NARODA Iisislofatflkifi deUvce?vAmerikL POZOR, NAROČNIKI... Naročnikom nttnujimt, da več m pobijamo potrdil u poslano naročnino. Zadostuje potrdilo polet naslova m listu— do katerega dne, meseca in leta Je naročnina plačana. C p r a ? a. TELEFON: OHelaea 8—1242 Intend *s Seeond Class MitUr Baptembtr 21, 1301, at ths Post Offies at Haw York, K. Yn vadar Act of Oongrsss of March 3, 1879. TELEFON: OHeiua I- 124. No. 297. — Stev. 297. NEW YORK, TUESDAY, DECEMBER 21, 1937—TOREK, 21. DECEMBRA 1937 Volume XLV.—Letnik XLV DR. MAČEK NAPOVEDUJE RAZPAD JUGOSLAVIJE HRVATJE NE BODO VPOŠTEVALI NOBENIH ZVEZ, KI JIH BO SKLENIL JUGOSLAV. VNANJI MINISTER Jugoslavija bo razpadla, ako Stojadinovič se dalje ostane na vladi. — Dr. Maček zahteva avtonomijo. — Razmere v Jugoslaviji primerja z razmerami v Avstro-Ogrski. Japonci priznavajo napad na Panay AMERIKA JE POLNA _SPIJONOV Značilna izjava uradnika ruske tajne službe. Na zapadni obali in v okolici Pan a m s k e ga prekopa je nešteto japonskih špijonov. MOSKVA, Sovjetska unija, 20. dec. — M. P. Trinovski, ki je podkomisar za notranje za" deve ter obenem tudi pomožni načelnik sovjetske tajne policije, je objavil v uradnem komunističnim glasilu 44Pravda" članek, v katerem pravi med drugim: — Amerika je polna japonskih špijonov. Na zapadni obali in ob Panamskem prekopa pravico. Karol, ki je razumel položaj, ker je bil iz-'jih kar »mrgoli. Če vlada Zdr. obrazen in liberalen, je bil naklonjen zahtevam slovanskih narodov. Franc Jožef je bil kot je bi! kralj Aleksader, Karol pa je bil ravno tako kot je knez Pavel. — Ko so slovanski narodi pričeli agitacijo DUNAJ, Avstrja, 20. dec.—Dr. Vladimir Maček, voditelj 5,000,000 Hrvatov je rekel, da se bo Jugoslavija razbila, kakor se je razbila Avstro -Ogrska leta 1918, ako še dalje ostane na krmilu vlade Milan Stojadinovič. Ko se je peljal skozi Zagreb izgnani časnikarski poročevalec Hubert Harrison, je dr. Maček primerjal razmere v predvojni Avstro-Ogrski z razmerami v današnji Jugoslaviji. D. Maček je rekel, da je po vojni Avstro-Ogr-ska razpadla, ker cesar Franc Jožef trdovratno ni hotel raznim narodom dovoliti ustavnih pravic v obliki avtonomije. Dokler je stari Franc Jožef živel, ni bilo upanja, da bi narodi v njegovem cesarstvu dobili take pravice, toda ko je prišel Karol na cesarski prestol, so podložni narodi upali na LUDEND0RFF __JEJJMRL V starosti 72 let je umrl nemški vojskovodja general Erik Ludendorff. Velik nasprotnik k r -žčanstva. A-mer. državni tajnik MOXAKOVO, Nemčija, 20. dec. — Tukaj je umrl generai Erich Ludendorff, eden najod-ličnejših nemških vojskovodij v svetovni vojni. Star je bil 72 let. Po vojni je postal veli* nasprotnik krščanstva in Židov. Umrl je Stregle so stre. katoliški bolnišnici, usmiljene se- inu za lrzav ne bo čuječa, bo slabo zanjo. S tem svojim ugotovilom je skušal opravičiti sovjetsko vlado, ki je zopet včeraj dala ustreliti osem Rusov, ki -so i- avtonomijo, — je rekel dr. Maček: — tedaj ni bilo jgrali že izza revolucije -važno govora o tem, da bi se Čehi, Poljaki, Hrvatje in Bošnjaki ločili od cesarstva. Zahtevali so samo avtonomijo v svojih mejah. Ko pa se je cesar Karol pokazal slabiča in ni bil dorastel važnim odločbam in ga je madžarska vojaška klika pregovorila, da ni dal več svobode narodom, tedaj je bil razpad dvojne monarhije zapečaten. — Ko je vojna uničila centralno vlado v Avstriji, tedaj so se sestavljajoči deli razleteli in na vse vetrove, kot bi jih gnala od sebe kaka osrednja sila. — Četudi so se leta 1918 Hrvatje, Črnogorci, Bošnjaki in drugi narodi prostovoljno pridružili Srbom, da skupno postavijo jugoslovansko kraljestvo, jim Srbi niso dovolili, da bi sami upravljali svoje domače zadeve in je nastalo do Srbov tako sovraštvo, da se v slučaju evropske vojne, v katero bi bila Jugoslavija nia vsak način zapletena, ti narodi ne bodo borili na strani beograjske vlade, pa naj je vojni s katerokoli državo. Rečeno je bilo, da mu bo Hitler priredil državni pogreb, toda zdi se, da bo pokopan brez vsakih cerimonij. 20. oktobra je namreč izjavil: — V svoji oporoki sem določil, da me ne smejo pokopati z vojaškimi častmi. Bolan je bil par tednov in je bil do smrti pri zavesti. Ludendorff je stopil v nemško armado leta 1877 kot kadet ter je bil v armadi do koii" ca svetovne -vojne. Med vojno .sta se Ludendorff in Hindenburg borila za prvenstvo. Oba sta bila moža ve- B0LJŠEVIŠKI VODITELJI USTRELJENI BiVsi vnanji podkomisar K ar ah an je bil ustreljen. —- V«i so bili ob-dolženi veleizdaje. MOSKVA, Rusija, 20. dec. — Ob 20. obletnici sovjetske vlogo v ruskem javnem življe nju. Najbolj znana med njimn sta Leo M. Karakhan, podkomisar za vnanje zadeve, in Boris C. Steiger, bivši baltiški baron, ki je bil nad dvajset let1^ ^nosti, toda v I>ol>soviski diplomatski slu* , - . ,, . . , , , • j • ,I)0 splošni sodbi je Ludendorf: Hindenburga nadkriljeval. 29. avgusta 1916 je bil imenovan Ludendorff za načelnika generalnega štaba in za generalnega kvartirmojstra. Po vojni je bil nekaj let v ozadju, nato 'se je pa začel ba-viti z 'vprašanji, ki niso spadala v njegov delokrog. Spisal je več knjig, v katerih je obsojal krščanstvo in priporočal Nemcem, naj se oprimejo vere svojih prednikov. S Hit lerjem si nista bila posebna Cordell Hull, ki zahteva od Japonske popolno zadoščenje za bombardiranje in potop topničaiHie 44Panay". A1 . n . . - ",.. . M v tajne politične policije je bilo Ako se bo Beograd zvezal z Italijo in [Nemčijo, | ustreljenUi 8 najvišjih sovjet-kakor kaže sedanja Stojadinovičeva politika, —k škili uradnikov, ki so bili dolgo je nadaljeval dr. Maček, — tedaj se bodo Hrvatje pridružili Franciji, ako pa gre Beograd s Francijo, bodo Hrvatje navzlic svoji demokraciji stopili na stan Nemčije in Italije in do Jugoslavije ne bo o-stalo nič drugega, kot zgodovinski spomin. Po Mačkovem zatrdilu ima sedaj knez Pavel najlepšo priložnost, da vstreže hrvatskim zahtevam, predno bo prepozno. Ker so se združile vse opozicijonalne stranke v Jugoslaviji, knez Pavel nima več izgovora, da v državi ni stranke, ki bi ji mogel zaupati vlado. — A'ko sedanja združena opozicija pride do vlade, tedaj bo vsem narodnostim dala avtonomne pravice in jugoslovanski narod bo živel srečno v svoji nanovo pridobljeni svobodi in bo vedno pripravljen braniti svojo domovino proti vsakemu sovražniku. Taka Jugoslavija se bo tudi pridružila velikim demokratskim državam ter bo postala močan steber z ozirom na evropski mir. vrsto let pri sovjetski vladi. Med ustreljenimi je bil najpomembnejši bivši vnanji pod komisar Leo M. Karahan, ki je bil nazadnje poslanik v Turčiji, odkoder je bil v aprilu poklican v Moskvo. Poleg Karahana so bili še u-streljeni naslednji: Andrej Janukidze, taj n i k sovjetskega osrednjega iavr" sevalnega odbora. Zuckerman, bivši ravnatelj oddelka za Daljni iztok v vna-njem uradu. (Michael Steiger, pisarniški ravnatelj vnanjega urada in uradni 4'posredovalec" med sovjetsko vlado in tujimi poslaniki. Gregorij Orahelašvili, bivši predsednik republike Džordži-je, domovine Josipa Stalina. Ševaldajev, voditelj koma- REPUBLIKANCI ZAVZELI TERUEL Po zavzetju mesta so se pričeli boji od hiše do hiše. — Artilerija razdejala sredino mesta. MADRID, Španska, 20. dec. — Kot pravi uradno poročilo španske republikanske vlade, so republikanske čete od vzhodne •strani vkorakale v Temel. Republikanci so pričeli prihajati s pokopališča, ki se nahaja izven mesta. Republikanska ofenziva se zmagoslavno nadaljuje in za-pri"jatelja, vendar ni bilo med !vzetie. Teruela je največja do~ njima nikdar očitnega nasprot zmaga. stva Republikanski poveljnik je v soboto poslal 10 ujetnikov v mesto s pozivom, da se mesto do 9 zjutraj v nedeljo poda. Ker odgovora ni bilo, so republikanci točno ob devetih pričeli splošni napad. Faši-sti so se odločili, da branijo od JAPONSKI VOJAKI NA KROVU PREDNO SE JE POTOPILA TOKIO, Japonska, 20. decembra. — Zastopnik japonskega vnanjega urada je potrdil poročilo, da so japonski vojaki s strojnicami streljali na a-meriško topničarko Panay in celo prišli na njen krov, predno se je po bombardiranju iz zraka 12. decembra potopila. Toda rekel je, da se ni dogna-no, ali so prvi pričeli streljati Japonci iz svojih čolnov. ali pa topničarka. i Spočetka japonska vlada ni hotela priznati, da so japonski vojaki iz čolnov streljali na topničarko, trdeč, da ob istem času v bližini topničarke niso bili japonski čolni. &ANGHAJ, Kitajska, 20. decembra. — Medtem ko se japonska aiinada bori proti Ki" tajcem na vedno raz^ežnejsi fronti, se bi je jo boji v japonski admadi med najvišjimi častniki. Ti boji so dosegli svoj -višek, ko so japonski vojaki 12. decembra s čolnov s strojnicami MOSKVA, Rusija, 20. dee. .streljali na ameriško topničar-— Po radiju jc bilo uradno na- ko Panay na Jangceu. Pove-znanjeno, da je bila dovršena h je Za napad na topničarko je 1800 milj dolga železnica, kljdal polkovnik Kingoro Hasi-teče vzporedno s transsibirsko'moto in sedaj najvišji japonski železnico. [častniki ugibljejo, ako se bo Nova železnica, ki je bila za-.vrhovni poveljnik japonske ar-radi svoje velike strategične made ob Jangceu general Ivan važnosti grajena tajno, teče od Macuj upal kaznovati polkov Karimskaje, vzhodno od Baj- nika. kalskega jezera, do Harabov-| Tujim opazovalcem ?e zdi ska, ki je-oddaljen 150 milj od.gudno, kako more kak polkov-Pacifika. Pri Harabovsku se;nik v katerikoli armadi preskušati svejo moč proti svojemu generalu. V tem kritičnem položaju pa daje pojasnilo dejstvo, da je bil polkovnik Haši-moto vodja vojaške vstaje v Tokiju 26. februarja, 1936, ko je bilo umorjenih več mini" strov. Polkovnik Hašimoto je bil sicer pozneje vpokojen, toda je bil zopet poklican v službo, ko je Japonska pričela pošiljati vojaštvo na Kitajsko. SIBIRSKA ŽELEZNICA DOVRŠENA Železnica teče od Baj-kalskega jezera do Ha-rabovska. — Gradilo jo je 10,000 političnih ka-znencev. VARNA BLAGAJNA Na DtfJiond Street v Brook-lynu so našli včeraj zjutraj jekleno blagajno, tri čevlje viso-,vseh strani ol>koljeno mesto in ko in dva čevlja široko. Na nji|tu(U civiinemu prebivalstvu se ia Inilh ima ITacninuIri . , ,, , . . . v . prepovedali hoditi iz his. Vla- je 'bilo ime "E. Hashinski, Apothecary". Policija je iska-fe njegovo ime v telefonski knjigi, pa ga ni mogla najti. Blagajna je na policijski stražnici in čaka lastnika. Roparji, ki so jo ukradli, je najbrž niso mogli odpreti in so jo vrgli na cesto. nistične stranke v Azovu ob Črnom morju. Larin, voditelj komunistične stranke v Rostovu. Metelev, o katerem ni znano, kakšno mesto je zavzemal pri vladi ali komunistični stranki. dni aeroplani so pričeli sipati bombe na mesto. Ko je slednjič infanterija vdrla v mesto, so se po ulicah od hiše do hiše ■vneli boji na bajonet. Artilerija, ki je bila razpostavljena po gričih okoli mesta, je -sredino mesta ponolno ma razdejala. Več sto fašistov je bilo ujetih. fESi \T\RO lato volja m AaMrlko Ia Kanado ..••»..•••«•••••«•••• 16.00 2a pol leta.................... i&00 Ca delit leta .................. ilr Za New York aa aria lato ...» 9LOO Za pol leta .................... 9UI Za inwmtto m celo leto 17.00 Ze pol leta....................tUO •naiaa Naroda" tateja vaald dai t la i aeill aedel] la pi "GLAS NABOOA". 211 W. IStk Street. Ne« I«i Telephone: CHelaea 3—1242 N.1 KAJ NAMERAVA JAPONSKA .Japonska vlada namerava vse zavojevane kitajske pro-viiifo. vključno ozemlje okoli »Sanghaja in Nankinga, podrediti iiovi peipinški provizorieni vladi, ki jo bila ustanovljena 14. decembra. Peipinška vlada bo vladala ogromnemu ozemlju med Sujuaiiom in Hangčovora. To ozemlje je dvakrat večje kot * Mančukuo ter ima 150,000,000 prebivalcev. Novemu režimu še nista priključeni »šansi in Honan provinci, ki sta pod japonsko vojaško kontrolo. Ne «ve se tudi, kaj bo s provincama Cahar in Sujuan, ki že tvorita nekakšno mongolsko cesarstvo. Z vzpostavitvijo novega režima v Peipingu je bilo me-io oficijelno prekrščeno v Peking, kar pomeni "severna prestolnica". Nova vlada bo odločno nasprotovala bivši vladi v Nan-kingu in kuomintangu (kitajski nacionalistični stranki). Komunizem bo skušala s koreninami izstrebiti ter bo najtesneje sodelovala z Japonsko in z Mančukuo. Provizoriena vlada se deli v tri komisije — zakonodaj" no1 iavTšilno in pravosodno. Vsa upanja za sklenitev premirja so =e razblinila v nič. Kitajska in Japonska sta zapleteni v uničevalno vojno. lil bo dolgo, dolgo trajala. Nadaljevanje sovražnosti bo pahnilo Kitajsko v naročje sovjetov in ekstremni naeijonalisti ter levičarji že nglajajo pot k temu cilju. Zadnje zmage so Japonsko popolnoma omamile. V vojaškem, gospodarskem in političilem pogledu je izza 7. julija, ko je bil oddan tisti usodni strel na mostu Marca Pola, dosegla znatno več kot je pa dosegla Italija «v vsej svoji abesinski kampanji. Japonska to prav dobro ve ter se je začela smatrati za nepremagljivo. Denarne posiljatve wmmrnmmammmmmmmmmmmm wmmmrnmmmmmmmmmmmmm wtuniTi^r ■UBina UiiDLlH DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU IN f JGUO0LATOO ta $ f JI - Din. • S JI__Din. M« I 7JN _ Dtn. m $11.15__Din. »M.H __ Din. IBM ___Dim. MM V ITALIJO Za $655 .......... U* 1M « 1EJ55_____Ur tH $ MJ»0 .......... Lir 500 9 51.0«___lir 1000 fl 11M____Ur MM 9111 J« -- Ur MM KER SB CENE SEDAJ HITRO MENJAJO SO NAVEDENE OENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI Za Izplatil« ve*jih zneskov kot zgoraj naveden«, bodisi v dinarjih aU lirah dovoljujemo le boljše pogoje. Izplačila v ameriških dolarjih U 'tplatile 9 5.— aerate podati — " - ' S1&— " * 41«^ ......ftl^ $40*— .44L2S .J5U0 L Prejemnik dot* t starem kraja Izplačilo r dolarjih. HIMNA NAKAZILA IXYBfiWKMQPOCAB** UK9*B M PRISTOJBINO $L- SLOVENIC PUBLISHING COMPANY MGUi Narod m" fl< WOT lHh fflOl MEW WEE, K I. POŠIL JATELJE OPOZARJAMO, w*s> pri nM!)ifirt okrogle vsote tiram Ur, kajti tak NIC PUBLISHING ■' ■ " ■ J' >11 '»mi . i u- ■ Dopis iz domovine rase: JOŽE mmc Vrhnika 8fc>v«nija- — Vrhnika, precadni kraj! — jo zaipisal pokojni pisatelj Ivan Cankar v ovojih knjigah 0 tem lepc-m in romantičnem kraju pri izvirku Ljubljanice ob pričet k u Notranjske. (V motriim njegov spomenik na Vrhniki oib križišču glavne ceste, ki ga predstavlja aečega na obcestnem kantonu, ter z roko podpirajočega si glavo, bi sodil, da še sedaj razrešuje uganko o svojem rojstnem kraju. Vendar pa se je Cankarjevemu spominu Vrhnika po možnosti oddolžila. Glavno križišče je imenovala za Cankarjev trg, ob njeni pa mu je postavila ws pomočjo lepih prispevkov za v: dn i h ameriških Slovencev impozantan bronasti spomenik. Večkrat me zanese pot v Ljubljano. Delavnice in trgovine v mestu so navadno zaprte od 12. do 3. ure popoldne, tako da med tem časom ni mogoče urediti nobenih važnejših opravkov. Posedati po cele ure v gostilnah se človek tudi naveliča. Zato je najpri mernej-ši tak čas da si človek ogleda nekoliko zanimivosti mesta. Kratek izprehod po krasno urejenem parku Tivoli je zelo prijeten med nasadi, cvetjem 1 n grmič jem po lepih peščenih potili. Ceste v mestu so sedaj večina tlakovane, posebno lepa je «iroka Aleksandrova cesta. .Medne izložbe ob nji so okusno urejene, cene predmetom pa take, da bi se tudi delaven z a-meriškim zaslužkom zdele previsoke. Ob Zvezdi'je dolga vrsta izložb vsakovrstnih knjig v različnih jezikih. V eni teh izložb se blesti tudi dvajset zvezkov Cankarjevih del v treh različnih veza v« h. Koliko dela in truda je bilo treba, predno je pokojni Cankar toliko pripravil in napisal. Po sredi Kongresnega trga doli od Nunske cerkve, so postavljeni nagosto omamen t ne svetilke po načrtu profesorja Plečnika. Za univerzo pred (rlaz'beno Matico je zopet po Plečnikovem načrtu lep mali park. na kamnitih stebrih pa kak ducat doprsnih spomenikov starih pesnikov in skladateljev. Malo naprej na sredi križišča je postavljen v obliki viisokega granitnega stebra spomenik Napoleonu. Na dveh straneh so vklesani izreki tudi v francoščini. Ustno izročilo starih oean-cev pove, da ljudje, živeči v Naipoleonovih časih, niso imeli vojakov njpgove vojske v po sebno prijetnem spominu. iRavno nasprr.ti Napoleonovega so pr^l dvema mesecema postavili tudi lep doprsni bronasti spomenik pesniku Simonu Gregorčiču, ter som videl po odkritju pred spomenikom čez 30 vkivoev, položenih 4d različnih društev in onganiza-oij. Sploh je Ljubljana sedaj posejana precej migosto z različnimi spomenfcki. Prehodil pa sem nitasto že podolgoma in počez toda našel nisem niti najmanjšega spomenika'Cankarju po 19 letih njegove smrti. Bes, da je Ljubljana naročila m plačala Cankarjevo solio. katero je poslala v Clevelaud za Jugoslovanski kulturni vrt. toda doma, kjer je delal in ustvarjal, doma mu niso privoščili drugega, kot par blokov dolg© poti ob kwlni Ljubljanici, fci se imenuje Cankarjevo nabrežje. Še doli v Mariboru so posvetili njegovemu spominu lepo cesto ob glavni cesti, nekaj blokov od kolodvora, kar sem opazil pred par meseci, ko sem bil slučajno tam na obisku. Ob zaključku letošnjih jesenskih manevrov je zaneslo tudi mene doli v Belo krajino, kjer je izgledalo v okoliiei Metlike, kakor da. je v pravem vojnem stanju ter je bilo videti mnogo zanimivosti. Že ob pol petih zjutraj se nas odpelje družba v prostornem avtu izpred nebotičnika v Ljubljani. Bilo je Še popolnoma temno, ko smo vozili skozi Škofeljcorn čez &marie in druge vasi proti Dolenjski. Proti Novemu mestu pa se je nabrala na cesti že cela kolona avtov in busov. Vožnja je postajala težavna, ker se je bilo treba umikati vračajoče ran se vojaštvu. Okrog novomeškega kolodvora je bilo vse polno artilerije, vozov in drugega vojaškega materijala. za vago-naranje na tovorno vlake. Končno smo dospeli na glavni trg mesta, kjer je bilo malo odmora, da smo sp v kavarni malo pokrepčali, ter se tam sestal z lastnikom kavarne, vojnim tovarišem Rudolfom Smolo. Po kratkem postanku je zopet hitelo vse naprej proti Gorjancem. Ker ie.bilo onega dne krasno sončno jutro, je bila vožnja po lepi cesti preko Gorjancev nad vse zanimiva. Ni dolgo trajalo, in že smo se vozili skozi vinske gorice Belokrajine mimo Semiča ter smo bili o-krog osme ure že v Metliki. Osta iz Metlike proti Kolpi je bila tako polna vojaških tovornih avtov in drugih vozil, da so se civilni avtomobili le s težavo in previdnostjo prerinili mimo njih do Kolpe. Par kilometrov onstran reke je bil pri-oravljen za kare obširen 'parkin space', od tam naprej pa je bilo treba se kak kilometer peš do Berihovega, kier je bito po hribčku ob cesti med be luni brezami zbranega na tisoče ljudstva, katero se je pri- peljalo z vseh strasni; tudi s posebnimi vlaki. Zelo veliko je bilo videti slikovitih belokranjskih narodnih noš. Na levi strani ceste, nekoli mu major Jaklič. Za tero konjeniški polk savske olk(»vnik ko vstran, je bila postavljena Marku!j. Eno stotnijo .je vodil Peter • • a. • kakih 40 metrov dolga tribuna za goste drugih držav, domače državnike in posebna odposlanstva. Že m«d potom doli se srečava na cesti z Metličanom. narodnim poslancem Dako Ma-karjem. Pri tribuni me p m stavi ordonančnemu kateremu izjavim, da rez. k ape tan 1. klase Ark o iz Ribnice. Vsak |K>lk je imel v paradi trobojnieo. poveljnik vsaike edinice je zaklieal četi: levo tflej! Fantje, četudi utrujeni in zmučetii od uu|»orov in celotMhiega slabega vremena, so ob zvokih godb stopali iiiLma oficirju,'tribune strumno in v vzornih eim po-j vrstah. Knez Pavel pa jim je ročevalee newyorskeiga dnevni- o*lzdr»vljal. Kcnjige Družbe ia &EST.JCN JIG | I. Koledar za leto 1938. \c2. Bajtarji (Povest) Spisal JAN PLESTENJAK i -> 3. ' Preko -morij v domovin d (Potopis) Spisal JAKOB GRČA!! i 4. Jzgnani. Menihi (Povest) Spinal IVAN ZOREČ - 5. Življenje svetnikov 6, ' Družinski molitveni k VSEH SEST KNJIG za $1.35 Naročite pri: KNJIGARNA "GLAS NARODA" 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y. kn Glasa Narodju, ter mi je od-kazan prostor pred tribuno im-d časnikarji Ljubljane, Zagreba in Bfograda, s katerimi smo hitro j>ostali prijatelji. Med njimi je bil posebno živahen zastopnik nekega hrvatskega denvnika v Zagrebu ter nam .je točil iz mah' čutare žlahtno d»>mačo slivovko, daje bil kmjsi čas. Okrog 9. ure so pričeli prihajati reprezentanti tujih držav, vozeči se v krasnih avtomobilih. Najprej sta se pripeljala ogrski general in avstrijski general štabu i polkovnik v krasni uniformi s tremi zlatimi zvezdami na ovratniku, z visoko trdo čepico, sploh vse še po istem kroju, kot takrat, ko smo še "Francelna služili." Kmalu za njimi bolgarski in romunski, za njimii angleški, med katerimi je bil tudi ameriški vojaški ataše j, kateri mi je na moj "Good moraine: sir" odzdravil z prijaznim "How do you do." Francoski generali in štabni častniki s težkimi našivi in dekoracijami na prsih so vzbujali občo pozornost enako tudi italijanska delegacija, v! kateri je bilo šest generalov in eaistnikov. General nemške delegacije je stopal proti tribuni trdo in samozavestno, da bi se kmalu spotaknil in padel na zobe. Tudi iz Grčije in Turčije je bilo par višjih častnikov. Na čelu češke delegacije je bil vojni .minister. Njihove temno raja ve uniforme so slične i>o kroju onim ameriške armade. Na rokavih so imeli Čehi črne trakove v znak žalovanja za predsednikom Maisarvkom. Toliko krasnih in različnih uniform nisem videl še nikdar v življenju. In če so bile dekoracije na prsih vseh iz žlahtnih kovin, so predstavljale že k-po premoženje. Ivo je bilo vse raz vrst ono, se pripeljejo jugoslovanski ministrski ;pred?ednik Stojadinovic z ministrom tir. Korošcem in ministrom dr Spahom ter banom Dravske banovine dr. Markjom Natlačenom. Časnikarji so prihod vsake skupine "lovili" s svoj um i kamerami. Ob 10. uri se pripelje v krasni Packard touring kari v spremstvu vojnega ministra Mariča in par drugih generalov knez namestnik Pavel. Vojaška godba je zaigrala državno himno. Ljudstvo je zaorilo z živijo klici, vse v uniformah pa je knezu salu tiralo. Godba je zaigrala živahno koračnico in že smo ugledali prihod parade, katero je vodil general ma- konju. Za njim na dnuigeim konju čatstnik z veliko državno trobojnico, nato privezi kolesarski, bataljon, na čelu Prihajal in odhajal .je j»olk za polkom, ter si je vsak želel, da bi bilo že konec. Državnikom in gostom na tlibnm so nosili strežniki v livrejah vsakovrstno pijačo na širokih podstavkih. Hrvatskemu tovarišu sem [pripomnil: — Pogh'j% .koliko ministrov je na tribuni. On pa pravi: "1'a sve ovo j; brez permema, jer ovdje nema hrvat^koga ministra." (Dalje jutri.) Iz. Slovenije. • • • • Zgaga Včasi se tudi kako tako sliši; — Ne morete si misliti, kakšno srečo ima moj mož. Komaj se je pred dobrim tednom zavaroval, že mu je padla na glavo opeka in dan nato mu je šlo \olo avtomobilu čez nogo. Ali ste že slišali tisto o farmer ju, ki mu jo najboljša krava zbolela? Zdravil jo je kot je vedel in znal, pa ni vse sku" paj nič pomagalo. Slednjič je sklenil iti po zdravnika. V mestu pa ni bile* ži-vino-zdravuika, pač pa le zdravnik, ki je zdravil .ljudi. V zadregi in obupu je stopil k njemu in mu potožil kravjo bol. — Kaj pa mislite, —je vzrojil zdravnik, — jaz zdravim vendar ljudi, ne pa živali. — Ah, sa je vseeno, gospod doktor, — je rekel farmer in mu pomembno pomežiknil, — veste kaj bom napravil? Kravi l)oin oči zavezal, pa ne bo pognala razlike. DRUŽINSKI OCE OD VLAKA RAZMESARJEN 100 metrov od železniške postaje v Rušah je kolesje vlaka zajelo 39-letnega Zmagoslava Hofferja po poklicu trgovskega pomočnika, Mariborčana. Stopy 1 je ob tračnicah in je, očitno zamišljen, preslišal prihajanje vlaka. Bil .je ves zmrcvarjen in pri priči mrtev. Njegova tragična smrt je zbudila obče sočutje. 2RTEV DELAVCA IZ AVSTRIJE Pred kazenskim senatom je bila razprava o žalostnem dogodku, ki se je primeril 5. septembra pri St. IIju v Slovenskih goricah. Tam je obležal mrtev pred neko gostilno v mlaki krvi jn z dvema sunkoma v prsih 28-Ietni delavec Fr. Magdič. Onega dne je bilo cerkveno žegnanje in prišli so fantje od blizu in daleč pa tudi iz sosedne Avstrije. V gostilni je nastalo prerekanje, naposled pa pretep, med katerim je 35-letni delavec Karel Breterklieder iz Kresnic v Avstriji zabodel z nožem Franca Magdiča naravnost v srce. Storilca in še dva draga so orožniki aretirali. Mariborsko državno tožilstvo .jih je obtožilo zaradi uboja. Breterklieder je bil obsojen na 4 in pol leta ječe, proti soobtoženi-ma 22-letnemu Josipu Majhe-nu in 26-1 etnemu Karlu Stieng-lu se bo pa razprava vrnila pozneje. SLUŽKINJA — dobi delo v predmestju New Yorka. Hrana in stanovanje. Znati mora preprosto kuhati. Navedite starost in koliko plače pričakujete. — "Služkinja", c. of Glas Naroda, 216 W. 18th Street, New York City. <2x) KORISTEN NASVET ZA JESEN IN ZIMO: PIJTE TRINERJEVO ANGELICA TONICO Za odpravo želodčnih neredov. Pii vseh lekarnarjih. 1 GEORGE* C APOSTLE, Inc. UNDERTAKERS EDINI JUGOSLOVANSKI FOOftBBNK V NEW BES PMDNO GftEtTE KAM ORUGAM, OBRNITE *K NA MAt POGREBNI ZAVOD, KI VAM BO NAJ. BOUiE POSTREGEL PO NAJNIŽJIH CENAH OMbno b« oblak*I naš zastopnik, ki vam bo. po. vt£> cono in tfal vsa druga pojasnila. o NEW *ORK, N. jI BROOKLYN, N. V. . 455 W. 43 8t. 1 219 Atlantic Ave. MAio 4—7611 m m Nekatere moAke težko n-gnati. Mlada zakonca .sta si uredila poročno gnezdeee v bližini mesta. Opremila sta hišo, obdelala vrtiček in uživala medene tete sicer tako vesel člo- goadar. "Z ognjem se tu lie bo' vek!" i nič skuhalo. Torej! Xa Maho- "Oli, naj suit ne vem, kako j vi njivi, koj pod Ratičikovim l»i. Glava mi brenči od samih gozdičem sem včeraj opazil ve-; misli." liko družino jerebi e. Ondi se' "Da bi vas koklja brcnila, vi. ki ste gozdar, brez polja in go- to ptice rade zbirajo, ker je le po v zavetju in na varnem. L( sjpodarstva! (lofldar pa v skr-jtam ho moglo odločiti, ali j heh — to je noro!" boni še osla! grajski gozdar ali; "D jal sem, Ha ne vem, kaj i ne več. Prav 11a vogalu stoji j bi in če vse premislim, se mi: drevo, polno listja. Zarana lutkar vrti! bi le imel človeka.j-te šli tja. pa prav po tihem, ki bi ir»i šel kaj lta roke! Saj j da se jerebice m bodo zbegale. | bi ne bilo zrfstonj!" 1 Splezali boste. na drevo in sej "To sem pa jaz kar priprav-j skrili v vejevj-. Jaz bom gro-Jjen. Zadovoljen bom z majh-lfa kar koj odvedel 11a to njive! 110 odškodnino. Moja lesena barska je itak prazna in moja žena po ves dan kriči jm> drvih. "To bi mi bilo pa jako ljubo." je odvrnil gozdar. "Saj delati vam ne bi bilo treba, mogoče hi le kakega pol dneva mirno sedeli. To vam ne hi in bom tako preplašil jerebice ! da bodo zletele naravnost mimo drevesa. Grof bo ustrelil in.. ."j • *T11 jaz bom spustil mrtvo; jerebico na tla!" je Xulik takoj navdušeno zavpil, da mu jej vivček .padel iz ust iu dodal. J "Magari dve. kar dve naen- škodilo, meni bi pa dosti koris-j krat! To bo grofa tem bolj I lilo. Glejte, danes sem še goz-iveselilo!*' dar — kdo ve, ali bom jutri še "V redu! Zdaj veste in jaz j streljal!" "Xi mogoče! Za kuj pa to? Kdo pa je kriv se zanesem 11 h vas!" "Le kar zanesite se!' je re- kel Xulik in st jo še nečega ;Prav za prav nihče. A jk>- domislil, rekoč: "Kaj pa potlej slušajte me! Včeraj sem dobil sporočilo, da pride grof domov na lov na jerebice. Ali sem se ustrašil. Grof j«' strasten lovec, a zmeraj strelja mimo. Tega ga je pa do grla sram, a potlej jih .moram pa jaz slišati. Že lani mi je zagrozil, da bo lovišče dal v najem, če ne bo ustrelil vsaj ene jerebice. Koliko s« m se trudil, da sem ga pomiril. Kako se bo pu to letos izteklo! Pismeno mi je že itak sporočil, tki lw) letos pooskusil. (V spet ne bo ničesar zadel, lx>m odpuščen iz služI*." "To bi bil pa bu i>oper!" j< izbruhnilrt iz Xulika. "Tmln (gospod gowkir, saj se vendar da pomagati. Vi in gospod grof ustrelita oba naenkrat v jato jerebic, vi dobro merite, ena, dve, tri jerebice ob ležijo in rrrof bo mislil, da je sani ustrelil trste živalce." "Lahko van\ je govoriti. A ko mi |»a gospod večno prepo- ee lx) grof maJi) više pomeril! in l>o mene zadel, da Imhh jaz j cepnil na tla namesto jerebi-. ce?" "l>e brez skrbi! To se pač ne bo zgodilo. Bran že jaz tako puško pripravil, da bodo kroglic lepo v torbi ostale." "No, potem me naj pa kar ustreli. To bo res špasno! Si bom moral velik robec vzeti s seboj, da se bom vanj smejal, in me moj saneh ne ho izdal." "Torej zmenila sva se. Jutri bom ustrelil dve ali tri jerebice. Ko se z večer i, pridite polije in jih vzamete s seboj." "Jutra j za rati a ,ja jih dami nod predpasnik in splezam na' drevo pod Riinčnikovim gozdi-! čem." "Prav" je dejal gozdar. "Aj j«*zik za zob« . Nihče ne sane kaj zvedeti o tem!" Xato se je kar vesel in poživljen primaknil ki dražbi in toil dobre volje. Xulik; si je pa i znova natlačil vivček. j Zjutraj je šel gozdar na po- lje. Prišedšj domov, je že dobil grofa, pozdravil ga je in mu čestital, da ima tako lovsko srečo, zakaj lestos da je ]K>lno jerebic, ki so jako krotke iu ue sfrčijo zlepa proč. Grof je bil jako zadovoljen in je gozdarju naročil, naj vse skrbno pripravi za na lov. Xato je gozdar odšel domov. V mraku j«' prišel Xulik k njemu in je odnesel dve rojeni jerebici pod pred-pjisnikoui. Že za rana sta se grof in gozdar odpravila na lov. "Tamle pod Ranču i kovini gozdičem so letos jerebice najrajši. Tja morate iti najprej, gosjxid grof. Xihče jih ne Ih> nropodil. jako domače so in če iih bo-te nagnali tjale v tisti kot, ne bodo mogle ubežati va-<\ puški." Tako je govoril r/d 1 r "Izvršino." je odvrnil grof i:i jt* začel kar bolj na dolgo stopati. Mahoma pa je obr-i:l h gozdarju: "A -treljal bom le jaz, da \*e-t< ? Pripravite inr puško, ve-':k.o smodnika in prgišče krog-iit*. Ste razumeli?" . Gozdar je seveda vdano razumel. Cez čas sta oba .dospela do Kančnikovega gozdi-"a. "X« to plat pridite, gospod grof. Ko bodo jerebice preplašen«. se bodo brez dvoma obrnile k temu gozdiču in prav ni'd nos." Sla sta naprej in grof je sto-pa>l, ko da hoče vse jerebice pomandrati. Xenadoma je iroz-dar vzkliknil: "Tamle je jata vzletela!" "Kje pa, kje?" "Tamle mimo drevesa!" "Saj res. Že vidim." Grof je zgrabil za puško in pomeril, ko da hoče nebesa zavzeti. Pnmf! Po gozdiču je odmevalo! "Živi )? Gospod, tam tik drevesa sta pailli dve jerebici." je zavpil g:sdar. "Dve jerebici!" j - kriknil vedelo grof, pohitel k drevesu. 3 gozdar za njim. Grof je bil pri drevesu; poli rabil je jerebici. "Le j, le j, kako sta Jjrasni in rejena, tako rejeni!" je zarnr-niral, se nagloma ustrašil, pogledal jerebici, se ozrl na gozdarja . . . "Kaj pa je, gospod grof?" je vprašal gozdar. A se je nenadoma tudi sam zgrozil in beseda mu je obtičala v grlu; prva jerebica je inn In pipo okrag vratu, a druga mehur tobaka. "Ali tudi jerebice kadijo to-bsuk."" je grof jezno škrtnil ^kozi zobe. Mahoma je vrgel jerebice in puško na tla, se o-brnil in odšel. Kočijaž je mo- II1II1ITOM Mimm Pratika za leto 1938 C«a25c s poštnino vred. "Glas Naroda'' 216 West 18th Street New York. N. Y. Georges Ohnet:, Zadnja Ljubezen ŠTETJE NEZAPOSLENIH H4 ® — Da, vem to. Ti hočeš pozabiti in prav i-laaš, toda ti so vfcega tega ne mores tako živo -pominjati kakor jaz. Bila si še čisto (majhna. — Končno ne govoriva več o tem. Vstopili so v prijazen salon. Lucia je sedla mi clivau in primaknila grofu naslanjač, rekoč: — Zelo lepo je, da ste me prišli obiskat. Moje stanovanje je skoraj že urejeno in upam, da bom tu zadovoljna. — Ali ostanete tu vse leto? — je vprašal Armand. — Da, vse leto. Izbrala sem si ta okraj Pa- lo. Senca je pa šinila čez njen obraz, ko je zadišala njegov odgovor: 1— Vaša izbira ni baš najboljša, saj imate vendar -v Parizu sorodnike, ki h> nama obema skupni in ki bi jim njihova starost dajala večjo avtoriteto, nego jo vam morem nuditi jaz... Naglo ^a je prekinila in ob nenadoma iz-premenjenem obrazu je vzkliknila s trdim, nepričakovano odločnim glasom: — Xe, ue, ne govorite mi o njih! Nočem jiii poznati! To so sorodniki mojematere, tisti, ki .-o tako grdo ravnali z njo. Za nje liimaut nič Kil koj zapreči iu grof oioea,i>|ite isamo, da sem vse .-»voje dosedanje zivlje-1 . . , « ■ . 1 1 da ie lovkpp <1hI v n-iiem iii! • »• 1 1 -i » 1 jdobro mi le znano, da so v Parizu ugledne roil-.i«i j« i«vwe liv -«;lnca na človeka, ki ga baje opazujejo učenjaki v periodah, odgovarjajočih solnčiioniu dne- vu, torej v 27 naših dneh, kolikor rabi solnce, da se zasuče okrog svoje osi. Dva nemška zdravnika v Fran.kfurtu sta pri :*.u in krasen je. Ve«lno sem rada jahala. Mor <:a bom obnovila to tvojo staro navado, če ni preveč pohujšljivo videti v Parizu mlado dekk r ot Amazonko v sedlu. Airaand ni odgovoril na to spretno zastavljeno vprašanje, toda njegova obraz je bil nedvomno zelo zgovoren, kajti Lneie se je 'veselo mtrjala 36,(MMi primerov smrti j nasmejala in po kratkem premisleku je dejala: v mostu Kodanj v petih letih, I torej v i\S solčnih dm h. Pri-j — Tort\i preveč pohujšljivo? Tega šla sta do -prsn est I ji vega za- torej ne storim, kakor tudi mnogih drugih re- ključka. da so se .primeri smrti množili in pojemali s 27 dnevno periodo. Ta vpliv se je kazal tudi na poedine vzroke smrti, tako na bolezni dihalnih or-ganov, na živčne bolezni, samomore itd. Prof. Kirchberger pravi, da je ta pojav skoraj neverjeten, da se nam pa pokaže v drugačni luči, če pomislimo, da se kaže perioda slikanja solnca o-krog lastne osi tudi na magnet ični igli. Magnetični viharji eest.> pojil vi jo v 27-dnevnih periodah. Frankfurt-ska zdravnika sta primerjala z njimi dneve najpogostejših primerov smrti. Izkazalo se je, da umirajo živčno bolni ljudje najjmgostejše v dneh, ko nastanejo najiurčnejše niignetične motnje. Samomori so se množili štiri dni, umiranje za l>olez-nimi dihalnih organov ]xi za osem dni jiozneje. Ta pojav sta opazovala tudi v Cnrihu in pozneje v Frankfortu. Rezultati so bili enaki kakor v Ko-danju, tsatmo da se v Curiliu zakasniti taiki primeri za dva dni. Kako naj si to pojasnimo? Učenjaki domnevajo, da more učinkovati posebno izžarevanje, izhajajoče samo iz neka-tt rili delov solnca. tako, da doseže zemljo vedno samo enkrat v 27 dneh. Podlaga za t« razlago je, da čutijo v dneh polarnega sija, 'prihajajočega tudi od solnca, prebivalci severnih krajev, recimo Islanda, hujše revmatične bol« čine. K tenia je treba pripomniti, da tisto zagonetno solneno izžarevanje ni pravi vzrok pogojih primerov smrti, ki jih vidimo v statistiki, temveč da so to samo primeri, ko je telo nevarno obolelo pod vplivi na zemlji in je solnčno izžarevanje samo zadnji sunek, vodeč k smrti. ci ne, ki so mi bile tako pri srcu in ki bi biie tu nemogoče. Moram se šele navaditi 11a vaše francoske običaje, tako različne od ameriških. Toda malo dobre volje in nekaj dobrih nasve* tov bo premagali tudi to oviro. — In te nasvete, — recimo, da vam bodo koristni, — kdo neki vam jih bo dal? — je vprašal Armand. — Vi sami, če boste toliko naklonjeni ubogemu neizkušenemu dekletu. Presenetila ga je iskrenost tega naglega odgovora, ki ga je pa itak pričakoval. Upirajoč pogled v Luciin obraz jo je >krbno opazoval, misleč, da najde v njenem obrazu sledove skrivnih misli. Ali je imel pred seboj nedolžnega, 1 resničnega otroka ali pa prevejai\o in prebr! >ano pustolovko? Xjeno čelo, njen čarobno čisti pogled, nasmejana usta, 'vse je govorilo o nedolžnosti. Željno je pričakovala njegov odgovor. Bila jo prepričana, da njene prošnje ne more odkloniti, saj je bila izrečena tako toplo in odkri- tem niti najmanjše usluge, ki bi mo jp mogli -toriti. I11 s trpkim nasmehom je pripojuuila: — Ko je prišla pred petnajstimi leti po smrti mojega starega očeta moja mati iz Pont-»'roixa v Pariz v posnirtninskih zadevah, ne pa morda zato, da bi protestirala proti svojemu lazdedinjenju, ker ni mogla misliti na gmotne koristi ob tako strašnem udarcu, je gojila sa-i):o eno željo, da bi zopet videla svojce. Upala je pač, da je čas i zgladil vsa nasprotstva, da ni več mržnje, ki jo je bila povzročila njena možitev. Toda pri vsej rodbini je naletela samo na sovraštvo in prezir. Edino njena sestro, vaša mati, takrat že bolna, ji ni pokazala vrat. Ona je namreč nikoli ni mogla pozabiti in neštetokrat je dejala: C'e bi kdaj potrebovala pomoči ali utehe, se kar obrni 11a rodbino Fonti-:iay. Ti edini so mi bili dobri... Drugih ti sploh .ii treba poznati. Ti >o slabši od tujcev... Vidite, dragi bratranec, zakaj sem vas takoj po -vojem prihodu dolgočasila > svojo navzočnostjo. Bila je zopet nasmejana kakor prej in nadaljevala je koketno: — In moja slutnja me jt> vodila prav, kajti vi ste takoj prišli in pri 2n Ljubezen za ljubezen ROMAN IZ 2IVUEHJA ZA "6LAS NARODA" PRIREDIL: I. H. O ' ■ O 4'Tako, moj dragi gospod Darland, sedaj se bom odpo ula v vaši knjižnici, ker nimam več gibčnosti in toliko lepega tudi ne morem vzeti v sebe. Gospo Moranovo morate voditi po ceflwn gradu in kadar prideta nazaj, se bosta ogla *ila tukaj pri meni." V njenih očeh .je nekaka porednost, ko ponudi Gertu ro-({o v poljub. Gert pa hvaležno pritisne poljub na njeno roko. "OjiiVj^tite, če sem stavil preveč upanja v vaše moči. Odpočite se nekoliko, kmalu prideva nazaj." In Gert gre z liano dalje in jo vpraša: "Ako boste trudni, mi morate takoj povedati. Hana ftieman!" Hana lahno zardi, ker jo je nazval z dekliškim imenom. "Ako za vas ni preveč truda, bi si rada ogledala vse. Kdo ve, ako bom še kdaj smeta priti v grad." "O tem ne maram- ničesar slišati; upam, da boste še prav mnogokrat tukaj." Hana lahno vzdihne. "Tega človek zaradi tete Helene ne more nikdar vedeti. Skoro danes ne bi bila prišla." Gert jo prestrašen pogleda. "Zakaj?" "Teta je hotela, da bi se peljala s Herbertom z lovskim \ozom. Tega pa jaz na noben način ne bi storila. Lizika na je zopet kot rešilni angel posegla vmes ter je nagovorila svojega očeta, da je svoj prostor v avtomobilu odstopil meni, sam pfi se je peljal s Herbertom. Kar pa sem morala med vožnjo preslišati od svoje tete, je bilo tako poniževalno, da bi najrajši izstopila in bi se peš vrnila na Altwiese, samo da mi ne bi bilo več treba tegsa poslušati." "Ali bi mogli to meni storiti?" jo vpraša očitajoče. Bolesten na>»meh spreleti njene ustnice. "Vamf O, koliko hujše bi mi bilo. Toda sedaj nočem več na to misliti, saj danes ne več, dokler sem v tem čudovitem gradu. Zavrženka je prišla v kraljevski grad — točno ob dvanajstih bo konec čarobnih pravljic." Gert ji resno pogleda v oči. "Toda kraljevi sin ni pozabil, da je zavrženka hodila na njegovi strani," pravi Gert z zadržanim glasom. Hana zmedena povesi oči. "Sedaj pa morava nazaj k go^p j baronici Zabern; zdi se mi, da sva že bila v tej sobi. Tudi ne maram, da bi baronica Zabern predolgo čakala na naju; ne maram zlorabiti njene dobrote in svojega dobrega glasu zapraviti." Gert z velikim veseljem zapazi njeno zadrego. Vroče se mu dvigne, kar čuti za njo. Najrajši bi jo takoj objel in oi ji rekel: Kraljevi sin ne izpusti več zavrženke .nikdar v svojem življenju! — Toda ni je hot«] prestrašiti. Njeno veliko občutljivost je moral vpoštevati, morala se je šele naučiti mu zaupati in mora priti na jasno glede svojih občutkov do njega. Kajti da odgovarja na njegove občutke, je dobro opazil. Ni bila naučena, da bi se zakrivala za koketnostjo. Da pa sama ni bila na jasnem glede svojih občutkov in da ji mora dati dovolj časa, da ji pridejo njeni občutki popolnoma jasno pred njene oči, to je dobro vedel. In tako pravi mirno: "Gospa baronica Zabern bo o vas mislila samo dobro, kajti natančno ve, kako slaho postopajo z vami na Altwiese in je zaradi tega zelo ogorčena. Takoj me je prosila, če bi smela stopiti v našo zvezo, ko srn ji o tem povedal. Gospa Rasmussenova v družbi ni prav nič priljubljena in so ji zelo zamerili, ker je tako neugodno govorila o vas. Toda nikdo ni polagal nikake vrednosti na njene besede in že davno vas vsi poni i lu je jo. Samo se niso upali za vas se potegniti, ker .likdo ni imel za to nikake pravice. Baronica Zabern je vsa navdušena ?a Litzikin načrt, da se sklene za vas nekaka varnostna zveza. Bodite prepričani, da boste povsod sprejeti z odprtimi rokami, posebno še, ker se bo baronica Zabern, ki v družbi velja zelo mnogo, zavzela za vas." Hana pritisne roke na srce. "Kako ste dolbri, da ste za mene govorili pri ./aronici Zabern! Samo ko bi vedela, kako bi se vam mogla dovolj zahvaliti." Smeh spreleti njegov značilni obraz. "Nekega dne bom že zahteval va&o hvaležnost. Pred vsem pa zaupajte v našo zvezo, kajti ne bomo prej mirovali, dokler se vam ne bo dobro godilo, da se boste veselili življenja," pravi resno Gert. Z nepopisnim izrazom v svojih očeh ga Hana pogleda. "Toliko dobrih ljudi se zavzema za mene — to moram najprej skušati zaslužiti in se moram zelo potruditi, da se bom izk-azaHa vredno tolike dobrote." Gert naglo prime njeno roko in jo pelje na svoje ustnice. Prvič se je zgodilo da je kak moški poljubil Hanino roko; in pri njeni občutljivosti jo to čudno gane. Stresljaj prešine njeno telo in njene oči se dvignejo s plahim, vprašuj^čim pogledom proti njemu. "Prosim, peljite me zopet k baronici Zabern," ga prosi skoro boječe. S priklonom ji ponudi roko. Pod njegovo pazduho pa potisne samo svoje prste in Gert jo pelje brez vsake nadaljne •besede. V njegovi navzočnosti je ni smelo biti strah. Njenega zaupanja Gert ni smel za nobeno ieeno zapraviti. Nič več ne govorita, dokler ne stojita pred baronico Zabern, ki sedi v naslonjaču z zaprtimi očmi ter jima smeje maha z rokami. "Skoro bi bik zaspada, tako tiho in mirno je med vašimi knjigami, gospod Darland." "Sedaj ipa morate vi in gospa Moran še pogledati moje najsvetejše, milostijiva gospa," pravi Darland z nasmehom. Pri teh besedah stopi k steni in pritisne na gumb. Tedaj se odpre del stene in vrata se pomaknejo nazaj. Skozi ta vrata pelje obe dami. Stopijo v veliko sobo, ki izgleda popolnoma nenavadna. Obe. dami začudeno vskliknee. Soba je opremljena kot velik šotor, velike rjuhe pokrivajo stene m strop. Na sredi stoji velik in širok divan, pokrit z dragocenimi kožami. Tudi blazine na divanu so prevlečene s takimi kažanmi. Dragocene kaže so obešene po platnu na stenah in po tleh l^že poleg dragih perzijskih preprog tu
  • o-umoril svojo ženo, razčetvoril, ložil truplo v kad, napolnjeno njeno truplo in sežgal kose vido polovice z vodo. peč-i. Ponoči je Horak svoj j Ko je ti ko kri odstranil, je zločin priznal. Morilec je do-jrazrezal truplo v kadi z veli-ma več da so zgoreli. Tako je delal od sobote opolnoči do nedelje zvečer. Ko je sežgal blazinico, ki jo je imela umorjena žena pod glavo, je zamašil dimnik tako, da mu je udaril dim v obraz. Tedaj je potegnil blazinico iz peči, jo razrezal na kose in sežgal. Okrvavljenega perila pa ni sežgal, temveč skuhal v velikem loncu, da bi odstranil sledove k ni. Dočim je imel za krvne madeže po stenah in po tleh vse polno izsrovorov, ni našel nobene besede, s katero bi pojasnil, kako je mogla ostati ženina modra obleka doma, ko je vendar trdil, da jo je imela na sebi, ko je odšla z doma. To je bil glavni dokaz njegove krivde in pod težo tega dokaza s? je Horak udal. Horakovi starši niso niti slutili, kaj se je zgodilo. Verjeli so sina, da mu je vrnila. Policiji je sporočil, da žena ušla in da si je končala za Važno potovanje. Kdor Je naneiijen potovati t stari kraj ali dobiti koga od lim, Jr potrebno, rta Je poulea » vseh stvareh. V sled rate dolgoletne skufinje Vam zamoremo dati najboljfta pojasnila in t odi vse potrebno preskrbeti, da Je potovanje noobno in hitre. se «a-ud no obrnite na nas za vsa pojasnila. .Mi preskrbimo vse, bodisi proftnje ta povratna dovoljenja, potni liste, viteje in sploh vse, kar Je za potovanje potrebno v najhitrejšem fasu, in kar Je glavno, za najmanjte Btro&kt. Nedriavljani naj ne odi ate jo do zadnjega trenutka, ker ptedn« se dobi iz Washingtona povratno dovoljenje. RE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj en mesec. Pišite torej takoj za brezplačna navodila in zagotavljamo Vast, da boste poceni in udobno potovali. SLOVEN1C PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 216 West 18th Street New York, N. Y. flOOOOOOOOOOPOOOOOOOOOOOOCi FUHte nam sa cene voanlb 11* iter, reservadjo kabin In po-t potovanje. SLOVE NIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 211 W. 18th St, New fork 4>e^UOOOOOOOOoznali, so trdili da ni bilo na tej veseli, komaj 22 let stari ženi nobenega znaka potrtosti ali celo sklepa, da si bo končala življenje. Navzlic vsemu prizadevanju niso mogli najti njenega trupla. Zato je polici-ja' sklenila, zadevo temeljito preiskati. Inženir Horak, zaposh n v tovarni bli7ju svojega doma. ves teden po smrti svoje žene ni prišel na delo, češ, da je živčno strt. Policija je pridno vodila preiskavo. Prišla je k Horaku na dom in preiskala njegovo stanovanje, kjer je našla sledove krvi. Največ jih je bilo okrog postelje in na tleh. Našli so tudi okrvavljen sveženj vrvic. Najvažnejše je pa bilo. da so našli modro obleko, o kateri je inženir trdil, da jo je imela na sebi, ko je odšla z doma. Policija je Horako- zaslišala. Zasliševanje je trajalo ves dan in zavleklo se je pozno v noč. Horaik je izpovedal, da je umoril svojo ženo že 8. avgusta ponoči. Leižala sta vsak na svoji postelji in on je že imel pripravljeno kladivo. Cabal je, da je žena zaspala, potem jo je pa udaril s kladivom dvakrat po glavi. Z levo roko ji je zamašil usta, z desno jo je pa še davil, ker je še hropela. Ko je končno izdihnila, ji je ovil vso razbito glavo z brisačo. Potem je brisal in izpiral krvne madeže, pa sledov ni mogel zalbri- | "GLAS NARODA" \ S pošiljamo v staro do-Jj movino. Kdor ga ho- 4 če naročiti za svoje f sorodnike ali prijate- ^ l je, to lahko stori. — j Naročnina za s t a r i f kraj stane $7. — V 8 Italijo lista ne poši- 4 ljamo. p SMRT V DOMOVINI Rojak Mr. John Simončič, splošno poznani krojač v St. Albans, L. L, ^e prejel iz domovine žalostno vest, da je na svojem domu v Leskovcu pre" minul njegov oče Jakob. Jakob Simončič je bil krojač, pridobil precejšnje premoženje in vzgojil devet otrok, kateri so vsi v dobrih službah. Tri je od teli John, Mary in Malči žive v New Yorku. POZDRAVI Predno odpotujem v stari kraj s parni kom Europa, bi se še enkrat rad zahvalil svojim sorodnikom, prijateljem i n znancem za večer, ki so mi ga priredili in ki mi bo ostal vedno v spominu. Prav lepa hvala mojima sestrama Rozi in Karolini in vsa.n, ki ste mi dali >voje darove, lepa hvala vsem onim, ki ste me spremili na železniško postajo v Warren, Ohio. Nadalje se zahvalim Franku in Rosie Racher in družini, tako tudi Tonetu Šaj-nu in sinu, Jožetu Vrečarju in njegovi družini, mojemu vedno zvestemu prijatelju Vincentn Habiču, nadalje Johnu Petri ču in družini. Zahvaljujem se tudi potni" 22. decembra: A (ju i ta ni a v Cherbourg 23. decembra: Aquitanla v Cherbourg 23. decembra: Saturn ia v Trst 26. decembra: Normandie v Havre škem oddelku "Glasa Naroda'' za vso postrežbo ter ga priporočam vsem, ki žele ««tftvati v staro domovino. Še enkrat najlepša hvala vsem ter pošiljam iskrene pozdrave, predno odidw.ii na parni k. Alojzij Klaus na poti v Suš je pri Ribnici. Pred odhodom v staro domovino iskreno pozdravljam vse prijatelje in znance v Lorain. Ohio, posebno pa tiste, ki so mi priredili tako lepo odhodnico in mo spremili na postajo. Hvala potniškemu oddelku "Glasu Naroda" za točno postrežbo. Karol Pavlo včič na poti v Vrhniko. Kdo bi ne hotel biti z Mayem v "Padišahovi senci" pri "Oboževalcih ognja", "Ob Vadarju"; kdo bi ne hotel citati o plemenitem konju "Rihju in njegovi poslednji poti*'? — Kdo bi ne hotel spoznati "Winnetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spo-spomenik? IZ BAGDADA V ŽTAMBUL 4 knjige, s slikami, 627 strani VSEBINA: Smrt Mohamed Emina. — Karavana smrti. — Na begu z Goropa. — Družba En Nast. Cena $1.50 KRIŽEM PO JUTROVEM 4 knjige, 598 strani, s slikami VSEBINA: Jezero smrti, — Moj roman ob Nilu. — Kakj sem v Mekko romal. — Pri Šamarih. — Med Jezidi. Cena $1.50 PO DIVJEM KURDISTANU 4 knjige, 594 strani, s slikami VSEBINA: Amadija. — Beg iz ječe. — Krona sveta. — Med dvema ognjema. Cena $1.50 PO DEŽELI SKIPETARJEV 4 knjiere, s slikami, 577 strani VSEBINA: Brata Aladžija. — Koča v soteski. — Miridit. — Ob Vardarju. Cena $1.50 V GORAH BALKANA 4 knjige, s slikami, 576 strani Kovač Simen. — Zaroka z zaprekami. — V golob-njaku. — Mohamedanski svetnik. Cena $1.50 SATAN IN ISKARIOT 12 knjig, s slikami, I 704 strani VSEBINA: " Izseljenci. — Yuma Šetar. — Na sledu. — Nevarnosti nasproti. — Almaden — V treh delih sveta. — Izdajalec. — Na lovu. — Spet nz) divjem zapadu. — Rešeni milijoni. — Dediči. Cena $3.50 WINNETOV 12 knjig, s slikami, 1753 strani VSEBINA: Prvikrat na divjem zapadu. — Za življenje. — Nšo-či, lepa Indij anka. — Preklestvo zlata. — Za detektiva. — Med Komanči in Apači. — Na nevarnih potih. — Winnetovov roman. — Sans Ear. — Pri Komančih. — Winnetova smrt. — Winnetova oporoka. Cena $3.50 2UTI 4 knjige, s slikami, 597 strani Boj z medvedom. — Jama draguljev. — Končno. — Rih in njegova poslednja pot. Cena $1.50 Naročite jih lahko pri' Slovenfc Publishing Company 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y.