v Čuvajmo. Ju#o$tai/ifo ! Letna naročnina znaša Din 40*—. Uredništvo in oprava t Ljubljani, Selenburgova ulica št. 3/1. Račun pri Poštni hranilnici it. 16.160. Rokopisov ne vračamo 1 Telefon št. 21-01. V Ljubljani, dne 18. junija 1935. štev. 22 — Leto IV. IZHAJA VSAKO SOBOTO =f= Kmetsko-demokratska koalicija Še je pri življenju ta formacija, ki sta jo dvorila pok. Radič in Svetozar Pribičevič! To se je pokazalo sedaj, ko je ta koalicija izdala resolucijo, ločeno od one, ki jo je izdala združena opozicija. Takoj pri prvem pogledu na to resolucijo pade v oči: povdarjenje prečanske-8a značaja te koalicije, ki si je že ob svoji ustanovitvi nadela naziv »prečanska fronta«. Ne bo brez pomena, če se tudi mi nekoliko spomnimo časov prečanske fronte, koje Vstopnica je bila v Sloveniji tedanja SDS in k°je slovenski predstavniki so bili poznejši Organizatorji JNS v naši banovini. Spomnimo nekoliko na pisanje onih naših časopisov, so bruhali ogenj in žveplo na Srbijance in niso poznali v izražanju tega sovraštva nobene sPodobne meje. Pojav prečanske fronte je bil Potreben, da so se tudi ti politiki pokazali v Sv°ji pravi luči. Nam kot jugoslovenskim nacijonalistom ne more biti vseeno, kakšno preteklost ima nekdo, ki hoče biti predstavnik nacijonalistov v dnevni politiki. Ne moremo se sprijazniti sa-1110 z njegovim trenotnim mišljenjem, ki ga 1Jtta zato in samo zato, ker so ga v to prisilile Prilike. Kdo ve, ali ne bi ti in taki predstavniki nacijonalizma v politiki zopet menjali svojo »taktiko«, v političnem življenju so programi le prepogosto žrtve taktike, če bi vedeli, da morejo priti do onega vpliva, ki jim Po številu pristašev nikakor ne pripada več. Če torej čitamo Mačkovo resolucijo, ozi-rorria resolucijo KDK, potem ne moremo iti Preko prepričanja, ki »e nam samo po sebi vsiljuje, da je tudi ta resolucija, ki so jo skoro Vsi' slovenski listi promptno odklonili, posledica one politike, katera je tudi pri nas ustvarjala prečansko fronto. Brez Slovencev bi bila prečanska fronta prazna fraza, brez pristanka slovenskih predstavnikov SDS bi se ne bila mogla ustvariti *®ka in tako močna, kot je bila faktično ustvarjena. Zatorej bi oni, ki so očetovali snovanju in ji botrovali, storili najboljše, če bi Mačka in te resolucije ne obsojali, ker nosijo tudi oni svoj delež krivde. Mogoče bodo našli izgovor, da je Maček dobil pri zadnjih volitvah tudi brez njih ^0.000 glasov. Izgovor bi držal, če bi ne dobil Maček teh svojih glasov prav zaradi njih, zaradi njihove nesrečne politike in politike celokupne JNS, ki se sedaj ponavlja, toda v Ha fcdaji. V zvezi z uspehi in neuspehi pri peto-jflajskih volitvah je tudi zanimivo, kako odlično odklanja klerikalni tisk Mačkovo izjavo. o je povsem razumljiva gesta, ker prav v ^erikalnih masah oz. v ljudeh, ki so jih kle-r>kalci sfanatizirali s svojim bivšim samoslo-vnvitv°m> ie na®el Maček glavni kader svojih i } pev. Ni čudno, da je moral vstati kleri-alni tisk v obrambo svojih interesov. . ^°di kakorkoli, mi vidimo v vsem tem Poizkus obnavljanja starih strank, skupin in r°nt. Prepričani smo, da bi bilo vsekakor ko-istno, široko-grudnosti« tudi v drugih aktuelnih in akutnih problemih. Ko so se pojavljali pri vseh narodih in v vseh državah vedno novi napori in poskusi za omiljenje gospodarske in so-cijalne bede, smo ždeli mi mirno v svojih kotih. Celo Turki so se zdramili iz svoje apatije, njih vodja jih je z energičnimi kretnjami iztrgal iz sioletne zaostalosti ter jih povedel na pot napredka, mi pa nosimo še vedno fese, pri nas se pojavljajo še vedno zakriti obrazi in kizmet je še vedno gospodar naših misli in naših dejanj. Bo že, kakor je Bog sklenil in kakor Bog hoče, č^mn bi se napenjali, ko gre življenje tudi tako svojo pot. V zunanji politiki vozimo po izvoženih kolovozih absolutne zvestobe »preskušenim« zaveznikom in se vsaj oficijelno ne upamo niti pomisliti, da bi zavozili iz teh kolosekov na nerazvoženo celino, ki nas vabi s svojini sočnim zelenjem in obetajočim cvetjem. Lepa je zvestoba, toda ne sme biti brezpogojna, zlasti pa ne srne iti tako daleč, da bi ustvarjala iz nas podaniško ali celo kolonialno državo, ko smo dovolj bogati, da morem« nuditi vsakemu prijatelju znatne protivrednosti za izkazane nam usluge in jih je širom Evrope dovolj, ki. bi nas imeli prav radi v svoii bližini. To kolovratenje po izvoženih potih se nam obeta tudi za bodočnost. Vse okoli nas in v nas samih se giblje in spreminji, vte je v nc-prestanjem presnavljanju in pretvarjanju, mi pa ostanemo, kar smo btti, apatični fatalisti, ki Študiramo neprestano svoje vrline in jih občudujemo, rie znamo Jih pa uporabiti v svojo lastno dobro1. Streha nam gori nad glavami, naši stari gospodje pa sede mirno pod njo ter se posvetujejo, ali naj |o gase sami ali pa naj pokličejo enega ali drugega izmd sosedov na pomoč, pa se ne morejo zediniti, če bo šlo tako dalje, bomo zedinjf&i šele takrat, kadar nas bo pokrila streha pod svojimi ruševinami! I. C. Prepoved uvoza oljnega semenja demagogije, resnega dela bo treba dar • *Cta *n *e*a> da se čimprej zaustavi nastal*^ padanje gospodarskega in socialnega W V umu hniiAvini nntn DA. a •nat'7 ? na®* banovini, nato pa prične s siste-«a i* m Ograjevanjem vseh onih temeljev, ^terih bo lahko slonel gospodarski in so-na8n* napredek naše banovine in s tem tudi Prohl ^ncev. Isto velja za naše kulturne v?(Jr.0in«- Le s složnim delom bomo mogli Iju T8C dosedanje pridobitve na tem po-e 8 složnim delom bomo leto za letom Potrl8p°po,ni,i *e pridobitve, kolikor je to **ih ?°.Ia. *uvani® naših specialnih kulturnim ° n *n k0jjk°r je to seveda v skladu z 'dej« nePr<,makljiviin okvirom, ki ga tvori narodnega in državnega edinstva . List »Zemljoradnička zadruga« od 9. t. ni. pod tem naslovom piše, da je ob vsaki priliki bilo zapostavljeno naše kmetijstvo za drugimi gospodarskimi panogami, industrijo, trgovino in bančništvom. Njim je skoraj brez izjeme uspelo dosegati največje koristi pri vsakem državnem ukrepu, najčešče na škodo kmetijstva. Tako, da je kmetijstvo ostalo pastorek tudi, ko je pri nas bil donešen zakon o carinski politiki. Industrija je dobila veliko zaščito in tako, da je situacijo izkoristila tudi naša oljna industrija, ki je večji del v tujih rokah. Na uvoz olja je bila udarjena carina, o interesu kmetijstva pa se ni vodilo dovolj računa. Tako, da je zlasti ostal uvoz oljnega semena tudi nadalje carine prost. Ne morem reči, da je temu res bilo tako. Toda interes kmetijstva ni ostal zapostavljen baš zato, ker bi bila industrija kmetijstvu hotela škodo. Ne, industrija, trgovina, bankar-stvo, obrt so bolje organizirani, oni so se za svoje interese vedno brigali, dočim pa naše kmetijstvo spi. Nima niti zbornice. Pa tudi mnogi, ki bi se morali živo zganiti za varstvo kmetijskih interesov, tega niso storili. Nasprotno, dostikrat so se vede ali nevede obnašali tako, kakor je bilo jasno, da to ni v korist kmetijstvu. Če pa se je dovoljeval carine prost uvoz oljnih semen, kmetijski krogi ne smejo in ne morejo govoriti o zapostavljanju kmetijskih interesov dokler industrija tega semena od našega kmetijstva dobiti ne more, ker ga naše kmetijstvo ali sploh ne prideluje ali pa premalo. Bodimo odkriti in priznajmo, da naše kmetijstvo žal le premnogokrat ni vršilo svojih dolžnosti niti do samega sebe. Spominjamo na ponovno pobudo, ki se jo je z raznih strani dajalo kmetijstvu za kulturo soje. Ono je to večinoma odklanjalo, v naši ožji domovini celo od strani njegovih predstavnikov in se je akcijo omalovaževalo in skoraj bi mogli reči, da tudi zmanjševalo. Če doma ni bilo dovolj oljnega semena, smo pač morali dopuščati, da se je uvažalo olje in da so se za drag denar uvažale oljne tropine kot močno krmilo. Ako nočemo doma pridelati, dobro, pa mečimo denar v inozemstvo, saj ga imamo strašno veliko in si ta luksuz lahko dovoljujemo. Drug primer bi lahko navedli za ricinovo seme. Za kulturo tega, kmetijstvo samo skoraj ni storilo prav nič. Država za uvedbo pridelovanja tega semenja tudi ni storila skoraj nič. Bili smo poolnoma navezani na uvoz. Za slučaj kakih vojnih zapletljajev bi nam utegnilo biti nemogoče iz inozemstva dobiti to seme in celo za vojne potrebe ne bi imeli ricinovega olja. Seme smo uvažali iz inozemstva, napram kateremu smo kar stalno bili pasivni z našo trgovinsko bilanco. Če ne iz narodno gospodarskih razlogov, pa bi bili mi morali vsaj zaradi potreb naše vojske storiti vse, da bi se vsaj z ricinovim semenom osamosvojili od uvoza. In vendar se ni nič storilo, celo kmetijstvo se ni ganilo. Šele industrija, in sicer tvrdka Hrovat & Co., ki je 100 #/» naša, se je sama morala pobrigati, da se za največjo silo krije doma. Obračala se je na oblastva, da podpro njeno propagando za pridelovanje tega semena v državi sami, dajala je seme in navodila brezplačno, vezala se je na plačilo prav dobrih cen in tako ji je po precejšnjem naporu končno vendarle uspelo najti pridelovalce za dober denar, a tudi to šele, ko je kriza cene drugim pridelkom močno okrnila. Žalostno pa je, da se pridelovanja ricinovega semena niso poprijeli naši soplemenjaki, nego pametnejši Švabi. Pripominjam pa, da se je propagandno delalo povsod do skrajnega juga, razen v Sloveniji, kjer ni podnebje za to kulturo primerno. Prepoved uvoza oljnega semenja je na mestu. Toda tisti, v katerega korist je ta ukrep storjen, t. j. kmetijstvo, pa mora tudi v večji meri poskrbeti, da bo sedaj dal dovolj tega semenja. Prepovedi uvoza mora slediti tudi ureditev cene vsaj v toliko, da ne bomo doživeli zmed, ki bi prinesle novo narodno gospodarsko škodo. Iz vsega, kar se danes o tem piše, nekako diha samo misel, da je treba paziti na to, da industrija ne bo kmeta odrla. Meni se zdi pa tudi v nasprotni meri potrebna skrb, t. j. da kmetijstvo ne bi industriji hotelo naviti cene tako, da bi industrija raje — nehala delati. Pri nas se radi zaletimo, zato so oblastva dolžna skrbeti, da kmetijstvo samo sebi ne bo vrglo zanjke okoli vraty. Vse kar je prav in kakor je prav. Našemu kmetijstvu gotovo privoščimo zaslužek, toda moralo pa se že bo potruditi, da bo oljna semena proizvajalo vsaj za približno tako ceno, kakor bi stalo pri nas inozemsko blago v slučaju uvoza, ali pa bo v nasprotnem primeru industrijski produkt brez potrebe podražen. Ukrepi glede prepovedi uvoza inozemskega blaga našemu narodnemu gospodarstvu ne bi koristili, prej bi bili potuha za morebitno nesposobnost kmetijstva kot proizvajalca surovine. Torej tudi v tej smeri je gledati, pomagati in urejati. Naj ne bo enemu nekaj dano, da bi s tem bil tepen drugi, nego narodnogospodarski interes mora s tem pridobiti, kar tudi bo, če se bo vse prav uredilo, kajti kmetijstvo bo našlo nov vir udejstvovanja in nov vir stalnejšega, sigurnejšega in boljšega zaslužka kot ga im« pri svojih izvoznih pridelkih. jf KUPUJ ! DOMAČE ŽS BLAGO \5v Ul ’> VOJIM , %Uil ■‘•rt Franjo Bulc, predsednik občine Mirna: Agrarna reforma - razlastitev veleposestev Leta 1931. je izšel zakon o razlastitvi veleposestniških gozdov v korist revnega prebivalstva, t. j. v korist onih kmetovalcev, ki nimajo lastnih gozdov, da bi mogli kriti svojo potrebo po kurjavi in stavbnem lesu. Po tem zakonu se je lahko razlastilo vse gpadove, ki presegajo mero preko 1000 ha, to znači, da bi lahko v naši banovini razlastili okrog 70.000 ha zemlje (gozdov), ako bi se vzelo dosledno vse gozdove nad omenjeno mero jn kajcor je to zakon predvideval. V februarju 1932 so bili izdani razlastitveni odloki, s katerimi se je pa razlastilo le okrog 40.000 ha, in to na 13. različnih veleposestvih. Ni moj namen raziskovati vzroke, zakaj se ni držalo striktno zakona in zakaj se je opustilo razlastitev skoraj polovico razpoložljivih veleposestniških gozdov. Tudi ne želim raziskovati vzrokov, ki so vodili oblast pri določevanju, koliko gozdov naj se odvzame, odnosbo pusti temu ali onemu veleposestniku, akoravno so to vprašanja, katera so zelo zanimiva in katera bi bila gotovo zelo podučna za našo bodočnost. Mogoče bo potrebno, da se tudi na to ob drugi priliki povrnem. Predvsem je danes moj namen spregovoriti javnosti, o usodi onih gozdov, kateri so Že bili definitivno razlaščeni, da celo z uzakonjenimi odloki pred tremi leti. Leto 1932. je poteklo ne da bi se količkaj ukrenilo, da se te gozdove prevzame, da se prede vsa vprašanja, katera so v ozki zvezi z razglasitvijo in da se uvede uprava, ki bi naj bila kos tej veliki nalogi. Leto 1932. se je porabilo zgolj zato, da si veleposestniki izberejo samo gozdove, katere jim zakon pušča na prostp izkoriščanje. Na ta način se je posredno dalo veleposestnikom pravico, da sami določijo gozdove, katere naj se po njihovi volji razlasti. Za izvedbo te izbire se jim je določilo polnih 6 mesecev, kakor da bi ne mogli izvršiti te izbire preje. Brez dvoma so ti veleposestniki kot stoletni gospodarji dobro poznali svoje gozdove, tako da bi zadostovalo za tako izbiro le par dni, ne pa polnih 6 mesecev. Ko so končno le našli najboljšo izbiro so to prijavili oblasti in je minulo zopet 6 mesecev, ko je oblast izdala rešenje, ali se s to izbiro strinja ali ne. Tudi v letu 1933. ni bilo boljše in se to vprašanje ni premaknilo z mrtve točke. Komaj v začetku leta 1934. se je pristopilo k prevzemanju teh gozdov in k prav počasnemu urejanju uprave. A na žalost se tudi v preteklem letu zadeva ni uredila v celem obsegu, marveč samo do polovice. Prevzelo se je od veleposestnikov samo okrog 19.000 ha, vse drugo je pa ostalo še vedno nerešeno. Kolikor sem ugotovil, je prevzem gozdov na nekaterih veleposestvih, posebno v bivši mariborski oblasti, neprikladen, ker se je vzelo pri razlastitvi kot temelj zgolj gozdno po-vršipo brez upoštevanja drugih okolnosti, kakor lega, vrsta gozda, donosa itd., kar je pri takem delu največjega pomena. V vseh teh slučajih pa so bili sklenjeni z veleposestniki ob vednosti in pristanku prizadetih občin kot bodočih lastnic teh gozdov sporazumi, kateri bi koristim ljudstva bolj odgovarjali in po katerih sporazumih bi bile občine razbremenjene glede plačevanja odškodnine, ker so veleposestniki pristali na to, da odstopijo občinam bremen prosto in brezplačno stalne površine gozdov. Kljub temu, da so vsi ti dogovori, za vsa še neprevzeta posestva, odnosno gozdove, sklenjeni in že zdavnaj predloženi ministrstvu poljoprivrede v končno odobritev, je zadeva popolnoma zaspala in ni od nikoder tako prepotrebne rešitve. •• Dobro je pa vedeti, da istočasno, ko so bili. razlaščeni gozdovi v naši banovini, je doletela ista usoda tudi gozdove v Savski banovini; posebno pa v Gorskem Kotarju. Razlika med prevzemom v Savski banovini in pri nas je pa ta, da so v Savski banovini že leta 1932. takoj po razlastitvi prevzeli do zadnjega kvadratnega metra vse razlaščene gozdove v državno upravo ter brez ozirov na levo in desno izvedli zakon do poslednih konsekvenc. V naši banovini se pa to vprašanje ne more premakniti iz mrtve točke. Kdo je kriv? Kaj je vzrok? Po potrebi se tudi o tem še pogovorimo. Takoj po razlastitvi že leta 1931. in delno 1932. je bil velik halo, saj se je razbobnalo vsepovsod trditev, kako ogromno korist bo imel naš mali človek, a ko se je moralo prestopiti k praktični izvedbi tega velikega dela, je pa takorekoč vse odpovedalo. Ta nerazumljiv postopek, tu malomarnost odgovornih čintteljev, brezbrižnost in nerazumevanje ljudskih potreb, kaže že danes težke posledice. Ako bi se takoj po razlastitvi začelo z rasnim delom, gozdove prevzelo in začelo upravljati v onem smislu in pravcu, kakor ju IQ žakonodajalec predvideval, bi bile naše obSjn« d&bile v svojo posest najlepše dele go*4d¥, upravk bj pa na ja način lahko zadostila potrebam našega ranega kmečkega ljudstva. Vsled tbga večnega zavlačevanja bodo naše prizadete občin® dobile — afco sploh kdaj pride do končne ureditve in prevzema — uni- čene in izsekane gozdove, kajti zelo naivno bi bilo verovati, da bodo veleposestniki štedili one gozdove, za katere so sigurni, da jih izgube. Do razlastitve gozdov je veljal za našo banovino zakon, po katerem so morali veleposestniki gozdov dajati revnemu kmečkemu ljudstvu drva in stavbni les po znižanih cenah. Z razlastitvijo leta 1931. je postal ta zakon brez veljave in se ga ni več izvajalo. Ker pa vsled večnega zavlačevanja še danes ni razlastitev izvedena, je naše revno ljudstvo opeharjeno celo za ono malo dobrot, ki jih je imelo pred razlastitvijo. Potekla je že 4. zima, ne da bi ti reveži dobili potrebnih drv in stavbnega lesa iz veleposestniških, oziroma občinskih gozdov. Ako se je že iz nerazumljivih razlogov prevzem razlaščenih gozdov tako dolgo zavlačeval, se je moralo vsaj prejšnji zakon pustiti v veljavi toliko časa, da se povsem prevzame razlaščene gozdove. Vsled te večne nesigur-nosti in tega nepojmljivega zavlačevanja, so imeli veleposestniki dovolj časa, da poiščejo in najdejo obrambne mere v zaščito svojih interesov, da izigravajo zakon in da to veliko gospodarsko, socialno ter narodno politično akcijo popolnoma diskreditirajo. Na žalost jim je to v celoti uspelo. Mi, ki živimo na deželi in smo v stalnem stiku z ljudstvom, in celo načelujemo občinam, dobro vemo, da nihče več ne verjame v resnost tega za nas tako perečega vprašanja. Na ta način se ubija ljudstvu vera v moč zakona in diskreditira sposobnost naše nacijo-nalne države. Izvedba te akcjie se je pričela brez vsakega določenega programa, ta bi se bil lahko napravil, in v treh letih je bilo dovolj časa, da bi se tudi izvedel. Zelo porazno je dejstvo, da se naša javnost, posebno pa naši zo to poklicani javni delavci sploh ne zanimajo za tako velepomembno in resno zadevo in jo tako rekoč prepuščajo pozabljenju. Ako so izdani zakoni — odloki celo uzakonijo — je treba tudi volje in moči, da se to tudi izvede. Med drugimi veleposestniki je tudi eno, za katero se je v letu 1931. smatralo, da ni moči za razlastitev. V letu 1983. je bil zakon popravljen in je koncem tega leta bilo tudi to veleposestvo razlaščeno. No, do danes se pa tudi tukaj ni nič ukrenilo glede ureditve tega vprašanja kljub temu, da je prizadetih več tisoč družin. Materialna kakor tudi moralna škoda vsled tega postopka je ogromna. Materialna Malo lekcije gospodu Lexu Več luči! Goethe 1.) O internaciji dr. Korošca in pridobivanju. Kdo je spravil g. dr. Korošca na Hvar oz. Vmjačko banjo, danes ni več sporno vprašanje. Posebno ni to vprašanje za tistega, ki pozna ves historijat Koroščeve putešest-vije in njenega vzroka, oz. povoda — punkta-cij. Kdor malo trezno premisli bo takoj spoznal, da je dr. Korošca pognala na Hvar želja za pridobivanjem pristašev, t. j. mnenje gg., ki so mislili, da je mogoče zbrisati s sveta politično stranico s tem, da se internira glavne voditelje, njene pristaše pa pridobi z obljubami, prigovarjanjem in gotovimi uslugami. 2.) O punktacijah in prikritih željah. V interesu politične jasnosti bi res že* bilo, da se zadeva punktacij že enkrat izči-i sti. Ali bi ta jasnost pripomogla konsolidaciji, pa je veliko vprašanje. Mogoče v toliko, ker bi g. Lex in njemu slični prenehali kažulinati g. dr. Korošcu in bi s tem minogo pripomogli še k neki drugi jasnosti, ki je za nas bolj .zanimiva): Zakaj delajta nekateri krogi dr. Korošca neodgovornega za njegova dejanja? Saj se on oe brani priznati svojih dejanj, vsaj demantira jih ne. Za enkrat se je treba pač sprijazniti s tem, da je avtor punktacij dr. Korošec, ki še ni zanikal, da ni in to že samo po sebi meče dovolj jasno luč na namene g. Lexa. Pa vendar pe, da bi g. Lex nameraval pridobiti celo samega dr. Korošca? 8.) Politika, klerikalizem in slepci. G. Lex pravi dobesedno naslednje: Pri nas je še precej silepcev, ki ne uvidijo, da je političnega klerikalizma pri nas v Jugoslaviji definitivno konec. V bivši organizatorični obliki ni več ‘mogoč. To so uvideli tudi že posamezni škofje, ki so mnenja, da cerkvi posebna politična katoliška stranka ni več potrebna tam, kjer država izpolnjuje napram nji svoje obveze v duhovnem in materialnem pogledu. Tudi sveta stolica v Rimu je tega mišljenja. Zato je Rim pustil, da je v Italiji padla katoliška stranica »popolarov«; da je bil izločen iz političnega življenja katoliški »Centrom« v Nemčiji, ki ga je naš »Slovenec« imenoval »stavbo iz granita«, končno je Rim tudi rad pristal, da se je razpustila Lueggerjeva krščansko social, stranka v Avstriji. Današnja doba težkih gospodarskih in socijalnih stisk ni primerna za politične klerikalne stranke, ki so predstavljale prav za prav le politično organizacijo enega samega stanu. Zato bo samo v prid in v korist občestva slovenskega, ako množice, ki so bile nekoč organizirane v SLS, to same uvidijo in krenejo na nova pota, ki so v skladu z interesi države in njene obrambe.« Menda spada tudi g. Lex med notorične pridobitnike«. Pa tudi prav nič logično ne govori zaradi klerikalnih strank. Te stranke še od daleč ne predstavljajo le enega samega stanu! Vsi stanovi so v klerikalni stranki zastopani in prav to daje klerikalcem moralno oporo, da se vedno bolj in bolj oprijemljejo svojih postojank. Tista, da je Rim pustil, da je padla stranka popolarov, je dokaj bosa. Najhujša pa je o avstrijskih klerikalcih. Vsakdo ve, da je katolicizem v Avstriji državna doktrina in da je krščanski socijalizem tam danes močnejši kot kdaj prej. 4.) In klerikalci pri nas? G. Lex, pnečitajte okrožnico nadškofa Bauera o Sv. Savi, prečitajte okrožnico o Sokolu, pojdite enkrat v Zagreb in vprašajte kogarkoli o tem, kaj sodi o klerikalizmu na Hrvaškem. Končno pa bi bilo dobro če bi pogledali v ono številko Domoljuba, ki pravi, da je »sporazum« v naši banovini mogoč samo na katoliški podlagi. Če boste še potem sodili, da je pri nas konec klerikalizma, zelo dvomimo. 5.) Kdo je mrtev? G. Lex pravi, da je poleg političnega klerikalizma mrtev tudi politični liberalizem. Politično smrt doživi tisti (in to bi g. Lex moral vedeti), kj na volitvah propade. In nista propadla ne klerikalizem ne liberalizem, ampak nekdo drugi. Ati je bil aš nslo-venski liberalizem kaj prida junak ali ne, tega g. Lex očividno ne ve. Koliko kulturnih in polit, dobrin nam je dal liberalizem', tega se on niti ne zaveda. Vedeti bi moral, da »o oni Ijtadje, ki so za našo svobodo največ žrtvovali, vzrasli baš iz liberalizma. To le kot konstatacija, ne da bi hoteli zagovarjati liberalizem. In gospodarski liberalizem? 2e g. minister dr. Marušič je izjavil tisto, kar g. Lex ponavlja: gospodarskega liberalizma je konec. Toda g. minister je še v istem govoru znal povdariti, da bo vlada podprla privatno iniciativo. Sodeč po tem, gospodarskega liberalizma še ne bo tako kmalu konec. 6.) In končno — še enkrat — pridobivajmo! G. Lex, ki je svojo nalogo očividno vzel zelo resno, patetično zaključuje: »Poglejmo tem dejstvom v oči in pojdimo vsi složno in pogumno na delo, da ustvarimo nekaj novega, boljšega za bodočnost, kakor je bilo v preteklosti. Vse vabimo, ki so pošteni in duševno snažnj.« Lcx. In res, pri takem načinu pridobivanja se konča vsa resnost! — n Prispevek h gospodarsko -socijalni akciji Iz krogov ljubljanskih davkoplačevalcev smo prejeli dopis, s katerim »mo bili opo- zorjeni na upokojitev sedanjega poslanca g. dr. Rika Fuxa a strani občinskega, sveta ljubljanskega. G. poslanec je bil z 31. 5. t. L na lastno prošnjo upokojen ter l>o prejemal ves čas, dokler bo poslanec, svojim službe* nim letom odgovarjajočo pokojnino v znesku mesečnih ca 4.800 Din. Službena pragmatika, ki velja za mestne uradnike ljubljanske, pa določa, da imajo uslužbenci, ki so izvoljeni v kak javen zastop, le pravico do dopusta, dokler vrše svoj mandat. Pri tem je izrecno rečeno, da se ustavijo takim uradnikom njih službeni prejemki do višine plače oz. dnevnic, ki jilj prejemajo za izvrševanje dotočnega mandata. G. poslanec prejema na dnevnicah mesečnih 6.000 Din ter bi torej ne smel od občine dobiti ničesar, dokler je poslanec in prejema te dnevnioe. Javnost se zanima, iz kakšnih razlogov je mogel biti občinski »vet tako radodaren v časih, ko je moral radi težkega finančnega stanja ukiuiti prvi razred mestne ženske rekli ne gimnazije ter odpustiti poleg nekaj honorarnih moči še dve stalp0 nastavljeni profesorici. Registriramo ta slučaj ne radi kake animožnosti proti občinski upravi gjj proti osebi g. poslanca, temveč v nadi, da nam bo mestna občina podala primerno pojasnilo. zato, ker so ogromne ploskve nekdaj dobro urejenih in dobičkanosnih gozdov brez pravega gospodarja izročeni na milost in nemilost ravno onim, katerim se jih je odvzelo. Vprašanje, kako izkoriščati te gozdove, je lahko in mislim, da o tem ni treba govoriti. Moralna škoda za narod in državo je mogoče še večja, saj so množice ljudstva izgubile vero v dobro voljo, da se jim pomaga, v moc zakona svoje države in sposobnost onih, katerim go zaupali, da skrbijo za njih usodo. Zahvaliti se je predvsem disciplini in potrpežljivosti našega ljudstva, da si samo ne vzame ono, kar ipu po božjem in človeškem zakepu pripada. Ker je tudi v našem, novomeškem srezu eno izmed teh veleposestev, in to celo največje, je razumljivo, da je naša dolžnost, da opozorilno merodajne činitelje, da se zganejo na svojih zaspanih mestih. Ni moj namen, da bi hujskal ali brez vzroka kritiziral, marveč, da opozorim merodajne, da se zganejo in da rešijo, kar se še rešiti da. Ne ubijajte optimizma in vere v krogih narodu in državi absolutno zvestih ljudi. Izvr? šite veliko rra rod n o-gospod a r sko započeto delo in narod vam bo hvaležen, v nasprotnem bomo pa zahtevali obračun prevzete odgovornosti. Najboljše ljudi na najodgovornejša mesta! Naj bodo razmere še tako žalostne, dovolj imamo sposobnih mož, ki bi znali izvrševati funkcije narodnih zastopnikov ne s stališča svojih osebnih ali partizanskih vidikov in i»' teresov, marveč le s stališča stvarnih potreb svojih srezov in celokupne Dravske banovine, seveda tudi te vedno s širšega, splošnodržav-nega in narodnega gledišča. Ugotovitev stvar? nih potreb posameznih srezov in celokupne banovine ne more delati nobenih težkoč, če se vsedejo k mizi resni ljudje, ki poznajo rat-mere in nimajo drugega namena kot pom»' gati in zdraviti. Pripadnost k eni ali drugi P°' litični skupini ne sme nikdar zaslepiti resnih mož toliko, da bi odklanjali še tako pametno misel samo zato, ker jo je izrazil pripadnik druge skupine. Take ljudi bi bilo treba prvenstveno izločiti, pod udar te izločitve bi prish s tem seveda vsi oni, ki so se trgali za vajeti doslej in vodili našo politiko tako, da je zagazila v blato že preko koles. Dolžnost vlad in Narodnih bank skrbeti zato, da imajo hranilnice na razpolago zadostna pl*" čilna sredstva. III. Mednarodni hranilniški kongres, k? so je vršil v času od 20. do 25. maja 1986 v Parizu, in kateremu so prisostvovali predsednik francoske republike Lebrun, 8 aktivnih francoskih ministrov ter zastopniki hranilni^ iz 26 držav, ki upravljajo nad. 1200 milija™ dinarjev hranilnih vlog, je med drugim P0* udaril: »Dolžnost vlad in emisijskih bank je, da v skladu z njim potrebno previdnostjo in v teresu vlagateljev ter stalosti denarja držijo vedno, zlasti v času krize, na razpolago P*8' čilna sredstva, potrebna za to, da ohranijo za? upanje vlagateljev.« Francoski finančni mim? ster je na tem kongresu poudaril, da je trdna valuta predpogoj za štedenje in temelj zaupanja. Sklepi kongresa, ki je predstavljal taka ogromno moč, zaslužijo, da se upoštevajo povsod, da se zopet dvigne zaupanje vlagatelje''? ker morejo le nova posojila denarnih zavodov iz novih vlog zopet poživiti gospodarstvo. Nai pokret Strelske vaje ljubljanske družine se vrše vsako nedeljo na vojaškem strelišču od 9. db 12. ure. Člani dobe muniejo po znižani ceni 50 para za komad. Strelci poslužite se ugodne prilike in obiskujte redno strelske vaje. Krajevna organizaciju Narodne Odbran*! Jescnice-KoroŠka Bela bo imela svoj reda letni občni zbor v nedeljo, dne 23. junija D**0 ob i>ol desetih dopoldne v običajnem prost0* ru. Dnevni red: 1.) 'Poročila funkcijonarje (predsednika, tajnika, blagajnika in časnikarskega odseka) 2.) Volitve novega odbor«; 3.) Slučajnosti. Udeležba obvezna za vse *jl ne. Predsednik- OBLASTNI OBČNI ZBOR Na praznik, 20. junija t. I. ob 10. urid^ poldne bo redna skupščina Oblastnega oo ra Narodne Odbrane v prostorih Zveze « , turnih društev v Ljubljani (Kazino? JU 11 stropje). ■ Skupščine se smeio udeležiti 1? '^'ati člani NO. Ti so seveda dolžni Vmwe- skupščlni, ki naj tvori nekak zaključek d ^ danjega dela in postavi smernice de*a Anto leto A. Makarovič: Boj za Venede ... urednik se je informiral o mojem poklicu, ker sem pisal o Venedih in Veneciji! i° je rodilo dvome, saj Venedi nikakor ne morejo biti Slovani! Zato sem se pomudil, da črtam primerjanje z Venedi, t. j. da popra-v njegovem smislu! Stvar je vendar jasna: Za g. urednika ne sme eksistirati na Jugu ničesar slovanskega pred 6. stoletjem, torej ne sme tičati za Venedi na jugu noben olovan! Kaj se vse lahko izreče človeku, ki ni ‘ega mnenja, sem precej informiran, zato ne yem’ £e.ie na mestu zamolčati, če se obljubi Sporočiti! Če mi je dal odgovor s tiskanim pankom g. K., je bil to vse prej kot »migljaj«, ker g. K. trdi tam o lokalizaciji isto kar laz, na moje fantazije o imenih se pa ne ozre! iorej? Tista »lekcija« kot sem tiste besede imenoval pa govori o lokalizaciji, ne o imenih! G. urednik je torej naredil netaktnost, s katero je spravil g. K. v to stvar! Ker se 8- K. dotika samo vprašanja, kje je stala Vi-»eta, (kot je tudi bil naslovljen rokopis) in sva tu istega mnenja, ne more biti tukaj ^migljaj«, ker bi tisti del mojega članka o lokalizaciji bolj upravičeno smel tiskati, nego 8? g- K.! Saj je bil spisan v zvezi z novejšima viroma, oziroma dognanjima po dveh prav jakih ali še večjih strokovnjakih, Henniga in Lavsena! Tisti »migljaj« bi moral biti na popolnoma samostojnem delu spisa, namreč tistem o imenih Jumne, Vineta, Jomsburg! Ce ta »migljaj« bil, češ, to je strokovnjaška ^razprava«, bi omenil najprej — imena! To •®[ej ni bil noben »migljaj«, ampak g. ured-nk bi rad imel nekaj o predmetu, ki ga je *animal v listu in g. K. je še rajši napisal, “ri tem imam jaz le zavest, da je strokovnjak °pogatil z razpravo o Vineti slovansko obzor-nisko literarno na mojo pobudo, na kar ponosen! . G. urednik pa ni zadovoljen z mano. Pra-Vl> da kar jaz delam, »je že nekaj več kot j|eskromnost«. »Postati hoče »velik« etimolog "r®z študija slavistike in germanistike! — z8plj na temelju slovanskega navdušenja!« Ni 'ni na kraju pameti hoteti postati ne velik, lle etimolog. Koliko jezikov znam, koliko gramatik, to je moja stvar! Ker se iz mojih člankov ne vidijo grške črke ali ni v njih polglas-Ukov, zato še ni samo navdušenje, na katerega podlagi pišem! Še tako mi stavci tu pa Jam delajo zmedo (sicer so pa dobri ljudje, fcer jaz grdo pišem) in še tako me marsikdo J*e razume, kar mi je žal, ker pišem iz gotovega namena! Napake strokovnjakov vidijo Pa tudi nestrokovnjaki. G. urednik mi »javno odgovarja«: 1. za take spise je treba imeti strokovnega študija! 'faz: Za Vineto je tudi treba strok, študija! Ali je mogoče strokovni študij takšen, da molil*' Če v njegovih šolskih knjigah ni zapisano? Kot pravi g. K. je glede Vinete najboljše mol-ati! Kakšnega študija mi je torej treba, že nočem pisati o Vineti, da ne bi tolmačil n. Pr. napačno: Vinica, ali kaj takega? 2. Huda zmota je, ako mislim, da je patriotizem ali rodoljubna vnetost nadomestilo za strokovne studije! Jaz nisem ne patriot, ne rodoljubno vnet! Vem, da moja ljubezen do slovenstva in s>ovanstva ni dovolj, da je treba učenja! Povem Vam pa tudi jaz, da strokovne študije '»so nobeno nadomestilo za političen čut, ki ?a marsikateri jezikoslovec nima! Tudi na-vnega škodljivca treba udariti! Gospodje, ki ',e ne zavedajo v kakšnem času živimo in ki okazujejo n. pr., da je Maribor spačeno, umetno ime iz Marburg, ali da so vsi naši Pomorski izrazi iz italijanščine, ali da so se tovenci izogibali morju, ali da je tretjina framske nemška naselbina, ali da pri nas ^rgoli gotskih imen, ali da teče naša etnografska meja ob Soči, ali toliko drugih nepolnih stvari, ali celo škodljivih — so sicer fi.Ti irVn° lz0 o?žc,,i> manjka jim pa politični tlr„'^^er 8I?° '°venci 10°/. politični kreteni, Pa’ kfr smo doinišljavci, ki ne znamo | užiti narodni skupnosti! V Italiji bi avtor ua \ nepouUČnein. smislu (ki slabo vpliva ^nan^f0^ vse vljudno in fino, tudi udariti nA°: Slovencem je treba borbe, borbenosti, boi .hfan!a besed! Občudovanje je bolezen, nev zakbn narave in torej zdravja! S citati niim- ?tvar: izobraženi strokovnjaki se ž nli i' radi — .>široHoustijo«! »Le čevlje sodi ki ,• k°P^ar« je najbolj prištojalo Kopitarju, Č m rabijo jih nestrokovnjaki, da pokažejo, sa»LazU^e:io Preše.rna! »Piši magari o fižolu, •mo piši samostojno,« ni znan citat, vendar se l- urednik porabil zame! Ne vem, če prali fl0 urezal’ ker sem v svojih člankih thpio samostojen. Jaz bi mu svetoval Goe-ja. »__ ejn jjarr auf eigene Faust!« (Konec.) Država in delavstvo Delavstvo mora brezpogojno videti v svoji državi onefra einitelja in ono osnovo, ki mu edina more in mora nuditi vse, kar je za njegovo življenje potrebno. Delavstvo in država v današnji dobi sta tako tesno medsebojno povezana, da ne more biti razlike med enim in drugim. Res je, naša država nima še izključno industrijskega karakterja, temveč tvori pretežno večino te države še kmetski stan, je pa eno, kar stoji pribito in kar je potrebno v vsaki državi, da se ne gleda na številčno pripadnost posameznih stanov, temveč je naloga onih, ki vodijo državo, brezpogojno skrbijo, da sta tako delavski, kot kmetski in nameščenski stan enako upoštevana. Samo z medsebojnim sporazumom in medsebojno ljubeznijo ter razumevanjem se da doseči v vsaki državi, posebno pa v naši, ki je nastala šele v prekratki dobi koristi za celokupen narod, samo na ta način se da jačati temelje one neporušene stavbe, ker so jih gradili oni junaki, ki so padali na gorah Črnega vrha in po zasneženih vrhovih Kajmakčalana in Solunskih, ter Skopljanskih gorah. Jugoslavija je sicer kot mlada tvorba zrastla in bila ustanovljena na kosteh in krvi onih brezštevilnih junakov in hrabrih borcev, ki so brez vsakršnega ozira in socijalnega vidika bili pripravljeni žrtvovati vse, da se omogoči zgradba te, tekom stoletij od najboljših sinov zaželjene državne zgradbe svoja najplemenitejša čuvstva in svoje največje žrtve, to je svoja življenja in svojo kri. Borbe in peripetije v posameznih državah nas uče, da je v vseh odločilnih momentih celokupen narod brez ozira stanu branil svojo domovino, branil njeno čast in njeno dostojanstvo. Ako pogledamo Nemčijo, Francijo, Anglijo ter ostale zapadnoevropske kulturne države, vidimo, da je v usodnih momentih narod rad pozabljal vse svoje medsebojne trzavice, vsa svoja pol. nasprotstva ter je kot en mož korakal za dobrobit svoje lastne države ter za čast in dostojanstvo lastne nacije. Rekli smo, ves narod in to tudi smelo trdimo, da so nam v tem pogledu ravno severozapadni evropski narodi lahko za vzor in vzgled, kako se služi koristim in časti lastne domovine. Za primer naj nam služi samo Posarski plebiscit, za katerega so gotovi internacijonalni plačanci prerokovali, da ne bo uspel tako, kot si ga Hitlerjeva Nemčija želi. Kljub temu pa, da je Posarje izrazito industrijski kraj, kjer prevladuje industrijsko prebivalstvo, smo videli, da vsa propaganda in vsi pozivi raznih izven-državnih in pa internacijonalnih krogov niso pomagali in zalegli ničesar, temveč se je to prebivalstvo na podlagi zavesti pripadnosti k eni državni in nacijonalni skupnosti odločilo zato, kljub temu, da ni v principu odobravalo predvidenih metod režima v Nemčiji, za to. da se priključi kljub svoji politični pripadnosti za Nemčijo, ne pa, da se obrne k Franciji, čeprav ji je slednja ponujala veliko več in dajala veliko več od nacijonalistične lastne domovine. Iz tega vidika moramo gledati in bi moralo gledati vse naše delavstvo na odnos delavstva napram državi ter bi ji moralo na vseh poljih pomagati v njeni konsolidaciji in pri njeni izgraditvi. Delavstvo se kot eden najvažnejših faktorjev ne bi smelo naslanjati na razne mednarodne internacijonalne socialistične organizacije, temveč bi moralo v krogu lastnih državnih meja skrbeti za to, da se ga po njegovem številu upošteva, ter se mu nudi vse one prilike in vse one možnosti preživljanja, ki poštenemu človeku pripadajo. Žal, da naše delavstvo ni sledilo tem svetlim vzgledom, temveč se je vsaj od po-četka nagibalo in sledilo onim, ki so ga hoteli zapeljavati in izkoriščati v svoje lastne egoistične interese. Res je, da naše delavstvo ni tako visoko izobraženo, da bi moglo, prepoznati in razkrinkati vsa ona advokatsko-diplomatska zavijanja gotovih krogov, ki hočejo na podlagi mas kovati svoj politični ali pa materijalno egoistični kapital. Radi tega je dolžnost vseh onih, ki mislijo pošteno in ki hočejo delati pošteno, da skušajo vso to naše delavstvo, ki je bilo že neštetokrat zapeljano v brezupne borbe, spraviti na pravo pot, ter mu vsaditi v njegovo dušo osnovno misel ter zavest, da je tudi delavstvo ter posamezni delavec celica države in državne skupnosti, kateri on pripada. Ta ideja je brezpogojno potrebna, ako si hočemo po Kosovski tragediji in po ostalem zapostavljanju s strani tujcev izgraditi svojo lastno močno državo, ako hočemo, da vsak posameznik prispeva k tej zgraditvi vse, kar je v njegovi moči in njegovi sposobnosti mogoče. Delavstvo mora brezpogojno videti v svoji državi onega činitelja in ono osnovo, ki mu edina more in mora nuditi vse, kar mu je za njegovo žavljenje potrebno. Ravno radi tega dejstva pa izhaja nujnejša potreba, da se prav naše jugoslovensko delavstvo oklene svoje lastne dfžave, ter po svojih močeh skuša omogočiti njeno čim močnejšo učvrstitev, čim-boljšo konsolidacijo, ter delati z vsemi silami na to, da postane ta država močna, jaka, katere ne bo mogel porušiti niti notranji, niti zunanji sovražnik. Vse to pa bo mogoče doseči samo v tem primeru, ako bo to delavstvo vodeno res po idealnih nacionalističnih delavskih voditeljih, ter brezkompromisnih borcih, ki bodo znali v vsakem primeru zagovarjati svoje nacijonalno stališče. Zakai ne razstavljajo? V zadnjem »Pohodu« smo postavili pod naslovom »Ljubljanski velesejem« tudi vprašanje, zakaj nekatere tvrdke ne razstavljajo. Na to vprašanje nisimo dobili seveda iiikakega odgovora, imamo pa nekaj informacij, ki nam lahko služijo namesto odgovora. Tvrdka Beer, Hribernik & Comp. Med dastniki so gg. Beer Emil, Beer Karel, vsi tovarnarji iz Varensdorfa ČSR. Ti trije gospodje bratje so soudeleženi pri podjetju s 400.000 Din, in sicer Beer Emil z 200.000, Beer Oto in Karel pa s po 100.000 Din. Jugobruna d. i o. z. r Kranju. Edini poslovodja te tvrdke je Bruna František, fabri-kant, Plavy, ČSR. Družabniki pa so ing. Tarama Miloš s 100.000 Din, ing. Knop Voja s 121.000 Din ter poslovodja Bruna František s 279.000 pin in poviškom 500.000 Din. Glasom notarske pogodb© zastopa poslovodja Bruna Frančišek, češki, državi jan, tvrdko »jugob runa^ popolnoma samostojno. Mars Ljudevit. 100% »domače podjetje« iz Domžal s sijajnim načelstvom. Prokurist je Gerand Keller, tovarniški ravnatelj v Ma-lia-Enzensdorfu v Avstriji ter ing. dr. Hans JSneder, ravnatelj v Domžalah. Načelniki pa so gg. ing. Koprivnik Vojko, Beograd, ing. Dušan Sernep, bivši vel- župan, Rudolf Schon berger, zasebnik v Gaadenu, dr. Viljem Bal-tič, prds. Pok. zavoda, Adolf Marx, tovarnar iz Maedlinga pri Dunaju, dr. Ivo Benkovič, odvetnik v Ljubljani, dr. Viljem Mar^ iz Ga-adena pri Maetflingu. , Siegel in drug d. * o. $. Ljubljana. Poslovodje: Anton Umberger, Ljubljana, Ernest Siegel, Dunaj, Josef Frankel, Dunaj, prokurista Josef Frankel, Angela Okorn, uradnica družbe, Ljubljlana. Lastniki: Ernest Siegel, Osvalt Tyrš, Josef Franki, Ervin Tausig, Eg-rnund Goldstein, Alfred Schwarz, Oton Siegel, Oton Hirsch. Vsi nositelji teh blagozvenečih imen so z Dunaja. Za enkrat se omejimo samo na te tvrdke, pričeli pa bomo čisto sistematično objavljati podatke q tujih podjetjih na naših tleh in osebah, zaposlenih v teli podjetjih, da bo naša javnost nekoliko bolje informirana o ozadr ju teh podjetij. /manpo podjetja, & dobivajo driaone dobave, **P—lujeje pa izključno tuje imozenuke moH 700 let ali v znamenju umetnostnega zgodovinskega seminarja Dr. Izidorja Cankarja. Neki kritik nad kritiki je napisal, da ima slovenska oblikujoča umetnost za seboj 700 let. G. R., ki je to kritiko napisal, je prav gotovo pozabil, da ima naša umetnost za seboj še mnogo več let, kajti pred sto leti so se pri nas udejstvovali v umetnosti Nemci in ILalijani, pred tisoč leti pa Rimljani. Tako ima slovenska oblikujoča umetnost za seboj 2 tisoč takih let. O SPODOBNEM »SLOVENCU« Ljubljanski »Slovenec« prinaša nabožne slike, osnutk© nedeljskih pridig, agitira za evharistične križe itd. Zato mu tudi nihče ne more zameriti, oe(8. VI.) graja moralnost »Glasa naroda«, ker je nekemu svojemu poročilu dal naslov: »Obesil je svojo nosečo ljubico.« Takole modruje naš čisti Slovenec: »Ali je ras treba, da Glas naroda svojo moralno revščino obeša na vali ki zvon?« No, kadar pa glodiata isto kost, takrat se pa tudi čisti Slovenec malo meni za moralnost, saj n. pr. v isti številki piše: »da je bila »Samostojna skupina,« katere glasilo je »Glas Naroda«. pri zadnjih senatnih volitvah od močnejše volje enostavno posiljena!« Mi najbrže ne bomo nikoli zvedeli, ali Bog pa gotovo ve, odkod katoliški novinarji razumejo pošiljanje, odnosno, zakaj znajo celo ločiti med enostavnim in še dragim posiljenjem, to pa vemo že danes, da se Slovenec kljub VBeanu smatra za vodilni katoliški list, kateremu so ■mali moralni prestopki že vnaprej odpuščeni, veliki pa spregledani, ker velikodušno piše tudi o evharističnem kongresu in drugih akcijah katoliške duhovščine. CENA JE MERODAJNA ZA KAKOVOST1 Zlasti vidimo to pri testeninah. »JAJNINE« na primer so najdražje, zato pa je njih kakovst izredno odlična. To vedo naše gospodinje, a tudi vsi oni, ki jih uživajo. VSE JE V SKLADU S KATOLIŠKIMI NAČELI! Te dni sta se »Slovenec« in »Domoljub« na široko razpisala o »slogi vobče« in »o složnem obnavljanju gospodarstva.« Oba se pazita, da obravnavata problem sloge povsem resno, dejansko pa je članek po svoji tendenci na žalost tak, kot da ga je spisal rajni dr. Mahnič. Oba lista pišeta, kakor da sploh nista iz Jugoslavije, v kateri je več ver in več plemen, nego .nastopata, kot da sta iz avtonomne, ultrakatoliške in seveda samo slovenske Slovenije, kjer pridejo za obnavljanje gospodarstva v poštev seveda samo Slovenci in še od teh samo gospodarstveniki izrecnih in vidnih katoliških načel. Toda, skoro bi rekli, da ta dva lista vendarle nista taka v vsakem slučaju, nego najbrže samo v toliko in tedaj, kadar gre za nastop proti dottha^im ljudem! Kajti, da n. pr. »Slovenca?, kadar se da škoditi domačimi gospodarjem in gospodarstvenikom, nič ne moti niti tujstvo nit} dru^ gOverstvo, vidimo prav praktično iz poziva v »Slovencu« (28. 5.), da naj pridejo v Ljubljano bolgarski vrtnarji. Vemo, da je ljudem od »Slovenca« bolj malo za pravoslavce Bolgare, morda nekako toliko, kot jim je bjjo včasih za Srbe, Arnavte, itd., vendar bi apš katoliški »Slovenec« baš s priseljenimi Bolgari rad zniževal vrednost s trudom pridelanega domačega blaga, v kolikor te vrednosti še ni uničila dovolj sedanja kriza sama! Ti gospodje strogo katoliških načel so torej res iskreni iprijatelj|i našega vrtnarstva An kmetijstva. Zato, da bi za pol Dinarja jedli bolgarsko papriko in dobili več salate za Dinar, kot jo že sedaj dobe, prodajo domače interese in katoliške principe. Taki »Slovenčevi« agitaciji je treba, ne glede na katoliške gospode, še jasneje poudariti načelo Narodne dbrane »Svoji k svojim!« f Šinkovec Ludvik V ponedeljek 3. t. m. je naša Omladina izgubila za vedno enega svojih vnetih članov. V 18. letu svoje mladosti nam je umrl br$t Šinkovec Ludvik, uslužbenec pri tvrdki L. Košir v Novem mestu. Bil je- med onimi, ki so Odločni zastopniki naše ideje med obrtniškim stanom in zagovornik proti našim nasprotnikom. Pokopali smo ga na šmiheisko pokopališče z žalostjo v srcu, da smo izgubili z njim mnogo obetajoSega narodnega delavca. Ohranimo ga v blagem spominu! RENEGAT STRAFELA 0 NAŠI ZEMLJI. Bil sem pred kratkim v Avstriji priča, ko je renegat Dr. Strafela — komisar za pospeševanje turizma — zimerjal in grdil po znani avstrijski navadi razmere v naših letoviščih, posebno obmorskih, kjer je po njegovih besedah le »Dreck und Wanzen« — ter rotil svoje poslušalce, avstrijske Miheljne, ki jih je bilo med publiko 90%, naj se ogibajo Jugoslavije, ter naj gredo rajši v Italijo. Celo grozil jim je z represalijami! Tako delajo z nami sosedje Avstrijci in celo komisar za tujski promet! Kako pa pri nas? Društvo »Putnik« prireja potovanja in izlete na Dunaj, Veliki Klek in itd. Za ta denar, ki ga imajo za tako potovanje na razpolago, bi lahko tisti, ki potujejo, obiskali našo dalmatinsko obalo odf Sušaka do Kotora in še krasno vožnjio preko Bosne bi lahko ifneli. Od izletnikov, ki pridejo k nam iz Avstrije, je 90% takih, ki se veselijo, da se bedo dodobra najedli in napili, kar jim je v bla-ženi Avstriji nemogoče. In ti ljudje niti ne zmorejo n. pr. pptovanja v zelo drago Italijo, In te hujska «daj' dr. Strafela zoper našo ceneno Jugoslavijo! Vse kar je prav, hlapci tem renegatocm ne bomo nikoli več! Književnost Pravkar smo prejeli prvo številko nove revije JugosloVenski turista — Naša pota«, ki je nastala iz obeh dosedanjih jugosloven-skih turističnih revij »Jugoslovenski turista« in »Naša pota«. V uvodni besedi je pojasnjen vzrok fuzije: vzbujati ljubezen do krajev naše lepe domovine je bil idiosilej eilj obeh revij, ki ju je končno tudi združil v interesu našega turizma in propagande zanj. Revija je izšla v izredno okusni opremi in jo krasi mnogo res umetniških slik. Od slovenskih fotoamaterjev sta zastopana prof. I. Noč in Fr. Krašovec. Iz pestre in zanimive vsebine omenjamo Antičeva članka »Spoj zaledja s morem«, ki v njem dokazuje potrebo stalne avtobusne zveze Ogulina z Novim, in Girkvenica - Selce« z zanimivim opisom tega našega najlepšega kopališča na Gornjem Jadranu, dalje zanimiv opis Pelješca, obširen članek o razvoju in sedanjem stanju turizma v Dubrovniku in okolici, članek »Šta je uradjeno za naš turizam u 1934. godini«, ki je bilanca našega lanskega turističnega dela in Regallyjeve članke »Vtisi s pota proti' morju«, ki v njem reportira svoje vtise s pota proti morju po železni^, »Naša kril* v vetru«, ki v njem opisuje vtise s poti proti morju po zraku. >30 letnica turističnega dela dir. Rudolfa Marna« s pregledom jubilantovih naporov za povzdigo našega turizma, »Železnice v službi našega turizma« z vsemi potrebnimi podrobnimi pojasnili in »Slovenska Jje-tovališta i Iječilišta«, ki v njeni podaja pregledno sliko vseh naših važnejših in omembe vrednih turisti finih krajev. Uredništvo nove revije je v rokah g. Vladimirja Regallyja, ki je doslej že tri leta urejeval >Jugoslovanskega turista«, a dve leti »Naša pota« in s svojim delom dokazal, da tudi Jugoslovei moremo im ti prav tako reprezentativno turistično revijo, kakor driir.^ ge države. Pohvaliti imorajmo zlasti tudi nagradili i foto-natečaj nove revije, ki ga je razpisala z namenom, da zbere čim več najboljših sliU iz življenja naših krajev in ljudi. Od 100 lepih in -/.anirrtivih nagrad omenjlamo zlasti brezplačno vožnjo v I. razredu luksuznega parnika do Kotora in nazaj, brezplačne lete, brezplačne avtobusne vožnje v razne kraje naše domovine in druge. Foto-natečaj bo zaključen 15. julija, ko bo posebna žirija, ki jo sestavljajo uredniki gg. Ravljen, Gaber iti Regally, ravnatelj Pintar in fotoamaterji Kornič, Kermaver in Kos, vse slike pregledala in sodelujočim prisodila nagrade. Ursd-noštvo revije je v Ljubljani, p. predlal 114. USTRELJENE VRTNICE. Afriško Libijo upravlja guverner Italo Balbo. V Tripolisu stanuje v divni palači, vsak dan se vežba v streljanju. Ko ga je oni dan posetila oeka mlada Nemka, je skozi okno sprožil i p pištole v vrt 10 strelov, nakar je z gredice pobral deset odstreljenih vrtnic. Tako vsaj javlja »Die Dame«, mi pa pomilujemo vrt in vrtnarja, ki ima za gospodarja takega strelca. Po naši zemlji Pragerske OKROŽNI SOKOLSKI ZLET Ves Maribor in okolica sta prihitela v ne deljo, 2. junija t. 1. v Pragersko, da vidita nastop Sokolov Mariborskega okrožja. Ta nastop hvaliti bi bilo odveč, saj je bilo navdušenje zadostno merilo za kvaliteto izvajanja. Nastopilo je 64 članic, 108 naraščajnikov, 88 naraščajmo ter 104 članov. Med temi točkami pa je bila orodna telovadba, simultane vaje in štafeta. Želimo si še takih nastopov, ker povzdignejo nacionalno zavest našega ljudstva. Koprivnik pri Kofovhi »Iks«. Gospod »Iks« je pisec članka »Kerne Antvvart« v 17. številki »Gottscheer Zeitung«. Je najbrž izkušen dopisnik, kajti kakor sam pravi — ne mara polemike s »pisarčkom«, ki je zagrešil o kočevski deželici pisane članke v zadnji številki »Pohoda«. Tudi nam ne pride na misel, tila bi polemizirali z gospodom »Ifcsem« toliko časa, dokler ne prizna, da pisarček »Pohoda« ni napadal narodnega voditelja naših vrlih Kočevarjev, baš narobe: podčrtal in utemeljil je na kopriv-niškem shodu izraženo željo gospoda dokt. Arka, da manjšina na Kočevskem ne želi več in ,ne manj, samo strikltno izvajanje šolskega zakona. Po vseh znakih sodeč je g. »Iks« mož starejših let, zato je pozabljiv, kair mu ne štejemo v zlo, kajti leta so leta in pozabljivost je slabost in ne greh. Zato pa brez zamere g. »Iks«, če k vašim navedbam dostavimo to in ono željo, da bi tudi od naše strani dobila objektivna jugoslovenaka javnost jasno, resnici odgovarjajočo in s poštenim namenom podano sliko o tem — kako kaj živimo v prijazni kočevski deželici. Prvi naiš dostavek velja šudfea^jnski šoli. G. »Iks« dvomi, da bi »pisarček« Pohoda poznal to nedolžno ustanovo. Je res ne pozna! Toda ljubi gospod — to vendar ni važno, Žnidaršiči in Kobetiči na Ovčjaku, zllasti pa njihovi otroci, mali Žnidaršiči, Rožiči in Kobetiči, kateri gotovo ne po lastni krivdi pripadajo v svoji narodni državi — k narodni manjšini. Pisarček tega članka ima pred seboj seznam šoloobveznih na Ovčjaku. Ta seznam izkazuje točno 20 imen, med katerimi je 7 Rožičev in Žnidaršičev, trije drugi otroci imajo anater Rožič Tetrezitjo-, Rožfč Pepco. To je delo »pisarčku neznanih zakonov, kateri veljajo za razvoj narodnosti in jezika?« Ne, to je delo šulferajnske šole, katera ima brez zakonite osnove nadaljevanje v Kraljevini Jugoslaviji, kajti g. »Iks« ve, poštena jugoslovenska javnost pa šele sedaj sliši, da imamo na Ovčjaku proti jasnim določilom 45. paragrafa šol zakona nemški učni jezik za Rožiče, Žnidaršiče itd. iDirugi dostavek velja trditvi, da naši Kočevarji niso toliko neumni, da bi hoteli germanizirati deco slovanske krvi. >Mi hočemo ohraniti to, kar je naše«, pravi g. »Iks«, — »zato hočemo imeti svoje, nemške šole.« Točno povedano. Naši Kočevarji imajo res druge in večje sikrbi, nego bi mislili na asimilacijo drugih. Toda — in to ni malo-pomembno vprašanje — tako mislijo vsi Kočevarji? Tudi tisti, ki so n. pr. v Koprivniku mirno prenašali, da je do dne 17. 12. 1984. leta jugoslovenska učiteljica, Nemka, uporabljala kot učni jezik nemščino v oddel- ku, kjer ima do nemškega jezika pravico od 41 otrok le osem, toda taikoj so začeli zbirati podpise za vpostavitev starega stanja, kakor hitro je po 17. decembru jugosiovenski učitelj — ne Nemec, ugotovil, da po duhu in črki šol. zakona osem pristnih manjšinskih otrok nima pravice do nemškega učnega jezika. Ali ne mislijo germanizirati gospodje, kateri postavijo za merilo narodnosti jezik, v katerem otrok moli, v fari, kjer je od 700 faranov vsaj 200 Ne-Nemcev, toda v cerkvi ne sliši ta manjšina nobenega očena-ša, nobene slovenske pesmi, v šoli pa ima slovenski verouk le toliko veljave, kolikor mu milostno odmeri — veroučitelj, ne Jugo-sloven. Pisarček Pohoda prav rad verjame gospodu »Iksu«, id'a Kočevarji ne mislijo germanizirati Ne-Nemcev, ne razume pa, zakaj hočejo imeti »staro stanje« recimo na narodni šoli v Koprivniku, kjer je to staro stanje mirno prenašalo, da se deca iz mešanih zakonov neovirano pretvarja v zavedne, še več — v nestrpne Nemce. Prosimo naj se potrudi g. »Iks« v Koprivnik in vpraša dva sinova in hčerko zakoncev Malnarič Martina in Stonič Frančiške, kakšne narodnosti so njuni otroci. Naj vpraša dve hčerki in sina banovinskega cestarja na Hribu, ki ima ženo Belokranjico, kakšne narodnosti so, ali če vsaj razumejo slovenski. Naj vpraša Vrtačič Josipa, posestnika iz Hriba, kakšne narodnosti so njegovi otroci, če znajo kaj slovenski po večletnem šolanju v jugoslovenski narodni šoli, odnosno: kdo jih je naučil nemško misliti, moliti — če ne ono »staro stanje«, katero tako obupno pogrešajo prijatelji nemške ohranjujoče šole. Ali naj vpraša kdo siroto Medic Tereziko — hčerko Slovenke: kdo jo je naučil nemški in kje ni imela priložnosti, da bi ohranila materinski jezik. Rekla bo: »Gospod, jaz, hčerka slovenske matere, sirota brez očeta ne znam slovenski, znam pa prav čedno nemški po dobroti jugosloven-ske narodne šole in jugoslovenskega učitelja.« Vprašajte Ožbald Anico, hčerko Ožbald Matije in Slavič Marije, pa magari tudi njeni sestrici, učenki 1. in 2. razreda narodne šole v Koprivniku: kakšne narodnosti so. Vprašajte hčerko Jakše Marije — Malčiko: kako je prišla ona v nemški oddelek jugosloven-ske narodne šoile, če je na matičnem listu izkazana za Slovenko. Vprašajte hčerki Radovan Frančiške v Koprivniku, odkod imata nemško narodnost, če imajo mater Slovenko. Zato, ker je oče — Kočevar? Zakaj so potem Vertalčiči — Nemci? Ker je mati Nemka? Vprašajte sinove in hčerke Lampeter Marije — zakaj so one Nemke? Malnanči, Vrtačiči, Mediči, Ožbaidi, Jakše Malike, otroci Radovanov, Lampetrov — Nemci? In to so podaffla samo iz enega razreda! Kaj bi bilo takrat, če bi navedli imena iz treh razredov ene šole?! Gospod »Iks«., res Kočevarji niso tako neumni, da bi hoteli germanizirati, so pa tako brihtni in lojalni nekateri Kočevarji, da se celo s pomočjo »Kra-kerjevih paketov« borijo za ohranitev »starega stanja« — katero — Bog ne daj - ni germaniziralo, le odjedalo je listje slovanske lipe: Mailneriče, Vrtačiče, Ožbalde, Radovane, Lampetre itd. Tretja pripomba naj velja razlogu, da zato mora znati naš šolarček, Kočevar, knjižno nemščino, da bi kot mož in žena v dneh izkušnjavp iz nemških fcnjjg in časoj is^v zvedel, da je dolžnik domovine Jugoslavije. Ta argument — malce šepa. Kajti mi poznamo že danes odtrasle, ki so v jugoslovenski Šoli postali dobri Nemci, ne poznamo pa nobenega, kateri bi za ta dar — recimo v Koprivniku izkazal svojo hvaležnost. Kljukasti križi na zidu stranišč, v anonimnih pismih, upor proti slovenski pesmi, mržuja proti slovenski knjigi, odpor proti »slovenski organizaciji« —Jadranski straži i. t. d., i. t. d. bi bili darilo in zahvalnost okoliša, kateri je užival 15 dolgih let dobrote »starega stanja«? Ne, ljubi gospod »Iks«, rajši podprimo Slovenci in Kočevarji tezo gospoda doktorja Arka in recimo: »Nočemo več »starega stanja«, hočemo pa striktno izvajanje šolskega zakona«! Pisarček. Ormoi VINOGRADNIŠKO ZBOROVANJE Dne 1. junija 1.1. je bilo pri nas odlično zasedeno veliko zborovanje in občni zbor Vinarskega društva. Izvoljena je bila nova uprava z g. Lovrom Petovarjem na čelu. V nedeljo, pa se je vršil sedmi vinarski kongres. Predsednik g. Petovar se je spominjal smrti velikega kralja Ujedinitelja in izrekel pozdrav mlademu kralju. Sledili so pozdravni govori in referati. Zborovanje je pokazalo točno sliko težkega položaja, v katerem se nahaja naše vinarstvo, ki je nujno potrebno pomoči. Jesenice Zadnje čase, pred in po volitvah v narodno skupščino, so se pokazali na ograjah in stenah nekaterih poslopij z rdečo barvo naslikani komunistični znaki. Prav posebno je viden tak znak na ograji Sokolskega doma na Jesenicah, ki ga do danes še ni noben odstranil, Izgleda, kot da so vse Jesenice komunistične! Sploh je zadnje čase opaziti na Jesenicah precej rdeče barve: z rdečimi trakovi okrašeni vagoni vozijo v nag obmejni kot, rdeči prapori se vozijo po naših cestah — zelo privlačno vsie to za naš tujski promet! Inozemskih gostov taki pojavi ne morejo prav pcjsebno privabljati v naša letovišča. Nas domačinov pa seveda prav nič ni strah pred njimi, posebno še, ko slišimo pijanega rdeč-karja kričati »Heil Hitler!« Tako »zavedna« masa pač me bo nikoli mogla pričarati v Jugoslavijo od nekatrih tako zaželjlenega boljše>-viškega kraljestva. Pa kaj bi tudi rekli bolj-ševiki, ko bi videli svoje zveste sodruge in sodružice manifestirati po naših cestah s polnimi usti kritike proti buržujem, oblečene pa po najnovejši pariški modi — v svili in laku? Mi jim seveda to odpuščamo, ker vemo, kaj hočejo in kaj delajo. Zdi se nam pa, da bi rdeče kraljestvo naflbolj nje same zadelo in bi ga bili kaj kmalu siti — boljše-viška raševina bi jim kmalu opraskala razvajeno kožo! Tiste, ki ©e poleg vsega navedenega ba-vijo, kakor že zgoraj omenjeno, tudi z umetnostjo slikanja srpov in kladiv, bomo pa ob priliki že kako zaznamovali, da' prdejo v album »zanesljivih« državljanov, kakor se pred javnostjo prav svetniško že danes izdajajo. Takrat bo pa naš srez zaslovel po senzacijah ... Nove mesto JADRANSKA STRAŽA IN NARODNA HIMNA. V nedleljo, dne 2. junija t. 1. smo imeli v našem mestu kaj lepo in prisrčno svečanost. Podmladkarjem Jadranske straže so bili namreč izročeni prapori, katere je blagoslovil tukajšnji g. prošt dr. Čerin. Slavnost je bila zelo lepo izvedena, prisostvoval je sam g. podban kot predsednik oblastnega odbora Jadranske straže. Izrečene so bile mnoge vzpodbudne-besede za mladino, ki je v velikem številu prisostvovala pomembnemu dogodku. Strumno so korakali po izvršeni slovesnosti učenci poedinih šol, pred njimi praporščaki z novimi prapori v spremstvu kumic. Navdušila je nas in sebe naša mladina. Prireditvenemu odboru s predsednikom krajevnega odbora J. S. g. dr. Červinko na čelu in vsem sodelavcem naše čestitke. Nekaj pa moramo pripomniti pri tej pri; liki. Udeležba je bila zelo velika. Zastopani so bili vsi stanovi. Tudi kmečko ljudstvo, katerega je ob nedeljah polno v mestu, je z velikim zanimanjem sledilo celi prireditvi. Žal pa nekateri še danes ne vedo, da se mora pri petju naše prelepe himne stati odkritih glav. Ne vemo, je li temu kriva nevednost ali malodušnost. Saj ima tudi naše ljudstvo nešteto prilik, da je podučeno o obnašanju pri sličnih prilikah. Najprej v šoli kot otroci in pozneje v raznih tečajih, ki jih je dandanes mnogo po deželi. Najbrž nista še pronikla v vsa srca ljubezen in spoštovanje do naše lepe domovine. Zato se ponavljajo slučaji, da marsikoga ne zgrabi petje naše veličastne himne in g* pusti ravnodušnega kot ob kaki neznani pes-mi.. Tu morajo poseči vmes podeželski vzgojitelji: šola, duhovščina. Posebno naša č. duhovščina bi lahko mnogo pripomogla s svojo besedo z leče in ob raznih drugih prilikah, da se taki nedostatki odpravijo. Prosimo vse predavatelje, č. duhovščino in c. učiteljstvo, da delujejo v tem, smislu pri državljanski vzgoji našega ljudstva. 25 letni jubilej proslavlja sokolska župa Novomesto dne 9. in 10. t. m. Pripravljajo se raznovrstni nastopi in akademije. Prepričan1 smo, da se bodo prijatelji Sokolstva udeležili teh prireditev v impozantnem številu. VSEM SOKOLSKIM DRUŠTVOM IN ČETA# V DRAVSKI BANOVINI! Akcijski odbor za postavitev spomenik® na Vižmarski tabor se je obrnil na vse Sokolske edinice v Dravski banovini iz razloga, ker bo Sokolski dom spomenik Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja in' je torej v prvi vrsti Sokolstvo poklicano, dla pripomore do uresničenja predvsem te akcije. Akcijski od-bor nima tako velikega števila delavcev, da bi po vsej Dravski banovini zbiral dinarjle i® prav zaradi tega se je obrnil na vse Sokolske edinice, da vsaka v svojem rajonu uvede v ta namen nabiralno akcijo. Ker večina edinic še ni poslala za to akcijo nabranega zneska, prosimo, da to čim-preje store in nakažejo vsoto po svoječasno vposlani položnici na podružnico poštoe hranilnice v Ljubljani na čekovni račun št 14.083 (Sokolsko društvo Št. Vid nad Ljubljano). Naša akcija je zadeva vsega prebivalstva v Dravski banovini, posebno Sokolstva, zato pokažino bratsko Sokolsko vzajemnost tudi v dejanju in naj ne bo nobene edinice, Iti bi s® ne odzvala naši prošnji in ne bi storila svoje sokolske dolžnosti! Zdravo! Akcijski odbor. Stoodstotni. V gotovem ljubljanskem Čf sopisu se večkrat čita ob priliki proslav juhi' lejev zaslužnih mož: je stoodstotni Ljubija«' čan. Ali je ta stoodstotni morda kaka zasluga-Mogoče bojazen pred drugimi, ki niso stoodstotni? Pojdimo se znova Primorce, Ljubljančane, Štajerce, Ribničane in ustanavljajo^ vsak svoje klube. Čuvajmo Jugoslavijo! A do Makarovič: Naše Vile in „ilire“ (K stoletnici ilirskega pokreta.) Ime »Iliri« nam je najverjetneje razložil naš jezikoslovec K. Oštir kot »Kačji narod« in to po boiunntvu — kači. Mitična kača pri Hetitih se je zvala Illu(r)janka! Ta kača je predstavljala praočeta ((pramater) naroda, kot vladarja podzemlja, vode, kraljestva smrti (dedi!)! Dr. Niko 2upanič tolmači raje Ilire kot narod jeguljarjev, ker so reke, ki tečejo v Jadransko morje, zelo bogate na jeguljah! Seveda Iliri niso ločili med Kačo in Jeguljo, a jegulj bi bilo v rekah zelo malo, če bi bili Iliri in Jeguljarji! Prav gotovo so pa te jegulje v zvezi z imenom božanstva Illur — »Kača« in so se tako zaplodile najbrž kot svete, čuvane živali, inkarnacije dedov, ki jim vlada baš »Illur«, praoče, bog »smrti«, od katerega so nekateri narodi izvajali evoje pokalen je! Tudi Slovani tako! In naša »Kača« je »Veles«, bog duhov umrlih! Brtickner tolmači tako »Bojano, Velesova vnuka«, češ, Slovani so mislili, da potečejo od Velesa. K temu navaja Cezarja (de Bello Gallico, VI. 18) »Galli se omnes ab Dite patre prognato« prae-dicnat«! Jegulje — Kače so ljudem pomenile utelešenje umrlih in reke, čez katere je šel sveti most, simbolizirajoč moet v »onstran morja«, kjer vlada Veles — velika kača v navu! Slovani so pekli »mostove« iz testa, ki so pomenili sveti most na »oni svet«! Jegulje so torej bile tisti blaženi! Zato imata prav dr. Zupanič in Oštir, da ime naroda Ilirov pomeni neko zvezo s temi kačami! »I-lur«: »V/elar«, kar je v zvezi z Vil — Vila, torej »Vilar«! -I- v »ilur« je imel pred seboj še en glas, da je ta prav lahko V ((ilur!) (Glej Hillyricum, Hilluricum!) Slovani so častili božanstvo ob svetih rekah in na prvem mestu je tu Veles, o katerem so verjeli (Belin!), da njegov »ključ« (Pvir) zdravi slepoto. Most iz testa predstavlja bolj most čez »veto reko nego čez morje! Pot v onostran je prvotno simboUziral vsak most čez vodo. Kača kot utelešenje umrlega je v vodi jegulja. Božanstva onstranstva, duhov, ob rekah je mogoče dokazati iz krajevnih imen ob staroslav-nih rekah, in sicer ob prehodih in mostovih, n. pr. Vidino, mesto Videm (Vidium) ob Teru in »Čemeglavec« (?) (Cemeglons) na drugi strani reke, kar nas takoj spomni »Lepe Vide« in njenega »zamorca«! Zamorec pomeni prvotno: 1) onega, ki biva »za morjem« pozneje: 2) je ta postal identičen s »čmoglavcem« (»Tiamaglofi«) v sev. Kroniki?). Ta »Zamorec« je Veles »onstran morja«, tukaj seveda onstran »reke!« Mogoče, da tiči v sami besedi »murje« »zamurc« starejši pomeni »mr« — črn, ki pa tudi ni prvoten, ampak bržkone »mr(j)« — ljubljen: žgan! »Črno srce« pomeni v albanski narodni pesmi, ožgano od ljubavi! Zemlja je ožgana od sonca, naša Morana, ki je »črna« in »smrt«. Tako bi se mogoče dale tolmačiti »žalostna kraljica Mara« kot črna, tako Marica, reka in Marica »Santa Marizza ob Tilmentu), Mura, Murica, Morava, litd. Pa to mimogrede! »Mara« sodi sem kot kačja kraljica! Verjetno je, da imamo to prestavo od starih Iilirov! Nek stik slovanskega Vel (Veles) kot duh kača z »ilirskim« »ilur« — kača eksistira zelo verjetno! Kot je pri Slovanih drugo ime za kačo imija, od zemlje, tako je tudi ta »vela« — »vila« od zemlje! Litvinsko, torej pravoslovansko, ve-lena je namreč zemlja; od tod ime kači »vila« (vela!) naše do danes nepojansnjene »vile« postavljam sem kot Kačja bitja, in glagol viti se, kakor se vijeta kača in vilinsko »kolo«! Brtickner postavlja besedo wele za »deda«! Umrli ljudje so vile in vilenjaki! Vladar jim je Veles (Viles)! Velesovo ime je prvi smiselno in zadovoljivo razložil A. Brtickner kot vladarja nava! Problem je rešila Litvinska beseda »vel« — duh umrlega; odkod pa je ta beseda, se Br. ni vprašal, Najbrže pa da je Iitvinski vel v zvezi s slo- vanski veli (velik) — gospod, torej zopet semitskim »-elom« — velom — gospodom, bogom! Da je sam 'el (vel, Bel, Bal) prvotno duh (umrli), vidimo najlepše dz znane scene med rotilko mrt-tvih, duhom Samuelovim in Salvom, kjer pravi rotilka: »Vidim boga vstajati iz zemlje (ela!)« (1. Samuelova, 28, 13). Prva religija začenja seveda ob tajnosti smrti! Tako je naš Veles identičen s sem. Celom (Balom). Če torej trdijo razni pisci sred. veka, da so stari Slovani molili Bela, se nič ne motijo! Motijo ae samo, ker ne vedo, da je Bel — ‘el, torej isto ime, ki rabi enobožnim Hebrejcem za — Boga! Semitski Hetiti in Iliri nam sporočajo o kači »Ilurjanki« (ilu), duhu, boginji, od katere (ga) izhajajo! Narodi izvajajo svoj izvor od boga umrldh, ker je ta vladar dedov, končno sam. 1. »ded«! Sem sodi večkrat omenjeni »vel(e)« na ovojih etrurske mumije v »Zagrebu«, Žunkovič tolmači z »Velik«, pomeni pa (na mumiji!) gotovo duha umrlega, na nek način boga! Mumija nam predstavlja prvega malika, prva božji kip, prvega otipljivega »boga« — duha deda! Iliri so torej zapustili pri nas glavno svoje božanstvo, katerega odsev je naš Veles »skotji bog«, (bog živali kot reinkarniranih duš?!) V prvi vrsti je tu kača, o kateri imamo vse polno pravljic in pripovedk. Prvotno je kača postala to radi svojega preprostega organizma in oblike v transformiranje in razvoj oblik in vrst, se da zaslediti v najstarejše zgodovini (D’amato)! Semiti «o mislili celo leteče kače in so kače tudi molili. Ni vse, kar vedo Semiti o kačah iz Egipta, ki je Častil nešteto »vetih živali, ne samo kot žive hieroglife, ampak kot utelešenje umrlih in božanstev! Nestor nam poroča, da so Rusi prisegli pri Velesu in prisegli so Slovani lomeč grude zemlje nad glavo, češ, če prelomim prisego, naj grem v zemljo! Duhovi 90 inkarnirani v kačah, ki živijo v zemlji. Voda pa je simbol prehoda na oni svet, ker po prastari veri velika voda (morje) loči ta svet od onega. »Kača« v vodi pa je jegulja! »Vila« bi bilo torej od kače »vile«, ta beseda pa se stika t, »ilirsko« kačo illur. Splošno slovanska beseda zmija (zemeljska) je razložena kot žival, ki se plazi po zemlji, tako je tudi K. Oštir poiskal sorodno besedo za zemljo pa ilirsko kačo, vendar je značilna za kačo tudi njena zvitost. Po zviti obliki je Človek sklenil, da je tudi duševno zvita, ko*1 »nenadoma piči«! »Kača pa je bila zvita (prekanjena) bolj nego katerakoli poljskih živali, ki jih je naredil Jehova Bog« čitamo v 1. knj. Mojzesovi. »Zvita kača« je vsakdanja raba še dane6 in njeno plazenje v ovinkih (serpentinah!) ie značilno, kakor njeno sončenje v zvitkih. Iz »vile« imamo zatorej najbrže vit — viti; ker »vila« je zvita, vita. Mogoče gre semkaj tudi Vit in Vida, božanstvi, ki hodita v onostran. •" »Lepa Vida« (Onstran morja je vida »kačja k»' ljica«?!) Kača »vila« tenka (vita) in zvita, ki se i® vila po zemlji je prav mogoče dala viti se, gibat’ se kakor »vila«! Tako imamo Schlange, schla11' geln, serpentine, celo zakaČiti (se) — zaplest* (se) od — kače! Zakaj se je beseda vila za ka^° »izgubila«? Iz istega razloga kot se je izgubil® n. pr. beseda per — la »očeta«, kor je posl®* per — Zerun — Bog oče! Namesto kač so sto; pile deklice »vile«, ki imajo to ime; zato se 1,1 smela beseda več rabiti za navadno kačo! Besed® vila je le izpremenila svoj pomen. Spomin n® vilo v podobi kače imamo n. pr. iz Kobariškega kota. Glej pesem »Kača« v »Gorskih pravljicah Jože Lovrenčiča (Gorica, 1921): »Podiral som bukev in ko zahreščala je in se zvrnila, zgenila tam blizu se skala j0 in čez trenotek po stezi izza grma prilezla je kača pregrozna in črna: na glavi ploščati je jabolko zlato nosila, ob hrbtu je vlekla povešena krila in oči, oči — pogledala me je in w}S.*nii moči ni! zavrnil sem jabolko, mati, in njene oči in padla med skale je kot obstreljena --zmračilo se mi je — ali je bila kača (J* *e in rekla še »Tebi pomoči ni!... (Konec prihodnjih ■ ■ 1 1 ■ I ■ II H ■■ I i....n Ml MM— Ureja odbor. — Odgovarja in izdaja za Narodno obrambno tiskovno zadrugo, r. z. z o. z., Miroslav Matelič. — Tiska tiskarna Merkur (predstavnik Otmar Mihalek). Vsi v Ljubljani.