glasilo
ùsi/oiùdtÌHC
fconU
za ^tuislU
(Ucca'r
štev. 6 — Letnik III.
PTUJ, 9. februarja 1951 Cena din 3.-^
PoStnîna plačana v gotovini
VSEBINA: Priprave na voliive poslancev v skupščino
LRS. — Občni zbor KDZ Gonšnica, — Izkušnje davčnih
komieij. — Organizacijska vprašanja OF. — Davčne pri-
jave. — Iz zgodovine mesta, Ptuja. — Iz občnega zb^ra
KDZ Središče. — KLO Slovenja vae ni plačala II ljud-
skega posojila^ — Obračuni obrtno-produktivnih zadrug
—' Setev oljnic. — Nekaj za matere. — Nekaj v dia-
lektu. — Nove družine. — Nove vrste umetnih gnojil.
— Razno.
priprave na volitve poslancev v skupščino i.rs
Množične organizacije so začele s
predvolilnimi posvetovanji
v nedeljo 4. februarja t. 1. so bila na sedežih volilnih enot v ptujskem okra-
ju posvetovanja funkconarjev vseh množičnih organizacij o pripravah na vo-
litve poslancev v skupščino LRS.
Na teh posvetovanjih so predstaviki odborov množičnih organizacij OF
In društev potrdili predlog kandidatur, sprejet na zasedanju Okrajnega zbora
OF, diskutirali o sedanjih domačih in svetovnopolitičnih vprašanjih ter se-
stavili plan množičnih predvolilnih sestankov, na katerih bodo volivci raz-
pravljali o predlaganih kandidatih, sprejeli kandidatne liste, zbrali potrebne
podpise predlagateljev kandidatur ter obravnavali s kandidati o dosedanjem
in bodočem gospodarskopolitičnem delu glede na volilni proglas Osvobodilno
fronte Slovenije, s katerim bomo do volitev 18. marca 1951 v zvezi s podatki
o kandidatih seznanili volivce.
SLOVENCI IN SLOVENKE!
Dne 18. marca 19S1 bodo drugič po
csvotwditvj volitve v Ljudsko skupščino
Ljudske republike Slovenije.
Slovenci smo si v osvobodilni vojni
ramo ob rami z bratskimi jugoslovan-
skimi narodi, pod vodstvom Partije,
združeni v Osvobodilni fronti Slovenije
prvič v zgodovini pr-borill svoje lastno
narodno državo — sestavni del Federa-
tivne Ljudske republike Jugoslavije.
Jeseni leta 1946 si je slovensko ljudstvo
»zbralo svojo prvo Ljudsko skupščino
— predstavnico svoje narodne suvere-
nosti In se skupno z nîo borilo In delalo
za dobrobit svoje ožje domovine In za
čim hitrejšo izgraditev skupne neodvis-
ne, socialistične domovine Jugoslavije.
Naši dosedanji uspehi so nam porok, da
smo na pravi poti in zato bo slovenski
narod s ponosom izvršil tudi tokrat
svojo častno državljansko dolžnost ter
bo z udeležbo pri volitvah In z zaupa-
njem Izraženim kand'datom Osvobodilne
fronte ponovno dokazal svojo neomajno
in enotno voljo do kraja utrditi In ure-
diti svobodno, neodvisno in gospodar-
sko razvito socialistično domovino.
DRŽAVLJANI IN DRŽAVLJANKE SLOVENIJE!
Preživeli smo najtežjo, a najveličast-
nejšo dobo v naši narodni zgodovini. S
krvjo najboljših sinov in 1»:ега Slove-
nije smo plačali svojo narodno In social-
no osvoboditev, s požganimi in poruše-
nimi eiovenskimi mesti in vasmi smo
plačali pravico, da sami odločamo o
svoji usodi. To pravico bomo skupno z
drugimi narodi Jugoslavije odločno bra-
nili proti vsakomur, ki bi nem jo hotel
jemati. Izgrajene so trdne osnove, ki so
sad trdnega in vztrajnega dela delov-
nega ljudstva Jugoslavije. Zakoni In
uredbe, ki jih |e sprejela Ljudska skup-
ščina Federativne Ljudfke republike Ju-
goslavije in Ljudska skupšč-na Ljudske
republike Slovenije, uzakonjajo vse pr'-
dobitve narodnoosvobodilne vojne in
naše ljudske revolucije ter omogočajo
nadaljnji razvoj socialistična demcikra-
ci|e. Agrarna reforma, ' nacionalizacija
industrije, bankarstva, veletrgovine 'n
prometnih sredstev, prehod k planskemu
gospodarstvu, ureditev delovnega raz-
merja in socialnega zavarovanja, decen-
tralizacija državne uprave, upravljanje
podietij in gospodarskih ustanov po pro-
izvajalcih samih, neposredno sodelova-
nje ljudstva pri državni uprav', kontrola
IJuditva nad delom upravnih organov
— vse te in še mnoge druge pomembne
pr-dobitve so plod skupne volje in skup-
nih naporov narodov Jugoslavije. Tem
uspehom so delovni ljudje Slovenije,
združeni v Osvobodilni fronti In v dru-
gih množičnih organizacijah doprinesli
nesebičen delež v zavesti, da pomeni le
enotna in močna Jugoslavija poroštvo
za obstoj In nadaljnji razvoj vsake repu-
blike posebej.
v vseh preteklih povojnih letih je slo-
vensko ljudstvo ob bratski podpori osta-
lih jugoslovanskih narodov zdri'«evalo
napore pri Izgradnji svoje domovine s«
skrbjo za svoje brate in sestre na Ko-
roškem, Goriškem in v Trstu, ki so
ostali onstrsn meja naše države. Pomoč
njihovs borbi za nac-onalne, politične In
gospodarske svoboščine bo tako kot do-
slej sestavni del naših prizadevanj, ki
jih bomo nadaljevali v neomajni veri,
da bo z zmfgo načel socialistične demo-
kracije na svetu vsakomur priznana pra-
vica do svobodne odlci^itve živeti v svoji
nacionalni skupnosti.
DELOVNO LJUDSTVO SLOVENIJE!
Leta 1947 je Slovenija v okviru vse-
državnega petletnega plana industriali-
zacije in elektrifikacije sprejela svoj plan
za razvoj gospodarstva. Delovni ljudje
Slovenije združeni v Osvobodilni fronti
so se lotili tega dela z zavestjo, da mo-
ramo z lastnimi Silami 'zgrad.ti gospo-
darsKo močno in neodvisno domovino.
Ta zavest s« je po zloglasni resoluciji
informbiroia »n po ekonomski blokadi,
političnem pr'tisku in zastraševanju vseh
vrst s strani Sovjetske zveze še stop-
njevala. Delavci, mladina, frontovcl, že-
ne, sindikalne podružnice, pripadniki
JA, ljudje vseh poklicev so tekmovali
med seboj, kdo bo več doprinesel k iz-
gradnji našega gospodarstva >n blaginji
vsega ljudstva. V tem velikem gospo-
darskem boju so se vzgajali in kalili novi
ljudje, prežeti z ljubeznijo do rodne
grude, pripravljeni na vedno večje
žrtve. Z dvigom naše »ndustnje so se
porajali novi junaki dela — udarniki, no-
vatorji, racionalizatorji, borci za pet-
letni plan na vseh področjih gospodarske
dejavnostL
V Sloveniji je zrasla cela vrsta novih
tovarn zveznega in republiškega pome-
na; številne električne centrale, dsljno-
vodi, prometna sredstva, gozdno-lndu-
strijska podjetja, državna kmetijska po-
sestva, kmečke delovne zadruge, itd.,
itd.; Litostroj, Strnišče, industrija nafte
v Lendavi, tovarna avtomobilov v Mari-
boru, valjarna na Javorniku, hidrocen-
trala Mariborski otok, Moste, Savica ter
Aledvode in Vuzenica, k¡ ju še grade;
razširitev tovarne železnih konstrukcij
»Franc Leskošek« v Mariboru, tovarna
Titan v Kamniku, razširitev tovarne Im-
pol v Slovenski Bistrici, tovarna usnja
na Vrhniki, tovarna čevljev ŽirI, tovarna
tóil in tovarna sadnih izdelkov v Čr-
nomlju, tekstilna tovarna v Novem me-
stu, tovarna pohištva »Edvard Kardelj«
v Novi Gorici, tovarna organsk h barv v
Celju; znatne razširitve in Izboljšanja v
železarnah Guštanj, Štore, Jesenice, raz-
širitve in mehanizacija naših rudnikov,
Veliki lesno-lndustrijski podjetji v Ko-
čevju In Limbušu, številne nove žičnice,
nove tovarne kemične in živilske Indu-
strije, okrog 7500 novozgrajenih dvosob-
nih družinskih stanovanj — vse to so
«spehi našega dela, na katerega smo
upravičeno lahko ponosni. S temi objekti
v naših temeljnih proizvodnih panogah
^ postavljene osnove za nsdalinjf raz-
voj predelovalne industrije v Sloveniji,
Ki je bistveno važna za dvig življenjske
ravni.
Po štirih letih napornega dela lahko s
ponosom in zadovoljstvom ugotovimo.
da je Ljudska republika Slovenija vse
tiste №-loge petletnega načrta, ki so bile
odvisne od pridnosti našega delovnega
ljudstva, v glavnem že izpolnila, mar-
sikje* pa že celo presegla. Petletni načrt
predelovalne industrije in gozdne eks-
ploatacije je bil ob zaključku leta 19S0
po vrednosti presežen za 3 odst. Plan
smo presegli v lesni in tekstilni indu-
striji, v industriji usnja in obutve ter v
gozdarstvu. Petletni plan smo dosegli v
kovinski in elektro-industriji, medtem ko
se kemična industrija, industrija gume
ter premogovna industrija normalno raz-
vijajo. V razvijanju elektrogospodarstva
smo zaostali zaradi enostranskih odpo-
vedi trgovinskih pogodb in sabotaž vod-
stev Informbirojevskih držav; suša in
izpad kmetijskih surovin sta povzročila
začasen zaostanek v živilski Industriji,
medtem ko bomo zaostanke v papirni
industriji pokrili z zgraditvijo nove to-
varne za rotacijski papir. Tudi razvoju
lokalne Industrije smo posvečali veliko
pozornost, ssj Je bila vrednost proizvo-
dov samo v letu 1950 okrog 4 milijarde
din. Ljudska republika Slovenija bo ve-
čino svojîh nalog Iz zakona o petletnem
planu Izvršila do konca letošnjega leta,
mnoge od njih pa Je <že, oziroma Jih bo
presegla Kolikor smo zaradi naših na-
porov osredotočenih v Industrijsko Iz-
gradnjo do sedaj imeli manjšo možnost
zadostiti stanovanjskim in komunalnim
potrebam, toliko se bodo po Izpolnitvi
osnovnih nalog, ta vprašanja reševala
hitreje in v večjem obsegu.
Že bežen pregled doseženih rezultatov
potrjuje, da je Izpolnjevanje plana po-
stalo čast in ponos vsakega državliana,
kar v celoti potrjuje politiko našega
vodstva, k! se nasl-nJa na zaupanje in
na moč ljudskih miiožic — na lastne
sile. Osvobodilna fronta se je Izkazala
v pravem pomenu besede kot mobillzator
ljudskih množic za Izgradnjo socializma,
saj je njen prispevek samo v zadnjih dveh
let h zelo prepričljiv: okrog 23,900.000
prostov. ur v vrednosti nad 250.000.000
dinarjev In 1116 posebnih frontovskih
brigad, v katerih je bilo vkljuienih nad
96.000 frontovcev.
izpolnjevanje petletnega načrta v Ljud-
ski republiki Sloveniji Je ustvarilo mož-
nost zaposlitve okoli 2^0.000 novih de-
lovnih liudi. To so v veliki večini ljudje,
ki so pred volno živel? naiholi bedno
življenle kot dninarli аз kmečkih gospo-
darstvih aH na svoilh кобагПаћ In mj»!lh
posestvih. Brezposelnost je nepoznan
poîem. emí^racHí», kf Je do leta 1941
predstavljala našo nalvečto i»?rodno tra-
gedijo, je za vedno likvidirana.
Kmetijska proizvodnja sicer še ne do-
hiteva hitrega razvojnega tempa Indu-
strije, vendar so tudi tu storjeni po-
membni in veliki koraki za hitrejši raz*
voj. Velika državna kmetijska posestva
so mnogo pripomogla k splošnemu na-
predku kmetijstva. Važen činitelj posta-
jajo kmečke delovne zadruge 381 po
številu, ki z 82.792 ha obdelovalne zem-
lje In 8 34.000 zadružniki predstavljajo
znatno okrepitev social-stičnega kmetij-
stva In ki skupno z zavednimi privat-
nimi kmeti krepko utirajo pot socialisti^
nemu kmetijskemu gospodarstvu v Slo-
veniji. Razvoj industrije bo dal kmetij-
stvu potrebno mehanizacijo in mu omo-
gočil hitrejši razvoj. Z velikimi meliora-
cijskimi deli v PrekmarJu, na Lijaku, na
Pšati in drugod bomo pridobili 27.000 ha
nove obdelovalne zemlje, na kateri bo-
mo proizvajali nove količine prehram-
benih predmetov.
Na vseh straneh se bujno razvija živ-
ljenje v Industriji In kmetijstvu, rastejo
nove tovarne in rudniki, grade se bol-
nišnice In šole, nova mesta vstajajo iz
tal, preobražuje s& naša vas. Prav tako
spremljajo ta ritem Izgradnje novega živ-
ljenja velike stvaritve na polju znaftosti,
kulture In umetnosti. Odpirajo in izpo-
polnjujejo se nove visoke, srednje, stro-
kovne In ljudske šole, grade se novi
znanstveni in raziskovalni Inštitut (fizi-
kalni, kemični, metalurški, elektro-go-
spodarskl, turboinštitut, inštitut za šibki
tok in Inštitut Z9 elektrozvsze), šudent-
sko naselje, študentski domovi. Industrij-
ske šole (gradbeni tehnikum) itd. Ljud-
ska oblast je omogočila izobrazbo naj-
širšim slojem slovenskega ljudstva, saj
obiskuje slovenske šole nad 250.000 mla-
dih ljudi. Umetnosti se odpirajo velike
možnosti nadaljnjega razvoja, prosvetno
In Izobraževalno delo' si je utrlo pot v
poslednjo slovensko vas.
V razvijanju socialistične demokracije
In v borbi proti birokratizmu so bile Iz-
vršene v drugi polovici preteklega leta
nove in bistvene revolucionarne îzpre-
membe in dopolnitve v upravljanju go-
spodarstva in vodsf u državne иргал-е.
Podjetja in gospodarske ustanove, ki jih
je doslej upravljala država po svojem
aparatu, so prevzeli proizvajalci sami v
svoje upravljanje, k] ga Izvršujejo po
svojih delavskih svetih In upravnih od-
borih. Zakon o zborih volivcev, o sve-
tih In komisijah državljanov pa daje
vsemu ljudstvu najš-rše možnosti za so-
odločanje pri upravljanju države. Repu-
bliška zakonodaja Je dosegla, da so se
zakoni čimbolj približali in Drllagodlll
potrebam In razmeram SlovenMe.
TI zakoni predstavljajo sredstvo ljud-
skih množic v borbi proti birokratizmu
za «čim popolnejšo demokratično izgrad-
njo predstavniških in upravnih organov,
sredstvo zato, da se v kali zatre vSaka
možnost, da b! kdorkoli In n? kakršenkoli
način zlorablrsl načelo socialistične de-
mokracije v škodo delovnih IJudl.
Znani so po delu
za ljudstvo
217. volilna enota
Središče, Obrež, Salovcl, LoperSice,
Hum, Ormož, Pavlove!
Kandidat: K o j c IVI i h a, elektro-
monter, Ormož.
Kojc Miha, rojen ÍSS6 v Ornškovhi
— Ptuj. Izhúja iz delavske družine, po
poklicu je elekiromonter. Sedaj zaposlen
kot upravnik DES'tt Ormož, predsednik
M LO Ormož in sekretar osnovne part,
org. Partbiro Ormož. Ze v svoji zgodriji
mladosti se je moral boriti za košček
kruha in za svoj poklic po svetu. Bil je
kot avstrijski vojak v prvi svetovni voj-
ni, kjer je bil dvakrat ranjen. V sturi
Jugoslaviji je bil vključen v socialdemo-
krat ično stranko. Leta 1941 je bil pre-
seljen s celo družino v Bosno, kjer je
ostal do osvoboditve. — Sedaj v svojem
političnem delu na vasi prekaša s svojo
delavnostjo vse ostale. Je zelo zaveden
državljan in se ne ustraši nobene funk-
cije. V dopoldanskih urah dela v upravi
DES-a, popoldne na MLO-u, zvečer pa
vodi partijske in druge množične se-
stanke na svojem terenu. Med ljudmi v
okolici Ormoža je poznan in priljubljen.
Vsakemu, ki se obrne k njemu po
nasv^et. bi rad pomagal, če bi večkrat ne
b'ie od posameznikov prevelike zahieve.
Vaščani iz okolice Ormoža, ga bodo vo-
lili z zaupanjem, ker vedo, da bo'njiho-
vo stališče kot republiški poslanec pra-
vilno zastopal.
219. volilna enota
Gorišnica, Zamušani, Formin, Gajevci,
Moškanjci, Domava, Mczgovci, Sobetine!
Kandidat: K r mei j Maks, pred-
sednik RZKZ, Ljubljana.
K r mei j Maks. rojen 1910 v fío-
tovlji pri Škofii Loki. izhaja iz kmečke
družine in je tudi sam kmet. Tovariš je
takoj PO kapitulaciji Jugoslavije začel
delati za NOB in si poiskal zvezo s Par-
tijo, po katere direktivah je potem delal.
V KP je bil sprejet junija 1941. Bil je
sekretar RK Škof ja Loka. politkomisar
čete in bataljona, nato sekretar OK KPS
Kranj, član Pokrajinskega komiteja za
Gorenjsko, sekretar PK KPS za Gorenj-
sko. nato član SNOS-a in AVNOJ-a. za-
tem član lOOF za Slovenijo. Po osvo-
boditvi pa je ves čas predsednik IZOS.
V partizanih je bil tudi ranjen. Posedu-
je »Spomenico 1941t in red Bratstva in
edinstva.
Leskov e c Franc je bil rojen leta
/922 kot sin nižjega uradnika. Do leta
1941 je študiral v Ljubljani in začel ta-
koj po prihodu odkupatorjev sodelovati
z NOP ter z zbiranjem orožja in druge-
ga materiala pomagal partizanski vojski
Kot kurir je vzdrževal zvezo med Ljub-
ljano in Dolomiti. Bil pa je izdan in
aretiran od Bele garde, nato pa izročen
Italijanom za talca. Italijani niso mo-
gli ugotoviti njegovega sodelovanja _ s
partizani ter so ga poslali v internacijo
v Srednjo Italijo. Med intern.ranci je
politično delal, po kapitulaciji Italije pa
pobegnil iz taborišča. Takoj po povrat-
ku domov je'vstopil v NOV. kjer je
vršil razne politične funkcije do demo-
bilizacije.
Pozneje je delal v Kontrolni komlsiß
v raznih krajih Slovenije (Ljubljana.
Novo mesto. Murska Sobota, Ptuj) do
maja leta 1949, ko je postal sekretar
OK KPS Ptuj in predsednik 10 OLO
Ptuj do reorganizacije državne uprave.
Med tem je bil član ObK KPS Maribor
in ObLO Maribor. Sedaj je sekretar
OK KPS Ptuj in predsednik okrajne
skupščine.
224.	volilna enota
Ptuj, levi breg
Kandidat: Tominšek dr. Teo-
dor, predsednik Vrhovnega sodišča,
Ljubljana.
Dr. Tominšek Teodor je bil rojen
16. 10. 1902 v Kranju. V Mariboru je do-
vršil klasično gimnazijo, pravno fakul-
teto pa v Ljubljani. Od 1. /927 je služ-
boval kot sodnik na raznih sodiščih v
Sloveniji (Maribor, Slov. Bistrica, Ljub-
ljana).
Takoj po začetku okupacije se je vklju-
čil v narodno-osvobodilni pokret ter bil
zaradi tega zaprt v fašističnih zaporih.
V letu 1943 je odšel k partizanom, Ujer
je opravljal funkcijo sodnika višjega voj.
sodišča pri Vrhovnem štabu NOV in
POJ. Po osvoboditvi je bil podpredsed-
nik Vrhovnega sodišča FLRJ v Beo-
gradu, pozneje pa pomočnik ministra
za pravosodje LRS, od 1. 1948 dalje pa
je predsednik Vrhovnega sodišča LRS.
Dr. Tominšek je poleg tega predsed-
nik Društva pravnikov LRS in 'je bil do
sedaj predsednik republiške volilne ko"
misije.
V KPS }e bil sprejet 1. 1942. Je imet-
nik partizanske spomenice od 1. 1941,
odlikovan z redom Zasluge za narod
11. stopnje in redom Bratstva in enot-
nosti II. stopnje. Ima čin rezervnega
podpolkovnika JA.
225.	volilna enota
Ptut-desni breg, Hajdina, Slovenja vas
Kandidat: Stopar Viktor, direk-
tor tovarne glinice in alumln., Strnišče.
Stopar Viktor, -»Silvo Moščan*.
rojen 1913 v Trstu. Izhaja iz delavske
družine, po poklicu je strojni ključav-
ničar. Za delavski pokret je delal pred
vojno in bil že leta 1935 sprejet v KP.
Takoj od kapitulacije Jugoslavije je de-
lal za NOB in maja 1942 odšel v parti-
zane kot politični delavec Imel je sle-
deče funkcije: sekretar OK KPS Ljub-
ljana. sekretar PK SKOJ-a za Slovenijo,
sekretar OK KPS Ljutomer, član Po-
krajinskega komiteja za Štajersko, org.
sekretar MK Ljubljana (že po osvobodi-
tvi), potem je bil instruktor CK KPS,
direktor tovarne ^SaturnuSi^ v Ljublja-
ni ter direktor Tovarne glinice in alu-
minija v Strnišču pri Ptuju. Tovariš je
tudi član CK KPS od leta 1941. enako
tudi član lOOF Slovenije.
Prav tako je bil dosedaj poslanec v
Ljudsko skupščino Slovenije.
226.	volilna enota
Starše, Marjeta na Dravskem polju.
Sikole, Cirkovci
Kandidat: Kmetec Anton, pred-
sednik KLO, Sikole.
Kmetec Anton, rojen 1911 v
kolah — Ptuj. izhaja iz malokmečke
družine, po poklicu kmečki sin. Sedaj
je predsednik KLO Šikole in predsednik
zadružne ekonomije v Šikolah. Je se-
kretar osnovne part. org. Sikole in član
Okrajnega komiteta KPS v Ptuju. Za
časa okupacije se je nahajal doma in
delal na posestvu do septembra 1944. ko
je stopil v NOV. — Funkcijo predsed-
nika KLO-a vrši že od leta 1948; za
svoje dosledno izvajanje vseh gospo-
darskih nalog je bil v letu 1949 nagrajen
od 10 OLO Ptuj kot najboljši predsed-
nik KLO v okraju. Zaradi doslednega in
pravičnega dela v območju svojega
Krajevnega ljudskega odbora je med va-
ščani spoštovan in priljubljen.' Dosti si
prizadeva za dvi^ zadružne ekonomije v
Šikolah. ki je búa postavljena po nje-
govi zaslugi.
Mar koč J o že, rojen 1923 v Dolnji
Slaveči okraj Murska Sobota. Po po-
klicu je zidar, iz revne delavske druži-
ne. Po dokončani 8-razredm osnovni
šoli si je začel služiti kruh pri drugih
ljudeh. Mobiliziran jć bil v madžarsko
vojsko, odkoder je pobegnil in bil nato
zaprt. — Po osvoboditvi se je takoj
vključil v delo pri -^Gradisu^ v Strnišču.
Je najboljši delavec v tamkajšnjem pod-
jetju. Zanima pa se tudi za svoj strokovni
in politični dvig Je zelo razgledan. Kot
sekretar osnovne part. org. v Strn.šču to
dobro vodL Med delavci je zelo priljub-
ljen.
228. volilna enota
Ptujska gora, Majšperk, Dolena.
Stoperce, Naraplje
Kandidat: Krivec Angela, de-
lavka tovarna volnenih Izdelkov, Majš-
perk.
Krivec Angela, rojena 1. 1923 pri
Bolfenku v Halozah. Po poklicu je tkal-
ka. sedaj zaposlena v tov. volnenih iz-
delkov v Majšperku kot normirka. —
Izhaja iz delavske družine. Po končani
^razredni osnovni šoli si je začela sama
služiti kruh po raznih službah kot go-
spodinjska pomočnica. — Za časa okupa-
cije je pod pritiskom nemške oblasti mo-
rala na delo v Nemčijo v Graz, odkoder
je 1944. leta pobegnila domov. Od takrat
je sodelovala ilegalno z NOP. Je mati
otroku padlega borca NOV. — Po osvo-
boditvi je bila sprejeta v tov. voln. izd.
Majšperk kot predilka. nato pa je z svpfo
voljo in marljivostjo vedno napredova-
la. Osvojila si je naslov 3 kratne udar-
nice. Med ljudmi v haloškem predelu je
priljubljena in jo bodo pri volitvah v
ljudsko skupščino vsi volili, ker vedo.
da bo pravilno zastopala njihovo stali-
šče kot poslanec.
Belšak Franc (Simon), rojen 1899
v Muretincih — Ptuj. Po poklicu je kmet.
izhaja iz srednje kmečke družine. Sedaj
zaposlen kot direktor drž. posestva Tur-
nišče. V letu 1943 je začel ilegalno de-
lati z NOP. bil je zaveden in požrtvova-
len aktivist. Njegova hiša je bila vedno
odprta partizanskim terencem. Sodelo-
val je z Lackom in bil že 1. 1944 sprejet
V Komunistično partijo. Po osvoboditvi
se je takoj vključil v delo po drž. li-
niji. Bil je predsednik 10 OLO v Ptuju,
predsednik OZKZ in vršil je še druge
funkcije. Poleg svoje naporne službe je
bil stalen aktivist na terenu. Svoje po-
sestvo ima v drž ekonomiji. Z ozirom
na njegovo starost in slabo zdravstveno
stanje lahko slhži za vzgled marsikomu
pri izvrševanju postavljenih nalog. Se*
stanek na terenu mu ni nikdar ovira, pa
naj bo v kakršnem koli času ali vre-
menu.
220. volilna enota
Markovcl, Bukovci, Stojncl, Zabovcl,
Borovci, Spuhlja. Podvinc!
Kandidat: Leskovec Franc, se-
kretar OK KPS, Ptuj.
227. volilna enota
StmISče, Pleterje, ÎH)vrenc, Sestr/e,
Sela, Lancova vas, Tržec-Jurovci
Kandidat: Markoč Jože, delavec
cGradisa«, Strnišče.
229. volilna enota
Zetale, Sedlašek, Rodni vrh. Nova
cerkev, Podlehnlk
Kandidat: Belšak Franc, direktor
drž. posestva, Turnišče.
Stran 2
Ptu)' 9. februarja 1951
Din 96*— je dosegel s!orilni dan
zadružnikov v Gorišnici
Člani in članice Kmetijske delovne
radruce v Goriinici «o na občnem zboru
v soboto 3. februarja t. 1. v Prosvetnem
domu v Goriinici potrdili obračun lan-
skoletnega zadružnega gospodarstva, ki
je izkazal 96 din — vredni storilni dan.
Na zboru so sklenili, da postane cadru-
>43 III. tipa, da se razširi po članstvu,
ozemlju in živinoreji, da prizna starcem
in onemoglim primemo preživnino, ob-
enem pa so rešili ie vrsto drugih no-
tranje-gospodarskih vprašanj.
Občnega zbora so se udeležili poleg
zadružnikov kot gostje komandant ptuj-
skega garnizona JA kapetan Sarac,
politkomesar ptujskega garnizona JA
kapetan tov. Mrdja, zastopnik lOOLO
in poverjenik za kmetijstvo tov. Kolarič
Ciril, zastopnik OK KPS in OK LMS
tov. Furlan DuSan, predsednik KDZ
Sobetinci tov. Prelog Franc, predsednik
KDZ Moškanjci tov. Majerič in drugi
jerostje. KLO Goriinico je zastopal tajnik
lov. Feguš.
Gospodarska analiza
v obširnem, kritičnem in samokritič-
nem poročilu je predsednik tov. 2nida-
rič Janko prikazal gospodarsko moč in
perspektivo zadruge s 75 člani, večino-
ma poljskimi delavci brez zemlje in
agrarnimi interesenti ter petimi kmeti,
ki so v razmeroma kratkem času obsto-
ja zadruge spoznali koristi gospodar-
stva v večji gospodarski enoti. Na 141
hektarjih zemlje so jih združili isti inte-
resi in cilji. Pozabili so na začetne te-
žave. Navadili so se na to, da je treba
\ zadrugi gledati na red in disciplino,
d.; јз treba preprečevati škodo, skratka,
tla je treba na svojem dobro gospoda-
riti. Kmalu |o se otresli prvotnih nazi-
ranj o življenju v zadrugi. Opustili so
prvotno uvedeno enakopravnost po pra-
Ticah, ne pa tudi po obveznostih in
dolžnostih ter so prešli na socialistično
priznavanje pravic po vloženem trudu.
Poljedelstvo
Na Í-3 ha ome zemlje so kljub suši
pridelali 62.180 kg krompirja, 36.000 kg
sena, 30.600 kg repe, 30.500 kg graho-
rice, 7.500 kg koruze, 7.185 kg rži, 6.260
kilogramov otave, 5.420 kg pšenice, 5.636
litrov mleka, 5.940 kg jabolk, 468 kg
Čebule, 379 kg kumar, 135 kg bučnic in
manjše količine ostalih pridelkov. V
družbeni prehrambeni sklad so prodali
27.690 kg krompirja, 3.722 litrov mleka,
3.090 litrov vina, 2.689 kg rži, 1.270 kg
/elja, 1.929 kg svinjskega mesa, 390 kg
čebule in druge pridelke. Zadružnikom
je bilo razdeljeno na račun prehrane
7.644 kg krompirja, 2.099 kg koruze,
1.835 kg rži, 938 kg pšenice, 442 kg pro-
sa, 83 kg ajde, 51 litrov olja. Po občnem
ïïboru prejmejo zadružniki končno de-
litev pridelka.
Živinoreja
Živinorejo zadruga šele razvija. Kot
drugo je tudi v tej zadrugi težko razvi-
jati živinorejo zaradi raztepenosti hle-
vov, živine in krmnega sklada, s kate-
rim se ni vedno za zadrugo koristno
gospodarilo. Od 11 konj so prodali 3
konje zaradi pomanjkanja krme. Od 36
glav goveje živine ima zadruga 13 krav.
enega plemenskega bika, 17 telic in pet
telet. 8 prašičerejo se zadruga ni opo-
mogla. Nabavljene prašiče je plačala po
27 din za kg, po 6 do 7 mesecih hranje-
nja pa je prodala prašiče po 19 din za
kilogram in sicer 19 prašičev v skupni
teži 1929 kg. Zaradi dosedanjih nepri-
memih svinjakov se je zadruga zavzela
za svinjake prejšnjega svinjegojstva.
Kokošjerejo je zadruga opustila, ker ni
bilo od nje koristi.
Pri delu in prevozih si je zadruga po-
magala z lastnim traktorjem, 4-tonsko
prikolico, dvema plugoma za traktor,
dvema sejalnikoma za bela žita, dvema
mlatilnicama, samovezalko, dvema oko-
palnikoma, dvema kosilnicama, Diesel
njotorjem, elektromotorjem in vrsto
drugih praktičnih naprav. Za vprego je
uporabljala tudi konje.
Začetek dobrega gospodarstva v za-
drugi se odraža v 96 din vrednem cačet-
nein storilnem dnevu. Zadružniki so iz-
črpali blago le na industrijske bone v
vrednosti 100.000 din, za vrednost din
32.000 reprodukc. bonov, katere količine
sioer niso krile potreb zadružnikov,
vendar pa to ni vplivalo na razpolože-
nje, perspektivo in samokritičnost za-
družnikov, saj so vedeli, da so komaj
začeli živeti na nov način.
Tov. Znidarič Janko je v poročilu
skritiziral .razne oblike gospodarske
škode in nje povzročitelje, predhodno
pa je seveda pohvalil 11 zadružnikov,
ki so bili za požrtvovalnost nagrajeni z
denarnimi nagradami v višini 1000 do
3000 din. Za vzgled so postavili 75-let-
negr zadružnika Kelc Jožefa, ki je bil
dolga leta farovški vlničar. Vse njegovo
delo v vinogradu In njegov odnos do
zadružnikov sta bila odraz zaupanja v
zadrugo in njene uspehe. Varoval je vi-
nograd pred vsako škodo. Ni se strašil
naporov pri škropljenju, ki ga je veči-
noma sam opravljal. Napram pridelku
v vinogradu zadružniki in nezadružniki
niso bili tako uvidveni kot zadružnik
Kelc. Grozdje se^je odnašalo iz vino-
grada. z odnešenim grozdjem pa se je
zmanjševala količina vinskega pridelka
in s tem tudi vrednost storilnega dne.
Škodo je zadružno gospodarstvo trpelo
tudi pri sadjarstvu. Pomanjkanje čuta
odgovornosti do zadružnega pridelka na
korist dela na ohišnicah. ki so pri po-
edinoih prevelike, je občutno škodovalo
zadrugi. Pomanjkljiva skrb za vzrejo
živine in koristno črpanje krmnega
sklada, slaba skrb za vprežno živino in
vprego ter drugo, večkrat ni moglo ko-
ristiti zadružnemu napredku.
Perspektiva
v diskusiji o poročilu so zadružni
funkcionarji jn zadružniki samo pri-
znali, da bodo v bodoče bolje gospoda-
rili, da bodo preprečevali škodo ter do-
prinašali napore za skupne gospodarske
koristi. Praktično so to potrdili s skle-
pom o prehodu zadruge iz nižje zadruž-
ne oblike v tip III, s sklepom o razši-
ritvi članstva in zemljišč ter z zadolžit-
vijo za 1,500.000 din za obratni kredit
in din 1,600.000 za investicijski kredit.
Sprejeli so tudi predlog tekmovanja z
zadriigo Središče.
Med sklepe, ki so za nezadružnlke iz
Gorišnice in okolice in zadružnike naj-
važnejši, nedvomno spada sklep, da bo-
do stari zadružniki in zadružnice kot
n. pr. Kelc Jožef in njegova žena Eli-
zabeta, Kokot Anton, Petek Anton,
Brumen Anton in Marjeta, ki štejejo
nad 60 in 70 let, imeli ob sedanjem sta-
nju zadruge mesečno priznanih 7 do 8
storilnih dni za starostno preživljanje,
dodatno pa Jim bo zadruga plačala vse
trudodni, ki bi jih kakorkoli koristno
opravili za zadrugo. S tem je zadruga
Gorišnica sledila vzgledu zadruge Osoj-
nik in zadruge Sobetinci, ter drugih
zadrug, ki so ie rešile vprašanje skrbi
za stare in onemogle člane ter otroke.
Novi odbor
Volitve članov upravnega in nadzor-
nega odbora ter delegatov so potrdile,
da zaupajo člani dosedanjim zadruž-
nim funkcionarjem in so za predsedni-
ka ponovno izvolili tov. Znidariča Jan-
ka.
Rešeni problemi
v diskusiji in ob zaključku zbora so
govorili zadružnikom: kapetan Mrdja.
poverjenik za kmetijstvo tov. Koiarič-
predsednik zadruge Sobetinci tov. Pre-
log, predstavnik OK KPS Ptuj tov.
Furlan in drugi gostje o perspektivah
zadružnega gospodarstva, zadružnega
patriotizma in miroljubnosti, o zadruž-
nih izkušnjah itd. Vsem govornikom so
zadružniki pritrjevali z dolgotrajnim
ploskanjem.
V imenu KLO Gorišnice je pozdravil
zbor in čestital zadružnikom tajnik tov.
Feguš, ki je obljubU. da bo KLO v bo-
doče dosledneje spremljal in podpiral
razvoj zadružništva ter bo nudil kon-
kretno KDZ Gorišnica vso pomoč z do-
sledno progresivno gospodarsko in fi-
nančno politiko napram kmetovalcem,
zagovornikom drobnokmetijskega go-
spodarstva, da bodo spoznali, da Je za
njihovo življenje in bodočnost njihovih
otrok najboljši porok KDZ Gorišnica, In
da spoznajo, da je njihova takojšnja
vključitev v zadrugo edini dokaz nji-
hove volje, da hočejo boljše živeti In
pomagati graditi socializem. Zadružniki
so mu pritrdili z dolgotrajnim aplav-
zom;
Na koncu občnega zbora so se za-
družniki skupno z novoizvoljenimi
funkcionarji ter gosti zadržali v medse-
bojnih pogovorih na zadružnem večeru
« kulturnim programom.
-bi-
Dobre in slabe izkalnje z davčnimi komisijami
v okraju je гакИибепо ugotavljanje
dohodkov kmečkim gostodarstvom za
leto 1950.
Ogromno in težko delo le bilo v tem
letu, saj je moralo ргШ v pretres vsako
kmečko gospodarstvo glede svojih do-
hodkov v letu 1950 na podlagi obračun-
skih listov. To je bilo po novem obra-
čunavanju pozitivno in bolj realno kot
pa lanski način obračunavanja po gru-
pah. Tipizacija Je imela to slabost, da
ni zajela vseh dohodkov posameznih go-
spodarstev. V isto grupo so spadali več-
krat posestniki z isto skupno površino,
toda z boljšo strukturo posestva ter so
bili pri tem z ostalimi — slabšimi enaka
obremenjeni.
Individualno ugotavljanje dohodkov je
zahtevalo ogromno dela davčnih komi-
sij, vendar obračunski list nudijo
realno sliko doseženih dohodkov posa-
meznega gospodarstva. Način ugotav-
lianjia dohodkov je že tretje leto dokaj
sHčen, Gospodarski in kmetijski Hstl so
Izkazali v svoji evidenci dobre podatke
o doseženih donosih in izvršenih obvez-
nostih. Zato so letos davčne komisije
svojo nalogo mnogo lažje in boljše iz-
vršile kot prejšnja leta.
Kljub temu pa so bile premalo resne
in brez čuta odgovornosti nekatere
davčne komisije kot n. pr. KLO Vid, ki
je v začetku obračunavanja sestavil ne-
kaj obračunskih listov dokaj dobro, ven-
dar je pozneje davčna komisija zapadla
pod vpliv večjih posestnikov, ki so čla-
nom komisij svetovali, naj si najamejo
v pomoč Klenovška, ki je znal mojstr-
sko frizirati dosežene dohodke In s tem
prikazati nižjo davčno osnovo v obra-
čunu. Da bi se izognili progresivni le-
stvici, so razdrobili gospodarstvo So-
štarič. Na treh obračunih so priznali
pridelek za lastno totrošnjo 12 družin-
skim članom, čeprav šteje Soštaričeva
družina samo 5 članov.
Biv^i tajnik KLO Marjeta Petrovič je
izrabil ugodno priliko in prikrojil svoj
obračunski list tako. da je izpadel nje-
gov prosti višek krompirja, za katerega
Je dobil na prostem trgu din 41.000.—.
Da bi ta popravek ne bil viden, Je dvi-
gnil lia donos na 8.5 in znižal število
zasejane površine od 1 ha na 0.85 ha.
Jasno je, da je v naglici pozabil vnesti
v kolono »prosti trg« tudi din 19.000
za vnovčene odojke.
Uslužbenci krajevnega odbora Marjeta
se pritožujejo, da so z delom preobre-
menjeni, vendar je imel Petrovič Se to-
liko časa. da ie izvršil slične popravke
tudi v obračunsikih listih svojih sorod-
nikov.
Zasedanje davčnih komisij Je doseglo
v nekaterih krajevnih odborih, da so se
življenjski artikli v tem .času vsaj pri
obračunavanju zelo pocenili. V ormo-
škem okolišu je krompir na prostem
trgu po 12 do 14 dinarjev, v Polenšaku
vino po 8 do 9 dinarjev. Čebula v Dor-
navl po 70 dinarjev, med pri večin} Če-
belarjev po 250 dinarjev. Potrošniki bi
nedvomno bili zelo navdušeni, če bi si
omenjene artikle nabavili po tako ugod-
nih cenah v naveden'h krajih.
Precej težkoč so imele komisije s če-
belarji. Ti so poskušali v času sestav-
ljanja obračunskih listov freprlčati Čla-
ne davčne komisije, da je lanskoletni
donos medu znašal netto komaj 5 kg na
panj. Izjave nekaterih poštenih čebelar-
jev postavljalo to trátev na laž. Po
lastni izjavi so imeli donos tudi čez
30 kg na panj. Da je možno doseči pri
čebelarstvu primerne dohodke, so nam
dokazali posamezniki, ki so namenoma
zapustili državno službo, da Se tako po-
svete izrečno čebelarstvu, »ki nima do-
hodkov«.
Okrajna komisija, ki Je predlagala
delo krajevnih komisij. Je pohvalila ne-
katere komisije kot n. pr. v KLO Lesko-
vec. Slavšina, Mestni vrh, Levajncl,
Slatina, Big. vrh, Sodino!, Gruškovec,
Brezove!, Ptujska gora Itd. I>avčne ko-
misije v teh KLO pričakujejo od ljud-
stva, da bo na zboru volivcev v živahni
diskusiji dokončno potrdilo pravilno
davčno osnovo za posamezna kmečka
gospodarstva.	V. б.
Organizacijska oprašanja GF
Pred frontnimi organizacijami je velika naloi« priprav ra volitve v repu-
bliško skupščino.
Na II. zasedanju okrajnega zbora OF je bilo sprejetih več sklepov, med
njimi tudi predlog kandidatur, s katerimi naj VOOF seznanijo vse volivce.
Po sprejetju kandidatur naj VOOF sporoče Okrajnemu odboru OF, kdaj
bodo sklicali množične sestanke, na katere bi naj prišli kandidati Poleg tega
naj VOOF sporoče, na kakšna vprašanja želijo volivci odgovore.
VOOF na{ skrbijo, da za volilne priprave aktivirajo celotne odbore vseh
organizacij in društev. Naj skrbijo za pravilno obveščanje o množičnih sestan-
kih, da se ne bo dogajalo kot se je že, da ljudje niso vedeli za sestaneic, od-
bor OF pa se je izgovarjal, da je dal sestanek sklicati pri cerkvi. Da bi pre-
prečili take pomanjkljivosti, je potrebno, da se sklicujejo sestanki z osebnim
obiskom odbornikov ter tako zagotovi polna udeležba.
Da bi bile predvolilne priprave čim boljše izvedene, je potrebno, da vaški
odbori OF takoj skličejo sejo vseh odborov. Na takih sejah naj napravijo točen
plfcu celotne predvolilne dejavnosti vsake organizacije in vsakega odbornika.
Konkrelue plane |« treba dostaviti OOOF najpozneje do 12. t. m
Predvsem pa je nujno potrebno, da se v predvolilne priprave vključi vsa
dejavnost Fronte. Pospešeno tekmovanje ra počastitev 10, obletnice OF^ naj za-
jame vsa področja dejavnosti. Posebno je treba skrbeti za vključevanje voliv-
cev v vrste OF, prav tako pa za izključevanje tistih, ki v Fronto ne spadajo
(ki ne prihajajo volit itd,).
Nekateri VOOF še vedno zanemarjajo redno pobiranje članarine. Tudi to
mora biti v vseh odborih OF čim prej urejeno.
V času pred volitvami je še posebne važnosti pošiljanje poročil. Ta naj
bodo obširna in poslana vedno ob določenem času.
Iz pisarne OOOF Ptuj
Uspehi OF z Mestnega vrha so
• lahko okolici v vzpodbudo
Izmed osnovnih organizacij OF, ki so
se vključile v šestmesečno tekmovanje,
je v januarju t, 1. dosegla najboljše re-
zultate osnovna organizacija OF na
Mestnem vrhu ter je za dosežene
uspehe prejela prehodno zastavico Okr.
odbora OF.
Ciani OF iz Mestnega vrha so imeli
kulturno prireditev ob aktivnem sode-
lovanju aktiva LMS. Ker za prireditve
in množične sestanke niso imeli pri-
mernih prostorov, 80 popravili napol
porušeno hišo. S prezidanjem so na-
pravili dvorane, postavili oder in orga-
nizirali vse potrebno, da se bo tam
kulturnoprosvetno delo v bodoče uspeš-
neje razvijalo.
Na množičnem sestanku so člani OF
iz Mestnega vrha sprejeli v organizacijo
OF 25 novib Članov, Zbrali so vso čla-
narino in pomagali pri volitvah v odbor
Rdečega križa Slovenije. Na sestanku
so sprejeli predlog, da bodo očistili in
poškropili vse sadno drevje. To delo
so opravili do konca januarja 90-od-
slotno,
S prostovoljnim delom so nakopali
20 kubičnih metrov gramoza, katerega
bodo ob ugodnem vremenu navozili na
cesto. V ostalem se frontovci Mestnega
vrha opravili 140 prostovoljnih delovnih
ur.
Trditve poedinih odborov OF, da ni
mogoče doseči nikakih tekmovalnih
uspehov, so ovrgle izkušnje organiza-
cije OF v Mestnem vrhu, ki je znala
zainteresirati člane za kolektivno ko-
ristno delo, preprečiti gospodarsko ško-
do na zgradbi ter jo uporabiti za kul-
turnoprosvetno delo med delovnim 1 ud-
stvom na podeželju.	-ar
Vsem predsednicam, sekretarkam
in delegatkam vaških
odborov AFŽ
Dne 15. februarja 1951, ob 8. uri se bo
vršil v železničarskem domu v Ptuju
okrajni plenum AFŽ. Vabimo vse pred-
sednice, sekretarke in delegatke vaških
odborov AFŽ, da se plenuma polnošte-
vllno udeležijo! 00 AFŽ — Ptuj
Delavnost dobrih organizocij OF
odkriva slabosti nedelavnih funkcionarjev
Tekmovanje za ÎO-letnico OP dosega v
poedinih predelih ptujskega okraja trudu
odborov OF primerne uspehe neglede na
to, ali gre za tekmovanje v mestu Ptuju
ali na vaseh v okolici ali oddaljenih Ha-
lozah, Slovenskih goricah. Ptujskem ali
Dravskem polju. Marsikje pa vidno po-
maga pri tekmovalnem elanu iniciativa
poedinih članov ali funkcionarjev. To
potrjuje primer tekmovanja na terenu
OP Vičava—Orešje in drugod v kultur-'
noprosvetnem, ideološkovzgojnem in gor
spodarskokorlstnem prostovoljnem delu
Članov in odbora s sekretarjem tov.
Šprah Stanetom na čelu.
Osnovna organizacija OP v Strnišču
*Oradis€ je bila resen kandidat za osvo^
jitev prehodne zastavice na podlagi
uspehov s formiranjem pevskega zbora,
nabavo klavirja ter vztrajnih vaj za
pevski nastop.
Člani OP v Apačah pri Lovrencu tudi
tekmujejo. V tej večji vasi deluje »Ljud-
ska univerza«, za kar gre največ za-
slug tov. Marčiču, direktorju nižje gim-
nazije pri Lovrencu. V tekpiovanju do-
segajo lepe uspehe tudi osnovne orga-
nizacije OP v Domavi, Gradiščah, Pav-
lovcih, Cermožišah, Stojncih, Juršindh,
Hajdini in na Bregu prt Ptuju. Vse te
osnovne frontne organizacije se že pri-
pravljajo Zü volitve za 18. marec t. 1.
Precej ■ mločnosti pri tekmovalnih na-
porih pa so pokazali odbori organizacij
OF v Ormožu. МаШегки. Cîrkovcïïi,
Vidu, Cirkulanah, Veliki Nedelji. Pod-
gorčih', Staršah in v zadnjem času tudi
v Zavrču. Predsedniki in sekretarji or-
ganizacij OP v teh krajih zmorejo go'
tovo mnogo več kakor vlagajo v tekmo-
vanje, enako odborniki. Člani OP. ki so
jih volili, pa se vprašujejo, zakaj naj le
bodo hvaležni svojim funkcionarjem, ko
pa se tako malo zanimajo za nje.
Zaključek tekmovanja bo dal đoktr
meniamo sliko delavnosti enih ter ne-
delavnosti drugih odborov OP, ki se
vzdržujejo na mestih funkcionarjev le
tako dolgo, dokler člani OP na njih ne
izvolijo drugih, ne da bi pri tem zapu^
stili vidne uspehe s'íoje koristne dejav-
nosti.	—Vi
Ne zamudite z davčno prijavo 1
Glede na poziv k vložitvi davčnih
prijav dohodnine in davka od prometa
proizvodov za leto 1950
opozaiia MLO Ptuf
odsek za finance
vse davčne zavezance zasebnega in za-
družnega sektorja, ki so v letu 1950
opravljali kakršno koli pridobitno delo
ali izvrševali samostojne poklice z na-
menom pridobivanja dohodkov aH so
imeli dohodke od zgradb in od drugih
imovinskih predmetov in imovinskih
Eravic, da morajo zaradi odmere do-
odnine vložiti davčne prijave na pred-
pisanem obrazen najpozneje do 15. fe-
bruarja 1951. Rok za vlaganje davčnih
prijav ne bo podaljšan.
Kdor ne vloži davčne prijave v dolo-
čenem roku, plača kazen v višini 3%
od predpisanega davka, če pa prijave
ne vloži niti na pismen poziv, pa 6%
predpisanega davka.
Finančni odsek MLO Ptuj.
★
Novo ladjo naše mornarice
»Slovenijo« so 1. iebruarja t. 1. pre-
vzeli naši mornarji. Ob prevzemu so
poslali Predsedstvu Prezldija Ljudske
skupfčlne LR Slovenije pozdravno brzo-
javko.
Iz zgodovine mesta Ptuja
Spomini na Ptuj
Prof. dr. Matija Murko, Praga
(Dalje)
V jeeeni leta 1872 sem vstopil v prvi
razred deželne nižje realne gimnazije,
Ici je bila osnovana 1. 1869 v Ptüju.
Imela je torej šele prvikrat četrti raz-
red, katerega učenci so meni neizmerno
imponirali. Med njimi se je odlikoval
po visoki in močni postavi Andrej Jur-
tela od Sv. Andraža v Slov. goricah,
mlajši brat poznejšega ptujskega odvet-
nika dr. Franca Jurtele, odličnega na-
rodno-gospodarskega delavca in politi-
ka, ki je bil tudi deželni poslanec in
od 1. 1900 nekaj časa namestnik dežel-
nega glavarja na Štajerskem, na katero
mesto je cesar večkrat imenoval Slo-
venca. Andrej Jurtela je potem študiral
moderno filologijo, bil tudi na Angle-
škem in odšel, ako se ne motim, kot
poslednji Slovenec na Rusko, ali ne kot
profeeot za klasične jezike, ampak za
žive, katere je poučeval v odlični pri-
vatni gimnaziji v Moek^^i. V dobi bolj-
ševiške revolucije je na eni največjih
moskovskih ulic, na Tverski, »izginil«
kot žrtva svojega monarhističncga pre-
pričanja in šele po dolgem času se nam
¡e 7 b. p-^cr-^^ilo dobiti potrebrr
potrdilo njegove smrti. Ptujska realna
gimnazija Je spadala k novim srednjim
šolam, v katerih se je poučevala od
tretjega razreda francoščina in grščina.
Ta tip se ni obnesel in je bil pozneje
opuščen. Na Ptuju nismo čutili na-
sprotja med Nemci in Slovenci tako,
kakor med »Grki« in »Francozi«, med
katerimi so bile včasih hude bitke.
Manjšina Je imela pouk v konferenčni
sobi, večina Jo Je metala iz razreda.
Spominjam se dobro, kako smo z dru-
gem razredu hodili na pomoč, ali ne
vem več, iz kakih razlogov. Prvi rav-
natelj realne gimnazije Anton Fichna
ni bil Ceh, kakor ee trdi v 51. Izvestju,
ampak moravski Nemec, katerega ime
66 Je čitalo na volilnih oklicih nemško-
napredne stranke, ki pa je v poznejših
letih, ko ni bil več v Ptuju, spremenil
svoje češko ime v Fichner. Nemca sta
će bila učitelj risanja Hauptmann in
zaslužni ustanovitelj ptujskega muzeja
Ft. Ferk, ki me Je učil zemljepisje in
zgodovino ter nas izpraševal po stari-
nah in narodopisnih predmetih, kateri
bi s€ dali doma še najti tudi pod
streho; za zemljepisje eamo ni imel po-
sebnega zanimanja, tako da smo v
tretjem razredu imeli za inspekcijo celo
leto pripravljeno samo Severno Ame-
r',:o, y č'i'^r+pr.- T'tu smo še imeli nem-
ikega euplenta Sidlera, sina stolnega
organista v Gradcu, ki Je spadal med
one učitelje, kateri ne znajo brzdati
poredne srednješolske mladine. DrugI
stol pri katedru Je določil za »Esel-
etuhl«: seveda smo ga nespoštljivo
spraševali, sedi-li na oslovskem etolu
tudi gospod ravnatelj in nadzornik. V
nemški Čitanki smo imeli Pestalozzijev
Članek: Das Muster einer guten Schule,
V kateri imajo učenci »das Auge immer
auf den Lehrer gerichtet«. Peč pa Je
stala za klopmi, in ko «e Je naš učitelj
šel t a gret, smo se seveda vsi za njim
obrnili, na njegovo veliko začudenje.
VeČina profesorjev pa Je bila takrat
in še dolgo slovenska, ker Nemcev nI
bilo, In se tudi niso trgali za deželno
službo. Ta slovenska večina Je seveda
imela razumevanje za začetnike, ki so
dohajali brez dovoljnega znanja nem-
ščine v realno gimnazijo in imeli hude
težave. Nr. pr. Je dr. Fr. Lestavec od
Velike Nedelje, ki še danee tam živi
v pokoju, po odgojiteljskih letih pri
knezu K. Schwarzenbergu na Češkem
dobil še o Božiču v prvem razredu opo-
mbi skoro iz vseh predmetov zaradi
slabega uspeha, toda na koncu prvega
semestra J,e odnesel vendar že^ izpriče-
valo prvegfe razreda (t. j, vsaj zadostno
iz vseh predmetov).
Moj razrednik in učitelj klasičnih je-
zikov je bil Luka Kunstek iz Haloz, ki
Je imel srce za mladino, dasi se je več-
krat srdil na svoje »Kinezerj«	:
tem vzbujal rano naše posebno zani-
ii- Je za daljno Kino. fri tem nas Je
včasih tikal, kar ni bilo pravilno v av-
strijskih srednjih šolah, pač še, danes
velja na Nemškem skoraj do najvišjega
razreda. Samo v drugem razredu sem
imel Petra Končnika, hladnega in ko-
rektnega koroškega Slovenca, poznej-
šega gimnazijskega ravnatelja v Celju
in deželnega nadzornika v Gradcu, ka-
terega sem poznal kot okrajnega šol-
skega nadzornika že od Sv. Urbana. Za-
služni poznejši zastopnik Slovencev v
naučnem ministrstvu, dalje ravnatelj in
deželni nadzornik .v Ljubljani Fr. Hu-
bad mi je ostal v prijetnem spominu
kot učitelj telovadbe. Za naravoslovje
me Je v prvem in drugem razredu na-
ravnost navdušil suplent Anton Der-
ganc. V drugem razredu sem mu zbiral
za šolski pouk rastline po ptujski oko-
lici in imel celo neprijetnosti s posest-
niki njiv, ako sem zašel na nje za ka-
kim plevelom. Moji sovaščani in naj-
ožji rojaki so me obloženega z raznimi
travami povpraševali: »Imaš li kravo
na kvartiru?« To ljubezen za botaniko
sem tudi drago poplačal. V počitnicah
sem moral Jaz goniti živino na pašo, da
bi moja mlajša brata in sestra mogli
bolj pridno obiskovati šolo. Nosil sem
seboj nemško in slovensko botaniko In
ko sem se nekoč vračal s pate na mladi
kobilici in ji nisem držal trdo uzd, se
je postavila na prednje noge, mene
■ pod sebe in tako temeljito poho-
dila, da sem ostal brez zavesti in ležal
14 dni. Vse to pa ni ohladilo moje lju-
bezni do botanike in prihajale so mi
želje, da poj dem enkrat študirat nara-
voslovje. Tako sem se že v drugem
razredu izneveril svojemu namenu in
želji svojih staršev, da postanem »go-
spod«, t. J. duhovnik. Podobno me Je
navdušil, v višji gimnaziji v Mariboru
~ učitelj nemščine Franz Lang, da sem
šel na Dunaj študirat poleg slavistike
nemščino namesto klasične filologije,
kakor je bila takrat navada. Se danes
ne morem razumeti, zakaj moj profesor
naravoslovja ni našel milosti pri dežel-
nem nadzorniku Zindlerju, ko Je prišel
nadzirat našo realno gimnazijo. To sem
slučajno Izvedel od svojega razrednika.
Največja osebnost med mojimi učite-
lji pa je bil Jožef Zitek z Murskega
polja. Z Luko Zimo, ki se Je pozneje
proslavil na Hrvaškem kot ičlasičen fi-
lolog in slavist, katerega dela je izdala
Jugoslovanska akademija, je šel pes na
začetku petdesetih let študirat v Prago.
Služil je potem z Luko Zimo na srbski
gimnaziji v Sremskih Karlovcih in se
odtod vrnil kot profesor matematike in
naravoslovja na Ptuj. Bil je izvrsten,
meni nepozabljiv učitelj matematike.
Razlagal je jasno njene skrivnosti in
nas povpraševal, smo ga li razumeli.
Seveda navadno nikdo ni hotel priznati,
, da je nespameten.
Večkrat Je profesor Zitek koi?a
pograbil in mu ' • s'^'-r.-r'.TO г_..з1:
Ptuj 9. febniaHa 1Q51
»PTUJSKI TEDNI^'y
Jotran 3
Na občnem zboru KDZ Središče
753*255 din čislego dohodka in vsi
dolgovi plačani
KmetUska delovna zadruga Središče
}e imela dne 4. t. m. rednf letni občni
zhor. Pole« zadružnikov so zboru pri-
sostvovali predstavnik OLO, poverlenl-
$tva za kmetijstvo, predstavnika okraj-
nega zadružnega sveta, zastopniki od-
borov množičnih organizacij in šole,
odsotni pa so bill povabljeni predstav-
niki KLO Središče.
Zadruga v Središču le tekom svojega
dveletnega obstoja napravila ogromen
korak naprej ne samo v pogledu ured4ve
svoje kmetijske in živinorejske proiz-
vodnje, temveč tudi v pogledu pridoblje-
nih Izkušenj v zadružnem gospodarstvu.
Lanskoletni gospodarski uspehi so Iz-
raženi v pridelanih koHčmah raznih polj-
skih in vinogradniških pridelkov In šte-
vilu In teži prirejene, živine. Izkušnje v
zadružnem gospodarstvu pa so* zadrugi
dragoceno napotilo za Izboljšanje celot-
nega dela v zadrugi, še za ve»îji dvig
proizvodnje, za znižanje proizvodnih
stroškov, za boljše delovne razmere
članov zadrug« In za splošen razcvit
zadružnega gospodarstva.
Zadružne gospodarske uspehe pona-
zarjajo sledeče številke: pridelek pše-
nice 16.987 kg, rži 603 kg. Ječmena
4041 k«, «vsa 4551 kg, koruze 16.020 kg,
side 305 kg, prosa 6000 kg, krompirja
50.000 kg, pese 8000 kg, sena 59.000 kg,
kar je obseženo v 943.992 dinarjih vred-
nosti, poleg doseženega dohodka v vi-
nogradništvu v višini 344.252 dinarjev.
Z ostri mi doliodki tvorijo tl aktivo
1,607.787 din napram 854.531 din Izdat-
kov s čistim dohodkom 753.25.S din, ki
je po odbitku prispevkov za sklade raz-
deljen 34 zadružnikom.
Dokaz polne perspektivnosti članov
in vodstva zadruge v Središču je bil del
zadružnega občnega zbora, ki je obrav-
naval gospodarski In f'nančnl plan za
tekoče leto In kateremu so posvetili naj-
vcC časa. Zadružniki predvidevajo le-
tošnje pridelke v vrednosti 2,160.761 din,
od tega Iz poljedelstva v višini 1 „144.435
din in Iz živinoreje, sadjarstva In osta-
lega v višini 816.326 dio. Računajo, da
bodo ti dohodki zadostovali za dosego
vrednosti detovnega dneva v višini
205 din ter so glede tega sprejeli ustrez-
ne sklepe. Med njimi je važen tud! sklep,
ki določa, da bo zadruga v letošnjem
letu poslala na zadružne stroške pet naj-
marljlvejšlh zadružnikov in pet otrok
zadružnikov v poletnih mesecih na leto-
višče. Ostali sklepi obsegajo namero
koncentrirati živino, v kolikor še nI,
ureditev skladišč, zadoSžItev članov л
Inventarjem, Izdelavo zadružnega pra-
vilnika in drugo.
V nov upravni odbor zadruge so Iz-
volili tov. Kolarič Ivana, Resman M'leno,
Fintarli Franca In Rakovec Mateja; v
nadzorni odbor pa tov. Kolarič Antona,
Munda Ernesta In Arnuš Antona. Za
predsednika ajadruge pa Je bl| ponovno
Izvoljen tov. Goršič Vlado, dosedanji
predsednik. Na ohTnem zboru so spre-
jeli še tri nove Člane, nato pa s skromno
zabavo zaključili drugI občni zbor.
HLO Slovenja vas ¡e osfala mM dolžna na
II. ljudskem posojilu
s 1. februarjem 1.1. je potekel zako-
niti rok za vplačilo zaostankov II. ljud-
skega posojila.
Članom OF in tudi nečlanom, ki so
svojo obveznost izpolnili pravočasno
ali predčasno, pripada priznanje, ki ga
zaslužijo obljubi in obveznosti zvesti pa-
trioti. Na drugi strani pa je treba zopet
obravnavati poedince, ki povsod zaosta-
jajo, kjer gre za družbene koristi in so
prvi tam, kjer gre za njihove sebične
cilje, V kolikor niso samo oetali dolžni,
eo kot funkcionarji osnovnih vpisnih
komisij zanemarili zbiranje obrokov in
s tem povzročili družbenemu gospodar-
stvu prilično škodo.
Med največje zaostankarje oziroma
sedaj že dolžnike spadajo gotovo vpis-
niki s področja KLO Slovenja vas, ki
so vpisali 413.000 din, na dolgu pa še
ostali 226.300 din. Dolgujejo še sami
ioJiJco, kolikor znese dolg vpisnikov 26
drugih KLO, kjer še dolgujejo zneske
od skupno 300 do 7600 din. Slovenji vasi
najbližji po nevplačanem znesku vpisa-
nega posojila je KLO Bukovci z dolgom
147.000 din od vpisanih 275.000 din.
Vpisniki iz KLO Bukovci še dolgujejo
lOkrat več kot oni iz KLO Jiršovci in
460krat več kot vpisniki iz KLO Velika
Nedelja. Tretji največji dolžniki so
vpisniki e področja KLO Vitomarci, ki
80 od vpisanega zneska din 283.200
vplačali le din 101.200 ter so ostali tako
10 krat več dolžni kot vpisniki s pod-
ročja KLO Cvetkovci.
Med največje dolžnike spadajo 8e tu-
di podre "îja KLO Marjeta na Dravskem
polju," Starše, Gajevci, Vid, Sela, Lov-
renc na Drav. p., Marko vci in Hajdina,
ki dolgujejo vsak nad din 60.000, ostala
področja KLO pa pod 50.000 din vpisa-
nih zneskov.
Skupni nevplačani znesek 2,203.000
dinarjev kaže sliko vpisnikov samih
kot vpisnih komisij v ptujskem okraju
ter prav toliko škodo za razvoj družbe-
nega gospodarstva v zadnjem in pred-
zadnjem letu petletke.
Odgovornost za to škodo In nered no-
sijo vsekakor osnovne vpisne komisije
skupno z odbori OF in KLO, ki vodijo
firančno politiko na vaseh in niso na
odborovih sejah in sestankih obravna-
vali o poteku izterjave posojila ter tudi
niso ničesar podvzemali, da bi bilo po-
sojilo lOO-odstotno realizirano. Vso svo-
jo dolžnost Je nedvomno izvršila NB
Ptuj, ki je neprestano z vsemi razpolož-
ljivimi sredstvi vzpodbujala, opozarja-
la in opominjala krajevne komisije In
KLO ter vršila tehnične naloge Okraj-
ne vpisne komisije. Enako Je okrajno
poverjeništvo za finance povsod opo-
zarjalo funkcionarje KLO na neizter-
jane obroke. Vrsta frontnih zborovanj,
sestankov in sej je vplivala na mnoge
komisije, da so Izvršile svoje naloge in
zbrale vse obroke, aH pa ostale dolžne
minimalne zneske.
tipamo, da bodo znali merodajni or-
gani ljudske oblasti upoštevati odnos
tistih poedincev do naše stvarnosti, ki
svoje obljube niso držali ali so jo dali
samo iz špekulantskih ozirov, da bi si
tako pridobili razne možnosti in pred-
nosti, pri izpolnjevanju njihovih dolž-
nosti do družbenega gospodarstva. -IČ-
V.\BILO
Predsedstvo Okrajnega ljudskega od-
bora v Ptuju sklicuje
II. redno zasedanje Okrajnega
ljudskega odbora v Ptuju
ki se bo vršilo v sredo, dne 14. februar-
ja 1951 ob 9. uri v Kino-dvorani »Titov
dom« v Ptuju.
Dnevni red zasedanja:
1.	Otvoritev in pozdrav:
2.	Ugotovitev navzočnosti;
3.	Gospodarsko-politlčni referat;
4.	Poročilo o zaključnem računu za
leto 1950;
5.	Razprava o okrajnem proračunu za
leto 1951;
6.	Sprejetje okrajnega proračuna za
leto 1951;
7.	Razno.
Vabimo delegate ter predsednike in
tajnike KLO, predstavnike množičnih
organizacij kakor volivce, da se zase-
danja sigurno udeležijo.
Zgodovinski februarski dogodki
4. februarja 1^45:
V	Gorišnici padel v borbi proti fa-
šistom BelŠak Tone iz Muretinc,
dijak, ki je bil sekretar Okrajnega
odbora OF in sekretar OK KPS Ptuj.
Padli so tudi Sever Rudolf, dijak iz
Moškajnc, Tobijas Franc iz Mošltajnc
ter Ferlež Anton iz okolice Vrhnike.
^ februarja 1945:
V	Selah pri Ptuju ujet 2 un ko vi č
Anton iz Župečje vasi 58 — borec
NOV, je bil v Gradcu ustreljen.
7. februarja 1945:
V	borbi s fašisti na Boču je padla
25-letna pol tična aktivistka Ma-
h o r i č Erna iz Ptuja.
7. februarja 1942:
V	Auschwitzu v taborišču umrl član
KP J od 1932 dalje Kureš Peter iz
MoŠkainc.
9. februarja 1945:
Na Polenšaku so padli v borbi proti
močnejši fašistični vojaški ediinici
- Le g va rt Marija (1916), sekretarka
SKOJ-a, njena sestra Fa j s Sonja
(1928), obe iz Stojnc, Jurkovič
Andrej (1922) iz Nove vasi in Pe-
trovič Konrad iz Bukove (1905).
12. februarja 1945:
V	Frankolovem pri Konjicah obešena
kot talca Osterman Mihael (1904)
iz Ptuja 4n Trstenjak Ivan iz
Pušenc (1924) kot borca proti oku-
patorju. Trstenjak Ivan je b'l akti-
vist OF.
16. februarja 1942.
V	Auschwritzu v taborišču ubit In
sežgan Korenjak Kari iz Mej,
KLO Gruškovec, star 46 let.
Slabi začetki zadružnega gospodarstva
v Cvetkovcih
v četrtek, 1. februarja t. 1. ie imela
občni zbor kmetijska delovna zadruga
v Cvetkovcih. Za ob 9. uro napovedani
zbor se je začel ob pol 11. ter se raz-
vijal po obširnem dnevnem redu ob pre-
cej . mlačnem zadržanju zadružnikov.
Poročilo predsednika je vsebovalo si-
cer bistvene postavke poročila o delu v
preteklem letu, ni pa nakazalo skoraj
noben h nalog in perspektive za bodoče
delo. Zadružniki so celo v večkratni di-
skusiji razpravljali o razpustu zadruge
in o težavah, ki so jih imeli v preteklem
letu, veliko manj pa so govorili o uspe-
hih, ki so jih kljub svojemu mlačnemu
odnosu do zadruge -— svojega gospodar-
stva — dosegli.
V to nemogočo diskusijo se Je končno
Vmešal gost, tov. Prelog, predsednik
kmetijske delovne zadruge Sobet'nci. Iz
izkušenj, ki jih je dosegla omenjena za-
druga, je skušal dati perspektivo raz-
voja in lepših uspehov tudi zadrugi v
Cvetkovcih. Zadružniki so s'cer še s
precejšnjim razumevanjem sprejeli nje-
gova izvajanja, dokler se ni oglasil »za-
stopnik privatnega sektorjâc, kot je sam
izjavil, nezadružnik Petek, posestnik iz
Cvetkovc, ki je tudi prisostvoval zboru
in skušal s svojim razbijaškim nasto-
pom ne samo razbiti občni zbor, temveč
tudi povzročiti še večje malodušje med
zadružniki. Utemeljenini argumentom
glede z.adružnega gospodarstva in nje-
govim perspektivam iz izvajanj tov.
Preloga je končno moral kloniti, je pa
Sikušal ta svoj coraz nadomestiti z ne-
kimi osebnimi izpadi proti tov. Preiogu.
Občni zbor se je potem nadaljeval v
prvotni atmosferi. Glede nadaljnjega dela
in dviga zadruge, kar bi bilo razvidno
Iz gospodarskega in finančnega plana,
zadružniki na zboru niso razpravljali
niti sprejeli ustreznih sklepov. Vpraša-
nje je, če v tem niso sklenili nadaljevati
dosedanje prakse. Tudi pri volitvah no-
vega predsednika se nikakor niso mogli
zedniti, ker dosedanji predsednik z
razrešitvijo predsedniškega mesta istega
ponovno pod nobenim pogojem ni hotel
sprejeti.
Iz poteka celotnega zbora Je bilo raz-
vidno, da so zadružniki v preteklem letu
sicer veliko delali, veliko premalo pa
gospodarili na zadružni nač:n, da jim
nI bila nudena nobena pomoč in da gle-
dajo na nadaljnje delo skoraj brez vsake
perspektive.
Zadružniki so pred zaključkom pri-
sluhnili preudarnim besedam poverjenika
za kmetijstvo tov. Kolariča in predsed-
nika okrajnega zadružnega sveta tov.
Vesela. Potrebno je, da zastopn'ki iz
omenjenih forumov v bodoče posvetijo
kmetijski delovni zadrugi v Cvetkovcih
mnogo, odločno več pozornosti, kakor
so je doslej, ter pripomorejo zadružni-
kom v Cvetkovcih do dviga zadružne
zavesti, perspektive njihovega pionir-
skega dela in uvrstitve njihove zadruge
v vrsto ostalih napredujočih zadrug v
ptujskem okraju.
Obračani obrlno-prodaktivnih zadrug
V teh dneh polagajo upravni odbori
obrtno proizvajalnih zadrug iz ptujskega
okraja obračun svojega dela za 1. 1950.
Kot prva je to opravila dne 2. t. m.
šiviljska produktivna zadruga v Ptuju
na svojem zboru zadružnikov
To je po številu članov najmanjša za-
druga v našem okraju, po svojem delu
pa spada med najboljše.
Predsednica tov. Močnik Tonka Je v
poročilu orisala uspehe, pa tudi težave
v deIova.nju zadruge. Zavednost članic
je pomagala, da je zadruga z uspehom
dovršila delo v preteklem letu. Z zado-
voljstvom se je ugotovilo, da je izbolj-
šana kakovost dela, loi stalno veča krog
novih naročnic.
Clan'ce zadruge so vključene v mno-
žične in tudi sindikalno organizacijo ter
so sodelovale pri raznih prostovoljnih
delovnih akcijah.
Uspešno poslovanje zadruge pa bo v
bodoče omogočeno tudi z novim načinom
trgovine, saj Je lanj večkrat pr manjko-
valo tekstilnega blaga za ženske.
Ko je bil soglasno izvoljen upravni In
nadzorni odbor zadruge ter potrjen
sklepni račun za leto 1950, so bill spre-
jeti sledeči sklepi:
1.	storftj vse, da se doseže najboljša
kakovost izdelkov:
2.	pomagati ljudski oblasti pri zatira-
nju šušmarstva;
31. povečati in izboljšati disciplino v
zadrugi ter poživeti delo v s ndi-
kalnl organizaciji.
Zboru sta prisostvovala poverjen'k za
obrt tov. Ogorelec In drž. krojaški moj-
ster tov. Vrbnjak. Oba sta dajala po-
bude in nasvete za uspešen razvoj za-
druge.
Šiviljski zadrugi, ki je brez vs;ak'h
tujih finančnih sredstev prišla na trdne
noge ter lahko z zaupanjem prevzema
nove naloge za tekoče leto, iskreno če-
stitamo ter želimo največ uspeha!
Letos bo irebo so'csii veè ol-iifc;
Z ozirom na to, da letos v naših kra-
jih ne bomo več sejali sladkorne pese,
bodo ostale glavne industrijske kulture
le Se oljnice. Zato bo pridelovanju olj-
nic treba posvetiti vso skrb.
Zelo bi Uhko dvignili pridelek oljnic,
če bi naši kmetje začeli v večji meri
sejati teme besarabskih sončnic, Ta
vrsta sončnic daje za okrog 3—5% več
olja kakor navadna domača vrsta, pri-
hrani pa veliko dela, ker ni potrebno
obiranje cvetov Ta vrsta ima namreč
le en sam cvet, jedra so bolj krepka in
v tanjših luskah. Tudi pri zamenjavi se-
mena sončnic se bo upoštevalo, Če je
besarabske vrste. Za tako seme bodo
kmetje prejeli po 10 kg olja za 100 kg
sončnic, za domače vrste pa le 9 kg.
Pri kmetih, ki imajo obvezno oddajo
In katerim se s sončnicami posejana po-
vršina odšteje od skupne površine ob-
delovalne zemlje, je razmerje zamenja-
ve naslednje: za besarabsko vrsto son-
čnic 8 kg in 15 kg oljnih tropin, za do-
mačo vrsto pa 7 kg olja in 15 kg oljnih
tropin, obakrat za 100 kg semena. Za
100 kg oddanega semena drugih oljnic
pa je razmerje zamenjave naslednje: pri
bučnicah 14 kg olja, pri oljni repici in
lanenem semenu 8 kg olja in po 15 kg
oljnih tropin.
V zadnjem času je precej govora o
novi oljni rastlini, ki Jo imenujejo^ kiki-
riki, arašid, amerikanski oreh ali tudi
, * _
Tsíeíaj za matere
Republiško ministrstvo za ljudsko
zdravstvo je izdalo uredbo, po kateri
se mora vsaka nosečnica v četrtem in
osmem koledarskem mesecu obvezno
zdravstveno pregledati. Pregled opravi
zdravstveni zavod oz. ambulantni zdrav-
nik, medicinska sestra ali babica v kra-
jih, kjer zdravstvenih zavodov ni. Pri
prvem pregledu prejme noseča žena
zdravstveno knj žnico. ki jo obdrži pri
sebi vse do poroda.
Uredba določa, da mora pregled opra-
viti v prvi vrsti zdravnik, ki odredi
ustrezne ukrepe za varstvo zdravja bo-
dočega otroka in matere in po potrebi
nasvetuje noseči ženi specialni pregled
ali zdravljenje v kakem zdravstvenem
zavodu. Ob vsakem pregledu je treba
opraviti tudi pregled krvi.
Pregled nosečih žena in njihovo zdrav-
ljenje v zvezi z nosečnostjo sta brez-
plačna.	^
Zvezni svet za blagovni promet je ¡г-
dal navodilo, po katerem lahko kupujejo
potrošniki pokete z opremo za novoro-
jenčke po enotni prodajni ceni 1600 di-
narjev in sicer izključno na dopolnilne
potrošniške nakaznice VP-1, ki vsebuje
1600 dinarjev v denarnih bonih.
Ker vsebuje dosedanja potrošniška
nakaznica VP-1 100 nabavnih točk, kar
ustreza vrednosti 1200 dinarjev v denar-
nih bonih, bodo vse podružnice Narodne
banke FLRJ zamenjavale stare nakaz-
nice za nove karte VP-1, da ne bi bili
imetniki starih nakaznic oškodovani. Po-
družnice Narodne banke FLRJ bodo za-
menjavale samo one stare nakaznice
VP-1, ki so popolnoma neizkoriščene, in
sicer do 31. marca 1951.
zemski leSnik, N1 dvoma, da fe ta rast-
lina najboljša vrsta oljnic. Gojiti jo je
mogoče povsod tam, kjer uspeva vinska
trta ali breskev Ob enakem trudu daje
ta rastlina vsaj za 20 do 50% boljši pri-
delek, poleg tega pa dafe plod skoraj
dvojno količino olja. To olje je pa po-
leg tega ie veliko boljše, veliko hra-
nilno vrednost za živino pa imajo tudi
ostali deli rastline Vse te prednosti se
odražajo v ugodnem razmerju zamenja-
ve. Ob dobri obdelavi je na površini
enega hektarja mogoče pridelati 1500 kg
tega semena, kar se zamenja za 270 kg
olja.
Kmetic! Hrgovî îz Gabemika
skrivanje krompirja ni koristiio
Dosledno irvajanfe družbenogospodar-
ske politike na vaseh odkriva vedno iste
poedince, ki poskušajo na vsakem ko-
raku z lažmi, skrivanjem in špekulaci-
jami ostali izven obveznosti državljanov
na svojo korist.
V Gaberniku 17 je doma kmetica
Hrga Marija, ki je bila dolžna družbe-
nemu prehrambenemu skladu 2130 kg
krompirja, 544 kg koruze, 35 kg fižola,
210 kg sena In 510 kg slame, Njeni iz-
govori, da nima več kot 50 kg krom-
pirja, da slabo živi, da bo spomladi
stradala itd, niso mogli preslepiti orga-
nov ljudske oblasti, da se ne bi prepri-
čali, kako je v resnici z njenimi zalo-
gami živil. Malo truda pri razkrivanju
skrivališča v silosu in drugod po go-
SDodarskem poslopju {e pokazalo, da je
Hrgova skrila v silosu 6 do 7 tisoč kilo-
gramov krompirja, da so še čakale na
strojenje štiri sviniske kože, na čev-
ljarja pa ena obdelana svinjska in te-
lečja koža, da Hrgovi še dolgo ne bi
pretila lakota ob zalogi mesa in maščob
in drugih pridelkov
Kmetica Marija Hrga se je hotela
pred ostalimi večjimi kmeti iz Gabemi-
ka izkazati s tem, kako zna skrivati
Eridelke in blatiti ljudsko oblast, ki se
ori tudi za življenje ljudi iz Gabemi-
ka, ki živijo kot delavci in šolarji v na-
ših mestih, in za živlienje neštetih de-
lovnih ljudi, ki so odšli iz vasi v to-
varne in obrate, ker niso hoteli dalje
delati za izkoriščevalce kot je Hrgova
in njej podobni poedinci iz Slovenskih
goric.
Nedvomno bo Hrgova poleg zaplembe
občutila resne posledice zaradi skriva-
nja pridelkov in oviranja preskrbe de-
lovnih ljudi s krompirjem in drugimi
živili.
Za krajevni odbor OF je ta primer
nov dokaz, da sam ne vodi dovoli do-
sledne borbe proti špekulantom, sicer
bi se morala Hrgova že zdavnaj odreči
gospodarskega položaja in ga prepustiti
ljudem, ki so voljni pomagati pri gra-
ditvi socializma.	-ik
KMETIJSKA ZADRUGA CIRKOVCE
vabi vse članstvo in predstavnike raz-
nih oréanizacij v območju KZ na redni
občni zbor, !d se bo vršil dne 11. fe-
bruarja 1951.
»Pojdi ven in pokaži!« Sedaj se Je šele
videlo, kako težka Je bila matematična
modrost. Zitek nam Je pravil, da Je do-
volj, ako delamo za nJega doma v ted-
nu samo eno uro, vse drugo se moramo
naučiti v šoli. Dolge in zapletene račune
naj prečrtamo sami, da Jih ne bo treba
nJemu prekrižati. Izbiral Je primere, ki
so zahtevali kratko in Jasno rešitev.
Večkrat nam Je tudi pripovedoval, da
matematike v življenju razen račun-
stva ne bomo potrebovali, pač smo se
naučili misliti in sklepati. Dobil sem od
njega take temelje matematike, da sem
živel od njih v celi višji gimnaziji. Na
žalost mi Jih ni dal tudi v fiziki in ke-
miji, katerih ni znal tako gladko raz-
lagati. Bržkone proti svoji volji nas je
moral učiti tudi slovenščino v prvem In
drugem razredu. Pazil Je na to, da raz-
ločno čitamo In posebno deklamiramo
z logičnimi poudarki, kar se vse danes
strašno zanemarja, počenšl od skupnega
Čitanja v osnovnih šolah. Večkrat Je
koga pokaral z besedami: »Ce boš tl
tak predgal, bojo tl ljudje šli iz cirkve.«
Prinašal nam Je že v drugi razred
srbske narodne pesmi, da nam pokaže
njih lepoto. V drugem razredu pa
Je dal meni semtertje popravljati
slovenske naloge svojih sošolcev. Bržko-
ne ga ni veselilo to delt), morebiti tudi
zaradi tega, ker ni znal dovolj knjižnega
jezika. Odkod tudi? Kot sin Murskega
polja Je bil pravi Prlek, kakor vsi pre-
bivalci med Muro in Dravo, ki so znani
po tem, da govore namesto prej prie,
kar Je lep stari komparativ za prvlje
(od prvo), in se imenujejo zatoposmeše-
no Prleki. V Pragi Je v petdesetih letih
seveda bil Vseslovan, kakršni so se učili
površno raznih slovanskih Jezikov; v
Karlovcih Je dolgo učil in govoril srbo-
hrvaški, torej ni nikoli imel prilike učiti
se kranjske književne slovenščine. Ko
smo prišli v tretji razred, sem moral
razredniku Kunsteku, ki Je prevzel slo-
venščino, razlagati, da ne znamo razli-
kovati kaj in kar; bili smo popolni
kajkavci. V člankih v »Slovenskem go-
spodarju« Je Zitek napisal »u Ugar-
skoj« namesto na Ogrskem.
Od drugega semestra prvega razreda
sem ostal prvi. Bila Je takrat še na-
vadno lokacija učencev, ki sicer ni
vedno kazala njihovih pravih sposob-
nosti in je morala biti večkrat prav me-
hanična po skupnih številkah vseh
ocen, ali Je imela tudi mnogo dobrega,
ker Je vzbujala sošolce k plemenitemu
tekmovanju v učenju. Odpravil Jo Je
piozneje minister Gautsch, ki Je imel
baje z njo velike težave kot kurator
dunajskega Theresianuma, ker razni
grofje X in knezi Y niso mogli biti na
prvih mestih.
Hvaležno se spominjam svojih profe-
sorjev, da so se brigali tudi za to, kako
živimo zunaj šole. Na začetku drugega
razreda moj oče ni mogel več plačevati
zame stanovanja v mestu in me Je dal
k svojemu prijatelju kovaču Benku v
Rogoznico. Po velikomestnih pojmih
kovačija na cesti pod ptujsko železni-
ško pcstajo ni bila tako oddaljena od
mesta, toda moji učitelji so bili zaradi
te daljave v skrbeh za moj napredek
in moralni razvltek. Spominjam se sanri^
da tovarišija dveh kovaških pomočni-
kov ni bila zame primerna. Nekega dne
mi Je izjavil profesor Zitek, da se mo-
ram preseliti v mesto in da bom učil za
obede pri dr. Cučku dve hčerki, izmed
katerih Je starejša Lujza postala žena
dr. Fr. Jurtele. Taki obedi so bili na-
vadno tudi kot milodari in se Imenovali
Freitische, moj oČe pa Je še rabil sta-
rejši izraz Bettelkost. Res so posedavali
revni dijaki v kakem kotu ali z roko-
delskimi pomočniki. S časom se Je po-
javljalo tudi narodnostno omaloževa-
nje in zaradi tega Je bila ustanovljena
slovenska »Dijaška kuhinja« tudi v
Ptuju. Bile pa so tudi krasne izjeme,
da so prišli dijaki rano v odlično me-
ščansko družbo, kakor jaz pri Cučko-
vih. Posebno srečo sem imel v četrtem
razredu, ko mi Je profesor Žižek javil,
da si želi ptujski župan dr. Bresnig
boljšega dijaka po nedeljah, da se on
in njegova gospa lahko z nJim pogo-
varjata. Gospa je rano izgubila svojo
posebno nadarjeno hčerko in se je
vsled tega mnogo bavila z literaturo, in
tako sem imel priliko občevati z damo
v višjem pomenu te besede. Od tretjega
gimnazijskega razreda sem se že vzckže-
val popolnoma sam. z malo štipendije
in mnogimi instrukcijami, ki pri meni
niso bile posebno drage, zaradi česar
me je enkrat g. ravnatelj grajal Zvabil
sem za seboj tudi svoja brata in Ju
podpiral.
Kot edini šport smo poznali takrat
drsanje na ledu, ki se pa na Ptuju ni
mnogo gojilo. Zato pa smo imeli pri-
liko v Dravi se mnogo kopati. V spo-
mladi nismo čakali, da sta Izvesill dve
kopališči zastavo, ki Je pomenila, da
ima voda 14 stopinj R. Mi smo se svo-
bodno gibali na levem bregu pod že-
lezniškim mostom. Tam je bil tudi otok,
na katerega smo radi hodili ali pa pla-
vali. da nabiramo kopine in še bolj, da
gledamo vaje pionirjev, ki so imeli na
Ptuju svoj bataljon. Jaz sem se na-
učil v prvem gimnazijskem razredu po
raznih poskusih plavati na ta način, da
so me tovariši vrgli v vodo. V juniju je
bila velika voda, in ko smo se vračali,
smo zašli v globino. Postajenačelniko-
vega sina Je rešil njegov velik pes, ka-
terega se Je oprijel, majhen sin nekega
strojevodje pa Je kazal samo še prste
Na obči krik gledalcev in plavalcev, da
se utaplja, sem poplaval za njim Se-
veda nisem vedel, kakor Je treba utop-
ljenca reševati, in tako mi Je moj so-
šolec zležel na hrbet in se me tako
tesno oklepal, da sem komaj dihal in
malo roke gibal, da sem priplaval pod
vrbje, s katerega so me gledalci rešili
mojega bremena, da sem mogel dalje
plavati. Moje delo je bilo naznanjeno
okrajnemu glavarstvu in dobil sem
predpisano darilo 26,50 gold. Ti so mi
bili dobrodošli za prvo boljšo obleko, ali
niso zadostovali, da bi šel gledat dunaj-
sko svetovno razstavo, kakor so mi ne-
kateri gospodje svetovali.
Naslednjega leta (1874) nas je pri ko-
panju razljurila novica, da se je ustrelil
mestni beneficijat O. Caf, katerega so
hoteli isti dan odpeljati v umobolnlcô
v Gradec. Eden izmed sošolcev je za-
klical: »Wenigstens em Pf äff weniger.«
Tak oster protiduhovniški duh je bil
takrat navaden. V enem izmed mojih
prvih ptujskih let so priredili Ptujčani
v karnevalu sprevod na vozovih, v ka-
terem so posebno zasmehovali tudi du-
hovnike-redovnike na tak način, da Jim
Je mariborski knezoškof Stepischnegg
poslal oster pastirski list, katerega či-
tanje sem slišal v cerkvi. O Cafa imam
v spominu kot skromnega človeka z
mimim širokim licem, o katerem sem
vedel, da Je posebno učen in se bavi s
slovanskim jezikoslovjem Spadal je v
resnici k tistim rodoljubnim duhovni-
kom, ki so hoteli svojemu narodu ko-
ristiti tudi z znanostjo In posebno s prl-
merjajočim jezikoslovjem Z dvema
izmed njih, z Božidarom Raičem in Da-
vorinom Trstenjakom, sem se pozneje
prav dobro seznanil in sem bil tudi
njihov gost Od Oroslava Cafa je Stan-
ko Vraz v svojih Djulabifah in v pis-
mih pričakoval, da postane to. kar Je
bil Miklošič.	(Dalje prihodnjič)
Stran 4
»PTUJSKI TEDNIK«
Ptuj, 9. februana 1951
1С(ц f/^c ПсЦе^
{/(in s^cai/iio-.. •
Preseljevanje pisarn
v zadjih tjednih majo zadruge no
sindikalne organizacije občne zbore. Eni
no drugi rešavlejo, kak bi prišlo do
tega, kaj bi meh zadosti placa za pi'
same, no kvantire za ludi, ki čakajo
naje.
Eni so drugim napovedali tekmovaje,
kdo de se letos meje sela, kaj bi te le
enkrat liidje vedli, ke de letos ostala
kaka kanclija prazna za stanovaje.
Urgači bi mogla ena ali driiga kanclija
še leto dni trpeti na stanovaji kakega
birokrata, čeglih mu ga je že davno od-
povedala.
Kak te zaj plešejo?
Dosti vsega sen že vida po sveti.
Mladi sen se naviiča tiidi plesati poj"
štertanc, valček no polko. Ce je bila
mirna muzika, smo tudi mirno plesali.
Na mastno nedelo sen kcoj gleda, kak
mladi lüdje plešejo r>RUMBO*. Sapra-
bolt nekda, kak pa te to gre?
Nič nebi reka, če bi pajbje deklinam
z glavami pokimavali no se smejali, zaj
Pa majo glave pri miru, život pa jim z
nogami vred tak leti sem no ta, kak
kda na redos zrj e ščijaš.
Dobro, kaj so ne taki plesi že nekda
gor prišli, drgači bi zaj že dosti lîidi
melo zmešane čreve. v glavi Pa bi blo
tak kak je v praznem redosi.
Zaj nede več vrjeke
Za fašenk je Melo pri nas vse znoreti.
Eni so duma noreli, drugi pa po cestah
no ulicah.
Zaj vena nede šo več niše nikoga
tužit. Če bi mu keri reka. kaj je nor.
Ce bi bilo grdo biti nor, te na fašenk
nebi Udje na cesti stali pa gledali, kak
je keri noreja.
Letos de tiidi siiša
Ovi tjeden sen bija v mesti, pa sen
vida neke pube, vena so bili štidenti, ki
nekak načišne klabiike nosijo kak drugi
Udje..
Uozde sen vida, kaj majo vsi Udje
škrajce na klobiikih do j obrjene, zato
pa mi je to v oči vaio, kaj je zaj načik
moda.
Misla sen si: »To pomeni, kaj de letos
tudi siiša. Ce bi mislilo biti dežovno
leto, te gotovo nebi viipali nositi kla-
biikov z gor obrjenimi škrajci. V mlaki
še zemla nakipne. ne kaj glava nebi.
Lisice vse znosijo
j^ri popisovaji živadi pač nikdar ni
prav. Ce si si kako ktiro aj pa kokota
püsta, káj so ga ne gor vzeli, te si sploh
moga zalikovati, kaj nede keri priša k
koči kür štet. To me je že parkrot na-
viičlo.
Na Goričkem pa v Halozah je ni tak
kak pri Polajncih. Pri nas pridejo k koči
lisice pa nam znosijo najlepše küre, tam
pa le Idje resen sami pojejo.
Letos sen si misla,-kaj mo drgači na-
reda. Neka'] kür nemo da zapisati, kaj
pa če jih lisice znosijo, te pa drguč nede
prav. Škoda, kaj sen to šo sosed! pravit.
Zai so še driigi tak naredli. Če bi htele
lisice vse tote küre znositi, bi je mogli
vsaki den jesti.
Kaj nam nede niše gor priša, mo zaj
mogli tudi kakemu jagri kero kUro šenr
kati, kaj de nam potrda, kejko kür so
nam lisice znosle.
Okrafno gledališč© v Ptujii
Sobota, 10. febr. ob 20. tiri: žižek:
»Miklova Zala«. Petindvajsetič.
Nedelja, 11. febr. ob 15. uri: žižek:
»Miklova Zala«, šestindvajsetič.
Sreda, 14. februarja ob 14. uri: Dr. A.
Remec: »Miklavžkove vragolije«. Enaj-
stič. Šolska predstava.
Petek, 16. februarja ob 14. uri: Dr. A.
Remec: »Miklavžkove vragolije«. Dva-
najstič. Šolska predstava.
Sobota, 17. februarja ob 20. uri: B.
Nušič: »Žalujoči ostali«, komedija v
treh dejanjih. Zadnjič za Ptuj in oko-
lico.
Nedelja, 18. februarja ob 15. uri: Fr.
Žižek: »Miklova Zala«. Šestindvajsetič.
Л« Шена ho treba bolj pa sit i I PRESKRBA
Nedavno je izšlo v našem listu ob-
vestilo, da je za letošnje leto ukinjena
registracija koles. Večina kolesarjev je
ukrep pozdravilo, so pa tudi poedinci,
ki ga kritizirajo, češ, z ukinitvijo regi-
stracije se bo povečalo število tatvin
koles.
Vsakoletna registracija koles je ter-
jala ogromno materiala in administra-
tivnega dela, od državljanov pa mnoga
pota ter zamudo časa. Statistično je do-
kazano, da je najdenih koles na pod-
lagi registracije zelo malo ukradenih
koles. — Tatovi imajo posebne trike z
ukradenimi kolesi: ali z njih poberejo
vse uporabne dele in ostalo odvržejo,
ali pa kompletno kolo popolnoma spre-
menijo in vsekajo v okvir novo tovar-
niško številko. Varnostni organi so od-
krili že več tatov koles, toda skoraj
vedno brez pomoči registracije.
Povsod je veliko koles. Marsikomu
služi kolo za vožnjo v službo, za oprav-
ke v mestu, Izlete itd. Kamor pridejo,
navadno prislonijo kolesa ob hiše, iz-
ložbe, robnike pločnikov itd. Včasih so
nekateri hodniki že kar natrpani s ko-
lesi, ovirajo promet in kvarijo hiše;
tatovi pa imajo možnost, da si kolesa
laže izbirajo, V večini primerov so ko-
lesarji za tatvine krivi sami. Ce bi ho-
teli miličniki loviti tatove koles na ulici,
bi se morali kolesarji vsak čas ustav-
ljati in legitimirati. Gotovo to ne bi
bilo prijetno za kolesarje.
Toda tudi KLO in MLO bi moraU
podvzeti korake, da se odpravi pušča-
nje koles ob hišah. — Včasih so imele
trgovine in lokali pred hišami posebna
stojala za kolesa. Danes, ko je najmanj
že enkrat toliko koles kot pred vojno
teh stojal nimaš nikjer. Kam s ko-
lesi? Uradi, ustanove in podjetja bi
lahko preskrbeli za shrambo koles svo-
jih uslužbencev. Za ostale državljane
pa naj bi uredili javne prostore za
shranjevanje koles, kjer bi proti pri-
merni odškodnini prevzelo čuvanje mo-
goče invalidsko združenje. S shranjeva-
njem koles bi zmanjšali število tatvin,
izboljšali varnost prometa in preprečili
okvaro hiš, izložb itd. Stroški za tako
rešitev bi bil prav gotovo malenkostni
v primeri s koristmi, ki bi Jih imeli
kolesarji sami in ljudski odbori.
Notranja uprava naj bi opozorila vse
mehanične delavnice, ki popravljajo
kolesa, da ne smejo prevzeti v popra-
vilo nobenega kolesa, dokler se ne iz-
kaže lastništvo. Državljani pa naj opo-
zorijo bližnjega organa ljudske milice,
če jim je sumljivo, da Ima kdo ukra-
deno kolo. Vsi državljani in kolesarji
bomo pozdravili take ukrepe. Ukinitev
registracije koles pa pozdravljamo kot
premišljen korak, ki ustreza današnje-
mu odpravljanju birokracije.
Nsfizonlmivejäi so bili Sfioinconi
v zadnjih letih so pustni običaji pre-
cej razživeli podeželsko in tudi mestno
ljudstvo. Prikazovanje pustnih šem je
skoraj popolnoma izgubilo veljavo kot
sredstvo za pridobivanje materialnih
sredstev, kakor je to bilo v navadi leta
pred vojno, temveč se bolj in bolj uve-
ljavlja kot narodni običaj, ki služi v
razvedrilo.
Letos so se domislili v Stojncih, da bi
s pomočjo mlajših in odraslih ljudi iz
Stojnc in okolice prikazovali skozi vasi
Bukovci in Spuhljo ter skozi mesto Ptuj
napad partizanov na fašiste. Za to je
bilo kmalu navdušenih nad 35 mlajših
in starejših vaščanov. Napravili so si
lesene mitraljeze, zbrali vse po vaseh
ostale uniforme bivših vojsk, čelade in
druge dele vojaške opreme, pritrdili
star razbit top na zadnji del kmečkega
voza, nabavili nekaj smodnika in na-
pravili precej propagande. Zamisel je v
celoti uspela, V vaseh je bilo vse na
cesti, da bi videli »napad«. Tudi v
mestu so bili v trenutku na ulicah mla-
di in stari, ki so občudovali, kako so
partizani preganjali fašistične okupa-
torje.
S tem so kmečki ljudje iz Stojnc do-
kazali, da se ljudstvo rado spomni ju-
naških podvigov naše partizanske voj-
ske in bi nedvomno z istim zanimanjem
zasledovalo improvizirane napade na
vasi in mesto, ki bi jih naj organizirala
organizacija ZB NOV na vaseh in v
Ptuju.	-iČ.
Nove družine v Januarju 1951
Hanželič Jožef, Domova, Klemenčič
Angela, Moškanjci; Veršič Vekoslav,
Zamušani, Mlinarič Marija, Placarovci;
Vogrinec Jožef, Moškanjci, Rižner Ma-
rija, Placarovci; Matjašič Janez, Krče-
vina, Vajda Genovefa, Krčevina; Kokol
Rudolf, Ptuj, Kunstek Elizabeta, Budi-
na; Suman Anton, Moškanjci, Veselič
Terezija Moškanjci; Sok Ciril, Ptuj,
Petrovič Olga, Nova vas Ptuj; Pignar
Janez, Mala vas, Kolenko Marija, Ga-
jevci; Erhatič Alojz, Osluševci, Majerič
Terezija, Moškanjci; Letnik Anton,
Ptuj, Kokot Terezija, Ptuj; Hor-
vat Jurij, Krčevina, Lorenčič Ema,
Krčevina; Horvat Alojz, Krčevina,
Sužnik Neža, Krčevina; Kolenko Alojz,
Stojnci, Pilinger Genovefa, Stojnci; Vo-
glar Jože, Maribor, Feguš Neža, Goriš-
nica; Kozel Viktor, Breg pri Ptuju, Mo-
žina Veronika, Breg pri Ptuju; Muhič
Vladimir, Gorišnica, Prosenjak Cecilija,
Domova; Rep Jakob, Nova vas. Vajda
Marija, Nova vas; Vaupotič Stanislav,
Mala vas, Ranfl Frančiška, Mala vas;
Prošenjak Franc, Brstje, Bezjak Anto-
nija, Spuhlja; Leber Franc, Ptuj,
Kramberger Helena, Ptuj; Topolovec
Janez, Sp. Breg, Brmež Neža, Zabjak;
Seguía Alojz, Hlaponci, Cuš Angela,
Domova; Zajšek Albert, Domova, Cuš
Rozalija, Domova; Kramberger Peter,
Grajena, Kokol j Slavica, Ptuj; Pacher
Ernest, Budina, Podjaveršek Marija,
Budina; Lukman Franc, Ptuj, Kelc Šte-
fanija, Priftava; Znidarič Janez, Goriš-
nica, Valenko Slavica, Gorišnica; Gobec
Jakob, Mestinje, Zavec Antonija, Ptuj;
Cigula Jožei, DornoMa, Firbas Marija,
Domova; Tašner Konrad, Ptuj, Ljubeč
Ana, Ptuj; Hrenko Miroslav, Nova vas,
Pljanšek Marija, Budina; Meško Vla-
dimir, Zg. Breg, Smigoc Elizabeta, Štu-
ki; Dajnko Jožef, Zagreb, Vojsk Matil-
da, Ptuj; Rašl Franc, Podvinci, Golob
Elizabeta, Podvinci; Malek Franc,
Ljubljana, Krivec Veronika, Podlože;
Pihler Alojz, Velovlak, Stuhec Gera,
Pa ein je; Golob Martin, Spuhlja, Kola-
rič Marija, Spuhlja; Poplatnik Anton,
Gorišnica, Vesenjak Elizabeta, Gorišni-
ca; Persa Janez, Rjavci, Grabar Eliza-
beta, Podvinci; Kelc Karol, Kicar, To-
plak Marija, Velovlak; Horvat Franc,
Spuhlja, Tekmec Marija, Spuhlja; Greš-
nik Alojz, Tibolci, ' Kosec Marija,
Prvenci; Kovačec Franc, Gorišnica,
Pihler Terezija, Pacinje; Farič Janez,
Kicar, Zamuda Elizabeta, Kicar; Kos
Stanko, Maribor, Njegač Ivana, Bukov-
ci; Rodošek Jožef, Krčevina, Potočnik
Justina, Krčevina; Brodnjak Avgust,
Gorišnica, Masten Elizabeta, Osluševci;
Seguía Janez, Domova, Seidl Terezija,
Sp. Hajdina.
Nekaj uspehov ekonomije »Minčo
liristov« v preteklem letu
28 članov delovnega kolektiva ekono-
mije i^Hristov Minčo« v Ptuju je v pre-
teklem letu doseglo zavidne gospodar-
ske uspehe. Odkupnemu podjetju je
oddala 89.000 kg raznih pridelkov, V
inozemstvo je prodala večje količine
pridelkov, kar predstavlja za delovni
kolektiv velik uspeh. Temu primeren je
tudi zaslužek posameznega člana eko-
nomije. O vseh teh in drugih uspehih
je sindikalna podružnica ekonomije
razpravljala na občnem zboru, ki ga je
imela pred nedavnim.
Upamo, da bo ekonomija tudi v le-
tošnjem letu dosegla še lepše uspehe in
dala še več pridelkov na trg.	FF.
Na živilske naikaznice meseca febr.
1951 se dele sledeči artikli:
Mlevski izdelki v razmerju 70:30 t. j.
70 odst. enotne in ržene moke ter 30
odst. koruznih izdelkov. Na odrezke z
oznako I in II prejmejo potrošniki ko-
ruzne izdelke, na III rženo moko in na
IV ter brez označbe izdelke belih žit
(enotna moka).
Pšenični zdrob si lahko nabavijo po-
trošniki D-1 in D-2 po 1 kg.
Sladkor se deli v mesecu februarju
po zmanjšanih obrokih tako, da prej-
mejo potrošniki R nakaznic po 1 kg.
Odrezki so veljavni od številke 1 do 10
po 100 gramov. D-1, D-2, D-3, Po, SO-1,
So-2 prejmejo polni obrok, dočim prej-
mejo nakaznice R-la Jamski 1,50 kg,
T 1 kg, B nakaznice 70 dkg. Ru nakaz-
nice 70 dkg, dojilje 50 dkg.
Maščoba se deli na živilske nakaznice
meseca februarja 100-odstotno. t. j. na
vsak odrezek si potrošniki lahko naba-
vijo po 100 gramov maščobe.
Meso se deli v tem mesecu 80-odst,
tak J, da se dobi na en odrezek po 200
gramov ne pa 250 kot je na nakaznici
označeno.
Potrošnike na zagotovljeni preskrbi,
ki niso na področju MLO Ptuj, ponovno
opozarjamo, da naj kupujejo pri svojih
poslovalnicah na terenu, ker imajo tudi
vse te poslovalnice iste artikle kot po-
slovalnice v mestu. Zaradi točnega pre-
gleda nad obroki mleka, ki so trenutno
razpisani, opozarjamc sledeče:
Otroci od O do 2 leta prejemajo ^ 1.
dnevno. Otroci bd 2 do 7 leta prejemajo
И litra dnevno. Otroc? od 7 do 14 leta
trenutno ne prejemajo nobenih količin.
Starčki od 60 let naprej prejemajo
vsak drugi dan po H litra mleka.
Noseče žene dnevno po % litra mle-
ka. Bolniki prejemajo dnevno po Vi 1.
Matere dojilje po Vž litra dnevno.
Vsi potrošniki, ki so upravičeni do
prejema večjih količin obrokov ter
ostali, ki trenutno ne prejemajo nobenih
količin mlek^, bodo takoj po večjem
dotoku mleka iz podeželja prejeli redno
svoje količine,
_ ★ _
Radio Maribor
SOBOTA, dne 10. februar)a
15,10 Skladbe jugoslovanskih avtorje* izvaja
Celisi Oton Bajde, pri klavirju dr. R. Klasinc.
15,30 Jaromir Weinberger: fantazija iz opere
„Svanda dudak". 15,40 Naši kraji in ljudje:
Slovenci med Muro in Rabo... 16,00 Kdo igra,
kdo poje, beseduje. .. Vedri kvartet. Tri „Po-
lorfce, Vinko Drčar, Tine Malovrh iñ — pohorski
„Tijek" — poslušalcem radia Maribor za vesel
konec tedna. 17,00 Napoved časa, poročila in ob-
jave. 17,15 Pisan glasbeni spored pod naslovom
„Vsakomur nekaj. .." (plošče). 18,00 Slovenska
narodna glasba — prenos iz Ljubljane. 18,30
Veseli večer pod naslovom: „Trideset veselih mi-
nut, zabava in smeh". 19,00 Igra Mali ansambel
pod vodstvom Danila Kranjca. 19,30 do 24,00
Prenos sporeda studia Ljubljana,
NEDELJA, dne 11. februarja
7,00 Jutranji pozdrav — vmes ob 7,05 do 7,15
Jutranja telovadba. 8,00 Napoved časa. poročila,
vremenska napoved in objava dnevnega sporeda.
8,15 Zabada glasba. 8,30 Igra godba na pihala
Komande JA pod vodstvom Stjepana Dleska. 9,00
Pesmi slovenske moderne z glasbo. 9,40 N'ekaj
koroških narodnih pesmi. 10,00 Koncertna mati-
neja — sodelujejo: orkester Slovenske Filharmo-
nije pod vodstvom Jakova Cip:ija. 11,30 Oddaja
za zamejstvo. 12,00 Poje moški zbor SKUIf „Sla-
va Klavora" iz Maribora pod vodstvom Rajka Si-
koška. 12,30 Napoved časa in poročila. 12,40
Zabavna glasba in objave. 13,00 Pol ure za pio-
nirje in cicibane: Matija Valjavec: Pastir. 13,30 Že-
leli ste — poslušjte. 15,00 Napoved časa in po-
ročila. 15,10 Nedeljsko popoldne. 19,30 Napoved
časa in poročila. 19,45 Zabavna glasba in objave.
20,00 Pogovor s poslušalci. 20,15 Iz francoskih
oper. 21,00 Fizkulturna poročila. 21,10 Plesna
glasba. 22,00 Prenos poročil Zvezne postaje Beo-
grad. 22,15 Kaj bo jutri na sporedu. 22,30 Sklad-
be ki jih redko slišimo: Joaquin Turina: Simfo-
nija Sevillana, Maurice Ravel: Septet, Sergej Pro-
koîjev: Koncert za violino in orkester It. 2 v
g-molu, Dimitrij Soštakovič: Kvintet za klavir in
godalni kvartet op. 57. 23,5S Poročila, 24,00
Glasbena medigra. 00,15 Oddaja v italijanščini.
00,45 Zaključek oddaje.
PONEDELJEK, dne 12. januarja
15,10 Objava sporeda. 15,15 Godba na pihala
pod vodstvom Hermana Erjavca. 15,45 Oddaja v
madžarščini. 16,00 Melodije iz filmov — plošče.
16,20 Operne arlie: Mozart — Beg iz Seraja,
Gounod — Faust, Leoncavallo — Bajazzo. Puccini
—	La Boheme. Poje sopranistka Marila Tomčeva,
pri klavirju dr. Roman Klasinc 16,40 Simfonični
koncert: Antonin Dvorak — Slovanski ples st. 6,
Rimsky-Korsakov - Ples čmrljev Analol Liadov
—	Začarano jezero (plošče). 17,00 Napoved časa
poročita in objave. 17,15 Lahek glasbeni spored
l7vaia Mali ansambel studia Maribor pod vodstvom
Danila Kranjca. 17,45 Ljudska univerza: „O pi-
savi in tisku.. 18,00 do 24,00 Prenos sporeda
studia Ljubljana.
Odšli so na vojaške vaie
V prvih dneh tega tedna je odšlo h
ptujskega okraja na vojaške nekajte-
denske vaje manjše števj^o mlajših in
starejših borcev JA s podeželja.
Glede pravočasnega odziva so pred-
njačili borci iz Središča, Obreža, Ormo-
ža, Cirkovc, Slovenje vasi, Hajdine, Bu-
kove in Zavnia, ki se niso oz>raU na so-
vražne voinohujskaške рзго1е, ker vedo,
da so poskušali malodušneži pri vsakem
prejšnjem odhajanju na vaje vsiliti po-
klicanim nezaupanje napram ЈЛ, kate-
rim pa le redki nasedejo.
._ * _
Najmlajši dopisniki
Ob Dravi
Davi sem ob Dravi stala
in gledala v globine njene modre —
poslušala peneöih se valov šumenje.
Takrat sem spomnila se
na strašne glase,
ko sovražnik naše .'ÇtariÇe je moril,
ki z zaupanjem gledali so
v lepše čase,
za katere narod naš se je boril,
4a razred	KV.
osnovne šole Ptuj.
Koristne izknSnje
Ce nočete, da bi Vaši otroci zabredli
v spolne bolezni, ki so eden od negativ-
nih faktorjev narodnega gospodarstva,
skrbite za vzgojo otrok, da se bodo
znali brzdati in da ne bodo trpeli posle-
dic nevednosti.
—o—
Kdor se zaveda škode, ki jo povzro-
ča na krompirju koloradski hrošč, ne
uničuje in preganja fazanov, ki so naj-
doslednješi uničevalci koloradskih hro-
ščev. Zaradi tega .«îe ustanavljajo farme
za gojiitev fazanov.
★
Mestni kino Ptuî
od 9. do 12. februarja angleški umet-
niški film »Noro srce«;
od 13. do 15. februarja ameriški umet-
niški film »Zimska zgodba«;
cd 16. do 19. februarja francoski umet-
niški film »Clochemerle«;
od 20, do 22. februarja ameriški umet-
niški film »Noč v Casablanci«;
od 23. do 26. februarja ameriški umet-
niški film »Pestunja« J
od 27, februarja do 1. marca francoski
umetniški film »Skrivnost«.
★
Vabilo
na XX. redni zbor zadružnikov Pletarne
zadruge z omejenim jamstvom, ki bo
v soboto, dne 10. februarja v obratni
dvorani zadruge v^Ptuju, Muršičeva uli-
ca, I. nadstropje s pričetkom ob 1.3. uri.
Dnevni red:
1.	Otvoritev zbora;
2.	Volitev delovnega predsedstva;
3.	Poročilo upravnega 'n nadzornega
odbora ;
4.	Sklepanje o rednem računu жа leto
1950, o uporabi čistega preb'tka in po-
delitvi razrešnlce članom upravnega in
nadzornega odbora;
5.	Volitev upravnega m nadzornega
odbora ;
6.	Potrditev nečrta proizvodnje za
leto 1951;
7.	Predlogi in pritožbe;
8.	.Zadolžitev zadruge;
9.	Slučajnosti.
Če' zbor zadružnikov ob določeni uri
ne bi bil sklepčen, se zbor odloži za en
dan za isto uro in prostor ter sklepa-
veljavno ne glede na število navzočih
zadružnikov.
Upravni odbor
MALI OGLASI
Prodam 3 ha zemlje z gospodarskim
poslopjem v dobrem^ stanju v Kicariu.
Ponudbe poslati na naslov Lončarič
Ludvik, Ptuj-Kicar 21._
Kupim enostanovanjsko hišo z nekaj
zemljišča. Ponudbe poslati upravi »Ptuj-
skega tednika« pod »Domačija«.
Шш ïTSîe URì8ì!ìiìi тт — nove izKüInfe
Ing. Zoreč Egon
O apnenju obdelovalnih tal se je že
mnogo govorilo , in pisalo. Ne bo pa od-
več, če se ponovno ozremo na ta naj-
novejši agrotehnični ukrep. Prav v teh
dneh prihaja v kmetijske delovne za-
druge material za apnenje — kninski
apnenec in pa apno-magnezij.
Apnenje je torej eden agrotehničnih
ukrepov, ki v precejšnji meri vpliva na
proizvodnjo. Socialistična gospodarstva
se ga oprijemljejo že v veliki meri. Tre-
ba pa je pred uvajanjem tega ukrepa
ugotoviti, če je apnenje na posameznih
obdelovalnih površinah res potrebno ali
ne.
Apno najdemo v tleh v raznih oblikah.
Dobimo ga absorbiranega v takozvanih
tain h zeolitih, kjer predstavlja varuha
talne rodovitnosti. Dalje ga najdemo ve-
zanega na brezvodne težko topljive sili-
kate, kjer tvori zadnjo rezervo, dobimo
ga pa tudi vezanega na žvepleno, solno
in solitrno kislino ter še na razne or-
ganske spojine — húmate. V največji
in najznačilnejši količin; pa je apno v
zemlji vezano na ogljikovo kislino, ki je
v bistvu merodajna za presojo, če ima
zemlja dovoli apne ali ne.
Napreden gospodar lahko sam ugotovi
vsaj približno, če vsebuje njegova zem-
lja dovolj ogljikokislega apna al-. ne.
Poskus z vodo razredčeno solno kislino
(razmerje 1:1), ki jo polijemo na neko-
liko rreseiane zemlje, nam pove. če se
v zemlji nahaja apno in v kakšni kol-
čini. Ako zmes pri tem ne zašumi, po-
meni, da v zemlji ni znatnejše kolčine
apna. Pri rahlem kratko časa trajajočem
šumenju, vsebuje zemlja približno 1 do
2%, pri močnejšem kratko časa traja-
jočem pa 2 do 5%, pri močnejšem, dalje
časa trajajočem šumenju pa nad 5% ap-
nenega karbonata. Ce zemlja v stiku s
solno k'slino že samo rahlo zašumi, po-
meni, da vsebuje dovolj apna, ker 1%
apna v splošnem zadostuje. Apnenje
takšne zemlje je odveč. Ce pa zemlja
niti malo ne zašumi, obstoja velika ver-
jetnost, da vsebuje zemlja apna premalo.
V takem slučaju je treba zemljo apn ti,
zlasti še, če rastejo na dotičnem zemlji-
šču kisle trave, preslica, kislica, mah in
podobne rastline, ki uspevajo predvsem
le na kislih tleh. Ce nismo prepričani v
omenjeni poskus, bomo v prvem letu
apnil; manjši kos zemljišča ter na njetn
opazovali uspeh apnenja.
Koristnost apnenja je za kulturne rast-
line in zemljo večvrstna. Apno je pred-
vsem neobhodno potrebna hranilna snov,
saj odvzame zemlji po 1 ha v srednji
letini pšenica 30 kg apna, krompir 76 kg,
grah 118 kg in lucerna 242 kg. Kot vi-
dimo, rabijo razne rastline razi čne koli-
čine apna. Zitarice ga rabijo najmanj,
nekaj več okopavine, največ pa metuljč-
nice, zlasti lucerna in domača detelja.
Лппо se kopiči predvsem v list h. veliko
manj v zrnju in koren'nah. Najboljše
se obnese apnenje torej pri onih rastli-
nah, ki razvijajo mnogo listov.
Kako vpliva apnenje na zemljo?
Apno zboljšuje predvsem fizikalne
lastnosti tal. Drobci apna se pomešajo
z najmanjšimi sestavnimi deli zemlje —
glinasiimi delci in s hnmosovimi koloidi,
jih strnjujejo in ustvarjajo talni slog.
Apno je zato potrebno predvsem na tež-
kih tleh, ki jih je težko obdelovati, ki
se pa lahko razkrajajo. S prevdarnim
apnenjem takih tal lahko slog izdatno
popravimo in omogočimo rastlinam boljši
razvoj.
V kemijskem pogledu se pokaže do-
ber uč nek apnenja v tem, ker apno raz-
kisa humuzne kisline in razkraja razne
Škodljive talne se.stavine. Za rastline
neugodna kisla reakcija tal se z apne-
njem spremeni v ugodnoiievtralno. Tudi
na spojine kalija deluje apno, ker jih
pretvarja v rastlinam dostopno lahko
topljivo obliko. Prevel ka kol'čina apna
pa v zemlji a.srmilacijo kalija lahko tudi
ovira, zlasti še, če je slednjega malo.
Nesmotrno apnenje bi lahko imelo torej
za posledico občutno zmanjšanje hekt-
arskega donosa. Vendar se temu lahko
izognemo, če izdatno gnojimo istočasno
z karjevimi gnojili.
Nekoliko kisle zemlje lahko m.'rno ap-
nimo in jo po nekoliko dneh pognojimo
še s superfosfatom. Opreznejši pa mo-
ramo biti z apnenjem. Če gnojimo s
kostno moko ali Thomasovo žlindro,
zlasti na peščenih zemljah. V takem slu-
čaju zmanjša apno tcljivost fosfornih
gnojil in posledica se lahko pokaže v
zmanjšanju donosa, zlasti če gojimo
rastline kot koruzo, pšenico in oves.
Zato navadno zadostuje pri takem gno-
jenju že apno, ki ga vsebuje Thoma-
sova žlmdra ali kostna moka. Pn učinku
apna na fosiorno kislino igra odločilno-
vlogo sestav iu reakcijska sposobnost
zemlje.
Apno končno ugodno deluje na biolo-
ške procese v zemlji, ker pospešuje raz-
kroj hlevskega gnoja in humusa ter
tvorbo solitra, ki je najprikladneiša du-
šična spojina za prehrano rastlin.
Za apnenje zemlje lahko uporabljamo
zmleti apnenec, ki vsebuje najmanj 50%
apna; žgano alj živo apno, zmleto ali v
kosih, z vsebino najmanj 90% apna;
apneni prah — odpadke apnenic z naj-
manj 50% apna; zmleto sodro z najmanj
26% apna; zmleti lapor z najmanj 45%
apna.
V lahkih in srednjetežkih zemljah
uporabljamo za apnenje zmlet apnenec,
ker je cenejši kot žgano apno in ker
bi v lahki zemlji n. pr. žgano apno pre-
več energično delovalo.
Žgano apno ^е sicer v razmeroma
kratkem času spremeni v sestavino, ka-
kor jo ima zmlet apnenec. Vendar je
njegov učinek izdatnejši, ker so delci
žganega apna drobneiši od delcev zmle-
tega apnenca, učinkovitost v vodi ne-
topljivih gnojil je pa v tem večja, čim
finejši so posamezni delci. 50 kg žga-
nega apna ima približno isto kol čino
učinkovite snovi kot 90 kg apnenca.
Žganega apna uporabljamo zato v polo-
vični količini ■ zmletesa apnenca. Žgano
apno pogasimo pred uporabo z zadostno
količino vode, оч razpade in da ga
lahko trosimo.
Apneni prah je odpadek apnenic. Gno-
jilna učinkovitost teh odpadkov je med
učinkovitostjo zmletega apnenca in žga-
nega apna.
Zmleti lapor. To gnojilo raztresemo
v večjih in manjših kos.h na zemljišču
in jih pustimo razpadati.
Med apnenm materialom, ki prihaja
v teh dneh v kmetijske delovne zadruge,
je tudi dolomitnaiikreda (apnenec — ma-
gnezija), ki vsebuje 61% belega apnenca
ter 32% magnezija. To gnojilo služi zelo
dobro predvsem pr¡ lanu, detelji, zl:.sti
pa pri krompirju in ostalih okopaviiiah.
—o—
Z opisan'mi gnojili apnimo v jeseni,
pozimi ali v najzgodnejši pomladi. Le
sodro lahko trosimo ob vlažnem vreme-
nu šele spomladi. Lahko pa jo trosmo
tudi pozneje, ko so rastline že pognale
liste. Prvi izdaten dež jo izpere iz rast-
lin. Sodra sprernenja kalijeve spojine
v toplj vo obliko še boli energično ka-
kor ostala apnena gnojila ter služi za
izvor asimilao^ie žvepla. . Sodranie od-
lično prenesejo metuljnice — lucerna,
domača detelja, ki ima dosti beljakovin,
katerih sestavni del je tudi žveplo.
Pri apnenju je uspeh najboljši, če ga
izvršujemo postopno, ne pa samo z en-
kratno vel ko količino.
S primernim apnenjem znatno izbolj-
šujemo plodnost zemlje in povečujemo
pridelke. V^žno je pa seveda, da zem-
lje samo ne apnimo, temveč tudi gnojimo
z ostalimi hranilnimi snovmi — dušikom,
fosforiem in kaliiem.
Uredništvo in uprava: Ptuj, Prešernova ulica 6 — Telefon štev. 156 — Čekov ni račun pri Narodn^ banki Ptuj št 643-9f!3fi.M — Urejujejo uredniški odbor — Odgovorni uredn k\rabl Jože —
Rokopisov ne vračamo — Naročnina 156din za leto 1951 se placa vnaprej. — Tiska A^ariborska tiskarna, Alaribor.