Pomurski
VESTNIK
SLABILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA POMURJE
MURSKA SOBOTA, 16. FEBR. 1961 Lelo XIII. — Štev. 7 Cena 15 din
Po vsej Sloveniji pripravljajo
velike proslave
20-letnice revolucije
V ponedeljek je bilo na prvem skupnem sestanku republiškega pripravljalnega odbora in predsednikov okrajnih pripravljalnih odborov za praznovanje 20-letnice revolucije sklenjeno, da bo poglavitni poudarek na praznovanju 4. julija v Titovem Užicu, na repu bliškem Dnevu vstaje — 22. juliju - in ob Dnevu. JLA 22. decembra.
Izmed, osrednjih prireditev bo najpomembnejši 22. julij, ko bodo v Žužemberku na Do-lenjskm odkrili največji spomenik blizu 1150 padlim borcem s tega področja. Ta centralna proslava bo podobna proslavama v Dolenjskih To-
plicah in na Okroglici ter je na njej pričakovati udeležbo 100.000 in več ljudi.
Na tem sestanku je bilo precej govora tudi o pripravljanju proslav v občinah in okrajih, za kar so že ponekod sestavili okvirne programe tudi drugih proslav, povezanimi z zgodovinskimi dogodki na njihovih področjih, posebej pa bodo še praznovali n. pr. 27. april, 8. marec, 1. maj itd.
Posebno pozornost bo ob obletnici revolucije potrebno posvetiti šolam, tako da bi se s predavanji in drugimi oblikami dejavnosti seznanili v vseh razredih z letom 1941, z razvojem gospodarstva v povojnih letih itd.
Vse proslave in prireditve naj bi imele poudarek ne samo v prikazovanju junaških dejanj posameznikov med narodnoosvobodilnim bojem, marveč naj bi predvsem govorile o uporu našega ljudstva in o graditvi novega družbenega in gospodarskega sistema. V kratkem povedano, vse proslavljanje naj bi vodilo k poudarjanju revolucije od leta 1941 naprej, nadalje pa naj bi seznanjalo s pomenom in vlogo delavskih svetov ter komunalne ureditve, zlasti pa s sedanjim izpopolnjevanjem našega gospodarskega sistema.
Enako kot v drugih krajih so tudi v Pomurju formirani posebni pripravljalni odbori in to v vseh občinah kakor tudi okrajni pripravljalni odbor, ki se je že sestal in razpravljal o praznovanju v Pomurju in o nekaterih prireditvah. Prav tako še je sestal tudi radgonski občinski pripravljalni odbor in sestavil okvirni program prireditev, predvčeraj pa je imel prvi sestanek tudi odbor za proslavo 20-letnice revolucije v soboški občini. Posebno pozornost pa bodo posvetile tej obletnici tudi razne ustanove in tudi naš časopis z objavljanjem dokumentarnega gradiva iz dni revolucije in izgradnje socialističnega družbenega sistema.
ZAHTEVKE
NALOGE
Dosedanja predvidevdnja v osnutku novega petletnega perspektivnega programa pomenijo za naše kmetijstvo veliko spremembo tako glede načina proizvodnje kakor tudi glede na količino pridelkov, ki jo nameravamo doseči.
Predvidevanja v osnutku perspektivnega programa so seštevek planov posameznih gospodarskih organizacij, torej predvidevanj neposrednih kmetijskih proizvajalcev. Po teh predvidevanjih bi se na) vrednost kmetijske proizvodnje letno povečala za 11,S odst., kar je vsekakor zelo visoko in bo za uresničitev tega plana mobilizirati vse sile.
Posebno zahtevna bo naloga glede povečanja socialističnega sektorja v našem kmetijstvu. Po planih, ki so jih sestavile kmetijske organizacije, bi se naj ta povečal v petih letih za 204 odst. ali od sedanjih 6.040 ha na 12.250 ha leta 1965 in to s pomočjo odkupa ali zakupa zemljišč ter z izseko-vanjem nekaterih gozdov. Prav tako plan predvideva, da bi naj leta 1965 imeli v kooperaciji 33.000 ha zemlje namesto sedanjih 9.149 ha, kar je še mnogo večja naloga kot prejšnja, saj lahko za minulo leto ugotavljamo, da je v razvoju kooperacije nastal zastoj. Na to je predvsem vplivalo razpravljanje o reorganizaciji raznih kmetijskih inštitucij, nadalje tudi odloki o agrotehničnih minimumih, ker so ponekod mislili, da jim na razvoju kooperacije ni potrebno več delati in da bodo odloki sami usmerili kmetovalce v kooperacijo, nekateri pa so celo menili, da bodo vprašanja kooperacije sedaj urejevali z odloki. Nadalje so na zastoj vplivale tudi težave z umetnimi gnojili in tudi zelo slabo vreme.
Vse te izkušnje kažejo, daje potrebno ta vprašanja in spremembe v kmetijski proizvodnji drugače reševati. Izpolnjevanje planskih predvidevanj zahteva od vseh subjektivnih sil, zlasti pa še od občin ter kmetijskih organizacij, da že za letos mobilizirajo vse sile, saj stopamo v novo plansko obdobje, ki pa zaradi velikih nalog zahteva tudi, da s pospešeno naglico rešujemo vse te probleme.
Na dietnem redu plenarne seje Okr. odb. SZDL
ZADRUŽNIŠTVO
IN KMETIJSKA
V ponedeljek je okrajni ocj-bor Socialistične zveze na razširjeni seji plenuma razpravljal o bodoči organizaciji zadružništva in kmetijske proizvodnje. Seji sta prisostvovala tudi ljudska poslanca Ivan Kreft in Boris Kocjančič ter upravniki nekaterih kmetijskih zadrug.
O stanju v kmetijstvu, njegovi problematiki in tudi o predlogu bodoče organizacije kmetijskih zadrug je poročal član predsedstva Štefan Anta-lič. Po uvodnem poročilu se je razvila zelo živahna razprava o urejevanju nekaterih perečih problemov v našem zadružništvu. V razpravi so sodelovali Jan Ros, Jože Kuhar, Joško Slavič, Janez Blagovič, Jože Kolarič, Vlado Ferenc, Aleksander Torok, Rudi Rapl, Šte-
Danes v klubu
odbornikov v M. Soboti
Danes dopoldne so še sestali k razpravi o petletnem perspektivnem planu ljudski odborniki iz soboške občine. Obravnavajo pa tudi predlog družbenega plana in proračuna občine Murska Sobota za tpto 1961. Tako bodo k predlogu družbenega plana dali svoja mnenja še pred sprejetjem na redni seji ljudskega odbora, o predlogu pa bodo v prihodnjih dneh razpravljali in ga tolmačili tudi na zborih volivcev.
PROIZVODNJA
fan Ferencek, Franc Šebjanič, Marija Levar, Franjo Šonaja, Bogo Verdev, Rudi Čačinovič, Ivan Kreft in Jože Vild.
Obširnejše poročilo s seje, povzetke iz diskusije in zaključke bomo objavili v prihodnji številki našega lista.
S konference občinske organizacije SZDL Murska Sobota
VSO POZORNOST NOVEMU
PERSPEKTIVNEMU PLANU
Na konferenci občinske organizacije SZDL Murska Sobota v četrtek, 9. februarja, ki ji je kot delegat Glavnega odbora SZDLS prisostvoval tudi republiški ljudski poslanec Boris Kocjančič, so delegati na skupni seji in tudi v komisijah razpravljali predvsem o bodočem gospodarskem razvoju komune ter o nalogah Socialistične zveze pri mobilizaciji občanov za izpolnjevanje planskih nalog.
V poročilu, ki so ga prejeli že več dni pred konferenco, je obsežnost teh nalog zelo razvidna že iž podatka, da bi se naj po dosedanjih predvidevanjih  vrednost družbenega bruttoproizvoda v petletnem programskem obdobju povečala od sedanjih 13,8 na 25,9 milijard dinarjev letno, kar bi' pa bilo mogoče doseči za 89 odst. povečanimi investicijami kot v prejšnjem planskem obdobju. Tako bi naj investicije v gospodarstvu znašale 4,99 milijarde  dinarjev in za nego-spodarske 3,3 milijarde dinarjev. Delegati so v razpravah poudarili, da bi pa naj imele prednost tiste investicije, ki bodo omogočale hitrejše povečanje družbenega brutoproiz-voda in narodnega dohodka.
Toda vzporedno z novimi investicijami bo potrebno na razne načine iskati možnosti, ka-
ko izkoristiti sedanje proizvodne zmogljivosti. Pri tem so delegati navajali zlasti pomanjkljivosti v organizaciji dela v gospodarskih organizacijah, u-vajanje sistema nagrajevanja po učinku dela, nove delovne izmene ter izobraževanje na delovnem mestu. Ugodno bo vplivala na povečanje vrednosti proizvodnje tudi predvidena združitev živilske industrije v en kombinat.
Tudi v kmetijski proizvodnji bo potrebno mnogo spremeniti. Sam način proizvodnje kakor tudi organizacija zadrug in njihove možnosti za organiziranje te proizvodnje niso zadovoljive. V prihodnje bi naj bila posvečena posebna skrb odkupu ali zakupu zemlje, kar bi omogočalo kmetijskim zadrugam, da bi organizirale svojo proizvodnjo. Poleg tega bi se pa naj kmetijske zadruge združile v večje, kar bi jim omogočilo tudi lažje poslovanje in urejanje raznih proizvodnih problemov.
Tudi o reševanju raznih komunalnih problemov, ki zelo vplivajo na družbeni standard, je bilo v razpravi mnogo govora. Ker je že v mnogih vaseh čutiti močne težnje po u-stanavljanju raznih servisnih služb, ki bi naj bile v pomoč gospodinjstvu, so delegati me-
nili, da je potrebno temu v bodoče več pozornosti Socialistične zveze kot doslej. Te težnje bi na vaseh naj uresničevali krajevni odbori, medtem ko bi pa v mestu naj za to skrbela stanovanjska skupnost.
Koristni napotki za nadaljnje delo
Delegati so tudi obširno govorili o aktivnosti Socialistične zveze za nadaljnji razvoj občine. To aktivnost bi naj krajevne organizacije izvajale preko sekcij, ki bi jih ustanavljale za posebne probleme, da bi za njihovo reševanje lahko zainteresirale čim več občanov. Delu sekcij je bila posvečena posebna pozornost že v referatu predsednika občinskega odbora SZDL Rudija Rapla, več pa so o njihovem delu razpravljali tudi delegati. Za delo sekcij pa bodo morali v bodoče bolj skrbeti tudi odbori krajevnih organizacij.
Mnogo pa so delegati razpravljali tudi o vlogi Socialistične zveze pri ustvarjanju socialističnih odnosov med ljudmi. Tako šo predvsem govorili o družbenem položaju žena in ugotavljali, da so žene kljub temu, da predstavljajo v kmetijstvu polovico zaposlenih, skoraj enako tudi v drugih službah, slabo zastopane v organih družbenega in delavskega upravljanja, v vodstvih organizacij in društev, kar kaže, da' njihov družbeni položaj ni enak moškemu. Delegati so tudi poudarjali, da bi krajevne organizacije morale skrbeti tudi za to, da se državljanom ne bi dogajale
razne krivice in bile njihove zadeve pristransko urejene.
Veliko pozornost so delegati posvetili tudi zborom volivcev, šolskim odborom in drugim samoupravnim organom. Poudarjali so, da morajo volivci biti širše seznanjeni o raznih problemih in dobivati tudi odgovore na svoja vprašanja in pobude ali zahteve, zlasti če te, niso bile sprejete, jim morajo biti pojasnjeni razlogi. Delegati so se tudi zavzemali, da bi naj Socialistična zveza bolj skrbela za idejnost pouka v naših šolah in za kulturno vzgojo ljudi. V ta namen so predlagali, da bi naj v novi perspektivni plan prišla gradnja kulturnega doma v Murski Soboti.
Na popoldanski skupni seji je pred zbranimi delegati, ki so izvolili tudi novi odbor občinske,  organizacije, govoril ljudski poslanec Boris Kocjančič. Tov. Boris Kocjančič je u-godno ocenil konferenco in poudaril, da je dala mnogo koristnih napotkov za nadaljnje delo Socialistične zveze in razvoj komune. Opozoril pa je zlasti na vlogo sekcij, na katere skušajo ponekod odbori krajevnih organizacij prevaliti vse delo, kar pa ni v skladu z namenom sekcij in tudi ne njihovim delom.
Obsojamo zločin v Kongu
Vest o uboju predsednika zakonite kongoške vlade Patricea Lumumbe in njegovih dveh sodelavcev je vzbudila val ogorčenja in protestov po vsem svetu. Obsodbam tega zločinskega dejanja, ogorčenjem in protestom širom naše domovine, se pridružujejo že od torka dalje tudi delovni ljudje Pomurja.
. Okrog tisoč prebivalcev Murske Sobote se je predvčeraj ob 17. uri zbralo na protestnem zborovanju v dvorani kina »Park«, ki ga je organiziral krajevni odbor SZDL. Na zborovanju je govoril član Okrajnega odbora SZDL Jože Vild, ki je v svojem govoru orisal dogodke v Kongu. Iz omenjenega zborovanja so poslali več protestnih brzojavk. Nekako ob istem času so se zbrali na' protestnem zborovanju tudi Radgončani. Govorila je predsednica ObO SZDL, M. Levarjeva. v Beltincih so imeli protestno zborovanje že ob 14. uri. Na zborovaniu se je zbralo precejšnje število ljudi, ki so odločno protestirali proti zločinom v Kongu. Velika protestna zborovanja pa so imeli tudi v ljutomerski, lendavski in petrovsko-šalovski občini.
Protestna zborovanja so organizirali delovni kolektivi že včeraj in predvčerajšnjiin. V brzojavkah in pismih — naslovili so jih na
Predstavništvo * OZN v Beogradu, Glavni odbor SZDL, na predsedstvo Centralnega odbora ZSJ ter na zakonito kongoško vlado — so izrazili zaskrbljenost in ogorčenje
ob usmrtitvi predsednika zakonite kongoške vlade Patrice Lumumbe in njegovih sodelavcev. Taka zborovanja so imeli med drugim tudi (Nadaljevanje na 2. strani)
Na sliki levo — S seje okrajnega odbora' SZDL, člani plenuma med odmorom v razgovoru s tovarišem Kocijančičem
Zgoraj — V domu pionirjev in mladine v Murski Soboti
S konference, občinske organizacije SZDL Beltinci
POVEČATI Narodni DOHODEK
Pretekli petek so v Beltincih na občinski konferenci SZDL delegati občinske organizacije Socialistične zveze razpravljali o delu Socialistične zveze in o nadaljnjem gospodarskem razvoju občine v prihodnjem planskem obdobju, Konferenci iso tudi prisostvovali ljudski poslanec Ivan Kreft kot delegat Glavnega odbora SZDLS, predsednik Okrajnega odbora SZDL Franc Škoberne in član predsedstva Joško Slavič.
Pozornost delegatov je bila posvečena predvsem gospodarskim vprašanjem. Nekatere zelo težke gospodarske probleme je delegatom prikazal tudi referat predsednika občinskega odbora SZDL Aleksandra Kutoša, obširno pa je stanje in razvoj raznih področij tako gospodarskih kakor negospodarskih prikazalo tudi poročilo, ki so ga delegati prejeli več dni pred konferenco. Referat je predvsem opozoril na izredno težak gospodarski položaj, saj je narodni dohodek na občana najnižji v Sloveniji in globoko pod okrajnim povprečjem. Zaradi tega je izredno težko ustvarjati' potrebne sklade za investiranje nadaljnjega gospodarskega razvoja, saj mora občina za redno delovanje dobivati celo dotacijo okrajnega ljudskega odbora. Referat predsednika je tudi opozoril, da še ob takem stanju vsiljuje vprašanje, ali se naj občina priključi kaki gospodarsko bolj razviti ali pa z največjimi napori prebrodi težave in postane gospodarsko aktivna, Delegati so se v razpravi zavzeli za drugo pot in to predvsem iz razloga, da tudi ostale občine v Pomurju niso v lahkem gospodarskem položaju.
Po mnenju delegatov bi naj v bodoče imele prednosti gospodarske investicije, ki bi pa naj bile namenjene predvsem ustanavljanju obratov večjih industrijskih podjetij izven občine. Že sedaj so možnosti za ustanovitev nekaterih takih obratov in  sicer za predelavo vate. Zanj bi dobili strojno o-premo, zgraditi bi pa bilo potrebno poslopje. Tudi v bodoče bi naj občina na tak način razvijala gospodarstvo.
Obširno so delegati razpravljali tudi o kmetijstvu. Zaradi prenaseljenosti je namreč v zasebnem sektorju kmetijstva zelo težko uveljavljati meha-nizacijo. Tudi v kooperaciji je prišlo do zastoja. Kmetijskim
TIŠINA Predavanja, ki jih organizira občinski odbor SZDL, je bilo v petek tudi na Tišini. O zunanji in notranji politiki je predaval upravnik okrajne Ljudske univerze Ante Novak. Predavanja se je udeležilo okrog 200 ljudi, med njimi Veliko mladine.
zadrugam namreč primanjkuje potrebnega strokovnega kadra, ki bi delal na modernizaciji kmetijske proizvodnje. Izredno lepe dosežke pa je 6-paziti na kmetijskem gospodarstvu, ki nenehno izboljšuje kmetijsko proizvodnjo. Zaradi neurejenega odkupa kmetijskih pridelkov pa nastajajo tudi občutne izgube. Zato so delegati navajali kot nujnost, da se izboljša organizacija proizvodnje in odkupa, kar pa bo možno doseči v okviru Večjih kmetijskih zadrug in s tesnejšim sodelovanjem s kmetij-skim gospodarstvom. Za preobrazbo kmetijske proizvodnje
pa bi se morale bolj zavžema-ti tudi krajevne organizacije Socialistične zveze, saj je bilo doslej, opaziti, da so to pre-puščale zadrugam.
Delegati so tudi razpravlja-jli o komunalni dejavnosti in - organih družbenega samoupravljanja, med katerimi so zlasti plodno delali krajevni odbori, ki so s pomočjo dotacije ObLO v približnem znesku 3 milijone dinarjev opravili dela v vrednosti 19 milijonov dinarjev. Enako uspešni so bili tudi poravnalni sveti, saj jim je uspelo rešiti nekatere zelo zapletene sporne zadeve.
Kot v komisiji za gospodarstvo, je bila živahna razprava tudi v drugi. Delegati so posvetili največ pozornosti uveljavljanju političnega vpliva krajevnih organizacij, oblikam dela, kulturno-prosvetnemu delu in drugim vprašanjem s področja ideološkega in političnega dela.
(Nadaljevanje s 1. strani)
»Agroservisu« v Murski Soboti, kakor tudi v podjetjih »Agrotehnika servis«, tovariši usnja, opekarni, »Mizarstvu« in »Konfekciji« v Ljutomeru, ter v opekarni, »Avto-remontu« in še nekaterih drugih podjetjih v Radgoni. Protestna zborovanja pa so imeli tudi v podjetju »Radenska Slatina«, v Križev-skih opekarnah, Mizarstvo Apače in drugod.
Velika protestna zborovanja so bila tudi drugod — v Mariboru, Celju, Ljubljani, Beogradu. Delovni ljudje naše domovine so izražali ogorčenje nad zločinskim u-morom zakonitega kongoškega predsednika Patrice Lumumbe.
Predsednik republike Josip Broz Tito je dopisniku Tanjuga ob zločinskem umoru kongoškega predsednika med drugim izjavil: »Trdno sem prepričan, da je pomenila že sama izročitev Lumumbe v roke znanega krvnika Combeja premišljen načrt, da Lumumbo ubijejo. Smrt Lumumbe je globoko pretresla nas vse, vse državljane naše dežele in z gnusom gledamo na metode, ki jih zdaj uporabljajo proti ljudstvu Konga, ki ne želi nič drugega, kakor da bi bilo samo gospodar v svoji hiši.«
Murska Sobota v torek zvečer— protestno zborovanje v kino dvorani
Kmetijske zadruge v naslednjih petih letih:
NAD 3 MILIJARDE GOSPODARSKIH IN KOMAJ 160 MILIJONOV NEGOSPODARSKIH INVESTICIJ
Kmetijske zadruge predvidevajo v prihodnjih petih letih blizu 3 milijarde 300 milijonov dinarjev investicij. Zlasti velika vlaganja predvidevajo v strojni park in gradnje gospodarskih objektov, nekoliko premalo pa je upoštevana gradnja negospodarskih objektov.
Komisije za sestavo osnutkov petletnih perspektivnih programov, razvoja kmetijskih zadrug so skoraj povsod končale z delom. V večini zadrug so o njih razpravljali že tudi upravni odbori in Zadružni sveti. Kot kažejo ti osnutki, naj bi celotne investicijske naložbe kmetijskih zadrug v našem okraju znašale v prihodnjih petih letih 3 miljarde 300 milijonov dinarjev. Zlasti velika vlaganja so v tem obdobju predvidena za nove stroje, o-premo in gradnjo gospodarskih objektov.
V osnutku predvidenih investicij nekaterih zadrug vidi-mo, da so skušali razporediti prihodnja vlaganja kar najbolj Smotrno. Marsikje so upoštevali naglo širitev ekonomij ter v programih predvideli številne gradnje gospodarskih objektoV in nakup strojev in opreme, Marsikje pa predvidevajo preureditev neizkoriščenih objektov.
Planirane gospodarske investicije ponekod več kot zadovoljujejo, saj obetajo zadružnemu kmetijstvu, seveda če bodo docela uresničene, nagel razvoj. Sorazmerno malo pašo kmetijske zadruge predvidele za negospod. investicije, med
tem ko skoraj pri polovici zadrug teh sploh niso upoštevali. To je toliko bolj zaskrbljujoče, ker tudi na vaseh vse bolj manjka primernih stanovanj ter ostalih objektov družbenega standarda, pri čemer bi morale pomagati tudi kmetijske zadruge.
Nekatere zadruge pa so vendarle dale tudi tovrstnim in-vesticijanj primeren poudarek. Skoraj največ sredstev je namenila v ta namen kmetijska zadruga v Gornji Radgoni. Razen 4 družinskih stanovanj v Radgoni in Spodnji Ščavnici bo zgradila še novo tržnico. Največ stanovanj bodo zgradile zadruge v ljutomerski občini. Računajo namreč na grad-njo 6 stanovanjskih Makov v Radoslavcih, Ljutomeru in na Razkrižju. Zadruga v Veržeju je namenila za stanovanja 19, zadruga Križevci pri Ljutomeru pa 24 milijonov dinarjev. V Šalovcih nameravajo zgraditi 3 stanovanja, podobno pa se pripravljajo tudi v Prosenjakovcih, kjer bodo. a-daptirali prostore v gradu. Manjša sredstva pa planirajo za stanovanja tudi zadruge Križevci v Prekmurju, Cankova, Tišina in še nekatere druge. Več zadrug, med njimi tu-
di zadruge Beltinci, Tišina in Kuzma, pa predvidevajo dokončno dograditev zadružnih domov. Kmetijska zadruga v Murski Soboti pa predvideva gradnjo zelenjavne trgovine in poslovnih prostorov. 
Tako bodo tovrstne investicije znašale v najboljšem primeru le kakih 160 milijonov dinarjev, kar je za sedanjih 38 zadrug malo; To je le okrog 50 stanovanj. In če pomislimo, da bo prišlo precej ljudi, zlasti še strokovnjakov, iz drugih krajev, je o tem vredno še nekoliko razmisliti. Poleg tega pa gre tu. še za ostale objekte družbenega standarda.
V OSPREDJU TEHNIČNA VZGOJA
V ospredju dejavnosti LT na SKŠ v Rakičanu je bila kme-tijsko-tehnična vzgoja, kar je popolnoma razumljivo, saj so se člani s praktičnim usposabljanjem v okviru te sekcije izpopolnjevali v svoji stroki in dopolnjevali teoretični študij v šoli. Vsak Član je tako pridobil osnove v upravljanju traktorja in delu s priključki
ter delovanju motornega vozila. Da je bil pouk nazornejši, so v tem času predvajali preko 59 ozkotračnih filmov z različnih področij znanosti in tehnike. Delo te sekcije pa je bilo še toliko bolj uspešno, ker so se člani-dijaki lahko seznanjali s praktično uporabo sodobne agrotehnike, ki se čeda-
lje bolj uveljavlja pri modernizaciji kmetijskega obrata pri KG Rakičan.
Tudi avto-moto sekcija je bila izredno živahna pri svojem delu. Organizirala je šoferski tečaj za voznike amaterje-Imeli so kar 62 tečajnikov, od katerih pa še seveda v tem kratkem času niso mogli biti vsi dovolj pripravljeni za izpitno preizkušnjo.
Tudi za foto in radio-ama-tersko delo je bilo veliko zanimanje, toda težave zaradi pomanjkanja sredstev, prostorov in dobrega tehničnega vodje so pripomngle k temu, da u-speh na tem področju ni bil zadovoljiv.
T. S.
TOMAŽ PRI ORMOŽU Kulturno-prosvetno društvo »Ivan Cankarc pri Tomažu, pripravlja več odrskih del.
TIŠINA — Minulo nedeljo je tudi krajevni odbor SZDL na Tišini razpravljal o predvideni pridružitvi tamkajšnje kmetijske zadruge z zadrugo M. Sobote.
V soboto so na Tišini sveča-. no zaključili šiviljsko-prikror jevalni tečaj, katerega je obiskovalo 45 žena in deklet. Tečajnice so ob zaključku priredile razstavo izdelkov. Istega dne so imeli na Tiširii še koncert Zveze slepih, ki je bil dobro obiskan.
Praktične vaje slušateljev Srednje kmetijske šole Rakičan so zanimive.
CENTER ZA IZOBRAŽEVANJE
V OPEKARSKI INDUSTRIJI
TEŽAVE ZARADI ODDALJENOSTI OBRATOV
Kaže, da so v opekarski industriji prišli še nadalje glede izobraževanja na delovnem mestu. Že lani meseca decembra so (Organizirali za opekarni Radgona in Križevci pri Ljutomeru petdnevni seminar, ki se ga je udeležilo 12 tečajni-
GRAD :— V dvorani zadruž-hega doma pri Gradu so v nedeljo gostovali Pohorski fantje s prireditvijo »101 minuta zabave«. Udeležba je bila dobra.
MARTJANCI — Prejšnjo nedeljo je mladinski aktiv v Martjancih uprizoril na domačem odru igro »Pričarani ženin«. To je bila že druga predstava, z igro nameravajo gostovati še v okolici. Udeležba je bila zelo dobra.
5. januarja so imeli pionirski in mladinski aktivi iz Mar-tjanec in Noršinec šahovsko tekmovanje. Zmagali so gostje iz Noršinec.
kov, kvalificiranih delavcev. Ti delavci so si na seminarju pridobili kvalifikacijo inštruktorjev dela v svojih kolektivih. Do spomladi nameravajo pripraviti še seminar za predsednike delavskih svetov, upravnih odborov in izvršnih odborov sindikalnih podružnic.
Začetki izobraževanja na delovnem mestu so že pokazali nekatere rezultate. Delavci v opekarniških kolektivih se zanimajo za delovanje centra. Proučevanje delovnih metod na posameznih delovnih mestih povzroča živahne razprave o tem, kako še izboljšati način dela.
Center za izobraževanje na delovnih mestih v opekarski industriji pa ima precejšnje težave zaradi prevelike oddaljenosti posameznih obratov. Vanj so vključene vse opekarne in to Ljutomer, Križevci, Radgona, Puconci in Lendava. Ob tem je seveda nekoliko težje hitro izmenjavati mnenja in ugotovitve insiruktorjev v posameznih opekarnah.
IZJEME NAJ NE BODO PRAVILO
Komentator tedenskih dogodkov je v hudi zagati, kako naj hi na tako skrčenem prostoru, kot je za to odmerjen, razložil bralcem vse tisto najpomembnejše, kar se pač dogodi med tednom in tednom, med izidom ene in druge številke našega lista. V zadregi je, pa čeprav se hoče lotiti samo ene teme iz našega druž-beno-političnega življenja, kajti če govori o eni zadevi, bi moral hkrati govoriti tudi o drugi, vsa dogajanja so pač med seboj zelo tesno prepletena.
Vs skupščinskih odborih, v zbornicah in strokovnih združenjih, sindikatih, so na primer minuli teden udeleženci razpravljali o spremembah gospodarskega sistema. Pogostokrat se zgodi, da v našem vsakdanjem pomenku razumemo pod spremembami gospodarskega sistema le drugačno delitev dohodka med podjetji in skupnostjo. V resnici pa so te spremembe obsežnejše in je delitev dohodka le ena od sprememb. V ta sklop sprememb namreč velja šteti tudi vse tisto, kar bo spremenjeno oziroma kar je že spremenjenega na področju zunanjetrgovinskega trgovanja, deviznega režima in kar bo spremenjenega na področju bančno-kreditnega sistema. V enem samem našem komentarju seveda ni moč spregovoriti o vsem tem hkrati, zato tokrat nekaj besed prav
o'novi, drugačni delitvi dohodka med podjetjetn in družbo. Spremembe na tem področju so bile namreč predmet razprav Centralnega sveta sindikatov Jugoslavije in na skupščinskih odborih v prvih dneh minulega tedna.
Hiter razvoj jugoslovanskega gospodarstva in novi materialni pogoji omogočajo in ne samo omogočajo, temveč naravnost terjajo izpopolnjevanje metod na področju razdeljevanja dohodka. Utrditev in razvoj delavskega samoupravljanja in potreba, da nadalje razvijamo družbene odnose, naravnost terjajo, da je razdelitev dohodka prilagojena takšnemu hitremu razvoju. Če ne bi upoštevali tega, bi zaostala razmerja v razdeljevanju zavirala nadaljnji, še hitrejši razvoj gospodarstva in družbenih odnosov. Ob upoštevanju teh dejstev je cilj nove razdelitve dohodka: krepitev vloge proizvajalcev v podjetju kot samostojnega upravljalca družbenih sredstev za proizvodnjo. Zaradi tega velja odstranjevati vse ostanke mezdnih odnosov, odstranjevati vse tiste ovire, ki zmanjšujejo ta prizadevanja, ki zmanjšujejo spodbudnost novega sistema.
Predlagani mehanizem nove delitve dohodka je zasno-van na dveh obveznostih, in sicer:
— vsi proizvajalci, ki uporabljajo sredstva za pro-
izvodnjo, morajo imeti v načelu enake obveznosti; - določene obveznosti morajo obstajati za vsako vloženo delo.
To so hkrati tudi osnovni instrumenti nove predlagane razdelitve dohodka, instrumenti trajnejšega in načelnejšega pomena, vsi ostali pa so več ali manj dopolnilni.
Instrumenti, ki'naj bi bili uveljavljeni ob koncu tega meseca, predvidevajo, naj bi kolektivi gospodarskih organizacij za uporabljanje družbenih sredstev, plačevali 6-odstotne obresti. Zaradi določenih objektivnih pogojev bodo nekatere panoge za sedaj še uživale določene obveznosti. V delitev je uveden nov instrument, in sicer renta za tiste gospodarske organizacije, ki poslujejo ob izredno ugodnih naravnih pogojih. Vloga prometnega davka — doslej v dobršni, meri fiskalni element — bo drugačna in naj v bodoče pomeni obliko obdavčitve za ekstra profite. Sedanji progresivni sistem obdavčevanja bo zamenjal proporcialni sistem obdavčitve iz naslova prispevka federacije iz dohodka. Ta sicer, kot je rečeno, začasni in-sttument, predvideva, naj bi, gospodarske organizacije odplačevale od svojega dohodka v korist federacije ih komun 15 odstotkov. Komune naj bi dobile razen prispevka iz o-sebnega dohodka še sredstva
v višini 20 odstotkov od dohodka, ki ga bodo gospodarske organizacije porazdelile na sklade.
Ti in še nekateri drugi instrumenti jasno opozarjajo, da bo treba marsikje bolje gospodariti z vloženimi sredstvi, bolje izkoriščati stroje, še bolj pretehtati vsako nameravano investicijo itd.
Iz dosedanjih razprav, tako je bilo rečeno v skupščinskih odborih in na seji Centralne-ga sveta sindikatov Jugoslavije, pa je moč povzeti številne zahteve, naj bi še vnaprej u-veljavljali vrsto izjem, recimo pri obdavčevanju osnovnih in obratnih sredstev, carinah in podobnem, ne samo za posamezne panoge, temveč za posamezna podjetja. Takšne zahteve pa jemljejo predlaganemu sistemu njegove bistvene poti. Zato, je bilo rečeno, naj bi bilo v bodoče čimmanj pooblastil, da lahko posamezni organi dovoljujejo razne izjeme, skratka naj bi bilo izjem čimmanj in naj bi posamezne neenakomernosti uravnavali z ukrepi, izven sistema s proračunsko pomočjo nerazvitim področjem s tem, da bi urejali probleme na ta način tudi pri posameznih panogah in podobno. V bodoče torej naj ne bodo izjeme pravilo, temveč res izjeme.
P. D.
POMURSKI VESTNIK, 16. febr. 1961
2
LUMUMBA UMORJEN
URADNO 'POROČILO ČOMBEJEVIH OBLASTI UMOR, KI SO GA PRIPRAVILI V ELISABETHVILLU □ ZGODBA O BEGU NAJ BI PRIKRILA ZLOČIN, KI SO GA IZVRŠILI ŽE POPREJ □ ŽIVLJENJEPIS LUMUMBE: ZGODOVINA KONGOSKEGA BO JA ZA NEODVISNOST.
»Naj vam povem odkrito: če nas bodo ljudje obtožili, da smo ubili Lumumbo, bomo odgovorili: »Doka-žile nam to! Osebno odrekam Zdmienim narodom pravico, da bi zavzeli stališče o tem vprašanju.« Tako je dejal katanški notranji minister Munongo v ponedeljek popoldne novinarjem, ko jim je saoročil, da so »kmetje nekega plemena v neki vasi jugozahodne Katange« na begu ubili kongoškega premiera in njegova dva sodelavca S predsednika senata Okita in obrambnega ministra Mpola ter jih takoj pokopali.
. Negotovost, ki je vladala dolge dni. v svetu - od prevoza treh prvakov iz thysvill-Skih. zaporov v Flisahethville do danes — je s tem pojasnjena. Mobutujev režim je izročil na smrt. pretepenega zakonitega kongoškega predsednika skrajnemu separatistu in najbolj odkritemu poborniku bel-gijške vrnitve v Kongo. Režim, ki prejema denar iz tujine, i-šče prostovoljce za »tujsko legijo« in nabavlja orožje' za boj proti; enotam zakonite vlade v Stanleyvillu, je sledil priporočilom belgijskih svetovalcev in segel po sredstvu, s katerim so kolonialne sile svoj čaš »reševale« neljuba vprašanja: ubil je svoje politične nasprotnike, zahrbtno in strahopetno, nato pa si izmislil zgodbo - o »nekakšnem pobegu« in likvidaciji nekje na vasi.
Ni čudo, če jo zahrbtni zločin močna odjeknil v svetu ih naletel na proteste svetovne javnosti. (Jugoslovanska vlada je poslala takoj protestno pismo predsedniku Varnostnega sveta!). Zločin se je zgodil ob nemi navzočnosti čet Združenih narodov, tistih čet, ki jih je zakohiti premier povabil v
Kongo z željo, da bi onemogočile belgijske spletke in spletke od Belgijcev podkupljenih domačih separatistov in avanturistov. Namesto da bi posredovale in zaščitile zakonite oblasti, so dovolile, da so se nasprotniki kongdške neodvisnosti in enotnosti oborožili in okrepili. Ko pa je. pretila nevarnost, da bi Varnostni svet vendarle slednjič kaj u-krenil, so separatisti segli po — umoru.
Pokojni predsednik Lumumba se je rodil leta 1926 v kraju San-kuru v pokrajini Kasai v plemenu Baluba. Po končani osnovni šoli je naredil triletno šolo za poštne uslužb.ence. Leta 1957 se je preselil v Stanleyvlile ter postal direktor neke trgovske družbe: Kmalu ge je vključil v nacionalno gibanje za osvoboditev Konga«. Leta. 1958 je postal predsednik gibanja proti ' belgijskemu kolonializmi!. Konec tega leta je sodeloval na vseafriški konferenci v Akri. Ko je leta 1959 zahteval od Belgijcev priznanje neodvisnosti, so ga kolonialne oblasti; obhodile na šest mesecev zapora. Slednjič so’ Belgijci februarja leta 1960 na konferenci »okrogle mize« izjavili, da bodo Kongu priznali 30. junija neodvisnost.
Na- prvih volitvah, na katerih je sodelovalo 69 strank, je Luni umbovo nacionalno gibanje dobilo od skupnega števila 137 poslanskih mest 41 sedežev, Kasavu-bujeva stranka Abako pa le 12.
Nato se prično težave nove republike. Belgijci nočejo iz dežele, separatist Combe pa z njihovo pomočjo in prigovarjanjem razglasi neodvisnost Katange. Nato sledi zasedanje VS, v Kongo pridejo prve enote OZN, toda te ne Izvajajo določb VS.
Predsednik republike Kasavubu je skrivnostno molčal do 5. sep- tembra, ko je nenadoma izdal dekret o razrešitvi dolžnosti Lumum-be in simenoval za novega predsednika Ileoja. Lumumba je zavrnil obtožbe in prevzel vse državne posle sam v roke, potem ko mu je skupščina izglasovala zaupnico. Kasavubu je nato organiziral skupinb zarotnikov, ki je Lumum-bo aretirala; Čež nekaj ur je Lu-mumba spet-prišel na svobodo in dobil y skupščini zaupnico.
14. septembra je polkovnik Mo-butu izvršil državni udar, s silo zasedel ministrstva, skupščino zaprl in postavil svoj svet komisar-, jev. Lumumba se je najprej umaknil, nato pa zaprosil OZN za zaščito. Misija OZN je stala ob strani in cjelo pomagala Mobutuju s tem, da je zaprla' letališča.
Nato je sledil znan napad mo-butujevcev na gansko veleposlaništvo. Lummba je zato 28. novem?, bra na skrivaj odpotoval iz Leo-poldvilla skupno s predsednikom senata Okitom in obrambnim ministrom Mpolom. Kot kaže, so mo-butujevci izvedeli prav v misiji OZN za Lumumbov umik. Pripravili so s pomočjo belgijskega helikopterja zasedo in vse tri prvake ujeli. Najprej šo jih pretepene zaprli v garniziji Thysville, ko pa se je tu uprlo vojaštvo, so ga izročili čombejevim oblastem v Elisabeth-villu. Nato je sledilo dolgo obdobje molka, dokler niso razširili vesti o nekakšnem begu in v ponedeljek slednjič vest o likvidaciji.
Eden zadnjih posnetkov — Premier Lumumba z zvezanimi, rokami na hrbtu, ko so ga ujeli Mobutujevi vojaki.
Obisk prijateljem
V torelk je predsednik Tito na »Galebu« krenil na prijateljski obisk nekaterim afri-škim deželam — Gani, Togu, Liberiji, Gvineji, Maroku in Tunisu ter Z AR. Z ladjo, ki je postala že neke vrste simbol prijateljske misije jugoslovanskega predsednika, bodo .potovale tudi lepe želje vseh jugoslovanskih narodov, da bi bili obiski in razgovori, ki jih bo imel z državniki pred nedav-nim osvobojenih afriških naro-dov, čim plodnejši.
Visoki obisk odraža težnje jugoslovanskih narodov, da bi razvila čim tesnejše in konstruktivne jše. sodelovanje med državami, obenem pa tudi odraz prepričanja, da so nepo-sredrii, osebni stiki najodgovornejših državnikov. velikega pomena, da bi te smotre dosegli. Če k temu dodamo še to, da je večina dežel, ki jih bo jugoslovanskih predsednik obiskat, šele na pričetku neodvisnega življenja, potem je, sreča-nje s tamkajšnjimi državniki še toliko pomembnejše,
Jugoslovanski predsednik ne prihaja na afriška tla kot nepoznani gost. Jugoslavija je s Svojo vsakdanjo politiko doka-zala, kakšno mora biti sodelovanje med različnimi državami sveta in ha Čem mor d te-meljiti. Ideje miroljubnega sožitja postajajo v jugoslovanski
praksi resnica, o kateri se lahko vsi prepričajo. Predstavniki neodvisnih dežel so lahko na vseh mednarodnih srečanjih, posebno pa še v OZN, začutili, da imajo v naši državi resničnega, odkritega prijatelja in pobornika.
Toda pri vsem tem pa ne smemo pozabiti, da so afriški narodi tudi seznanjeni z jugoslovanskim bojem za neodvisnost, z jugoslovanskim bojem, z dediščino preteklosti (zaostalostjo in bedo) in z bojem za čimhitrejši, dvig življenjske ravni. Zato ni zgolj naključje, da marsikje z uspehom uporabljajo jugoslovanske izkušnje. Naša dežela je tudi vedno pripravljena nuditi zaostalim afriškim deželam gospodarsko in tehnično pomoč, kolikor ji je to mogoče.
Posebno vlogo pri jugoslovanskemu zbližan ju z afriškim svetom igra resnica, da jugoslovansko politiko ne obremenjuje blokovska ihta in da torej povsod nastopa s svojim, lastnim mnenjem brez kakršne koli blokovske primesi, Za tako politiko se je odločila večina zares neodvisnih afriških dežel, ker najbolj, ustreza njihovim nacionalnim interesom. V takem ozračju ni težko najti skupen, jezik za vse, kar se nanaša na zunanjo ;politiko in na medsebojno sodelovanje. 
Program treh točk
Washingtongg • Predsednik ZDA Kennedy je kot trde dobro obveščeni viri, izdelal. poseben na-črt za zboljšanje odnosov s Sovjetsko! zvezo. To naj bi dosegli v treh etapah. Najprej naj bi doseg-
li "ozračje spodobnosti"; v medse-.
bojnih odnosih. Zatem bi se domenili o kongoškem in laoškem vprašanju in nekaterih-drugih perečih problemih, (razorožitev, odnosi Vzhod-Zahod). Tretje obdobje bi v bistvu predstavljali pogovori na »najaviš ji ravni-« s Hruščevom, in drugimi predsedniki držav. .....
Državljanska vojna na pohodu
E lisa b e t h v i 11 e - Posebni odposlanec glavnega tajnika' OZN Hammarskjolda, Dajal, je v posebnem pismu opozoril na nevarnost državljanske vojne v Kongu. Enote seeesionista Coihbeja so te dni pričele ofenzivo proti onim krajem v Severni Katangi, ki šo jih zavzele četč osrednje kongoške vlade iž Stanleyvilla. Katanška vlada je razen tega zagrozila, da bo napadla tudi enote OZN. Če bi sku-šale kakor koli posredovati.
Jugoslavija na mednarodnih
velesejmih
Beograd - Jugoslavija bo letos sodelovala na 16 mednarodnih velesejmih: v Leipzigu, Budimpešti, Poznanju, Brnu, Milanu, Casablanci, Goteborgu, Chicagu, Izmi-ru, Damasku, Solunu, Dunaju, New Delhiju, Bariju, Kairu in
Kdlnu. Razen tega bo, naša, država priredila samostojne jugoslovanske gospodarske razstave, v Šao Paolu (Brazilija),.. Kopakriju (Gvineja), Akri (Gana) in Kartumu (Sudan) ter stalno razstavo našega blaga v v New Yorku.
Razstave naših podjetij na mednarodnih sejmih in' samostojne razstave v tujini bo organiziral Zavod za gospodarsko propagando v tujini Zvezne zunanjetrgovinske zbornice.
Pritisk zoper Salazarja LizbonaNedavno akcijo treh opozicijskih prvakov Portugalske, naj predsednik Tomas zamenja sedanji Salazarjev: diktatorski režim z novim kabinetom, je podprlo še 70 osebnosti, ki so nedeljo poslale podobno, Zahtevo predsedniku. Opozicija na Portugalskem zavzema za jamstvo demokratičnih svoboščin, o katerih govori ustava.
• Te in podobne zahteve so preplašile Salazarjeve pristaše. K temu je treba dodati še znano afero z ladjo »Santa Maria« ter upore v koloniji Angoli. Tu je pred dnevi skupina oboroženih upornikov ponovno napadla, zapor, v katerem so politični zaporniki. Na drugi strani z letaki razglašajo nove uporniške akcije po vsej koloniji.
GUSAR V OBLAKIH
Nobena skrivnost ni, da francoske-bojne ladje, zaustavljajo tuje ladje na odprtem morju v nekakšnem ypriroje-nem strahu, da ne bi »prevažale vojaškega materiala« — za Alžir. To se je dogodilo, do-, slej Že tudi s tremi jugoslovanskimi ladjami. Vsi protesti so Ostalizaman: Francosko poveljstvo je gluho za vse mednarodne norme...
Brežnev — tarča piratov
Pred dnevi — bilo je 9. februarja — je francoski lovec izstrelil dva strela na sovjetsko civilno letalo. "IL-18", s katerim je potoval v Maroko na prijateljski obisk predsednik Prezidija Vrhovnega sovjeta ZSSR Brežnev s svojimi sodelavci. Sovjetska vlada je ob pravem času sporočila to pot Parizu, toda tu so v duhu neprestanih provokacij našli notranji razlog in uprizorili mednarodni škandal, kakršnega le redko pomni moderna zgodovina.
Na prvi sovjetski protest zaradi takega gusarskega dejanja so v Parizu odgovorili, da se letalo ni držalo napovedane smeri. Trde tudi, da je fran-coski lovec samo izstrelil dva strela v opozorilo, potem ko v sovjetskem letalu niso odgovorili na njegove brzojavne po-žive. Kakor da bi šlo za kakršno koli drugo letdlo, a ne za letalo osebe, ki predstavlja poglavarja sovjetske države!
Nič čudnega ni, če je sovjetsko zunanje ministrstvo primerno odgovorilo na to »opravičilo« in »pojasnjevanje. Ne nameravamo, navesti celotne protestne note, temveč samo njen del. Kdo je dal Franciji pravico, da se ukvarja z "identificiranjem" letal drugih dežel, če lete v zračnem prostoru nad odprtim. morjem? Splošne mednarodne norme dopuščajo svobodne polete v zračnem, prostoru nad odprtim morjem. Nihče ne
sme omejevati te svobode, razen tedaj, če želi po vsej sili postati kršilec mednarodnih zakonov.
In prav v tem predstavlja ta primer kričeče dejanje proti ustaljenim mednarodnem navadam in dogovorom: podobno kakor zaustavljanje tujih ladij na odprtem morju. Kaže, da v Parizu namerno posegajopo teh dejanjih. V primeru majhnih držav še, kot kaže, skrivajo za svojo "veli-čino". Toda kako si lahko zar mišljamo tak postopek v zvezi s SZ, s priznano velesilo v vseh ozirih? Ali ni to namerno netenje napetosti tudi tam.
Jcjer je ne bi bilo treba? Ali ne gre za odkrito negodovanje, ker pred kratkim osvobojeni narodi na Črnem kontinentu sprejemajo v svojo sredo najmočnejšega predstavnika Vzhoda! slednjič: ali niso v. Parizu krivi če izgubjajo patije na oni celini, kjer so v, času nemotenega kolonialnegd režima gospodarili po svoje, kot brezsrčni kolonizatorji?
Moskva zahteva pošteno o-pravičilo in poročilo o tem, kako so kaznovali krivca. S tem se strinja tudi poštena mednarodna javnost. Gusarstvo o-stane, gusarstvo, četudi jo iz- vajajo »olikani« Francozi...
ČOMBEJEV POLKOVNIK
PARIŠKA ULICA CAMBON 29-SEDEŽ ZA KUPOVANJE FRANCOZOV V KATANŠKO »TUJSKO LEGIJO« □ ZARADI PROTESTA FRANCOSKE JAVNOSTI PREPOVEDANO NADALJNJE NOVAČENJE  20.000 BELGIJSKIH FRANKOV IN 200.000 STARIH FRANCOSKIH FRANKOV ZA NAGRADO	
V Parizu deluje že nekaj časa »lajno« središče, v •katerem novačijo prostovoljce za tujsko legijo v Ka-tangi, podobno kakor v Belgiji, v ZDA in še marsikje drugje. Pred nedavnim je predsednik separatistične katanške vlade Combe imenoval francoskega upokojenega padalskega generala Trinquireja za poveljnika te legije in sploh za poveljnika katanške vojske. Pri tem je bržkone računal na njegovo bogato kolonialno preteklost, General se je namreč »odlikoval« v času indokitajske vojske in pozneje v Alžiru in ima torej precej »izkušenj« ter »ugleda« pri zatiranju tistih, ki žele resnično svobodo in neodvisnost.
Francoska vlada je te dni ndvačenje sicer prepovedala, sklicujoč se na ustavo, joda središče bo po vsej verjetnosti svoje delo opravljalo tudi naprej, seveda v ilegalni obliki. In kje je to središče - v Parizu? Dopisnica »Vjesnika« D. Janekovič piše o tem naslednje: »V bližini ministrstva za mornarico, nekaj korakov za Oglom in povsem blizu predsedstva republike, približno kakih 500 m zračne črte, naletiš na ulico Cambon. Na ulico Josepha Cambona, pravnika, morda pa tudi na ulico bratov Cambon, Paula in Josepha, nekdanjih francoskih diplomatov. Vseeno! Vsi trije, so že zdavnaj mrtvi, bili so, kot pravijo, dobri in zasluženi državljani. Zato je ulica, ki se razteza tja do. Faubourg-Saint-Honre, polna luksuznih, prodajaln, zato je tu tudi de Gaul-lov sedež .:.«
Dopisnico je pri vsem tem zanimala samo določena hiša s številko 29 in tudi vse tisto, kar se je skrivalo v petem nadstropju. Tu so pod razobešeno Čombejevo sliko napisali krtico katanške himne, ki se prične takole:
»Katanška zastava, krasen simbol, vesela plapolaj nad našo republiko! Naj duh pred teboj se odreče
bridkosti,
naj pomirjena duša poleti proti
nebu!
O, Katanga!«
Kdo bi lahko dejal, da Pariz ni ogromno, večmilijonsko mesto? Vendar v njem zveš vse, zares vse v pičli uri. Vseeno je, kako. toda zveš pa! Po časniku, po radiu ali pa preprosto po najhitrejšem brezžičnem telegrafu — od ust do ust. Tako je bilo tudi s hišno številko 29 v ulici Cambon. Semkaj je do-pisnica prišla dvakrat, v petek
zjutraj v času, ko so časniki ob-edovali Lumumbe, in nekaj ur pozneje, ko so z mastnimi črkami sporočili svetu novico: »Patrlce Lumumba je pobegnil iz zapora!«
»Ko sem se znašla pred ultra-moderno šestnadstropnico št; 20« piše dopisnica, »se mi je prvi hip , zdelo, da je časnikarski podatek o Trinquierovem pariškem sedežu netočen, da je nekdo zgrešil številko. Na vratih ni bilo nikakega
znamenja, le bleščeče se stopnišče, čisti zidovi, preproge in zelenje ...
Vendar sem pozvonila in vstopila.
Sele v prvem nadstropju sem našla napis: Obvestila. Slišala sem razgovor' v francoščini. Nek moš-
ki je vprašal, če je tu urad pol-kovnica  Trinquierja.
»Mislite urad za sprejem v ka-tanško armado?« me je popravil nek zenski glas ter zelo ljubeznivo pristavil: »Peto nadstropje, vstopili hoste ravno v predsobo. Videli boste ostale in sobo 51.. .«
Od zgoraj sem zaslišala razgovor in hrup. Tisti, ki so opravili posel, so prihajali. Drugi so se vzpenjali z istim namenom in z i to zeljo: da se prijavijo in vpišejo v tujsko legijo, ki jo tu, v
središču Pariza, novači francoski padalski polkovnik Trinquier za tiste, ki so ga plačali in poslali kakor poveljnika Combejeve armade, da bi svoje dolgoletne indokitajske in alžirske izkušnje prenesel — za belgijsko »Union Miničre« in za banko »Rothschild« ...«
»Škandal,« piše nek pariški časnik ih pristavlja: »Be Ganile ne bi smel dovoliti, da bi en sam novačenj vojak odšel iz Pariza v o-krvavljeno Ratango!«
»Mar nimamo dovolj sramote ih škandala- zaradi Al žira, mar Kongu ni dovolj muke?« pristavlja drugi časnik ...
“Toda v hišo št. 29 že osem dni prihajajo in odhajajo francoski re-zervni častniki, podčastniki, bivši vojaki, ojekleneli ih prekaljeni v kolonialnih vojskah. Prihajajo in
jih takoj pregleda francoski zdravnik, polkovnik, špecialist za tropske bolezni.
Potem ko jih preizkusijo v vojaških veščinah in znanju, odhajajo spretni strelci in izurjeni psihoanalitiki kolonialnih vojska v E-lisabetville — Combeju v pomoč! Po vesteh iz nekaterih francoskih časnikov je že kakih sto francoskih rezervnih častnikov — skrajnih desničarjev — že odpotovalo v Kataneo. Več francoskih podčastnikov in vojakov drugih nacionalnosti iz emigrantskih skupin je že odšlo iz Pariza v Južno Katanso, kjer so taborišča za urejene Combejeve pisane najemniške armade.
»Nek francoski novinar je vsto-ril v hišo št. 29 istega dne kakor jaz in se predstavil za prostovoljca samo zato da bi lahko opisal in. prikazal Trinquferovo središče,« piše dopisnica. »Meni je bilo dovolj. kar sem slišala, ko sem se vzpenjala po stopnicah in stala pred .prostorno predsobo, kjer je bilo kakih deset bodočih Cnmbe-ievth vojakov. Čakali so v vrsti s kovčkom in svojo osebno opremo.«
Nek francoski novinar je izzval razgovor o bodočem zaslužku. Vsak vojak prejme nekaj ur pred tem, 'preden se vkrca, 20,000 belgijskih frankov in 200.000 starih francoskih frankov nagrade. Ko prispe na določeno mesto, znaša njegova mesečna plača 150.000 frankov. Narednik prejme 180.000, podporočnik 240.000 ...
V hipu, ko je eden. navzočih bodočih legionarjev sporočil, - da je treba podpisati vojaško obveznost za pet let, je nastala živahna razprava. Zatem sta dva zapustila kraj čakanja ter pohitela po stopnicah. na ulico...
Francoskega padalskega polkovnika so, kot se sliši v Parizu, tudi predčasno upokojili, da bi mu omogočili zakonit odhod k Combeju. To pomeni, da o njegovem . početju vedo tudi najvišji krogi. Od tod tudi formalna prepoved za novačenje, ki jo je pred dnevi izdala vlada. Toda nihče ne dvomi, da bo Trinquier našel drugo, primerno pot za svoje namene. .
Taborišče »tujske legije« nekje v Alžiru
POMURSKI VESTNIK, 16. febr. 1963
3
LJUDJE IN NAČRTI
Na Apaškem polju je povojni čas prinesel kopico sprememb. Življenje in delo v tem severozahodnem predelu Pomurja je ljudi iz tako različnih krajev Slovenije, ki so se tu naselili, povezal v enoto, iz katere je čutiti skupne cilje za lepšo bodočnost. Pogovor z nekaterimi ljudmi nas je o terji tudi močno prepričal.
Zimo izkoristijo za vrsto koristnih in prijetnih stvari. Tako je tudi prav. Poleti za kaj takega ni časa. Takrat je treba zgodaj vstati in iti na polja in ttavnike. Zdaj pa je dovolj časa za seminarje in tečaje, pa tudi lepo urejena kino dvorana je navadno vedno polna obiskovalcev kina. Večkrat zavrtijo tudi kakšen film za šolarje osnovne šole. Pred kakimi štirinajstimi dnevi so kupili magnetofon, ki ga že s pridom uporabljajo. Kupili pa bodo tudi televizor. Čelo dva. Enega bo kupila DPD »Svoboda-« Apače, drugega osnovna šola. In še to: mladina tudi rada zahaja v prostore domačega društva »Partizan«.
V	SZDL 90 ODST. PREBIVALCEV
Te splošne ugotovitve so mi dale napotilo za razgovor s predsednikom. krajevnega odbora SZDL Ivanom Lesjakom in z nekaterimi drugimi vaščani o bodočem razvoju Apač in sosednjih vasi. Obširen program bodočega perspektivnega razvoja bo moč uspešno realizirati le s skupnimi prizadevanji in z najširšim sodelovanjem vseh članov SZDL in ostalih V bodočih petih letih bodo vključili v članstvo 90 odst. vseh prebivalcev teh krajev. DPD »Svoboda« Apače, ki je gotovo eno najboljših društev daleč, naokrog, bo tudi letos in v prihodnjih letih delovalo v sekcijah. 
v Črncih »rdeči kotiček«
IN OTROŠKO ZAVETIŠČE
V	Črncih nameravajo že letos ustanoviti dramsko skupino in urediti »Rdeči kotiček«, ki naj bi bil center kulturnega, društvenega in družabnega življenja. V okviru »Rdečega kotička« bodo osnovali tudi knjižnico s čitalnico in kupili televizijski aparat. V tem kraju nameravajo urediti tudi dvorano za potrebe tamkajšnjih družbenih organizacij. Se in še imajo v načrtu. Ce bo dovolj, sredstev, bodo morda že letos začeli tudi s šiviljsko-prikrojevalnim tečajem.
Pozabili niso tudi na otroški vrtec v Črncih. V novoustanovljenem vrtcu bodo našli varno zavetišče predšolski malčki, njihove mamice pa se bodo lahko zaposlile, saj na delovišču v Črncih primanjkuje delovne sile. Otroško zavetišče naj bi odprli že letos. Otroci naj bi bili v zavetišču ves čas dela njihovih staršev, ne glede na letni čas in šolske počitnice.
NAJVEČ JA ZELJA: VODOVOD IN KOPALIŠČE
Skupna želja prebivalcev Apač in bližnjih vasi je vodovod, ki bi ga naj speljali s Plitvičke-ga vrha. Jarke za vodovod so ljudje pripravljeni skopati s prostovoljnim delom. Prav tako bi sodelovali prj polaganju cevi. Vendar se zavedajo, da bo to premalo, zato pričakujejo finančno pomoč od občine. V prihodnjih petih letih naj bi tudi končali z že začetimi deli na letnem kopališču, v črnskem gradu pa nameravajo urediti zimsko kopališče. Tu sicer že obstaja takšno kopališče in z manjšimi sredstvi bi se dalo popraviti in urediti tako, da bi bilo dostopno vsemu okoliškemu prebivalstvu.
CESTE, MOSTOVI, ELEKTRIKA . . .
Ko sem se zanimal za nekatere komunalne dejavnosti, so mi omenili, da bodo v bodočem petletnem perspektivnem obdobju uredili vse odtočne vode Apaškega polja in začeli z izvajanjem agrotehničnih ukrepov za izboljšanje tal. Vse to naj bi še odražalo v obliki drenaž, namakalnih
in odvajalnih naprav. Ze letos in prihodnje leto bodo zgradili nekatere nove mostove in popravili ceste, s katerimi se seveda zdaj tudi v Apačah ne morejo kdove kako pohvaliti.
Čeprav v Apačah elektrika ni neznana stvar, saj jim s pridom služi že vrsto let, ljudje v vaseh Grabe, Pogled in v delu Konjišča ob Muri še nimajo električne napeljave. V teh vaseh bodo, kakor so mi povedali, dobili elektriko že letos.
STANOVANJSKA STISKA TUDI V APAČAH
Naraščajoče potrebe narekujejo gradnjo stanovanj tudi v Apačah. Do leta 1964 bodo morali tu zgraditi vsaj dva stanovanjska bloka, prav tako pa enega v Črncih. V enem izmed blokov bodo uredili brivnico, ki jo v Apačah zelo pogrešajo, v drugem pa pralnico in šivalnico. Z ustanovitvijo pralnice in šivalnice bodo za apa-ške gospodinje nastopili lepši časi. Vesele je bodo zlasti tiste žene, ki so zaposlene, posluževale pa se jih bodo tudi one, ki se še nameravajo zaposliti
OSTALI NAČRTI
Tudi telefon jim dela preglavice. Telefonska linija sega samo do Crnc. Potrebno jo bo podaljšati vse do Cmureka. V načrtu imajo tudi gradnjo žitnega silosa!, ki ga bodo zgradili iz pridobljenega materiala, ko bodo podrli razpadajoče stavbe v bližini apaškega mlina. V bližnji prihodnosti! bodo popravili obe šoji v Apačah. Urediti je treba stranišča in greznice. V najkrajšem času mora šola dobiti vodovod. Nabaviti bodo morali tudi nov inventar in urediti šolsko dvoriščb. V otroškem vrtcu v Apačah bodo uredili fasado, zgradili igrišče in bazen. Prav tako pa tudi vodovod in igralnico.
Zaradi naraščajočega tujskega prometa bodo ob obeh straneh ceste uredili pločnike. Sedanja
cestna razsvetljava ne zadovoljuje več. Zamenjali jo bodo s' sodobnejšo in bolj ekonomično neonsko razsvetljavo.
Ze nekaj let imajo uslužbenci in nekateri delavci problem s prehrano. Zato pri sestavljanju perspektivnega plana niso mogli mimo tega. Da bi končno rešili ta problem, bodo že letos brga-nizirali obrat družbene prehrane.
Vse to nam je dovolj velik dokaz, da v Apačah nočejo zaostati za splošnim razvojem pri nas. Sestavili so obširen program za novo petletno obdobje. Vnejna in želje prebivalstva po boljši in lepši ureditvi svojega kraja pa nam tudi ‘ dovolj zgovorno priča, da bodo s skupnimi močmi kos zastavljenim nalogam.
R. Jaušovec
MED MLADINO ZANIMANJE ZA DELOVNE AKCIJE
V zadnjih treh letih se je iz Pomurja udeležilo zvezne delovne akcije, na cesti Bratstva in enotnosti od Ljubljane do Djevdjelije okrog 1360 mladincev in mladink in to v desetih samostojnih brigadah in štirih kombiniranih brigadah z drugimi okraji iz Slovenije. Vse te brigade so bile štiride-setkrat udarne in 22-krat posebej pohvaljene, 441 mladincev je bilo proglašenih za u-darnike, 545-krat pa pohvaljenih. Več kot tričetrt brigadirjev je obiskovalo razne tečaje, veliko od njih si je pridobilo kvalifikacije. Tako je nad 100 mladincev končalo traktorski tečaj, 45 zidarski itd. V lanskem letu se je delovne akcije udeležilo okrog 650 brigadirjev in brigadirk, od tega je bilo 240 kmečkih fantov in deklet. Gradnje ceste Lenart — Radgona pa se je udeležilo 210 mladincev in mladink.
, Poleg zvezne in republiške akcije se je mladina pridno u-
deleževala raznih akcij doma. S prostovoljnim delom je pomagala graditi, vaške domove, sodelovala pri gradnji cest, športnih objektov in pri raz-nih večjih ter. manjših delih na vaseh.
Tudi letos, je med pomursko mladino veliko zanimanje za delovne akcije. Prav posebej se mladina zanima za specialno mladinsko delovno brigado.
Letos bodo iz Pomurja šle štiri brigade na zvezno mladinsko akcija in to dve specialni. Občinski komiteji že zbirajo brigadirje, mladinski aktivi pa razpravljajo ter zbirajo najboljše mladince, ki se bodo letos udeležili delovnih akcij.
Vsa leta je bil največji problem dobiti dober vzgojni kader v brigadah. Tako bo do 10. marca v Murski Soboti seminar za vodstveni kader v brigadah.
VESTI
Mladina na Janževem vrhu je zimske dneve dobro izkoristila. Naštudirala je veseloigro »Micka premisli si«. V nedeljo so igro uprizorili na domačem odru. Z igro nameravajo vati še v sosednjih vaseh.
Mladina na Kapeli je letos poživila delo aktivov. Posebno delavna je folklorna skupina, ki je v zadnjem času naštudirala nekaj narodnih plesov. Tako so priredili v nedeljo »Večer folklore«. Uspešen nastop je mladino še bolj vzpodbudil k intenzivnemu delu. Zato je dramska skupina že začela pripravljati dve veseli enodejanki.
Nabiralna akcija za alžirske otroke, ki je bila zaključena prvega februarja, je v Pomurju dobro potekala. Pionirji so zbrali in odposlali 622.900 dinarjev. Največ — 270.000 dinarjev — so zbrali v soboški občini.
Občinski komite LMS v Gornji Radgoni namerava prirediti v Tednu mladosti javno mladinsko oddajo, ki bo posvečeba ob-, letnici revolucije. Mladina bo na javni oddaji tekmovala v spoznavanju domačega kraja ter sodelovanja domačih krajev v NOV. Oddaja bo imela dva dela: »Spoznavaj svoj kraj v revoluciji« ter »Pokaži, kaj znaš«.
V	radgonski občini je letos med mladind nekoliko manjše zanimanje za kmetijsko-gospodarske šole. Od šest nameravanih šol deluje le ena in to v Stogovcih. Solo obiskuje 21 mladincev in mladink. Pouk na kmetijsko-gospodarski šoli se je pričel že meseca novembra. Mladina obiskuje šolo dvakrat tedensko. Za zaključek pouka pripravljajo manjšo prireditev.
Na nedavni seji Združenja šoferjev in avtomehanikov v M. Soboti so sklenili, da bo letošnja okrajna prireditev ob Dnevu šoferjev v Gornji Radgoni in to ob priložnosti otvoritve nove avtobusne postaje.
Rakičanska mladina je priredila pretekli petek za bolnike soboške bolnišnice Veseli večer. To je bila že tretja podobna prireditev.
V	Gnrnjl Radgoni deluje mladinska politična šola, v katero se je vpisalo 36 mladincev. Solo obiskuje le 17 mladincev, to zato, ker je medtem organizirala nekatere tečaje tudi Ljudska univerza, ki jih obiskuje tudi mladina. Sest mladincev iz Črnec pa je moralo šolo opustiti zato, ker nimajo primernega prevoznega sredstva.
Dolgoletna želja vaščanov Apaškega polja, da dobijo zobno ambulanto, se je v prejšnjem tednu vendarle uresničila. Zobna ambulanta deluje dvakrat tedensko, zobozdravnik pa prihaja iz Gornje Radgone. Do zdaj so namreč morali prebivalci Apač in okoliških vasi hoditi k zobozdravniku v Gornjo Radgono, pri tem pa so zaradi prevelike oddaljenosti izgubljali mnogo časa.
S prvim januarjem 1961 je v Apačah začela delovati pravna posvetovalnica, v kateri dajejo pravne nasvete prebivalcem Apaškega polja. Pravna posvetovalnica deluje vsako nedeljo.
. V kratkem bodo pravno- posvetovalnico odprli tudi v Črncih.
Tudi mladina v Apačah, Segovcih, Mahovcih in Črncih je zelo aktivna. Poleg ostalega se izobražuje na predavanjih, ki sta jih na pobudo občinskega odbora RK Gor. Radgona organizirali Mira Lesjak in Dragica Kuti. S predavanji so začeli že v sredini decembra lani, končali pa bodo konec februarja.
Snovi so izbarne tako, da so za mladega Človeka res zanimive 4 in privlačne. Naj omenimo med njimi samo nekaj najvažnejših: priprava za zakonsko življenje, spolna vzgoja in kontracepcija, nega bolnika in dojenčka, osebna higiena, prehrana in gospodinjstvo. Predavajo dr. Lojze Toplak, med. sestra Marjeta Kapun, babica Marjana Vidonja in učiteljici Zdenka Slamšek ter Marija Hafner. Predavanja obiskuje okrog 25 mladink in mladincev.
Na Apaškem polju je okrog 20 mlajših članov ZK. Prejšnji četrtek so začeli z organiziranim študijem v Črncih, ki bo trajal vse do konca meseca marca. Program študija obsega snov iz zgodovine KPJ, o vlogi ZK danes, o vlogi delavskega razreda pri preobrazbi družbe, o materialističnem pojmovanju sveta itd. Predavajo predavatelji iz Apač in Gornje Radgone.
DPD »Svoboda« Apače si je na občnem zboru zadnjega januarja zastavila obširen program dela za novo sezono. Dramska sekcija v Apačah bo letos uprizorila dve igri. Prav tako nameravata dramski sekciji v, Črncih in Segovcih naštudirati po eno igro. V Apačah bodo letos organizirali še pevski koncert, prireditev »Pokaži, kaj znaš«, predavanje o glasbi in literarni večer, na katerem bodo nastopili samo domači literati. Sodelovali bodo tudi na proslavi 20-letnice vstaje v Apačah in na okrajni proslavi. Apaška Svoboda se zavzema tudi za dokončno ureditev odra in garderobe v dvorani in za preureditev kino dvorane za kinemaskopske filme ter ureditev parka pred domom Svobode.
-rj-
Seja Občinskega ljudskega odbora v Ljntomeru
DOSLEDNEJŠE IZVAJANJE ODLOKOV
Na zadnji seji Občinskega ljudskega odbora v Ljutomeru se je po poročilih veterinarske, kmetijske in gradbene inšpekcije razvila živahna razprava. Odborniki o-beh zborov pa so z zanimanjem spremljali tudi poročilo o melioraciji Ščavniške doline.
SEJA ObLO Gornja Radgona
Na seji obeh zborov ObLO Gornja Radgona prejšnji četrtek, so odborniki najprej poslušali poročilo o delu upravnih organov ObLO v preteklem letu, nakar so po končani razpravi po, poročilu izvolili nove člane nekaterih svetov občinskega ljudskega odbora in imenovali člane občinske popisne komisije za popis prebivalstva. Imenovali so tudi nove člane v šolski odbor gimnazije in učiteljišča v Murski Soboti, vajenske Šole v Gornji Radgoni in člane v upravni odbor Zavoda za vodno gospodarstvo za porečje Mure.
Po končani skupni seji so odborniki ObLO Gornja Radgona na ločenih sejah razpravljali o dopolnilnem proračunskem prispevku iz osebnih dohodkov ter sklepali o predlogu ustanovitve Muzejske zbirke v Gornji Radgoni. Na ločenih sejah so razpravljali tudi o nekaterih garancijah in o premoženj sko-pr avnih zadevah.
NOVA SKLADIŠČA IN
HLEVI NA CANKOVI
V zadrugi na Cankovi bodo dali v prihodnjih letih precejšen poudarek razvoju živinoreje. Za sedaj gradijo hlev za 100 glav goveda, v najetih hlevih pa imajo 44 glav goveje živine, odkupiti nameravajo še nekatere neizkoriščene gospodarske objekte. V teh bodo razen skladišč in garaž uredili tudi hleve.	-ko
V poročilu kmetijske inšpekcije so nakazali potrebo po popolnejšem izvajanju odlokov o agrotehničnem minimumu ter navedli primer, da so jeseni zasejali v občini v skladu s predpisi le 32 hektarov pšenice, medtem ko je. bilo predvidenih nad 50 hektarov. Med drugim pa so tudi poudarili, naj pričnejo zadruge pravočasno škropiti sadno drevje.
Veterinar Gregor Jakelj, ki je poročal o delu veterinarske inšpekcije, je poudaril, da je v prvi vrsti potrebno urediti zadružne odkupne centre v Radoslavcih, Cezanjevcih in na Razkrižju, kjer odkupujejo živino skoraj na cesti. Z ozirom na bolezni pri živini, ki se še pogosto pojavljajo, pa je predlagal več preventivnega veterinarskega dela. V poročilu gradbene inšpekcije je bilo rečeno, da so lani V ljutomerski občini izdali 132 gradbenih dovoljenj. Glede na predvidene gradnje v prihodnjih letih, so nakazali potrebo po utrditvi Gradbenega podjetja »Remont« v Ljutomeru, ki bo moralo posvetiti večjo pozornost organi-
zaciji gradbišč, zagotovitvi mehanizacije in strokovnega kadra ter ubrati drugačno pot nagrajevanja delavcev.
Ko so poročali o melioraciji Ščavniške doline, so omenili, da je doslej očiščena in regulirana struga Ščavnice v dolžini pol drugega kilometra in da bo za dokončno uresničitev programa potrebno prekopati
milijon 200 tisoč kubičnih metrov zemlje. Omenili pa so tudi, da bo začela Vodna skupnost verjetno že prihodnje leto z lastnim projektiranjem.
V razpravi so odborniki zahtevali, naj občinski ljudski odbor imenuje posebno komisijo, ki bo pregledala nekatere poljske ceste v okolici Veržeja in Noršinec, ki so jih traktorji kmetijskih gospodarstev precej uničili. Odborniki pa so se zavzemali tudi za to, naj zadruge pravočasno pričnejo s škropljenjem drevja. Kritizirali so tudi storitve nekaterih obrtnih podjetij.
Z občnega zbora DPD Svoboda Kadenci
Slatinsko podjetje bo ponagalo
DPD Svoboda v Radencih sodi med najmočnejše v radgonski občini, vendar so, kljub temu, da šteje društvo 331 članov, na nedavnem občnem, zboru ugotavljali, da je v vrstah Svobode vse premalo aktivnih članov. Izmed sekcij je bil v lanskem letu najbolj delaven mešani pevski zbor, ki je sodeloval pri vseh proslavah. Zdravilišče je kupilo zboru nove kroje. Uspešno je delovala tudi knjižnica, ki je nabavila med drugim tudi nekaj novih
knjig. Dramatski odsek Svobo-de je uprizoril v preteklem letu komedijo »Dobrodošla miss Agata«.
Delovanje društva otežkoča pomanjkanje dvorane. S tem vprašanjem se v Radencih ukvarjajo že nekaj let. Ker društvo ne zmore toliko sredstev, da bi uredilo zadružno dvorano, je priskočilo na pomoč zdravilišče, ki bo še letos dalo na razpolago toliko sredstev, da bodo dvorano dokončno uredili. V njo bodo premestili tudi kino.	Ika
V KRATKEM PO POMURJU
MARTJANCI — Pred nekaj dnevi je bilo v Tešanovcih predavanje o zunanji in notranji politiki. Predvidevajo pa v bodoče izvesti še zdravstvena predavanja. Predavali bodo zdravniki Zdravstvene postaje Martjanci.
DOBROVNIK — Minuli teden je Kmetijska zadruga »Brazda« Dobrovnik dala na razpolago svoje traktorje za prevoz
gramoza na vaške poti v Dobrovniku. Pri tem delu je pomagal tudi Elektro-mlin Lendava s kamioni. Navozili' so že okrog 300 kubičnih metrov gramoza.
IVANJCI — V nedeljo je bila v Ivanjcih seja krajevnega odbora SZDL. Med drugim so razpravljali o zbiranju prostovoljnih prispevkov, katere bi namenili za gradnjo spomenika narodnoosvobodilne borbe
v Gornji Radgoni. Nadalje so razpravljali tudi o gradnji zdravstveno-kulturnega doma. Letos nameravajo narediti z lastnimi sredstvi 80 do 100 tisoč zidne opeke. Poleg tega pa bi izvedli še akcijo za zbiranje gradbenega lesa.
BOREČI —Ker hodijo učenci iz Borejec v šolo na Tišino, so na zboru volivcev sklenili, da bodo s prostovoljnim delom prispevali pri gradnji nove o-semletke na Tišini. Doslej so že opravili okrog 400 prostovoljnih delovnih ur za pripravo zemlje za zidno opeko. KRAJNA — Aktiv LMS iz
Martjanec je v nedeljo, v dvorani vaškega doma v Krajni uprizoril veseloigro v treh dejanjih »Pogumni ženin«. Igro so si z zanimanjem ogledali vaščani iz domače in sosednjih vasi. 
TURNIŠČE — Na občnem zboru gasilskega društva v Turnišču so med drugim sklenili, da bodo letos ob 35-letnici obstoja gasilskega društva razvili prapor. Pričeli bodo tudi s pripravami za gradnjo gasilskega doma. Letos nameravajo kupiti motorno brizgalno. Za to imajo že zbranih pre cej sredstev.
POMURSKI VESTNIK, 16. febr. 1961
4
Nova dvorana v Apačah
ZOPET PRED KOPICO NOVIH NAIOG
Ni ostalo samo, pri načrtih. Tako so ugotovili v na letošnjem letnem občnem zboru Turistič-no-olepševalnega društva v Ljutomeru. Lanskoletni program so skoraj docela uresničili. Uredili so okolico tržni-ce, postavili nav vodnjak, vremensko hišico in reklamno tablo na Glavnem trgu, namestili opozorilne tablice ob cvetličnih pasovih, stene v prehodu pri banki pa napolnili z reklamami podjetij ter tako pridobili nekaj sredstev za nadaljnje delo. V minulem letu pa so zbrali že precej sred- štev tudi za novi razgledni stolp na Jeruzalemu. Nekoliko slabo pa je bilo lani z iz-letništvom, ker niso imeli na razpolago avtobusa.
Kot osrednjo značilnost občnega zbora bi lahko, omenili izredno živahno razpravo, ki
je prispevala program letoš-njegct dela vrsto novih nalogi Precej so na občnem zboru razpravljali, p ureditvi mesta in okolice, zlasti še o ureditvi nekaterih dvorišč v Ljutomeru, ki kazijo videz mesta, in okolice novih blokov na Ormoški Cesti. Ti so še vedno podobni gradbišču.
Nalog je več kot dovolj, v sredstev pa sorazmerno malo; zato jih bo treba smotrno uporabljati. V prvi vrsta, bodo morali poskrbeti za uspešno turistično reklamo z raznimi tablami in skicami, zasaditi nasade ob cesti, ki pelje v Jeruzalem, postaviti stolp v Jeruzalemu ter urediti nasad na Starem trgu v Ljutomeru. Morali bodo urediti parke ter po- skrbeti za razvoj lovnega tu-
rizma. Poudarek bodo dali tudi izletništvu.
Delo Turističnb-olepševarrie-ga društva je na zboru pohvalila tudi zastopnica Pomurske
turistične zveze, ki je podelila Dragu Novaku, Miroslavu Ben-čeku in Angeli Maršovi priznanja za dosedanje prizadevno delo-ko
V ljutomerski občini
CEPLJENJE OTROK PROTI NALEZLJIVIM BOLEZNIM
Že decembra lani so ukrenili v ljutomerski občini vse potrebno za cepljenje otrok pror ti Nalezljivim boleznim. Sestavili so poseben program cepljenj, ki jih bodo izvedli v letošnjem letu. V drugi polovici februarja, prvi polovici aprila in v drugi polovici maja, bodo cepili predšolske in šolske o-troke proti otroški paralizi. Marca, aprila in, junija bodo cepili otroke proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju.
Cepljenje proti davici, tetanusu, oslovskemu kašlju in kozam bo brezplačno, za cepljenje proti Otroški paralizi pa bodo morali starši prispevati za o.troka po štiri sto dinarjev. Proti otroški paralizi se lahko dajo cepiti tudi odrasli, za kar bodo morali prav tako prispevati, štiri sto dinarjev.
Računajo, da bodo letos v ljutomerski občini cepili proti omenjenim boleznim okrog 6600 otrok.
PRAVNI KOTIČEK
POMURSKEGA VESTNIKA
VPRAŠANJE: 
V	letu 1957 sem v eni izmed trgovin kupila tekstil, ki sem ga naknadnalgirtačala. O tem plačilu danes več nimam nobenega pismenega dokazia, trgovina pa sedaj zahteva, da 'tekstil po mojem drugič plačam, ker da ga sploh nisem plačala. Svoječasno sem slišala o zastaranju terjatev in me zanima, ali bi se v primeru tožbe takega ugovora lahko uspešno poslužila?
ODGOVOR:
V	smislu druge točkfe prvega odstavka 21. člena Zakona o zastaranju terjatev, Zastarajo terjatve gospodarskih organizacij, obrtnikov in imetnikov drugih poslovalnic za drugim osebam dobavljene blago, opravljeno delo ali storitev, v dveh letih. Ker izvira Vaš
dolg iz leta 1957, se v primeru tožbe očigledno lahko poslužite ugovora, da je zahtevek trgovine žastaran.
VPRAŠANJE:
Delodajalec mi je odpovedal delovno razmerje. Ker sem noseča, me zanima, ali je odpoved veljavna?
ODGOVOR:
V	smislu 2. točke 330. člena Zakona o delovnih razmerjih ni mogoče odpovedati delovno razmerje nosečnici in materi z otrokom, starim do 8 mesecev. V vašem primeru tedaj gre za nezakonito odpoved.
Zakon daje delavcem pravico, da se zoper odpoved uprejo in zahtevajo odločitev pri-
stojnih organov,-ali je odpoved utemeljena ali ne. Kakor pri ustanavljanju delovnega razmerja, mora tudi pri odpovedih, ki jih daje gospodarska organizacija, sodelovati komisija delavskega sveta za ustanavljanje in prenehanje delovnega razmerja ali pa upravni odbor, če gre za vodilne delavce (Uslužbence). Če gre pa za delavce, ki imajo čez 20 let delovne dobe ali pa nad 15 let nepretrgane zaposlitve pri istem podjetju, sklepa od odpovedih šaril delavski svet. Šele na podlagi sklepov teh organov izda direktor podjetja odločbo o odpovedi. Taka odločba je morala vbiti izdana v vašem primeru. Če delavec z izdano odločbo ni zadovoljen, mora najprej vložiti ugovor na upravni odbor, oziroma delavski svet in sicer v treh dneh od vročitve odločbe o odpovedi. Ugovor sc da upravnemu odboru, če je sklepala o odpovedi komisija za ustanavljanje in prenehanje. delovnega razmerja, na delavski' svet pa takrat, kadar je sklepal o odpovedi upravni odbor (vodilni uslužbenci). Če je bil ugovor zavrnjen ali če je sklepal o odpovedi sam delavski svet (delavci z 20-letno ali 15-letno delovno dobo), ima delavec v primeru, da je kršen zakon, pravico do tožbe na redno sodišče.
Pust v Pomurju
Naš posnetek s pustovanja v Ljutomeru.
Tudi ta iIndijanec« sodi med letošnje maškare.
Puconec, pela je popevke, tretje mesto so prisodili pevskemu duetu Kristini. Vogrinčič in Štefanu Benciku iz Martjanec, četrto pa dijakinji Olgi Mor-čič iz Rakičana; ki je zapela dve popevki. Tudi ti tekmovalci so bili nagrajeni.
POMURSKI FILMSKI RAROMETER
INTERPOL — Napet in zanimiv film o borbi mednarodne policije z vešče organizirano mrežo tiho-tapcev mamil. Tistim, ki se v kinu ne dolgočasijo radi, so ustvarjalci filma »-zagotovili-« skoraj dve uri lova za prepredenim šefom bande na relaciji New York — London — Rim — Lisabon — Atene. Film je izdelan od začetka do konca po dobro preizkušenem receptu, več ali manj stereotipnem, vendar je, kot že rečeno, zanimiv in napet.
DOBRO JUTRO, GOSPODIČNA DOWE! — Jennifer Jones sodi nedvomno med priljubljene filmske igralke, toda s to vlogo »lokalne svetnice-«, pa čeprav ima svoje korenine v ameriški stvarnosti, si prav gotovo ni povečala slovesa. Čudno je tudi, kako se je mogel Henry Koster, režiser glasbenih filmov, lotiti te filmske zgodbe o dobri meščanki, posneti z ene izmed strani katekizma. Skratka — Jennifer Jones nam je zaigrala v tem filmu krepost, ki je zaradi nezmotljivosti dolgočasna. Film ima po koncepciji (po neki povesti) v ospredju lik neke »rešiteljice žepnega formata«, rešiteljice duš, ki
deluje popolno — kakor odličen stroj. V nobenem položaju ni v zadregi, v vsakem položaju ima najboljši recept duhovnega okrepčila, tako da nam ostane v spominu kot osladen filmski papirnati cvet brez vonja in domišljije.
Oba filma bosta prihodnje dni na sporedu lendavskega kina.
DVA BREZ SONCA Filmov 1 argentinske proizvodnje zahtevnejši obiskovalci kina nimajo v naj-
boljšem spominu. Tudi ta je v vodah lažne socialne romantike. Luči kamere so uprte v »ponižne in razžaljene«. V tem filmu so to: delavec kanalizacije ih prostitutka, ki iščeta drobec sreče in sonca, ker živita oba brez prvega in brez drugega. V filmu je več detaljev, ki so dobro znani: mravljinjak v najemniški hiši, beda, umazanija, kopica otrok. Zal pa ostrina filma ni uperjena proti družbenemu sistemu, temveč proti človeškim slabostim. Intrigo je spletla ljubosumna žena in zaradi tega ubije prostitutka delavca, sama pa zblazni.
Kritika je ocenila vse to kot pravcati prepir s psihiatrijo in zdravim razumom oziroma kot socialno romantiko v najslabši izdaji. Ugotovitev, da avtorji filma »koketirajo« z neorealizmom, ne spremeni ničesar. Da film sploh lahko gledamo do konca, je zasluga igralcev obeh glavnih vlog: Luisa Prendesa in Amelie Benče. Film bo v začetku prihodnjega tedna na sporedu soboškega kina.
ULICA SRAMU - Japonski film pokojnega režiserja Kenjija Mozo-guchija o Yoshiwari, kjer so stoletja lepe gejše s svojim plesom in pesmijo zabavale Japonce. Danes je Yoshiwara kraj, kjer prostitutke trgujejo s svojim telesom. Ena opravlja ta »posel«, da bi vzdrževala bolnega moža in otroka, druga skuša zbrati denar, da bi lahko odšla k svojemu sinu, tretja ima ljubimca, a tudi ambicijo, da si ustvari svoj dom. Vsi ti primeri pa pričajo in kažejo, da ima prostitucija globoke družbene ekonomske korenine: strah, pomanjkanje denarja, pomanjkanje in ne-možnost nadzora staršev, a tudi druge okoliščine. Vse to so vzroki stanja in zla, ki nam ju film kaže. Posebej velja opozoriti na odlične ženske vloge v filmu, verjetno najizrazitejše v sodobnem japonskem filmu.
KOMU ZVONI - Za film je znano, da nam je služil kot književna osnova za istoimensko Heming-wayevo delo, znano pa je tudi, da sam Hemingway s filmom ni bil zadovoljen. Ni nobena skrivnost, da ni bil Hemingway doslej zadovoljen niti z eno filmsko inačico svojih del. Izjema je edino film »Starec in morje«.
Ne glede na pripombe, ki jih ima Hemingway o svojih timskih delih, pa je »Komu zvoni« vendarle film, ki si ga velja ogledati. Kritika sicer sodi, da je preveč v ospredju erotika in sploh vse tisto, kar ima tudi komercialno vrednost in privlačnost. Režija in igra sta ves čas solidni in film kot celota nikakor ni nevreden svoje književne osnove — navzlic nekaterim upravičenim pripombam na račun producentov, ki jim je denar prva in zadnja črka filmske abecede.
Gba zadnja filma sta te dni na sporedu gornjeradgonskega kina.
-bjš
»Komu zvonit Ingrid Bergman in Gary Cooper.
VELIKA HITROST
IN V JAREK
Traktorist Janez	Košalin je
opravljal traktor s prikolico znam-
ke »Zadrugar«, last Kmetijske za-druge Grad. Zaradi velike hitrosti ga je na odseku ceste Grad — Vi-donci zaneslo s cestišča v obcestni jarek. Materialno škodo na vozilih so ocenili 80 tisoč dinarjev,
NEPREVIDNOST
j	TRAKTORISTA
Traktorist Stefan Cuk je uprav-ljal traktor s prikolico znamke »Zadrugar«, last Kmetijske zadru-ge Kuzma. Na odseku ceste Mač-kovci — Martinje je zaradi kladanja odklopil prikolico in vo-žilo pustil na cesti. Zaradi nepaz-ljivosti traktorista je traktor za-neslo v 70 centimetrov globok ja-rek. Materialna škoda na vozilu - znaša okrog 15 tisoč dinarjev.
PROTI VISOKI NAGRADI POMAGALA ČEZ MEJO Na zatožni klopi sta pred kratkim sedela Franc Rous in Anton Hozjan, oba iz Crenšovec zaradi kaznivega dejanja, ker sta v mesecu decembru lanskega leta spravi-
la čez jugoslovansko-avstrijsko mejo štiri osebe proti visoki nagradi 100.000 dinarjev.
Okrožno, sodišče v Murski Soboti je obsodilo Franca Rousa na 2 leti in Antona Hozjana na 10 mesecev strogega zapora. Pri odmeri kazni je sodišče upoštevalo pri Francu Rousu kot obtežilno, da je bil zaradi podobnega kaznivega dejanja obsojen na Okrožnem sodišču v Mariboru v letu 1957 in ko je kazen dne 27. novembra minulega leta prestal, je zopet storil enako kaznivo dejanje.
POŽAR V AŽENCIH
Pred dnevi je izbruhnil požar na gospodarskem poslopju Vinogradniškega gospodarstva ‘ v Ažencih. Kljub pomanjkanju vode je va-ščanom uspelo obvarovati nad polovico zgradbe. Škodo, ki je nastala pri požaru, so ocenili za okrog 80.000 dinarjev. Požar je nastal, kot so pozneje ugotovili, zaradi nepravilnega kurjenja v zato neprimernem lesenem prostoru.
ROJSTVA
Rodile so: Matilda Sobočan iz Velike Polane — dečka, Kristina Ružič iz Bakovec — dečka, Terezija Kasaš iz Pinc — deklico, Karolina Zorko iz Murske Sobote — deklico, Marija Vogrinčič iz Gedero-vec — deklico, Kristina Buček iz Večeslavec — deklico, Vida Sušeč iz Gornje Radgone dečka, Ema Kuzma iz Puževec — dečka, Kristina Gjerkeš iz Lipe — dečka, Irma Šiftar iz Štrukovec — dečka, Dragica. Nemec iž Grabrovnika — deklico, Helena Gone iz Banute — dečka.
POROKE
Poročili so se: Mirko Horvat, absolvent agronomije iz Rakičana in ing. Magdalena Kovač iz Rakičana; Avguštin Lončar iz Rakičana in Hermina Horvati zdravstvena delavka iz Murske Sobote; Jože Lukač, soboslikar iz Kroga in Marija Husar, dijakinja gbspodinj-ske šole iz Kroga; Jože Kulčar, mesarski pomočnik iz Murske Sobote in Terezija Kosec, delavka iz Murske Sobote; Koloman Peterka, železničar iz Kroga in Ana Ranta-Ša, delavka v tovarni perila iz Bakovec; Jože Sadi, traktorist iz Tišine in Irena Ferčak roj. Novak, uslužbenka iz Murske Sobote; Franc Ficko, uslužbenec iz Tišine in Kristina Domonkoš, strojepiska iz Tešanovec.
SMRTI
Umrli so: Marija Žižek, polje-delka iz Murske Sobote, stara 77 let; Ivan Andrejč, poljedelec iz Kupšinec, star 84 let in Stefan Horvat, delavec iz Beltinec, star 77 let.
DAROVALCI KRVI NA
TRANSFUZIJSKI POSTAJI V MURSKI SOBOTI od 30. januarja do 4. februarja 1961 Lina Frumen — četrtič, Janez Korošec - petič, Gizela Sraka -drugič, vsi iz Murske Sobote; Rozalija Banfi - tretjič, iz Veščice; Edvard Uršič - drugič, Šarika Kuzmič - drugič, Avguština špi-lak, Mihael špilak, vsi iz Vidonec; Frančiška Ficko. Adela Pentek, Viljem Kerec, Stefan Cerpnjak, Lovrenc Bakan, Marija Bagar, Marija Gomboc. Justina Kerec, Amalija Šiško, Karel Hajdinjak, Aleksander Horvat; vsi iz Otovec.
Spoznavajmo svet in domovino, Pokaži, kaj znaš - v Martjancih
POMURSKI VESTNIK, 16. febr. 1961
Kulturno-prosvetna sekcija pri Krajevnem odboru SZDL v Martjancih uspešno deluje, Pod pokroviteljstvom krajevr nega odbora SZDL je bila v nedeljo v Martjancih priredi-tev-»Pokaži, kaj znaš — Spo-znavajmo svet in domovino«. Že teden dni je bila ta prireditev predmet razgovorov v Martjancih in okolici. Da je bilo zanimanje veliko, dokazuje številen obisk, saj si je prireditev ogledalo okrog 300 ljudi iz Martjanec in okolice.
__Pri prVem delu oddaje, to je
»Spoznavajmo-svet in domovino«, je odgovarjalo na vprašanja 7 mladincev in mladink. Da je bila snov temeljito naštudirana, dokazuje tudi to, da je 5 nastopajočih pravilno odgovorilo na . vsa vprašanja. Vprašanja so bila zelo raznolika in sicer: Prešeren in njegove poezije, življenje in delo Cankarja, jugoslovanski nogometaši na olimpiadi V Rimu, umetna gnojila in uporaba, o reji kuncev itd. Nastopajoči, ki so pravilno odgovorili na vsa vprašanja, so bili nagrajeni.
Bolj zanimiv je bil drugi del prireditve — »Pokaži, kaj znaš«. Nastopilo je 11 izvajalcev. Obe komisiji sta ocenili kot najboljšega harmonikarja :— pionirja iz Gorice, Franca Lanjščeka, ki je zaigral dve skladbi. Druga je bila dijakinja učiteljišča Vijola Kuhar iz
»POKAŽI, KAJ ZNAŠ« NA UČITELJIŠČU IN
GIMNAZIJI
Dne 18. februarja bo priredila mladina soboškega učiteljišča in gimnazije; skupno z mladino gimnazije v Trbovljah, v soboški kino dvorani, javno mladinsko oddajo »Pokaži, kaj znaš«. Za šolsko-in o-stalo mladino bo prireditev ob 12., za odrasle pa ob 20. url. Mladina bo nastopila z glasbenimi, folklornimi in pevskimi točkami ter z recitacijami. Šest najboljših točk bodo nagradili, prav tako štiri obiskovalce, katerih vstopnice bodo izžrebane.
5
ČETRTA ŠTEVILKA
»RADENSKEGA VESTNIKA«
- Radenski vestnik, ki ga izdaja uprava zdravilišča Radenska Slatina, redno izhaja. Pred nami je sedaj že četrta februarska številka. Na uvodnem mestu je tokrat Kem-rov članek Naše planske naloge v letu 1961, ki seznanja čitatelje o predvideni proizvodnji mineralne vode, proizvodnji ogljikovega dvo-kisa, o stranski dejavnosti slatinskega obrata, o oskrbnih dnevih v zdravilišču, o stranski dejavnosti zdraviliško-gostinskega obrata itd. Proizvodni plan mineralne vode predvideva 30 milijonov steklenic, potreba pa kaže brez izvoza 40 milijonov. Članek, Človek in balne-ologija (nadaljevanje), govori o tem in onem iz preteklosti in sedanjosti radenskih vrelcev, dočim nas sestavek Izobraževanje v zdravilišču-seznanja s široko akcijo izobraževanja v kolektivu. Tokrat je tudi rubrika. Vprašajte odgovarjamo, zaključujejo pa številko Ra-denski komarji. 
TOMAŽ PRI ORMOŽU
Pred kratkim so bile pri Tomažu pri Ormožu letne konference SZDL, na katerih so bila izvoljena nova vodstva. Krajevni odbor SZJDL Tomaž je imenoval naslednje sekcije: kmetijsko, gospodarsko komunalno, kulturno-prosvet-no, socialno-zdravstveno in sekcijo za žene.
Novo izvoljeni krajevni odbori so na svojih prvih sejah sprejeli plan za bodoče delo. Krajevni odbor Tomaž se je zavzel za ureditev ceste v Pršetincih, za dograditev kulturno-prosvetnega doma in za ureditev pokopališča.
V minulem tednu pa je imel letno, konferenco krajevni odbor RK. Sklenili so, da bodo preuredili vodnjak v središču vasi, izvedli nekaj manjših asanacij ter organizirali tečaj za prvo pomoč.
Radiotelevizija -Ljubljana
od 19. do 25.febr.
NEDELJA
8.00	Mladinska radijska igra — Nikolaj . Nosov: Dogodivščine Ne-znalčka in njegovih tovarišev; 9.00 Iz albuma skladb za otroke; 10.00 Se pomnite, tovariši... Jože Štok; Zločin raztrganega Lesjaka; 10.30 Poje Invalidski pevski zbor p. v. Radovana Gobca; 11.30 Nedeljska reportaža;- 13.30 Za našo vas; 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo—II.; 15.30 Kar radi poslušate;
16.00	Humoreska tega tedna — Do-rothy Parker: Kar je, je; 16.20 Iz operetnega sveta; 16.40 Peli so jih mati moja ... Zabavni ansambli; 17:20  Carl Maria Weber: Concertirio za klarinet in orkester;
17.30	Radijska igra — William Shakespeare; Vihar; 18.18 L. van Bet-hoven: Sonata appassionata; 18.40 Poskočne polke in valčki; 20.05 Izberite melodijo tedna!; 20.50 Plesni orkester Nelson Riddle; 21.00 O-bisk pri muzikologu dr. Dragotinu Cvetku; 22.15 Ples ob radijskem sprejemniku; 23.05 Nočni komorni koncert. .
PONEDELJEK
8.00	Poročila; 8.05 Simfonična matineja; 8.40 Zvočna mavrica; 9.00 Naš podlistek — S. Maughani: Srečna zakonca—I.; 9.20 Od arije do arije; 10.15 Melodija za melodijo; 10.40 Poje moški zbor iz Šentvida v Podjuni, vodi Honzej Ke-žar; 11.00 Po Svetu, jazza (ponovi-te v) Jazz pod drobnogledom—n.;
11.30	Za otroke; 12.60 Petnajst mi-mit z Vaškim kvintetom in pevci; 12.15 Radijska kmečka univerza \ ing. Dušan Terčelj: Vino v luči naj-, novejših | znanstvenih izsledkov; 12.45 Danilo Švara; Suita za violino in klavir; 13.30 Joseph Haydn: Koncert čembalo in orkester v D-duru; 13.50 Iz filmov in glasbenih revij; 14.15 Jugoslovanske ra-: dijske podaje pozdravljajo slovenske poslušalce — Radio Skopje;. 15.40 Naši popotniki na tujem— Miroslav Košuta: Sol y sombra (Belžke s potovanja po Španiji);
16.00	Popoldanski kopcert operne., glasbe; 17.15> šoferjem na pot !; 18.00 športni -tednik; 8.15 Iz skladateljske skicirke Vilka Ukmarja; 18.50-Clovek in zdravje; 20.00 Glasbeni variete; 20.45. Kulturna tribuna; 21.00—23.00 Simfonični koncert Orkestra Slovenske filharmonije; 23.05 Iz naših-studiov; 23.55 Prijeten po-
čitele!
TOREK
8.00	Poročila; 8.05 Izberite melodijo tedna!; 8.45 Zabavni Orkester Alfred Scholz; 8.55 Radijska Šola za srednjo stopnjo — Delo - razvija -človeka.; 9.25 Stevan Hristič: Sečna na jezeru iz .baleta Ohridska legenda 9,40-Planinski oktet iz Maribora; 10.15 iz albuma Schumannovih klavirskih skladb; 10.55 Zabavni interrriežžo; 11.00 Dueti in ansambli iz slovanskih oper; 11.30 Deset minut  nase beležnice; 11.40 PopeVke se vrstijo; 12.00 Trio Maksa Kovačiča; 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Ivo,Kukovec: Zimsko obrezovanje v -sadnih plantažah;
13.30	Igramo za vas; 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — Krst pri Savici; 14.35 Znamenite basovske arije; 15.40 Listi iz domače književnosti — Gregpr Strniša: Pesmi; 17.15 Razgovor z volivci; 17.25 L. yan Beethoven: Koncert za klavir in orkester št. 1 v C-duru; 18.00 Iz naših kolektivov; 18.20 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe; 18.45 Izobraževalni obzornik; 20.00 Zbor sovjetske armade pod vodstvom Borisa A. Aleksandrova; 20.30 Radijska igra — Ranko Marinkovič: Glorija; 22.15 Komorni večeri pri W. A. Mozartu—XVI. oddaja; 23.05 Nočni akordi; 23.25 Po svetu jazza Basist Oscar Pettiford.
SREDA
8.00	Poročila; 8.05 Mladi talenti Srednje glasbene: šole v Ljubljani pred mikrofonom; 8.30 Pol ure pri skladatelju Blažu Arniču — Iz komične opere, uvertura Gozdovi pojo, simfonična pesnitev; 9.00 Jezikovni tečaji (ponovitev); 9.15 Od Beograda do Moskve; 10.15 Dva prizora iz Wagnerjevih oper; 11.00 Trideset minut z velikimi zabavnimi orkestri; 11.30 Za cicibane; 12.15 Radijska kmečka univerza — prof. ing. Vinko Sadar: Domače in tuje izkušnje s soševki; 13.30 Naši mladi solisti pred mikrofonom;
14.05	Radij skh šola za srednjo stopnjo — Delo razvija človeka (ponovitev); 14.35 Hammond orgle; 14.40 Renesančne skladbe poje Mariborski komorni zbor p. v. Rajka Sikoška; 15.45 Radijska univerza — Jan Camelutti: Skrito življenje Dod snegom; 16.00' Koncert po željah poslušalcev; 17.00 Lokalni dnevnik; 17.15 Sestanek v sredo; 17.30 Zabavna ansambla Franca Kapusa in Pavla Mihelčiča; 17.45 Jazž na koncertnem odru; 18.00 Kulturna kronika; 18.20 Od Ga^usa do Hindemitha — Starejši češki zborovski skladatelji; 18.45 Kvintet Jožeta Kampiča; 20.00 Claudio Manteverdi: Orfej — Ope ra v 5 dejanjih; 22.15 V ritmu današnjih dni; 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Iz. modernega glasbenega sveta—XIX. oddaja.
ČETRTEK
8.00	Poročila; 8.05 Glasba* ob delu; 8.35 Pole Slovenski oktet; 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo — Krst pri Savici (ponovitev); 9.25 Violinist David Oj strah in pianist Rudolf Schwenzer igrata skladbe P. I. Čajkovskega; 10.15 Zvoki velikih mest; .10.40 Pet minut za novo pesmico in Pozdravi za mlade risarje; 11-00 Ruski tečaj za začetnike —7. lekcija (ponovitev); 11.15 Hitri prsti; 11.20 Med barokom in imprešionizrnom; 12.00 Tone Petrovčič poje ob spremljavi Avgusta Stanka; 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Jože Rihar: Francosko čebelarstvo in mi; 12.25 Plesi in medigre iz oper; 13.30 Igra ansambel Mojmirja Sepeta; 13.50 Poje obrtniški moški zbor Enakost iz Kranja p.v. Viktorja Fabianija;
14.05	Popularne orkestralne melodije; 15.40 Iz svetovne književnosti — H. G. Wells: Zaklad gospoda Brishera; 16.00 Pol ure z zabavnimi zbori; 16.30 Slavni virtuozi vam igrajo; 17.15 45i miriut turizma in melodij; 18.00 Prizori iz Puccinijeve opere La Boheme; 18.30 Pevka
Olivera Markovič; 18.45 Ljudski parlament; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 20.45 Večer umetniške besede — Slavko Jan; 21.25 Iz, ustvarjanja Lucijana Marije Škerjanca; 22.15 Po svetu jazza »Vokalni trio Lambert — Hendricks — Ross"; 22.45 Milko Kelemen: Sonata ža klavir; 23.05 Zadnji’koktajl pred polnočjo; 23.55 Prijeten počitek!
PETEK
8.00 Poročila; 8.05 Giocchino Rossini — Ottorino Respighi: Ros-siniana; 8.30 Pol urč z zabavnim orkestrom Raphaele; 9.00 Naš podlistek — S. Maugham: Srečna zakonca—II.; 9.20 Komorni zbor RTV Ljubljana p. v. Milka škobeme-ta; 9.35 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe; 10.15 Violinist Pavel Škabar pred mikrofonom; 10.35 Plesni zvoki; 11.00 Nekaj ,jpriljub-ljpninih arij; 11.30 Človek in zdravje (ponovitev); 11.40 Ob Kostelant-zovih prireditvah; 12.00 Dalmatinci pojo in igrajo; 12.15 Radijska kmečka univerza — ang. Ljudmila Haller: Poti do večje in boljše perutninarske proizvodnje; 12.25 Pet pevčev — pet popevk; 12.40 Do-mače melodije izpod zelenega Pohorja; 13.30 Zabavni orkester RTV Ljubljana; 13.45 Mali vokalni ansambli nam pojo; 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — Frane Milčinski! Drugo uvodno glasbo l; 14.35 Sopranistka Leonie Rysanek poje arije iz italijanskih oper; 15.45 Radijska univerza; 16.00 Petkovo glasbeno popoldnč; 17.15 Razgovor z volivci; 17.25 Na plesiščih z velikimi plesnimi orkestri; 18.00 iz naših kolektivov; 18.15 Lepe melodi--je; 18.30, Tako pojo in igrajo tuji .narodi — Ljudske pesmi skandinavskih narodov; 20.00 Dirigent <I-lija Genič. s, svojim orkestrom; 20.l5 Tedenski zunanjepolitični, pregled; 20.30 Obrazi, iz naše glas-bene  preteklosti —II oddaja -Amand Ivančič: 23.43 Sergej Rahmaninov; simfonični plesi; 21.15 obdaja o morju in pomorščakih; 22.15 Po strunah in tipkah; 22.35 Moderna plesna glasba; 22.50 Literarni nokturno; 23.03 Nočni, simfonični koncert... 
SOBOTA
8.00 poročila; 8.05 Glasba ob de-lu; 8.30 Trije glasbeni utrinki ih lansder  Franza Schuberta; 8.55 Ra-Oljska Šola za nižjo stopnjo — Frane Milčinski: Drugo uvodno glasbo; 9.25 Melodije za razvedrilo; 10.15 Felix Mendelfftohn: Koncert za violino in orkester v d-molu 10.40 Angleščina za mladi-no —8. lekcija (ponovitev) ; 10.55 Vesela godala: 11.00 Po svetu jazza;
11.30	Pionirski.tednik; 11.50 Otroci Izbirajo pesmico; 12.00 Narodne v priredbah za glas in klavir; 12.15 Kmetijski nasveti - Cirila Bambič : Družbena skrb za kmetijske proizvajalke  l3.30 V domačem vzdušju; 13.50 Vaši operni ljubljenci vam pojo; 14.20 Šport in šport-
niki; 15.40 S knjižnega trga; 16.00 Ali vam ugaja? 16.40 Mešani zbor France Prešeren iz Kranja p. v. Petra Liparja; 17.15 Po kinu se dobimo; 17.45 Hammond orgle In vibrafon; 18.00. Jezikovni pogovori; 18.15 Marjan Kozina: Bela krajina;
18.30	španske in italijanske popevke; 18.45 Okno v svet; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Za staro in mlado...; 20.20 Henry Cecil: Obe plati postave I. .epizodaNavidezna obravnava; 21.00 Za prijeten konec tedna; 22.15 Oddaja za naše izseljence; 23.05 Do polnoči v plesnem ritmu.
R A D I O
Murska Sobota
NEDELJA
12.00	Razgovor z volivci, lokalna poročila; 12.20 Domači zbori in ansambli; 12.30 Obvestila, reklame; 12.40 Oddaja v madžarskem jeziku;
13.00	Želeli ste, poslušajte.
^PONEDELJEK
17.00—17.15 Športna poročila, oddaja za mladino, obvestila.
TOREK
17.00	Lokalna poročila, obvestila, reklame; 17.25 Oddaja' v madžarskem jeziku; 17.35 Glasbeni spored.
ČETRTEK
17.00	Lokalna poročila, obvestila, reklame; 17.25 Oddaja v madžarskem jeziku; 17.35 Želeli* ste, poslušajte.
SOBOTA
17.00	Naš sobotni sprehod; 17.15 Obvestila, reklame; 17.30 Želeli ste, poslušajte.
Radio Murska Sobota prenaša dnevno spored RTV Ljubljana od 5.00-8.00 in od 15.00-23.00. Ob nedeljah in praznikih pa od 6.00 do
23.00	ure.
Namizni teinis
med pionirji
Na obeh soboških osemletkah se pionirji pripravljajo na medseboj-. no srečanje v namiznem tenisu, ki bo prihodnjo nedeljo. Ta srečanja sodijo v okvir priprav za tovrstno tekmovanje v okrajnem merilu. Na Obeh šolah so s tekmovanji za šolsko prvenstvo tudi že izbrali svoje najboljše predstavnike.
Na soboški I. Osemletki je v finalnem tekmovanju sodelovalo 16 pionirjev in 4 pionirke. Bilo je 51 tekem. Pri pionirjih je zasluženo zmagal Boris Firm pred Kerčmarjem in Srako, pri pionirkah Savano va pred Balekovo in Novakovo, v dvojicah pa par Firm—Kerčmar.
Na n. soboški Osemletki, je v tekmovanju sodelovalo 12 pionirjev, ki so odigrali 13 partij. Zmagal je Vild pred Tothom in Bencakom, v dvojicah, pa par Vild—Toth. 
Peter Juteršnik
Tokrat malo drugače
DVA PORAZA ZA VODEČEGA- ELAN
Ker pretekli teden iz tehničnih razlogov nismo mogli objaviti izida VII. kola Pomurske košarkarske lige, lahko tokrat postrežemo z nepričakovanimi presenečenji. Vsem košarkarjem in ljubiteljem tega športa je zlasti nerazumljivo to, kaj se v zadnjem času dogaja z ekipo Elana. Zato pa sta v preteklih srečanjih znatno izboljšali igro moštvi Akademika in ESŠ. Ali bo moštvo Elana zagotovo prvak v jesenskem tekmovanju?
Pretekli teden so se v gimnazijski telovadnici srečale e-kipe v VIII. kolu. Tekme za prvenstvo nista odigrali samo rrioštvi Grafičarja in Vajenca.
Že tekme. VII. kola so nas močno presenetile, kajti vsi rezultati so bili dokaj nepričakovani. Srečanja so se končala takole: Vajenec : Rakičan 55:31 (22:12), Grafičar : Ljutomer 44:33 (19:14), Akademik : Sloga 110:13 (60:9), Elan : ESŠ 40:43 (24:20).
.Prvo večje presenečenje v sedmem kolu je vsekakor izid tekme med moštvoma Elana in ESŠ. Poraz ekipe Elana v sedmem in osmem kolu je še posebno nerazumljiv zategadelj, ker smo poznali doslej to moštvo samo po njegovi brezhibni igri. Prva velika napaka, Jki joj lahko očitamo moštvu Elana, je bila raztresenost. Ves napad je bil razbit, tako da šo nasprotniki prodirali brez več-jih težav. Sicer poraz v VII. kolu ni tako očiten, vendar pa si je moštvo ESŠ s tremi koši razlike vendarle priborilo obe dragoceni točki.
Presenečenje v VIII. kolu pa je zopet pripravilo moštvo; E-lan, potem ko je nepričako-
vano izgubilo tekmo z moštvom Akademika z nič manj kot 12 koši razlike. Vendar pa je 'čudno to, da je število košev tako pičlo, saj se je srečanje končalo z rezultatom 35:47 za poraženega. Rezultati ostalih srečanj so bili več ali manj pričakovani.
LESTVICA PO VIH. KOLU (Brez tekme Gtafičar : Vajenec)
ELAN	8	6	0	2	573:331	12
Ljutomer	8	6	0	2	456:284	12
ESS	8	6	0	2	462:338	12
Grafičar	7	5	0	2	359:285	10
Akademik	8	5	0	3	478:291	10
Vajenec	7	2	0	5	277:372	4
Rakičan	8	1	0	7	238:497	2
Sloga	i 8	0	0	8	206:651	0
Najboljši strelci po VIII. kolu: Berce 221, Miloševič 211, Avguštin 181, Košar 177.
PIONIRSKA LIGA Mladost A	6 točk
Mladost B	4 točke
Polet A 2 točki Polet B	0 točk
ZENSKA LIGA Elan	4 točke
Sloga	2 točki
Mladost	0 točk
Po končanem VIII. kolu se bo takoj pričelo spomladansko tekmovanje v tej ligi. Lestvica razvrstitve moških ekip tokrat še ni popolna, vendar pa, kot kaže, ne bo večjih sprememb. Po vsej verjetnosti bo prvak — moštvo Elana.
Drugega dela tekmovanja se bodo poleg že prijavljenih ženskih tekmovalnih skupin udeležile tudi ekipe ESŠ in Šole za zdravstvene delavce, iz M. Sobote.	-jz
Letna skupščina ObSO Murska Sobota
Ustrezni pogoji - zagotovljeni
Preteklo nedeljo je bila v Murski Soboti letna skupščina občinskega strelskega odbora, na kateri so mimo številnih delegatov iz osnovnih organizacij prisostvovali tudi ugledni gostje.
V poročilu občinskega strelskega odbora je bil izčrpno prikazan razvoj strelskega športa v občinskem, okolišu kot tildi kritično ocenjeno delovanje strelskih družin na terenu. Število članov se je lani povečalo za 400, tako da je sedaj' v 'soboški občini že okrog 2000 strelcev, ki delujejo v 28 strelskih družinah. Na raznih tekmovanjih in trehin-r
gih so lani porabili 473.000 kroglic in okrog 36.000 krogel za malokalibrsko puško. Nabavili so tudi več raznovrstnega strelskega orožja; sedaj naštejejo v okolišu 122 zrač-
KAREL TURNER - občinska Zlata puščica
nih in 67 malokalibrskih pušk, kar pa je glede na število članov še vedno premalo.
Posebno pozornost so v poročilih in razpravi namenili
nadaljnjemu omnožičenju strelskih družin, njihovi organiza cijski krepitvi in ustanavljanju novih osnovnih organizacij, zlasti na osnovnih in srednjih šolah. Prav tako se bodo morale strelske družine na terenu bolj povezati z družbenopolitičnimi organizacijami. 
Orožje, ki je zaupano, članom strelske organizacije, je, treba tudi namensko uporabljati, kajti doslej so ga neka-teri strelci uporabljali celo za uničevanje ptic-pevk, kar ne zasluži, samo ostro grajo, marveč. tudi uveljavljanje določenih ukrepov proti takijn zlo-rabriikom orožja. Posamezniki so se tudi včlanili v strelske družine zato, da so laze prišli do malokalibrske municije, ki jim služi za divji lov. Razpp-ložljivo orožje bo treba v prihodnosti tudi smotrneje razdeliti,. saj je nekaj strelskih dru-, žin, ki štejejo nad 130 članov pa imajo komaj 2 ali 3 zrač-ne puške, kar, je odločno premalo. Na splošno pa so ugotor vili, da imajo strelske organizacije v soboški občini že vse potrebne pogoje za množične in kakovostno krepitev strelskega športa.
Ob koncu, so izvolili 15-član-ski upravni odbor. Za predsednika so že petič izvolili Jožeta Bediča, za častnega predsednika pa je bil na skupščini izbran Rudi Rapl-Savo, predsednik ObO SZDL.!
Pap. Ivo Perinič
Občinsko tekmovanje za Zlato puščico v M. Soboti
Priznanje za Turnerja
Pretekli četrtek je bilo v Murski Soboti streljanje za Zlato puščico; tekmovanje je priredil občinski strelski odbor. Sodelovalo je 29 tekmovalcev od skupnega Števila . 40, kolikor se jih je namreč: kvalificiralo za občinsko tekmoval nje. Ob sodelovanju vseh strelcev bi bilo tekmovanje prav gotovo še bolj zanimivo, saj bi bila tudi konkurenca' znatno večja.
Tekmovanje je bilo na sobpš kem zračnem strelišču. Po končanem tekmovanju je občinsko Zlato -puščico zasluženo osvojil mladi tekmovalec Karel Turner iz SD Obrtnik iz M. Sobote. Od 600 možnih je dosegel 541 krogov. To je hkrati tudi najboljši rezultat, ki je bil doslej dosežen na soboških streliščih, približuje pa se že tudi republiškemu povprečju. Turper 1-ma ob stalnem sistematičnem treningu ustrezne pogoje za še ugodnejši plasman v prihodnosti. Mimo tega pa trenira tudi občinsko mladinsko strelsko ekipo, ki bo sodelovala na letošnjem tekmovanju za republiško prvenstvo. To tekmovaje bo predvidoma v Murski So-boti.
Drugo mesto je na tem tekmovanju zasedel Drago Kolmanič iz SD Obrtnik s 528, tretje pa Aleksander Ragari iz SD Kovinar s 526 doseženimi krogi.
Razen treh prvouvrščenih,. katerim je občinski strelski odbor podelil v znak priznanja spominske plakete, se je v Okrajno tekmovanje za Zlato puščico uvrstilo še sedem najboljših strelcev soboške občine: Pavel Pongrac, Adam Ku-činac, Robert Drvarič, Franc Vu-čina, Koloman Pintarič, Viljem Turner in Geza Cigut. Vsak izmed navedenih je na tekmovanju dosegel več kot 490 krogov. To je doklej ‘iz soboške občino.; pa večje število strelcev, ki bodo sodelovali na okrajnem tekmovanju za Zlato puščico.
Kap. Ivo Perinič
PRED KONGRESOM
I. kongres telesne kulture Slovenije bo proučil probleme telesne kulture in nakazal smernice za bodoče delovanje na tem družbenem področju v naši republiki. Beograjski kongres leta 1958 je bil izrazito manijestativen, naš republiški kongres pa bo dal pobudo za konkretno reševanje nekaterih karakterističnih problemov,
ki izvirajo iz že skoraj stoletne tradicije naše telesne kulture, ki v mnogočem že zavirajo njeno nadaljnjo rast in v naši napredni družbeni ure-ditvi onemogočajo njen skladen razvoj z vsemi ostalimi področji družbenega delbva-nja.
Telesna kultura ima v naši družbi povsem drugačno mesto in tudi povsem drugačno vlogo, kot jo je imela v stari Jugoslaviji ali pa jo ima še
sedaj v nekaterih deželah z drugačnim družbenim sistemom, vendar pa kljub temu še ni povsem prilagojena zahter vam moderne proizvodnje in sodobnemu načinu življenja
ljudi. Vzroki za to so povsem v neenotnosti naše telesne kulture, ki je predvsem dediščina preteklosti, ponekod pa tudi v pomanjkanju pravega razumevanja za telesno kulturo, ki se mora zaradi novih zahtev in pogojev življenja razvijati skladno z razvojem proizvajalnih sil in z neposrednim dogajanjem v proizvodnji.
Razumljivo je, da je uspeh kongresa odvisen od temeljitih priprav, ki se morajo pričeti v osnovnih organizacijah in doseči svoj višek na občinskih konferencah za telesno vzgojo. Že na sestanku članstva v osnovni organizaciji je potrebno proučiti vse probleme, ki jih prinaša življenje v osnovno enoto.
Občinske konference, ki jih bodo na pobudo SZDL v sodelovanju z občinskimi vodstvi LMS sklicale občinske zveze za telesno vzgojo, morajo temeljito analizirati stanje telesne I kulture v občini in ob tej analizi izluščiti zlasti tiste probleme, ki jih bodo delegati iznesli na kongresu v Ljubljani. Na občinskih konferencah bo potrebno temeljito proučiti probleme telesne vzgoje v celoti, tudi obvezno in prostovoljno šolsko telesno vzgojo. Na konference bo potrebno povabiti predstavnike vseh tistih činiteljev, ki imajo pri svojem delovanju stične točke s telesno kulturo, kajti le konferenca, na kateri bodo zbrani strokovnjaki z vseh področij telesne vzgoje, bo lahko pravilno ocenila sedanje stanje in nakazala perspektive za nadaljnji razvoj telesne kulture v komuni.
Na kongresu, ki bo 7. in 8 aprila v Ljubljani, se bodo zbrali k reševanju teh problemov delavci iz vseh naših organizacij in iz vseh ostalih družbeno-političnih činiteljev z namenom, da zavzamejo jaš-na stališča in tudi - sklepajo o tem, kako utreti naši telesci kulturi enotno pot do njenih bodočih in še večjih uspehov.
Kmalu bo papočil ugoden čas tudi za atlete
PRED USTANOVITVIJO OKRAJNE ZVEZE ZA TELESNO VZGOJO
V	sredo, 15. februarja je bilo v Murski Soboti posvetovanje o ustanovitvi okrajne zveze za telesno vzgojo kot koordinacijskega organa, ki bo skrbel za uveljavljanje telesne vzgoje kot enotnega vzgojnega pfočesa, pomagal pri ustanavljanju podobnih občinskih zvez in pri njihovi organizacijski krepitvi. Po živahni razpravi, v kateri je sodelovalo več predstavnikov telesno-vzgojnih in športnih organizacij ter njihovih višjih vodstev, je bilo sprejetih tudi več sklepov, med njimi tudi ta, da bo okrajni odbor SZDL kot sklicatelj tega posvetovanja na predlog, kije, bil podan na posvetovanju, v kratkem imenoval iniciativni odbor za ustanovitev bodoče zveze. O razpravi na posvetovanju bomo še poročali.
PRVI KOŠARKARSKI SODNICI — IZ POMURJA
Slovenija je te dni dobila prva dva košarkarska sodnika
ženski. Zanimivo je, da sta obe doma iz Pomurja. Kot smo zvedeli, sta se pri Košarkarski zvezi Slovenije registrirali kot košarkarski sodnici Majda Rous iz Murske Sobote in Slava Štampar iz Ljutomera. Čestitamo!
OBČNI ZBOR OKRAJNEGA ROKOMETNEGA ODBORA
V	nedeljo, 19. februarja ob 9.30 bo v mali dvorani soboškega Doma TVD Partizan letna skupščina okrajnega rokometnega odbora. Na skupščini bodo analizirali dosedanje uspehe pri uveljavljanju tega športa, ki v Pomurju prav gotovo niso majhni, prav tako pa si bodo določili tudi nove naloge za prihodnje delovanje.
RAZVESELJIVO ZANIMANJE ZA SPLOŠNO VADBO
Tudi športne organizacije v Murski Soboti čutijo vse večjo potrebo po splošni telesni vzgoji svojih članov v telovadnici. Mimo nogometašev, ki so V zadnjem Času redno trenirali v telovadnici soboškega TVD Partizan, se za splošno telesno vadbo zanimajo tudi člani soboškega Aero kluba in strelci. Društvo si prizadeva, da, bi jim tudi ustreglo, kljub temu, da je zasedba telovadcev v društvenih oddelkih letos rekordna.
NEDELJA NA NOGOMETNIH IGRIŠČIH Po prijateljski nogometni tekmi s Puščo, ki se je končala pnetfeklo nedeljo z rezultatom 6:2 za Soboto, bo prvo moštvo Sobote v nedeljo nastopilo na domačem terenu v prijateljskem srečanju z mariborskim Kovinarjem: V nedeljski tekmi bo moštvo Sobote nastopilo v pomlajeni postavi, saj bo, de-, butiralo tudi nekaj mladih perspektivnih igralcev. Moštvo Grafičarja pa bo V nedeljo gostovalo v Turnišču in se tam pomerilo z moštvom Planike.
POMURSKI VESTNIK, 16. febr. 1961
6
Izšla je prva številka »Pomurskega tiska«
Delovni kolektiv CZP »Pomurski tisk« je drugi kolektiv v Pomurju, ki je pred nedavnim dobil svoje glasilo. Prva številka »Pomurskega tiska« je izšla pred kratkim na desetih tiskanih straneh z dokaj bogato vsebino in slikovnim gradivom; v njej avtorji posameznih sestavkov opozarjajo na niz pomembnih dogodkov, uspehov in tudi problemov, š katerimi se je' v zadnjem času srečeval kolektiv tega podjetja. Na prvi strani je objavljen uvodni članek z naslovom »400 milijonov — 3!« v katerem je sporočena ražveseljiva vest, da je podjetje ustvarilo lani 396,500.000 din brutoproizvoda in preseglo letni načrt za 13.3%. Na živo dinamiko življenja v tem kolektivu nas opozarjajo tudi naslovi drugih člankov, kot n. pr. »Naš novoletni razgovor«, »Družbena kronika«, »Kolektiv CZP — častni član KPA«, »Zdaj zaori pesem o svobodi«, »Barbat tudi v letu 1961«,
ZA KROGE NA ESŠ
Na Srednji ekonomski šoli v Murski Soboti je bilo pred dnevi finalno tekmovanje posameznikov za prvaka šole. Na tekmovanju je nastopilo skupno 10 razred-nih prvakov, ki so se v streljanju z zračno puško pomerili med seboj. Tokrat doseženi tekmovalni rezultati posameznikov so v povprečju očitno boljši od doseženih na nedavnem ekipnem tekmovanju, bili pa bi prav gotovo še boljši, če bi mladi strelci lahko tekmovali z boljšimi'puškami. Prvak šole za šolsko leto 1960-61 je postal Anton Puškarič s 79 krogi od 100 možnih, njemu pa sledita Bela Pavlič s 70 in Jože Gider s 65 krogi.
LJUTOMER -- Lovska družina v Ljutomeru je v soboto priredila v domu TVD Partizan tradicionalni lovski ples z bogatim programom razvedrila in zabave. Nastopila sta tudi znana šaljivca Tijek in Štef.
»Izboljšati strokovni pouk!«, »Zakaj tople malice«, »Večje naložbe — večje zahteve«, »Prvič smo razstavljali«, »Strokovni kotiček« itd. »Pomurski tisk« bo, kot je napovedano, izhajal odslej redno vsak mesec.
V	SRATOVCIH BODO RAZŠIRILI
GASILSKI DOM
V Sratovcih imajo aktivno gasilsko organizacijo. V preteklem letu so Obnovili in preuredili gasilski dom, tako da imajo sedaj v njem ne samo orodjarno, ampak tudi lepo urejeno, sobo za seje in množične sestanke. Člani so pri tem opravili blizu 360 prostovoljnih delovnih ur, prispevali so les, vožnje in podobno. V počastitev 50-letnice društva in 15. obletnice osvoboditve so lani razvili društveni prapor. Celotna vrednost društvenega inventarja znaša pol-drug milijon dinarjev. Med drugim imajo v načrtu še razširitev gasilskega doma, nabavo novih krojev; uredili in očistili pa bodo tudi bazen in strugo pod vasjo Sratovci.	Ika
V	GORICI so letos žene za-družnice priredile gospodinjski tečaj, katerega obiskuje 20 žena in deklet. V tečaju se mlade gospodinje seznanjajo s so-dobnim gospodinjstvom. Ob zaključku tečaja nameravajo prirediti tudi razstavo svojih izdelkov.
Oglas
v Pomurskem vestniku -
siguren uspeh
VREMENSKA NAPOVED
ZA CAS OD 16. DO 26. FEBR.
Padavine, z ohladitvijo pričakujemo okrog 17. in okrog 25. februarja. V ostalem suho, oz. lepo vreme z mrazom ponoči.
MURSKA SOBOTA - od 17.-19. februarja ameriški barvni kine-maskopski film: »Drevo življenja«; od 20.—21. febr. argentinski film: »Dva brez sonca«; od 22.-23. februarja italijanski film: Okno proti Luna parku.
SLATINA RADENCI - od 18.-19. februarja jugoslovanski i barvni film;. »Edini izhod«; 23. febr. češki film: »Sola očetov«.
VERŽEJ — od 18.-l9. febr.  sko-sovjetski film: »Noč in megla«.
LENDAVA od 17.-19. febr. angleški film: »Interpol«; od 21.—22. februarja ameriški kinemaskop-ski film: »Dobro jutro, gospodična Dow«. 
GORNJA RADGONA Iti&d 18.-19. februarja ameriški barvni film: »Komu zvoni«; 22. februarja švedski film: »Nasmeh poletne noči«. 
LJUTOMER - od 18.-19. februarja japonski film: »Ljudje-torpe-di«; od 22.-23. februarja francoski' vistavisionski film: »Velike družine«.
VIDEM OB ŠČAVNICI - od 18. do 19. februarja ameriški film: »Vitezi okrogle mize«.
KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU - od , 18.—19. februarja angleški film: »Hiša skrivnosti«; 22. februarja , ameriški barvni film: »Lov na pume«.

KOLEPAB
Petek, 17. febr. — Silvin Sobota, 18. febr. — Dragoslava Nedelja, 19. febr. — Miroslav Ponedeljek, 20. febr. — Leon Torek, 21. febr. — Irena Sreda, 22. febr. — Marjeta Četrtek, 23. febr. — Marta
DAROVALCI KRVI NA
TRANSFUZIJSKI POSTAJI V
MURSKI SOBOTI
Vinko JERIC — drugič, Franc OLAJ, oba iz Gančan; Helena KOVAČ, Šestič, iz Pečarovec; Stefan TEMLIN, Evgen VIDONJA, Viktor STESL, Ernest STESL, Irena TEMLIN, Marija SADL, Zlatka IVANIČ, Marija BEJEK Anica CERP-NJAK, Hermina SAMPL, Frančiška BAClC, Marta- SABRLA, vsi iz Dol. Slaveč.
Katarina PR$A — drugič, Iz Male Polane, Vlado JALSOVEC tretjič, iz Dokležovja, Marjeta KOLMAN — sedmič, Marija SMO-DlS — dvanajstič, obe iz Petanjec;
Olga CERPNJAK, Emilija PRO-STC, Sidonija BOH AR, Marija SU-. KTC — drugič. Frančiška KERČMAR, Marija KEREC, Marija KE-REC, Marija BOHAR. Jožefa HAJDINJAK, Janez GOMBOC, Anton KEREC, Stefan SUKIČ, Roman SKAPER, vsi iz Otovec.
Verona HORVAT, Katarina ŽEKS, obe iz Vidonec. 
V imenu bolnikov se vsem darovalcem krvi najlepše zahvaljuje
TRANSFUZIJSKA POSTAJA
Ustanavljanje aktivov
Pretekli teden so v Murski Soboti na seji sekretariata občinskega komiteja LMS razpravljali o delu komisij.
Na območju krajevnih komitejev LMS Motvarjevci, Mo-ščanci in Grad naj bi že v kratkem ustanovili več mladinskih aktivov.. Komisije naj bi organizirale za mladino razgovore o družbenem planu občine itd.
V nedeljo pa bo seminar za vodstva aktivov LMS iz podjetij. Seminar bo služil mladinskim aktivistom v podjetjih za splošno izobrazbo.
MLADINA V
MOTVARJEVCIH
Na nedavnem sestanku v Motvarjevcih so razpravljali o nadaljnjem delu organizacije ter o splošni izobrazbi mladine, ki je pretežno madžarske narodnosti.
Na sestanku so mladinci izrazili željo, da bi radi imeli vrsto predavanj o političnih in gospodarskih vprašanjih, športu itd. Sklenili so, da bodo pričeli z zbiranjem prostovoljnih prispevkov za nabavo televizijskega aparata in da prostovoljno uredijo vaško dvorano. Skupaj s kmetijsko zadrugo bodo ustanovili sekcijo mladih zadružnikov. Udeležili pa se bodo tudi mladinske Oddaje >90 mladinskih minut«, ki bo v začetku prihodnjega meseca v Murski Soboti.
NI MISS, PA VENDAR
Vozilo, ki ima najmanj izgleauv, da postane med avtomobili kakšna »Miss«, je Spaček, ki so ga pričeli izdelovati v Tomosu. Vodstvo Citroena je baje zahtevalo od konstruktorjev taksno vozilo, da lahko prestane »preizkušnjo s klobukom«. Konstruktorji so se res potrudili. Napravili so tak avto, da je mogel kor p ul en t ni direktor tovarne izstopiti in vstopiti pri vseh štirih vratih Citroena, ne da bi mu pri tem padel klobuk z elave.
Čeprav Spaček ne bi mogel tekmovati s trideset let starim Fordom, ima vendarle takšne vrline, kakršnih drugi avtomobili nimajo. Lanske jeseni je bilo tekmovanje avtomobilov z najmanjšo potrošnjo goriva. Med vso svetovno elito je odnesel prvo mesto prav Citroen — Spaček. Na sto kilometrov dolgi poti je porabil le 3,791 bencina.
RUSI NA MESECU
Te dni, ko so Rusi izstrelili v vsemirje 6 ton težko raketo, o njej skrivnostno molčijo, vsepovsod po svetu pa ugibajo, kaj imajo Rusi za bregom. Nedolgo tega je neki češki znanstveni časopis objavil razgovor z ruskim znanstvenikom Tbpočijevim. Ugledni znanstvenik trdi, da v Sovjetski zvezi že konstruirajo raketo, ki bo imela približno 750 tisoč ton potisne moči. Dvajset takšnih raket, trdi 'znanstvenik, ki bi bile sestavljene v eno samo petstopenjsko raketo, bi lahko poneslo s seboj kabino za dva človeka na Mesec in nazaj na Zemljo.

GOSPODINJSKO POMOČNICO k štiri-članski družini sprejmem za Maribor. Informacije v Cankarjevi 8, v M. Soboti. M-141
ENOSTANOVANJSKO HIŠO z dobro »idočo« pekarno prodam v Križevcih pri Ljutomeru. M-135
CEBELNE DRUŽINE lahko s panji, kupim. Ponudbe poslati Janku Mauzerju, Podlehnik 14 pri Ptuju.	M-136
GOZD v izmeri 66 arov v katastrski občini Berkovci prodam. Vprašati pri Francu Jurincu, Bolehnečici, Videm ob Ščavnici.
M-137
OTROŠKI ŠPORTNI VOZIČEK poceni prodam. Naslov v upravi lista.	M-138
POSESTVO s 5 ha dobro obdelane zemlje v enem kosu,_ v ravnini blizu glavne, ceste, z vsemi po-slopji invehtarjem, orodjem in živino dam ugodno v najem ali prodam, lahko tudi po kosih. Ogled vsak dan. Frančiška Jakopič, Konj išče 19, p. Apače.
M-139
OČALA sem izgubil dne 28. janu-arja v Murski Soboti. Poštenega najditelja prosim, da jih proti nagradi vrne v upravo lista.
M-140
SOBO, lepo opremljeno, izdapi dvema sostanovalcema. Borov-njakova 12, Murska Sobota.
M-125
SLUŽBO ČISTILKE iščem; pazim na otroke ali pomagam v go-spodinjstvu pri kaki družini ali podjetju, ki mi lahko nudi 1 sobo za 4-člansko družino v Murski Soboti. Naslov v upravi lista.	M-126
VDOVEC, star 60 let, obrtnik, želi spoznati upokojenko ali vdovo s posestvom. Ponudbe poslati
upravi lista pod »GOSPODARSKA POMOČ«.	M-127
VERANDO, stekleno, . leseno in prenosno, v izmeri 4X2 ugodno prodam. Naslov v upravi, lista.
M-128
DKW MOTOR 175 ccm, tip 58, dobro ohranjen, prodam. Naslov v upravi lista.	M-129
HIŠO z gospodarskim poslopjem in 2 ha zemlje v Vučji vaši št. 17 ugodno prodam. Interesenti naj se zglasijo na št. 16 ali pa osebno pri Ani Domanjko, Slatinsko podjetje 78, Slatina Radenci.
M-130
ISCem DEKLE od 14 let naprej, ki bi pazila na majhnega otroka na kmetiji. Nastop službe takoj. Plača po dogovoru. Janez Novak, Brezovci 71, p. Puconci.
M-133
NOVO MOŠKO KOLO »ROG« po ugodni ceni prodam. Interesenti naj se javijo v Valčnem mlinu Pertoča.	M-134
STAREJŠO ZENSKO ali upokojenko brez doma sprejmem za stalno za domača dela, Novak, Lendavska 52, M. Sobota. M-143
OTROŠKI VOZIČEK, nov, tapici-raiv globok, ugodno prodam. Mi-kloš Kuzmiča 3.	M-144
CENA OGLASOV V POMURSKEM VESTNIKU
Mali oglasi:
Mali oglasi do 10 besed	250	din
vsaka nadaljnja beseda	15	din
ženitveni oglasi pod šifro	45	din
preklic	50	din
Za oglase, objavljene pod »naslov tv upravi lista« se plača dodatno za enkratno objavo 50 din — za oglase, objavljene pod »šifro-se plača dodatno za enkratno objavo100 din.
NEDOGRAJENO HlSO dam v najem za dokončana dela v znesku 800.000 din, koristnik bi imel za letno Sezono 6 sob za uporabo. Lep pogled na morje, oddaljenost od morja 200 m, v Barbatu na otoku Rabu! Naslov v upravi lista.
RADIO KLUB MURSKA SOBOTA ima svoj redni
občni zbor
v nedeljo, 19. febr. ob 9. uri v mali dvorani Hotela "Zvezda" (1. nadstropje). Demobilizirani radiotelegrafisti in prijatelji radiotehnike
vabljeni!
PRODAJAL sem KULTURO
Čudno, kaj? Pa je le res! Tisti dan, ko smo imeli v gosteh mariborsko gledališko hišo. Sama od sebe ta ljuba kultura nikakor ni hotela v prodajo. »To ne gre«, sem si dejal,« da bi nas gledali Mariborčani postrani, ko bi strmeli pred njimi namesto kulture žejne glave prazni stoli. Res, da ne! Saj bi nas primerjali s kakšnimi Culokafri, ki nimajo, kot se pravi, smisla za plemenita čustva. In potem bi šel naš ugled k vragu!«
In že sem vzel v roke polivinilasto vrečko — v njej sem kupil do nedavnega srajco — vanjo porinil vstopnice in hajd po našem lepem in ljubkem mestecu.
»Dober dan«, sem vljudno pozdravil,« če dovolite, prodajam kulturo« in se seveda ljubeznivo nasmehnil, kolikor mi pač še dopuščajo moja abrahamska leta. Prijazna tovarišica, ki me ni t niti povabila, da bi vstopil vsaj v predsobo, je zagostolela: »Kaj? Sem slišala prav? Kulturo pravite? Po kakšni ceni pa, če smem vprašati.«
»O«, sem dejal ves vesel, ker je vse kazalo, da bom začel kar z dobro kupčijo,« o, čisto poceni bo! Se manj kot za pol litra boste dali! No, ni poceni?« »Že, že«, je začela mencati prijazna tovarišica, »ampak, vidite, res ne bom utegnila. Mislila sem, da bodo prišli tistile Avseniki ali vsaj Beneški fantje. Za te bi še nekako našla Čas! Za tisto vašo kulturo pa je res škoda izgubljati čas! Kdo bi se le dolgočasil. Pri vsem tem pa boste morali priznati, da bomo imeli v kratkem maškerado in človek se mora nanjo primerno pripraviti. In tudi na otroke moram misliti, da bodo dobili kakšno čokolado za svojo masko na tisti vaši .šoli. Saj boste imeli tudi letos maškerado, kaj!« »Da, da, nekaj takšnega bo! Toda, glejte, kaj si bodo mislili o nas ti-le ljudje iz Maribora! Nerodno bo ...«
»Nerodno? Zakaj nerodno? Ne bodite smešni! Zaradi mene si lahko mislijo kar koli! Sicer pa, oprostite, mudi se mi. No, pa srečno!«
In že je spoštljiva tovarišica zaprla vrata pred mano. Lahko sem bil vesel, da mi ni odnesla konec nosu, ko je zaloputnila vrata.
Na nasprotni strani teh negostoljubnih vrat so bila druga vrata. Brž sem pozvonil, kajti oblaziti bom moral vse hiše, vse urade in podjetja.
»Dober dan, gospa«, sem zopet pozdravil in se priklonil, kajti takšni prikloni napravijo človeka spodobnega in privlačnega, »kulturo prodajam! Bi hoteli...«. Naprej nisem mogel, ker me Je gospa prehitela: »Vem, vem, ni mi treba praviti. Vse sem slišala čez hodnik. Zato se nikar ne trudite. Nič ne vem, kaj naj počnem s to vašo ljubo kulturo! Tako neživljenjska je, nič nimaš od nje. Ob njej se moraš držati preveč resno, moraš modro kimati in nerodno je, če ne pokimaš pravi hip! No pri vsem tem pa sem jutri povabljena na domač praznik in ne utegnem.«
»Saj bo ta »kultura« danes«, sem hotel reči, pa me Je gospa takoj prekinila. »Vem, da je danes, toda jaz moram še zlikati obleko, možu poškrobiti ovratnik in hčerki oprati še nogavičke! Kaj bi si le mislil o nas tisti-le, ki nas vabijo v goste. Mi smo vendar kulturni in ne moremo kar tako. To boste menda že razumeli! No, pa imejte drugod več sreče!«
In že. sem stal zopet sam pred vrati. V moji polivinilasti vrečici so še vedno bingljale le vstopnice. Poklapano sem stopil na cesto. Zdaj sem zagledal svojega dobrega znanca: »Serbus, tovariš, se zanimaš za kulturo?«
»Seveda, seveda, toda danes, bogme, ne morem! Poglej, včeraj sem pripeljal ženo iz bolnišnice. Moraš razumeti, da je ne morem puščati zvečer same!«
»Skoda«, »sem dejal resignirano,« nate sem računal prav zares! Seveda, če je tako, potem tu res ni pomoči!« S sočutjem sem stisnil prijatelju roko in razmišljal, kam naj jo mahnem, da bo vsaj kaj malega posla z mojo polivinilasto vrečko. V teh mislih sem se skoraj zaletel v žensko, ki mi je prišla nasproti. Bila je žena tistega, ki jo Je sinoči pripeljal vso bolho iz bolnišnice.
Sapo mi je zaprlo, tako sen) bil presenečen: »Tak, tovarišica, kaj pa počnete na cesti? V posteljo, V posteljo! Za bolne ljudi ni cesta!«
Oj, da bi videli tovarišico, kako me je pogledala:« Kaj hudiča! Jaz v posteljo, pa bolna! Kaj se vam blede! Pa tak ugleden človek! Pa se ga že dopoldan nabere takč, da ne ve kaj in s kom govori!«
Pa sem poskušal spoštovani tovarišici pojasniti, kako je z zadevo, da prodajam kulturo in da mi je njen mož povedal in tako dalje. Na vse to pa mi je ugledna tovarišica kar izginila izpred oči, ker je najbrž mislila, da je ž menoj še teže kot pa samo vinski hlapi in maligani.
Že sem mislil nehati s tem spoštovanim kulturnim poslanstvom in jo mahniti s prazno polivinilasto vrečko domov, kajti zdelo se mi je, da me je pogledal vsak, ki sem ga srečal, nekam postrani in da se je vsem nekam mudilo, kajti so se morda zbali, da jih bom nadlegoval kar na cesti s svojo kulturno kramarijo. Pa sem srečal prijaznega tovariša iz znanega podjetja, kjer s pridom popravljajo in pomlajujejo TAMe.
Ko me je videl tako neznansko slabe volje, me je ustavil:«- Hej, to-variš, slabe volje si videti. Bojda prodajaš kulturo, ki gre slabo v pe-neze, kaj!« »Kako pa veš to«, sem ga vprašal začudeno, »saj jo prodajam, kot bi bila v ilegali!«
»Oh«, se je zasmejal, »vsi že vemo, kakšne težave imaš s toto neprijazno rečjo. Že na drugem koncu našega mesteca so vedeli povedati to kulturno novico. Veš kaj, kar z mano pojdi; z našimi umazanimi dečki in dedi se boš laže zmenil. Boš videl!«
In sem šel. Res! Ni mi bilo treba mnogo pripovedovati. Hitro sem spravil v denar nad dvajset vstopnic. Zdaj me je zopet prijelo! Kot lev sem se spravil zopet nad kupčil o, nadlegoval ljudi po ulicah, oštarijah, brivnicah, znova sem začel vdirati v stanovanja; rotil, prosil, grozil, zmerjal.
In do pričetka »Odprtega neba«, tako se je tej dramski zadevi reklo, je bila dvorana domačega mesteca skoraj povsem polna.
Oba igralca, ona in oni sta bila z obiskom nadvse zadovoljna.
»To ti je publika«, je vzkliknil on; »to majhno gnezdo ima smisel za dramsko umetnost«, se je navduševala ona.
Kaj pa sem pretrpel jaz s svojo prodajalno kulture, pa nista vedela ne on, ne ona!
Logar
Petko Todorov:
BALADA 0 OVČARJIH
_Petko Todorov (1879—1916) se je rodil v Eleni. Po končani srednji šoli je odšel na Francosko, kjer je v Toulousu nadaljeval šolanje. Tam je študiral francoski jezik in književnost, istočasno pa se je spoznaval z deli tvorcev znanstvenega socializma, Karla Marxa in Friedricha Engelsa. Potem ko je nekaj časa preživel v Bernu, Berlinu in Leipzigu se je vrnil v-Bolgarijo, kjer je postal uradnik v Narodni knjižnici. Umrl je v Švici. Dela: Idile — polne subjektivnega podoživljanja in podob iz vaškega življenja in narave, z množico motivov iz ljudskega ustvarjanja. Drame: Prvi, Nevesta Borjana, Zmajeva svatba in druge.
*
Dan se je prebijal s svojimi žarki skozi snežnobele oblake in v vedrem jutru so se prikazovala polja, ki so se kakor valovi razlivala v daljavi, celo do bregov Tundže. Pod hribom je zaškripal voz zgodaj vstalega kmeta. Izza hriba so se razlegali zvonci črede, tam iz vasi, prav kmalu pa je tudi gričevje odgrnilo megleno odejo in megla je padla ter se potegnila navzdol po dolini. In kakor da bi se bilo nebo prižgalo na eni strani, je zaplamenelo oddaljeno vejevje. Sonce se je počasi vzdignilo za njim in z rahlo pozlato obliko reber ob bregu, po kateri se Je pasla brzonoga čreda. Ovce so zdaj tu zdaj tam po malem mulile rosno travo in tekmovanje med seboj stopale više in više, za njimi pa je ovčar z vzdignjeno pastirsko palico, ki je bila daljša od njega, naglo ubiral korake, da ga ne bi prehitela, pastirica z druge strani.
— Pok! — je udaril s palico poleg ovce, ki je ob strani požrešno trgala vlažno travo. Pohitela je više in njen zvonec je hitreje zacingljal, da bi jo počakale druge, ki so mimo šipkovih grmov že prišle čez vrh.
Ovčar se je vzpel na hrib. Pod njim je tekla Tundža, ki je bila poplavila bregove, vlekla je za seboj svojo modro vodo, se vijugala in izgubljala malo dalje spodaj ob nanesenem vrbovju kakor kača, ki leze v svojo luknjo. Na drugi strani je polje še zmerom tonilo v megli prvega svita in samo tu in tam so se prikazovali iz nje vrhovi novih kopic sena in topole, ki so štrlele v zrak ob bregu. Veter mu je odgrinjal In vzdigoval kratki plašč; pes je uprl oči vanj in zdelo se je, kakor da čaka, da mu bo povedal, kaj išče. Toda njegov pogled je blodil po megli zgodnjega jutra in ni se zmenil za nič drugega.
Ni je, je nazadnje odvrnil pogled. Kod hodi te dni? Sinoči je šel celo tja, med Vrbovje na sredi Tundže, da bi jo od bliže poklical ln da bi ga slišala. Mogoče ga je tudi slišala, a ni hotela priti; tisti z druge strani so ponosni ljudje. Odločila se je, da se bo poigrala z njim, potem pa se hvalila pred prijateljicami, da bi se smejale njegovi nespameti... Ko bi ne bilo tistega tolmuna pod vrbovjem, bi se vsaj enkrat odpravil na drugo stran. Tolmun pa je globok, ne pravijo mu zaman modri tolmun, in v njem je vrtinec ...
Sonce se je začelo naglo vzpenjati na nebo. Pogledal je še čez hrib, ki je začel pritegovati svojo senco iz doline. Tundža se Je bila razlila prek prehoda čez reko, pretrganega s kamenjem in vrbovjem, padala Je v tolmun in od tam vadila svoje vodovje navzdol. Ovcam je lahko, ni jim mar drugega, kakor da hitijo druga za drugo za čimbolj sočno travo: (Nadaljevanje na 8. strani)
Upravni odbor Trgovskega podjetja »PREKMURSKI MAGAZIN« v Murski Soboti, Titova ulica 26
razpisuje prosto delovno mesto
računovodje
Pogoji: srednja strokovna izobrazba s triletno prakso na delovnem mestu računovodje ali drugo ustrezajočo izobrazbo, nastop službe 1. aprila 1961 ali po dogovoru, plača po tarifnem pravilniku. Pismene ponudbe naj interesenti vložijo na Trgovsko podjetje »Prekmurski magazin« V Murski 'Soboti, Titova 26. Razpis velja do 10. marca 1961.
KMETIJSKO GOSPODARSTVO RAKIČAN, p. M. Sobota
sprejme za svojo prodajalno sadja in zelenjave v Murski Soboti
vajenca(ko)
Pogoji: končana osemletka.
Prošnje poslati do 25. febr. 1961.
KOMISIJA ZA SKLEPANJE IN ODPOVEDOVANJE DELOVNIH RAZMERIJ PRI CZP »POMURSKI TISK« V MURSKI SOBOTI razpisuje delovno mesto
KOREKTORJA
Pogoji:
kvalificiran grafični delavec z nekaj let prakse, absolvent sred. šole; kandidati morajo dobro obvladati slovenski jezik.
Nastop službe takoj! Plača po tarifnem pravilniku. Prošnje naslovite na CZP »Pomurski tisk« — tajništvo — Murska Sobota.
MaiDBSKI VHTNU - List izdajka in tiska Časopisi.« ln založniško podjetje -Pomurska tisk- v Murski Soboti - Direktor in odgovora! uradnik raZK VZLD - Urejuje uredniški odbor - Ust posujemo ramo po prod-
nlaatlu - Naaara Šantli rokopisov ne vračamo in ne odgovarjamo sanje - Uredništvo: Muraka Sobota. Koal J sva ulloa T - Telefon IM - Nariočniški in oglasni oddelek: Murska Sobota. Kaoljeva ulicia T - Naročilnica : 
letna IH dinarjev, patina. 300 dinarjev, za inozemstvo letgna 1500 din - Takoči račun pri Komunalni banki v Morju soboti it. MS-7S
POMURSKI VESTNIK, 16. febr. 1961 J
DROBNE ZANIMIVOSTI
LONDONSKI VSEVEDI
V/ -Londonu je 6000 »črnih škatel«,'- kot pravijo Londončani av-totaksijenj. Pa ni tako lahko postati v tem velemestu avtotaksi. Poleg policajev na konjih, dvonadstropnih avtobusov in običajnega dežja so avtotaksiji največja značilnost tega velemesta. Vsi so Črne barve, vedno neoporečno čisti, vsako leto jih pregledajo, po desetih letih pa jih brez ugovorov dajo v staro šaro.
Londonski voznik taksija mora biti pravi vseved. Vedeti mora, kje je najboljša francoska kuhinja, katera londonska ulica je najkrajša itd. Zato smatrajo londonskega voznika taksija za najbolj izobraženega voznika avtomobila. Pra-
vijo, da poznajo londonski vozniki taksijev London bolj kot uslužbenci Scotland Yarda.
Vsak, ki se odloči za ta poklic, mora najprej s kolesom prevoziti vse mešto in si zapomniti vsak vogal. To pa v mestu, ki meri v premeru 9 kilometrov ni tako lahko. Sele, ko se oboroži s tem svojevrstnim znanjem, lahko opravlja izpit za voznika taksija. Šoferji pravijo, da je v Londonu najmanj trideset ulic, v katerih je beseda »king«, in skoraj toliko z besedo »qween«. itd.
In kako dolgo traja taka šola? »Vse dotlej, dokler ne postaneš londonski vseved; za to pa je včasih potrebno leto dni in še več,« pravijo londonski šoferji.
Kaj vse si ljudje ne privoščijo. Tej šali podobno objavljamo med drobnimi zanimivostmi o danskem brivcu. In naša slika? Oboževalec znanega pevca Amstronga si je dal obriti glavo in pravkar prosi pevca za avtogram, ki ga je pevec napisal kar — na glavo.
Zvezde letošnjega San Rema (od leve proti desni in od zgoraj navzdol) Betty Curtis — zmagovalka s pesmijo >Al di Za«, Vilma de Angeliš, Aura d'Angelo, Maria Monti, Nelly Fioramonti, Carla Boni, Mina, Nadia Liani in Cocky Mazetti.
(Nadaljevanje s 7. strani)
Toda kje drugje bi se lahko ovca napojila! Ce hočejo ali nočejo, opoldne se bodo zopet vrnile sem — sam bo pa počival med lesnikami in čakal njo ... ovčar je molče pritegnil palico, sklonil glavo in pogled so mu primamile rože. Tudi velikonočnica je tu in koliko je razcvetelih vijolic! Ali mahoma je zastal.
—	Jagoda! — je na ves glas vzkliknil ovčar in oči so se mu zableščale. Tu so bile tudi jagode, pa sploh ni vedel zanje; in tolikokrat je blodil tod okrog! Naglo se je sklonil in začel iskati med listjem. Tu in tam je kaka jagoda iztegovala na dan nasmehljano glavico, druge pa so bile sklonjene pod listjem, kakor da bi si kaj šepetale. — Prav vse bo našel! Ni še pobral ene, kar je zagledal drugo, glej jo, tamle je ... Ne da bi se bil zavedal, jih je nabral za cel šopek. Zravnal se je in vstal. Kakor da bi se v vsaki jagodi smehljal obraz ovčarlce: tudi ona mu je tako smehljaje kimala ž glavo, ravno tako je povešala glavo in ga gledala kot hudiček. In mogoče so tudi njene besede tako pohlevne. Mogoče — slišal je ni še nikoli.
Ali so jagode tudi na tisti strani? Pa tudi če so — tam je nizko, mrtvo; najbrž dozorijo na pripeki. Čakaj! Misel mu je šinila v glavo. Pokazal ji bo šopek In če ga bo hotela, ji ga bo vrgel. Ne! Spletel bo ko-šarico iz protja, jo napolnil z jagodami in ko bo prišla k prehodu, ji jih bo vrgel čez reko.
Tam rase dren, spodaj, ob vrbovju, pa Je prot ja kolikor hočeš! Pohitel je po bregu navzdol, vrgel nožek in začel rezati žilavo drenovo protje.

Ko so konji po zelenem polju začeli kimati z glavami in so zaradi opoldanske vročine utihnile celo kobilice, je ovčarica pognala ovce k prehodu čez reko. Od jutra je iskala priložnost, da bi se ločila od prijateljic, in šele zdaj se ji je posrečilo. Spustile so se navzdol po kotlini, ona pa je našla izgovor: češ da noče, da bi si ovce kvarile volno tam med glogom. In tako je šla svojo pot.
Ovcam so se povesili dolgi vratovi in začele so se gnesti proti napajališču. Pes, ki je bil poleg njih, je zdaj iztegnil prednje noge in zazehal, zdaj je vzdignil rep, da bi se ubranil muh. Ovčar je včeraj počival pod lesniko, je pomislila, se naslonila na topolo in iz doline jo je opljusnil rahel hlad. Tundža, ki je valovila svoje modre vode, kakor da bi bila že utrujena, je upadala in kamenje, razvrščeno po prehodu se je začelo kazati tu in tam iz vode. Med kamenjem so drli lesketajoči se potoki in razsvetljevali gladko površino tolmuna. Z druge strani se je kakor zid vzdigoval hrib, po katerem je nekaj divjih rož razširilo svoje grmičevje, za njimi pa ni bilo videti žive duše.
Ovce so se zvrstile ob reki, potopile gobce v vodo, nad njimi pa je začel pes žejno lokati; ovčarica Je pogledala v tla in se zamislila. Mogoče se je naveličal čakanja in je ovce nagnal na drugo stran .. . Druge pastirice so prišle za njo, kakor da bi jih bila privezala zase. Namrščila se je in ostala, kjer je bila. Nenadoma je pretrgano žvižganje preplašilo ovce, pes je napeto prisluhnil, ovčar, ki se je bil nalašč skril za bregom, da bi jo počakal, pa se je. spustil navzdol.
—	Divja, kakor da bi hotel prebresti Tundžo! — se je zravnala ovčarica kakor mladika, ki bi bila ravnokar pognala ob topoli.
—	jagode, divje rože! — je kriknil in vzdignil košarico proti njej. Toda glas mu je zadušilo združeno šumenje potokov, ki so se bili zvrstili na prehodu drug ob drugem kakor žlebovi.
Ovčarica je iztegnila roko.
—	A-a-a, rada bi jih vzela! — je za šalo skril šopek za hrbtom in Jo pogledal izpod čela. — Mar sem Jih zato natrgal?... — Vendar se ni mogel zadržati — na ves glas se je zasmejal in pokimal ovčaricl.
Vrgel mi jih bo čez, je vzdignila glavo in v obraz je potemnela od sramu.
Stopil je k bregu, pritrdil košarico na paštlrsko palico, jo iztegnil, kolikor je le mogel, potem pa izpustil košarico v vodo. Ovčarica se je ugriznila v ustnico. Šopek rdečih rož je zatrepetal nad jagodami in voda je potegnila košarico k prehodu. Po tej, po drugi brzici bodo odplavale v tolmun, a Jih ne more doseči. Ovčar Je vzel nekaj kamnov in jih začel zadevati v košarico. Ej, ko bi mogel po prehodu priti vsaj do vrbovja, potem bi že prebredel dalje, da bi ji jih sam odnesel!... Toda lahni valovi, ki so jih delali kamni, so vzdignili košarico, da je obšla vrbovje in po brzici padla v tolmun. Divje rože so se zavrtele v vrtincu, se prevrnile in vrtinec Je potegnil eno rožo vase.
Medtem ko Je ovčar vzdigoval kamen, da bi ga vrgel, se Je izza hriba zaslišal glas čuvaja, ki je vpil na ves glas, da čreda dela škodo na njivi. Ovčar je preplašeno poskočil in že Je izginil ovčaricl izpred oči, ko Je odhitel čez hrib.
Ničesar ni mogla razumeti. Nekajkrat Je pogledala navzgor, potem pa se približala bregu, da bi vzela košarico, ki se Je še zmerom vrtela kot vrtavka, medtem ko so se rože veselo ogledovale v vodi. Ovčarica Jih ni mogla doseči. Skočila Je na visok kamen, pokleknila in iztegnila palico proti tolmunu, kolikor Je le mogla daleč. Snočl toliko da se ni on utopil v tem vrtincu, da ne potegne zdaj mene... Komaj, komaj Je dosegla košarico in jo potegnila k sebi«
Ovčarica Je sedela v senci neke kopice, jemala rožo. za rdžo v roke in pletla šopke do večera.
Nizala je divje rože drugo k drugi, Jih vezala s travo, spletla venec, si ga posadila na glavo in pohitela k bregu.
Hej, zdaj naj pride in jo vidi, ko je podobna pravi vili, ki je prišla z rečnega dna!
Kakor vila se Je zravnala ob topoli, ki so ji v vrhu trepetali zadnji sončni žarki. Dolge sence kopic in dreves so se vlačile po polju, cvrčki so zaigrali uspavanko; začelo se Je mračiti. Pes je vračal ovce; obkrožile so ovčarnico in proseče iztegovale dolge vratove. Neka ovca ji je približala in Ji začela lizati dlan.
Vseeno! Počakala ga bo; saj se lahko tudi zvečer vrne domov. Prišel bo — prišel bo, da bo videl, kako se Je polepšala... A enkrat lahko tudi zameži in preskoči. Kako se Je snočl spustil prav do vrbovja!
. Ovčarica je preplašeno vzkliknila; okrog in okrog ni bilo žive du-sem je nenadoma vstala in se razlegla po dolini. Ovčarica se je zdrznila. Ko jo je zagledal z vrha, je naglo odrinil ovce in pohitel dol. Z vencem od divjih rož na glavi ovčarica niti ni začutila, kako jo je pesem prevzela. Zaploskala je z rokami, poskočila in se začela vrteti, vsa prevzeta od igranja. Tudi on je skočil proti njej, oba sta se zasukala in se zamajala — ta na tej, drugi na oni strani.
Polje, zamegleno z majskim Somrakom, je tonilo v tihoto. Zbrane črede so čakale ovčarja, Tundža se je umlrjevala in voda ji je počasi padala med bregovoma in vrbovjem, vstaja in lomi se le glas, po katerem se obračata onadva. Zopet ona z druge strani, on pa s te! Ali se bosta samo tako gledala... In malce prej ... kakor da bi bila pesem premagala reko ... kakor da bi ju bili združili njeni melodični zvoki...
Ko bi imel krila, oh!... — je ovčar iztegnil roke in napel mišice, potem bi poletel še ta hip nad tolmunom ...
Toda kljub temu... in pogledal je proti Tundži, ki se je že bila umaknila v svoje korito in se sanjavo valila navzdol. Kamni na prehodu so štrleli kakor zobca drug ob drugem: skočil bo na tega, s palico si bo pomagal na drugo stran — čez trstiko, med vrbovje ...
In ne da bi bil do kraja premislil, je skočil na kamen, se naslonil na palico, preskočil brzico, glej, že je pri vrbovju. Vzdignil je glavo proti ovčaricl, ki se je smejala na drugem bregu.
Do tod je lahko, toda dalje!...
Vendar se ovčar to noč ni hotel vrniti kakor snoči. Naj bo, kar bo! Zopet je skočil, se vzdignil na palico in se pognal preko brzic na ploščat kamen, ki je bil nad tolmunom. Nenadoma se je vzdignil en konec kamna in ovčar je zgrmel v tolmun.
Ovčarnica je preplašeno vzkliknila; okrog in okrog ni bilo žive duše. Skočila je na kamen in iztegnila pastirsko palico: zdaj se je pokazala, noga in zdaj se mu je krčevito vzdignila roka, toda za palico se ni mogel prijeti. Ne, zdaj se ga je oprijel — toda, premočno je potegnil in ovčarica se je v trenutku znašla v tolmunu.
Vrtinec je zagrabil oba.
Psa na bregu sta z vzdignjenima repoma pohitela k Tundži, pastirski palici pa sta druga ob drugi plavali po vodi.
Prevedel J. F.
San Remo 1961
Evropa žvižga „Al Dl LA”
DESET LET, ODKAR SO SE PRIČELI ZNAMENITI FESTIVALI POPEVK V SAN REMU, JE BIL LETOŠNJI V ZNAMENJU URLATORJEV — KRIČAČEV. 241 PEVCEV JE INTERPRETIRALO 24 POPEVK, OD KATERIH JIH BO — KAKOR JE POKAZALA O-CENA — VSAJ 10 KMALU 2VI2GALA VSA EVROPA.
Na prvem festivalu pred desetimi leti so nastopali le trije pevci, med njimi nikoli premagana kraljica festivala Nil-la Pizzi, ki je pa letos niso povabili. Pač pa , je nastapala pred mikrofoni vrsta mladih pevcev , — urlatorjev, z oran-gutanskimi frizurami, ki so bolj telovadili kot peli in se pačili, kot da hočejo požreti mikrofon. »Najboljši« med nji-mi pa je bil nedvomno idol italijanskih »frajerjev« Adriano Celentano, ki je pel pesem o nič manj kot 24.000 poljubih:
Vsekakor pa je očitno, da je dal letošnji festival v San Remu vsaj deset pesmi, ki jih ob kmalu žvižgala vsa Evropa, Poleg najboljše »Z onkraj« (Al di la), ki jo je najbolje zapela Betty Curtis, so osvojile okus poslušalcev še popevke: 1000 modrih balončkov«, Morje v škatljici«, »Kakor simfonija« ter popevka avtorja »Marine« — »Carolina dai«.
Pred pričetkom festivala je prevladovalo mnenje, da bo zmagala 20-letna pevka iz Cremone -- Mini. V pesmi >1000 modrih balončkov.« je
pokazala izrazit igralski talent, zato je režiser De Laurentis ponudil pevki filmsko vlogo v filmu »Jaz ljubim, ti ljubiš«. Podpis pogodbe je pevki vrgel 30 milijonov lir. Sicer pa Mi-nino prvenstvo močno ogroža rdečelasa pevka Milva iz Ferrare, skromno dekle, ki ima čudovito čisti glas. Strokovnjaki sodijo, da je Mini močno pomagala reklama, saj so bili po vsej Italiji nalepljeni lepaki: »Glasujte za Mino in za pesem 1000 modrih balončkov, ki jo bo pela Mina!« Letos namreč ni glasovalo le občinstvo v dvorani Casine v San Remu, temveč so gledalci televizije in poslušalci radia po vsej Italiji izpolnjevali glasovalne listke, podobno kot pri športni stavi.
To pa je bilo še prav posebej mikavno, saj bo srečnik ali strokovnjak, ki je zadel vseh dvanajst popevk iz finala, dobil 20 milijonov lir. To pa bo le malenkostno zmanjšalo dobiček letošnje prireditve, saj računajo, da je vrgla najmanj 20 milijonov lir samo blagajna, dvorane Casine v San Remu. Računati pa je seveda treba še na snemanje popevk na gramofonske plošče, kajti San Remo je postal v desetih letih znamka, ki visoko kotira.
Nenavaden dvoboj
ČLOVEK-MEDVED
Vaščani neke vasice blizu Jajca so nekaj dni vsako jutro opazili v bližini vasi medveda. Nato je bil nekaj dni mir in vaščani bi skoraj pozabili na kosmatinca. Toda nekega dne so našli vaščani pred vrati nekega hleva ubito kravo. Takoj so ugotovili, da je to storil vsiljiv medved, ki so ga pred dnevi videli y bližini vasi. Sklenili so, da ga ubijejo. S sekirami in podobnim orodjem so se napotili v gozd. Neki vaščan je imel tudi lovsko puško. Nenadoma skoči iz nekega grma medved in navali na najbliž-njega vaščana, postavi se na zadnje noge in objame svojega preganjalca s šapami okrog pasu. Ostali vaščani so se prestrašili in odbežali. Milan Lovre — tako se je pisal vaščan, ki je tako iznenada padel v medvedji objem — je uvidel, da mu gre za življenje. Zbral je vso silo in se poskušal medvedu iztrgati iz objema. Ni mu uspelo. Medved mu je s kremplji razmesaril hrbet. Medtem je pritekel na
UČINKOVITA POSTREŽBA
Da bi dobil v svojo brivnico čimveč gostov, si je neki brivec v Kobenhavnu na Danskem izmislil posebno postrežbo. Obiskovalce brije, striže in masira srčkano mlado dekle v bikinih, in pravijo, da poslej brivcu teče posel kot namazan.
pomoč sosed, ki je imel puško. Toda, kako naj strelja, da ne zadene Milana! Lovrič je še s poslednjimi močmi zakričal: »Pomagajte — streljajte!-« Nato je nezavesten padel na tla, medved pa mu je s prednjimi šapami stopil na prsi. Medtem se je vaščanu s puško ponudila ugodna priložnost. Pomeril je in medved se je zvalil mrtev poleg še komaj živega Milana Lovre.
Ranjenca so takoj odpeljali v bolnišnico. Po mnenju zdravnikov je manjkalo le še nekaj minut in Lovre bi izkrvavel.
Ubiti medved je bil težak 210 kilogramov in visok 220 centimetrov.
In tista-riba, ki sem jo. vlovilj; 'je bila tako velika.
VOLKS - FIATOVlC
V Sovjetski zvezi pripravljajo proizvodnjo malo-iitražnega avtomobila, v katerem bodo združili vse prednosti dveh znanih vozil: Volk$wagna in Fiata. Proizvajalci na Zahodu so baje zaradi tega zelo zaskrbljeni in zato veliko pišejo o bodočem Volks — Fiatoviču, kakor so ga krstili.
NAPREJ, NICA!
Malokje, razen morda v Južni Ameriki, imajo športni klubi tako vnete navijače kot je neki Francoz iz Nice, ki si je dal obriti polovico glave in si na golino napisati: Naprej, Nica!
VATIKAN - DRUGO
PODJETJE NA SVETU
Vatikan je sicer najmanjša država na svetu, toda drugo največje kapitalistično podjetje v svetu. Po poročilih inštituta. za ameriško trgovino je največje kapitalistično podjetje na svetu znana ameriška naftna družba Standard. Na drugem mestu je Vatikan, temu pa sledijo General Elektrjc in General Motors.
Petintrideset angleških me-dicincev se je skoraj dve uri mučilo, da so spravili ta avto' na streho. Zakaj? Zato, ker so uspešno upravili diplomske izpite.
ROČNA URA NA
AKUMULATOR
Neka švicarska tovarna ročnih ur je dala na tržišče električno ročno uro, ki jo poganja akumulatorček in ne miniaturna baterija kakor doslej. Akumulator je treba napolniti le enkrat na leto.
ELEKTRARNA
V NAHRBTNIKU
Ameriška družba General Elektric je izdelala prototip električne centrale, ki jo je moč nositi v nahrbtniku. Prenosna elektrarna je težka le 13 kilogramov in daje od 24 do 200 voltov napetosti.
TRI TISOČAKE ZA
VOJAŠKI PRORAČUN
Mala pirenejska republika Andora ima najmanjši proračun za vojaške potrebe. Letošnji proračun znaša namreč nič več ih nič manj kot tri tisoč dinarjev, to je toliko, kolikor bodo znašali stroški za nakup streliva za vaje enajstih policajev, kolikor jih premore omenjena republika.
POMURSKI VESTNIK, 16. febr. 1961
8
Vohun	na