IZ SONČNE ZAMBIJE

Leto 16 - Št,1 - Lusaka,15»aprila 1984

DRAGI PRIJATELJI!

Spet so pred. vami in nami prazniki odrešenja
vseh ljudi. Vsak narod po svoje izraža
velikonočno veselje. Nasi zambijski verniki
si dajo duška z vriskanjem in ploskanjem
in Slovenci v domovini s potrkavanjem in
procesijami. Vse kristjane, tukaj, doma in
po svetu pa združuje vesela ALELUJA in
zavest da JEZUS ŽIVI. Vesele praznike vsem!

Vaši Zambijci

TO POT VELIKO NOVEGA :

1. NOVI NADPASTIR  .20. januarja letos je Sveti
Sedež imenoval škofa Adriana Munganduja
za novega lusaškega nadškofa. Novi nadškof je

domačin, doma iz bližine misijona Kasisi, ki
je naj^tarejša postojanka Katoliške Cerkve
v tej škofiji. Tudi kot duhovnik je službo¬
val po raznih krajih domače škofije. Eno leto,
na primer, je pomagal Jožetu Kokalju pri
Svetem Kizitu. Leta 1974 je bil imenovan za
škofa v mestu Livingstone. Od tam se je letos

2

vrnil, da prevzame vodstvo domače nadškofije.
Naš prejšnji nadškof, Emmanuel Milingo, je
bil pred dvema letoma poklican v Rim na na¬
daljnji študij. Lani avgusta se je odpovedal
škofiji in Sveti oče ga je imenoval za vo¬
ditelja dušnopastirstva med zdomci in štu¬
denti na tujem.

Novi nadškof je bil slovesno ustoličen 4-.
februarja. K slovesnosti so prišli vsi zam¬
bijski škofje, pa tudi najvisje državno vod¬
stvo; predsednik republike, glavni tajnik
stranke, ministerski predsednik s skoraj
celotno vlado. Prišli so tudi diplomatski
predstavniki mnogih dežela. Predsednik re¬
publike je imel zelo lep govor v katerem se
je zahvalil misijonarjem za ogromno .delo, ki
so ga opravili v tej deželi. "Prež vgoje,
ki so nam jo dali misijonarji, tudi neodvis¬
nost ne bi bila mogoča", je poudaril predsed¬
nik.

2. NOVI MI SIJONAR.  Petnajstega januarja
letos se je vrnil v Zambijo Lojze
Podgranšek.  Že kot bogoslovec je prebil tod
eno leto in pol. Tisti čas je izkoristil za
jezika in poučevanje v malem seme¬
nišču. Letos pa se nam je pridružil kot
duhovnik. Za začetek je odhitel v Vzhodno
provinco, da si osveži jezikovno znanje.

Enkrat po Veliki noči se nam bo pridružil v
Lusaki. Dela bo imel dosti, saj na vseh stra¬
neh primanjkuje duhovnikov. Je pa seveda
odvisno od predstojnikov, kam ga bodo poslali.
Prepričani smo, da bo Lojze resno poprijel,
kamorkoli že ga dodelijo.

3

3. VISOK OBISK.  Oče Peter Galauner, po rodu
Hrvat in do letos pomočnik jezuitskega
vrhovnega predstojnika v Rimu, nas je obi¬
skal za dva meseca. Upamo, da se bo še letos
vrnil v deželo - in tu tudi pstal.

MLAKARJEVA MAMA,  mati Janeza in Kristine, je
umrla. Rodila in vzredila je trinajst otrok,
od katerih sta dva duhovnika: Janez v Zambiji.
Martin pa v Nemčiji. Hči Kristina pa je daro¬
vala misijonom dvanajst let življenja.

Novica o njeni smrti je prispela v nedeljo,
prvega aprila. Janez ni mogel iti na pogreb,
ker je preboleval malarijo. V torek smo se
zbrali okoli oltarja v Chelstonu in skupaj z
Janezom in njegovimi farani pomolili za svet¬
niško pokojnico. Ob isti uri so njeno truplo
položili k počitku v  Bohinjski Srednji vasi.

Na sliki vidimo pokojno Mlakarjevo mamo s
sinom Janezom ob njegovem zadnjem obisku
doma, leta 1982.

IZ ŽUPNIJE SVETEGA KIŽITA
Pri Svetem Kizitu smo sredi novembra usta¬
vili gradnjo zaradi pomanjkanja denarja.

Pa sd ljudje rekli in je Cerkveni odbor
sklenil: To cerkev je treba pokriti. Skle¬
njeno je bilo, da ljudje nadaljujejo s svo¬
jimi mesečnimi prispevki tudi v finančno-
suhi dobi (november-marec). Nadalje so se
nas spomnili tudi nekateri dobrotniki v
deželi in po svetu in že januarja letos smo
nadaljevali z gradnjo. Postavili smo železno
ogrodje za streho in nakupili salonit.

4

Potem smo podrli staro cerkev. Podirali so
farani sami. Cerkveni odbor je sklenil, da
vsak podiravec lahko odnese staro opeko s
seboj. In so jo. Podiravcev je kar mrgolelo.
Odnesli so vse, celo star omet (z njim so
potlakovali blatna dvorišča). Pomagali so
si tudi s tehniko. Najprej so uporabljali
mehanični škripec, ki se je kmalu polomil.
Potem smo pa vzeli recept iz srednjeveške
zgodovine: stene smo prerukali z "ovnom",
in to tako uspešno, da so bile v nekaj dneh
vse odstranjene. V začetku marca so prišli
zidarji in postavili potrebne stebre in
nosivce. Potem pa salonitno streho. Do
Velike noči bo cerkev že lepo pokrita in
zaprta. In do junija - tako upamo - v
glavnem dokončana.

Oče Galauner je obiskal vse slovenske mi¬
sijonarje in z vsakim prebil po nekaj dni.
S seboj je ponesel nepozabne vtise. Na
sliki ga vidimo v družbi katehista, grad¬
benika in 'župnika pri Svetem Kižitu.

Od stare cerkve smo zadržali vse, kar je bi¬
lo uporabnega. Okna so naši farani nekoliko
"prekrojili" in jim "v duhu časa" dodali tudi
varnostne rešetke. Tudi stara vrata, šipe
in drugo bomo s pridom uporabili.

Razširjena cerkev bo velika pridobitev za to
župnijo, saj bo lahko sprejela naenkrat
skoraj trikrat več ljudi kot prejšnja. Vsaj
za nekaj časa bo neznosna nedeljska gneča
omiljena, če že ne odpravljena. Kako bo pa
v bod oče sam Bog ve: k pouku prihaja skoraj

5

tristo odraslih katehumenov, k sobotnemu
verouku pa več kot 900  otrok.

Na naši podružnici Svetega Andreja v Lilandi
so verniki lani najprej zbrali za ozvočenje,
potem pa še za cerkvene klopi. Z denarjem smo
kupili gradivo, naredili so jih pa ljudje
sami. Varilci in zidarji so delali ob sobotah.

V treh mesecih so bile klopi narejene. So
zares trdne. Cerkveni odbor je zapovedal, da
mora v vsaki klopi sedeti najmanj sedem
odraslih. Po tej odločbi imamo sedaj v
cerkvi točno 795 sedežev.

Tudi sestrska skupnost v Lilandi lepo raste.
Sestrama Albertini in Žiti, ki sta ze s
polno paro v župnijskem delu, se je z Novim
letom pridružila tudi sestra Koncilija, ki
je takoj začela z gospodinjsko šolo. Priprav¬
lja veliko veselje našim možem. Le-ti pravijo,
da so že siti vsakdanje polente in slabo zaši¬
tih hlač. Končno je marca prišla še sestra
Končita, Mehikanka, ki je gospodinstvo in
šiviljstvo študirala v ZDA. Upamo tudi, da
bomo letos začeli tudi z gradnjo gospodinjske
šole. Na pomoč so priskočili dobrotniki se¬
stre Albertine.

Pa še to: Julija meseca zapuščam župnijo .
Svetega Kizita; po štirih letih osrečujočega
dela. Ali začasno ali za vedno: ne vem.
Zaenkrat me moji predstojniki pošiljajo na
počitnice in nadaljni študij. Slovo ne bo
lahko: vse preveč vezi se je spletlo v teh
letih. Vsem prijateljem v domovini in po
svetu, ki ste molili zame in mi s čimerkoli
pomagali pa iskreni Bog Plačaj!

Jože Grošelj

RUDARJI SO ZGRADILI CERKEV

V Mumbwi smo letos posvetili veliko skrbi
podružnici Nampundwe. Ljudje so sami sezidali
zidove lične cerkvice. Z očetom Rudežem sva
jim priskočila na pomoč. Z združenimi močmi
smo cerkev pokrili. Potem smo zgradili še hi¬
šico za duhovnika, v kateri lahko prenoči

in sprejema vernike. Tako bodo rudarji, ki
koplejo bakreni sulfat, imeli tudi boljšo
duhovno hrano. S to gradnjo so se izpolnile
davne želje misijonarjev, ki so oskrbovali te
rudarje, med njimi tudi Jože Kokalj. Zdaj
imajo ljudje še eno veliko željo: dobiti
stalnega duhovnika.

Stanko Rozman

6

Na sliki: Stanko Rozman z dvema laikoma
pred cerkvijo v Nampundwe. V ozadju nova
hišica.

KAJ DELAMO PRI SVETEM JOŽEFU ?

Ničesar ne zidamo, ničesar ne obnavljamo,
v župniji opravimo samo najpotrebnejše;
skoraj vso skrb pa posvečamo fantomj ki
se pri nas pripravljajo za redovno ži¬
vljenje. Trenutno jih imamo 2o. Bogu smo
hvaležni za ta dar duhovnih poklicev.

Trudimo se, da bi fantje ne samo ohranili
dar vere, ampak, da bi tudi z veseljem
sprejeli in v polnosti zaživeli duhov¬
ni poklic, ki jim je bil podarjen.

Sredi decembra in v začetku januarja smo
pripravili duhovne vaje za fante, ki so
zaprosili za vstop v naš red. Prijav je
bilo veliko, nimamo pa ustreznih prostorov,
zato smo povabili samo tiste , ki bodo
kmalu izpolnili pogoje za vstop. Duhovne
vaje so pripravili in vodili naši bogo¬
slovci. Z besedo in zgledi veselega slu¬
ženja evangeljskim svetom so utrjevali vero
in duhovni poklic v mladih fantih. Vabili
so jih naj prisluhnejo božjemu klicu po
zgledu Sv.Frančiška in se odprejo delova¬
nju Svetega Duha. V molitvi in premišljevanju
naj posvečujejo svoje življenje. Fantje
so z zanimanjem sledili besedam bogoslov¬
cev in nekateri bi najraje kar ostali pri
nas.

Da^bi tudi med letom ostali povezani z
našimi bodočimi kandidati smo začeli izda¬
jati skromen listič.ki ea Dripravijo naši

7

pripravniki. V prvi številki so spregovo¬
rili o življenju in dolžnostih v naši
hiši priprave.

Avgusta bodo nekateri od naših pripravnikov
vstopili v novicijat. Pred tem pa jih čaka
še precej trda preizkušnja. Pokazati bodo
morali, da sp sposobno nekaj časa povsem
samostojno skrbeti za gmotne potrebe naše
hiše. Večina naših fantov prihaja iz rev¬
nih predmestij, kjer ni za mlade skoraj
nobene druge dolnosti kot učenje in žoga.

Ko pridejo k namj se jim je težko prilago¬
diti strogemu hišnemu redu. Pa tudi opravi¬
lom. Pred dnevi mi je eden potožil:"Oce,
ko^sem pred enim mesecem prišel, sem prvič
v življenju videl živega zajca. Zdaj pa že
zahtevaš, naj jih ne samo nahranim ampak se
celo pogovarjam z njimi."

Naše fante in naše delo priporočam v molitev.
Vsem prijateljem in dobrotnikom v domovini
pa: Nasvidenje to poletje.

Ernest Benko

Kratke novice

LOVRENC TOMAŽIN  je zapustil župnijsko delo.
Trenutno se najbolj posveča gradnji doma
duhovnih vaj, ki gre proti koncu. Po enkrat
na mesec pa gre za konec tedna v Katondwe,
ki je trenutno brez župnika. Ostali čas po¬
sveča širjenju Marijinega Seščenja in po¬
glabljanju krščanskega življenja. V postu,
na^primer, je vodil svetoletno obnovo za
može in žene v Kizitu in Lilandi.

JANEZ MUJDRICA  se že pripravlja na dopust
v domovini topoletje in na nadaljnji študij,
ki^ga čaka jeseni. V Kamangi je letos zgrbil
mežnarijo.

Tudi RADKO RUDEŽ  se letos odpravlja na dopust
v  domovino. Imel bo veliko povedati, saj se
njegove zamisli uresničujejo druga za drugo.
Posebno Nampundwe se mora v veliki meri Radku
zanvaliti za vse kar je tam zgrajenega.

JOŽE ROVTAR je priden kot vedno."Brez Rovtarja
mi semenišča", je pred kratkim izjavil eden
od tamkajšnjih profesorjev. "Vse(študentje,
profesorji) se tako hitro menja, Jože pa je
kot zvezda stalnica, ki bedi nad semeniščem."

8

Oče Joško Weissgerber,  svojčas priljubljeni
profesor filozofije na Jordanovcu v Zagrebu
je konec marca zapustil Zambijo, kjer je
predaval zadnja tri leta. Vkolikor mu bo
zdravje dopuščalo, bo s prihodnjim šolskim
letom začel predavati na jezuitski teološki
šoli v Kinšasi, Zaire.

Miha Drevenšek  je bil lani izvoljen za
vizitatorja minoritov v Zambiji. V nekaj
mesecih je obiskal vse samostane v deželi.
Ilaja meseca odide na dopust v domovino.

Bariča Rous  vošči vesele praznike in se
zahvaljuje vsem, ki ji" pišejo in vsem, ki
so ji lani omogočili tako lepe počitnice do
ma. Sporoča pa, da je letos nekoliko manj
trdnega zdravja kot prejšnja leta.

Teresianum Preša. Box 8067. Woodlands Lusaka