St. 450.	V	LJubliani,	torek	dne	30.	maja	1911.	Leto	II.
: Posamezna številka 6 vinarjev :
.JUTRO" izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 3. zjutraj, ob ponedeljkih ob 10 dopoldne. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1 20, z dostavljanjem na dom K 1 "50; s pošto celoletno K 20—, polletno K 10—, četrtletno K 5'—, mesečno K 170. Za inozemstvo celoletno K 30-—. Telefon številka 303.
: Posamezna številka 6 vinarjev :
Uredništvo in upravnlštvo je v Frančiškanski ulid 8. Oopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina upravniitvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v,^smrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju popust. Za odgovor je priložiti znamko.
:	Telefon	številka	303.	:
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
Našim cenjenim naročnikom.
Od 1. junija 1.1. naprej znaša naročnina na »Jutro" v Ljubljani z dostavljanjem na dom mesečno K 1*50, četrtletno K 450, polletno K 9—, celoletno K 18-—; s pošiljanjem po pošti v avstro-ogrski monarhiji ter Bosni in Hercegovini mesečno K 1 ‘70, četrtletno K 5-—, polletno K 10-—, celoletno K 20’—; za inozemstvo četrtletno K 7 50, polletno K 15'—, celoletno K 30'—.
Da ne bo kakih pomot, sporočamo našim cenj. naročnikom tudi to: povišanje naročnine se začenja pri vsakem naročniku od dneva, do katerega ima že plačano naročnino;	oni ki so	naročnino že plačali	do	1. julija, avgusta, ali
tudi do konca leta po	dosedanji	ceni, bodo plačevali	povišano naročnino šele
od 1. julija, avgusta itd., oziroma od novega leta naprej. In tudi vsem onim ki podaljšajo pred prvim junijem naročnino, ali se pa pred tem dnevom naročijo na »Jutro", se bo	računala	naročnina do dneva,	do	katerega jo plačajo,
po dosedanji ceni; to	velja tudi	za vse zaostanke.
Ko sporočamo to našim cenj. naročnikom, jih prosimo tudi, da bi redno plačevali naročnino, ker samo na ta način bo »Jutru" zasiguran obstoj.
Volilno gibanje v Trstu.
Trst, 28. maja.
Volilni boj v. Trstu postaja od dne do dne intenzivnejši, a vendar je to šele začetek. Dosedaj si stoje nasproti tri stranke: slovenska narodna, mednarodna socijalnodemokratična in italijanska liberalno-nacijonalna.
Razen 111. volilnega okraja je politično društvo „Edinost“, kakor znano že stalno določilo kandidaturo, a za III. okraj se stalno določi kandidatura gotovo na jutrišnjem volilnem shodu v Narodnem domu.
Socijalnodemokratična stranka je določila svoje kandidate, kakor je »Jutro" že poročalo med brzojavnimi vestmi. Pittoni in Oliva sta bila izvoljena tudi leta 1907, dr. Puecher in Cerniutz sta pa poslanca v tržaškem dež. zboru ozir. občinskem svetu izza zadnjih deželnozborskih volitev. Etbin Kristan kandidira v okolici proti dr. Rybaru.
Italijanska liberalno - nacijonalna stranka ni še določila kandidata za okolico.
O c. kr. krščansko-sccijalni stranki ni nič čuti, da bi postavila lastne kandidate, vsaj njeno glasilo „Corriere Adriatico" popolnoma molči o tem. Se bodo pač dne 13. junija zlili ne ravno mnogoštevilni glasovi krščanskosocialni s kamorističnimi židovsko-li-beralnimi v eno skupno število.
O Nemcih se čuje govoriti, da nameravajo postaviti svojega kandidata v IV. volilnem okraju.
Shodi političnega društva »Edinost*.
Politično društvo »Edinost" je priredilo snoči dva volilna shoda. — Eden se je vršil v Skednju, na katerem je govoril dr. Rybar, drugi pa v Kosičevi gostilni v ulici Sv. Marka v I. okraju. Temu shodu je predsedoval Krlžmančič, a govorila sta dr. Mandič in kandidat za IV. okraj Ivan Škerjanc.
Dr. Mandič je izvajal, da je za nadaljni napredek Slovenstva pred vsem treba v Trstu, da se z udeležbo do zadnjega moža ovrže falzificirani rezultat ljudskega štetja, pri katerem so magistratovci izbrisali okrog 30.000 Slovencev. Svoj čas je kamora kratko-malo negirala obstoj Slovencev v Tr-
stu, sedaj ga ne negira več, a se ga boji.
Ne dajo nam šol, češ, ker vas ni, a ne dajo nam jih, ker se nas boje! Dočim je laških liberalcev sama fraza, ki gotovo ne bo zmotila niti enega Slovenca, da bi volil ž njimi, je soci-jalnodemokratičnim kandidatom, vsaj Pittoniju in Olivi, priznati, da so poštenjaki, celo morda simpatični. A to za slovenskega volilca ni dovolj. So pač internacijonalci, ki jim je le za boj proti kapitalizmu, katerim je pa pri tem vseeno, če slovenski narod izgine s tržaških tal, in so narodni, dokler kot taki morejo izhajati z vsakomur in z vsemi, V gospodarskih vprašanjih pač moremo skupaj ž njimi, ko pa gre za to, da smemo kot Slovenci prosto dihati na tržaških slovenskih tleh, da nas ne bodo kot Slovence narodno in gospodarsko ubijali na naših tleh., tedaj pa moremo le sami braniti svoje pravice. V Avstriji, ko tvori že vsaka železniška postajica, vsaka najmanjša državna službica jako važno politično vprašanje, bi bilo pač absurdno reči, da ni treba boja za narodne pravice. Zato je pa tudi dolžnost vsakega tržaškega Slovenca, da odda svoj glas slovenskemu narodnemu kandidatu.
Kandidat Škerjanc predvsem ostro obsoja socijalnodemokratičnega okoličanskega kandidata Etbina Kristana, ki .je prejšnji večer govoril na nekem shodu v IV. volilnem okraju samo — ne m ški, dasiravno je bila na shodu večina železničarjev, rojenih Slovencev. »Če misli Kristan, da je Trst nemški, potem naj pač socijalna demokracija zapre svojo kočo in reče, da jugoslovanske socijalne demokracije ni več!" Socijalni demokrati se boje italijanskih nacijonalcev, zato si tudi ne upajo postaviti v mestu kandidatov rojenih Slovencev. Če bi bila njihova enakopravnost res enakopravnost, potem bi ne imeli samo italijanskih kandidatov. Slovence poznajo le tedaj, ko rabijo njihovo pomoč, njihov denar. Slovenci pa so v Trstu jeziček na tehtnici in brez Slovencev ne bo izvoljen noben kandidat. Zato je pa tudi treba, da pride on na volišče.
Ko je Sorn okrcal »samostojnega" kandidata Štolfo, se je shod zaključil.
Danes dopoldne se je vršil shod
političnega društva »Edinosti* pri Sv. Ivanu, popoldne pa pri Sv. Mar. Magd. Spodnji in na Škorklji. Ker so si shodi več ali manj podobni, ne poročamo natančneje o njih.
Izostal je za danes dopoldne napovedani shod pod milim nebom pri Sv. Jakobu in se (vrši v petek zvečer.
Jutri, v ponedeljek ob 8. zvečer se vrši velik volilni shod za volilce vseh okrajev v Narodnem domu v Trstu.
Socijalnodemokratičnl shod.
Danes, v nedeljo dopoldne se je vršil na trgu Donadoni velik socijalno-demokratični shod. Navzočih je bilo do 10.000 ljudi, med njimi tudi veliko Slovencev, a kolikor toliko mazinijan-ske sodrge, ki je začela nekaj kričati in žvižgati, ko je Kristan začel govoriti. Navzočih je bilo vseh pet kandidatov. Shod je otvoril v italijanskem jeziku mestni učitelj sodrug Doff-Sotta, poudarjajoč, da se proletarcev ne da več goljufati po buržoariji z lepimi obljubami in da ima v socijalni demokraciji edino stranko, ki se bori za pravo kulturo, za pravi napredek proti nazadnjaštvu in izkoriščanju.
Nato je govoril Etbin Kristan slovenski. Kakor že rečeno, je par odposlancev kamore začelo žvižgati, a so jih kmalu »pomirili". Glavna ost Kristanovega govora je bila obrnjena proti izkoriščanju parlamenta v naci-jonalne burke, kakor se je izrazil, in pa proti kapitalizmu, buržoaziji, katere poslanci so bili krivi, da je bil razpuščen državni zbor, ne da bi bili rešeni razni socijalni zakoni, kakor socijalno zavarovanje itd, Draginja je po zaslugi istih tolika, da delavec ne more skoraj nič več žrtvovati za svoje kulturne potrebe, militarizem izsesava vedno več ljudske krvi, a minister Weisskirchner hoče celo postavo v varstvo krumirstva. Prihodnji državni zbor se bo imel baviti torej v veliki večini s socijalnimi vprašanji. Govornik oporeka nato, da bi socijalna demokracija prezirala narodnost, saj slovenski nacijonalci očitajo italijanskim sodrugom, da so strogo nacijonalni, italijanski nacijonalci pa zopet nasprotno, kar je gotovo najboljši dokaz za narodnostno zanimanje socijalnih demokratov. Socijalna demokracija da se bori za enakopravnost vseh narodov, zato da pribori pripadnikom vseh narodnosti kruha, šol, da zadosti živim potrebam živih ljudi, pri čemer ima najhujšega nasprotnika tudi v in-ternacijonalnem kapitalizmu. Zaključi s pozivom, da delavstvo odda dne 13. junija svoje glasove socijalnodemokra-tičnim kandidatom.
Nato so govorili še dr. Pnecher, Schulzer v imenu nemških sodrugov, Oliva in Cerniutz. Prvi je kazal na vedno še rastoče milijonske svote, ki jih mora ljudstvo, zlasti delavstvo plačevati za državne potrebščine, zavračal očitanje, da bi bili socijalni demokrati vladna stranka, ter povdarjal, da je boj socijalne demokracije namenjen sedanji družbi, ki je družba izko-tiščevalccv. V 4 letih bivšega državnega zbora socijalna demokracija ni
mogla izvesti vsega svojega programa, a storiti hoče vse, da se ta program čim prej uresniči, ako tudi vsi sodrugi store svojo dolžnost.
Podobno so govorili tudi nadaljni govorniki. Omenimo naj le še, da je Cerniutz kazal oglas internacijonalne organizacije kapitalistov, ki si medsebojno zagotavljajo podporo v boju proti proletarijatu in njegovim soci-jalnim zahtevam.
Po shodu je množica krenila po Barrieri, trgu Goldoni, kjer je bil dohod k glavnemu trgu (namestništvo, magistrat) zaprt z močnimi policijskimi kordoni, pred socijalnodemokratični društveni dom v ulici Boschetto, kjer so govorili z okna Cerniutz, dr. Puecher in Oliva. Ljudstvo je zahtevalo, da govori tudi Kristan, a ni bil navzoč. Razdelili so še volilni oklic in potem se je izvršil razhod popolnoma mirno.
Danes popoldne se je vršil socijalnodemokratični shod na Konto-velju, kjer je govoril Kristan.
Volilni boj v ljubljanski okolici.
Ljubljanska okolica je že zdavnaj sita klerikalnih obljub in kakor vse kaže, ne pojde več na lastno škodo v boj za klerikalce. Po ljubljanski okolici se je začelo živahno gibanje, ki bo okolici le v korist, ker bo pospešilo njen gospodarski in kulturni razvoj in bo v nji začela zmagovati slovenska napredna misel, ki je bila do zdaj zadušena pod klerikalnim pritiskom.
Ljubljanska okolica je dobila simpatičnega kandidata v osebi Josipa Tribuča, posestnika na Glincah. Kandidat Tribuč je visoko izobražen mož, ki ima za seboj visoko šolo in je s svojim podjetjem in gospodarstvom pa tudi s svojim delom za povzdigo svojega domačega kraja in okolice pokazal mnogo praktičnih zmožnosti; tudi osebno je kandidat Tribuč v vseh krogih zelo priljubljen. Z3to je bila za vso okolico vesela vest, da je Josip Tribuč prevzel kandidaturo. Tribuč se je svoje naloge kot kandidat tudi zavedal in je takoj začel prirejati shode v ljubljanski okolici.
Za nedeljo so bili naznanjeni shodi na Trati, v Št. Vidu, v Tacnu in na Posavju.
Klerikalci pa so se zbali, da bi se ljudem v ljubljanski okolici ne odprle oči, začeli so se bati, da bi se ne maščevali stari grehi in ker v svoji zbeganosti niso vedeli kaj začeti, so šli kandidatu Tribuču razbijat shode.
V	tem boju je žalostno slavo dosegel znani šentviški župnik Zabret.
Cesarjeva bolezen. — Dr. Hinko vic obsojen na 6 mesecev težke ječe. — Velikanske demonstracije v Zagrebu.
Več v brzojavkah na 3. strani.
Kar je ta fanatik uganjal, presega vse meje dostojnosti,
Neka ženica je dejala, da je Zabret že pri maši bil tako zmešan, da se je pri povzdigovanju zmotil. Na prižnici je rekel Zabret, da hočejo liberalci in socijalni demokrati ljudstvu vzeti vero in da preti nevarnost cesarski rodbini. Take laži klati Zabret po prižnicah. Ker pa bi vse te laži ne pomagale, je najel Zabret nekaj svojih ljudij in jih je poslal na Trato razbijat. Res so prišli ti ljudje na shod in so kričali, kakor besni. Kandidat Tribuč je imel sestanek z na-prednomislečimi volilci in je odšel v Št. Vid. Tam ga je čakal Zabret, ki ga je sprejel v veži, in je začel rohneti, da ne pusti imeti shoda, da je Šušteršič moral dovoliti milijone za kanone in je nazadnje zapel cesarsko pesem. Nato je poslal svoje ljudi v Tacen na vozovih.
Toda v Tacnu se klerikalnim razgrajačem ni posrečilo. Vrli Tacenčani so zasedli prostore pri Koširju in vkljub klerikalnemu barabskemu obnašanju je shod krasno uspel.
Kandidat Tribuč je govoril celo uro o klerikalnem gospodarstvu — pivje postopanje Zabreta in njihovih hlapcev je pa klerikalce pokazalo v taki luči, da so to vsi ljudje obsojali in vsi resno misleči ljudje so videli, kaj bi počele šele klerikalne živine, ako bi dobili v deželi popolno oblast.
Shod v Tacnu je sprejel soglasno Tribučevo kandidaturo in napredni volilci pojdejo na delo proti Zabretovi nesramnosti.
Volilni boj pokaže, da se je začelo po okolici gibanje, ki se ga klerikalci boje, da je klerikalni fanatizem dosegel skrajno mejo, ker le na ta način si skušajo rešiti svoje mandate in da ljudstvo samo pojde na boj za svojega kandidata. V kratkem se vrši v tem kraju napreden shod, ki ga Zabret in njegovi hlapci ne bodo mogli razbiti. Takrat se bo nemoteno povedala resnica glede klerikalne politike in Zabretovih hujskarij.
Mi pa kličemo: na delo za napredek ljubljanske okolice.
MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA.
Denarnega prometa 565-5 milijona K. Stanje hranil, vlog 40 milijonov K.
Rezervni zaklad 1 milijon 200 tisoč K.
Obrestuje po 4'A)°/o. Za varnost jamči mestna občina z vso davčno močjo.
listek;
•fcCHEL ZfcVACO:
Most vzdihljajev.
Roman iz starih Benctek.
— To, česar zahtevate od mene, je dejal dož naposled, je nekaj zelo velikega . . .
,	—	Vem to, Svetlost. Toda Rolandova glava in življenje
ardinala Bemba je oboje skupaj pač vredno od skromne poročniške 3^. Jutri, kadar bo stal vaš prijatelj — to besedo je izgovoril Posebnim povdarkom — tu pred vami, se bosta lahko skupaj v^Čila, ali sem vreden biti poročnik v armadi generalnega Mana, ali ne.
Poskari je vstal, in Sandrigo je storil po njegovem zgledu, s,eč, da je avdijenca končana.
— Ostanite! je dejal dož.
Sandrigo se [e naklonil, trepetaje od pričakovanja.
Poskari je segel v miznico in pobrskal po njej.
•zvlekel je kos pergamenta ter ga lastnoročno izpolnil, oh ga je hotel podpisati, se je zazdelo, kakor da se nekaj °°tavlja, Nato pa je naglo podpisal, pritisnil pečat in pomolel ^fgament Sandrigu, ki se je v resnični ganjenosti priklonil k0raJ do tal.
D, ~~ Svetlost, je dejal, prišel sem se samo pogajat, odhajam v globoki vdanosti do vaše osebe.
Vr , Bodite vdani predvsem koristi republike, je dejal Foskari, acaje se v svojo prejšnjo ulogo. Torej, jutri, ste dejali? p. — Ju*n bo škof-kardinal beneški tu pri vas in vam bo sam tiČPD ’ kako strašen nasprotnik je Roland Kandiano! Kar pa se e Rolanda samega, bo čez kak mesec dni v vaši oblasti.
~~ Dobro! Idite zdaj, gospod poročnik...
kabinctaandrig0 SC strcsel od PonosneSa veselj’a ter planil iz
dosler„Bogme 1 ie zarenčal, ko je bil na trgu Svetega Marka, hočen, ,se,n poznal svojega pravega poklica! Toda dohiteti Cm zamujeni čas! . . .JZdaj je Bianka moja!
In kakor pijan je odhitel v	Imperijino palačo.
Imperija ga je čakala že od	predvčerajšnjega dne	v	smrtnem
nemiru. Kajti razbojnik se včeraj	vzlic svoji obljubi ni	bil	oglasil
pri kurtizani. Ko je prišel, so ga	takoj odvedli k njej.
No, milostljiva, ali ste si premislili? je vprašal Sandrigo.
— Čakala sem vas, to je vse! Saj sama ne vem, za kaj se naj odločim. Moja hči je v vaši oblasti ... vi ste močnejši . . .
— Toda neradi bi videli, da postane žena navadnega razbojnika ’
Imperija je trepetala.
To, kar je rekel Sandrigo, je bil natančni izraz za njeno
misel.
Toda bala se je v tem trenotku, da bi vzbudila banditovo jezo.
— Ne bojte se povedati, kar mislite, je povzel Sandrigo. Sicer mi pa sploh niste prikrivali svojega studa nad mojo osebo. In, če hočete, vam povem še nekaj: vaš stud in odpor se mi zdi povsem naraven. Da sem na vašem mestu, bi mislil in ravnal kakor vi.
— Kaj hočete reči? je zajecljala kutizana.
— Nič drugega kakor to, kar vam pravim . . . Bianka je preveč popolna, preveč krasna in preveč čista, da bi postala žena razbojnika.
Imperija je čakala trepetaje od strahu, prepričana, da igra Sandrigo z njo ulogo kdovekakšne strašne ironije.
Toda razbojnik je bil nadel tako važen obraz, da je kurti-zana nehote ostrmela. Sandrigo je imel popoln namen, igrati svojo novo igro z resnobo. Razbojnik še pred par urami — zdaj je bil poročnik pri lokostrelcih, to je, orožnik beneške republike.
In znano je, da so bili orožniki od nekdaj sila resnobni ljudje.
Gotovost, da mu je podeljen vsaj majhen košček oblasti, četudi je samo skromen predstavitelj javne avtoritete, daje človeku tisto samozadovoljno lice, ki si ga drugi umrjoči ljudje od nekdaj ne moremo razložiti.
Zdaj, kot orožnik, bi bil Sandrigo silno smešen, da niso ostanki razbojništva in neodvisnosti pustili na njegovem obrazu še vsaj nekoliko svojega odseva.
Nadaljeval je:
— Ali bi pa dali svojo hčer človeku, ki zavzema v beneški družbi častivredno uradno mesto?
— Kaj hočete reči s tem?
— Če bi jo dali komu, ki bi bil častnik v beneški armadi.
— Da, govorili ste mi že o tem; toda to je želja, ki se ne more uresničiti.
Ali v resnici mislite, da je na svetu kaj nemogočega za človeka, ki je obdarjen s krepko voljo, kadar ta volja izvira iz morja sil, ki se imenuje ljubezen?
— Ljubezen? je vzkliknila Imperija zamolklo.
— Oh, ne bojte se ničesar 1 je zaklical Sandrigo, vaša hči je spoštovana in nedotaknjega, to vam prisegam ... Kajti ljubim jo resnično ... Ali mi verjamete?
— Verjamem vam!
— To je že mnogo. Iz tega sklepam, da sem postal v vaših očeh vendarle že več kakor samo človek z bisago in z bodalom za pasom. Jaz sem tisti, ki je imel Bianko v svoji oblasti, pa se je iz ljubezni ni dotaknil.
Imperija je vztrepetala.
Na tihem pa je vendarle že mineval njen smrtni strah za hčerino usodo. Zrla je na Sandriga z začudenjem, ki se je bližalo občudovanju, ter ga smatrala sama pri sebi za zmožnega velikih reči.
— Kaj bi si mislili o meni, je naenkrat povzel razbojnik, če bi se mi s popremom, smelostjo in zvijačo posrečilo uresničiti to želj«}, ki jo smatrate vi za neizpolnjivo ?
— Mislila bi si, da ste storili nekaj čudovitega. Kajti vse zapreke, kar jih je sploh mogočih, se ustavljajo temu, da bi vi postali to, kar pravite.
— Res je, je dejal Sandrigo z mračnim usmevom. Vse je proti temu; na mojo glavo je razpisana nagrada; sleherni izmed vaših služabnikov si lahko zasluži majhno premoženje, ako me ovadi; vsak, kdor me sreča — ako ve, kdo sem in kaj sem storil — me lahko zakolje na sredi ceste, in nihče mu ne bo skrivil lasu na glavi; narobe, še čestitali mu bodo. Da dosežem cilj, ki sem si ga začrtal, moram storiti državi kako važno uslugo. In še to bi morda ne zadoščalo; moral bi na primer še povrhu oteti kako visoko osebo gotove smrti . . . nemara doža samega!
-------------------------------- (Dalje.)
Iz slovenskih krajev.
Iz Toplic na Dolenjskem. Tukajšnje kopališče leto za letom napreduje. Število kopaliških gostov se množi tako, da je sedaj v mesecu majniku, ko je bilo večinoma deževno in hladno, naraslo število nad polovico obiskovalcev več kot prejšnja leta. Zdravilna moč gorkega vrelca je znana daleč na okrog, zakaj tušem prihajajo iskat si zdravja celo taki, ki imajo bližje svojega doma več termalnih kopališč, a jim ravno dolenjske Toplice še najbolj ugajajo. — Antona Bedene ni ustrašilo dolgo potovanje iz Brazilije (Amerika) v naše Toplice, da se tu reši mučnega trganja. Tudi mnogo drugih je že zopet došlo: Hoffer pl. Wertfeld iz Časlave in Wendler Alfred iz Šaibe na Češkem, Tasnič Jožef, Geržina Ludovik in Jerkovič Izidor iz Trsta, GlGckner Leopoldina iz Dunaja in Kodron Josip železniški uradnik iz Zidanega mosta. Iz Ljubljane pa so tu gg. Cvetnič Leopold poštni nadkontrolor v. p., Prosenc Josip zav. rav. s gospo soprogo, Tršan Albin posestnik, Matko Arko trgovec, Januš Alojzij bančni uradnik
—	in drugi iz raznih krajev Kranjske.
V	soboto 27. t. m. pa je bil knez Auersperg gost lastnega kopališča.
Iz Žlrov. Dne 28. t. m. obhajala je žirovska požarna bramba 20 letnico svojega obstanka. Omenjena požarna bramba je bila sicer že večkrat kritizirana, a sedaj pa zasluži, da se jo javno osramoti. Kar si je izmislil njen načelnik Groga, presega namreč že vse meje. Povabil je na slavnost tudi čuke, ki so prišli z zastavo, pred katero sta nato žirovska kakor dobra-čevska požarna bramba pred cerkvijo defilirali. Tega pa vendar nismo pričakovali. Sploh je žirovska požarna bramba nekako shajališče klerikalnih bratcev, katerih nihče ne mara. Žirov-čani protestiramo najodločnejše proti temu, da se v požarno brambo vmešava politika. Sicer se pa, kakor ču-jemo, v požarni brambi že precej krha in vlada precejšnje nezadovoljstvo. Erznožniku bodi na tem mestu povedano, da se zastonj poteguje za županski stolec, kajti takih ljudij imamo dovolj na razpolago. Ob priliki bo že dobil primeren stolec. Čipkarska »fraj-la* Pelhan naj si pa zapomni, da naša občina ni zato, da bi sprejemala njene nespametne predloge. Vprašamo jo tudi, kako pride do tega, da kot voditeljica c. kr. urada ob priliki ču-karskih slavnosti razobeša zastavo.
Slovanski jug.
Proces proti dr. Hinku Hinko-vlču že tri dni traja v Zagrebu kakor znano pred okrajnim sodiščem, obravnava proti dr. Hinku Hinkoviču radi člankov, ki jih je napisal v zagrebških časopisih, v katerih je kritiziral kot glavni zagovornik srbskih »veleizdajnikov" celo zastopanje v »veleizdajniškem procesu". Že prvi dan obravnave je pokazal, kaj je pravzaprav cilj tega preganjanja dr. Hin-koviča. Obtožba kvalifikuje Hinkovi-čevo delo kot zločin javnega upora in hujskanja zoper sodnijske določbe. Po prečitanju obtožbe je zahteval dr. Hinkovič, ki ima 40 advokatov, naj se mu dovoli takoj v začetku izjaviti se obširneje o celi obtožbi. Predsednik Šibenik mu tega ni dovolil nego izjavil, da mora odgovarjati takoj na posamezne točke. Vsled nekaterih drznih vprašanj je prišlo med predsednikom in Hinkovičem in njegovimi branitelji do ostrega spopada, posebno, ko je predsednik vprašal Hinkoviča, kaj misli pod izrazom .pokvarjeni elementi". Hinkovič je odgovoril: To je rekel ban dr. Tomašič lani v saboru,
ko je govoril o »veleizdajniškem" procesu. Mene obtožujete radi besed, ki jih je rekel glavar državnega nad-pravdništva in katere sem jaz samo citiral v svojih člankih. Ban je nazval tudi »veleizdajniški" proces .tako zvani". To pomeni, da .veleizdaje" sploh ni bilo. Jaz bom eventuelno predlagal, naj se pokliče ban Tomašič, ki naj se izjavi o teh izrazih. Kajti ban je tedaj izjavil, da s temi besedami ni mislil na politične stranke nego posamezne osebe. Predsednik: Torej mislite tudi sodnika g. Pavešiča pod .pokvarjenimi elementi" ? Hinkovič: Jaz ne bom odgovarjal nikomur za moje misli. Predsednik: Ampak morate nam povedati vaš namen. Dr. Popovič: To je bilo v času inkvizicije. Hinkovič predsedniku: Poživljam Vas popoldne na sprehod in tam Vam bom povedal, kar mislim in nameravam, tu pa ne. V tej smeri se je nadaljevala obravnava tudi v petek popoldne od 4 ure. Dasi je predsednik surovo postopal in omejeval obtožencu pravico samoobrambe, se je dr. Hinkovič branil z občudovanja vredno energijo in nenavadno logiko. Ob 6. uri so zagovorniki prosili v imenu humanosti predsednika, naj prekine obravnavo, ker je obtoženec vsled velikega govorjenja utrujen. A zastonj. Nato je prevzel besedo branitelj dr. Dušan Popovič, ki je izjavil, da navadno sodišče ni kompetentno soditi v tiskovnih zadevah nego porota. Ker pa je slučaj Hinkovičev delikt stvorjen potem tiska, je stavil predlog podkrepljen z dobrimi argumenti in logiko, naj senat odstopi celo stvar porotnemu sodišču. Ob 8. zvečer je prekinil predsednik prvodnevno obravnavo odloživši odgovor na Popovičev predlog na drugi dan. Začetkom sobotne obravnave je proglasil predsednik sklep senata, da se ne ugodi predlogu dr. Popoviča glede nekompetentnosti sodišča. Popovič vloži ničnostno pritožbo, senat pa preide na zaslišanje prič: dr. Pavešiča, dr. Košutiča in praktikanta Roguljo. Zagovornik dr. Budisavljevič predlaga, naj se Pavešič ne zapriseže, ker je delal .veleizdajniško" obtožnico, ki je .morje neresnic". Ako je to storil nehote, potem je Pavešič popolnoma nesposoben sodnik; ako pa hote, bi moral on na obtožno klopo. Ker pa radi sovraštva do obtoženca ne moreta Pavešič in Košutič biti nepristranska, predlaga, da se po § 143. ne zaprisežejo. Senat odbije predlog. Pavešič se zapriseže. Med Pavešičem in Hinkovičem pride do ostrega konflikta, ko ga Hinkovič vpraša, ali je on delal .veleizdajniško" obsodbo. Pavešič razburjen: to je uradna tajnost! Sodišče odbije predlog dr. Hinkoviča, naj se Pavešiča [odveže od uradne tajnosti. Hinkovič vpraša pričo, odkod je vzel citat na 45. str. obsodbe, ki je neresničen. Državni pravdnik ne dovoli taka vprašanja in stavlja predlog, da se prepove dokaz resnice glede neresnic v .veleizdajniški" obsodbi. Dr. Popovič v imenu zagovornikov protestira proti takšnemii postopanju drž. pravdnika. Vsled tega je iluzorna vsaka obramba in bi bilo naj-komodnejše, če bi sodišče kar že obsodilo dr. Hinkoviča v naprej. Vkljub nadi dr. Popoviča, da se senat ne bo oziral na ta govor drž. pravdnika, prepove predsednik vsa nadaljna vprašanja od strani zagovornikov na pričo. Zagovorniki vlože radi tega ničnostno pritožbo. Nato se zapriseže druga priča dr. Košutič, ki javno izjavlja, da spoštuje dr. Hinkoviča in ga ne sovraži (!) O senzaciji, katero je izzval dr. Budisavljevič z originalnimi rokopisi dr. Košutiča, da je dr. Košutič kot preiskovalni sodnik tudi sestavljal končni predlog drž. pravdnika o .veleizdajniški* obsodbi, smo že pisali. Košutič prizna svoj rokopis. Ob občnem
zgražanju odvzame predsednik dr. Budisavljeviču besedo in ga kaznuje z globo 200 K. Priča Rogulja ne pove ničesar posebnega. Obravnava se nadaljuje ob 3‘45 popoldne. Državni pravdnik odklanja vse predloge zagovornikov. Predsednik prepove obraz-ložbo predlogov. Državni pravdnik začne brati svoj konečni govor. Branje traja čez 2 ure. Ob 915 konča z zahtevo, da se Hinkovič kaznuje. Hinkovič odstopi od osebne obrambe in se zahvali tovarišem na obrambi.
DNEVNE VESTI.
Tajništvo narodno - napredne stranke uraduje do državnozborskih volitev cel dan v Wolfovi ulici 10/1. in daje vsa pojasnila za volitve. Obenem naznanjamo onim p. n. somišljenikom, ki so nam izročili v svrho reklamacij kako prilogo, da jo dobe istotam nazaj.
AH to ni korito? V zadnji seji deželnega odbora je bil imenovan g. Vladimir pl. Š u k 1 j e, sin deželnega glavarja, deželnim uradnikom. Ža tega inženerja so ustanovili nov urad, da so ga spravili v deželni dvorec. In čudno, dasi je bila ta nova služba oddana šele zadnje dni, je g. Vladimir pl. Šuklje že dalje časa stalno v Ljubljani ter je že precej časa, odkar je pustil svojo službo v Dalmaciji ter si išče zdaj že dolgo stanovanje v Ljubljani. G. Vladimir pl. Šuklje je imel torej to službo že davno v žepu ter je bilo posvetovanje glede te službe na zadnji seji dežeL odbora gola komedija. G. Vladimir Šuklje je imel že službo, še predno je bila razpisana! Tako skrbi klerikalna žlahta za svoje ljudi. Tako ustvarjajo klerikalci .korita" za sinove svojih prvakov. In ti ljudje si upajo očitati naprednjakom, da so »kori-tarji" ? V hiši obešencev naj se ne govori o vrvi 1 Mi nimamo osebno prav nič proti g. inženerju Vladimiru pl. Šukljeju, ker je Slovenec in ker so vsi Šukljejevi sinovi v svoji duši naprednega mišljenja. Saj je bil tudi njih oče nad 40 let liberalec, napreden poslanec in napreden agitator. Toda konštatiramo, da je bil g. Vladimir pl. Šuklje imenovan še pred razpisom službe očetu na ljubo, in da se je žlahti odprlo novo .korito" s sijajno plačo.
Še en korltnik! Komaj je bil imenovan prvi Šukljejev sin — Vladimir, prinaša .Slovenec" imenovanje že druzega sina glavarja Šukljeja — adjunkta Milana pl. Šukljeja učiteljem na novi umetno-obrtni šoli v Ljubljani. Torej kar dva Šukljetova sina v enem tednu. Morda je še tretji sin brez primernega koritca, gospoda klerikalna ?
Zakaj ni g. dr. Krisper kandidiral? Klerikalci niso mogli dobiti človeka, ki bi se upal kandidirati za ljubljanski državnozborski mandat. Pro-nonsiranega klerikalca nočejo, ker vedo, da bi propadel naravnost sramotno vsled solidarnega odpora vsega meščanstva, ki noče pod peto klerikalne stranke. Neznan človek je v Ljubljani docela nemogoč. Zato so iskali moža, ki ima simpatij v nemških in slovenskih klerikalnih in vladnih krogih, ki ima denar ter je znan v vseh slojih. Tako so prišli na idejo, pridobiti dr. Krisperja, da bi šel zanje v žerjavico po kostanj. Obdelovali so ga dan na dan, obetali mu vse mogoče ter ga vabili na vse kriplje. Toda dr. Krisper se ni mogel odločiti, da v bi zapustil svoje svobodno življenje. Škoda se mu zdi tudi denarja, ki bi ga zapravil brez upa na zmago. Toda dr. Krisper tudi ne mara biti Benjamin v dr. Su-šteršičevein klubu, infanterijst poleg
MALI LISTEK.
I.	E. RUBIN,-
Izgubljeni maj.
Sedela sta v parku na klopici ob tihi zeleni vodi. Veje so se majale bahato s polnim košatim listjem. Vetrovi so raznašali odpadlo cvetje, ki je padalo v vodo in tla. Okoli je dehtela cvetoča pisana loka, kakor zelena preproga posejana s cvetlicami. Bil je večer zadnjega maja.
.Kako je krasno tukaj", je govorila ona in se je nagnila čez ograjo nad vodo. .Vidite, koliko cvetlic raste v vodi."
.Res, zalite so in pozabljene, kakor ljudje, ki jim ni usojeno solnčno življenje."
,In vendar cvete in žive kakor one na loki in človeku se zdi, da skoraj dehte iz vode."
.Življenje je tako polno in silno, povsod kipi na dan".
.Da, sedaj v maju, kakor naše misli in čustva."
.Toda naše misli in čuvstva vedno vstajajo v nas, tu je tako samo v maju."
»Tudi pri nas ni vedno tako: v ljubezni je kakor v maju . . .*
.Zato je v maju tako prijetno."
»Mogoče."
»A zakaj se v maju tako hoče ljubiti ?“
.Pride tako ... V maju se krasno ljubi. Jaz nisem še nikdar preživel maja brez ljubezni; in letos mi je žal za ta izgubljeni maj."
Utihnila sta oba. Bilo je tako čudno. Cel maj sta hodila po gozdnih stezah, posedala sta po drevoredih, sprehajala sta se po poljskih stezah in govorila sta bogve o čem. Nikdar se nista vabila; srečala sta se kakor slučajno vsak večer na istem mestu in sta odšla skupaj na sprehod. Njemu se je zdelo, da bi mu bilo dolgčas, ako bi je nekega večera ne bilo; in nji je postajalo tesno pri srcu, kadar je pomislila, da nekega večera ne pride več. Tako je prišel zadnji maj.
»Povejte, kako je bilo takrat," je začela ona, in je gledala mirno v vodo kjer se je med vodnimi cvetlicami kazal njen obraz.
»Kdaj? ..." je vprašal on zamišljeno.
.Takrat, ko ste ljubili v maju."
Nekaj časa je molčal in je gledal njen obraz v vodi.
.Bilo je zelo lepo", je začel, »človek se takih trenotkov vedno z veseljem spominja, kajti resnica j<», da se izgubljeni trenutki nikdar več ne vrnejo, in da je človeku zamujenih trenutkov najbolj žal. Oni trenut-
ki niso bili izgubljeni, zato se jih spominjam z veseljem . . .“
„A kako je bilo? . . .“
»Seznanila sva se na nekem večeru ; bilo je še pred pustom. Sploh je predpust pametna uredba: takrat mora človek misliti na maj, ker sicer ostane sam."
,In potem ?“
»Potem sva se sešla drugi dan. Govorila sva o glasbi. Čez tri dni je prišla k meni. Sedela sva na zofi in sva se pogovarjala . . .“
.O glasbi . . .*
.Da, tudi o glasbi. Ona je zelo ljubila godbo in je lepo igrala klavir , . .“
»In kaj je bilo potem?"
»Potem je prišla pomlad in maj. Čakala me je vsak večer v parku poleg mojega stanovanja in sva odšla na izprehod. Vrnila sva se pogosto šele pozno zvečer."
»In kaj je bilo potem?"
.Pogosto sva večerjala skupaj in sva se razšla šele pozno v noči."
»To je moralo biti lepo."
,Da, zelo lepo."
»A kako je bilo to mogoče."
»Na svetu je vse mogoče. Tudi take lepe povesti, ki se slišijo, kakor bajke. Ona je bila svobodna, jaz sem bil svoboden, in v svobodi se krasno živi."
generala dr. Šušteršič?, ki je mlajši odvetnik kot dr. Krisper. Da bi bil dr. Krisper političen vajenček mojstra Šušteršiča, to gre proti ponosu dr. Krisperja, ki je preveč samosvoj in preveč neodvisen gospod. Poleg tega ima dr. Krisper preveč dela v svoji pisarni, ki bi zelo trpela brez njega in vrhu vsega ima posla še drugje več ko dovolj. Tako se je dr. Krisper pametno premislil, da bi se uvrstil med dr. Šušteršičevo gardo, s katero se končno v marsičem kot moderen človek ne more strinjati. Tako nazadnje vendarle kandidira na komando Ese-lesa »nesmrtni kandidat", dr. Pogoreto alias dr. Vinko Gregorič, ki je že devetkrat propadel, pa bi rad na vsak način slavil jubilej svojega desetega poraza.
Osebne vesti. Dež. sod. svetnik in predstojnik okr. sodišča v Idriji g.
H.	Sturm je premeščen v Ljubljano, sodnik v Kranju g. Jakob Antloga pa v Idrijo kot okr. sodnik in predstojnik okr. sodišča.
Na Ježici se naprednjaki silno čudijo, kako je mogel »Sl. Narod" od sobote v svojo zaščito vzeti — in še povrh tako vehementno — učiteljico Malovrhovo, kajti vsebina dopisa v »Jutru* ni nikaka lopovščina, ampak popolnoma resnična. Naše uredništvo je oni dopis (ki pa z njim ni nikak gospod nadučitelj v nobeni zvezi) objavilo po vsestranskih informacijah.
Pri občinskih volitvah v Idriji so zmagali v I. razredu kandidatje nar.-napredne stranke, v II. razredu so dobili klerikalci 8 mandatov, naprednjaki in socialisti pa po enega, v III. razredu pa so zmagali soc. demokratje. Novi občinski svet bo torej sledeče sestavljen: 11 naprednjakov, 11 soc. demokratov in 8 klerikalcev.
Posledice političnega bojkota.
V	Trebnjem na Dol. so zaradi dr. Zajčevih lumparij brez zdravnika. Dr. Dereani se je izselil v Št. vVid, Tre-banjci so želeli dobiti dr. Češarka, a tega je dr. Zajc osorno odbil. Imenovan je bil dr. Majer, ki je klerikalcem simpatičen. Trebanjci so poslali nato deputacijo k deželnemu odboru, da hočejo na vsak način dr. Češarka, a dr. Zajc je deputacijo zavrnil. Pri tej priliki je dr. Zajc razžalil naprednjaka, ki je bil v tej deputaciji. Trebanjci so se razburjeni vrnili domov, in dr. Majer je izprevidel, da proti volji ljudstva ne more živeti v Trebnjem. Dr. Majer se je torej zahvalil za službo, in Trebnje so zdaj brez zdravnika. Ljudstvo je govorilo!
Občni zbor gremija trgovcev v Ljubljani se je vršil v nedeljo dopoldne v »Mestnem domu". Udeležilo se ga je okoli 100 članov. Predsedoval je predsednik g. Lilleg. V preteklem letu *je gremij štel 307 članov. Pri njih je bilo uslužbenih 666 uslužbencev 1. kategorije in 325 uslužbencev
2.	kategorije ter 184 vajencev. Lansko leto je stopil v veljavo zakon o pen-zijskem zavarovanju trg. uslužbencev. Gremijalna šola je dosegla lansko leto lepe uspehe. Za šolo so darovali večje zneske lansko leto: naučno ministrstvo, mesto Ljubljana in trg. in obrtniška zbornica. Društveni denarni promet je bil sledeči: dohodki 7962 K 10 vin., stroški 7953 K 30 vin., premoženje znaša 49.096 K 56 vin. Gremijalna doklada se je določila na 3 od sto (lani 6 od sto) predpisanega davka. Izvoljeni so bili: za predsednika g. Al. Lilleg, za namestnika g. Iv. Kostevc in Iv. Mejač, v odbor gospodje Iv. Bonač, Gv. v.adež, Fr. Čuden, A. Gerkman, J. Jezeršek, Jos. Perdan. K. Seunig, J. Samec, Fr. Stupica, J. Vidmar, J. Zidar in Fr. Zorc. Za preglednike sta bila izvoljena gg. Val. Golob in Al. Jerančič. Dovolilo se je 400 K podpore »Merkurju" in sklenilo, da od leta 1913 dalje trgovci svo-
»Da, svoboda! ... A kaj je bilo potem ?“
»Jaz sem odšel in sva se ločila. Bila je to zelo ljuba prijateljica."
»Prijateljica ? Ali je niste ljubili."
»Ljubil sem jo. Zakaj bi človek ne ljubil svoje prijateljice?"
»To je čudno, Jaz sem tudi imela prijatelja."
,Vi tudi? Ali je bilo to v maju?"
»Da. Bil je mlad, lep, visok, črn. Imel je dve lepi lastnosti, a bil je še zelo mlad. Prišel je s svojo mamo na počitnice. Stanovali smo v isti hiši. Videla sva se vsak dan in govorila. Nekoč je ukradel mojo sliko pri moji prijateljici."
»In kaj je bilo potem?"
»Nič ni bilo. Odšel je z letovišča in mi je pisal pismo."
»Tudi jaz sem mu pisala. Od takrat se nisva videla nikoli več."
»To je lepa povest. Ali ste še kdaj ljubili v maju?"
»Da. Ljubim še sedaj,"
»Še sedaj ? Tega mi še niste pravili."
»To je nesrečna ljubezen. Ljubiva se oba, toda on se mora poročiti z drugo."
»To je žalostna povest."
»Da, tako je usojeno. Vidite, kjer ni svobode, ni sreče! Srce želi svoje, a življenje terja svoje. A sedaj povejte vi kako drugo povest."
jim odjemalcem ne bodo več razdajal* reklamnih koledarjev.
Stavka pleskarskih pomočnikov v Ljubljani. Kakor čujemo so včeraj ljubljanski pleskarski pomočniki stopili v stavko, ker mojstri nikakor nočejo ugoditi njih upravičenim zahtevam, ljubljanski pleskarski mojstri so sicer znatno poskočili s svojimi cenami, pii tem pa čisto pozabili na svoje pomočnike, katere draginja še bolj tlači, kakor nje. Pričakujemo, da bodo mojstri vendar ugodili zahtevam pomočnikov.
Sudance je obiskalo v nedeljo dne 28 t. m. 2370 odraslih ljudij in 279 otrok.
Cirkus Schmidt je privabil te dni zopet mnogo obiskovalcev s svojimi zanimivostmi. Njegov program je v vsakem oziru zadovoljiv in žanje mnogo ploskanja pohvale in priznanja.
J. Bachmaierja Grand-EIektro-Bloskop Kinematograf, Ljubljana, Lattermannov drevored. Spored za torek 30., sredo 31. maja in četrtek 1. junija t. 1.: 1. Vaje v vojaški jahalnici. (Zanimiv izvirni naravni posnetek.)
— 2. En dan v Lunaparku v New-Yorku. — 3. Izdajalski madež Črnila. (Velezanimiva senzacijska drama iz življenja.) — 4. Novoletna gos. (Humoristično, smeh zbujajoče.) — 5. Njive in travniki. (Poletje na severu. Prekrasno koloriran naravni posnetek.)
— 6. Lovski dogodek. (Šaljiva burka.)
— 7. Jerice življenski roman. (Velika drama v 7. slikah.)v— 8. Avtomobilska dirka v Dieppe. (Čudovit, velezanimiv naravni posnetek.) — 9. Karnevalska noč. (Iz življenja posneta dramatska epizoda.) — 10. Poljubljati mora. (Ve-lekomična vesela burka.) — Vsak četrtek in soboto ob 5. uri popoldne dijaške predstave ob znižanih cenah. Predstave vsak dan ob pol 7. in 8. uri zvečer; ob četrtkih in sobotah ob 5., pol 7. in 8. uri zvečer. Ob nedeljah in praznikih ob pol 11. uri dopoldne in ob pol 3, in 4. uri popoldne ter ob pol 6., 7. in pol 9. uri zvečer.
Spored promenadnega koncerta »Slovenske Filharmonije", ki se vrši danes v »Zvezdi" od 6. do 7. zvečer:
1.	Wagner: »Prihod Bošnjakov" koračnica; 2, Auber: uvertira k operi »Fra Diavolo"; 3. Strauss:	»Južne
cvetke", valček; 4. Meyerbeer: fantazija iz opere »Hugenoti" ; 5. Smetana : sekstet iz opere »Prodana nevesta"; 6. Fali: potpuri iz operete »Ločena žena".
Od sedem litrov žganja do ubeja.
Izpred ljubljanske porote.
Pod predsedstvom dež. sod. svetnika Vedernjaka se je včeraj pri tukajšnjem dež. sodišču pričelo drugo porotno zasedanje, kar bo vsled dr. Hudnikove afere eno najdaljših, kar jih je bilo zadnja lela.
Že takoj prvi slučaj se je pečal z eno najbolj žalostnih strani naših socijalnih razmer zunaj na deželi: uboj vsled obilo zavžitega žganja. Tega med našimi kmečkimi fanti kot kuga razširjenega hudodelstVa je bil to pot obtožen 22 let stari delavec Janez Hrovat	iz	Gornje	Dobrave	pri Ra-
dovljici.
Slučaj, dasi je zahteval človeško žrtev, je v svojem bistvu sličen Že tolikim drugim. Pri vodovodu v Begunjah	je	marca	meseca t.	1. delalo
več delavcev med njimi tudi obtoženi Janez Hrovat ter ubiti Jožef Mlakar. Dne 23. marca so začeli štrajkati, p -
hajkovali so okrog po ^5.* . zvečer	pa	so se	zbrali v	Ttslerjevi
gostilni	v	Cerknici. Kakor	obtoženi
sam prizna, so pri tej P '^1 ‘^P1*1 do 8 litrov tropinovca; fantov je bilo
»Tudi o maju ?“
»Da.“
»Nekoč sem se izprehajal sam po parku velikega mesta. V sredi parka je igrala godba, po pesku so se igrali otroci, po klopeh so sedeli zaljubljeni pari, po poti med nasadi s° promenirale gospodične — gospodje
— promenada v velikem mestu j zelo živahna. Pridružil se mi je P^!' jatelj, ki je bil zelo dolgočasen. B je abstinent	in	tudi	za ljubezen	m
maral."
»To je bil čtiden človek1"
»Življenje ima malo radosti, h® kateri ljudje	se	tudi	teh °mf	U
Mogoče, da	je	njih	sreča večJfti	0
naše. Hotel	je	z menoj gov°
razumni vzgoji."
»A kaj ste vi storili?"
»Gledal sem dvoje	g°naju
dičen, ki sta stali v parku opazovali."
»In potem?"	.
»Rekel sem : glej, tam stoj*1« lepi gospodični, pojdi m se pridruživa."
»A on?.. . .“
»On ni hotel iti. Zato sem poslovil in odšel1"
»Kam ?“
iKonec)
toliko, da je prišel na vsakega pivca skoro en liter žganja. Ko so bili že zelo korajžni, se je vnel radi natakarice prepir, pri katerem so Puciharja vrgli vun. Po tem prepiru so šli nekateri spat v Medenov hlev, kjer je spal tudi zaklani Jože Mlakar. Ko so že ti spali, so prišli v ta hlev še štirje drugi, med njimi tudi obtoženi Hrovat. Začeli so zabavljati, češ, da ti, ki tukaj spe, niso nič vredni. Mihelčič in Pucihar sta se spoprijela. Mlakar je začel miriti. Hrovat pravi, da je Mlakar prišel k njemu, ter mu rekel: Kaj boš ti smrkovec! To je Hrovata tako vjezilo, da je zagrabil nož ter Mlakarja dregnil dvakrat v trebuh. Na to se je vnel tudi med drugimi prepir in pretep, pri čemer je tudi Pucihar zadobil težke poškodbe, o katerih se sumi, da jih je prizadejal tudi obtoženi Hrovat.
Mlakarja so pripeljali v bolnico v Postojno, kjer je že drugi dan umri. Pucihar pa je ozdravil ter ne ve natanko aii ga je ravno Hrovat udaril.
Hrovat, ki je bil zaradi tepeža in drugih hudodelstev že večkrat kaznovan, je izpočetka vse tajil. Pred poroto pa prizna svoje dejanje glede uboja, zanika pa težko telesno poškodbo na Puciharja.
Po izpovedbah prič so delavci listi dan res izpili 7 do 8 litrov žganja, zvečer v Tišlerjevi gostilni pa le 4 litre. Hrovat ni bil posebno pijan, spominja se dobro vseh podrobnosti. Zagovornik dr. Tekavčič se ozira na popolno pijanost obtoženčevo, kar mu pa državni pravdnik izpodbija z ozirom na lastno izpovedbo obtoženega Hrovata.
Na podlagi porotniškega izreka (enoglasno kriv spoznan uboja), je porotni sodni dvor obtoženca obsodil radi hudodelstva uboja na 5 let težke poostrene ječe.
Detomorilka iz Škofljice.
Včerajšnja popoldanska razprava bi se morala pravzaprav krstiti tako: Žalostne posledice izseljevanja v Ameriko.
Vzrokov slučaja, kakor se je včeraj obravnaval, šteje naša dežela na tisoče, posledic pa tudi že mnogo. Mož se naveliča doma delati, se zadolži, gre v Ameriko, pusti mlado ženo z nepreskrbljenimi otroki, ostane več let v tujini, zanemarja ženo, tekom let pridejo nad njo skušnjave, katerim tern ložje podleže, čim bolj si domneva, da jo tudi mož v Ameriki goljufa z drugo žensko. Skrito znanje rodi posledice, ženo postane strah pred možem, sram pred ljudmi in v tem razdvojenem duševnem stanju konča življenje nezakonskemu otroku. Hudodelstvo pride na dan in — zopet je končano zakonsko družinsko življenje.
Tako približno se je godilo tudi včeraj detomora obtoženi Frančiški Košak. Obtoženka je doma iz Želi-melj, 31 let stara, kočarja žena v Škofljici. Že 15 let sta omožena, njen mož je bil med tem že dvakrat v Ameriki, enkrat pa tudi že popreje. Zdaj bo že 5 let, odkar je zapustil ženo s 4 otroci ter odšel v Ameriko. Že pri porodu njegovega zadnjega otroka je bil jako nevoljen ter od jeze celo noč pil. Ko pa je odšel v Ameriko, ji je zagrozil: Ce boš ti tako naredila, kakor je Janezovka, te bom ubil.
Skoro 4 leta mu je žena ostala zvesta. Potem pa, ko moža le ni bilo domov, je podlegla skušnjavi, h razmerja z nekim domačim fantom je postala lani maja meseca noseča. Zdaj šele je prišlo spoznanje. Postalo jo je sram pred ljudmi, groza in strah pred možem. Mož ji je namreč pisal, da je v Ameriki slab zaslužek in da bo treba odpotovati. Ker ji med časom njene nosečnosti ni nič pisal, je vsak dan pričakovala, da se nenadoma vrne domov. Svojo nosečnost je skrivala celo pred svojo najemnico Letič. Ta je od drugih žensk slišala, da je njena gospodinja noseča. Ona je rekla, da to ni res.
Usodepolnl porod.
V takem strahu je napočil 20. februar. Košak je dobila porodne spopade. Bila je sama v sobi. Počenila je na tla, prijela z obema rokama glavico porojenega deteta. Ko je prišlo dete, moškega spola na svet, je začelo jokati. Mati ga je krstila.
Vse, kar je pri porodu treba, je Košak sama opravila. Odtrgala je posteljico, je zavila v papir ter jo nesla zakopat v drvarnico. Na vprašanje predsednika, kako je to, da je otroku, ga je itak sklenila umoriti, še zavezala popek, je obtoženka odgovora: Za to, ker sem slišala, da je takemu otroku na onem svetu težko, popek ni zavezan. — Po porodu se je onesvestila.
Detomor.
Potem je otroka zavila v krilo, zatlačila rob krila otroku v usta, tiri *•	to'^° časa. da se je otrok za-
dušil. Mrtvo dete je zavila v mizni
ter JPa nes*a v čumnato na po-eij° Tu je mrtev otrok ležal tri dni. noči četrtega dne pa je otroka vzela
iz postelje, ga nesla vun ter ga vrgla v 20 metrov od hiše oddaljeno apnenico, v kateri je bilo polno vode. Tam je truplo ležalo kakih 14 dni.
Hudodelstvo je prišlo na dan.
Kakih 14 dni pozneje so se otroci okoli te apnence igrali. Padlo jim je nekaj v vodo, ko so stvar iskali ter brskali po vodi, so privlekli v prtu zavito mrtvo dete na dan.
Obtoženka prizna popolnoma odkrito in skesano ves tek dejanja. Detomor opravičuje z groznim strahom pred možem ter sramoto pred drugimi ljudmi. Med razpravo se večinoma joka.
Strogi državni pravdnik Luschan je izzval komaj pritajeno ogorčenje, ko je obtoženki očital, naj bi raje na strah in sramoto mislila takrat, ko se je začela pečati z onim fantom. Jako neugoden utis na občinstvo in na porotnike je napravil tudi njegov ukaz (ko se je obtoženka jokala), češ, nikar se ne silite!
Zagovornik dr. Pirc je predlagal oprostitev, ker je očividno, da je obtoženka svoje dejanje storila v duševni nerazsodnosti in je obtoženka le žrtev naših socijalnih razmer.
Obtoženka oproščena.
Po komaj lOminutnem posvetovanju so pototniki proglasili svoj izrek : Ni kriva z 11 glasovi. Spričo tega izreka je senat takoj razglasil oprostilno razsodbo. Občinstvo je to sodbo z zadovoljstvom sprejelo.
Najnovejša telefonska brzojavna poročila.
m
Sijajen shod v tržaškem „Narod-nem domu“.
Trst, 29. maja. (Izv. brz. „Jutru“)
V »Narodnem domu“ se je vršil danes zvečer povodom predstoječih državnozborskih volitev sijajen volilni shod, katerega se je udeležilo nad tisoč slovenskih tržaških volilcev. Shodu, katerega je sklicalo politično društvo „Edinost“, je predsedoval dr. Slavik. Govorili so vsi štirje slovenski kandidati in sicer dr. Rybar, dr. Wil-fan, prof. Mandič in Škerjanc, ki so govorili o velikanskem pomenu sedanjih državnozborskih volitev in poživljali volilce, naj gredo složno in pogumno v boj za slovenske narodne kandidate. Prebral se je tudi manifest političnega društva „Edinost“, ki vsebuje vse narodno-politične, gospodarske in kulturne zahteve tržaških Slovencev. Vsi kandidati so bili viharno pozdravljeni. Shod je bil zaključen šele okolu 10. ure zvečer. Po shodu so volilci ostali še nekaj časa pred „Narodnim domom", kjer so peli „Hej Slovane" in se nato mirno razšli.
Dr. Hinkovič — obsojen! Velikanske demonstracije v Zagrebu.
Zagreb, 29. maja. (Izv. brz. „Jutru“.)
V Hinkovičevem procesu je bila danes razglašena razsodba : obsojen je na šest mesecev težke ječe! S tem je podan nov dokaz za staro in splošno znano resnico, da je Hrvatska dežela brezpravnosti, kjer so celo sodišča navadne vladne ekspoziture, dežela, kjer se ne sodi po zakonu, nego po zapovedi.
Zagreb, 29. maja. Za danes ob 5. uri popoldne je bila napovedana razglasitev obsodbe v procesu proti dr. Hinkoviču. Včeraj, v nedeljo je imel sodni dvor konferenco, na kateri je sklenil, da se dr. Hinkovič, znani junaški branitelj srbskih „veleizdajni-kov“ na zagrebškem procesu obsodi na dve leti težke ječe. K sreči je neki sodni funkcijonar takoj razglasil rezultat obsodbe v mestu.
Vest, da je dr. Hinkovič obsojen na dve leti težke ječe se je b 1 is k o m a ra z n e -sla po vsem Zagrebu in okolici, Ves Zagreb je bil naenkrat po-koncu in po mestu se ni govorilo ničesar drugega, kakor samo o Hinko-vičevi obsodbi. Ljudstvo je postajalo od trenotka do trenotka besnejše in vsak človek je moral takoj spoznati, da se bodo vršile v Zagrebu velike demonstracije. In res so se danes popoldne kmalu začele zbirati po mestu večje gruče V trenotku se je zbrala pred sodiščem velikanska, več tisoč glav broječa množica, ki je obsojenemu dr. Hinkoviču, žrtvi zagrebškega „veleizdajniškega“ procesa priredila naravnost entuziastične manifestacije. Ko je zvedelo sodišče, da je vesoljno zagrebško občinstvo preveč razburjeno radi prve obsodbe, se je sodni senat danes ob 5. url popoldne zopet sestal k seji, na kateri je spremenil svojo prvo obsodbo in znižal dr. Hinkoviču, ki ni zakrivil ničesar, kazen milostno na šest mesecev težke ječe. Obsodba je bil razglašena šele ob pol 7. uri zvečer. Pred sodiščem je stala velikanska množica ljudi. Dr. Popovič je kot glavni zagovornik v imenu vseh ostalih zagovornikov takoj prijavil ugovor proti obsodbi in vložil nič
nostno pritožbo. Ko je občinstvo zvedelo drugi rezultat, je postala strašansko razburjeno. Med viharnimi klici Živio Hinkovič*, ki niso hoteli prenehati, je ljudstvo priredilo sijajne demonstracije proti novi madžaronski eri na Hrvaškem, zlasti pa proti banu Tomašiču.
Policija je poskušala razgnati demonstrante, kar se ji pa ni posrečilo. Občinstvo je odšlo pred Vseučiliščni trg, kjer je drju Hinkoviču zopet priredilo viharne ovacije. Policija je na konjih obkolila ves trg, Kar naenkrat je padel iz nekega okna vseučilišča velik kamen, ki je težko ranil nekega policista. Radi tega je došlo pred vseučilišče vojaštvo, ki je nato razgnalo demonstrante. Ob 10. uri ponoči trajajo še vedno demonstracije in sicer vedno hujše. Bati se je, da nastanejo še velike katastrofe.
Zagreb, 29. maja. Obsodba drja. Hinkoviča je po vseh hrvaških krajih učinkovala kakor bomba. Narod je grozovito vznemirjen. En glas odmeva je po vsej kraljevini: Proč s Tomašičem, proč s hrvaško barbarsko justico, proč z madžarskim režimom na Hrvaškem!
Zagreb, 29. maja. Ritmojster vitez Pisačič, katerega je dr. Popovič predlagal kot pričo v Hinkovičevem procesu, katerega je predsednik senata Šibenik odklonil z motivacijo, da je danes poslal k Šibeniku dva višja oficirja kot sekundanta. Šibenik je sekundantom izjavil, da za sedaj še ne more imenovati svojih zastopnikov, ker je službeno zadržan. Radi tega sta mu Pisačičeva sekundanda izročila pismen poziv na dvoboj.
Cesarjeva bolezen.
Dunaj, 29. ma;a. Današnji „Sla-visches Taglatt" poroča iz najzanesljivejših virov, da je cesarjeva bolezen kljub vsem vestem, da se je njegovo zdravje zboljšalo, precej resna. Cesar se mora vsled nasveta svojih zdravnikov vzdržati vseh vladarskih poslov, katere bo mesto njega opravljal prestolonaslednik Franc Ferdinand d’ Este. Cesar bo reševal le neobhodno potrebne državnopravne akte. To dejstvo je tudi v zvezi z vestmi, da se cesar namerava odpovedati prestolu.
V boju proti banu Tomašiču.
Zagreb, 29. maja. Včeraj in danes se je vršil v Zagrebu skupen zaupni shod vseh hrvaških strank razen Tomašičeve ožje stranke. Na sestanku je bila soglasno sprejeta resolucija, ki poživlja vse hrvaške narodno čuteče stranke k skupni akciji v boju proti madžarskemu imperij alizmu na Hrvaškem, posebno pa v boju proti banu Tomašiču, ki podpira madžal-ronski režim na Hrvaškem. V slučaju, če ban razpusti sedanji sabor, je gotovo, da bo pri novih volitvah doživel tak poraz, kakor ga nista doživela na Hrvaškem niti nekdanja bana Khuen - Hedervary in baron Rauch.
Kupujte JUTRO" Laška kuhinja
Izvod samo 6 vinarjev.
Listnica uredništva.
D. G. „Na velikih vojaških vajah" smo natisnili. ,,Zastopnika" pride o priliki.
Lastnik in glavni urednik Milan Plut.
Odgovorni urednik dr. Ivan Lah. Tiska ..Učiteljska tiskarna" v Ljubljani.
Šelenburgova ulica 7 nasproti glavne pošte. P. n. gostom se priporoča pristno na novo došlo vino Brioni.
Vsak dan razne sveže morske ribe. Danes sardelce, sipe, peresa in mornarski slaniki. (Risotto).
Sukno in obleke za gospode, obleke in perilo za dame, preproge, zavese in druge slične predmete.
Kollmann, Ljubljana,
Sodnijska ulica št. 4.
Oblastveno aatorizirano in sodno zapriseženi
Ljubljana, Šubičeva ulica 5.
Prevzema stavbna vodstva, oddaja strokovna mnenja, izvršuje vsa v stavbno stroko spadajoče načrte, kakor n. pr. za visoke stavbe, vodovode, kanalizacije, ceste, regulacije, parcelacije itd.
uvoz kave in velepražarna.
Nova podružnica
v Ljubljani
Šelenbargova ul. 7|
Najboljše odgovori „ Slovencu" vsak naš prijatelj, ako se naroči na „Jutro“, ali pa najde novega naročnika!
Pravkar je Izšlo	TTTTTJTT Novela.
Edmondo de Amicis:	^	XVXcJ ,	..
Iz italijanščine prevel Jos. Jurca, Cena vezani knjigi 2 K 50 v, broširani 1 K 50 v.
Znameniti italijanski pripovedovalec riše v tej psihološko zanimivo zasnovani noveli štirinajstletnega dečka Furija, ki živi daleč od sveta edino v družbi dveh starih ljudi. Furij se 'zaljubi v svojo koketno svakinjo, ki pride bivat na poletni dvorec. Kako se razvija ta ljubezen, je popisano z izredno plastično silo ; obenem pa pisatelj ostro biča vzgojno metodo, ki hoče
obdržati oblast s hladnostjo in šibo.
Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani,
Založna knjigarna.
Na prejšnjem dirkališču v Lattermannovem drevoredu se nahaja samo še ta teden
s: sudanska četa
Predstave se vrše od 3. ure popoldan do temne noči. — Sedeži 40 vin. Stojišča 20 vin.
Šolska mladina v spremstvu gg. učiteljev ima znižane cene.
Mali oglasi
Obleke za gospode najnovejšega kroja prodaja po lastni ceni radi pomanjkanja prostora konfekcijska trgovina A. Lukič, Pred Škofijo št. 19.	293/10-1
Motorno kolo „Nekarsulm“ se po ceni proda. Kje, pove „Prva anončna pisarna".
303/4-1
Iščem službo kot poslovodja trgovine, zadruge ali zastopnika pivovarne. Zmožen sem slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi. Natančneje pove upravništvo .Jutra*.
158/3-1
SokolBbl kroj se ceno proda. Kje, pove upravništvo .Jutra*.	159
Blatrnjiilčarka za modno trgovino, ne izpod 25 let stara, se išče. Nastop takoj. Ponudbe na poštni predal 38, Ljubljana. 307 5 1
StunoTaiiJe v jako prijazni, mirni in hladni Novi ulici štev. 3, I. nad., 3 sobe itd, se po zmerni ceni s 1. avgustom odda. 160 3-1
Krojaikl pomočnik vajen dela za trgovino dobi dober zaslužek. Ponudbe pod .Krojač 500* na upravo .Jutra*.	161
Pozor, peki!
Izredno ugodna prilika!
V Spod. Šiški, na glavni cesti, na najbolj prometnem kraju se odda s 1. avgustom v najem
pekarija
eventualno se proda tudi hiša, v kateri se nahaja. Razun te pekarije se nahaja v Šiški, ki ima okolu 7.000 prebivalcev, samo še ena. Zmožen, trezen mož sl na tem prostoru napravi lahko lepo premoženje.
Povpraša se v tovarni vozov Peter Keršič v Spod. Šiški.
JULIJA
Ljubljana
Prešernova ulica štev. 5. naj večja zaloga moških, damskih in otrošikh čevljev, čevljev za lawn-tennis in pristnih
goissersklh gorskih čevljev.
Elegantna In jako skrbna Izvršitev po vseh cenah.
, Jutro4 se prodaja vTrstu
po O vinarjev
v riaslečbaJllaL
Cechimi, ulica deir Istra, Bruna, Ulica del Rivo,
Becher ulica Stadion, Trevisail nlica Fontana, pjpail, ulica Fabra,
Bevk, trg Goldoni,
Vovk, ulica Carducci, Stanič, ulica Molinpiccolo, Sekovar, VojaSniČni trg, Hrast. Poštni trg, • illožt, ulica Miramar, Macolo, ulica Belvedere, Geržina, Rojan, Raunacher, Čampo Marzio, Bruna, SS. Martin,
Ercigoj, ulica Massimiliana, Boilčelj, ulica S. Maroo,
Bubnič, ulica Sette Fontane, Grainaticopulo, ul. Bandera, Spdder, nlica Barriera, Lavrenčič, VojašniČni trg. Benusi, Greta,
Kichei, Bojan,
Bajc, ulica Geppa,
Luzatto, ulica Acquedotto, Segulill, ulica Industria, Železnik, Sv. Ivan,
Lug, ulica S. Lucia,
Zidar, Sv. M. Magdalena, Hreščak, ulica Belvedere.
Naročajte in kupujte „JUTR0“!
Izvod samo po 6 vinarjev.
Velika
vinska klet
se takoj odda. — Poizve se v gostilni pri „Zvezdi“ v Sp. Šiški.
najnovejšega roja prodaja po lastni ceni zaradi pomanjkanja prostora kakor tudi najnovejšo
konfekcijo ££“=
A. LUKIČ štev.'Ul a============
k Solidna postrežba!	Nizke	cene!	A
Priznano pristne oljnate in suhe .*. cene nizke	I* V C točna postrežba
PREMERL in JANČAR
LJUBLJANA, Dunajska cesta št 20 nasproti Figovca
na debelo in na drobno. — Izborne emajlne glazure, LAKI FIRNEŽ in ČOPIČi. ===== Vse v to stroko spadajoči predmeti.
pianine in harmonije
le prvih svetovnih tvrdk na obroke po K 18*—.
Ravnokar največja zaloga malo čas<-izposojenih pianinov po jako nizki ceni
ALFONZ BREZNIK, Kongresni trg 13, učitelj .Glasbene Matice*1,
TEODOR KORE
poprej HENRIK KORN
pokrivalec streh in klepar, vpeljalec strelovodov ter in-:: stalater vodovodov ::
LJUBLJANA
Slomškova ul. 3 in 10
Podružnica: Stari trg: 9.
Priporoča se p. n. občinstvu ^"V 4	23 izvrševanje vsakršnih kie-
pi&	parskih del ter pokrivanje streh
z angleškim, francoskim in tu-zemskim škriljem, z
asbest - cementnim škriljem tkSBmIIIi	(Eternit) patent Hatschek,
z izbočeno in ploščnato opeko, i	lesno - cementno in strešno
opeko.
Vsa stavbinska in galanterijska, ‘	kleparska dela v priznano so-
lidni izvršitvi.
>	Poprave točno in ceno.
Primerila =====
birmanska darila!!
Najmodernejše obleke za dečke iz temno plavega ali črnega ševiota in kamgarna kakor tudi bele oblekce za deklice iz pike-a, batista in čipk. Največja izbera oblek za gospode in damske konfekcije.
Cene priznano nizke!
„Ang!eško skladišče oblek“
O. Bernatovič
Ljubljana, Mestni trg 5.
H. Suttner
Cery eni trgovci in = obrtniki. ——
Stavbeno podjetje V. Scagnetti naznanja, da bode zgradilo v Šelenburgovi ulici št. 6 veliko strogo moderno trgovsko hišo. V pritličji se bo nahajalo 24 večjih in manjših lokalov za trgovino, v me-zaninu 23 lokalov za malo obrt, deloma tudi za trgovino.
Radi najugodnejše in vsem zahtevam posameznikov najpriklad-nejše razvrstitve teh prostorov, se bodo isti oddajali pred pričetkom stavbe.
Resni reflektanti se uljudno vabijo, da se radi natančnejšega ustnega pogovora zglase v stavbeni pisarni podjetnika V. Scagnettija, Cesta na Rudolfovo železnico štev. 16 (tik državnega kolodvora). — Prosi se, da se cenjeni obisk preje pismeno ali telefonično javi.
Telefon štev. 299.	Poštni predal štev. 54.
Proračuni brezplačno in poštnine prosto.
I
Rezervni zaklad g
Stanje toamlnib
Kmetska posojilnica
= ljubljanske okolice =
nad pol miljena
kron
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
v lastnem zadružnem domu y LJUBLJANI Dunajska cesta štev. 18
obrestuje hranilne vloge po čistih
Eskomptuje
Eskomptuje
trgovske menice.
trgovske menice,
Ustanovljena = leta 1882. =
Ustanovljena = leta 1882. =
Upravno premoženje v letu 1910 K 20,500.000*—"
Denarni promet v letu 1910 K 100,000.000 —
Diplomirani krojač
Anton Presker
I JubUana, Sv. Petra cesta 14
priporoča svojo krojačnico in veliko zalogo oblek.
Del. glavnica; K 5,000.000.
LlnMlanska kreditna banka w IJiiilJasiI. TSm'
tsftrrijniitta site v. ftS,
Podružnice v SplJetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu in Geriči.
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter 'jih obrestuje od dne vloge po čistih 4*|*
dl
C'o
co
US
.§
S
a»
a»
*3&
JS
s
H
"S
o
Jadranska banka filijalka v Ljubljani
Kupa je In prodaja:
vrednostne papirje, rente, obligacije, zastavna pismi, prioritete, delnice, srečke itd. — Valute ln devize. — Predujmi na vrednostne papirje in blag« leteče ▼ favnih skladiščih.
Promese k vsem žrebanjem. Centrala v Trst«.
Šelenburgova -ulica, štev. V (nasproti glavni pošti).
Vloge na knjižice
41 o
5 e do dneva dviga. Rentni davek plačuje banka iz svojega. Na tekoči in žiro račun po dogovoru. Živahna zveza z Ameriko.
Akredetivl.
Menjal niea.
Eskomptuje
menice, devize in fakture — Zavarovanje vrednostnih papirjev proti kurzni izgubi. — Revizija žrebanja srečk itd. brezplačno. — Stavbni krediti. — Rembours-kroditi. — Borna naročila.
Inkaso.
Filijalka y Opatiji.
S*
sr-
mtm