHIIIIMHIIIHHIMHIHHHOT^
kako je občinstvo uživalo?« Pozneje je »nesfliSni umetnik« sam priznal, d« mu je pravzaprav ime Gabor Cossa in da je lastnik neke starinarne v Cambridgeu.
MERJENJE VISOKIH TEMPERATUR
V industriji so doslej izmerili le temperaturo do 2800 stopinj, pa še to z velikim odstotkom možne napak^ Merjenje visokih temperatur v industriji pa je izredno važno pri proizvodnji posebnih zlitin in za raziskave raznih kemičnih reakcij. Zdaj so sovjetski inženirji sestavili pripravo, ki ' omogoča merjenje temperature do 10.000 stopinj.
ZMRZNJENO MLEKO
Neko angleško podjetje je izdelalo napravo, v kateri zmrzne sveže mleko in so lahko spet od-taja, ne da bi se bistveno spremenile njegove sestavine. Pasterizirano mleko najprej obdelujejo pet minut z ultra zvokom, nato ga na-lijejo v plastične posode in dajo v ledenico, da naglo zmrzne. Tako konservirano mleko se lahko ohrani leto in pol, vendar mora biti v ledenici stalna temperatura 12 stopinj pod ničlo. Po dosedanjih postopkih so lahko ohranili mleko sveže najdlje dva tedna.
V VSAKI DRUŽINI TELEFON
Na Švedskem je danes 2.6 milijona telefonov, kar pomeni, da pride na 1000 prebivalcev 335 telefonov. Tako ima praktično vsaka družina telefon.' Pred Švedsko so samo ZDA. kjer pride na 1000 prebivalcev 353 telefonov.
IZ GRAMA STEKLA 35 km ZlCE
V Kopnhagnu je uspelo izdelati žico tudi iz stekla. Poročajo, da jo moč iz enega grama Stekla narediti žico, ki je dolga 35 kilometrov.
O ČASOPISIH
0  Na svetu izhaja 8000 dnevnikov. Skupna naklada doseže 250 milijonov izvodov. ^V Jugoslaviji izhaja 30 dnevnikov, ki nas seznanjajo z aktualnimi dogodki doma in po svetu. O  Skupna naklada dnevnikov v Jugoslaviji pa je dosegla lani 369 milijonov 828.901 izvodov, f)  Na tisoč Jugoslovanov pride 41 izvodov dnevnih časopisov.
Ulice v velikih mestih postajajo pretesne ne samo za vozila, ampak tudi za pešce. Dve zahodnonemški artistki, sestri Barbce in Krista Lange, predlagata za zmanjšanje prevelikega prometa na cestnih prehodih takšen način pešačenja. Skoda samo, da take akrobacije vsakdo ne zmore.
13
U L
O francoskem igralcu Gultrvja pripovedujejo tole anekdoto. Ko je bil še deček, je nekoč stopil v trgovino.
»Petnajst dek kave po 2,75 franka.«
»Da.«
»Osem  zavitkov  sveč   po 1,75 franka.« »Se kaj?«
»Štiri kilograme in dvajset dek sladkorja po 0,85 franka.«
Trgovec mu je izročil račun in vprašal: Ti je mama dala denar ali naj vpišem v knjigo?«
»To nima nobene zveze z mojo mamo,« je odvrnil bodoči igralec in spravil račun v žep. »Bila je moja domača naloga, ki je nisem znal izračunati.*
USPEL SKOK...
Služkin
(Nadaljevanje s 3. str.) Nas ne mara ne zima ne zemlja *~ nihče.
Tesno ob zidovih se je plazila J*° ulicah. Ljudje so hiteli mimo nJe. Živa reka življenja je drvela P° mestu. Nihče je ni pogledal. !n če se je kdo mimogrede ozrl "anjo, mu je brala vočoh: »Kaj hodiš na ulico, da si nam v na-P°tje. Doma bi bila ostala.«
Doma! Kdor ima dom, naj ostane doma. Moj dom! Saj ne vedo ^udje, kako se prebiva v pod-strešni izbi, mrzli in vlažni, kjer So gole sive stene, kjer niti po-st^ijnjaka ni. Prodati sem ga mo-raja, svoje zadnje bogastvo.
K^am? Po stezah beračice - pr-V življenju. Ne morem. - Pa
moram, ko ne morem umreti.
Tramvaj je prizv.onil. Za telefonski drog se je morala prijeti, tako jo je vleklo pod kolesa. Nato jo tipala dalje, kakor stara iver, ki se guga ob obrežju na vodi.
Elza — je bil njen cilj in nada. Daleč je bilo do lepe hiše, kjer je prebivala ona, bogatinova žena. Prav na stopnice je zaslišala gospojin glas.
Ona je, tako zveni njen glas kot na poročni dan. Vsa mlada je še.
Sredi stopnic jo je zaslišala in glas jo je vlekel s čudežno močjo kvišku. Go?pa je stala vrh stopnic, napravljena za v mesto.
»Gospa Elza!« je vzkliknila starica in vsa srečna gledala v tiste j oči, ki so sijale še danes kot |
nekdaj iz otroškega vozička in izpod poročne mirte.
»Kaj pa hočete?« »Gospa, ali me več ne poznate? Vaše Spelice!«
»Spelica!« se je začudila gospa. »Strašno ste se postarali.«
»Gospa, od vsega hudega me mora biti konec. Ničesar nimam. Vsi prihranki, vse, kar sem imela, vse je Slo in danes nimam ne peščice moke ne enega krompirčka in ne vinarja. Zato sem prišla, če bi mi pomagali.«
»Ah, ti moj bog in ti berači! To je strašno!« je nejevoljno mrmrala gospa in nato zaklicala kuharici: »Miei, dajte tej ženi krom-I pirja!  Zbogom Spel ca, meni se \ mudil«
Gospe jina krila so zašumela mimo Spelice, vonj po dragoceni dišavi je zavel od rutice, ki si jo je Elza pritisnila k ustom, ko ji je ob Spelici zadišalo po plesnobi in zatohlosti.
Mici, oholo dekle, ji je prineslo nekaj krompirčkov. »Nate, pa nikar ne nadlegujte gospe! Kaj, mislite, da zato nosim krompir s tre^a. da ga bomo razdajali? Delali bi.«
Speli se ni zganila roka, da bi segla po krompirčke. Za kljuko se je držala, da ni omahnila. »Tak vzemite no! Ne utegnem čakati,« je silila Mici vanjo.
Spela je nenadoma začutila v sebi grozen stud. Roka se jI je sama od sebe iztegnila za darom, njena misel pa je bila, da ga prime in vrže Mici v glavo. A ko ga je prijela, ni bilo več sile v njej. Solze so ji zmračile oči, jecljala je za Mici. ki jo je odrivala od vrat »Tudi jaz sem bila
mlada, tudi fraz sem bila lepa, lepša od tebe, in veaviar nisem bila taka. Ce boš učakala moja leta -.«
»Sitnica,« je zagodrnjala Mici in zaprla za Spelo. Starici so se razklenili prsti, kromph-čki so se slrkljall po stopnicah: tok - tok -tok. V veži se je prikazal hišnik.
»Kaj pa je to?«
Pogledal je krompirčke, se ozrl po stopnicah in zavpil nad Spelo:
»Aha! Takile ste berači! Darove mečete. Poberi se!« Spela se je priplazila po stopnicah. Kolena so se s-ibiln, da si ni unala pripogniti in pobrati krompirčkov.
»Ušli so mi,« je skušala pomiriti hišnika.
»Ven!« ji je odprl vrata in pokazal na ulico. Spela je Šla, hišnik je pobral krompirčke in jih vrgel na smetišče. Starica ni Šla več ob zidu. Po udih ji je gomazelo, nekaj je začelo v njej vreti in so dvigati ko zeleni žolč. Kaj se je menila za gnečo! S fti-
lastimi komolci se je prerivala skozi množico, dokler ni kakor prikovana obstala pred oknom. Gnjati so visele v njem in zvrhane sklede klobasic so dišale prav skozi šipe. Naslonila je čelo na okno, roke so ji s Suhimi prsti grabile po jedeh in praskale po steklu. Ko bi imela sedaj le malo moči, da bi prebila steklo s suhim čelom, da bi ga prepras-kala s prsti! Ce me vidijo - vseeno — če me ne vidijo — vseeno - tatica — vseeno. Zolč vre v meni.
Spela je udarila s čelom. Sipa je zažvenketala. - Po čelu se >i je ulila kri, ljudje so zakričali, ii trgovine so pritekli uslužbenci.
Spela se je ozrla po ljudeh* curek krvi ji je prečrtal prsteno lice. Z izbuljenimi očmi jih je gledala, med množico se je raa-lognil cvileč smeh, starica se je sesečHa ob zidu in umolknila.
K njej sta stopila dva stražn ka.
Fran s. Finžgar
22
ZAKLADOV]
L. STEVSNSOM
Sredin hokejski komentar
113. - Bodalo, ki me je pribilo k jamboru, me je peklo kot razbeljeno železo. Ladja je ležala poševno in zato sem se oklenil jambora, da so me nohti zaboleli in sem ves trepetal. Prav ta trepet me je rešil. Bodalo me je namreč pribilo samo za tanko krpico kože, ki se je zdaj pretrgala. Za jambor sta me držala samo še suknjič in pa srajca. Naglo sem potegnil in odtrgal oboje. Potem sem zlezel po vrveh spet na krov. v kabini sem si obvezal ramo, kot sem vedel in znal. Pekla me je, toda z roko sem lahko gibal
114. - Zdaj sem bil na ladji čisto sam, kajti tudi drugi mrtvec jc zdrknil v morje in zdaj sta ležala s Handsom oba v plitvini drug kraj drugega. Odločil sem se in se po s!drini vrvi spustil s krova. Voda mi je segala komaj do pasu. Pesek je bil trden, zato sem začel pogumno bresti proti obali. Za mano je ostala močno nagnjena »Hispaniola«. Prav tedaj je zašlo sonce in večerni veter je tiho šumel v mraku skozi zibajoče se smreke. Bil sem ponosen, da sem pripeljal našo ladjo na varno
Se šest srečanj je na sporedu in zvezna hokejska liga bo za letos zaključena. Prvo izmed teh šestih bo danes, 8. februarja na Jesenicah. Za točke se bosta pomerila "-domačin*i Zagreb in beograjska Crvena zvezda. Tekma bi sicer morala biti na novem umetnem drsališču na Salati, vendar je Zagrebčanom pri poskušanju zmrzovanja nekaj odpovedalo, tako da so se morali zateči pod Mežakljo. Tudo »dokončno sporočilo«, da bodo tretje umetno, drsališče v Jugoslaviji (pri ljubljanskem še ne delujejo zmrzovalne naprave) odprli 7. februarja, se je izjalovilo.
Bolj zanimiv, kot problem drsališč - ta je pereč - je boj za tretje mesto v ligi. Povedati moramo še, da je od našega prejšnjega hokejskega komentarja beograjskemu Partizanu z zmagama nad Zagrebom z 9:2 in Beogradom s 3:2 (1:0. 1:0, 1:2) dokončno uspelo osvojiti prvo mesto pod vrhom. Za tretje mesto se potegujejo trije kandidati Crvena zvezda, Ljubljana in Beograd. Zadnji se je v povratni tekmi revanžiral Zvezdi ter jo premagal s 3:1 (1:0, 1:1. 1:0), torej prav tako, kot prvič Zvezda Partizana. Crvena zvezda je igrala povratno
mm f% c* ' M	g% >m #% #% ■■ #1	i D
nosu	H Z6u UU	I R
0 svojih ljubljencih
B Sončni dan v ponedeljek je §§ vlil Jesenicam pravo pomladno H razpoloženje. Mraza ni bilo. Vse, H staro in mlado, je bilo na ulicah. B Pred »Korotanom« so nekateri B radovedneži opazovali igralce ho-B. kejskega kluba Crvene zvezde iz B Beograda, ki te dni gostujejo na g Jesenicah. Kar na ulici so igra-B li nogomet. Tudi jeseniški hoke-B jisti so bili med njimi, vendar B oni so bili bolj mirni. Niso se p podili za žogo, kot njihovi soli vrstniki, ampak so bili nekje v gf sebi ponosni na svoje zmage na boljši jeseniški hokejist?« H ledeni ploskvi. Nisem imel na- »Brez dvoma Felc, pa tudi & mena govoriti s  hokejisti,   saj Tišler ne zaostaja dosti za njim.«
smo o njih že precej pisali. To pot me je predvsem zanimalo mnenje nekaterih ljubiteljev hokeja, ki so redni obiskovalci hokeja, ali pa tudi ne.
FRANC LANGUS, doma iz Hrušice, je na jeseniški postaji zaposlen kot vratar in je pri železnici že več kot 35 let.
»Da, da, zadnje ure mi tečejo tu pri delu,« je dejal, ko je omenil 35 let službe.
»Kdo je po vašem mnenju naj-
JANEZ JENSKO je doma iz Nomenja. Zaposlen je kot delovodja pri Lesnem servisu na Jesenicah.
»Za obisk na tekmah sedaj nimam toliko časa, ker hodim v šolo. Kaj mislim o hokejistih. Vedno samo dobro. Ce ne, me prijatelji v službi prisilijo k temu in vedno moram potrditi, da bodo zmagali. Včasih celo to, za kolik*-' golov bedo nasprotnika premagali.«
ML—ANA DIMITROV je dijakinja 7. razreda osemletke »Prežihov Voranc« na Jesenicah. Ko sva se pogovarjala o hokeju, mi 'e zaupala, da ji najbolj ugaja Felc.
»Felc, Tišler In Smolej so zame najboljši igralci hokeja ne sam* na Jesenicah, marveč tudi   v   jugoslovanskem merilu.«
mi je začela pripovedovati znana jesenska košarkar i ca CILKA
II!
BENEDlClCEVA.
»Letos ste se jeseniške košar-karice nvrsjtile v zvezno ligo. Na katero mesto računat"?«
»Verjetno bomo bolj na repu lestvice. Doma bomo že kakšno tekmo dobile, ne vem pa kako bo na tujiH igriščih.«
Najboljšega strelca v zvezni hokejski ligi Viktorja Tišlerja, sem srečal pred že'ezni^KO postajo. Ko sva bila žc v pogovoru, mi je tudi on povedal nekaj o je^en  Kem občinstvu.
»Tj> je dokaj muhasto. Kadar dobro igraš, te bodrijo in ploskajo, če si pa slab na ledu. potem je na dnevnem redu polno neumestnih besed. Najbolj je menda letos (o občutil Klinar. Lani, ko mu je šlo dobro, so ga skoraj vsi nosili po rokah, letos, ko mu gre malo slabše, pa je precej razburjenja med gledalci. Moram reči, da jeseniška publika ni vedno najbolj obj i.tiv"?.«
M. Z.
tekmo tudi z Ljubljano. Moštvi sta se razšli z remijem 3:3 (2:0, 0:2, 1:1), kar ustreza prikazani igri in rivalstvu. Ljubljana ima za 3. mesto le še teoretične možnosti, ki se realizirajo z zmagama nad Jesenicami in Beogradom. Tudi Beograd čaka še dvoboj z državnim prvakom, igrati pa mora še, kot že rečeno, z Ljubljano in z Zagrebom; torej v najboljšem primeru 10 točk in 3. mesto. Kaj pa Crvena zvezda? Ta igra še z Zagrebom in s Partizanom. Ce jim bodo »sosedje« (Partizan, ki je zanesljivo drugi) naklonjeni in se jim puhtijo premagati (!), bo Zvezda osvojila tretje mesto. - Precej komplicirana stvar, ki pa se utegne še bolj zavozljati z neodločenimi rezultati. Počakajmo raje odločilnih izidov, ker potem ugibanje ne bo potrebno. — Jeseničani so v svoji sedmi tekmi gladko premagali Cr-
veno zvezdo iz (3:0, 4:1, 5:0).
Lestvica pred mesto:
Jesenice 7 Partizan 9 Crv. zvezda 8 Ljubljana 8 Beograd 7 Zagreb 7 Hokejisti v
Beograda t 1.1 bojem za tretje
85:12 37:26 24:36 37:32 23:24 14:90
14 13 7 6 6 0
zvezni hokejski ligi so dosegli letos že 220 golov, se pravi več kot 9 na vsaki tekmi. Za to povprečje imajo seveda največ zaslug Jeseničani, ki so na prvi tekmi dosegli kar 30 golov. Samo Jeseničan Viktor Tišler, ki je najboljši strelec letošnje zvezne lige*' je 22-jkrat premagal vratarje nasprotnikov.
Lestvica strelcev: 1. Tišler 22* 2. Felc 19, 3. Klinar 11 (vsi Jese-' niče) itd.
J. Z.
S pionirskega prvenstva Slovenije v skokih
Nasledniki Pečarja,
Minulo nedeljo je bilo v Velenju prvenstvo Slovenije v skokih za pionirje. Udeležba je bila številna, čeprav je Velenje precej daleč od glavnih smučarskih središč. Nastopilo je okrog 50 pionirjev -skakalcev na 15-metnski skakalnici. Zbrani so bili domala skoraj vsi najboljši iz vse Slovenije.
Največ uspeha so imeli tekmovalci iz, Planice, Crne, Kranja in Javornika, kar kaže, da tamkajšnji klubi skrbijo in sistematično vzgajajo nove mlade skakalce. Prvenstvo je pokazalo, da imamo kar lepo število tekmovalcev, med katerimi bomo lahko dobili morda še boljše skakalce, kot so danes Pečar, Jemc, Šlibar in dru gi-
Najštevilnejša je bila udeležba med starejšimi pionirji, kjer je zmagal 12-letni Erlah iz Planice Prav lepo pa je presenetil Kranjčan Jakopin Gustl. ki je imel najdaljše skoke, žal pa je pri zadnjem padci in si tako zapravil naslov slovenskega prvaka. Tudi vsi ostali Kranjčani so bili zelo dobri,
Minulega rednega letnega občnega zbora Foto kino kluba »Janez Puhar«, ki je bil v Delavskem domu v Kranju, se je udeležilo veliko število članov, mnogi predstavniki Ljudske tehnike in nekateri predstavniki političnih in družbenih organizacij. Iz poročila predsednika kluba Janeza Marenčiča in kasnejše razprave, se je dalo ugotoviti, da je klub zlasti v zadnjih dveh letih zelo napredoval, in sicer na vseh področjih dela. Najpomembnejše je to, da so našli pot do mladine in si zagotovili materialno osnovo za nemoteno delo v klubu. Izvedli so več tečajev za začetnike na šolah, sodelovali na najrazličnejših domačih in tujih razstavah, že četrto leto izdelujejo za tovarno Iskro reprezentančni koledar z barvnimi reprodukcijami del Članov kluba. V novih prostorih Delavskega doma so si uredili prvovrstni temnici s popolno opremo za barvno in črno-belo fotografijo. Imajo lepo opremljen atelje z bogatim svetlobnim parkom, prijetni sejni prostor, posedujejo vrsto fotoaparatov, moderno kinqsnemalno kamero, zvočni kinoprojektor, skratka vse, kar potrebujejo za svoje delo.
Letos, kp je kot prvo ustanovljeni Foto kino klub slavil že petdesetletnico obstoja, so odkrili tudi spominsko ploščo izumitelju fotografije na steklo, Janezu Puhar-ju in ob tej priložnosti izvedli številne pomembne prireditve.
Na občnem zboru so precej govorili tudi o poživitvi Kino sekcije ki ima za obstoj vse pogoje. Na-
ZANIMANJE
ZA ZDRAVSTVENE
PROBLEME
Šenčur - Osnovna organizacija RK v Šenčurju je s pomočjo Občinskega RK v Kranju že v novembru lani organizirala zdravstveno prosvetni tečaj, ki ga redno obiskuje 35 deklet in žena. V 50 urah, kolikor jih je za tečaj predvidenih, bodo predelali vso potrebno snov. Predavajo zdravstveno prosvetni delavci. Kakor predvidevajo, bodo tečaj zaključili koncem tega meseca, ko bodo imeli tudi redni letni občni zbor in zdravstveno prosvetno predavanje za vse tamkajšnje prebivalce.
-an
dalje nameravajo organizirati več ekskurzij, sodelovati na številnih naših mednarodnih razstavah, med drugim tudi na razstavi v Sofiji, ki bo odprta 16. marca, na kateri bodo prikazali okoli 100 slovenskih slik oziroma del naših foto-amaterjev. Izvedli bodo tudi več tečajev po šolah, tovarnah in športnih organizacijah.
Ob tej" priliki je klub kot eden najboljših  v državi prejel zlato
IZ NAŠIH KRAJEV
Kranj — Posebna komisija, ki so jo pred kratkim v Kranju izvolili iz vrst kmetijskih strokovnjakov, se že intenzivno pripravlja na izvedbo rednega letnega občnega zbora Društva traktoristov in kmetijskih strojnikov, ki bo v Kranju 5. marca. Strokovnjaki so mnenja, da društvo v seda-
plaketo in diplomo Fotoamaterske nji obliki, ki deluje na področju zveze Jugoslavije. I celotnega okraja, ne more svojih
Kamnik — Ob velikem zanimanju občinstva je v četrtek zvečer predaval v Kamniku o prvi naši himalajski ekspediciji Marjan Ker-šič-Belač. Predavatelja je občinstvo toplo pozdravilo. Planinsko društvo Kamnik bo organiziralo še več predavanj.
KAMNlCANI VARČUJEJO
Kamnik — Število vlagateljev v kamniški Mestni hranilnici je lani naraslo za 319 in znaša sedaj 1339, vloge pa so narasle od 68 na 81 milijonov dinarjev. Samo pionirji -njihovih hranilnih knjižic je že 394 — imajo naloženih 4 milijone dinarjev. Hranilnica je izdala kratkoročnih kreditov povečini potrošniških posojil — 848 osebam v znesku 72 milijonov dinarjev.
GOSPODARSKA RAZSTAVA
Kamnik — Ob proslavi .20-letnice vstaje bo v Kamniku velika gospodarska razstava, ki bo prikazala napredek občine po osvoboditvi. Razstava bo v prostorih gimnazije. Poseben pripravljalni odbor je že začel s pripravami.
RAZSTAVA OSNUTKOV SPOMENIKA
Kamnik — V avli zgradbe ObLO Kamnik so razstavljeni osnutki spomenika narodnoosvobodilne borbe, ki bo v Kamniku odkrit ob proslavi 20-letnice vstaje. Vsi umetniki še niso   poslali svojih
15. februarja, ko bo komisija izbrala najprimernejši osnutek.
pomembno zborovanje Kamnik — Minuli teden je bilo v Kamniku pomembno zborovanje, ki so se ga udeležili zastopniki vseh družbenih in gospodarskih organizacij. Razpravljali so o perspektivnem načrtu za razvoj kamniškega gospodarstva v letih 19G1 do 1965. Ugotovili so, da bodo potrebni veliki napori za uresničenje načrta. Udeleženci, ki jih je bilo nad 100, so živahno razpravljali tudi o investicijah za družbeni standard v letošnjem letu.
Čevlji iz svinjskega usnja
Predsodek, da svinjsko usnje ni primerno za obutev, je danes že skoraj premagan. Tovarna usnja v Kamniku je namreč v zadnjem času prodrla s svojimi najnovejšimi izdelki tudi v čevljarsko industrijo. Strokovni kader tovarne je zaradi dolgoletnih izkušenj posvetil veliko pozornost izdelavi svinjskega boksa za čevljarsko in-dtistrijo, medtem ko so se podplati iz svinjskega usnja prej uveljavili. Na nedavnem sejmu Moda 1961 v Ljubljani so nekatere tovarne čevljev že prikazale prve izdelke zgolj iz svinjskega usnja. Ker je za to vrsto obutve veliko zanimanje, je kamniška tovarna usnja že dobavila tovarnam čevljev svinjski boks v raznih modnih barvah, čevljarska industrija  pa  bo brez  dvoma ustregla
predlogov, ker je rok podaljšan do, okusu potrošnikov.
funkcij opravljati tako kakor bi bilo potrebno, to pa zaradi prevelike oddaljenosti od centra, predvsem od Cornjesavske doline. Zato so na zadnji seji Kmetijsko tehnične komisije sklenili, da bodo občnemu zboru predlagali, da se društvo v sedanji obliki razpusti in da namesto dosedanjega okrajnega, ustanovijo dve področni društvi, od katerih naj bi ono deloval na področju spodnjo Gorenjske s sedežem v Kranju, drugo pa za Gomjcsavsko dolino s sedežem v Radovljici. Za občni zbor pripravljajo še druge zadeve, kot so: vsesplošna vzgoja traktoristov in kmetijskih strokovnjakov, udeležba njihovih članqj/ na II. zletu tehnike, ki bo v septembru v Radovljici in drugo. -an
TUDI OFICIRJI NA TEČAJIH
Radovljica. V minulem tednu se je v Radovljici pričel tečni za šoferje amaterje - oficirje JLA tamkajšnjega garnizona. Tečaj vodi AMD Kranj v sodelovaniu z AMD Radovljica in ga obiskuje 12 oficirjev. Po končanem tečaju bodo morali delati izpito pred slikovno komisijo, in sicer prav tako kakor vsi ostali tečamiki za izoite oziroma za pridobitev vozniškega dovoljenia za šoferje amaterje.
Pred dnevi se je tak tečaj končal v Kranju, na katerem so vsi razen enega uspešno opravili izpit.
-an
TEČAJ ZA PRIDOBITEV KVALIFIKACIJE
Kranj — Ker je m prHro'tu kranjsko obč:ne še več crkV^'h šoferjev, ki n;ma|o za to predpisane strokovne izobrezbe. ie Dručtvo Sofefjev in avtomehandtov v Kranju organiziralo tečaj za pridobitev kvalifikacije 'z orometne ozir. šofersko stroke. TeSaj se je nrPSel 12. januarja. obiskuje pa ga 05 šoferjev oziroma kandidatov. Tečajniki bedo morali razen običajnih šoferskih izpitov polagati izpite še pred posebno komisi'o za priznanje kvalifikacije v šoferski stroki. Predavajo znani strokovnjaki iz prometne in avtomehantkarske stroke. -an
DRUŠTVO IZUMITELJEV Kranj — V Kranju že nekaj časa deluje pripravljalni odbor, ki ga vodi ing.vVera Lebovnik, za ustanovitev Društva izumiteljev. Kakor pričakujejo, bodo ustanovno skupščino sklicali že v sredini tega meseca. Pri ustanovitvi pomaga tudi OO LT Kranj, ki bo društvu priskočil na pomoč s finančnimi sredstvi. Po dosedanjih predpripavah bo društvo imelo okoli 120 članov, delovalo pa bo sprva na področju celotnega okraja. Društvo nameravajo namreč ustanoviti tudi na Jesenicah. Povezovalo bo vse izumitelje, jim pomagalo pri strokovnem izpopolnjevanju, pri uveljavljanju njihovih izumov itd.
-an
2E SEDAJ ZANIMANJE Senturška gora — Na osnovni šoli na Senturški gori imajo svoj prometni krožek. Pred dnevi so imeli dve zelo zanimivi predavanji o prometni vzgoji in o varnosti na cesti, ki se ju je udeležilo 37 učencev in učenk. Ko bo na Senturško goro dokončno zgrajena avtomobilska cesta, bo za delo v krožku in za tovrstna predavanja še bolje poskrbljeno in še več zanimanja, saj od ceste pričakujejo večji dotok turistov s prevoznimi sredstvi, rn tudi sami prebivalci si bodo sčasoma nabavili motorna vozila.
-an
VEC ORODNE TELOVADBE
Krrvnj — Komisija za orodno telovadbo pri Okrajni zvezi za te-fcesno vzgoio Kranj se že ne'aj časa pripravlja na plenum Odbora za orodno telovadbo, ki bo v sredi. 8. feVu-.rja ob 16. ur;. v sejni dvorani OLO v Kraniu. Na plenumu bodo ra-^n običajnih tovrstnih ooravil v glavnem razoravlirdi o stanju in razvoju orodne telovadbe na Corpn'Tkom in o nrogramu dela za letošnje leto. Nov sekretariat, ki ga bodo v sr"do izvolili, bo imel vsrk-^knr precej dela, da bo Odbor za orodno telovadbo pri Okrajni zvezi dosegel tisti nivo orodne telovadbe, ki bi jo oziroma, ki jo mora doseči. Novi program dela predvideva razširitev orodne telovadbe, predvsem na šole, delovne kolektive, v prvi vrsti pa na TVD Partizan. -an
saj so se vsi plasirali med deseto^ rico najboljših. Sadovi sistematičnega dela se torej kažejo sedaj že tudi v Kranju.
Rezultati - starejši pionirji: 1. Erlah (Planica) 198.7 (13 - 12,5), 2.-3. Koš (Crna) in Malej (Javor-nik) 190.6 (12,5 - 12,5), *4. Lebar (Triglav) 184.6 (13 - 12), 5. Strucelj (Crna) 183.6 (12,5 - 12,5), 6- Ste-fančič (Triglav) 183.5 (12,5 - 12) itd.
Mlajfti pionirji: 1. Pudgar (Crna) 192.0 (12 - 12), 2: Pagon (Planica) 184.7 (11 - 12,5), 3. Modrej (Crna) 184.5 (25 - 12) itd. -ek
Državno prvenstvo v hokeju na ledu
JESENICE : CRV. ZVEZDA 12:1 (3:0. 4:1, 5:0)
V nedeljo zvečer je bila "a umetnem drsališču pod MežakVi° tekma zvezne hokejsko lige rr.< 1 Jesenicami in Crveno zvezdo iz Beograda.
Čeprav v zmago domačih ni nihče dvomil, se je zbralo na tribuni nad 3000 gledalcev, ki so spodbujali domače in bili korektni tudi do gostov. Domačini so v lepi in tehnično dovršeni igri premagali Crveno zvezdo z 12:1.
Jeseničani so nastopili v naslednji postavi: Novnk, Gale, Ravn;k (2), Brun (1), Tišler (4), Felc (3), Jan, Trebušak. Smolej (1), Valen-tar, Klinar (1), Jan B., Hrovat, Mlakar, Hribar.
Gostje pa so se predstavili v postavi: Georgiievič, Belevič, S toj kovic, Djokič, Prelič. Mikuvič, ZcV-vič L, Nanič (1), Mihajlovič. Bog-danovič, Prohasko, Perovič, Vukov, Zečevič II. in Sišič. Tekmo sta dobro vodila Pogačnik in Gorš^ iz Ljubljane. U.
Mednarodna hokejska tekma na Jesenicah
KAC PREMAGAL DOMAClVE JESENICE : KAC (Celovec) 2:12 (1:5 1:1, 0:6) Jesenice. 7. februarja.
Za sinočnjo mednarodno tokrro v hokeju na ledu med našim in avstrijskim državnim prvakom, jo bilo toliko zanimanja, da se ic zbralo.na tribuni nad 5000 gledalcev.
Vš*i so se nadejali lepe igre, čeprav ni bilo dvoma, da bo gost, ki ima v svojem moštvu, kar štiri Kanadčane, zmagoval. Žal igra ni bila lena in tudi rezultat 2:11 (1:S( 1:1, 0:8) ni re-don. Zaradi izredno hitro in borbene igre sodnika Pogačnik (Jugoslavija) in Valrnc'.'a fAvstrija) tekme p'sta vodila n:>'-bolje. Kakor domačini so tudi gostje igrali v svojih standardnih postavah.
Ce oceniujemo tekmo je bila za oko lepa le. druga tretjina, kjer «0 bili domač'ni enakovreden nasprotnik gostom, saj so io igrali neodločeno 1:1. Po krivdi vratarja Novaka in še nekntenh očitnih m-Oak domačinov, so hokejisti i,z Celovca zasluženo premagali jugoslovanskega državnega prvakrv
U.
DVOJNO TEKMOVANJE Bled - Strelska družina »Brata Rus« z Bleda je v teh dneh izvedla tekmovanje z zročr.% pu'.ko *a posameznike, ki se ga j'1 udeležil? 150 tekmovalcev. Po tekmovanju posameznikov je bilo še ekipno prvenstvo. Za člane, mladince in pionirje je nastopilo po 10 tekmovalcev, za članice na 5. Vrstpi
red
j? bil naslednji: člani 2228 krogoV od 3000 možoh, mladinci 1279 krogov, pionirji 801 krog od 2000 možnih in članice 609 krogov od 1000 možnih. -an
75
9149