Katoliški UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Polletna naročnina . . ... L 1.250 G o i i z i a , Riva Pi:.zzutta, 18 - tel. 3177 Letna naročnina . . . . . I. 2.530 PODU REDNI ŠTVO: Letna inozemstvo . . ... L 3.50» T r i e s t e , Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603 Poštno čekovni račun: štev. 24/12410 L ml Leto XIX. - Štev. 9 (939) Gorica - četrtek, 2. marca 1967 - Trst Posamezna številka L 50 LETO VERE 1967-68 Dne 29. junija letos, na praznik svetih apostolov Petra in Pavla, se bo pričelo «leto vere», ki bo trajalo do istega dneva leta 1963. Ta papeževa odločitev je bila sporočena krščanskemu svetu 22. februarja, ko Cerkev praznuje Stol sv. Petra. Dasi se iz zgodovinskih virov ne da točno ugotoviti leto smrti prvakov apostolov sv. Petra in Pavla — po pričanju sv. Klementa in Tacita se je to zgodilo v Rimu za časa Neronovega preganjanja kristjanov med leti 64 do 68 — se je sv. oče Pavel I. odločil za letnico 67, kot je to storil pred sto leti njegov predhodnik na Petrovem prestolu Pij IX. Letos bomo torej praznovali 1900 let mučeništva prvega papeža sv. Petra in apostola narodov sv. Pavla. PETER SKALA CERKVE Peter je bil tisti — tako govori sv. oče Pavel VI. v apostolski ekshortaciji »Pe-trum et Paulum apostolos« — kateremu je sam nebeški Oče razodel, da je Jezus Sin božji, Učenik in Zveličar, od koder prihaja do nas vsa milost in resnica ter naše zveličanje; na Petrovo vero je naš Gospod sezidal svojo Cerkev; po govoru v Kafarnaumu, v katerem je Kristus napovedal sv. Evharistijo, so ga skoraj vsi učenci zapustili, sv. Peter pa je z ostalimi apostoli ostal zvest ter izjavil, da je Kristus pravi Bog. Zato se je pa tudi Kristus zavzel zanj po vstajenju, kljub njegovi trikratni zatajitvi, jamčil za njegovo vero ter ga potrdil za pastirja zaupanih mu ovc. Kaj naj bi mogli zato nuditi sv. Petru V njegovo čast lepšega kot vero, ki je vir našega dušnega zveličanja, kaj ga prositi zase, kot prav to neomajno vero, in mu kaj obljubiti, če ne, da bomo po opozorilu sv. Petra »hodili trdni v veri« (1 Petr 5, 8)? PAVEL IN NJEGOVA VERA Drugi oznanjevalec vere pa je bil sveti Pavel, učitelj narodov. On je pokazal na vero kot začetek in podlago odrešenja, on zatrdil, da brez vere Bogu ni mogoče biti všeč, on mojstrsko opisal dejanje vere in njen pomen za včlanjenje v Kristusovo skrivnostno telo, ki je Cerkev. Kako bi mogli misliti na tega velikana Vere, ne da bi ga istočasno prosili za milost, da se bodo vsi kristjani spet povezali v isti veri, istem upanju in isti ljubezni, ki preveva Kristusovo skrivnostno telo? In kako se ne bi ob njegovem vzgledu čutili dolžne, da tudi mi z apostolskim pogumom in misijonsko zavzetostjo izpričamo tisto vero, ki jo je on z besedo, s spisi, z vzgledom in lastno krvjo nam posredoval ter Cerkvi in svetu oznanil? Zato sv. oče to pot, ko se spominja devetnajste stoletnice mučeniške smrti teh dveh junakov vere, ne namerava poklanjati krščanskemu občestvu kakih posebnih duhovnih dobrot, temveč prositi *a nekaj, kar je istočasno preprosto in veliko : slaviti prvaka apostolov s pristnim in iskrenim pričanjem tiste vere, ki 3o je Cerkev od njiju prejela in jo sedaj nezmotljivo razlaga. Vsi, ki se čutijo kristjane, naj bi svojo vero poživili, jo očistili, jo oznanjali. To dejanje vere naj bo posamično in skupinsko, svobodno in Zavestno, ponižno in brez dvoličnosti. Kaj moremo nuditi spominu, slavi in povednosti s sv. Petrom in Pavlom lepšega kot prav tisto vero, ki smo jo od njiju Podedovali? NEVARNOSTI ZA PRAVO VERO Današnji svet je ponosen na svoj neslu-teni razvoj ter na svoje posege v vesoljstvo. Vse to ga po papeževih besedah napolnjuje s pretirano samozavestjo in vodi k zanikanju Boga in pozabi nanj. ^a propad verskega čuta prinaša nujno s seboj moralno In družabno neuravno-Vešenost, v kateri je človek bičan od kal- strasti ter neutešljive tesnobe. Je pač tako, da kjer manjka Bog, tam manjka ludl zadnji razlog stvari, manjka jasnost v mišljenju ter moralni zakon, ki je nuj- no potreben za red v človeški družbi. In prav v času, ko je čut za vero med ljudmi že itak oslabljen, se dogaja, da hočejo nekateri zanesti v katoliški nauk drzne teološke trditve, ter se dajo vplivati od posvetne filozofije, sklicujoč se na pretvezo, da je treba versko misel prilagoditi mišljenju sodobnega človeka, sv. pismu odvzeti njegov sveti in zgodovinski značaj, Cerkvi pa odreči njeno učiteljsko vodstvo. Vse to zavijajo v tako imenovani »pokoncilski« duh. Le kaj bo še ostalo, se zaskrbljeno sprašuje sv. oče, od naše vere in božjih kreposti, če bi se uveljavilo to neplodno in samovoljno tolmačenje cerkvene misli in njenega izročila? Zato je nujno potrebno, da svojo vero utrdimo s študijem koncilskih dekretov, ostanemo zvesti nauku Cerkve ter da damo Jezusu Kristusu, božjemu Sinu, iz-vršilcu našega odrešenja, ponižno in istočasno navdušeno zagotovilo : »Gospod, jaz verujem!«, verujem s pristankom razuma in volje v Njegovo besedo, v Njegovo osebo in v Njegovo rešiteljsko poslanstvo, opirajoč se na pričevanje vere, ki sta nam ga zapustila sv. Peter in Pavel s svojo mučenlško smrtjo. ŽELJA SV. OČETA V »letu vere« 1967-1968 naj bi se zato v spomin prvakov apostolov zbrali na dan, ki ga sami določijo, v vsaki stolnici, župni cerkvi in v kapelah raznih redovnih skupnosti duhovniki s svojim škofom, redovniki in redovnice, gojenci katoliških zavodov, člani apostolskih organizacij ter sploh vsi versko čuteči žup-Ijani, da slovesno in s poudarkom opravijo dejanje vere. Sam sv. oče hoče letos 29. junija na slovesen način odpreti »leto vere«, potem bo pa skrbel, da bo to leto polno raznih slovesnosti ter pobud, ki naj pripomorejo k poglobljenemu študiju vere, odstranijo grozeče zmote, pravilno pojasnjujejo vsebino svetih knjig na podlagi svetih kriterijev, utrdijo notranje življenje ter vodijo k dejavnemu pričanju tiste svete vere, brez »katere ni mogoče ugajati Bogu« in po kateri upamo doseči obljube večnega zveličanja. —ak UMOR KENNEDYJA znova razburja duhove Dne 22. novembra lani so minila tri leta, kar je bil v teksaškem mestu Dallasu umorjen severnoameriški predsednik John Kenne-dy. Posebna komisija pod vodstvom predsednika ameriškega vrhovnega sodišča Warrena je nato čez nekaj mesecev objavila rezultate preiskave in zatrdila, da je bil Lee Osvvald edini in osamljeni ubijalec, ki da ni imel pomočnikov pri izvedbi atentata in ni imel vzroka za uboj Kennedyja. Toda dvom o pravilnosti teh ugotovitev je ostal. Preveč je bilo namreč znakov, da Oswald ni bil edini ali pa sploh ne morilec ameriškega predsednika. Njegovo življenje od poletja do pozne jeseni leta 1963, ko se je atentat izvršil, je prepolno nejasnih, nenavadnih in nasprotujočih si nepojasnjenih dogodkov. Na primer, Warrenomo poročilo ni posvetilo nobene pozornosti Oswaldovemu bivanju leta 1963 v mestu New Orleans. Tam je javno nastopal kot pristaš kubanskega diktatorja Castra. Iz New Orleansa je odšel v Mehiko in ondi zaprosil na kubanskem poslaništvu za »tranzitni vizum« v Sovjetsko zvezo. Vizuma ni dobil, pa se je vrnil v ZDA. In sedaj pride najbolj zanimivo IMedtem ko je bil Osvvald v Mehiki, se je v Texasu pojavil »drugi Osvvald«. Ta »drugi O-swald« se je ljudem kazal in predstavljal kot Osvvald, si lastil njegovo življenje, pred pričami kupoval naboje za puško, odhajal na strelišče, kjer se je vadil v streljanju, se vozil z avtomobilom (pravi Oswald ni znal šofirati) ter plačeval po barih pivcem pijačo. To se je dogajalo še pozneje, ko se je resnični Osvvald vrnil iz Mehike v Texas, vendar se je pojavil vedno tam, kjer pravega Oswalda v tistem trenutku ni bilo. Stalin je ves čas svoje vlade zagrizeno izvajal politiko rusifikacije vsega sovjetskega ozemlja. Med posameznimi narodi Sovjetske zveze se je močno poznalo, kako jim je škodovala tridesetletna Stalinova diktatura. Moskovski centralizem do njegove smrti ni popustil; najbolj se je še ohranila židovska kultura in pismenosl. Po diktatorjevi smrti se je začel prehod na boljše. Kako hud je bil ruski pritisk v Ukrajini, ,se more presoditi po tem, da se je šale v Jetu 1957, to je štiri leta po Stalinovi smrti, začelo obračaiti na boljše. Na zunaj se je sprememba pokazala s tem, da so ruski filmi začeli dobivati spremmo besedilo v ukrajinščini. Na univerzi v Kijevu so do tedaj smeli predavati o ukrajinski zgodovini in književnosti le v omejeni obliki, ali pa celo nič. Študij ukrajinščine je popustil v tolikšni meri, da v letu 1957 kijevska univerza ni imela gradiva za slovar ukrajinskega jezika in so morali ponatisniti slovar iz leta 1907, dasi se je jezik med tem zelo obogatil in tudi spremenil. Sele leta 1962 so izdali prvi rusko-ukrajinski slovar; izšel je v več zvezkih in je bil prvi po'oktobrski revoluciji leta 1917. Vendar še do sedaj v Kijevu niso prejeli dovoljenja, da bi izdali podobne ukrajinske slovarje za druge jezike. Počasi tudi naraščajo izdaje ukrajinskih izvirnikov. Dasi štejejo Rusi samo 18 odstotkov prebivalstva, so vendar izdali v Kijevu zanje 3.893 knjig, dočim jih je v ukrajinskem jeziku izšlo 3.844. Najbolj pa Ukrajince boli, da v Ukrajini pada šte- vilo ukrajinsko govorečih. Podobno se izgubljajo domači jeziki v drugih ruskih republikah. Kazakstan je mod največjimi zveznimi republikami, toda domačinov, ki govore rodni jezik, je samo še 30 odstotkov. Kirgiška republika se še ponaša, da govori kirgiščino še 40 odstotkov prebivalcev. Na univerzi v Taškentu je 60 odstotkov slušateljev Rusov, v Alma Ata celo 70 odstotkov. Po Stalinovi smrti so v Azerbejdžanu odredili, da mora biti lurščina glavni jezik, toda v letu 1962 so ruščino spet izenačili z domačim jezikom. Moskovski krogi so se zelo razburili, ko je armenski pesnik Robert Karapetian javno napadel uradno režimsko trditev, češ da morajo biti umetnine po obliki sicer nacionalne, po vsebini pa socialistične. Karapetian pa je trdil, da je bila armenska literatura v preteklosti in sedaj vedno po obliki in tudi vsebini samo nacionalna, če je hotela res biti armenska. Partijski dogmatiki so mu seveda zamerili, nekaj ruskih pisateljev pa se je njegovim nazorom priključilo. Kavkažka republika Degestan ima pesnika Ahmeda Agajeva; sam se je odločil za ruščino in potem pozval še ustvarjalce drugih narodnosti in manjšin, da naj se enako odločijo. Kmalu se je izvedelo, da je Brežnev pobudo Agajeva zelo pohvalil, vendar je celo j-uski pesnik Vladimir Soluhin javno zavrnil nazore in predloge Agajeiva ter svaril pred asimilacijo, ki bi rusko in tujerodno kulturo samo osiromašila. Warrenova komisija je bila o vsem tem seznanjena, pa se ni niti toliko potrudila, da bi ugotovila, zakaj je obstajal »drugi« Oswald. Danes so številni kritiki Warrenovega poročila prepričani, da se je pravi Oswald mudil v Nevv Orleansu in Mehiki zato, da je lahko istočasno nastopil Osvval-dov dvojnik, ki naj bi bil resnični morilec Kennedyja, pravi O-swald pa naj bi policijo spravil na napačno sled in omogočil pravočasen pobeg atentatorju. NASTOP JAVNEGA TOŽILCA GARRISONA Prav iz New Orleansa pa so prišle te dni senzacionalne vesti, ki utegnejo zadati Warrenovemu poročilu smrtni udarec in pokazati Kennedyjev umor v čisto novi luči. Okrajni javni tožilec v New Orleansu, Jim Garrison, je presenetil vso svetovno javnost z izjavo, da na svojo roko raziskuje Ken-nedyjev umor, da predsednika ni ubil Osvvald, temveč je bil žrtev dobro premišljene zarote, pri kateri naj bi sodelovali proticastrov-ski revolucionarji, da bo kmalu prišlo do aretacij in da zadeve ne misli izročiti zvezni tajni policiji FBI, ki bi vso stvar pustila zvodeneti kot se je to že zgodilo z Warrenovim poročilom. Tožilec Garrison je svojo oko vrgel zlasti na Davida Ferrieja, ki je bil lastnik majhne družbe za posojanje letal v New Orleansu. Od prvega dneva po umoru Ken-nedyja ga je sumil, da je s svojim letalom odpeljal Kennedyjeve morilce iz Dallasa. Dejansko je bil Ferrie na dan umora zdoma in po »opravkih« v Texasu. Kot rečeno, morilci naj bi bili iz vrst kubanskih beguncev. Seveda niso delali na svojo roko, temveč po naročilu. Šlo je torej za resnično zaroto. Garrison trdi, da nihče izmed osumljenih ni bil v službi ameriške vlade ali tujih sil. Je šlo torej za zaroto ameriških desničarskih krogov, za zaroto texaških bogatašev, za zaroto rasistov z ameriškega juga, ki so hoteli preprečiti uresničevanje novih zakonov o državljanskih pravicah ali za zaroto mafije, ameriškega podzemlja, ki je hotelo preprečiti nadaljevanje široke akcije proti gangsterski dejavnosti? Naj bo že kakorkoli, po mnenju tožilca Garrisona Lee Oswald sploh ni streljal na Kennedyja. Saj se je ugotovilo, da je policija našla v petem nadstropju skladišča šolskih knjig v Dallasu, od koder naj bi bili padli usodni streli, puško mavzerico kalibra 7,65, pa potem položila na njeno mesto Osvvaldovo puško italijanskega izvora tip carcano 6,5. Zakaj ta zamenjava? Vsekakor je bil pilot David Ferrie za tožilca Garrisona ključna postavka v njegovi preiskavi. Rad bi ga bil že zdavnaj aretiral, a ga ni mogel, ker ga je Warrenova komisija proglasila za nedolžnega. Sedaj pa je imel nove indicije. Bil je odločen v bližnjih dneh Ferrieja zaslišati. Pa se je ponovilo, kar je značilno za nepojasnjeni umor iz Dallasa. Vsi, ki skušajo dogodke v Dallasu pojasniti drugače kot u-radni dokumenti iz Warrenovega poročila, drug za drugim umirajo v najbolj čudnih in nepojasnjenih okoliščinah. Štirinajst takih prič je že bilo na eden ali drug način odstranjenih, drugi pa so bili s fizičnim nastopom in z grožnjami prisiljeni k molku ali primorani, da so se preselili na stotine in tisoče kilometrov proč od kraja zločina. Pilot David Ferrie je postal 22. februarja petnajsta skrivnostna žrtev. Našli so ga mrtvega na njegovem lastnem stanovanju, zraven na nočni omarici pa uspavalne praške. Umor, samomor, naravna smrt? Zdravniški izvedenec se je odločil za naravno smrt. Ferrie naj bi bil umrl na posledicah krvavenja v možganih. Toda vprašanje ostane: zakaj je umrl prav sedaj, ko bi moral pred preiskovalnega sodnika? VEDNO VEČ VPRAŠANJ BREZ ODGOVORA Do sedaj so namreč policijski izvedenci v zvezi z omenjenimi nenavadnimi smrtmi več kot enkrat objavili, da je šlo za prometno nesrečo, srčno kap ali pa samomor, medtem ko so časnikarji vedeli povedati vse kaj drugega. Tako velja omeniti časnikarja Kotheja in Hunterja ter odvetnika Howarda. Ti so se dva dni po Kennedvjevi smrti sestali z nekim Georgom Senatorjem, potepuhom, ki je živel pri Oswaldovem morilcu Rubyju. Kaj so zvedeli, ni znano; ve se pa, da je Hunterja samo nekaj ur kasneje zadela krogla v srce, ko je bral kriminalen roman. Po uradni verziji ga je po nesreči ustrelil neki njegov prijatelj policist, ki se je šel z njim »ravbarje in žandarje«. Čez nekaj mesecev se je Hunterju pridružil Kothe; našli so ga zadavljenega. Hovvarda, ki je bil prvi Rubyjev odvetnik, so 27. marca pripeljali v bolnišnico, kjer je nekaj ur kasneje umrl. Uradno pojasnilo : srčni napad. Zanimivo pa je, da Ho\vardovega trupla niso raztelesili. Zakaj ne? Nekemu policaju je v razgovoru z njegovimi prijatelju ušlo, da so ga likvidirali, ker je preveč govoril. Časnikarka Kilgallen je Rubyja dobro poznala. Bila pa je neprevidna in rekla, da namerava vso »zadevo ponovno načeti«. Našli so jo mrtvo, ker da je uživala preveč alkohola in pomirjevalnih sredstev. William Whaley je bil tisti, ki je kot taksist prepeljal Osvval-da od kraja umora do njegovega stanovanja. Umrl je pri »prometni nesreči«. Thomasa Killama so našli s prerezanim vratom. Bil je mož ene od žensk, ki so nastopale v Rubyjevem nočnem lokalu. Revija »Ramparts« trdi, da se je preveč zanimal za dallaški umor in da ga je dala ubiti ameriška zvezna policija FBI. Edvvard Benavi-des je bil priča umora policijskega agenta Filippita, ki je hotel aretirati Osvvalda. Odkar so streljali na njegovega brata Dominga in ga ubili, se skriva, ker je prepričan, da so hoteli odstraniti njega. In tako bi lahko našteli še ostale smrtne primere teh nezaželenih prič, ki so vsi skrivnostni. Omenimo še Jacka Rubyja samega! Ta je umrl 3. januarja letos. Rečeno je bilo, da je imel hitrega raka, a podlegel da je pljučni trombozi. Mar ne vzbuja nenavadna smrt tolikih oseb dvom v verodostojnost Warrenovega poročila in potrjuje Garrisonovo sumnjo, da je šlo v Dallasu za pravo zaroto zoper pokojnega predsednika Ken-nedyja? Skupno romanje v Slovenijo od ponedeljka, 10. julija do četrtka 13. julija 1967 Tržaški duhovniki vabimo drage rojake na skupno romanje v Slovenijo: v Maribor, Ptuj, v Ljubljano in na Brezje. Obiskali bomo grob svetniškega škofa Antona Martina Slomška, tri Marijina svetišča ter cerkev sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. SPORED ROMANJA Ponedeljek, 10. julija: ob 7.30 odhod avtobusov izpred sodne palače v Trstu preko obmejnega prehoda pri Fernetičih v Ljubljano. Ob 14.25 (po srednjeevropskem času) prihod v Maribor, razmestitev po hotelih, kosilo, nato prosti čas. Zvečer skupna sv. maša pri Slomškovem grobu v Marijini baziliki. Večerja in počitek. Torek, 11. julija: romanje na Ptujsko goro, kjer bo skupna romarska pobožnost. Kosilo v restavraciji na ptujskem gradu. Ogled mesta in slovite vinske kleti, povratek v Maribor, tam večerja in počitek. Sreda, 12. julija: Izlet na Pohorje in v Rogaško Slatino, kjer bo kosilo. Popoldne prihod v Ljubljano, tam skupna sv. maša v cerkvi sv. Cirila in Metoda. Večerja v hotelu »Lev«, prenočitev v Ljubljani. Četrtek, 13. julija : romanje na Brezje, kosilo na Bledu. Povratek preko Ljubljane v Trst. Stroški romanja: vožnja, cestnina, hrana in prenočišče, ogled vinske kleti s prigrizkom, izlet na Pohorje: 19.500 lir. Ob prijavi je treba plačati 5.000 lir in pokazati veljavni potni list. Vpisovanje: prične se to nedeljo, 5. marca, in se zaključi na belo nedeljo, 2. aprila. V primeru, da bodo razpoložljiva mesta zasedena že pred napovedanim rokom, zaključimo vpisovanje že pred omenjanim datumom. Na Tržaškem vpisujejo vsi gg. duhovniki, na Goriškem pa uprava Katoliškega glasa v Gorici, Riva Piazzutta 18 ter g. fotograf Štefan Kleindienst na Travniku. Ob vpisu je treba povedati, s kom želi kdo potovati. Kdor nima potnega lista, naj doplača 1.200 lir za skupni potni list; priporo- čamo pa osebnega. Kdor bo odstopil do 1. julija, zgubi 1.000 lir, kdor pa bi odstopil v zadnjih desetih dneh, pa bo zgubil 10.000 lir. Za romarski odbor : Marij Gerdol, Albin Germek, Dušan Jakomin, Albert Miklavec Po volitvah v Indiji Obisk nedeljske maše v goriški občini Vernost posameznega človeka je brez dvoma osebna zadeva. Ni gotovo namreč, da 'bi bil zmeraj bolj veren tisti, ki javno moli kakor tisti, ki morda moli le sam zase. Vendar se v socioloških študijah ne moremo ozirati na notranja dejanja, ki so znana le Bogu, ampaik se oziramo na zunanja dejstva, ki imajo tudi svoj pomen. Med dejstvi, ki pričajo o vernosti neke osebe in tudi celotne skupnosti, 'je obisk nedeljske maše. Tako menijo danes družboslovci. Zato so v zadnjih desetletjih, ko so se močno poživile sociološke in statistične vede, začeli delati statistike tudi o obisku nedeljske maše v prepričanju, da to zunanje dejanje bogočastja dovolj dobro priča tudi o notranji vernosti posameznika in sikupnosti. Tega mnenja je tudi zadnji koncil, ki pravi: »Evharistična večerja je središče verskega občestva, katero vodi duhovnik« (Presbyterorum ordinis, št. 5). »Nobena krščanska skupnost ne raste, če nima korenin in stožerja v obhajanju sv. Evharistije; tu se mora začeti vsaka vzgoja občestvene zavesti.« Toda o tem nas tudi brez koncila uči tisočletna izkušnja: tam, kjer se opušča nedeljska maša, tam bo prej ali slej opešala tudi vera in življenje po veri. Obisk nedeljska maše je torej nekak toplomer, ki dovolj stvarno priča o vernosti kristjanov neke skupnosti. Spoznati vernost goriških prebivalcev je bil razlog, ki je narekoval župnikom, da so tudi v Gorici izpeljali štetje obiska pri nedeljski maši. Napravili so to v nedeljo, 16. oktobra lanskega leta. Štetje je bilo po vseh župnijah v občini, mestnih in okoliških, slovenskih in italijanskih. Vodil ga je poseben odbor duhovnikov, ki jim je pomagalo kakih 200 fantov in deklet. Štetje so opravili tako, da je vsak vernik tisto nedeljo dobil posebno shedo, na kateri je označil starost, stan, župnijo in poklic. Vse je poteklo v dokaj zadovoljivem redu in ljudje so še kar dobro sodelovali. Sedaj je komisija objavila podatke tega štetja in jih primerjala s podatki ljudskega štetja iz leta 1961, ki je bilo zadnje v naši državi. Ker se pa stanje prebivalcev v občini od takrat do lani ni Skoro nič spremenilo, je primerjava dokaj stvarna in verna. Kaj torej pričajo številke o obisku nedeljske maše v goriški občini? OBISK PO STAROSTI Pri štetju so vzeli v poštev naslednje starostne dobe: otroci od 6. do 11 leta: prisotnih 14% (49,7%), odsotnih 1510; od 12. do 15. leta: prisotnih 1236 ( 61,5%), odsotnih 772; od 16. do 20 leta: prisotnih 1228 ( 47,8%), odsotnih 1336; od 21. do 30 leta: prisotnih 1525 ( 22,6%), odsotnih 4711; od 31. do 40. leta: prisotnih 1555 (25,5%), odsotnih 4528; od 41. do 60. lota: prisotnih 3753 ( 29,9%), odsotnih 8791; od 61. leta dalje prisotnih 2784 ( 40,5%), odsotnih 4110. Vseh prisotnih 13,705 ali 32,4%. Tu pa niso vključeni otroci do 6. leta, ki jih ne veže nedeljska dolžnost. Ce odštejemo te otroke, potem stare in bolne in določen odstotek, ki so zadržani zaradi dela ali iz drugih razlogov, pridemo do približno 40% obiska pri nedeljski maši v goriški občini. Pri sličnem štetju, ki so ga izvedli v 50 italijanskih škofijah, so dobili povpre-čen obisk od 35 do 37 %. V tem oziru torej Gorica ni na zadnjem mestu. Podatki so pa v raznih ozirih pomenljivi. Povedo nam, da starši razmeroma malo skrbijo za Ijudskošolske otroke, da bi jih pošiljali k maši, saj jih je bilo več kot polovica odsotnih. In vendar v tej starosti otrok gre k maši, če ga mama pošlje. Boljše je z doraščajočo mladino od 11. do 15. leta. To je doba srednje šole. Obisk 61,5% je zadovoljiv. Verjetno pomaga k temu vpliv katehetov v šoli, ki na tako mladino bolj vplivajo kot pa na otroke v osnovni šoli. Po 15. letu se obisk začne nižati na 47,8% v starosti med 16. in 20. letom, da pade najniže v dobi cd 21. do 30. leta (22,6%), da se potem počasi dviga do 40,5 % v dobi po 60. letu. To gibanje obiska nedeljske maše je značilno in ima svoje socialne in druge vzroke, ki bodo o njih dušni pastirji gotovo razmišljali. V Indiji so se šli demokracijo. En teden so volili, en teden šteli glasove. Dne 26. februarja je bilo od 520 sedežev v parlamentu, ki so bili v igri, 489 odločenih. Kongresna stranka si je tudi to pot osvojila večino: 269 poslancev proti 143 desničarske stranke Swatantra, 35 zagovornice »svetih krav« Jan Sangh, 23 socialistov, 20 komunistov sovjetske usmerjenosti in 19 komunistov kitajske opredelitve. Ostale sedeže so si razdelile manjše stranke. Za imeti večino v parlamentu je treba imeti 262 poslancev, zato bo Indira Gan-dhi znova sestavila vlado. A ne bo ji lahko vladati to pot. Vladna večina je skoro preveč borna. Pri zadnjih volitvah je bila zmaga kongresne stranke čisto nekaj drugega. Pred petimi leti ji je od 494 sedežev pripadlo kar 361. Indija je zvezna država: ima 17 držav in 10 ozemelj. V štirih državah je zmagala združena opozicija: v Bengaliji (kjer so naši misijonarji), v Madrasu, Orisi in Kerali. V slednji so kristjani najbolj številni, vlado pa bodo sestavili — komunisti s svojimi zavezniki. Letošnje volitve so bile razgibane, pa ne morda zaradi kakih realnih problemov, temveč zaradi »svetih krav«, ki so jih znale desničarske stranke izigrati proti Indiri Gandhi, indijski vladi in kongresni stranki. Zdi se neverjetno, a tako se je dogajalo. Indija, v kateri bi brez pomoči iz inozemstva umrlo vsako leto več milijonov prebivalcev od lakote, je v času volilne borbe poznala le eno politično geslo: »svete krave« so v nevarnosti! Treba je absolutno prepovedati njihovo ubijanje, tudi tam, kjer živijo muslimani in se hranijo z njihovim mesom. »Mati Indije — sveta krava!« 250 milijonov jih je sedaj v Indiji. Samo 80 milijonov od njih daje nekaj mleka. Petnajst indijskih krav ga spravi skupaj toliko kot ena povprečna evropejska. Dve stranki sta, sicer iz različnih nagibov, oprli svojo agitacijo na zadevo »svetih krav«. Obe sta desničarski in izrabljata ljudsko vraževernost. Prva, Swatantra, je stranka indijskih industrijcev in trgovcev; smatra se za liberalno in za nositeljico zasebne pobude na gospodarskem področju proti »socialističnim« težnjam vladajoče kongresne stranke. »Svete krave« so ji prav prišle, da kongresni stranki odvzame glasove. Druga stranka, Jan Sangh, pa je stranka verskih fanatikov, ki jo vodijo »sadhu«, hindujski »svetniki«, popolnoma nagi, čigar najbolj nevarno orožje za javni red so dolgotrajni posti. Drugod so svete živali miši. Nihče jih ne sme preganjati, ko se spravijo nad zaloge žita. Tako računajo, da letno pojedo v Indiji 10 do 12 milijonov ton tega za ljudstvo prepotrebnega živeža. Sam predsednik indijske države je pred nekaj tedni ob priliki 20ni podlagi brez »podrejenosti« komurkoli. Za konec še »Delu« na uho: če bi ne bilo Slovenske skupnosti, ki je marsikomu vzbudila vest in ga prisilila, da se vsaj iz konkurenčnih razlogov tudi zanima za Slovence, bi danes v Italijanski komunistični partiji verjetno ne bilo (kominform uči!) več nobenega »tovariša«, ker bi vsi že za vedno postali »compagni«, na prvi strani »Dela« pa bi se blestel samo naslov »U Lavoratore«. J. N. OKNO V DANAŠNJI SVET Pomoč vernikov za gradnjo novih cerkva Preteklo nedeljo opoldne je sv. oče zbranim vernikom na trgu sv. Petra razodel svojo skrb za gradnjo novih župnijskih središč. Okoli velikih mest naglo nastajajo nova predmestja, ki imajo lastne šole in lastna upravna poslopja. A predmestja potrebujejo tudi župnijskih središč. Sv. oče je prosil, naj ljudje pomagajo pri gradnji cerkva in zato je treba veliko pomoči. Pastirsko pismo brazilskih škofov Štirinajst brazilskih škofov, ki imajo svoje škofije v severni Braziliji, obravnava v skupnem pastirskem pismu verske probleme Amazonije. Med drugim pozivajo državno oblast, naj ne jemlje zemlje ubogim družinam, ki so se naselile na ozemljih, ki niso bile last nikogar in na katerih se preživljajo s poljedelstvom. Škofje tudi želijo, naj bi. imeli v svetu pravilno gledanje na obširna ozemlja ob reki Amazonki, škofje pravijo: »Mi verujemo v bodočnost Amazonije, ki ni Zeleni pekel in tudi ne Zeleni paradiž. Želimo tehnični in kulturni napredek, želimo fizično in moralno blagostanje in vedno tesnejšo povezanost s Cerkvijo in s Kristusom. Mati Terezija v Rimu Znana redovnica mati Terezija, ki skrbi za zapuščene in umirajoče v Kalkuti, je prišla na obisk v Rim, kjer se bo mudila do 12. marca. Redovnica je doma v Skop- RADIO TRST A Spored od 5. do 11. marca 1967 Poročila: 7.15 (samo ob delavnikih), 8.15, 11.30 (samo ob delavnikih), 13.15, 14.15, 17.15 (samo ob delavnikih), 20.15 in 23.15. Dejstva in mnenja: 14.15 (samo ob delavnikih). šport: (dnevno) ob 20.00 uri. Nedelja : 8.30 Kmetijska oddaja — 9.00 Prenos sv. maše. — 10.15 Od nedelje do nedelje na našem valu. — 11.15 Oddaja za najmlajše: »Pastirji severnih jelenov«. Dramatiziran roman, drugi del. — 12.00 Nabožina glasba. — 12.15 Vera in naš čas. — 13.00 Odmevi tedna v naši deželi. — 15.30 »Onstran gora«. Radijska drama. — — 18.30 Guido De Vescovi: »Kakor oblaki« in »Povratek v življenje«. — 20.30 Iz slovenske folklore: Lelja Rehar: »Turke Slovensko skupnost zastopa v deželni skupščini dr. Josip škerk, ki si je pridobil splošen ugled zaradi svojih utemeljenih in s prepričljivimi razlogi podprtih zahtev v korist slovenske manjšine v območju dežele Furianija-Julijska Benečija. Na sliki ki je bila posneta 1. februarja ob priliki sprejema Radijskega odra v Trstu, ga vidimo (najvišji po postavi) na levi predsednika deželne vlade, ki stoji v sredini, dr. de Rinaldinija. Na predsednikovi desni pa je (s prekrižanima rokama) vladni komisar za tržaško ozemlje dr. Cappellini. suo b'li šiba buožja«. — 22.30 Piemontske pasmi. Ponedeljek: 11.40 Radio za šole (za srednjo šolo. Ponovitev ob 17.25). — 13.30 Priljubljene melodije. — 18.00 Odvetnik za vsakogar, pravna posvetovalnica. — 19.00 Tržaški pripovedniki: (4) »Silvio Benco«. — 19.30 Postni govori: Viljem Žerjal: »Vera, upanje in ljubezen v prvem listu sv. Janeza«. — 21.00 Iz pesniških gajev: »Ivan Hribovšek«. — 21.15 Tamburaški ansamhli. Torek: 12.00 Iz slovenske folklore: Lelja Rehar: »Turke suo bTi šiba buožja«. — 17.20 Italijanščina po radiu: Spopolnje-valni tečaj: 33. lekcija. — 19.10 Plošče za vas, quiz oddaja. — 20.35 R. Wagner: »Par-sifal«, mistična drama v treh dejanjih. Sreda: 11.40 Radio za šole (oddaja za prvo stopnjo osnovnih šol). Ponovitev ob 17.25. — 12.10 Pomenek s poslušavkami. — 13.30 Glasba iz filmov in revij. — 18.00 Ne vse, toda o vsem. — 19.10 Higiena in zdravje. — 19.25 Zbori, gostje v Trstu: Zbor »Jakob Gallus-iPetelin« iz Celovca, ki ga vodi dr. France Cigan. — 20.35 Simfonični koncert orkestra RAI-TV iz Rima četrtek : 12.00 Za smeh in dobro voljo. Besedilo Danila Lovrečiča. — 17.20 Italijanščina po radiu: Spopolnjevalni tečaj: 34. lekcija. — 19.00 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše. — 20.35 »Nepričakovano srečanje«. Radijska drama. Petek: 11.40 Radio za šole (oddaja za drugo stopnjo osnovnih šol). Ponovitev ob 17.25. — 12.10 Med tržnimi stojnicami. — 13.30 Glasbeno potovanje okoli sveta. — 18.00 Ne vse, toda o vsem. — 19.00 Moj presti čas. — 19.30 Postni govori: rnsgr. Rudolf Klinec: »Ljubi Boga z vsem srcem in voljo«. — 20.35 Gospodarstvo in delo. — 21.00 Koncert operne glasbe orkestra RAI-TV iz Turina. Sobota: 11.50 Orkestri lahke glasbe. — 12.10 Med tržnimi stojnicami (dr. Lojze Tul). —- 15.00 Glasbena oddaja za mladino. — 16.00 Volan. Oddaja za avtomobiliste. —• 16.20 Pregled italijanske dramatike. (18. oddaja). Veristično gledališče. Prizori iz iger »Možje« ter »Cavalleria rusticana« in prizori iz drame »Volkulja«. — 17.20 Cerkev v sodobnem svetu. — 19.10 Družinski obzornik: »Verski problem v družini«. — 20.35 Teden v Italiji. — 20.45 Slovenski oktet. — 21.00 Za smeh in dobro voljo. Besedilo Danila Lovrečiča. — 22.30 Za prijeten konec tedna. ju, po rodu pa je Albanka. Ob svojem obisku v Indiji ji je sv. oče daroval svoj beli avto, ki se ga je posluževal na evharističnem kongresu. Bivši diplomat umrl kot katoliški redovnik V Neiva v Kolumbiji je umrl pater Anzelm de Santa Ouiteria, misijonar sinov brezmadežnega Srca Marijinega ali klaretijancev. Pred svojim duhovniškim posvečenjem je bil dvakrat predsednik kolumbijske vlade, od leta 1950 do leta 1952 pa je bil kolumbijski poslanik pri Sv. sedežu v Rimu. Ustanovil je tudi katoliški dnevnik »El Siglo«. Po ženini smrti leta 1956 je vstopil v klaretijansko kongregacijo. Angleški kardinal v judovski sinagogi Westminstrski nadškof in angleški pri-mas kardinal Heenan je v okviru ekumenskih pobud za zedinjenje govoril v londonski sinagogi. Dejal je med drugim, da se bo nekaterim morda čudno zdelo, da je kardinal katoliške Cerkve obiskal neko sinagogo prav na soboto, pripomnil pa je, da to ni prav nič čudnega, kajti katoličani in judje verujejo v istega Boga. Nato je izjavil, da predstavlja koncilska izjava o judih iz leta 1965 velik korak naprej v primerjavi s prejšnjimi krščanskimi listinami o tem vprašanju. Kdaj k birmi? V italijanskih škofijah so v zadnjem času že precej razpravljali o birmi in sicer o letu, v katerem naj gredo otroci k birmi. Nekateri so predlagali, naj gredo k birmi šale po končani osnovni šoli, to je z desetimi leti. Nekateri so šli tako daleč, da so predlagali 17. ali 18. leto. V Turinu so se odločili za peti razred osnovne šole. ITALIJANSKA TELEVIZIJA t Spored od 5. do 11. marca Vsakdanje oddaje: Prvi program: 17.30 novice; 20,30 novice; 23.00 novice; 17,45 oddaja za otroke. — Drugi program: 18.30 Nikoli ni prepozno. Nedelja: Prvi program: 11.00 Sv. maša; 11.45 Verske novice; 21.00 čas ljubezni; 22.15 Športna poročila. — Drugi program: 21.15 Večerna glasba; 22.05 Tujec, francoski film. Ponedeljek: Prvi: 21.00 TV 7; 22.00 Glasba; 22.35 Nevernež, film. — Drugi: 21.15 Giuseppe Verdi, film. Torek : Prvi: 19.00 Kdo je. Jezus? Govori p. Marijan; 21.00 II Mafioso, film A. Sor-dija. — Drugi: 21.15 Sprint, tedenski pregled športa; 22.00 L’Approdo, novice iz sveta kulture in umetnosti; 22.30 Koncert. Sreda: Prvi: 21.00 Almanah iz zgodovine in znanosti; 22.00 Šport ob sredah. — Drugi: 21.15 Očetovi princi, drama; 22.10 Obzornik iz sveta znanosti in tehnike. Četrtek: Prvi: 21.00 Šejk iz Dughare, film; 21.50 Politična tribuna. — Drugi: 21.15 Mladi, tedenska oddaja; 22.15 Veliki kamaleonti (ponovitev s I. programa). Petek : Prvi: 21.00 Šest oseb išče avtorja, drama L. Pirandella — Drugi: 21.15 Živeti mladi; 22.00 Igre v družini. Sobota: Prvi: 19.40 Duhovni razgovori (Salvatore Garofalo); 21.00 II tappabuchi; 22.15 S prve strani. — Drugi: 21.15 Evropski dnevnik; 22.15 Mehikanec, film. ''''iiHiiiiiiiiimimiNiiiiMiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiimiiimiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiim •fOSEFINE STEGBAUER 4 ------ Prevedel J. P. 9fVeX li Slcvile %vez Ja • • •? u Ka r na blazini je skušala okreniti glavo 'h se razgledati. Kje je vendar? Kakšna Je ta soba? Kdo so ti otroci po posteljah? Kaj...? — hotela je misliti, a vse njene 'bisli so se pretrgale. Pri sosednji postelji je sedela lepa, rnla-žena. In njej je pravila deklica v pošlji: »Pomisli, mamica, mala deklica sc Je danes zbudila! Poglej no, zdaj spet ®*Qda. Danes zjutraj se je prvič zbudila, a govorila ni nič.« Kllada žena je stopila k Rozviti; ljubeče 86 je sklonila nadnjo in ji pobožala roko. ^*arši in sorodniki vseh otrok v tej bol-9|šnici so žc vedeli o železniški nesreči, 1 je doletela tega otroka, ki je več dni al v nezavesti. Vedeli pa so tudi, da ne smejo vsega tega omeniti, da ne 1 spet doživel kakega duševnega pre-tresljaja. »Kako se imaš, mala?« je vprašala žena z blagim glasom. Kdo je vendar ta žena? Če bi ji to iskanje po možganih ne delalo takih bolečin! Kje pa je pravzaprav? Zakaj ne more premakniti nog? Ali jih ima vklenjene? In spet so se ji vse misli izgubile v tdrno... Takrat je zazvonilo, čas obiskov je pretekel. Še enkrat je gospa nežno pobožala Rozvitino roko in se nato obrnila k svojemu otroku, da se poslovi. »Ali s tabo tudi ni nič govorila?« jo je šepetaje vprašala mala Melanija, njen otrok. Mati je le zmajala z glavo, poljubila otroka in mu obljubila, da pride drugi dan spet s teto Emilijo. Zunaj na hodniku je srečala sestro: »Mala ponesrečenka se je spet zbudila.« Sestra je baš potiskala voziček z malico skozi vrata in jo začela deliti otrokom. Pri Rozvitini postelji se je ustavila in ponudila otroku mleka. Na nočno omarico pa ji je postavila krožnik s pecivom. »Boš lahko jedla sama, ali naj ti pomagam?« »Kdo... kdo?« je s težavo izjecljala Roz-vita. »Kdo sem? Sestra Frančiška! Tu sem, da ti bom stregla, dokler ne boš zdrava.« »Zdrava...?« je kot odmev ponovila Roz-vita. »Kako ti je ime?« je vprašala sestra. »Ne — vem.« »Da ne veš, kako ti je ime! Beži no!« Ne, Razvita res ni vedela. Saj se ji je zdravje od dne do dne boljšalo, ni rabila več ledenega ovitka okrog čela, a spomin se ji le ni hotel vrniti. Misli so se ji izgubljale v megleno praznino. Prav vsak spomin na dosedanje življenje je izgubila. Previdno je sicer skušal zdravnik zbuditi spomine v njej. Dali so ji slikanico, v kateri je bil med drugim naslikan tudi vlak, ki je drvel skozi gorato pokrajino. In zdravnik ji je pravil, da bo sedaj kmalu zdrava in se bo mogla peljati naprej. Pa niti beseda »vlak« in »vožnja« nista napravili na Rozvito nikakega vtisa. Vse je bilo zastonj. Še tega ni vedela, kako ji je ime; prav ničesar se ni spominjala. V njenem perilu ni bilo všitih nobenih znamenj. Med potniki tudi ni bilo nikogar, ki bi mogel vsaj kako malenkost povedati o tuji plavolasi deklici. Nihče ni vprašal po njej, nihče je ni iskal. Sama, brez imena se je Razvita zbudila iz omedlevice in taka ostala med svetom. ROZVITA DOBI IME V bolniški sobi, ki je bila zaenkrat njena domovina, je bila Rozvita pri vseh priljubljena. Skoro vse matere, ki so svo jim ljubljenčkom prinašale sadje in sladkarije, pecivo in igrače, so zanesle del teh darov k postelji nežnega, plavolasega otroka, ki je izgubil spomin. Otroci še pokusiti niso prej hoteli prinešenih posladkov, dokler ni dobila Rozvita svojega deleža: iepo jabolko ali kos čokolade. In Rozvita sama je tudi že več govorila, čeprav težko. Zdelo se je, kot da se mora vsake besede na novo naučiti, kot da bi le to znala povedati, kar je v teh dnevih slišala. Bila je vsa boječa in neokretna. Morda bi se ji vrnil spomin in bi se sama sebe zavedla, če bi po nesreči prišla k materi in očetu v Avstralijo, v okolico, ki je je bila od mladih nog vajena. Tako pa jo je usoda zanesla v take okoliščine, ki bi ji bile tudi zdravi popolnoma nove. Najbolj se je sprijateljila z dobrosrčno malo Melanijo, ki je ležala na sosednji postelji. Melanija je smela že za več ur vstati. In ta čas je navadno presedela na Rozvitini postelji ter čebljala z njo. še zavedala se ni, kako pametno in spretno je pomagala pri tem Rozviti, da je ta spet našla besedni zaklad. Z neizrekljivo potrpežljivostjo ji je vso razkladala. Zdravnik je bil nekoč nehote priča takega »pouka«. Melanija je kazala Rozviti punčko. »Poznaš to?« Rozvita je iskala po svojem spominu za pravo besedo. Saj je natančno vedela, kaj je ta igrača, a besede se ni mogla spomniti, čeprav se je trudila. »To je punčka!« jo je učila Melanija. »Saj res, punčka,« se je Rozvita olajšano oddahnila. »In to?« je vprašala Melanija in pokazala na punčkino obleko. Rozvita ni našla besede. »To je njena obleka,« je razlagala Melanija. »Poglej: to je bluza, to je krilo in to so rokavi; tu spredaj pa so gumbi.« Rozvita si je vsako besedo, ki jo je od Melanije slišala, zapomnila. (se nadaljuje) RZASKE NOVICE V ponedeljek, 6. marca cb 19.30 bo v Doberdobu v župni dvorani GREGORČIČEVA PROSLAVA s predavanjem, petjem in deklamacijami V soboto, 4. marca 1967 ob 20. uri in v nedeljo, 5. marca ob 17. uri bo na Opčinah SLOVESNA PRIREDITEV ob otvoritvi nove, moderne dvorane in društvenih prostorov, namenjenih mladini, cerkvenemu pevskemu zboru in sploh openski družabni in prosvetni skupnosti. Novi prostori so poleg Marijanišča, Narodna ulica št. 89. Na sporedu prireditve je nastop domačega cerkvenega pevskega zbora pod vodstvom Stanka Maliča, mladinskega pevskega zbora pod vodstvom Nade ter jalove, godalni kvartet, veseli prizori slovenskih skavtov, folklorni plesi in moški zbor pod vodstvom dr. Zorka Hareja. Vabimo zavedne Slovence, predvsem Opence, pa tudi sosednje kraje na to pomembno opensko prireditev. UPRAVNI ODBOR NOVEGA DOMA Nova župnijska dvorana v Devinu Ponedeljek 27. februarja 1967 bo za nas Devinčame ostal pomemben datum. Možje in fantje smo se tega dne prvič zbrali v novi župnijski dvorani. Najprej je g. župnik pozdravil in nagovoril navzoče in s tem izročil nove prostore svojemu namenu. Nakazal je nekaj perečih skupnih problemov, ki jih bomo lahko tu reševali ter izrazit željo, da bi pri tem vsi sodelovali. Osrednja točka večera pa je bilo predavanje, ki ga je imel msgr. dr. Rudolf Klinec o poslanstvu laikov v Cerkvi. Predavatelj je poudaril zlasti nekatere odločbe zadnjega vatikanskega koncila, ki nalaga vernikom večjo odgovornost pri ivod-stvu Cerkve. Laiki niso le poslušajoča Cerkev, ampak imajo , pravico, da soodločajo o cerkvenih zadevah. Msgr. Klincu smo hvaležni za lepa navodila in vzpodbudne besede k našim prvim korakom pri organizacijskem življenju. Po, predavanju je bil razgovor, v katerem je bilo opaziti zanimanje za nakazane probleme. Odločili smo, da se bomo na takih večerih srečali vsaj enkrat na mesec. Udeleženec Srečanje absolventov trgovske akademije v Trstu Absolventi Slovenske trgovske akademije bodo, čeprav z zamudo, praznovala 20 letnico obstoja naše šole v obliki srečanja vseh bivših dijakov in profesorjev. Ob tej priložnosti bodo tudi ustanovili združenje, čigar namen bo nuditi absolventom možnosti strokovnega izpopolnjevanja ter medsebojne pomoči. Pobuda je naleitela na velik odmev ter ugoden sprejem med velikim številom absolventov, ki so v teh dvajsetih letih dokončali »Trgovska« in se potem zaposlili v raznih poklicih doma in v tujini. Konec učenja je v mnogih primerih po- ROMANJE V RIM v tednu po beli nedelji od 4. do 7. aprila Ob 1900-letnici, kar sta v Rimu dala življenje za Kristusa apostola sv. Peter in Pavel in ob 1100-letnici, kar sta potovala skozi naše kraje apostola Slovanov sv. Ciril in Metod, prirejata Du-hovske zveza in Apostolstvo sv. Cirila in Metoda v Gorici in Trstu romanje v Rim z odhodom z vlakom v torek 4. aprila ob 6,40 iz Trsta in s povratkom v Trst v petek 7. aprila ob 23.48. Isti teden bodo v prestolnici krščanstva tudi romarji iz ljubljanske, mariborske in koprske škofije. Na sporedu je obisk grobov sv. Cirila ter sv, Petra in Pavla, avdienca pri sv. očetu; ogled mesta in srečanje z .ostalimi slovenskimi romarji in rojaki v' Rimu. Skrb za romanje imata gg. dr. Stanko Janežič in dr. Angel Kosmač. , Prijave sprejemajo v Trstu trgovina Fortunat (ul. Paiganini 2) in vodstvo Vzhodnega doma, ul. delle Docce 38, v Gorici pa g. fotograf Štefan Klein-dienst na Travniku. Prijaviti se je treba do 15, marca, dati točen naslov ter plačati 19.800 lir (19.500 za potovanje in 300 za vpisnino). Podrobnejša na-vodMa- bodo na to prijavljene! prejeli pi-' smemo na1 svoj dom. Vodstvo romanja menil tudi preki ni tov vezi med samimi absolventi ter med njimi in šolo, kar je bilo v škodo prizadetih in skupnosti, v kateri živimo. Naloga ustanavljajočega se združenja bo, da izpopolni to vrzel in v okviru strokovnega in družabnega delovanja zbere pod skupno streho vse absolvente Slovenske trgovske akademije. Družabno srečanje bo 16. marca v mali dvorani Kulturnega doma. Lanski vinski pridelek na Tržaškem Vsako leto so po zakonu dolžni vinogradniki prijaviti svoj vinski prideleik tro-šarinskim uradom. Po podatkih teh uradov so lani na Tržaškem pridelali skupno 1.514.059 litrov vina, to je 637.263 litrov manj kot v letu 1964, kar pomeni 30 % nazadovanje. Največji padec zaznamujeta nabrežinska in miljska občina (Nabrežina leta 1964 : 227.990 litrov, leta 1966: 115.140 litrov; Milje leta 1964 : 318.300 litrov, leta 1966 172.480 litrov), to je skoraj za polovico manj kot leta 1964. Ostale občine izkazujejo sledeče številke: Trst leta 1964 914.562 litrov, leta 1966 747.889 litrov; Dolina 443.000 oz. 337.585 litrov; Zgonik 208.420 in 117.070 litrov ter Repentabor 39.050 in 23.895 litrov. Belega vina je bilo lani pridelanega 1.023.525 litrov, črnega pa 490.534 litrov, torej za dobro polovico manj. »ata - "1 □ RIŠKE NOVICE Nadškof msgr. Andrej Pangrazio na Sv. gori Danes, v četrtek 2. marca, je goriški nadškof msgr. Andrej Pangrazio obiskal Marijino svetišče na Sv. gori. To je bil njegov prvi obisk v tem svetišču. Na božjo pot je šel, da tam pomoli na grobovih svojih prednikov kardinala Missie in nadškofa F. B. Sedeja, ki sta tam pokopana, in pa da se pred dokončnim odhodom iz Gorice poslovi tudi od največjega Marijinega svetišča v goriški nadškofiji. Ob obisku nadškofa Pangrazia se je na Sv. gori zbralo večje število duhovnikov s te in one strani meje. Mladinski teden v Gorici Zveza slovenske katoliške prosvete je tudi letos priredila mladinski vzgojni teden. Vsako leto izkušnje naučijo kaj novega, tako da ti vzgojni tedni stalno pridobivajo na privlačnosti. Letos so bila predavanja skupno za dekleta in fante, ker so lani udeleženci izrazili tako željo. Poizkus se je obnesel in je bila udeležba prav zadovoljiva. Vsak večer je bilo navzočih od devetdeset do sto mladih ljudi, predvsem takih od 15 do 20 let. Tako je bila mala dvorana v Katoliškem domu povsem zasedena. Na sporedu sta bili dve konferenci; eno je itnel g. Oskar Simčič, profesor v go riškem bogoslovju, drugo pa dr. Lojze Škerl, ki prav tako uči v semenišču v Trstu. Oba sta se pri svojih izvajanjih naslonila na dekrete II. vatikanskega koncila. G. Simčič je svojo pozornost posvetil predvsem verskemu stanju med mladino, ki jo žeja po resnici, pravici in svobodi, msgr. Škerl pa se je ustaivil pri prvih členih konstitucije o Cerkvi v sedanjem svetu in nakazal nekatere probleme, ki danes mučijo svet in z njim zlasti današnjo mladino, ki mora živeti v sedanjem tako zelo spremenljivem času. Po obeh predavanjih je sledila debata, ki je bila posebno živahna po drugem predavanju. V nedeljo je bi] zaključek tedna s filmom »Bog potrebuje ljudi«, ki si ga je ogledalo lepo število mladine. O filmu je zaključno besedo spregovoril g, J. Jurak. S tega tedna je človek odnesel vtis, da je med našo mladino dosti takih, ki jih žeja po resnici, pravici in svobodi, a da jim starejši, zlasti še laični inteligenti, premalo nudijo in se zanje premalo zanimajo. Tako vsaj si razlagamo potek debate po drugem predavanju v četrtek zvečer. Dve sto let posvetitve cerkve sv. Ignacija Dne 24. februarja je poteklo dve sto let, odkar je Ma 1767 prvi goriški nadškof grof Kari Mihael Attems, posvetil cerkev na Travniku, posvečeno spominu sv. Ignacija Lojolskega, ustanovitelja jezuitskega reda. Soposivečevalci so bili škof- je Gabrieli iz Concordie, Camucci iz Kopra ter Piecardi iz Pedene. Zgodovina cerkve sv. Ignacija v Gorici se prične s prihodom jezuitov v naše mesto. Nekako štirideset let nato, ko so. pričeli tu s svojo gimnazijo, so se leta 1654 lotili zidave svetišča. Dela so šla naglo od rok, še prenaglo, saj se je naslednje leto zrušil kor, kar pa graditeljev ni ostrašilo. Zidali so naprej in leta 1680, na praznik sv. Ignacija, se je v njej že brala prva sv. maša. Darovi so prihajali od vseh strani, najbolj velikodušni od avstrijskega cesarja Leopolda I. V naslednjih letih so bile stranske kapele opremljene z oltarji, leta 1684 končan oratorij Marije Vnebovzete nad zakristijo, leta 1716 pa je Benečan Pascaglio Lazzarini V mali dvorani Katoliškega doma v Gorici bo v torek, 7. marca in v četrtek 9. marca obakrat ob 20.30 ŠTUDIJSKI TEDEN ZA NAŠE STARŠE Predavala bosta msgr. Franc Močnik in škafov vikar iz Trsta msgr. dr. Lojze Škerl o temah koncila v zvezi s poslanstvom staršev v krščanski družini in sodobni družbi. VSI NASI STARŠI IZ GORICE IN OKOLICE TOPLO VABLJENI! dovršil mogočno ozadje glavnega oltarja. Še vedno pa je manjkala ureditev notranjosti svetišča in pročelja. To se je zgodilo med leti 1721-1726, ko sta bila zgrajena tudi oba zvonika s svojo značilno streho v obliki čebule. Nov doktor Na ekonomski fakulteti v Trstu je dne 28. februarja promoviral g. Albert Vetrih iz znane goriške družine. S prof. G. Bozo je razpravljal tezo o načelih italijanske ekonomske trgovine z ozirom na odnose z deželami Vzhoda. Novemu doktorju iskreno čestitamo! Tekmovanje med geriškimi gostišči Goriška pokrajinska turistična ustanova (EPT) je pripravila drugo gastronemsko tekmovanje med goriškimi gostišči z namenom, da poživi domačo kuharsko tradicijo z vsemi njenimi posebnostmi. Na podlagi razpisanega natečaja se v tekmovanje ni moglo vključiti nobeno izmed gostišč, ki so se že udeležila prvega tekmovanja. Letos se je priglasilo osem gostišč, med njimi kar tri slovenska: Jože Sirk iz Su-bide pri Krminu, Danilo Ožbot iz Rupe ter Miro Hmeljak iz Sovodenj. Ocenjevalna komisija bo imela za oceno na razpolago sto točk. 40 jih odpade za goriško kuharsko specialiteto, po 20 za okusnost jedil in vina, po deset pa za pripravo mize in postrežbo ter za oceno v skladu s serviranimi jedili. Ocenjevali bodo tudi gostje. Ti bodo svoje mnenje izrazili na posebnih listkih upoštevajoč zlasti okusnost jedi in kakovost vina. Naročila za večerjo naj morebitni interesenti pravočasno sporočijo gostilničarju, ki je tisti večer na vrsti. Tekmovanje se prione 2. marca zvečer ob 8,30 v restavraciji »Al Puia«; vsak četrtek bo prišla na vrsto ena izmed prijavljenih gostiln. Slovenska gostišča bodo vsa prišla na vrsto šele v aprilu. Najboljša gostišča bodo dobila priznalne diplome, vsa pa prispevek za stroške. Vsak čas ima svoj kras Pod tem naslovom je zadnji torek, 28. februarja pripravil prof. Slavko Bratina v spodnji dvorani Katoliškega doma prijeten projekcijski večer, ki je trajal več kot eno uro in v katerem je predvajal vrsto lepih barvastih slik, ki jih je sam posnel. Gledalci so mogli slediti na platnu vsem štirim letnim časom, ki imajo vsak zase svojo posebnost in privlačnost. Bilo je videti razne nastope, ki so se zvrstili v Katoliškem domu v Gorici, v Štandrežu in Števerjanu, obhajanje glavnih praznikov cerkvenega leta v Gorici, na deželi in v Sloveniji, dejavnost naše šolske mladini, izlete v naravo in razna kulturna srečanja. Vmes so se prepletale podobe cvetenja in zorenja in odmiranja rastlinstva v naravi. Krasne barve so zadovoljile oči, nudile užitek duši, v srcu pa vzbujale hvaležnost do Stvarnika, ki je vse te lepote dal človeku, da se jih veseli in jih uživa. Natečaj za slovenske učitelje Šolski skrbnik v Gorici je predstavnikom slovenskega sindikata izjavil, da je že poslal v Rim za odobritev osnutek natečaja za slovenske učitelje. Upa, da bo osnutek odobren in da bo lahko natečaj že v tem šolskem letu. Prav tako je šolski skrbnik izjavil, da bo posredoval, da bi se mogli tudi slovenski učitelj iz goriškega področja udeležiti pedagoškega tečaja, ki bo v Trstu od 6. do 11. marca. S P R T Iz Slovenije Napredek slovenske pomorske družbe V Piranu ima svoj sedež slovenska pomorska družba »Splošna plovba«. Letos bo dobila tri nove ladje: Koper, Postojno in Portorož. Prvo gradijo v Belgiji in bo zaplula že v marcu, zadnji dve pa bosta izdelani v puljski ladjedelnici. Postojna in Portorož sta namenjeni za plovbo okoli sveta. Tako bo ladjevje slovenske .pomorske družbe v Piranu še to leto zrastlo na 150.000 hruto-registrskih ton, 'kar pomeni, da je »Splošna plovba« tudi v svetovnem merilu dosegla pomorska podjetja srednje velikosti. Ta podjetnost slovenskih pomorščakov dokazuje, da se slovenski človek znajde tudi na morju in da se vračajo časi, ko po besedah pesnika Simona Jenka po morju adrijanskem hrastov brod vozil je slovenski rod. V nedeljo, 5. marca bo v Kat. domu v Gorici ob 4” popoldne PROSLAV"A PETE OBLETNICE odprtja nove dvorane v Katoliškem domu. Na proslavi bosta nastopila moški pevski zbor »M. File j« ter mešani pevski zbor »L. Bratuž« iz Gorice, SKPD Števerjan bo pa uprizorilo Finžgarjevo ljudsko igro v štirih dejanjih Naša kri Vstop je prost; za kritje stroškov bo v odmorih srečolov. SKPD Števerjan bo igro kasneje ponovilo enkrat po veliki noči. Vabljeni vsi prijatelji Doma, še posebej pa njegovi dobrotniki! iijiiii!i!!ii!;!iiiiiiilliiiiliii!i;!iiiii!ii!!HiiiliU!ini!!iiiil!i!iiiliil!nii!1!:i>ni!:!!.= Odbojka. Pretekli teden se je končno zaključilo deželno juniorsko prvenstvo za leto 1967; tekme so se vršile v Gorici. Nastopila so tri moštva. Zmagala je ekipa ENAOLI iz Trsta, ki je premagala Olimpijo iz Gorice z 2:0 (15 : 5, 15 : 3), PAV iz Vidma tudi z 2 : 0 (15 : 6, 15 : 10). 01ym-pija je zasedla tretje mesto, ker jo je premagal PAV z 2:0 (15:12, 15:12); kljub porazu so se Goričani dobro držali, saj so proti močnejšim nasprotnikom že vodili z 10 : 2. Za 01ympijo so igrali: Su-sič (kap.), Černič M., Antonič, Cotič V., Brajnik M., Frandolič, Pivk. Deželno tekmovanje Serije C se je začelo pretelklo nedeljo. P™ tekmo je Olimpija odigrala v Trstu proti ACLI in zmagala s 3:1 (13 : 15, 15 : 12, 15 : 9, 15 : 5). Igralci 01ympije: Valentinčič (kap.), Su-sič, Legiša Z., Soban, Antonič, Frandolič, Brajnik, Pivk. Prihodnja tekma Serije C bo v Gorici v nedeljo dopoldne. Vabljeni so naslednji igralci: Valentinčič, Susič, Černič, Soban, Cotič, Antonič, Legiša, Frandolič, Pivk, Brajnik. Smučanje. Na tekmah »Primi Sci« v Ovčji vasi sta tekmovala tudi dva dijaka slovenske nižje srednje šole in sta zasedla tale mesta: 4. Kocjančič Niko, 9 točk (5. v teku, 4. v smuku); 5. Nanut Rudi, 9 točk (4. v telku, 5. v smuku). ZA KMETOVALCE Deželna pomoč za škodo po poplavah in toči. Vlaganje prošenj do 3. aprila letos Deželna uprava je objavila drugi seznam občin, ki so bile leta 1966 prizadete s poplavami ali točo in imajo pravico do pomoči: na Tržaškem: občine Devin-.Nabrežina Dolina in Repentabor, ki jih je prizadel vihar z izredno točo v dneh 25., 28., 29. junija in 8. julija 1966; na Goriškem: občine Štarancam, Tržič Škocjan ob Soči in Villesse, ki so jih prizadeli viharji z izredno točo dne 15. julija in morske ter rečne poplave v dneh 3., 4. in 5. novembra 1966; na Videmskem: občine Ahten, Fojdai Humin, Brdo, Neme, Špeter Siovenov, Tajpana in druge kakor tudi nekatere občine na območju Pordenona, ki so jih prizadeli viharji z izredno točo v dneh 15. aprila, 11. in 25. maja, 15. in 24. junija, 7., 8., 15., 17., 31. julija, 2., 5., 8., 15., 16., 17., 18. avgusta, 5., 13., 14. septembra in poplave v dneh 3., 4. in 5. novembra 1966. Kmetje iz naštetih občin, ki so v omenjenih dneh utrpeli škodo zaradi toče ali poplav lahko vložijo prošnje za pomoč do 3. aprila letos. Prošnje sprejemajo kmetijska odnosno gozdarska nadzorništva. Prispevki brez povračila so namenjeni za obnovitev obdelovalnih zemljišč kot izkopavanje ali odvažanje naplavljenega materiala; za obnovitev nasadov, pozidanje in popravilo stavb, opornih zidov, voznih poti, odtočnih kanalov, vodovodov, namakalnih naprav, električnih vodov, kakot tudi za obnovo naprav za ohranjevanje ali predelavo lastnih pridelkov. Prispevki so namenjeni tudi za obnovitev živih in mrtvih zalog. Mala posestva in neposredni obdelovalci lahko dobijo do 80 %, srednja do 65% in velika posestva do 40 % prispevka. Za uničena zemljišča, ki jih ni mogoče obnoviti, je na razpolago odškodnina do 80 % njihove vrednosti. Ugodna posojila za dobo petih let je lahko dobiti za izgubljene pridelke, če )e bilo uničeno čez 20 odstotkov za prodajo namenjenega blaga. Poleg omenjenih ugodnosti se prizadeti kmetje lahko poslužijo tudi pomoči, ki jo nudi država za poplavljena področja-Inž. Janko Košir DAROVI: Za župnijski dom v števerjanu: Terezija Piccotti ,roj. Hlede, Argentina, 10.000; Zinka Lapanja, Gorica, 5.000; A. T. 10.000; M. Š. 2.500; Zvonko Simčič 4.000; Alojzij*1 Ciglič 2.000; J. S. 5.500; J. H. 6.000; Frančiška Terpin roj. Jelušček 10.000; namesto cvetja na grob pok. Štefanije Terpin, družina Humar, Valerišče, 3.000 lir.. Za Zavod sv. Družine : Gdč. M. Ž. 3.000; gdč. A. C. 2.500; Simšič Jožef 1.000 lir. Vsem dobrotnikom iskren Bog povrni! OGLASI Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski L 30, osmrtnice L. 50, več 7^ davek na registrskem uradu. Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Močni* Tiska tiskarna Budin v Gorici Izdaja Katoliško tiskovno društvo