List 40.
Gospodarske stvari.
Goveja kuga zopet pred našimi durmi!
Od ministerstva Ogerskega in od vlade Hrvaške došlo je c. kr. deželni vladi Kranjski poročilo, da iz Bosne — Turške se je čez Granico vojaško pri-tepla goveja kuga ali devotogubnica (Rinderpest, Loserdiirre) na Ogersko in Erdeljsko in pa — kar je našim slovenskim deželam najnevarniše — cel6 že v Slavonijo v Virovitiško županijo.
Najhujša, najbolj kužna in najbolj morna bolezen je tedaj blizo nas! Ta kuga, ki se pri nas nikoli sama po sebi ne začne, ampak le zmirom iz Turškega, Ruskega itd. zanese, je pa tem bolj nevarna zato, ker se skrive pritepe kakor tat in ker nimamo nobenega zdravila za-njo.
Pred malo leti se je mislilo, da ta kuga napada samo govejo živino in druge ne, zadnja leta pa so skušnje učile in dr. Bleiweis je to po skušnjah na Kranjskem dognal, da tudi ovac in k6z se loti ta bolezen. Ne tedaj samo goveda, temuč tudi ovce in koz6 zatrosijo dalje to kugo; al tudi ne samo živa živina jo zatrosi, temuč tudi od crknene ali zaklane vse to, kar pride od njenega života, tedaj koža, parklji, repi, ovna, in se ve da tudi meso in vse drugo, pa tudi krma in stelja, ktero je oskrunila. In tudi človek, ki je pri taki kužni živini bil, prenesejo v svoji obleki, po svojem obuvalu itd.
Sto potov je tedaj, po kterih se ta kuga iz dežele v deželo, iz kraja v kraj prenesti more. Zato se ta kuga le tudi malo po malo začne; izprva zboli eno ali dvoje živinčet, ki so kugo nalezla, in še le potem, ko zopet ta pridejo v dotiko z drugimi ali z ljudmi, jih zboli po več, dokler se nazadnje ne razširi tako kakor iz majhne iskrice postane velik ogenj.
Pri vsej tej hudobnosti te kuge imamo zato vendar eno, pa gotovo pomoč v svojih rokah, — al vsi se moramo te pomoči poprijeti, in ta pomoč je: nikakor ne
blizo pustiti  tuje kužne živine,   ne  okuženih živinskih delov, in ne okuženih ljudi.
Naj tudi krog in krog razsaja ta kuga, — ako živino svojo in sebe in svoje ljudi zapreš pred njo, nič ti ne more!
Glejte gospodarji! to je velika tolažba za vas; al zato je pa tudi dolžnost vaša, na vso moč varovati se, da kuga do vas ne zleze. Ce ni nič dotike, nič ne bo kuge! To si zapomnite, gospodarji, kajti ta kuga ne pride po zraku (luftu) čez vas.
Hrvati so nam sicer   ljubi  sosedi,   dragi  sorodni bratje;   al sedaj se je posebno tistim našim krajem, ki
so na meji hrvaški, skrbno treba varovati, da kako kužno živinče ali sicer kužno blago ne pride čez mejo k nam.
Strah nas je posebno, da ne bi sebični kupovalci in barantači grozne kuge zasejali v našo deželo.
Kolikor nam je znano, dozdaj prav na Hrvaškem še nimajo goveje kuge; al v Slavoniji, tedaj le malo stopinj od Hrvaškega, jo imajo, in ko bi trenil, jo lahko dobijo tudi na Hrvaško, ako ne pazijo z vso ostrostjo. Ko pa prerije na Hrvaško, tudi naše dežele, ki se stikajo s Hrvaško, niso več varne. Dolenci naši črnomaljskega in novomeškega okraja imajo o tem dosti žalostnih skušenj.
Postava od 29. junija 1868. leta zoper govejo kugo je ostra, in to je prav. V §. 3. ukazuje, da se meja zapre, kedar se kuga deželi bliža; ko pa je kuga že manj ko 3 milje daleč od meje, takrat zadobi §. 27. svojo moč, kteri ukazuje, da okolica 3 milje od kužnega kraja velja za mejo kuge. Cesarska gosposka določi to mejo tako, da vse vasi in vsi kraji s pašniki in vodami vred se oklenejo v to mejo. Okrajna gosposka pa določi tudi vse drugo, česar je potreba, da se zabrani kuga, da ne pride v deželo, ali zatare, če se je po nesreči vendar zatepla v deželo.
Vendar je vsa postava in vsa moč gosposke preslaba, če jej ne pomaga vs»ak, naj ima živine kaj ali ne, kajti skrivnih in goljufnih potov je veliko, ki se zabraniti dado le tedaj, ako vsak pošten človek je takrat tako rekoč v ar h proti tej grozoviti kugi.
Da bi tedaj to na meji hrvaški vsi naši ljudje bili in bi pazili na vse, kar nam utegne to bolezen zanesti v našo deželo, zato so pisane te vrstice. Naj so opomin vsem domoljubom! Kugo zabraniti, da ne pride, je lože kakor začeto zadušiti.
Sklepamo pa te vrstice z željo, naj bi se vladi hrvaški posrečilo, brž zatreti govejo kugo, da dežele tro-jedne kraljevine ne trpijo veliko škode, pa tudi sosedne jim naše dežele obvarujejo hudih nadlog.
Ako hrvaška vlada brez milosti ostro izvršuje^ postave, in mi na Kranj s k em, Primorskem in Sta-jarskem skrbno čujemo nad svojimi mejami, kmalu utegne konec biti Bosniški morivki.
Postava pa veli, da se tudi vsa taka, če tudi zdrava živina, ki je bila v dotiki z bolno, brez milosti pobije. Glejte, kakošna nesreča je to!