Trgovinska in obrtna zbornica.
(Dalje.)
Zbornični tajnik poroča, da je trgovinski in obrtni zbornici bila od 79 tvrdek ljubljanskih poslana prošnja z naslednjo vsebino: „Podpisane trgovske in obrtuiške tvrdke v mestu Ljubljani trpe škodo uže mnogo let radi različnosti železniških tarifov, kateri so vsled tako imenovanih pristaniških tarifov, vsled dovoljenih znižanih tarifov za oddaljenejše postaje, osobito za Trst, Reko, Gorico i. dr. ter vsled nedovoljenih jednakih tarifov za geografski bližjo postajo v Ljubljani tako nepovoljno sestavljeni, da v tem glavnem mestu deželnem vidno peša trgovina in obrtuost in da se je promet zelo skrčil.
Ker je bila Ljubljana sredotočje znatnega državno-železniškega omrežja, nadejali so se podpisanci, da z državno železuico dosežejo kako premembo te deželne nepriličnosti, in to tem preje, ker so pritožbe zastopnikov železniškem svetu v več sejah, osobito v seji oktobra 1. 1885, imele toliko vspeha, da je visoki železniški svet enoglasno in izrecno priznal, da Ljubljano oškodujejo sedanje tarifne nejednakosti, ter je c. kr. glavno ravnateljstvo bilo pozvano, da izposluje za Ljubljano ugodnejše tarife.
Iz zapisnika trgovinske in obrtne zbornice za Kranjsko o seji dne 30. novembra 1886 videlo se je, da je v seji c. kr. državno-železniškega sveta od 29. oktobra 1886 izjavil gospod izvestitelj prometnih stvari, vladni svetnik dr. Liharzik, da se je uravnava tarifnih nejednakosti za Ljubljano razbila radi protivljenja c. kr. priv. južne železnice, ali da c. kr. glavno ravnateljstvo avstrijskih državnih železnic ne bode opustilo, ter se bode pri obravnavah o novi uravnavi prometnih odnošajev med državnimi železnicami in južno železnico, katere se bodo vršile, ko se ima ravnokar odpreti proga Hrpelje-Trst, potegnilo za Ljubljano.
Dotični predlog tarifnega odbora bil je tudi sprejet.
Konečno so dobili podpisanci večje upanje v dosego ugodnejših tarifov z ukazom visokega c. kr. trgovinskega ministerstva od 29. marca 1887, br. 1051, kateri ukaz je bil izdan vsled sklepov deželnega odbora od 4. in 20. januarija 1886 in ki ga je priobčilo visoko c. kr. deželno predsedništvo z dopisom od 8, aprila 1. 1887, br. 854.
Po naslednjem sklepu deželnega zbora kranjskega: „da se pri sklepanji peažne pogodbe glede na progo Ljubljana-Divača promet iz Kranjske ne prepusti južni železnici, nego da se kranjskim postajam omogočijrabiti državne tarife", javlja se v zgornjem visokem ukazu, da ]>o obravnavah, izvršenih med c. kr. glavnim ravnateljstvom avstrijskih državnih železnic in južno železnico, c. Kr. državne železnice smejo po peaški pogodbi voziti tudi po južne železnice progi Ljubljaua-Divače, ter da se iz tega nastajajoče novo kartelovanje prometa v Trst, in sicer vesoljni promet med Ljubljano in Trstom prepusti društvu južne železnice, da se bodo vendar po poprečnem izračunjanji tarife c. kr. državnih železnic o peažki   progi  Ljubljana-Divača   pokazala   bistvena  olaj-
20
šila v prometu Ljubljane s Trstom, ko se dotični vozni tarifi morajo vredi:i po tarifih bližnje zamejne postaje na progah c. kr. državnih železnic.
Po tem zagotovilu morali so podpisanci pričakovati, da se bodo takrat, ko se otvori promet čez Hrpelje v Trst, tarifne nejednakosti, katere uže toliko časa tlačijo, odstranile in da dobode Ljubljana za promet od Trsta in v Trst tarife, kateri ne bodo nikakor dražji od tarif državnih železnic od postaj pred Ljubljano v Trst in narobe.
Toda, kako britko so se varali podpisanci!
Ne samo, da tarifne nejednakosti, vsled katerih je do zdaj trpela Ljubljana, niso bile odstranjene, ampak so se na občutljiv način pomnožile in poostrile, kajti po uvedenem državuo-železniškem tarifu od 6. julija p. 1. veljajo za Ljubljano za promet od Trsta in do Trsta dosedanji tarifi južne železnice, dočim so vse postaje nad Ljubljano na državni železnici dobile neposredne dr-žavno-železniške tarife za promet od Trsta in do Trsta in morejo dobivati svoje blago od Trsta čez Ljubljano ceneje na Gorenjsko ter z Gorenjskega skozi Ljubljano razpošiljati ceneje v Trst, nego li more Ljubljana enako blago pošiljati v Trst ali pa od tamkaj dobivati.
(Dalje prihodnjič.)