Poročilo o posvetovanjih stalnega odseka za davke. Spisal Frane Povše, državni poslanec. V Ljubljani 1893. Založilo »Katoliško politično društvo«. Tisek Katoliške Tiskarne. A. Splošna načela. I. Zakaj je treba davčne preosnove? Že leta in leta zahtevali so ljudski zastopniki, da se preosuuje plačevanje davka, osobito da se vpelje osebni dohodninski davek, ki bo k plačevanju davkov pritegnil mnogo bogatinov in kapitalistov, ka¬ teri od ogromnih svojih letnih dohodkov sedaj ne odrajtujejo nikakega davka. Res so poskusili že različni finančni ministri vpeljati ta davek, toda vsikdar je padel tak predlog. Sedanji finančni minister je zopet predložil držav¬ nemu zboru načrt, po katerem bi se preosnovali davki, oziroma vpeljal osebni dohodninski davek. Sedanji predlog razločuje se od prejšnjih osobito v tem, da vlada ne išče večjih davčnih prihodkov, kakeršni bodo prihajali iz osebnega dohodninskega davka za državo, ampak da hoče ves ta večji davčni prihodek porabiti za razbremenjenje po davkih pre¬ hudo zadetih davkoplačevalcev, osobito za olajšavo, oziroma znižanje zemljiščnega, hišnega in obrtnega davka. Poleg vpeljave osebnega dohodninskega davka bi se po novem načrtu preosnoval obrtni davek, ki 1 * ne zadostuje sedajnim dejanjskim razmeram. Do- sedajni obrtni davek veljaven je že od I. 181Ž, obrtni dohodninski davek pa od 1. 1849. Takrat je bila obrtnija od današnje različna; takrat so bili obrtniki večinoma vsi enaki, sedaj pa se poleg malih in srednjih obrtnikov nahajajo veliki obrtniki, ogromni fabrikantje z velikanskimi tovarnami, ki so deloma že ugonobile malo obrt. Vendar pa se se- dajni obrtni davek še ravno tako pobira, kot v prejšnj h, vse druzih časih. Le v tri razrede so raz¬ deljeni obrtniki, več nego 1575 gld. obrtnega davka ni treba nikomur plačevati, tudi velikanskim tovarnam ne, ki porabljajo na stotine delavcev. Dosedajno razdeljenje davka ima več pomanjk¬ ljivosti in sicer je v prvi vrsti nepravično. Po sedajnih davčnih načelih ali po¬ stavah so namreč razni dohodki zelo neenakomerno obdačeni. Tako na pr. zadene zemljiščnega posestnika davek v polni meri, ker kataster, oziroma davčni uradi vedo natanko za najmanjši košček zemlje; prav tako je glede hišnega davka. Večina premakljivega kapitala je pa skoro povsem prosta slehernega davka. Trpin polje¬ delec in obrtnik plačuje od trdo zasluženega do¬ hodka davke državne, deželne, okrajne, občinske itd.; veliki kapitalist pa mirno vživa v mestu obilne svoje prihodke, ki jih dobiva kot obresti od svoje glav¬ nice. Znani so slučaji, osobito na Dunaju, da ljudje, ki imajo na leto čez en milijon goldinarjev prihodka, niti vinarja ne plačujejo k državnim davkom ! o Drugi nedc-statek je v tern, da so davko¬ plačevalci različnih stanov in raz¬ ličnega dohodka bili zelo n e .j e d n a k o- merno obda ceni, in sicer revni in zadolženi davkoplačevalci bolj, nego premožnejši in neza- dolženi. Res je, da so nekateri gospodarji po zaprav¬ ljivosti zašli v dolgove, vendar )e ogromna večina niih takih, ki so vzlic varčnosti in neumornosti v delu zadolženi, ali da so zadolženo posestvo od sta- rišev prevzeli, ali da so se morali vsled nesreč in slabih letin zadolžiti. In kdo bo mogel tajiti, da ni mnogo takih posestnikov, ki večinoma delajo za druge in ne zd-sa; ko odrajtajo davke, se štejejo srečne, če zamorejo plačati še obresti od dolgov, ki mnogokrat skoro toliko znašajo, kakor .ie njihovo celo premoženje vredno. Ali je torej pravično, da se od takega troina zahteva ves davek, ko njegovi upniki kapitalisti brez truda vživajo svoje dohodke? Prav tako je z obrtnim davkom, ki ima to čudno naredbo, da njegovi določeni razredni na¬ stavki preveč zahtevajo od malih in srednjih obrtov, za velike, osobito tovarniške obrti, pa niso v nikaki pravi razmeri z dotičnimi davki. Tako velja sedaj, da dohodarmsks davek I. razreda ne sme biti nik¬ dar manjši od tretjine predpisanega davka, ee prav morda ksk obrtnik ni imel niti solda dobička od svojega obrta. Tretji nedostatek sedanje razdelitve pa je v tem, da se ceni obrtni dohodarinski davek nejasno 6 in nepopolno, ker za to ni stalnih načel in določil. Jednemu se odmeri malo, drugemu, ki ima jednako obrtnijo in jednake dohodke, pa podvojeno ali še več, kakor so ga uradi in takozvani zaupni možje ocenili. In kdor je vesten in pravičen, nosi sedaj tudi večje breme od onega, ki znd zatajiti svoje dejanjske dohodke. Zato se mora preosnovati davek, in sicer tako, da se k plačevanju pritegne v večji meri kapital, da se nastavijo plačilni razredi tako, da se revnejši stanovi manj, premožni pa bolj obdačijo, ter da se vcenitev, oziroma preračunjenje in predpisovanja dejanjskega davka, pravično in temeliito ter javno vrši, ne pa, da to vrše takozvani zaupni možje, ki pogostoma prav nič o obrtu, katerega prihodek imajo ceniti, ne razumejo. Zato je namen, vpeljati pravi osebni prihod- ninski davek, združen s preosnovo obrtnega davka. 2. Kako se bo vredil prihodninski davek? Osebni prihodninski davek odmeri se na pod¬ lagi dejanjskega celoskupnega dohodka, kojega ima kaka oseba. In kdo bi ne pritrdil temu, da naj tisti plačuje davek, kdor res kaj ima. Dosedaj pa po dosedajni vredbi ni bilo mogoče po pravici priteg¬ niti za davek oseb, ki imajo velike prihodke. Zato so tak osebni davek vpeljale različne države; v Nemčiji merijo nekateri politiki celo na to, da bi odpravili obrtni in zemljiščni davek ter ves državni davek dobivali iz osebnega davka. 7 Po načrtu nove davčne preosnove bili bi od odrajtovanja osebnega davka oproščeni vsi oni, kojih celi čisti prihodek ne presega na leto 600 gld.; torej vsi zemljiščni posestniki, hišniki, obrtniki, ro¬ kodelci, uradniki, Ki nimajo na leto več kot 600 gld. dohodka, ne bodo plačevali nameravanega novega davka. V davčnem odseku stavil se je nasvet, da bi se oprostitev raztegnila na svoto 700 gld.; vendar pa ta nasvet ni dobil večine glasov, ker v primeri z drugimi državami je nasvetovani znesek v Av¬ striji že itak najugodniši; na Pruskem n. pr. je meja oprostitve le do 900 mark, na Saksonskem le do 300 mark, v Badenskem 500 mark, Hesenskem 500 mark (marka nekaj več od našega pol goldi¬ narja). Za roditelje, ki imajo veliko otrok, bo pa še nekaj olajšave dovoljene, ker za vsakega otroka bo dovoljen odpis 25 gld., tako da bo oprostitev celo do 700 in več goldinarjev segala. Poleg tega pa bo odstotek ali percent davčnega nastavka naraščajoč (progresiven), in sicer bo najnižji odstotni nastavek znašal le 0 6°/ 0 , ter bo čedalje višje naraščal do 4°/ 0 . Kdor bo torej imel več od 600 gld. čistega dohodka, plačeval bo le 0'6°/ 0 , nasprotno bo pa bogatejši, ki ima n. pr. nad 100.000 gld. dohodkov, moral plačevati od vsakih .100 gld. 4%• Pri 1000 gld. dohodka narastel bo odstotni nastavek že na 1%, pri 3000 gld. na 2°/ 0 , pri 10.000 gfd. na 3°/ 0 ) pri 100.000 gld. na 4°/ 0 - 8 Ta vladni Dačrt je brez dvojbe ugoden za nižje stanove, ker odstotni nastavek le polagoma narašča; toda to pa ni opravičeno, da odstotni nastavek sploh pri 4% neba. Ce se že izreče načelo, da imajo bo¬ gatini največjo zmožnost, torej tudi največjo dolž¬ nost največ prinašati v državni davčni zaklad, in če tedaj velja načelo naraščajočega odstotnega na¬ stavka za srednje stanove, zakaj ne bi odstotni na¬ stavek naraščal nad 4°/ 0 ; oni, ki ima na leto nad 100.000 gld., 500.000 gld. ali celo na milijone goldinarjev dohodkov, naj se tedaj najbolj pritegne k plačevanju, ker taki najložje prenaša davčno bu¬ taro. Želeti je, da bi se našla večina v davčnem odseku, ki bi odstotni nastavek zvišala nad 4°/ 0 . Poleg osebnega prihodninskega davka bo še obrtni, hišni in zemljiščni davek in ne d& se tajiti, da ima cel načrt nekako lice dvojnega obdačenia. Vlada sicer to zanikava ter trdi, da noče naložiti raznim obrtom novega višjega davka, ampak hoče le en del starega davčnega bremena premeniti v popolniše, bolj pravično obdačenje; tako bo večina davkoplačevalcev, mej katero spadajo nižji stanovi, obrtniki in manjši kmetovalci, splošno manj plače¬ vala davkov, kakor doslej. Več pa bodo dejanjski imeli plačevati davkov osobito oni, ki doslej niso ali nič ali pa premalo bili obdačeni. 3. Obrtni davek. Poleg vpeljave osebnega davka se gre osobito za preosnovo obrtnega davka. Omenjali smo že, da so denašnje razmere vse drugačne od onih, kakoršne 9 so bile 1. 1812., ko se je obrtni davek vredil. Sedaj so nastale velike obrtni je, tovarne, velika podjetja, ogromne trgovine, železnice itd., česar vsega tedaj ni bilo. Sedajna vredba obrtnega davka pozna le tri razrede, ki so odvisni od velikosti obrta, od kraja itd. In dogaja se, da enaki davek plačujeta dva obrtnika, kojik eden ima tr.krat ali tudi deset¬ krat večji obrt nego drugi, ker oba spadata v naj- višji III. razred. Po vladnem načrtu nasvetovan je bil poseben cenik, po katerem bi davčne komisije imele ocenje¬ vati posamezne obrte. Davčni odsek pa je zavrgel ta cenik in nasvetuje, naj bi se obrtni davek raz¬ delil na posamezne obrtnije, večje, srednje in male. V to nasvetuje osnovo obrtnih zadrug, katere bi imele sebi odmerjeno obrtno-davčno svoto ali kon¬ tingent po svoji izvoljeni komisiji razdeliti, oziroma zložiti. Komisije po tem nasvetu tedaj ne bi imele ravnati se po predpisih stalnega cenika, ampak one bi po obrtnih razmerah posameznega obrtnika pri¬ sodile vsakemu, koliko ima plačati obrtnega davka. V vsakem političnem okraju ali v mestu, ki ima nad 20.000 prebivalcev, bo posebna davčna komi¬ sija, oziroma vsak političen okraj, oziroma večje mesto z vsaj 20.000 prebivalci po poseben davčen okraj. Manjših okrajev ne gre delati, ker sicer ne bo mogoče doseči namena cele preosnove, da se namreč posamezne obrtnije-, ki so bile doslej pre¬ hudo cbdačene, razbremenijo. V to je treba večjih okrožij, v katerih se na¬ hajajo vsaj nekatere velike obrtnije, katere so bile 10 doslej premalo obdačene in katere bodo morale pri¬ tegniti se k večjemu obdačenju, vsled česar bo mo¬ goče razbremeniti revniše stanove, male obrtnike. S tem, da se je zavrgel od vlade nasvetovani cenik ter da hočejo osnovati davčne zadruge in sicer po tri, tako da bodo velike obrti za-se ločene, se je precej spremenilo. Omajalo se je načelo vladnega načrta, ki je meril na to, da so vsi obrti enega okraja skupno spojeni. Žalibog je v davčnem od¬ seku le preveliko število takih poslancev, ki skrbd preveč za bogate stanove in ki nočejo vedeti za načelo in namen cele davčne preosnove. Ees ima ta preosnova namen pravičniše razdeliti davke, a hkrati hoče tudi nižje, revne, delujoče stanove raz¬ bremeniti, kar je v soeijalnem oziru velikega po¬ mena, da se doseže zadovoljnost revnih stanov ter se jim omogoči pošteno, znosno stanje. Razdelitev se bo vršila po nasvetu odseka po komisijah, katerih nekaj bo imenoval finančni mi¬ nister, nekaj pa obrtniki dotične obrtne zadruge. Res bo minister imenoval svoje zastopnike, toda ti ne bodo pristranski ali preskrbni za državno bla¬ gajno, ker komisije bodo imele primerno razdeliti le od višje osrednje komisije jim oddeljeno davčno svoto med dotične obrtne zadružničarje. Ker pa bodo morali obrtniki dotičnega razreda oziroma do¬ tične zadruge med seboj razdeliti za celo zadrugo odmerjeno svoto, oziroma ker bodo morali med se¬ boj zložiti dotično svoto ali kontingent, bodo obrt¬ niki nekako sami skrbeli za to, da ne bo kateri premalo napovedal oziroma premalo obdačen in 11 upati je tudi, da jih bo mnogo toliko vestnih, da bodo pošteno vse izjavili, ker vedeli bodo, da ne bodo prikrajšali države, ampak svojo zadrugo oziroma svoje tovariše, ki bodo morali potem primerno več pla¬ čevati. Na mesto sedanjega obrtnega davka, kateremu je pridejan še obrtni dohcdarinski davek, stopiti ima splošni obrtni davek; torej odslej ne bo več obrtnik imel dvojne davčne pole, kakor doslej, eno za plačevanje obrtnega davka (patenta), drugo za plačevanje dohodarinskega davka (Einkommen- steuer). Celi obrtni davek se bo odmeril za dobo dveh let. Dosedaj je bil obrtni davek neenak; v enem letu se je plačevalo več nego v drugem. Za naprej pa se misli, da bedi obrtni davek določen in sicer hoče vlada vzeti za podlago svoto, katero je znašat obrtni davek v letu 1893. Za vsako leto pa hoče vlada, da ta obrtni davčni kontingent narašča za 2'4% ter utemeljuje to zahtevo s tem, da se vedno množi število prebivalstva, s tem pa tudi število novih obrtov. Dokazuje po posebnih statističnih izkazih, da ie znašal obrtni davek 1. 1880 15,389.248 gld., 1. 1890 pa 19,523.411 gl., torej da se je zvišal za 4,134.163 gl., kar je enako pomnožitvi 26.9°/ 0 oziroma na leto 3 /io = 2 6%. L. 1880 bilo je 712.832 obrtnih davkoplače¬ valcev, 1. 1890 že 817.010. Vzlic temu se je davčni odsek protivil tej za¬ htevi vlade in privolil le polovico, to je l'3°/ 0 več na leto. 12 Celokupni obrtni davčni kontingent bo torej vsako leto za l.B °/ 0 večji in ta celokupni državni kontingent se bo po osrednji komisiji razdelil med posamezne dežele, oziroma politične okraje. Ker pa na svetu ni nič stalnega, ampak vse podvrženo menjavam, ni misliti, da bi današnje raz¬ mere vedno iste ostale. Tam, kjer so danes cvetoče obrtmje, bo kmalu morda le še malo obrtni j ; saj vemo to iz dosedanjih dejanjskih skušenj. Kje je n. pr. naša nekdajna cvetoča železna obrtniia, kje so nekdajni gorenjski sloveči plavži, kako je propadel nekdaj sloveči mlinski obrt itd. Nasprotno pa se je velika obrtnija naselila v zadnjih letih v krajih, v katerih poprej niti naj¬ manjše obrtnije ni bilo. Železnice odprle so iu od¬ pirajo sploh pot novim obrtnijam. Iz teh vzrokov je torej treba skrbeti v novi davčni postavi tudi za te razmere, da se ne bo zahtevalo od okrajev vedno enake davčne svote še potem, ko bo že mnogo obrt¬ mi ondi propadlo. Prav tako pa se bo morala onim okrajem, v katerih so nastale nove velike obrtnije, predpisati večja davčna svota. V to svrho preskrb¬ ljeno je s tem, da bo vso razdelitev vršila posebna razdelilna ali kontingentna komisija, katera bo se¬ stavljena iz devetih članov, katerih tretjino bo zbrala gosposka zbornica, drogo tretjino državni zbor in poslednjo tretjino bo imenoval finančni minister. Posameznim davčnim okrajem odmerjeni kon¬ tingent pa bo razdelila med obrtnike dotičnega okraja okrajna kontingentna komisija, v kateri bodo imeli večino obrtniki dotičnega okraja; manjšino članov 13 imenoval bo linančni minister in kakor smo že rekli, se ne bo šlo za to, da se večja svota v prid državi skupaj spravi, ampak le da se primerno razdeli stalno določena ali odmerjena evota; zato bodo ti vladni zastopniki kot skušeui davčni strokovnjaki le v prid komisiji, ker bodo, kakor se nadejamo, nepristransko postopali in svetovali k pravilni razdelitvi. Po po¬ sebnem paragrafu imela bo okrajna komisija pravico v posebnih opravičenih slučajih revnim obrtnikom znižati obrtni davek za tretjino ali tudi za polovico, pa tudi resnično siromašne obrtnike kar naravnost oprostiti vsakega davka. 4. Olajšave. Olajšav bo precej. Po § 3. oproščeni bodo davka najemniki zemljišč, ki sami brez tujih poslov obdelujejo najeto zemljo; potem delavke, mojškre, perice, katere delajo po hišah za dnino, ali domii, pa brez pomočnice. Oproščeni so tudi kmetovalci od davka, če si le časno prislužijo kak postranski prislužek. Nadalje so davka prosti privatni učitelji itd. Po § 5. pa bo komisija smela ubožnim obrt¬ nikom, ki izvršujejo svojo obrtni jo sami brez po¬ močnikov, oziroma le z jednim takim, odpustiti za dotično leto celi obrtni davek. Da se v postavi ne določuje, da so vsi oni obrtniki, ki sami brez pomočnikov delajo, kar do¬ sledno že prosti davka, je v-tem opravičeno, ker so obrtniki, ki sami sicer delajo, vendar pa dokaj za¬ služijo, ker izvršujejo delo, katero se drago plačuje. 14 Zato ie umestnejše, da je oprostitev prepuščena komisiji, ki vse razmere presoja. Ni se pa bati, da bi komisija predaleč segala v oprostitvah, ker se dotični kontingent, kateri je osrednja komisija oddelila za dotični okraj, mora zložiti v okraju. Da pa ne bodo komisije preozkosrčne, ali celo preojstre v oprostitvah, določuje posebno določilo, da se ima znižati okrajni kontingent, če je komi¬ sija dotičnega okraja na podlagi §§ 3. in 5. opro¬ stila več obrtnikov od davka, in dotični priinanjkljej se potem razdeli med druge okraje cele dežele. Davek na plačo, oziroma na letno plačilo ostane v veljavi; vpeljan pa bo poseben nov pri- hodninski davek, katerega bo plačevati od sprejetih obresti) od izposojenih kapitalov, od državnih obli¬ gacij, od hranilničnih vlog, od dobljene zakupnine obrtov, od delnic itd. Izvzeti pa so od tega davka vsi oni, ki ne do¬ bivajo nad 300 gld. takih dohodkov na leto, potem vdove in sirote, če so tudi oproščeni osebnega davka; torej vsi, ki sploh nimajo nad 600 gld. let¬ nih dohodkov; oproščene so tega davka tudi obresti od hranilničnih vlog, ki ne znašajo nad 535 gld. Primeroma nizek pa bo ta davek, ker bo zna¬ šal le dva odstotka, torej oni, ki dobiva 1000 gld. obresti od svojih hranilničnih vlog ali od svojih iz¬ posojenih kapitalov, bo imel plačati 20 gld. To je zelo malo, kakor hočem dokazati. Tisoč goldinarjev obresti dobi se od kapitala 25.000 gld. znašajočega, in sicer brez truda in brez 15 nevarnosti. Koliko davkov, koliko truda in skrbi) ter nevarnosti pa ima oni prenašati, ki je n. pr. za teh 25.000 gld. kupil zemljiščno posestvo, ah prevzel kako obrtnijo itd. V primeri torej z zemljiščnim, hišnim in obrt¬ nim davkom je rentni davek zelo mil in celo premil. Iz preosnove davčnih določil izostal je zem- Ijiščni in hišni davek, gotovo oba davka, ki sta največja in najhujša. Vlada opravičuje to s tem, da se bo leta 1896 itak moral po postavi pregle¬ dati zemljiščni kataster, ter da bo torej v omenje¬ nem letu prilika, zemljiščni davek pravično pre- uravnati. Nihče ne more ugovarjati, da so danes vse drugačne razmere od tedaj, ko se je zemljiščni čisti dohodek preračunil ali vcenil. Takrat imelo je žito mnogo boljšo, višjo ceno — (100 kil pše¬ nice n. pr. veljalo je takrat 13 gld. 50 kr., sedaj 8 gld., ali celo manj!). Delavci, posli so tudi dražji in manj delavni in poslušni, in vendar velja še vedno isto davčno merilo. Poljedelec torej plačuje davek od dohodka, ki je proračunjen na papirju, katerega pa on de- janjsko ne dobiva. Hišui gospodar vsako leto podd popis ali izkaz, koliko najemščine dobiva od svojih gostačev; če dobi manj, se mu tudi manj hišnega davka pred¬ piše. Tako je tudi pri trgovcu, ki vsako leto izkaže svoj prihodek ali dobiček, in se mu potem davek odmeri. Iti Zato je več kakor opravičeno, da se pregleda zemljiščni kataster in predela veenitev zemljiščnega čistega prihodka, in sicer na podlagi sedanjih raz¬ mer. Tudi za hišai davek ni nič preskrbljenega v novi davčni preosuovi. Zelo krivičen je tudi ta da¬ vek in osobito hudo zadene tiste gospodarje, ki imajo večje hiše, kakoršne so vzlasti ob velikih cestah, po katerih so včasih mnogo vozili; v takih hišah so bile takrat gostilnice ter prenočišča za po¬ potnike. Železnice sedaj vse odpeljejo in velike hiše stoje prazne, vendar pa mora plačevati gospodar od njih ogromen davek, in znaui so mi slučaji, da znaša hišni davek več od zemljiščnega davka. Ta davek je krivičen, in to se mora odpraviti, oziroma zmanjšati. Kdor iz potratnosti sezida krasno veliko pa¬ lačo in vse prostore rabi za-se, naj plača; kmeto¬ valec pa, ki morda komaj četrti del prostorov po¬ trebuje, naj bi vendar ne bil obsojen, plačevati ogromnega davka od hiše, katere vzdržavanje mu itak prizadeva mnogih troškov. Pregoreči iztirjevalec je seveda takoj pripravljen z dobrim, modrim svetom in reče; „naj pa podere, kar je odveč". Takemu treba pa povedati, da tudi podiranje in potem predelovanje ostalega poslopja mnogo stane. Zato naj bi vlada že kmalu izvršila svojo ob¬ ljubo, katero obeta v svojem poročilu pri predlogu nove davčne preosnove, da hoče potrebne olajšave pri hišnem davku vpeljati potom posebnih postavnih 17 določb (novel); te naj bi se ozirale osobito na to, je-li gospodar-poljedelee v istini rabi vse pro¬ store, ali so mu pa le v breme; kakor so prostori za shrambo pridelkov oproščeni davščine, tako naj se odvišni prostori vštejejo v vrsto shramb za pri¬ delke iz kmetije. 5. Kaj ima država od novega davka? Važno je vedeti, koliko bodo vsi ti davki po preosnovi državi donašali. Vlada izkazuje, da ravno tisto svoto, kot doslej, ker tudi obrtni davek, iz- vzemši vsakoletnega narastka 1*2 odstotka, ima biti ravno tolik, le da bo pravičnejše razdeljen, oziroma da bodo morali premožni veliki obrtniki, tovarnarji in veliki trgovci več plačevati, zato pa bodo ravno revni najmanjši obrtniki deloma razbremenjeni ali celo oproščeni davka. Le novi osebni prihodninski davek bo donašal večje svote. Koliko več, se še ne more povsem do¬ ločno in gotovo trditi, ker vlada še ni vsega pre¬ cenila in popisala. Vendar je približno izračunila, da bo osebni davek donašal najmanj 14,325.000 gld., v ugodnem slučaju 21'/, milijona goldinarjev. Od te svote dobile bodo posamezne dežele 20 odstotkov za svoje potrebščine, zavezati pa se bodo morale, da ne bodo na osebni davek nakladale še deželnih priklad. Glede tega je danes že kaj goto¬ vega reči težavno, ker se ne ve, ali bo kazalo spre¬ jeti onih 20 odstotkov in pa pogoj, da se v dežel¬ nem zboru ne bodo nakladale deželne priklade na osebni davek, ali bo bolje, odpovedati se tem od- •2 18 stotkom in sklepati deželne naklade na osebni davek. Meni se zdi, da je ta pogoj v prvi vrsti v ko¬ rist bogatim kapitalistom, da ne bi dežele pri njih iskale še deželnih priklad, katerih bi pač nihče tako lahko ne nosil, kakor oni. Za manjše dežele, n. pr. na Kranjskem, kjer ne bo velika svota prihajala iz osebnega davka, ker dežela nima mnogo velikih ka¬ pitalistov in bogatinov, tako tudi n. pr. na Primor¬ skem, na Goriškem in v Istri — itak ne bo veliko prišlo od osebnega davka; zato bodo morali preuda¬ riti deželni zbori, kaj jim bolj kaže v prid deželnih dohodkov. Ža nekatere dežele pa, osobito za Nižje Avstrijsko, v kateri je bogati Dunaj z najbogatej¬ šimi kapitalisti, bo novi osebni davek že precejšnjo svoto oddal. Ko se odbije 20 odstotkov, se bo ostala svota porabila za znižanje direktnih davkov, in sicer zein- ljiščneea, hišnorazrednega, hišnonajemnega in obrt¬ nega davka. Po tem takem bi v slučaju, da bi novi osebni davek le 14,325.000 gld. donašal, znižal se zem- Ijiščni ali gruntni in hišni davek za 10 odstotkov, obrtni pa za 20 odstotkov. Ce bi pa osebni davek prinašal celo 21 V, mi¬ lijonov, bi se znižal zemljiščni in hišni davek za 15 odstotkov, obrtni pa za 30 odstotkov. Mali stanovi, osobito oni, ki bodo oproščeni novega osebnega davka, bodo vsekako pridobili nekaj olajšav. 19 V pojasnilo naj služijo sledeče številke: Posestnik, ki ima n. pr. 600 gld. čistega ka- tastralnega prihodka, plačuje sedaj zemljiščnega davka 136 gld. 20 kr. Vsled nove olajšave znižal se bo zemljiščni davek za 15 odstotkov, torej se bo njemu predpisalo manj davkov za 20 gld. 97 kr. Nasprotno pa bo moral plačevati novi osebni davek, ki bo znaša! od 600 gld. čistega dohodka 3 gld. 60 kr. Ta račun kaže, da bo ta posestnik v bodoče manj plačeval, in sicer 17 gld. 37 kr. manj, kakor sedaj. Se dokaj ugodniše bo za onega zemljiščnega ali hišnega posestnika, ki je zadolžen, ker takemu se bodo odštela vsa plačila za obresti, katere ima plačevati od svojih dolgov. Žalibog, da je velika večina naših posestev zadolžena; vsem tem bo ne¬ koliko pomagano, ker po novi postavi se bodo vsi troski, torej poleg davkov tudi obresti odštele in s tem pa bo marsikateri tudi večji posestnik, ki pa je močno zadolžen, ušel novemu osebnemu davku, pač pa bo deležen olajšave znižanja zemljiščnega, oziroma hišnega davka. B. Pojasnila splošnih načel. I. Komisija za obrtni davek. Da bodo te uvodne razprave bolj jasne in ložje razumljive, hočem še o posameznih glavnih načelih podati nekatera pojasnila. 2 * 20 Koliko bode kdo imel plačevati davka, to bodo presojevaie posebne komisije. Za odmerjevanje obrt- nega davka bo sestavljena komisija is ene četrti članov imenovanih od vlade, in treh četrtij članov, izvoljenih od obrtnikov, oziroma od obrtnijske zbornice in sicer eno četrt imenuje obrtnijska zbornica, dve četrti pa izvolijo obrtni davek plačujoči obrtniki. Davek plačujoči tedaj imajo polovico zastop¬ nikov v komisiji, in če prištejemo tem še ono če¬ trtino članov, katere bo obrtnijska zbornica gotovo iz vrste obrtnikov zbrala v to komisijo, je razvidno, da bodo obrtni davek plačujoči imeli odločilno be¬ sedo. Obrtniki vsake občine izvolili bodo svoje vo¬ lilne može, kakor se to godi n. pr. za deželno- zborske volitve. Ti volilni možje bodo šli potem k volitvi komisijskih članov.*) Nekateri se protivijo temu, zakaj da ne bi obrtniki direktno sami volili komisijskih članov, in zakaj se hočejo vpeljati vo¬ litve po volilnih možeh. Nihče pa ne more ugovar¬ jati, da bi obrtnike stalo mnogo stroškov, če bi morali vsi iz celega obširnega političnega okraja iti k okrajnemu glavarstvu. In res se ne da tajiti, da bi osobito mali revni obrtniki zaostajali doma, ker bi sa bali stroškov in dolge poti do okrajnega gla¬ varstva in bi tako le premožniši prišli, oziroma se le oni zbrali, ki so blizu sedeža okrajnega glavarstva, ter bi mali obrtniki morda niti enega zastopnika ne dobdi. *) Žalibog, da ta pravilni volilni način ni našel večine v davčnem pododseku, ki pa nasvetuje, da naj bi obrtniki direktno volili člane za komisijo, in sicer na sedežu davčnega okraja. Kaj bo celi odbor sklenil, se ne ve. 21 V občini pa bi volitev volilnih mož lahko vršila se v nedeljo popoldne, volitev bi vodil občinski župan, in se je bodo torej lahko udeležili vsi obrt¬ niki, tako da bodo zbrali res zaupanja vredne, vestne in modre može, ki bodo imeli odločilno besedo. Priznati se mora, da je določba, da bodo od¬ ločevale od ljudstva izvoljene komisije, koliko davka ima vsakteri obrtnik plačevati, silno veliKe vrednosti. Sedaj odmerjevanje davka izvršuje davčni nadzornik, ki pokliče k sebi tako zvane zaupne može, ki pa so večinoma nepoznane, v tajnosti skrite osebe in ne redkokrat tudi take, ki sploh niso za to zmožne. Kolikokrat se pripeti, da je za zaupnega moža poklican človek, ki porabi to priliko, da iz sovra¬ štva do kakega soseda več trdi o dohodkih, kakor jih dotični ima. Sedaj pa se bo razpravljalo v celem odboru iu našel se bo gotovo vesten član, ki bo zavrnil take neresnične, pretiravane trditve. 2. Kraj, v katerem se ima obrtni davek predpisati. Važna je določba glede kraja, v katerem se ima obdačiti obrt. Za vsak obrt se bo davek po¬ sebej odmeril in če ima kdo v več krajih več obrtov, mu bo odmerila za vsako obrt okrajna komisija do¬ tični davek. Nekateri so hoteli, da bi se za vse obrte enega in istega gospodarja skupno presodil davek. Temu se pa vlada protivi in po pravici, ker komisijski člani poznajo razmere v domačem okraju, nikakor pa ne onih iz drugih, morda oddaljenih 22 okrajev. Dosedaj pa velja načelo, da se velikim to¬ varnam ah podjetjem odmeri davek skupno tudi za njih podružnice, oziroma za vse njihove založnice in manjše izdelovalnice, katere delujejo za velike tovarne. Na vsak način je vladno načelo v novem na¬ črtu pravo in je želeti, da večina davčnega odseka sprejme ta paragraf, ker velikega pomena je to že zaradi predpisa občinskih naklad. Občine, v katerih se nahaja kakšna večja tovarna, imajo mnogo več stroškov, n. pr. za vdrževanje cest, za zgradbo šol. Zato je več kot opravičeno, da se za slehern po¬ samezni obrt odmeri davek tako, da more občina na podlagi tega davka odmeriti tudi svojo občinsko priklado, potrebno v pokritje občinskih stroškov, n. pr. za ceste, za šolo, za javni red itd. 3. Kako se ima presojevati obrt in odmer- jevati obrtni davek? Posebni paragrafi določujejo nadalje, kako se ima vršiti presojevanje obdačenja. Obrtnik napove vsako leto ali ustno ali pismeno, koliko je imel dohodkov iz svojega obrta. Napo- vedba mora dokazati tudi velikost obratnega kapi¬ tala, to je, koliko ima v svojem obrtu naloženega pre¬ moženja, koliko in za koliko je prodal svojih iz¬ delkov; koliko je imel pomočnikov, oziroma de¬ lavcev, strojev, motoriev, vodne sile itd. Krivičen pa je § 51 . načrta, ki veli, da oni obrtnik, ki zamudi v pravem obroku predložiti svojo capovedbo, zapade pravico do pritožbe (rekurza) na višjo oblast. 23 Te napovedbe obrtnikov presoja davčna komi¬ sija, ki vsakteremu odmeri davek. V pojasnilo naj služi kratek primeren račun. Komisija odmeri obrtni davek na 10 gld. Od te svote se potem odbije po- pusfek na obrtnem davku, ki je mogoč postal na podlagi zneska iz novega osebnega davka, n. pr. 20% je 2 gld., tako da se bo predpisal dotičnemu obrtniku davek v znesku le 8 gld. Vzlie temu, da bodo v komisiji zaupniki davko¬ plačevalcev zastopani, ne bo nekateri zadovoljen z odmerilom, katero mu bode prisojeno. Zato pa do¬ ločuje poseben paragraf, da se oni, ki ni zadovoljen z odmerilom, ali naloženim davkom, more pritožiti na deželno finančno ravnateljstvo in konečno na upravno sodišče. Prav umestno se mi zdi v novem načrtu do¬ ločilo, da se napravi poseben zapisnik ali register, v katerem so vpisani vsi obrtni davek plačujoči obrtniki in koliko se je vsakateremu odmerilo davka. Ta zapisnik je javen in ga sme pregledati vsakteri; tako je kontrola nekako javna in gotovo se bo skrbelo za pravično odmerjenje davka vsakateremu obrtniku. Napovedba kake nove obrtnije bo veljala po novem načrtu s pričetkom četrtletja in s četrt¬ letjem tudi nehala, ne kakor doslej za celo polletje. Poseben oddelek davčnega zakona določuje, kako se imajo obdačiti vsa ona podjetja, katera so sploh postavno primorana ali dolžna polagati javne račune, kakor so: delniške (akcijske) družbe, hra¬ nilnice, posojilna, kreditna, konsumna društva, za¬ varovalnice, državne železnice. 24 Iz tega oddelka novega načrta je najvažniše določilo, kje se ima ta davek predpisati. Dosedajni običaj ni bil povsem ugoden zahtevam avtonomnih zastopov, dežele in občine. Po novem načrtu pa se ima dotični davek predpisati v onem kraju, kjer je sedež podjetja; to je zopet v veliko korist osobito deželam in občinam. Naj navajam n. pr. železnice, katere imajo od svojih dohodkov plačevati davek. Po novem načrtu se bo 10% davka dotični želez¬ nici predpisalo v oni občini, v kateri ima podjet¬ ništvo svoj sedež. Ostalih 90% P a se bo razdelilo na vse one pokrajine, skozi katere je dotična že¬ leznica izpeljana, če se nahaja sedež železnienega načelništva ali lastništva v kaki deželi, skozi katero je izpeljana železnica, predpisati se ima v tej de¬ želi še daljnih 30% davka, ostalih 60% pa se raz¬ deli med druge dežele, skozi katere gre železnica in sicer v primeri z dolžino dotične železnične proge. Če je pa vrhovno oblastvo železnice v osredju države ali izven države, potem se vseh 90% razdeli med dotične dežele; na občine pa se odmerijo de¬ leži na podlagi površja železniških zemljišč. 4. Davek na prislužarino in rente. Tretje poglavje predpisuje davek na prisluža¬ rino, kojemu so podvržene vse one osebe, ki služijo ali v državni ali privatni službi in imajo nad 600 goldinarjev letnega zaslužka. Prislužarinski daveir znašal bo: od letne plače nad 600— 2.000 gld, — 1% n n * * 2.400- 3.300 „ - 2% 25 torej uradnik, ki ima 1000 gld. na leto plače, bo plačal 10 gld., oni, ki ima 2000 gld., — 20 gld., oni, ki ima 8000 gld., 60 gld., — 5000 gld. = 150 gld., 10.000 gld. == 700 gld., 14.000 gld. = 1400 gld. Četrto poglavje načrtovo pa predpisuje, kako visok bodi davek od rent ali prihodkov iz kapitalov naloženih ali v hranilnicah, ali na izposojilih na zemljiščih in posestvih sploh, iz obligacij itd., kakor sem že kratko navajal in pristavil, da je ta davek v primeri zelo majhen in bi se smel pač vsaj za 1 % zvišati, zato pa naj bi se rajši drugi davek primeroma znižal. 5. Kdo plačuje osebni prihodninski davek? Najvažnejše je peto poglavje novega načrta, ki razpravlja o osebnem prihodninskem davku, o kate¬ rem sem že pojasnil poglavitnejša načela, po kate¬ rih se bo postopalo pri odmerjavanju osebnega davka. Žal, da se prav v tem poglavju nahajajo ne¬ kateri paragrafi, ki so zelo sumljivi in nevarni oso- bito za kmetijske gospodarje, pa tudi za razne 26 druge stanove. Že pri posvetovanju prvih paragra¬ fov videio se je iz mnogih preminjajočth nasvetov, da so določbe take, da se morajj spremeniti, ako se hoče vpeljati ta novi davek. Osebnemu davku podvrženi bodo vsi državljani, pa tudi inozemci, ki imajo pri nas svoja posestva. Oproščeni pa bodo 'osebnega davka: eesar, ce¬ sarska hiša in nje člani glede dohodka, oficirji in vsi oni, kojih skupni ali celi dohodek ne presega 600 gld. na leto. Za podlago obdačenja ali prisojenja osebnega davka vzel se bo skupni prihodek, kolikor ga je dotičnik imel v preteklem letu. Tudi pri tem para¬ grafu so bila mnenja jako navzkriž, ker nekateri, osobito zastopniki kmetovalcev, hočejo, da se v to vzame triletni prihodninski račun, in utemeljujejo to tirjatev s tem, da bo le tako mogoče, da se vračunajo tudi zgube, kakoršnih ima trpeti kmeto¬ valec neredkokrat. Če mu toča hudo pob\je vinograd, zgubi ne le letino, ampak tudi nadaljno. Vendar pa mora vzlic temu, če hoče še kedaj upati na vinski pridelek, skopavati vinograd, skrbeti za koljatev, za povezanje, za mandanje, za škropljenje itd. Torej ta gospodar nima ne le nobenega pri¬ hodka, ampak mora celo iz svojega premoženja trošiti, da vzdrži vinograd sebi v korist, pa tudi državi, ki iz vinogradov dobiva itak velike davke. Če se torej sprejme za podlago odmerjevanja davka le eno leto, ki je bilo slabo, se mu res za naslednje leto nič davka ne predpiše, pa zaradi 27 zgube, katero je ime!, ne dobi nikoli nobene olaj¬ šave. Ce se pa vzamejo v račun tri leta, katerih eno je bilo prav dobro, drugo dobro, tretje zelo slabo z veliko zgubo, ki bi se vštela, bi potem triletni obračun kazal nižjo svoto sploh, N. pr. v prvem letu bi imel 1200 gld. dohodka, v drugem 600 gld., v tretjem nič, celo zgubo, katero bi izkazal s troski obdelovanja vinograda, in katero zgubo bi zaraču¬ nal n. pr. na 800 gld., dobil bi se triletni posredek 500 gld. in ne mogel bi se mu odmeriti davek. Nasprotno pa bi n. pr. skozi dve leti plačeval pre¬ cej, ker v prvem letu bi znašala podlaga za davek 1200 gld., v drugem 600 gld., in še le po tretjem letu bi bil prost. Veliko nasprotstvo je proti § 198., ki veli, da se mora skupno sešteti, koliko imata dohodkov mož in žena. Pravično je, da se obdači tudi ženino pre¬ moženje, nepravilno pa je, da se seštejejo svote skupaj ter tako dobi skupna svota dokaj večja, ki pride gotovo že v višjo vrsto plačilnega reda. N. pr. mož ima iz svojih posestev na leto 800 gld. čistega dohodka, žena pa ima tudi po svojih stariših n. pr. kako hišo, ki jej nese tudi 800 gld. Ce bi se tedaj vsakateremu odmeril davek posebej, kakor je de- janjsko pravo, ker je lastninska pravica za vsakega posebej vknjižena v javni zemljiščni knjigi, bi vsa- kateri dobil predpisanega davka od 800 gld., torej 6 gld. Ce se pa, kakor vladni načrt zahteva, obeh dohodek skupaj sešteje, pa se dobi za davčno od¬ merilo svota 1600 gld., od katerih je plačati že po 28 16. stopnji 20 gld., ko bi pri posameznem obda- čenju oba le dvakrat po 6 gld., torej 12 gld. pla¬ čala. Na slabšem sta torej za 8 gld. na leto. Še hujše je pa, da se imajo všteti vsi dohodki, ne le žene in otrok, ampak tudi vseh sorodnikov (stariši, bratje, sestre, tete, strijci), če ti vsi v eni rodbini skupno živč. Pri tem je neki poslanec na¬ vedel sledeči primer: Mislimo si očeta uradnika, ki ima 800 gld. letne plače; ž njim živi stari oče, ki ima n. pr. mirovnice 600 gld., in sin njegov, ki ima 500 gld. na leto. Po načrtu vlade bo moral odmeriti se uradniku davek od 1900 gld., ko bi on sam le od 800 gld. imel plačati 6 gld., stari oče in sin pa bi bila osebnega davka prosta. Drugi primer je ta: Umrje oče in zapusti štiri hčere in toliko premoženja, da ima vsaka na leto 400 gld. dohodka, enak delež ima tudi mati-vdova. Posamezne bi s 400 gld. težko izhajale, osobito v velikem mestu, če pa skupno žive, zamorejo že po¬ šteno izhajati. Tudi iz ljubezni do matere že žele skupno prebivati in hraniti se. Posamezno bi jih osebni davek ne zadel, ker imajo le 400 gld, na leto prihodka; po vladnem načrtu pa bi se imel za to predpisati davek od vseh petih skupaj, torej od 2000 gld., za kar bi bilo davka 80 gld. Že iz družinskih nagibov bi bilo tedaj želeti, da se taka določba ne dovoli, ker to bo slabo vpli¬ valo na družbinsko življenje, katero se, žalibog, vedno bolj zgubljava, in katero je vendar najtrd¬ nejša podlaga vsakemu rednemu in krščanskemu življenju. In prav iz tega vzroka že bi bilo želeti, da bi se vlada vdala vsaj v tej zadevi, da so zakonski opro¬ ščeni skupnega računanja dohodkov, ako imata oba svoje dohodke le iz prislužka svojih rok. N. pr. on je delavec in zasluži na leto 500 gld., ona se muči in trudi z delom kot šivilja ali kot perica in si prisluži na leto 400 gld. Ce bi obveljalo načelo vlade, da se ima za ta dva zakonska sešteti obeh prislužek, bi se dobila kot podlaga za obdačenje svota 900 gld., in od teh bi morala odrajtovati na leto 7 gld. 60 kr., posa¬ mezno bi pa bila vsega davka oproščena. Tudi glede kongregacij, samostanov so se sta¬ vili preminjajoči nasveti, ker po načrtu vladnem ni jasno izrečeno, po katerih načelih se ima celi kon¬ gregaciji odmeriti osebni davek. V samostanu živi n. pr. 20 konventualov in premoženje, ustanova, od katere živč, jim daje na leto 10.000 gl. dohodka. Ko bi se ta svota skupno vzela za podlago obdačenja, bi moral samostan plačati na leto 291 gld. Če pa ob¬ velja nasvet, da se ima ta svota 10000 gld. razdeliti mej 20 konventualov, najde se, da pripade na slehernega člana le 500 gld., torej da nobenega konventuala dohodek ne doseže 600 gld., tako da so vsi davka prosti, torej tudi celi samostan. Ker se je izrekel fin. minister temu predlogu ugodno — je večina davčnega odseka sprejela ta nasvet. Vse, karkoli kaka oseba dobi iz svojega po¬ sestva ali iz kapitalov ali iz lastnega zaslužka, vse se bo seštelo za davčno odmerilo. Odštelo se pa bo, kar ima dotičnih stroškov n. pr. za davke, za vzdr- 30 žavanje poslopja in inventarja, za obrabljenje strojev in prav to je velike vrednosti in pomena, ker doslej se pri presojevanju prihodninskega davka ni nič na vse to oziralo. N. pr. sleherni ve, koliko je pri žagah ali mlinih treba popravkov. Po novem na¬ črtu se bode v obračun stavilo popravilo, in tudi stavil odbitek, za koliko je n. pr. žaga manj vredna, ker je za toliko več izrabljena. To je pravično, ker se vsa žagina naprava v teku let toliko pokvari, da jo je treba zopet na novo zgraditi. Odšteli se bodo tudi stroški za plačilo zava¬ rovalnine, bodi si proti požaru, bodi si proti drugim ujimam, kakor tudi za bolnišnične in enake potreb¬ ščine in konečno tudi obresti od dolgov. 6. Nevarnost za kmetske posestnike. Posebe moramo omenjati § 199., ki ima veliko nevarnost za nas. Ta paragraf namreč veli, da mora kmetski gospodar od svojega zemljiščnega posestva, ki je sam oDdeluje, v svoji napovedbi vse naznaniti, karkoli je dobil iz svoje kmetije, iz njiv, travnikov, gozdov itd. Osobito trda je zahteva, da mora tudi ves živež, katerega je porabil iz svoje kmetije zd-se, za svojo ženo in otroke, postaviti v ta račun, in sicer po tri četrt cene, po kakoršni veljajo dotični pred¬ meti živeža, n. pr. žito, sočivje, zelenjava, meso, drva itd. Kdor pa ne obdeluje kmetije sam, ampak jo je dal drugim v najem, mora vzeti v račun celi znesek od najemščine, od katerega zneska se odbi- 31 jejo njemu, kakor tudi gospodarju, ki sam obdeluje svoje zemljišče, davki in drugi troški. Na kmetijah delajo stariši z otroci (sinovi in hčerami), in taki gospodarji, če so otroci res dobri, marljivi in se drže doma, še shajajo v sedanjih te¬ žavnih časih. In nihče ne more zanikati, da, če kje, gotovo pri kmetiji velja stara prisloviea: ^Obdeluj ti mene, če ne pa jaz tebe izdelam." Kolikor marljivejše se obdeluje zemlja, toliko več se iz nje dobi, in prav pri skrbnem, neutrud¬ ljivem obdelovanju malega zemljišča se zamore več pridelati, kakor na dvojno večjem. Osobito velja to pri vinogradih; kolikor bolj so okopani, oskrbovani, pognojeni, škropljeni itd., to¬ liko več se pridela. Kaj velja imeti več oralov vino¬ gradov, pa slabo obdelanih? Da pa se je na pri¬ merno mali kmetiji toliko pridelalo, da zamore hišni oče sebe in svoje pridne otroke preživiti, ter da še kaj iztrži za pridelke svoje, vse to se je doseglo le zato, ker so bili stariši in otroci vsi marljivi in se od zgodnje jutranje zarje do pozne noči dan za dnevom trudili na polju. Ali naj se tedaj ta marljivi gospodar zaradi pridnosti obdači, njegov leni sosed pa, ki ima morda večjo kmetijo, bodi oproščen, ker je manj pridelal? Kakšna pravica je to? Krivično je zahtevati, da se v račun prihodkov všteva tudi živež za otroke,.ki so delali doma, že zato, ker bi bil sicer gospodar — oče moral vdi- njati si hlapcev in dekel, ko bi njegovi otroci ne hoteli doma delati. V tem slučaju sme odbiti stroške 32 za živež poslom in njih plačilo; zakaj ne bi tedaj veljalo tudi to, da sme v računu odbiti stroške za živež svojim odraslim otrokom, ki delajo celo leto na kmetiji in povsem nadomestujejo drage posle. In ali bi ti otroci njegovi — sinovi in hčere, ker so pridni, ne dobili pri drugem gospodarju lehko službe in lepega letnega plačila? Ali se ne pravi s tako naredbo naravnost poditi odrasle otroke od doma? Oe otroci doma starišem pomagajo delati, po¬ temtakem nič ne zaslužijo v denarjih, le živež in obleko, česar pa oče še kot strošek za pridelovanje ne sme odbiti, marveč mora vse to kot živež všteti celo med svoje prihodke. Po tem takem bi se kmalu dalo izračunati, da kaka mala kmetija donaša 600 gid. čistega dobička; vštelo bi se vse, kar se je skupilo za prodano ži¬ vino, prašiče, kuretnino, žito, les in drva, odbilo bi se pa nič drugega nego stroški za pridelovanje teh dohodkov, ker je oče namesto poslov vse obdeloval s svojimi otroci. To načelo je povsem krivično in se mora od¬ praviti, ker razdira družbinski dom; dokler so otroci, sinovi in hčere doma pri skrbni materi, so tudi duševno dokaj bolj oskrbljeni in zavarovani, kakor če gredo z doma v ptuji neznani svet. Le preveč se je tudi pri nas razširilo, da otroci hitč od doma v tovarne in zapuste uboge stariše, ki so jih skrbno izrejevali, dokler niso postali za delo spo¬ sobni ; tako se morajo stariši na starost truditi in ukvarjati s ptujimi, neubogljivimi posli. Staro nek- 33 dajno družbinsko življenje naj se zopet povrne med nas in dokaj bolje bo za naše kmetovalce! Sicer je pa ugovarjati tej naredbi tudi zato, ker bi bilo spisavanje takih prihodninskih letnih ra¬ čunov za naše osobito manjše kmete grozno mučno, čez vse težavno in sitno. Sitnosti bi bile nepre¬ gledne; pregoreči davčni komisar bi uamreč leliko po tem paragrafu zahteval napovedbo vseh tudi naj¬ manjših stvarij n. pr. koliko so vredni pridelki iz vrtiča, koliko kuretnina, jajca, mleko itd. Pa tudi iz državnega ozira mora se najti druga podlaga za odmerjevanje prihod, davka iz kmetij, ker bi morala država imeti celo armado davčnih komisarjev, ki bi slehernega kmeta zaslišavali. Zato bi bila po mojem mnenju edino prava podlaga, da se vzame za me¬ rilo katastralni čisti prihodek zemljišč in če se že trdi, da je ta prenizek, ker se je pri presojevanju ali vcenitvi čistega zemljiščnega prihodka delo od¬ bilo, naj se katastralnemu dohodku primerno pri¬ šteje ono, kar se more zaračunati za delo. Vsekako pa naj bi vsi oni zemljiščni posestniki, ki nimajo nad 300 gld. čistega katastralnega prihodka in le iz kmetije živijo, bili sploh izvzeti od plačevanja osebnega davka; saj se sme in mora računati, da, ko bi se tudi podvojeni katastralni dohodek vzel za merilo, še ne presega svote 600 gld., ki je določena, da je še prosta osebnega davka. Kmečki posestnik že tako nosi veliko davčno breme, ker ima po 22 7 /io°/o davka od svojega či¬ stega prihodka odrajtovati. Le še hišno-najemninski davek ga presega, ki znaša 26 2 / 3 °/ 0 , pa je vsaj bolj 3 34 reden in gotov, med tem ko je prihodek is polje- delstva pogostoma zelo negotov. Če ima obveljati, da dva zakonska, če tudi imata skupno do 1200 gl. zaslužka, ne plačujeta osebnega davka, ker sta si teh 1200 gid. z rokami prislužila (n. pr. mož je delavec (monter) v tovarni in ima 600 gid., ona pa je šivilja, ali si z drugim obrtjem tudi 600 gid. pri¬ služi), mora to veljati tudi za kmečke zakonske. Tprašam le, kedo more trditi bolj, da je s svojimi žuljavimi rokami v potu svojega obraza prislužil svoj dohodek iz zemlje, nego marljivi kmet? Moje in vseh konservativnih tovarišev mnenje je v tem vprašanju tole: če se v novem davčnem zdkonu ne zagotovijo kmečkemu stanu olajšave in ne ustanove take jasne določbe, da se ta trdo dela¬ joči trpinski stan ubrani neopravičenim novim bre¬ menom, treba bo preudariti, ali ne kaže glasovati proti celemu načrtu. 7. Stopnjevanje prihodninskega davka in ne¬ katere olajšave. Pri hišah je razdelitev ložja. Od hiš se bo namreč davek odmerjal na podlagi čistega prihodka in se bo hišnemu gospodarju tudi njegovo stano¬ vanje vštelo prav tako, kakor da bi bilo komu dru¬ gemu oddano. Če po odbitih davkih in obrestih od dolgov, ki so vknjiženi na hiši, ostane nad 600 gid. čistega prihodka, bo hišni posestnik moral tudi osebni davek odrajtovati. Kot prihodki iz bapitaiov smatrali se bodo: vsi dohodki iz rent, n. pr. od obiigacij, obresti od 35 kapitalov, naloženih na hipotekarna posojila, obresti od hranilničnih vlog, kakor tudi obresti, katere kdo dobiva iz inozemskih obligacij drugih držav. Zani¬ mivo je poznati stopnjevanje ali skalo, po kateri se bo osebni prihodninski davek meril. Po vladnem načrtu je 54 stopinj ali razredov ; za svote, katere presegajo te razrede, velja, da za vsakih nadaijnih 2000 gld. prihodka narašča razred za 2000 gid., za kar se odmeri davka po štiri odstotke, tedaj za 2000 gld. 80 gld. itd. Takih pač na Slovenskem ne bomo veliko imeli. 1. razred velja za prihodek, ki je višji od 600 gld., torej od 600 do 625 gld., osebni davek zato gld. 3-60 ; 2. razred nad 625 do 650 gld., osebni davek zato gid. 4; 3. razred nad 650 gld. do 675 gld., osebni davek zato gld. 4'40; 4. razred nad 675 do 700 gld., osebni davek zato gld. 4‘80; 5. razred nad 700 do 750 gld., osebni davek zato gld. 5-40; 6. razred nad 750 do 800 gld., osebni davek zato gld. 6 ; 7. razred nad 800 do 850 gld., osebni davek zato gld. 6-80; 8. razred n&d 850 do 900 gld., osebni davek zato gld. 7-60; 9. razred nad 900 do 950 gld.; osebni davek zato gld. 8'40; 10. razred nad 950 do 1000 gld., osebni davek zato gld. 9’20 ; od 11. razreda naprej znaša davek že 1 odstotek, in sicer 11. razred nad 1000 do 1100 gld., osebni davek zato gld. 10; 12. razred nad 1100 do 1200 gld., osebni davek zato gld. 12, naprej že nad 1 odstotek; 13. razred nad 1200 do 1300 gld., osebni davek zato gld. 14; 14. razred nad 1300 do 1400 gld., osebni davek zato gld. 16; 20. razred nad 1900 do 3 * 36 ŽOGO gld., osebni davek zato gld. 80; 22. razred nad 2200 do 2400 gld., osebni davek zato gid. 89; 25. razred nad 2800 do 3000 gld., osebni davek zato gld. 55, že nad 2 odstotka; 28. razred nad 3600- do 3900 gld., osebni davek zato gld. 80; 30. razred nad 4200 do 4600 gld., osebni davek zato gld. 101; 34. razred nad 6000 do 6500 gid., osebni davek zato gld. 163; 38. razred nad 8000 do 8500 gld., osebni davek zato gld. 235; 40. raz¬ red nad 9000 do 9500 gld., osebni davek zato gld. 272, torej že 3 odstotke ; 45. razred nad 13.000 do 14.000 gld., osebni davek zato gld. 433; 53. raz¬ red nad 22.000 do 24.000 gld., osebni davek zato gld. 800; nad 100.000 do 105.000 gld., osebni davek zato 4000 gld., torej 4 odstotke. Po § 208. dovoljene so nekatere olajšave pri odmerjevanju osebnega dohodninskega davka, in sicer velja za rodbinskega očeta, ki nima nad 2000 gld. letnega prihodka, da se mu zaračuna po 25 gld. za vsakega otroka, in sicer če jih ima v mestu z več kakor 10.000 prebivalci več kakor dva, v manjših mestih ali na deželi več kakor štiri. Na pr. mali uradnik ali obrtnik biva v večjem mestu, letne plače ima sicer 700 gld., po zakonu bi moral tedaj, ker ima več kakor 600 gld. letnega prihodka, že plačevati osebni davek; če ima pa več kakor dva otroka, recimo šest otrok, odračuna se mu po tem paragrafu za one otroke (nad 2), torej za 4 po 25 gld., torej 100 gld., in tako se mu zniža svota 700 gld. na 600 gld., oziroma ta oče bo oproščen osebnega davka. Da je ta določba opravičena, je 37 pač jasno in želeti je le, da se dotični znesek 25gld. zviša; saj mora sleherni pritrditi, da je go¬ tovo rodbinski oče, kojemu je Bog mnogo otrok dal, potreben olajšav in pomoči. Žalibog mnogokrat po¬ stave kujejo gospodje, ki so ali samci ali pa od zibelke že vedno vajeni'le dobremu in ki ne vedo za skrbi z otroci obilno obdarovanih starišev. Pa tudi iz moralnega ozira je treba podpirati roditelje z vsemi naredbami, ker posestnik ali urad¬ nik, ki je samec, veliko ložje shaja, nego rodbinski oče z isto plačo ali z istimi dohodki. § 209. pa daje dotični komisiji pravico, koga iz prvih treh najnižjih razredov popolnoma oprostiti od osebnega davka v raznih slučajih, če je n. pr. dotični oče bolehen, ali mati bolna, ali njegovi otroci bolehavi, ali če ga je zadela v minolem letu posebna nesreča, n. pr. smrt, ali dolgotrajne hude bolezni, ali če poleg svojih otrok skrbi tudi za svoje revne stariše itd. Pri posestnikih veljajo ista načela, med dru¬ gimi tudi n. pr., če je bil nesrečen po požaru, po povodnji itd. Tudi v višjih razredih se nahajajočim osebam zamore komisija iz takih razlogov olajšavo priznati s tem. da dotičnemu odmerijo nižjo razredno vrsto za osebni davek. Važno je tudi določilo, da se ima osebni pri- hodninski davek predpisati v oni občini, v kateri dotična oseba navadno ali .redno prebiva. Če pa ta oseba en del leta prebiva n. pr. v mestu, drugi del pa n. pr. na kmetih (vzemimo v zgled kakega grajšeaka ali bogatina, ki po leti sta- 38 nuje rajši na deželi ali v kopeli), ima se primerno času bivanja razdeliti predpisani osebni davek na oba kraja, n. pr. če biva dotiena oseba 8 mesecev v mestu, predpiše se dve tretjini v občini mestni, ostale 4 meseee pa občini na kmetih, kjer biva po leti, Ta naredba je pravična in tudi koristna ob¬ činam in bo seveda zelo hasnila onim občinam, v katerih se nahajajo letovišča, kopeli, zdravišča itd , ker razdelitev ima se že vršiti, če je dotična oseba vsaj dva meseca prebivala v dotičnem kraju. Naj¬ več bodo pa od tega imela velika mesta, v katerih prebivajo najbogatejši posestniki, n. pr. Dunaj, kjer prezimujejo največji grajščaki, kojih posestva so po raznih deželah in kmečkih občinah. Pravičnejše bi pač bilo, da bi se osebni davek od dotičnega po¬ sestva predpisal v občini, v kateri je posestvo, naj si že lastnik živi tam ali drugje. Skušati bo treba to določbo še bolj razširiti v korist kmečkim ob¬ činam, vendar ima vladni načrt to dobroto, da se vsaj nekoliko ozira tudi na občine. 8. Komisija za prihodninski davek. Osebni prihodninski davek prisojevale bodo po¬ sebne komisije in sicer okrajne in deželne, ki bedo veljale kot prizivne oblasti. Vsaka okrajna prisojevalna ali cenilna komisija ima načelnika in štiri do osem članov, kakor odloči finančni minister, ki tudi zbira ali imenuje načelnika in polovico odbornikov; drugo polovico pa izvolijo osebnemu davku podvržene osebe. K izvolitvi teh 39 poslednjih odbornikov se pokličejo občinski župani, v mestih z več kot 10 000 prebivalci izvoli te od¬ bornike celi mestni občinski odbor in se ima ozirati na to, da so izvoljeni zastopniki iz vsakaterega vo¬ lilnega razreda, torej da dobe zastopnike svoje mali, srednji in vehki davkoplačevalci. V deželno komisijo pa izvoli polovico članov finančni minister, drugo polovico pa deželni zbor iz vrste davkoplačevalcev. Izvolitev velja za dobo 4 let. Komisije sestavijo seznamek ali register onih oseb, ki so dolžne plačevati osebni davek. Zopet bo jako sitna dolžnost naložena hišnemu gospodarju, ki bo moral izkazati število vseh v njegovi hiši stanujočih oseb in strank z napovedbo hišne na- jemščine, pa tudi z napovedbo pri dotični stranki stanujočih oseb in hkrati popisati, kaj so te osebe. Vsaka oseba mora v predpisani dobi podati svojo napovedbo o vseh svojih raznovrstnih do¬ hodkih, pismeno ali ustno. Silno nadležna bo ta dolžnost in želeti je le, da bi finančni minister pogostoma delil olajšave, oziroma oprostitve od polaganja napovedb, kakor mu to dopušča § 238., ki veli, da se morejo od napovedbe oprostiti osebe, ki nimajo nad 1000 gld. čistega osebnega dohodka. Posamezne napovedbe vredi davčni urad in jih izroči davčni komisiji, katera vse presojuje in potem odmeri osebni davek. Za slučaj, da dotična oseba ni podala jasne napovedbe ter sploh ni mogoče najti zanesljivih po- 40 datkov, opravičena je presojevalna komisija po § 249. približno oceniti dotično osebo in sicer na podlagi njegovega stanovanja in drugih zunanjih znakov, n. pr. ali ima svoje strežnike, kočijo itd. Proti odmeriiu pritožiti se more dotična oseba na deželno komisijo. Omenil sem, da se bo komisija pri prisojevanju ozirala na velikost in kakovost stanovanja. Vendar tudi to ne bo nikdar zanesljivo znamenje dejanj- skega premoženja, ker marsikateri bogatin-skopuh živi vzlic velikemu premoženju v silno priprostem stanovanju, marsikateri manj imovit pa si privošči lepo, zdravo stanovanje, ker razven tega nima ni- kakega druzega posebnega razvedrila. Tudi ne bo to vedno zategadel zadostno znamenje, ker si oče mnogih otrok često najame večje stanovanje zaradi otrok, da imajo zdravo stanovanje, od katerega je toliko zavisno njihovo zdravje. Vlada je izdelala v to presojevanje tudi po¬ sebno sestavo, po kateri se bosta komisiji imele ravnati. Po tej sestavi ima veljati, da oni, ki pla¬ čuje na leto stanarine do 500 gld., ima vsaj 6krat toliko dohodkov, torej 3000 gld.; nad 500 gld. do 1000 gld. 7krat, pri stanarini od 1000 gld. do 2000 gld. 8krat, nad 2000 gld. stanarine lOkrat toliko od celoskupnega dohodka. Za velika mesta, in sicer za Dunaj je manjše merilo, ker pri stana¬ rini 500 gld. se računi 4kratni, pri stanarini 1000 gld. se računi le 5kratni povišek itd. Prav tako se bo imela komisija pri odmerje- vanju, oziroma pri presojevanju obrtnega davka 41 ozirati na raznovrstna znamenja, n. pr. koliko ima delavcev, pomočnikov, dalje koliko ima obratnih sredstev; posebno se pa ima tudi na stroje ozirati. Vse drugače izvršuje obrt oni, ki dela na roko, od onega, ki dela z motorji; zato je prav, da se sku¬ pina vseh motorjevih sil pošteva v poizvedbo de¬ lavnih močij. Da se danes nahaja osobito mala obrtnija v tako žalostnem stanu, to so zakrivile velike tovarne, ki izvršujejo isto delo s stroji, bodisi parnimi ali raznovrstnimi drugimi motorji. Mali obrtnik nima denarja, da bi si kupil mo¬ tor, in se trudi z rokami, toda nemogoče mu je, kako stvar za isti znesek dogotoviti, kakor jo dogo- tovi večji obrtnik, ki dela z motorji. Koliko časa pili ali žaga mizar desko, da jo prežaga; večji mi¬ zar, ki ima motor, pa to v hipu izvrši. Da sem kar najbolj poljuden v dokazu, naj navajam, kako delajo mali zidarji, nasprotno pa kako veliki stavbeni mojstri. Pri malih zidarjih se opeka in jednako blago znosi v nadstropja na hrbtu, pri velikih podjetnikih pa vse to opravijo primerni stroji. Koliko stotin ljudij je nekdaj živelo od tkanja na roke, sedaj pa raznovrstni tkalni stroji z malim številom delavcev zmagujejo ogromno delo. Zato je povsem opravičeno načelo, da se meha- niška moč (takozvana konjska moč) prejednači s primernim številom delavnih močij. Po vladnem na¬ črtu ima veljati jeden pomočnik za jedno delavno moč, jeden konj ali osel, ki goni n. pr. „goppel“. 42 velja za dve delavni moči, in vsaka mehaniška konjska moč za pet delavnih močij. Ce ima motor pet mehaniških konjskih močij ali sil, velja to za 25 delavnih močij, ali z drugimi besedami, takemu obrtniku, ki ima motor peterih mehaniških sil, se bo zaračunalo, da ima 25 po¬ močnikov. Poseben paragraf pa še določuje ali dopušča, da zamore komisija za polovico pomnožiti davčni nastavek takemu tovarnarju, ki ima v delu več, nego 200 delavcev, oziroma po motorjih zaračuna¬ nih delavnih močij. To je namenjeno v večje obre- menenje tovarnarjev, po čemer bo ravno mogoče nižje slojeve razbremeniti. Kot tretje znamenje ima veljati, koliko znaša na leto ves promet, to je, koliko se je izdelkov na¬ pravilo in prodalo. Pivovarna izvari na leto toliko in toliko hekto¬ litrov piva, žganjarija toliko in toliko hektolitrov žganja, prav tako opekarna več ali manj opek, to¬ varna za slador jedna več sladorja od druge. Ta gostilna potoči na leto malo, druga morda petkrat in še več hektolitrov vina itd. Ta mesar pokolje na teden po dva vola, drugi še več, tretji komaj jedno živinče. Ta štacunar prodd na leto veliko, drugi komaj polovico tega blaga itd., ker je v dotičnem kraju polno jeduakih štacuu, nasprotno pa kdo v manjšem kraju, vendar pa veliko več prodd, ker je ondi sam in nima tekmecev. Kak čevljarski mojster ima mnogo dobrih na¬ ročnikov, ki mu dobro in zanesljivo plačujejo, drugi 43 pa si ui mogel pridobiti toliko naročnikov in čaka dela, katero izvrši tudi na up, le da ima kaj dela. Kak mizar ima polno dela pri stalnih naročnikih, drugi žalostno čaka, da ga kdo pokliče za kaj ma¬ lega. Pravično je torej, ozirati se na vse to. Gledati bo treba tudi na obratni kapital, to je, na kapital, kolikor ga ima dotični obrtnik ali tovar¬ nar v kupčiji. Vendar pa ima to veljati le kot neko znamenje, ne da bi se posebno to poštevalo, ker nekateri, n. pr. tovarnarji, delajo z malim obratnim kapitalom in vendar mnogo zaslužijo pri tem; na¬ sprotno pa drugi tovarnar potrebuje mnogo denarja za nakup dragocenega blaga, katero predeluje, in le malo ima pravega čistega dobička. Kakor sem že navedel, je vlada imela izdelan poseben cenik, po katerem bi se presojevalne komi¬ sije imele ravnati. Večina davčnega odseka pa je zavrgia cenik in izdeluje sedaj nov predlog, ki oso- bito meri na to, da se obrtniki porazdele na tri razrede, in za vsako tako obrtno-davčno zadrugo ali za vsak tak razred ima biti posebna komisija. Iz načrta, katerega je izdelal poslanec dr. Beer, razvidi se, da se razločuje tudi v tem od vladnega predloga, da imajo voliti obrtniki davčnega okraja volilne može, in ti pri političnem okrajnem oblastvu potem komisijske člane. Po vladnem predlogu bi volili obrtniki vsake občine doma volilne može, in vidi se, kako ljubez¬ nivo liberalni Nemci skrbe za malo ljudstvo, da ga hočejo siliti k okrajnemu sedežu in mu ne pri- 44 voščijo olajšave, da bi zamogel svojo pravico dom& vršiti. Po mojem mnenju bi se moral prejšnji vladni načrt cenika m določilo glede volitev zopet sprejeti in zavreči nasvet davčnega pododseka. Preobširen bi postal, ko bi hotel nadrobneje razlagati celo zadevo. To bom zamogel bolje storiti v posebnih poročilih o razpravah, ki se bodo vršile v davčnem odseku. Za širne kroge našega naroda pa je bolje, da razprava ni predolga. K sklepu hočem podati še nekatere številke v boljšo presojo in večji pregled celega davčnega vprašanja, da se more razvideti razmerje obdačenja. Leta 1890 znašal je obrtni in obrtno - prihod- ninski davek I. razreda z vsemi državnimi nakla¬ dami 19.648.114 gld. Obrtni davek plačujočih bilo je 810.151. Uradnikov, javnih in privatnih, je zaznamova¬ nih v davčnih predpisih 106.613, in sicer 70.687 privatnih in 85.926 državnih uradnikov. Prvi napovedali so skupaj svojega prihodka 76, drugi 51 milijonov goldinarjev. Leta 1880 znašal je obrtni in prihodninski davek 30,709.119 gld., leta 1890 je znašal že 39,282,214 gld. Prislužarinski davek pobiral se bo po sledečih odstotkih. Kdor nima več od 600 gld., je prost davka. Od 650 gld. do 2000 gld. po 1 odstotek „ 2200 „ „ 2400 „ „ l 1 /, „ „ 2600 „ . 3300 „ „ 2 45 Poleg prislužarinskega davka plačevati bo imel tak obdačenec še personalni ali osebni davek, prav tako, kakor obrtnik ali poljedelec, če njegov pri- služek presega svoto 600 gld. Ker bi znalo marsikoga zanimivati, podam vsaj za nižje vrste nastavljene svote osebnega davka: 46 Od 10.000 gld. 319 gld., od 20.000 gld. 730 gld., od 52 000 gld. 2000 gld., od 98.000 gld. 3840 gld., torej še nekaj manj od 4 odstotkov, pri 100.000 gld. pa 4000 gld., torej po 4 odstotke. Eazvidno je iz teh številk, za koliko narašča odstotek ali narastek, in sicer je pri najnižjih razredih le 0 6 odstotkov, pri svoti 1000 gld. narašča na 1 odstotek, pri svoti 3000 gld. na 2 odstotka, pri svoti 9000 gld. na 3 odstotke, pri svoti 100.000 gld. na 4 odstotke. Ker bi marsikdo vendar le hotel vedeti, koliko bo potem znašal novi osebni davek in preosnovani obrtni davek, hočem podati proračun, kakor ga je vlada sestavila. Splošni preosnovani obrtni davek vzel se je z isto svoto v račun, kakoršua se je dosedaj dobila iz obitnega in obrtno-prihodninskega davka. 47 B. Leta 1890 znašal je: 1. Obrtni davek. 2. Prihodninski davek I. razr. 3. „ „ II ^ n 4. * „ 1L& . Prihodek iz obrtnih najemščin Davek od krošnjarjev . . Skupaj . . Davek od delniških in dragih družb, katere mo¬ rajo polagati javne račune, znašal je, in sicer na obrtarini. 1,015.200 gld. „ prihodarini I. razreda . . 14,041.200 „ „ prihodarini III. razreda, ka¬ terega največ odrajtujejo hra¬ nilnice . 631 600 „ 10.479.000 gld. 9,169.000 „ 158.000 „ 20.000 „ 803.000 „ 149.000 . 20.278.000 gld. skupno torej . . . 15,(588.000 gld. C. Davek iz prislužkarine bo približno donašal na leto 1,995.000 gld. D. Davek iz rent in obresti od kapitalov in hra¬ nilnih vlog bo prinašal na leto 2,966.000 gld. če torej seštejemo svote pod A, B, C in D, razvidno je, da bo preosnovani obrtni davek znašal na leto nekaj nad 40 milijonov goldinarjev. Težje je presoditi, koliko bo donašal novi osebni davek, vendar je vlada tudi tu skušala sestaviti nekak proračun, po katerem ceni, da znaša osebni dohodek vseh državljanov na leto 1239 milijonov goldinarjev, od katerih bi znašal osebni davek 21 in pol milijona goldinarjev. " Od te svote odbilo se bo 20 odstotkov na dežele, kar znaša 4y 4 milijona goldinarjev, tako da preostaje še 17,184.000 gld. 48 Za pokritje troskov odpadlo bo 1,200.000 gld., tako da preostaje za svrho znižanja raznega davka še 16,094.000 gld., in sicer se ima znižati zemljiščni davek, hišni razredni davek in hišni najemniški davek za 15 odstotkov, obrtni davek za 30 odstotkov. Po tem takem bi se plačevalo namesto sedaj predpisanega zemljiščnega davka od 37,384.000 gld. le 81,626.900 gld., tore] manj 5,757.100 gld.; na¬ mesto sedaj predpisanega hišnonajemniškega davka (od 26 2 / s odst.) od 18,348 000 gld. le 15,522.400 gld., torej manj 2,825.600 gld.; namesto sedaj predpisa¬ nega hišnonajemniškega davka (od 20 odstotkov na deželi) od 7,172.000 gld. le 6,619.800 gld., torej manj 552.200 gld.; namesto sedaj predpisanega hišnorazrednega davka (hiše na kmetih, ne oddane v najem) od 5.550.000 gld. le 4,695.300 gld., torej manj 854 700 gld.; namesto splošnega obrtnega davka od 19,523.000 gld. le 13,510.000 gld., torej manj 6 013.000 gld.; skupno namesto 87,977.000 gld. le 71,974.400 gld., torej manj 16,002.600 gld. Odstotek davčni bi se po tem takem znižal, in sicer pri zemljiščnem davku namesto sedanjega na¬ stavka od 22-7 le 19 2, torej manj za 3'5 odstotkov; pri hišnem najemnem davku namesto sedanjega na¬ stavka od 26 s / 3 le 22-5, torej manj za 4-1 odstotek; pri obrtnem davku namesto sedanjega nastavka od 9 - 37 le 649, torej manj za 2'8 odstotkov. 9. Statistični podatki. Za vse one torej, ki nimajo nad 600 gld. či¬ stega prihodka na leto, ki tedaj tudi ne bodo pod- 49 vrženi osebnemu davku, pomeni davčna preosnova, kakor se namerava, olajšavo. Pa tudi velik del onih davkoplačevalcev, ki imajo nad 600 gld, dohodkov ter bodo morali plačevati osebni davek, dobil bo olajšavo, kakor sem to že v številkah pokazal. In ker med našim narodom živi ogromna večina ljudi.], ki nimajo letnih čistih dohodkov nad 1000 ali celo 2000 gld., se more pričakovati, da ne bo nova davčna preosnova ogromni večmi naših delujočih stanov v nikako škodo, temveč za manjše celo v precejšnjo olajšavo. Naš narod je v veliki večini poliedelsk in kakor statistika spričuje, so pri nas le mala kmetska po¬ sestva. Kranjska dežela ima 995.581 hektarov zem¬ ljišč in ta so last 50.711 posestnikov, tako da v primeru odpade na enega posestnika po 18 hektarov zemlje; všteti so v to število tudi vsi pašniki, pla¬ nine, gojzdi itd. Da so pri nas le mali posestniki, kažejo sledeče številke. Na 7 do 9 prebivalcev šteje se že en zemljiščni posestnik, in izračunano je, da na enega gospodarja prideta le po dva posla. V kmetskem narodu pa imamo tudi najboljšo obrambo in za¬ slombo našega narodnega obstanka, iz kmečkega stanu izhaja največ naših najboljših mož. V kmečkem in v obrtnem stanu imamo svojo bodočnost, zato pa je vestna dolžnost vsakaterega poslanca, da skrbi za olajšanje teh stanov. Iz cele moje razprave je mogoče presoditi, da bo mali obrtni stan vsekako dosegel po nameravani davčni preosnovi olajšavo svojih davčnih hremen in 4 50 tudi ogromna večina kmetovalcev ima opravičeno nado do olajšav, kakor se sme to sklepati iz urad¬ nega izkaza o številu kmečkih posestnikov in njih obdačenju. Na ugovore nekaterih poslancev, da se mora dovoliti, naj se pri preračunanju osebnega davka odbijejo vsi stroški, katere je imel kmeto¬ valec v kmetiji, ter da se tudi hrana za njegove odrasle pa v kmetiji vedno delujoče otroke sme vračunati, odgovoril je finaučni minister, da itak skoro vsi kmetijski gospodarji odpadejo iz osebnega davka. Na vprašanje, na kateri podlagi more on to trditi, dal je minister potem prebrati po svojem prvem namestniku izkaz, ki je zelo zanimiv, kate¬ rega tudi v celoti objavljam ker po tem izkazu bi res skoro vsi kmetovalci, gotovo pa mali in srednji kmetje, ki se pečajo le s poljedelstvom, ne prišli do osebnega davka, Vendar se mi dozdeva, da ta izkaz ni povsem dejanjskim razmeram primeren, ker kmečkih po¬ sestnikov je na Kranskem 50,700 in ta davčni iz¬ kaz jih ima 109.387! Gotovo so tu šteti le iz ene davčne občine, kar pa ne odgovarja vedno istini- tosti, ker ima marsikateri gospodar svoja zemljišča raztresena v več davčnih ali katastralnih občinah. Odtod tudi prihaja, da odpade tako ogromni od¬ stotek na kmečke posestnike, ki bi manj ali vsaj ne nad 10 gld zemljiškega davka plačevali. Po izkazu finančnega ministerstva plačuje di¬ rektni zemljiški davek: V celem cesarstvu: do 1 gld. 1,456.814 posestnikov, od 1—2 gld. 696.062 posestnikov, od 51 2—5 gld. 803.500 posestnikov, od 5—10 gld. 429.861 posestnikov, od 10—20 gid. 269.239 po¬ sestnikov, od 20—50 gld. 242.754 posestnikov, od 50—100 gld. 83.661 posestnikov, od 100—200 gld. 24.864 posestnikov, od 200—500 gld. 6838 posest¬ nikov, čez 500 gld. 2890 posestnikov. Na Kranjskem: do 1 gld. 40,394 posest¬ nikov , od 1 — 2 gld. 14.483 posestnikov, od 2 — 5 gld. 18.934 posestnikov, od 5 — 10 gld. 17.093 posestnikov, od 10—20 gld. 12.375 posest¬ nikov, od 20—50 gld. 4749 posestnikov, od 50—100 gld. 542 posestnikov, od 100—200 gld. 141 posestnikov, od 200—500 gld. 68 posestnikov, čez 500 gld. 17 posestnikov. Na Štajerskem: do 1 gld. 22.359 po¬ sestnikov, od 1—2 gld. 17.664 posestnikov, od 2—5 gld. 31.362 posestnikov, od 5—10 gld. 27.776 posestnikov, od 10—20 gld. 26.940 posest¬ nikov, od 20—50 gld. 24.332 posestnikov, od 50—100 gld. 5362 posestnikov, od 100—200 gld. 942 posestnikov, od 200—500 gld. 279 posestnikov, čez 500 gld. 61 posestnikov. Na Koroškem: do 1 gld. 8126 posest¬ nikov, od 1—2 gld. 3970 posestnikov, od 2—5 gld. 7032 posestnikov, od 5—10 gld. 5454 posestnikov, od 10—20 gld. 6755 posestnikov, od 20—50 gld. 7536 posestnikov, od 50—100 gld. 1175 posest¬ nikov, od 100—200 gld'. 422 posestnikov, od 200—500 gld. 128 posestnikov, čez 500 gld. 33 posestnikov. 4* 52 NaE J timorskem: dol gld. 70.285 po sestuikov, od I—2 gld. 25.776 posestnikov, od 2—5 gld. 28 171 posestnikov, od 5—10 gld. 15.848 posestnikov, od 10—20 gld. 8473 posest¬ nikov, od 20—50 gld. 4267 posestnikov, od 50—100 gld. 1017 posestnikov, od 100—200 gld. 356 posestnikov, od 200—500 gld. 223 posestnikov, čez 500 gld. 59 posestnikov. V odstotkih v celi državi: do 1 gld. 36'2%, od 1-2 gld. 17 8°/ 0 , od 2—5 gld. 20%, od 5—10 gld. 10-7%, od 10—20 gld. 6-7%, od 20-50 gld. 6 4%, od 50—100 gld 2 08%, od 100—200 gld. 0 62%. od 200-500 gld. 017%, čez 500 gld. — Na Kranjskem: do 1 gld. 371%, od 1—2 gld. 13 2%, od 2—5 gld. 17%, od 5—10 gld. 15-6%, od 10—20 gld. 11*3%, od 20-50 gld. 4-4%, od 50—100 gld. 0 49%, od 100—200 gld. 013%, od 200—500 gld. 0 06%, čez 500 gld. — 10. Konečne opazke. Kedar se grč za nove davke, moramo biti pre¬ vidni, in ljudski zastopnik se ne sme dati omamiti po lepo donečih obljubah. Zato so se zjedinili ne¬ kateri člani davčnega odseka, osobito oni, ki so za¬ stopniki kmečkega stanu in so se posvetovali, kako bi se dali obvarovati kmečki posestniki ne le silno sitnega vsakoletnega napovedovanja svojih prihodkov, ampak tudi krivičnega obremenenja. Ker je vlada sama vzela v nekem računu kot podlago izračunanju čistega osebnega prihodka ka- 53 tastralni čisti prinos, dali« ker se je ta svoječasno zračunil po dejanskih razmerah, zato trdijo ti za- stopuiki kmetskega ljudstva, da se mora vzeti sploh ta priuos za podlago. Vendar se tej zahtevi kmečkih zastopnikov silno protivijo poslanci mest in trgov, pa tudi vlada, ki je pa vsaj v toliko pripravljena odnehati, da bi se pri paragrafu, ki vlado pooblaščuje, da sme deliti oprostitve od pokladanja fasij ali napovedb, sprejela posebna določba, po kateri bi bili izvzeti vsaj mali in srednji kmečki posestniki, katerih čisti katastralni prinos ne presega n. pr. svote 300 do 400 gld., od dolžnosti osebnega davka. Pri nas na Kranjskem in večinoma povsod, kjer bivajo slovenski kmetovalci, je ogromua večina kmečkih posestnikov, ki nimajo katastralnega čistega priuosa nad 300 gld. Če obvelja ta olajšava, o kateri se je finančni minister proti meni precej ugodno iz¬ razil, ter se v zakonu jasno izreče, potem je stvar na dobrem in naši kmečki gospodarji bodo rešeni grozne sitnosti, da bi morali vsako leto napovedo¬ vali, koliko so pridelali, koliko so na trgu prodali, ko¬ liko doma porabili za posle, koliko za svoje otroke itd. Zanimive so razprave, ki se vrše v davčnem odseku glede tega vprašanja, o katerih izidu pa bom v posebnem dopisu poročal. Sklepam ta spis z željo, da bi to služilo v po¬ jasnilo in spodbudo; pridno naj prebirajo vzlasti kmečki posestniki in obrtniki vsebino silno važnega novega davčno • preosnovnega načrta, po katerem 54 misli vlada prenarediti ves davek. Morda bo zopet mnogo desetletij, morda še več časa preteklo, preden se bo celi davčni način predelal. Veljal bo tedaj tako preosuovani davek za dva ali še več rodov, zato je treba, da se tako vredi, da ne bo itak že zelo preobloženim davkoplačevalcem še v večjo obre- meuenje. Časi so resni; najboljša zaslomba družinskega reda v človeški oziroma državni družbi jela se je majati, kmečki in mali obrtni stan pešata, obrtni stan bije trd boj za svoj obstanek proti velikim to¬ varnam, kmečki stan pa vzdihuje pod jarmom ogrom¬ nih dolgov. In ko ta stebra človeškega družbinskega reda pokata in se šibita, merodajni laktorji mirno čakajo kaj bo, namesto da bi se še o pravem času zdramili in napotili se na rešitev socijalnega vpra¬ šanja po zlatih naukih velikega Leona XIII. Že vzdiguje socijalni demokratizem svojo roko, zato Bog daj, da bi vlada in državni zastop zadela pravo pot, in vse storila v okrepljenje omenjenih dveh stebrov, katera naj postaneta zopet to, kar sta bila poprej, pravo zavetišče krščanskega reda, s tem pa trdna zaslomba celi človeški družbi. Ta opis nove davčne preosnove izročam vam, dragi rojaki, želeč, da se o njem posvetujete; da pa tudi svojim zastopnikom - poslancem na volilnih shodih poveste, kaj sodite vi o tem in kako želite, da se to prevažno vprašanje ima rešiti. Poslanci bodo gotovo radi zbirali se z vami v skupno po¬ svetovanje, kar tudi oni želč, da se vsa stvar srečno izvrši. KAZALO. A. Splošna načela. 1. Zakaj je treba davčne preosnove ?.H 2. Kako se bo vredil prihodninski davek?.6 3. Obrtni davek.8 4. Olajšave.13 5. Kaj ima država od novega davka?.17 B. Pojasnila splošnih načel. 1. Komisija za obrtni davek.19 2. Kraj, v Katerem se ima obrtni davek predpisati . . 21 3. Kako se ima presojevati obrt in odmerjevati obrtni davek ?.22 4. Davek na prislužarino in rente.24 5. Kdo plačuje osebni prihodninski davek?.25 6. Nevarnost za kmetske posestnike.30 7. Stopnjevanje prihodninskega davka in nekatere olajšave 34 8. Komisija za prihodninski davek.38 9. Statistični podatki.48 10. Konečne opazke.52