Poštnina plačana v gotovini Leto XXI., št. 258 Ljubljana, nedelja j. novembra I940 Cena t Din Jpravmšivo ujuDijana, tinafljeva 5 — TelefoD štev 3122, 3123, 3124, 3125. 3126 Inseratm ouueleK: Ljubljana, Selen-burgova m. — Tel 3492 tn 3392 Podi užnica Manbor: Grajski trg 8t_ 7 — Telefon 2455. Podružnica Cel.ie: Kocenova ulica 2 Telefon št 190 Računi pn puši ček. zavodih: LJub-liana št 17 749. RS599 m H 7,V fte, ? v . • ' Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 30 din. Za inozemstvo 50 din. Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126; MaritKjr, Grajski trg št 7, telefon št 2455, Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon št. 65 Rokopisi se ne vračajo Opozorili smo že na tem mestu na »Politična, gospodarska in socialna načela«, ki jih je pred kratkim izdala mladina JNS kot svoj delovni program. Poskušali smo vrednotiti pojav sam na se-bi, pri čemer smo poudarili, da zasluži največjo pozornost že zaradi tega, ker skuša v teh dneh splošne zmede glede naših notranjih smernic v bodočem razvoju doprinesti nekaj pozitivnega in konstruktivnega, postavljajoč se v svojem iskanju novega na zdrava, domača tla, seveda ob upoštevanju celokupnega mednarodnega razvoja na prelomnici med dvema dobama. Razveseljivo je dejstvo, da se v delu naše mladine javno manifestira težnja po prevzemu odgovornosti za naš nadaljnji politični razvoj. To težnjo izpoveduje že sam program, za katerega ta mladina javno prevzema odgovornost, naglašena je posebej tudi v uvodnih besedah: »Mi tudi v tej težki dobi ne bežimo pred odgovornostjo. Zavedamo se njenega bremena in ga hočemo možato prenesti v nove, boljše čase.« Takšna spoznanja naše mladine so dokaz njenega zrelega preudarka, da je za vstop v politifno življenje potreben predvsem globok čut odgovornosti, združen s pozitivnim znanjem in konstruktivnim programom, ki že sam po sebi izključuje zgolj negativno udejstvovanje v smislu breznačrtnega in neodgovornega rušenja vsega obstoječega, kakršno se je v poslednjih letih prav v mladih vrstah kaj rado uveljavljalo, a seveda ni imelo nobenega koristnega praktičnega uspeha. Mladina JNS se postavlja na vseskozi pozitiven odnos do jugoslovenske državne in narodne misli, želi pa dati pojmu države in naroda globljo politično, socialno in gospodarsko vsebino, pri čemer postavlja mnoga nova načela, ki so tu in tam zelo radikalnega značaja. Zato je o podrobnostih mogoča diskusija, ki bi bila celo zaželena. Vendar ni mogoče prezreti pozitivnega izhodišča te mladine, ki ji je v mis^h samo skrb, kako naj se naša Jugoslavija kot »pri-rodna tvorba v skupno usodo povezanih j Slovencev, Hrvatov in Srbov« na zno- | traj trdno poveže v »reporušno skupnost«, kakor nam to veleva »interes samoohranitve kot zdrave, življenja sposobne celote«, Id »ima vse pogoje svoje državne samostojnosti« in ki »ni darilo n; kogar, tudi ne plod kupčij ali ko-njunkturnih računov kogarkoli, temveč rezultat dolge borbe Slovencev, Hrvatov in Srbov za svoj obstoj«. Tej mladini je Jugoslavija »edino jamstvo njenega obstoja in neoviranega razvoja«. Zato ona svečano izjavlja, da »ne more noben dogodek — niti doma, niti v svetu — omajati in zlomiti njene trdne vere v bodočnost jugoslovenske skupnosti«. Toda mladina JNS se ne ustavlja samo pri teh načelnih ugotovitvah. Ona se zaveda, da je v teh težkih časih, »ako naj svojo državo očuvamo in obranimo kot skupno dobrino«, potrebno, da »izločimo iz našega državnega življenja vsa nezdrava medsebojna trenja, ki bi ovirala naravno tvorbo skupnosti, a tudi vse, kar bd zaviralo prirodne pogoje samostojnega razvoja Slovencev, ali Hrvatov, ali Srbov, v kolikor je tak razvoj zamišljen in izvajan v skladu z življenjsko povezanostjo vseh Jugoslovanov ter vrhovnimi interesi njihove skupnosti, ki morajo biti nad posebnimi interesi Slovencev zase, Hrvatov zase in Srbov zase.« Izhajajoč iz teh osnov, ne vidi mladina JNS »nobenega razloga za nasprotje kakršnikoli državni ureditvi, ki takšna načela priznava in varuje ter vselej zajema vso državo kot celoto«, izključujoč seveda iz vseh razprav o tem »tii osnovne elemente našega skupnega življenja: krono, vojsko in vodstvo zunanje politike«. Izhajajoč z istih osnov, sprejema mladina JNS tudi »sporazum z dne 26. avgusta 1939 kot prvi korak na tej poti«, o katerem pa misli, da »more dovesti do želenega uspeha le, če zadovoljitve na eno stran ne bodo ustvarjale nezadovoljstva na drugo, zlasti pa ne trenj na škodo države«. Skrb za neokrnjeno državno ^skupnost ji je torej tudi v določanju pozitivnega odnosa do hrvatskega vprašanja prva in glavna skrb. Zato želi, naj bi omenjenemu prvemu koraku »sledili še drugi, k: naj b: začeto delo dovršili v duhu popolnega in trajnega sporazuma na c~novi medsebojnega zaupanja in resnične notranje strnjenosti v celoto, zgrajeno na zdravih osnovah medsebojne vzporeditve vseh podrejenih intere-sov v korist skupnosti«. Mislimo, da je končno iz istih osnovnih gledanj poudarjena tudi želja po »ralcrmi našega strankarskega življenja« v smislu zahteve našega časa, da se »morajo strankarski interesi, pa najsi so sami na sebi še tako upravičeni, podrediti vrhovnim interesom državne skupnosti«. Kot naravno dopo^ilo teh težonj sledi še želja, da bi »se vse pozitivne sile v državi čimprej znašle na skupni delovni osnovi, ki naj bi naši skupnosti dala prepotrebno notranje Italijansko prodiranje proti Janini - Neugoden teren za tanke - Grki poročajo, da so zavrli prodiranje proti Florini - Srdito letalsko hombardiranfe Rim, 2. nov. br. (Štefani). Vrhovno po- veljništvo italijanske vojske poroča: V Grčiji se razvijajo akcije naših čet po dolini reke Kalamas v smeri proti Janini ta proti vrhovom pogorja Pinda. Naša letala so včeraj podnevi bombardirala mornariške arsenale na Salamini ter ladje v tamkajšnji luki. Bombardirani so bili vojaški objekti na Krfu, kjer so nastale velike eksplozije ta požari. Nadalje so bila napadena taborišča čet na Sidheriu, železniška postaja v Larisi, kjer je bil zadet neki vlak, ta Korintski kanal, železniška proga Korint-Atene je bila ponovno zadeta ta je bil promet na njej prekinjen na več točkah. Italijanska letala so v dveh valovih bombardirala tudi Solun. Pri spopadih s sovražnimi letali je bilo, kakor kaže, sestreljeno eno sovražno letalo. Vsa naša letala so se vrnila na svoja oporišča. Na Egejskem morju so naša letala bombardirala ta s strojnicami učinkovito obstreljevala čete, ki so se izkrcavale na Kreti. Zadetih je bilo nekaj ladij ta poškodovane so bile letališke in pristaniške naprave. Vsa italijanska letala so vrnila na svoja oporišča. Atene, 2. nov. br. (At. ag.) Vrhovno poveljstvo grške vojske poroča: Grška vojska je odbila veliko ofenzivo, ki so jo Italijani včeraj sprožili na severozahodnem odseku fronte v smeri proti Florini. Grki so v protinapadu prodrli celo 5 km globoko na albansko ozemlje in zavzeli v gorah važne strateške postojanke, na katerih so se preko noči utrdili. Na epirski fronti je prišlo do hudega topniškega spopada, ki je trajal več ur. Grška letala so včeraj popoldne bombardirala Korčo, kjer ima svoj sedež poveljstvo italijanskih čet na tem odseku fronte. Napadla so tudi bližnje letališče. Dalje proti jugu so Italijani dosegli uspehe pri prodiranju v smeri proti Janini Tam so italijanske sile nastopile tudi z lažjimi tanki, toda kmalu so morali to orožje izločiti iz borbe, ker se je izkazalo, da z njimi ni bilo mogoče manevrirati. po zelo ozki in vijugasti cesti po dolini ob reki Palamasi. Na desnem krilu je bilo italijansko prodiranje zadržano od grških vojnih ladij. Kakor znano, sta dva grška rušilca iz Krf-skega preliva v noči na petek poldrugo uro s 16 cm topovi obstreljevala proti jugu prodirajoče italijanske čete ter njihove prednje postojanke. Včerajšnji letalski napadi Atene, 2. nov. s. (Ass. Press) Italijanska letala so danes bombardirala zopet več mest v Gičiji. Tako je bilo napadeno mesto Kandija na Kreti in mesto Krf. Tu je bilo 10 človeških žrtev. Zopet je bila napadena tudi luka Patras, nadalje pa mesto Terama in otok Mitilene. Atene so imele 20-mtauten letalski alarm toda ne da bi bila opažena sovražna letala. Tudi v Solunu je bil zopet dan alarm toda sovražna letala na mesto niso vrgla bomb. Letala so sicer dospela do bližine mesta, pa je protiletalska obramba oči vidno napad odbila. Vreme se Je zboljšalo Rim, 2. nov. br. (UP.) Kakor poroča da-našnji »Messaggero« v svojem posebnem poročilu o operacijah na albansko grški fronti, se je vreme končno zboljšalo, tako da je pričakovati, da se bo prodiranje italijanskih oboroženih sil v Grčijo sedaj hitreje nadaljevalo. List ugotavlja, da Grki pri svojih operacijah dobro izrabljajo konfiguracijo tal in da imajo odlično orožje, ki večinoma izvira iz Anglije. Proti Italijanom je grfko vrhovno poveljstvo vrglo svoje elitne čete. Priprave za močno italijansko ofenzivo Atene, 2. novembra, s. (CBS). Ob giško-albanski meji doslej še nikjer ni prišlo do večje bitke. Ob vsej meji so v teku samo boji pred straž. V zapadnem sektorju bojišča pa koncentriraqo Italijani večje množine topništva in iz tega sklepajo, da se tu pripravlja glavna ofenziva. Terenske prilike so tu ugodnejše za večjo akcijo, nego na vzhodnem delu bojišča. Boji pri Florini Atene, 2. nov. j. (CBS) Po informacijah z bojišča so italijanske čete na frontnem sektorju pri Florini prodrle, dobrih 20 km globoko na grško ozemlje. Do večjih spopadov me3 grškimi in italijanskimi odredi je prišlo tudi bolj južno v okrožju Pin-dus, kjer so se grške prednje straže nekoliko umaknile. V pogorju Plndus se še nadaljujejo manjši spopadi. Grški odpor pri Florini Atene, 2. nov. s. (Reuter) Da-ašnie grško vcino poročilo javlia: Pri Florini so grške čete zlomile odpor sovražne voiske. prodrle 5 km daleč na albansko ozemlje ter zavzele močne vojaške pos*oiankc. Zajele so pri tem 9 italijanskih častnikov, 150 vojakov in 153 koni ter mul. Z mM s?se|e Bitoli, 2. novembra p Že 6 dni traja na grško-albanski meji hud topovski dvoboj. Naše prebivalstvo ni niti najmanj vznemirjeno. V Bitolj, ki je oddaljen približno 17 km od mej?, prihajajo razne protislovne vesti o poteku bojev. Ob meji se lahko vidijo griki vojaki, ki pa so zeio rezervirani in nočejo ničesar govoriti o poteku bojev. Razna potrebna dela izvršujejo v Grčiji starčki in žene Vsi moški, ki so spo-sobiji za boj, so bili pozvani pod orožje. Djevdjeiija, 2. nov. p. Po vesteh, ki so prispele preko meje so italijanska letala ravnovesje«. V tem smislu se mladina JNS izreka tudi za povezanost vse napredne mladine v Sloveniji. Nič manj pomembna od teh političnih pa se nam zde socialna in gospodarska načela, ki jih mladina JNS sprejema kot svoj program. Marsikaj je tu zelo zdravega, zlasti v pogledu neposrednih reform, ki bi se jih morali lotiti na gospodarskem področju, marsikaj pa tudi močno radikalnega, kakor to odgovarja temperamentu mladih ljudi in s čimer se ta ali oni morda rre bo mogel strinjati. Toda velikega idealizma, ki veje iz nekaterih socialnih zahtev, kakor na primer v pogledu vznoreditve poedin-čevih in družbenih interesov, enakopravnosti v družbi, socialnih funkcij države, zaščite dela, socialnega skrb- stva, socialnejše zdravstvene politike, nravnosti v javnem in zasebnem življenju, nadalje novih zahtev v pogledu prosvetne in kulturne politike, zlasti pa končno v pogledu najbolj nujnih gospodarskih reform, ni mogoče prezreti. Mladina, ki je izdala ta načela kot svoj program, hoče dati ž njimi »našemu prirodnemu sožitju polno kulturno, politično, socialno in gospodarsko vsebino«, ker smatra, »da je to naloga novega rodu, ki je poklican stvoriti novo stopnjo v razvoju našega naroda«. S tem seveda ni rečeno, da so vsa sredstva, ki naj nas popeljejo na to pot, pravilno izbrana in da vodijo k uspehu, toda poskus mladine JNS, da jih najde, je vsekakor pozitiven pojav, ki zasluži vso pozornost narodne javnosti bombardirala tudi železnico Solun—Atene. Doslej še ni znano, kolikšna škoda je bila provzročena. Včeraj je bil deAno vzpostavljen železniški promet med Grčijo in Jugoslavijo. Iz grškega obmejnega kraja je prispel v Djevdjelijo lokalni vlak, obstoječ iz lokomotive in dveh vagonov, ki je pripeljal iz Grčije pošto ter prevzel na jugoslovenski strani pošto za Grčijo. Po izjavi šefa grške železniške delegacije v Djevdjeliji so grške oblasti odredile, da bo prihajal vlak preko meje vsak drugi dan. Na podlagi dosedanjih znakov, se more sklepati, da je bila mobilizacija v Grčiji včeraj končana. Žrtve petkovih letalskih bombardiranj Atene, 2. nov. br. (CBS). Grško notranje ministrstvo je danes dopoldne objavilo, da je bilo pri včerajšnjih italijanskih napadih na grška mesta 96 mrtvih in 209 ranjenih. V samem Solunu je bilc^^ ljudi ubitih in 84 ranjenih. V Lavisi je bilo 14 ljudi ubitih in 10 ranjenih. Na Krfu je bilo 8 ljudi ubitih in 87 ranjenih. V Albaniji ni uporov Rim 2. nov. AA. (DNB) Z cžirom na dejstvo, da tuje časopisje neprenehoma prinaša poročila o nekih uporih v Albaniji, pristojni italijanski krogi ponovno poudarjajo, da je ves albanski narod složen in ze- dtajen in da je na strani Italije, še več: albanske čete se bore na strani Italijanov za svobodo svojih bratov v Camuriji. Italijanski letaki Carigrad, 2. nov. br. (UP). V poslednjih dneh so italijanska letala razen bomb metala na grška mesta in luke tudi letake, v katerih so se Grki pozivali naj opuste borbo, ker italijanske operacije niso naperjene proti njim, marveč proti skupnemu sovražniku, proti Angležem, ki jih podpira.jo le grški vladni krogi. PcSilis je še v Rimu Rim, 2. nov. AA. (DNB). Grški poslanik Politis ie še vedno v Rimu. to pa zasadi tega. da bi se osebje grških konzulov po italijanskih mestih lahko pripravilo za odhod. Vse druge govorice ne odgovarjajo dejstvu. Savjjeti vzdržujejo zvezo Carigrad. 3 n«v. AA. (DNB). Po^ ustavitvi železniškega prometa med Grčijo in zahodno Evropo in po prekinitvi pomorskega prometa med Konstanco in Carigradom. ie preostala kot edina zveza med Turčijo in Evropo sovjetska državna pa-roplovna proga med Carigradom in Bur-gasom. Prva skurina ootnikov. ki so namenjeni v Evropo, ie odpotovala z ladjo, ki piove ped sovjet ko zastavo. Vojna v Spopadi oklepnih oddelkov — Letalske bitke — Doslej največji italijanski napad na Malto lama sovražnih lovskih letal, od katerih je biio eno sestreljeno, drugo pa verjetno tudi uničeno. Asigieška poročila Kairo, 2. novembra. AA. (Reuter) Poročilo poveljstva britanske vojske v Egiptu pravi: Na nobenem bojišču nič novega. Najrobi, 2. nov. br. (Reuter) Poveljstvo južno-afriškega letalstva je danes objavilo komunike v katerem pravi, da sta dve južnoafriški letali tipa Hurricane veeraj naleteli na tri italijanska letala. V borbi sta bili dve italijanski letali sestreljeni, tretje je bilo poškodovano ta se je verjetno zrušilo na tla. Južnoafriška letala so se nepoškodovana vrnila na svoja oporišča. Tokrat je bilo prvič, da je južnoafriško letalstvo uporabilo za borbo šele pred kratkim dobavljene »Hurricane«. Rim, 2. nov. pr. (Štefani) O borbah v Afriki in na Sredozemskem morju pravi vrhovno poveljstvo italijanske vejske v svojem današnjem vojnem poročilu: Nad osrednjim delom Sredozemskega morja so se italijanski hidroavioni spopadli z angleškimi lovci. Dve sovražni letali sta bili sestreljeni, eno naše letalo se ni vrnilo na svoje oporišče. Naša lovska letala so sestrelila neki angleški štiri-motornik tipa »Sunderland«, ki se je že v zraku vnel. Drugo letalo tipa »Sunderland je bilo verjetno sestreljeno v bližini Malte. V vzhodni Afriki je neki prednji oddelek sovražae vojske, v katerem je bilo tudi nekaj oklopnih avtomobilov, napadel naše postojanke na meji pri Teseneiu, a je bil brez težav odbit. Neka naša kolona, ki je strla sovražnikov odpor v bližini Kasale, je zavzela višine Sejušeida, od koder se obvlada vsa Sudanska planota. O priliki italijanskega letalskega napada na letališče pri Roseiresu sta bili sestreljeni dve sovražni letali tipa »Glou-cester«. Sovražna letela so bombardirala nekaj okrajev ob železniški progi proti Haiši. Povaročene pa je bilo malo škode. loo letal nad Malto Nekje v Italiji, 2. nov. AA. Posebni dopisnik agencije Štefani poroča, da je bil danes popoldne izveden največji italijanski letalski napad na Malto od začetka vojne. Okoli 100 lovskih letal in bombnikov z bombami velikega kalibra in z zažiga 1-nimi bombami se je udeležilo tega obsežnega napada na razne naprave, letalska oporišča in pomorska oporišča na Malti. Bombe so porušile objekte, na katerih so Izbruhnili požari in je bila prizadejana velika škoda. Neka patrola lovskih letal, ki je letela pred glavnimi italijanskimi formacijami, se je spoprijela z dvema patro- O napadu na Neapelj London, 2. nov. s. (Reuter). Nekateri angleški listi so danes objavili ameriška poročila, češ, da so angleška letala napad na Napulj v noči od 31. oktobra na 1. novembra izvedla z oporišč v Grčiji. K temu je bilo uradno sedaj objavljeno, da je vest netočna ter da so angleški bombniM napad na Napulj izvedli z oporišč v Angliji* Poročilo pa ne pove, če so se angleška letala v Anglijo tudi vrnila, temveč pravi samo, da leži Napulj na direktni letalski poti iz Anglije v Grčijo. Ciano — letalski polkovnik Rim, 2. nov. AA. (Štefani.) V poslednji dnevni zapovedi letalskega ministrstva se poroča, da je zunanji minister grof Ciano napredo /al v čin letalskega polkovnika pilota. Skupni odnosi Itai In Nemčije do Francije Poluradna italijanska izjava k nem$ko-£rancoskim pogajanjem — Med Rimom in Berlinom popolno soglasje vprašanja francoskega denarja in ugotavlja, da je francoski frank zdaj končnov©-1 javno ločen od zlata in da njegovo pokritje obstoji izključno v delu narodne skupnosti. Izdajanje papirnatega denarja ne bo več odvisno od gibanja denarne vrednosti, pač pa od potreb gospo i arstva. Jeneva, 2. nov. AA. (DNB) Na podlagi zakona, ld je bil objavljeai v francoskem službenem listu, se v Franciji ustanavlja nova javna ustanova s finančno avtonomijo in pod nadzorstvom finančnega ministra. Uradno se bo imenovala »urad za devize« in bo prevzela s 1. decembrom 1940 naloge deviznega urada pri francoski na-t rodni banki. Ta odlok ureja, izvoz kapita- Rim, 2. novembra. A A. (SteVni). Glede na itaflijansiko-francoske odnošaje v rimskih poluradnih krogih spet potrjujejo, da med Italijo in Nemčijo obstoji popolno soglasje o tem. kakšni odnošaji naj se vzpostavijo s Francijo Ti ednošaji zavise od poravnave italijanskih in nemških zahtev do Francije. Izjava, ki je bila objavljena v Berlinu o naziranjih, kj so navdajala Hitlerjeve razgovore z Lavalom in maršalom Petainom, je v popolnem skladu z rimskim stališčem, namreč, da je Francija napovedala vojno, da jo je izgubila in da jo mora tudi plačati. Sicer pa dejstvo, da sta maršal Petain in Laval stopila v stik s Hitlerjem, dokazuje, da se vsiljuje resnična spre- j iaj izvrševanje deviznih poslov m trgovine t i • • J ___I__I _ .. \7lrtUiriil rvH r^l 1_ i _ _1 _ 1.______AT« ^rtf« rrvi <-> rrn memba stvari in da vlad* v Vichyju računa s tem, da morajo bite velike zablode Francije poravnane Očividno je, da spada Hitlerjev sestanek z Lavalom in maršalom Petainom v okvir najzanimivejšega obdobja političnega vojskovania, ki se je začel« s sestankom na Brennerju in ki se je po razgovorih v Franciji nadaljevatlo s Hitlerjevimi razgovori z generalom Francom ter z Mussolinijem v Firenci. To novo obdobje se še ni končalo ir se bodo pozneje videli njegovi praktiini uspeh'. ženeva, 2. nov. AA. (DNB) »Journal des Debata« proučuje t celi vrsti člankov z zlatom v vojnem času. Na čelu deviznega urada je upravni odbor. Finančni minister imenuje ravnatelja urada. Velika racija v Toulousu ženeva, 2. nov. AA. (DNB) Iz Toulousa poročajo, da je policija izvedla veliko racijo po mestu in pri tej priliki legitimirala 6.000 ljudi po ulicah, na avtomobilih in ▼ trgovinah. 300 ljudi, ki se niso mogli legitimirati. so odvedli na policijo, 28 tujcev ao prepeljali v koncentracijsko taborišče, 15 drugih tujcev pa jeCdobilo nalog, da morajo takoj zapustiti državo. V torek volitve v Ameriki j Nemška vojna poročila O izidu še vedno ni mogoče reci kaj zanesljivega — Prerokbe in ugibanja si nasprotujejo — Zadnji volilni napori obeh kandidatov — Roosevelt v New Yorku Napadi strmoglavcev na angleške konvoje — Potopljen rušilec — Eno najhujših bombardiranj Londona Angleški bombniki nad Berlinom in Nizozemsko Berlin, 2. novembra. AA. Nemški poročevalski urad (DNB) poroča iz New Yorka. Tu vlada velika negotovost glede vprašanja,^ kdo bo izvoljen za predsednika USA. Poskusno glasovanje, ki so ga izvedli razne ustanove in listi, je dalo dokaj različno sliko. Nekateri napovedujejo veliko zmago Willkieja, drugi pa sijajen uspeh Roosevelta. Republikanci agitirajo zlasti z devalvacijo dolarja, ki da jo je Roosevelt zagrešil kljub svojim prejšnjim obljubam. Prav tako važno vlogo v vseh govorili in pri agitaciji v zadnjih dneh igra vprašanje vstopa ali nevstopa Amerike v vojno. Čeprav število Willkiejevih pristašev nenehoma raste, vendar dobro obveščeni krogi trdijo, da ogromne delavske množice v zveznih državah New Torku, Pensilvaniji, New Percyju in v Kaliforniji ne bodo glasovale za Willkieja. Razen Roosevelta in republikanca Willkie-ja nastopajo kot predsedniški kandidati še nekateri drugi, ki pa nimajo upanja, da bi bili izvoljeni. New York, 2. nov. br. (Štefani) Se vedno ni gotovo, kako bodo potekle volitve volilnih mož v Zedinjenih državah, ki bodo prihodnji torek. Volilcev je v Zedi- j njenih državah okrog 40 milijonov. Med ; temi pa je 7 milijonov nemškega rodu, j 4.5 italijanskega, če se računa, da so to • rojeni Nemci in Italijani, odnosno taki, : .ki so bili njihovi starši rojeni v Nemčiji j in Italiji. Ni dvoma, da bo teh malone ; 12 milijonov volilcev igralo važno vlogo i pri bližnjih volitvah. Večina izmed njih j živi v državah, kjer so imeli demokrati i že od nekdaj trdno večino. ' Washington, 2. novembra. AA. (Reuter) j Roosevelt je začel volilno borbo v državi I Ohio. Po vesteh iz Chicaga je položaj j Willkieja v tem mestu in v okolici zelo i močan, zlasti pa v tako zvanem »srednjem j zahodu«. Po drugih poročilih iz istega ! vira pa Wendel Willkie skuša skleniti spo- j rszum z Louisom, ki je voditelj strokov- ; ne zveze industrijskega delavstva. Willkie 1 hoče republikansko gibanje zvezati z de- i lavskim strokovnim gibanjem, toda na ! splošno mislijo, da je to znak. da se je ! poslabšal položaj republikanskega kandi- j data. Najsrditejša in mogoče tudi odločil- 1 na bo borba v New Yorku, kjer menijo, da je Willkie.iev položaj nekoliko moč- , nejši od Rooseveltovega. ; New York. 2. novembra. AA (Reuter). i Predsednik Roosevelt je snoči govoril v i Brookiinu. V svojem govoru ie v glavnem govoril o vprašanjih notranje politike. Roosevelt je obdolžil republikance, da so se združili s skrajnimi desničarji in da imajo diktatorske namene. Nato je Roosevelt izjavil; Borim se za svobodo Amerike. borim se zato. da bi vsi ljudje in žene imeli enake pravice in svoboščine. B>-rim se za prospevanje našega naroda in delal bom v tem smislu, da USA še naprej žive v miru in da se prepreči sleherni tuji vpliv v naši državi. New York 2. nov. s. (Ass. Press.) Predsednik Roosevelt je odpotoval zjutraj s posebnim vlakom v Cleveland, kjer bo imel nocoj velik volilni govor. Med potio je Roosevelt inspiciral več letalskih tvor-nic. Imel ie več kratkih priložnostnih govorov. V enem izmed njih ie ponovno poudaril. da bodo Zedinjene države cstale izven vojne. Rooseveltov protikandidat Willkie govori nocoj v New Yorku. Priprave za zasedbo francoskih kolonij? Washlngton, 2. novembra. AA. (Štefani) Zbiranje ameriških pomorskih sil pred Martinikom, Gvadelupom in francosko Gva-jano je zbudilo tu najživahnejše komentarje. Po mnenju New York Timesa« so Zedinjene ameriške države pripravljene, da zasedejo francoske kolonije, čim bi vlada v Vichyju začela sodelovati z državama osi. New York, 2. nov. br. (CBS). Tu so se danes razširile vesti v zvezi z nenadnim odhodom ameriškega atlantskega brodov-ja v neznano smer, da se pripravljajo Zedinjene države na zasedbo francoskih kolonij v Ameriki, če bi se Francija z Nemčijo sporazumela za kakšno vojno sodelovanje. Te vesti pa še niso potrjene in neka druga verzija pravi, da so bile ameriške vojne ladje odposlane na angleške otoke, na katerih so Angleži odstopili Američanom določena pomorska in letalska oporišča. Ameriško-ruski razgovori Washington, 2. nov. o- (CBS.) Ruski poslanik Konstantin Umanski, je pričel nova pogajanja s Sumnerom Wellesom. Umanski je izjavil novinarjem, da se bodo razgovori prihodnji teden n?drJjevali. O njihovi vsebini ni hotel ničesar povedati. Berlin, 2. novembra. AA-(DNB) Vrhovno poveljstvo poroča: Nemški letalski oddelki so včeraj nadaljevali s svojimi povračilnimi napadi na London. Več nemških bojnih letal je ponovno bombardiralo britanska pristanišča. Zadetih je bilo več zgradb in skladišč, v katerih so izbruhnili tudi požari, medtem ko je bilo več letal uničenih na tleh. Nadaljnji napadi so bili izvedeni na pristanišča in tovarniška skladišča v Južni poldne hudo obstreljevalo sovražni konvoj. bo nad Londonom je žarelo od topovskih Izstrelkov protiletalske artilerije, od bombnih eksplozij in od svetlobe več sto reflektorjev. Bil je svetlo kakor podnevi. Dveurao obstreljevanje Dovra Berlin, 2. novembra, br (DNB). Nemško daljnostrelno topništvo je včeraj po- nev Turška Javnost odobrava stališče, ki ga je v petkovem govoru zavzel predsednik republike Ankara, 2. nov. j. (Ass. Press.) Včerajšnji govor turškega predsednika Inenija je vzbudil v turški javnosti globoko zadovoljstvo. Sodeč po burnih ovacijah, ki so jih poslanci priredili predsedniku ob niegovem odhodu iz zbornice, se turški politični krogi v polni meri strinjajo s smernicami bodoče turške politike, kakor jih je nakazal predsednik Ineni. V diplomatskih krogih se danes zlasti mnogo komentira Inenijeva izjava o »ne-porušljivih zavezniških vezeh med Turčijo in Veliko Britanijo.« V teh krogih na-glašajo, da je Turčija to pot prvikrat od začetka vojne podala tako energično službeno izjavo o trdnosti te alianse. Nadalje polagajo v tukajšnjih diplomatskih krogih veliko važnost tudi predsednikovim besedam, ki jih je izrekel v raz-motrivanju italijansko-grškega spora, rekoč, da Turčija prav zdaj proučuje položaj. Jasno je, da trenutno Turčija aktivno ne more pomagati Grčiji z vojaškimi sredstvi. Na splošno sodijo v Ankari, da je turška vlada baš na tem, da podvzame nove izredne ukrepe za ojačenje svoje vojaške pripravljenosti. Inenijevo izjavo, da je nemogoče, da bi mogla katera izmed vojskujočih se držav proti kateri koli drugi uporabljati turški teritorij ali pa turško teritorialno brodov-je oziroma zračni prostor, dokler Turčija sama ne bo v vojni, smatrajo v ankarskih diplomatskih krogih naslovljeno v prvi vrsti v pomirjenje Sovjetske unije, ki je sumila, da bi utegnila Velika Britanija dobiti dovoljenje za uporabo turških letalskih oporišč. Zagotovilo predsednika republike, da so se odnošaji med Turčijo in Sovjetsko unijo zopet povrnili v prejšnje prijateljsko razmerje, smatrajo v teh krogih za izredno dalekosežno in mnogi smatrajo, da je bilo podano v direktnem sporazumu z Moskvo. Prvi turški časopisni komentar Ankara, 2. nov. AA. (Anat. ag.) Poslanec Faiik Rifki Ataj komentira včerajšnji govo- predsednika republike Ismeta Ineni ra ter pravi v listu »Kitilej«. ki ob praznikih izhaja na mesto poluradnega »Ulusa«, da ie predsednik republike tri četrtine svojega govora posvetil vorašaniu narodne obnove, kar je znamenje, koliko je bilo turškemu narodu do tega, da izvaja politiko mira in državne obnove. Druga glavna misel včerajšnjega govora je neomajna odločnost turškega naroda, ohraniti nedotakljivost svojega ozemlja in svobodo domovine, kar ie I smet Ineni do-sebno poudaril v četrtem delu svojega govora. ki ga je posvetil zunanji politiki. Ineni ie jasno in na nedvoumen način pokazal na cilje in smer turške politike. List nato piše o italijansko-grškem spopadu ter ugotavlja: Vsi bodo morali priznati, da ie Turčija storila vse. ker je bilo v njeni moči. da prepreči takšno razširitev sovražnosti. Večkrat ie dala celo vrsto dokazov o svojih dobrih namenih. Tudi v tem trenutku ie bila naša dolžnost ponoviti, da smo vse storili, da bi ostali izven spopada, istočasno pa da okrep;m:> svojo varnost. Naša stvar ostane še dalie nespremenjena. Ostali bomo pristaši miru. Nobena sosedna ali oddaljena država ne bo od naše strani doživela nezvestobe ali kršitve dane besede. Poslanec Atai zaključuje svoj k men-tar s pripombo, da ie ves turški narod složno zbran okoli predsednika republike, narodne skupščine in vlade. Zadovoljstvo v Londonu London, 2. novembi-i s. (Reuter). Govor turškega predsednika In^nija je bi! v Londonu topio pozdravljen. V angleških krogih poudarjajo, da je angleška zaupanje v trdnost angleško-turška zveze do.-ilo s tem govorom novo potrdilo Angleški merodaj-ni krogi so prepričani da bo Turč^a nudila odločen odpor ne samo proti vsakemu napadu na svoje ozemlie, tem fč tudi proti vsakemu takemu razširjenju vojne v Evropi, ki bi ograželo njene interese. Papen v Berlinu Berlin, 2. nov. br. (CBS.) Nemški poslanik v Ankari baron Papen je prispel v Berlin, a je imel doslej le kratek razgovor s funkcionarji nemškega zunanjega ministrstva. Danes je čez nedeljo odpotoval na deželo. načrt za višje ljudske šole Beograd, 2. novembra. (AA). Po odredbi dr. Antona Korošca, ministra za pro-sveto je glavni prosvetni svet te dni objavil učni načrt za višjo ljudsko šolo. Pouk na višji ljudski šofli bo trajal tširi (eta in je obvezen za učence, ki so končalli štiri razrede nižje ljudske šole in ne nadaljujejo šolanja na kakšni drugi šoli. Naloga te šole je, razviti vse duhovne sile učenca s posebnim ozirom na to, da se okrepi narodno čustvovanje poveča izobrazba in gospodarska sposobnost najširših ljudskih slojev in da ustvari iz učenca dobrega, narodnostno zavestnega in sposobnega državljana. Sola bo uvedla posebne predmete in z njimi učencem nudila takšno narodnostno in državljansko vzgojo, da bodo postali zavestni člani narodne skupnosti in konstruktivni člani države in družbe in to brez ozira na to ali bodo pozneje v življenju ostali na vasi aili pa bodo delavci, obrtniki, trgovci in podobno v mestnih ali pa industrijskih naseljih. Splošna nacionalna in vzgojna naloga šole je v vseh naših krajih ista. Dajala bo vsem učencem one sestavine obče izobrazbe, ki so potrebne, da bodo z razumevanjem spremljali vse kulturne napore svojega naroda in človeštva na splošno in svojo vzgojo bo ta šola vzporedila z razmerami sredine. v katerih živi. To se bo doseglo zlasti na ta način, da bo šola posebno vpo-števala in se naslanjala na kulturne m gospodarske razmere v svojem kraju. Višja ljudska šola bo ustanovljena povsod, kjer je osnovna Hjudska šofla z več ko enim oddelkom. Z uvedbo višjih ljudskih šofl se izpopolnjuje tudi pri nas praznina, ki je vladala z ozirom na naše kulturne razmere in z ozirom na neenako prosvet-Ijenost našega naroda kot celote v nasprotju z visoko stopnjo, ki so jo s tem v zvezi dosegli drugi kulturni narodi. Naravno je, da bo ta reforma našega osnovnega pouka izzvala tudi potrebo za napredovanje in modernizacijo celokupnega pouka v naši državi. »»Oceania" zvišuje glavnico Sušak 2. nov. Brodarska delniška druž-bra »Ooeania« sklicuje za 4. december izredni občni zbor delničarjev, ki bo sklepal o predlogu uprave za povišanje delniške glavnice od 30 na 60 milijonov din. Angliji, zlasti pa na Portsmouth. Neka velika tovarna leta je bila težko zadeta. Včeraj so nemški strmoglavci izvedli napad na tri konvoje pred jugovzhodno angleško obala Zadetih in potopljenih je bilo 13 britanskih ladij s skupno to-nažo 47.000 ton. Poškodovanih je bilo še nekaj drugih ladij. Pri Griz Yarmouthu je posadka nekega letala vrste Hernkel 111 potopila v drznem napadu neki britanski rušilec in tri oborožene ladje v dobro zavarovanem konvoju. Pri Dovru je daljno-strelno nemško topništvo in prav tako tudi topništvo vojnih ladij pregnalo angleški konvoj. Pri tej priliki je bilo več zadetkov. Ladje so zaplule v pristanišče Dover, toda nemška artilerija je nadaljevala z obstreljevanjem. Sovražna obalna artilerija je izstrelila nekaj granat, ki pa niso zadele cilje. Nemške težke baterije so streljale, dokler sovražni ogenj ni potihniL Cez dan je prišlo do več letalskih spopadov, ki so se vsi končali ugodno za nemške letalce. Ponoči so bili spet hujši povračilni letalski napadi. V industrijskem delu Birminghama in Coventrjrja, a prav tako v pristanišču Liverpool so izbruhnili velik požari. Izvedeni so bili hudi napadi na več škotskih industrijskih središč in pristanišč. Nemška letala so nadaljevala s polaganjem min pred britanskimi pristanišči Pri poletu nad Holandijo in nad nemškim področjem so britanska letala metala kakor po navadi bombe na nevojaške cilje. V Amsterdamu je bila zadeta neka bolnišnica in je bilo pri tej priliki ubitih 19 vojakov, 20 pa težko ranjenih. Na drugih krajih je bilo ubitih še sedem Holandcev. Pri poskusu napada na Berlin je bila večina sovražnih letal prisiljena zaradi hude protiletalske obrambe vrniti se proti severu in jugu. Nekaj letal, ki se jim jo posrečilo prileteti nad Berlin, je preletelo mesto zelo visoko in vrglo zažigaine bombe z močnim eksplozivnim učinkom na stanovanjske hiše in na predmestja. Pri j tem je bilo poškodovanih več hiš, neko skladišče drv pa zažgano. V neko bolnišnico je padio več zažigainih bomb. S pomočjo oddelka za obrambo pred letalskimi napadi in civilnih pomožnih oddelkov je bil požar hitro omejen. Ubitih je bilo več ljudi. Pri včerajšnjih napadih je sovražnik izgubil 10 letal. Dve nemški letali se nista vrnili domov. Major Galant je izvojeval svojo 50. zmago. Silovit capasS na Lcn-don Berlin, 2. novembra. AA. (DNB) Davi je britanski radio poročal, da je London preteklo noč pretrpel enega najtežjih napadov in bombardiranj. Napad nemških letalskih eskrdrilj na London je bil množe-stveni napad v piavem smislu besede. Ne- ki se je pojavil v tesni med Dovrom in Ca-laisom. Dve ladji sta b:li močr.o poškodovani. Ostale ladje so zbežale proti Dovru. Nemški topovi pa sc obstredjevaii tudi Dover sam. Angleško topništvo je »počet-ka reagiralo na ogenj nemških topov, a je borbo kmalu opustilo, ko se je ogenj nemškega topništva koncentriral na angleške topniške postojanke. Streljanje je trajalo dobri dve uri Tuja letala preletela Švico Bern, 2. nov. br. (SDA). Generalni šteb švicarske vojske je davi objavil naslednji komunike: V noči od 1. na 2. novembra ie manjše število tujih letal prekršilo suverenost našega ozemlja Naša prisluškovalna služba je ugotovila da so le4ala Drodrla nad švicarsko -zemlje preko Jure in zapustila deželo v smeri proti jugu Zaradi neugodnega vremena in oblakov ie bila intervencija naših letal nemogoča, tudi ni bilo mogoče ugotoviti ne števila ne vrste tujih letal Uro pozneje so se očitno ista letala spet vrnila in preletela Švico v smeri od 1uga proti severozaoadu. Stroški za okupacijsko armado 2«neva, 2. nov. AA. (DNB) Na podlagi določbe o premirju, po kateri ie Francija dolžna vzdrževati nemške okupacijske čete v Franciji, je francoska vlada dala na raznolago ok o- 'ostem vsoto 15 milijard frankov. To vsoto so dodali znesku 50 milijardam frankov, ki je bil že doslej izročen nemškim oblastem. Nacionalno socialistične organizacije na Holandskem Haag, 2. nov. AA. (DNB.) Danes so prvikrat v velikih oddelkih šli po haaških ulicah pristaši holandskega narodno-socia-lističnega gibanja. Ta manifestacija je bila omogočena z odlokom generalnega tajnika v pravosodnem ministrstvu. Nemški komisar za holandske zasedene pokrajine minister Seyss-Inquart e s svojim odlokom priznal vse vojaške odseke narodno-socialistične stranke. Španija odrekla priznanje belgijskemu poslaniku Madrid, 2. nov. br. (CBS). Španska vlada ie odrekla belgijskemu o^slan.ku v Madridu grofu Romareu aerement. Danes je poslanik zaoustil Madrid Spremljala sta ga ameriški poslanik v Madridu ln odpravnik poslov urugvaiske^a DO.^ani-štva. Na co-taji so ga pozdravili poslaniki Francije. Egipta. Irske in Kolumbije. a vojna poročila Dva velika napada na Berlin — Napadene Kruppove tvornice — Nadaljevanje nemških napadov na Anglijo London, 2. novembra AA. (Reuter). Ministrstvi za letalstvo in za javno varnost objavljata: Ponoči med petkom in soboto so sovražni napadi trajali nekaj ur. Vsi ti napadi so bili zelo razsežni. Napadi so ponehali okoli polnoči. Sovražna letala so v glavnem bombardirala London. Več napadov je bilo dalje na jugovzhodni del Anglije in nekaj bomb je bilo vrženih tudi v vzhodni Škotski in na mesta v srednji Angliji. Materialna škoda ni bila velika. pač pa je bilo več človeških žrtev. London. 2. nov. j. (AFI). Nemški letalski napadi na Anglijo v noči na soboto so bili zaradi prilično ugodnega vremena dokaj obsežnejši, kakor prejšnje dni. Napadi so se v prvi vrsti koncentrirali na London ter na industrijska središča v osrednji Angliji. V Londonu je bil dan letalski alarm že v zgodnjih večernih urah. Navzlic zelo aktivni protiletalski obrambi se je več skupinam nemških letal posrečilo prodreti nad London, kjer so bile vržene bombe na razne mestne okraje. Na nekaterih točkah so izbruhnili požari, ki pa so bili kmalu lokalizirani. Vsi napadi na London so bili izvršeni že v zgodnjih večernih urah. Kakor ugotavlja davi izdani komunike letalskega ministrstva in ministrstva za notranjo varnost, število človeških žrtev niti v Londonu, niti v drugih krajih Anglije ni veliko, žal pa ie med žrtvami tudi nekai smrtnih. THidi gmotna škoda, povzročena v nočnih napadih, ne presega običajne mere. Nekai maniših napadov ie bilo ponoči izvršenih tudi na razne cilje v vzhodni Škotski. Včeraj podnevi London, 2. nov. s. (Reuter) Letalsko ministrstvo je javilo opoldne, da je bilo dotlej danes nad Anglijo sestreljenih v bitkah z angleškimi lovci 7 nemških letal. V Londonu je bil dopoldne trikrat dan letalski alarm. Sovražna letala so bila opažena nadalje nad severovzhodno Anglijo. Vreme nad Kanalom London, 2. nov. s. (Reuter) Vreme nad južno Anglijo in Kanalom je danes zelo lepo. Morje je mirno in ozračje čisto. Nad francosko obalo leži rahla megla. Piha zelo rahel veter. i. Zboljšanje protiletalske artilerije London, 2. nov. br. (Reuter.) Kar se tiče uspeha, ki ga je doseglo angleško protiletalsko topništvo v pretekli noči, ko je sestrelilo 5 nemških težkih bombnikov, ugotavljajo angleški vojaški krogi, da je bilo protiletalsko topništvo v zadnjih dneh po vsej srednji in južni Angliji močno oja-čeno in na novo razvrščeno. Včeraj popoldne je neka baterija protiletalskega topništva sestrelila celo neko nemško letalo, ki je bilo v višini okrog 8000 m. Na Temzi napaden konvoj London, 2. nov. s. (Reuter) Skupina nemških lovskih bombnikov tipe »Messcr-schmidt« je danes dopoldne poskusila napasti konvoj angleških ladij na Temzi- Angleška lovska letala Spitfire in protiletalsko topništvo Tia ladjah so napa/l odbila. NemSka letala so vrgla tri bombe. Nad Berlinom London, 2. nov s. (Reuter). Letalsko ministrstvo javlja: Preteklo noč so izvedli angleški bombniki ponovne in uspešne napade na železniške objekte v Berlinu. Bombardiranih je bilo več velikih kolodvorov, kakor tudi tovorni kolodvori m sosednja poslopja. V Magdeburgu ln Gelsenkirchenu so bile napadene tovarne sintetičnega goriva, ▼ Gelsenkirchenu pa še neka druga tovarn«. V Essenu so bile bombardirane Kruppove tvornice, predvsem neka topilnica. V Osna-briicku so angleški bombniki napadli železniško križišče. Medtem so druge skupine bombnikov bombardirale vojaška letališča v ozemlju, zasedenem od nemške vojske. Napadenih je bilo 15 letališč. Bombe so zadele ponovno tudi med sovražna letala na teh letališčih. Letala obalnega poveljstva wo napadla postojanke nemškega težkega topništva pri rtu G ris Nez. Dve angleški fletali se nista vrnili z vseh teh pOletov. Bombardirani berlinski kolodvori London, 2. nov. s. (Reuter) Letalsko ministrstvo objavlja nekaj nadaljnjih podrobnosti o napadu angleških bombnikov na Berlin preteklo noč. Napad se Je tekom noči dvakrat ponovil Prvi napad se je pričel že kmalu po 20. in je trajal ekoro dve un. Eden glavnih predmetov napada je bil kolodvor v Schleebitlu, ki so ga zaporedne skupine letal bombardirale 30 minut Druge edinice so istočasno napadle železniške naprave" v bližini potsdamske-ga kolodvora. Povzročenih Je bil več požarov. Po 1.30 zjutraj se je prišel drugI napad, ki je trajal približno 40 minut Bombardirana je bil predvsem elektrarna v Klin-genbergu. Elektrarna je gorela, ko so ce Al PETKOLEJA! Vendar dobite isvntoo »»etobo Z DOMAČIM OOKIVOM! Štedilu to V K r 1 L K A m» &ft*ISera£in Topič<, ki za. sedaj ne mcLjubljanska hranilnica«, od tedaj do leta 1848. »Ilirska hranilnica«, potem pa »Kranjska hranilnica«, dokler zavod ni bil pretvor-jen v Hralniinico dravske banovine. Pravila, ki so bila sestavljena po dunajskem vzorcu so med drugim določala, da znaša najnižji znesek, ki se sprejema na obresto-vanje 25 krajcarjev, najvišji pa 100 goldinarjev. Pozneje je hranilnica sprejemala vsako vsoto brez omejitve. Denarna sredstva je hranilnica uporabljala predvsem za posojila na posestva, na vrednostne papirje, na menice ter končno tudi za nakup pupilarno varnih papirjev. Stanje vlog se je počasi dvigalo. Ob koncu leta 1821. so znašale vloge 12.184 goldiaartev, leta 1825. so dosegle 127.179 goldinarjev in šele v 22. letu obstoja, to je leta 1842., so vloge prekoračile en milijon goldinarjev. Leta 1S75. so narasle na 10 milijonov goldinarjev, leta 1886. na 20 milijonov goldinarjev in leta 1894. na 30 milijonov goldinarjev. Najvišje stanje je bilo doseženo le*a 1905. ko so vloge narasle na 69.7 milijona kron. Več nego 60 let je bila Konjska hranilnica edina hranilnica v deželi, šele leta 1882. je bila ustanovljena kočevska hranilnica in leta 1887. mestna hranilnica ljubljanska, potem pa so sledile tudi kmalu druge hranilnice po deželi. Zunanjepolitični dogodki in vojne so na poslovanje hranilnic vedno neugodno vplivali. Tako so vlagatelji močno dvigali vloge 1831., 1848., Dne 20. septembra je bila pri banski upravi anketa o položaju tekstilnega delavstva, na kateri je bilo sklenjeno, naj se za področje naše banovine ustanovi poseben podporni sklad za podeljevanja izrednih podpor delavcem in nameščencem industrijskih (tvorniških) podjetij za primer, če nastopi v podjetjih zaradi gospodarskih razmer in pomanjkanja surovin skrajšanje delovnega časa ali delna brezposelnost. Take podpore so potrebne, ker dobi delavec po uredbi o preskrbovanju nezaposlenih delavcev od javnih borz dela podporo šele ob popolni nezaposlenosti in šele 14 dni potem, ko je bila prijavljena popolna nezaposlenost; pri skrajšanju delovnega časa pa delavec sploh nima pravice do podpore od javne borze dela. Namen ustanovitve ban o vinskega sklada za izredno podpiranje delavcev in nameščencev industrijskih podjetij je torej pred vsem ta, da se omegeči za primere skrajšanja delovnega časa in delne nezaposlenosti podpiranje delavcev in nameščencev industrijskih podjetij. Načrt pravilnika o tem skladu, ki je že izdelan, predvideva vrhu tega še poseben prispevek v primerih, ko so si delavci zaradi nezaposlenosti preko 14 dni že pridobili pravico do redne podpore borze dela. Za podeljevanje izrednih podpor prihajajo po načrtu pravilnika v poštev delavci in nameščenci onih industrijskih podjetij v kovinski in strojni, kemični in tekstilni industriji, v industriji papirja, usnja in gume ter v živilski industriji, na katere se nanaša § 32., odstavek 1. obrtnega zakona. V teh podjetjih, ki prihajajo v poštev za podeljevanje izrednih podpor, je po podatkih OUZD v Ljubljani zaposlenih nekaj manj nego 34.000 delavcev (to je ena tretjina vseh zavarovancev pri OUZD. Sklad je zamišljen kot samostojna pravna oseba, ki more pridobivati pravice in prevzemati obveznosti v okviru rednih dohodkov in lahko najema tudi posojila, dokler se ne poberejo predpisane davščine delodajalcev in delojemalcev. Za obveznosti jamči dravska banovina. Izplačevanje izrednih podpor za sklad ni obvezno in sme banska uprava po pristanku upravnega odbora sklada višino podpor in višino prispevkov znižati ali pa tudi zvišati v sorazmerju z dohodki in izdatki sklada. Za kritje izdatkov predvideva načrt pravilnika pobiranje izrednih davščin delojemalcev ln službodajalcev v oni višini, ki se pobirajo za kritje proračuna obstoječega ba-novinskega bednostnega sklada. Pravico do izredne podpore Imajo po načrtu delavci in nameščenci navedenih podjetij, ki so bolniško zavarovani in ki izpolnjujejo posebne pogoje, analogne predpisom za prejemanje podpor po uredbi o preskrbovanju nezaposlenih delavcev. Osebna podpora bi pripadla za čas skrajšanja delovnega časč, največ 13 tednov, in za I 1859. in 1866. Največji naval je bila lete I 1908 in 1909, ko je bilo dvignjenih preko 20 milijonov kron. Takratni dvigi so bili posledica narodnostnih bojev in so bili naperjeni preti nemški upravi, ki je vodila zavod, šele po 18. letnem poslovanju je postala sobica v Galetocvi hiši pretesna. Zato je hranilnlčni občni zbor leta 1838 sklenil kupiti in preži dati Grošljevo hišo na Poljanski cesti (danes je tam finančna direkcija). Leta 1833. je hranilnica ustanovila svojo zastavljalnico, ki je poslovala 76 let do leta 1909. Leta. 1873. je bilo ustanovljeno kreditno društvo Kranjske hranilnice, ki še danes uspešno deluje. Po pravilih bi bila hranilnica upravičena del čistega dobička uporabljati za dobrodelne svrhe. V začetku so bila taka darila zelo skromna, pozneje pa se je hraniIriičma uprava te pravice posluževala v rastoči meri in je v celoti izdala v te svrhe pred vojno skoro 9 milijonov kron. Med drugim je hranilnica večje zneske prispevala za gradnjo otroške bolnišnice, deželne bolnišnice, muzejskega poslopja, deželnega (se-da.j opornega) gledališča, poštnega poslopja, sedanjega dramskega gledališča, Marijanišča, Lichtenthurnovega zavoda, poslopja filharmonične družbe, moške in ženske bolnišnice v Novem mestu. Največjo vsoto je hranilnica uporabila »a ustanovitev zavetišča za neozdravljive bolnike, ki je bilo otvorjeno leta 1909. v lastni stftvbi na Stari poti. Za to ustanovo je hranilnica v več obrokih podarila 1:5 milijona kron. Mnogo je hranilnica prispevala aa obnovitev vinogradov ter s cenenimi 3°/o posojili za gradnjo vodovodov v mestih in trgih. Za 501etnico svojega obstoja je sklenila zgraditi poslopje za nastanitev realke. Leta 1S80 je dogradila novo palačo v Knaflje- vi ulici. Za gospodarstvo bivše kranjske dežele si je hranilnica pridobila največjo zaslugo, ko je s svojimi sredstvi financirala gradnjo dolenjskih železnic. Razen vsote 400.000 kron za nakup osnovnih delnic železniške družbe dolenjskih železnic je Hranilnica prevzela tudi vse prioritetne, obveznice, ki jih je izdala družba dolenj-' skih železnic v višini 12 milijonov k»on. S svojo finančno udeležbo je pospešila tudi gradnjo lokalnih železnic Kranj —Tržič in Ljubljana — Vrhnika. Današnji obseg poslov te kranflnlce naj predočijo naslednje številke. Ob koncu leta 1939. so znašale hranilne vloge 205 milijonov din, posojila 122 milijonov din, medtem ko so rezerve toga leta dosegle sko»o 16 milijonov din. O vprašanju, ali je bila Kranjska hranilnica ustanovljena z nemškim kapitalom, je dr. R.ud. Ancirejka pred leti napisal zanimivo razpravo. Ugotovil je, da so bili ustanovitelji Kranjske hranilnice z izjemo lekarnarja Jožefa Friderika Wagnerja vsi nenemškega rodu. Tudi prvi predsedniki Kranjske hranilnice so bili po večini Slovenci ali Slovani (župan Janez Hradec&y, stolni proit Jurij Golmajer, stolni dekan Urban Jerin in stolni prošt Luka Burgar). Sicer pa prebivalstvo Kranjske dežele in Ljubljane do leta 1860 ni bilo narodnostno opredeljeno in žele pozneje so se pričela ostro ločiti slovenska in nemška politična prizadevanja. Vloge, ki jfh je sprejemala Kranjska hranilnica pa so bile v prvih 45 letih sploh samo iz Kranjske in tudi pozneje so se stekale iz najširših slojev slovenskega naroda. primer nezaposlenosti, ki je krajša, kakor 14 dni. V primeru neeaposlenosti, ki je daljša, kakor 14 dni, bi po načrtu pripadla nezaposlenemu delavcu osebna in rodbinska doklaaa., dokler prejema delavec podporo po uredbi o preskrbovanju nezaposlenih delavcev. Samski delavci in delavke bi dobivali podporo le če dokažejo, da nimajo rodbine, ki bi bila rodbinsko-pravno zavezana skrbeti zanje in bi to tudi zmogla, od-nosno delavci, ki so navezani sarao na svoj osebni zaslužek. Tedenska osebna podpora znaša pri skrajšanju delovnega časa na 30 do 36 ur za delavca z rodbino 20 din na teden; pri skrajšanju delovnega časa na 24 do 30 ur za delavca z rodbino 40 din, za samskega 20 din; pri skrajšanju delovnega časa na 18 do 24 ur za delavca z rodbino 60 din, za samskega delavca 30 di«; pri skrajšanju delovnega časa na 12 do 18 ur za delavca z rodbino 90 din, za samskega delavca 50 din; pri skrajšanju delovnega časa na 12 in manj ur na teden za delavca z rodbino 150 din, za sa*iskega delavca pa 80 din na teden. V primeru nezaposlenosti, kJ je daljša kakor 14 dni, pa znaša osebna doklada za delavca z rodbino 20 din, rodbinska do-klada za ženo in vsakega otroka pod 16 leti pa 10 din, in sicer kot prispevek k podpori, ki jo prejeaia nezaposleni delavec od pristojne uprave za posredovanje dela. Po teh predpisih so kalkulirani letni izdatki za podpore v višini okrog 6 milijonov din, med tem ko znašajo dohodki bednostnega sklada okrog 5 milijonov. Razliko do višine 1 milijona bi krila bansks uprava skupaj z javno borzo dela. Pri večji potrebi bi se morali prispevki (davščine) zvišati. Po načrtu bi sklad upravljal upravni odbor, v katerem bi bilo 5 predstavnikov delodajalcev, ki jih imenuje Zveza indu-strijcev v sporazumu s svojimi industrijskimi odseki, 5 predstavnikov delojemalcev, ki jih imenuje Delavska zbornica, 1 predstavnika pa bi imenoval ban. Maksimalne cene za olje V nadrobni prodaji 25.50 dia za liter Na podlagi čl. 1 in 2 uredbe o koatroli cen na malo in na podlagi razpisa kr. banske uprave z dne 1«. X. 1940. določa mestno poglavarstvo za območje mestne občine ljubljanske »asledmje najvišje cene, od-nosno najvišje bruto zaslužke pri prodaji namiznega jedilnega olja na drobno (iz-vzemši olivno in bučno olje): Pri najvišjem dopustnem 15odstotnem bruto zaslužku znaša prodajna cena za kilogram namiznega jedilnega olja 27.75 din, za 1 liter namiznega jedilnoga olja pa 25.50 din. Detajlna prodajna cena je izračunana na tepielju naslednjega pro»a*uaa: p«vp*čna | najvifija prodajna cena n« debelo (prodajna cena grosLsta) namiznega olja (v sodih po 200, 100 in 50 kg ter v kanglah po 20 kg) je določena za 1 kg na 23.50 dia, skupaj z banovinsko trošarino (1 din) in prevoznimi stroški v skladišie gr os ista in detajli sta (0.06 din). Prodajna cena za de-tajlista se iaračuna tako, da se k zgoraj določeni en groe ceni prišteje še občinska trošarina v znesku 1 din in na tako dobljeni znesek 24.25 din pribije 15odstotnl bruto zaslužek. Tako se dobi cena za 1 kg jedilnega olja v maloprodaji, ki znaša 27.75 din. Čepa za maloprodajo na litre pa je iaoačunana na ta način, da se od en gros oene 23.25 din z dodatkom 1 din občinske trošarine (24.25 din) odbije 10«/» (1 liter olja je 90 dkg) in k tako dobljenemu znesku (21.83 din) priračuna 15°/# bruto zaslužek. Cena za "T liter jedilnega olja znaša torej 25.50 din. Glede nadrobne prodaje olja opozarjamo mestno poglavarstvo na določila 2. člena odst. 2. uredbe q pobijanju draginje, ki prepoveduje vsako kopičenje življenjskih potrebSčin tudi pri konzumentih, če gre namreč za ustvarjanje zalog preko običajnih normalnih potreb, zlasti za daljšo dobo kakor običajno. Zato je naročeno maloprodajalcem jedilnega olja in drugih življenjskih potrebščin, da kupcem ne izdajajo večjih količin olja in drugih živil, kakor pa je potrebno, pri čemer je treba upoštevati število družinskih članov ln pa dobo največ enomesečnih zalog. Jedilno olje naj se ne izdaja v veCji količini ko pol litra na osebo. Izjemni primeri bi bili dopustni le tedaj, če kaka oseba po zdravniških navodilih zaradi bolezni ne sme uživati drugih maščob. Posvečati je skrb temu, da se olje ne bo oddajalo v krajših razdobjih kakor mesec dni enemu in istemu odjemalcu. Neznanim kupcem pa naj se prodaja olja odkloni in naj se napote k trgovou. pri katerem običajno kupujejo ostale življenjske potrebščine. Na ta način bo mogoče olje pravično in pravilno porazdeliti le na ljubljanske konzu-mente. Kupujoče občinstvo je treba na to odredbo opozoriti s primerno pismeno objavo, ki naj se namesti na vidnem mestu v trgovskem lokalu. Prekrški te odločbe se bodo kaznovali po čl. 9 uredbe o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije z zaporom do 30 dni in denarno kaznijo do 5000 din. Plašilo nemškega blaga po starih zaključkih Zaradi izredno velikega števila prošenj, ki so bile poslane de/:«ii direkciji Narodne banke za priznanje starega tečaja marke za plačilo blaga, po zaključenih nakupih pred 25. oktobrom 1940. bo treba nekaj več časa, da se vse sprejete vloge pregledajo in pripravijo odgovori o vsakem posameznem predmetu. Da bi mogli uvozniki kljub temu pravočasno zadostiti svojim obveznostim, obvešča devizna direkcija vse pooblaščene zavode in domače tvrdke, da se lahko izvrši plaiilo v naslednjih primerih: 1) Vse domače tvrdke, ki so sklenjene nakupe nemSkega blaga pred 25. septembrom 1940 prijavile pooblaščenim zavodom v smislu okrožnice št. 94 od 28. septembra t. 1. in so poslale devizni direkciji Narodne banke prošnje za dovoljenje, da bi se smel uporabiti stari tečaj, lahko izvr»e vplačila na podlagi starega tečaja tudi preden bi dobile dovoljenje v tem s.nislu od devizne direkcije, toda samo preko onega pooblaščenega, zavoda, ki so mu prej poslale poslale prijavo. 2) Pooblaščeni zavodi smejo izvršiti nakazila v Nemčiji za račun domačih uvoznikov na podlagi staregi tečaja, če jim uvozniki predlože dovoljenje devizne direkcije, da se smejo poslužiti starega tečaja, ali oe se pismeno zavežejo, da bodo to dovoljenje poslali pooblaščenemu zavo.lu najpozneje do 1. marca 1941. V pismeni zavezi morajo uvozniki izrecno poudariti, da se vplačilo nanaša na kupčijo, sk-t«ijeno pred 25. septembrom 1940 in da je bila že poslana prošnja devizni direkciji za dovoljenje, da se smejo poslužiu starega tečaja za dotični konkretni primer. "*rav tako mora biti v zavezi izrecno naznače-no, da se domača tvrdka zavezuje, da bo naknadno položila razliko do nov^.i tečaja, v kolikor ne bi mogla dobiti dovoljenja, da se sme posluiki st3raga tečaja, ali kolikor nemška devizna oblastva ne bi dala svojega pristanka za upor\io starega tečaja v dotičnem konkretnem primeru. 3) Kolikor bi posamezne domače tvrdke želele, da v teh primerih izvrša plačila v naprej, bodo poobiaščeni denarni zavodi lahko nabavljali marke za račun domačih uvoznikov brez poprejšnjega pismenega dovoljenja devizne direkcije, če skupni znesek mark po starem tečaju ne presega 100.000 mark. Da bi imeli pooblaščeni zavodi možnost kontrole nad domačo uvoz-niško tvrdko. smejo plačila vnaprej ali plačila po uvozu izvršiti samo pieko istega pooblaščenega zavoda, kateremu so poslali prijave o sklenjenih kupčijah pred 25. septembrom 1940. Na pismeni zavezi, ki jo bodo uvoenki predložili pooblaščenim zavodom poleg zaveze za uporabo starega tečaja, morajo domače tvrdke naznačiii k^vzulo, iz katere mora biti 'azvidno, da plačila vnaprej niso bila izvršena preko kakega drugega zavoda. 4) Zlasti se opozarjajo vsi domači uvozniki, da je za odobritev devizne direkcije, da se smejo poslužiti starega tečaja, potrebno soglasje nemških deviznih obla-stev. Tak« se domači iavozniki ne bodo mogli poslužiti starega tečaja v primerih, za katere so dobili dovoljenje devizne direkcije, če nemška devizna oblastva s tem ne bi soglašala na podlagi proučitve, ali so bile kupčije sklenjene pravočasno. Gocpodarske vesti = Spor zaradi razdelitve razpoložljivih količin jedilnega olja. Te dni je bila prva seja Zajednice predelovalcev oljaric, na kateri so prisostvovali tudi predstavniki kon-sumentov. Prvotno v upravi zajednice niso bili zastopani konsumenti. Na predlog zadružnih ustanov je trgovinsko ministrstvo odredilo, da smeta sejam uprave prisostvovati dva delegata zadružnih zvez in dva delegata trgovinskih zbornic, in sicer s posvetovalnim glasom, kadar se razpravlja o vprašanju razdelitve olja in o cenah za olje. Na prvi seji, ki so ji prisostvovali delegati konsumentov, so le-ti predlagali, da se vrii razdelitev olja po številu prebivalcev pokrajin in srezov in po višini potrošnje enako med tngovce in zadruge. Pri razdelitvi prvih 230 vagonov novega olja baje zadružne organizacije niso dobile" oaih količin, ki ustrezajo njihovim potrebam. BredatavMki predalovaUev oljaric pa predlogov konsu mentor niso osvojili, temveč so vztrajali na tem, da se razpoložljive količine razdelijo po potrebi, ki jo oceni uprava. Nastal je spor, v teku .katerega je predsednik zajednice predelovalcev oljaric g. Miličič podal ostavko na svoj položaj. Uprava je nato sklenila, da se ustanovi ožji odbor, ki bo imel nalogo razdeliti razpoložljive količine olja- Ta odbor se je sestal v petek in je izvršil razdelitev v odsotnosti delegatov konsumen-tov. ■— Dtrekcija za prehrano draži koruzo. Beograjski »Jugoslovenski kurir« se peča z razmerami na tržišču koruze, ki so nastale zaradi medsebojne konkurence Priza-ra in direkcije za prehrano, kar spominja na razmere na našem pšeničnem trgu v času pred določitvijo malcsimalne odkupne oene za pšenico, ko so trgovske tvrdke v tekmi za blagom poviševale cene iz konkurenčnih razlogov. Prizad plačuje danes koruzo v zrnu z 29.3% vlage po 180 din in je po tej ceni že nakupil preko 200 vagonov. Direkcija za prehrano pa skuša nakupiti čim več koruze in plačuje 7.5 do 8®/» višjo ceno kakor Prizad, namreč 190 do 195 din za 100 kg. To povzroča zmedo na trgu, kajti Priaad in direkcija za prehrano kupujeta na istih tržiščih, toda po različnih cenah. »Jugoslovenski kurir« smatra, da tako postopanje ni v intencijah odločujočih činiteljev in povzroča dviganje cene. Zato zahteva, da bi obe ustanovi kupovali koruzo po enaki ceni. = Ukrepi proti odtujitvi gospodarskih podjetij bodo izdani tudi za ostalo državo. V zvezi z ukrepi banovine Hrvatske proti odtujitvi gospodarskih podjetij prinaša »Jugoslovenski kurir« informacijo z dobro poučene strani, da bodo tudi za ostale kraje države izdani ukrepi proti odtujitvi podjetij na sličen način, kakor je to urejeno v banovini Hrvatski. V tej zvezi namerava država ustanoviti veliko delniško družbo za prevzem podjetij. Borze Na ljubljanski borzi je znašal pretekli teden devizni pr.omet 14.53 milijona din nasproti 19.08, 16.14, 1203 in 726 milijona din v zadnjih 4 tednih. Blagovna tržišča ŽITO '+ Chicago. 2. okt. Začetni tečaji: pšenica: za dec. 83.875, za maj 83.25, za julij 78.875; koruza• za dec. 59.625, za maj 61. Ljubljanski trg Skoraj vsak tržen dan nas letos preganja slabo vreme. Tudi v soboto smo zopet doživeli nezaložen in s"abo obiskan trg. Naš živilski trs le še redko kaže pravo tržno sliko, sai se ga ogiblje. kdor le more pri tem večnem deževiu. Prodaial-ka skuša prodati svoie blago po trgovinah. gostilnah in privatnim strankam Najlažie prideio pri takem vremenu na svoi račun razni prekupčevalci. Gospodinje si v bližnji trgovini preskrbijo najpotrebnejše in cesto raie plačajo višio ceno. da se jim ni treba močiti po trgu. Vsi ti in še drugi nedostaki bi odpadli, ko bi imeli zaprto tržnico kakor io imajo na primer v Zagrebu. Trg bi moral biti regulator cen: kier na ni zadostnega povpraševanja in ponudbe po blagu, tudi ne more biti govora o konkurenci in zmernih cenah Ponovno se obračamo na mestno poglavarstvo, naj nam za silo postavi zaprte lope na trffu. Ze s°daj je vsako kupčevanie otežkočeno. kai bo šele do zimi. ko bo poleg padavin, pritisnil še mraz in veter. Čeravno 1e bil trs tudi z zelenjavo bolj slabo založen. ie bilo v primeri s povpraševanjem vsega še preveč Od dežia leno oorana zelenjava se že počasi d^aži in so nekatere prodajalke merijo špinačo že na Pariz, 27. oktobra Največja senzacija preteklih dni je bil sestanek maršala Petaina s Hitlerjem. Ko so zvečer radijski zvočniki poročali o sestanku, je šlo kakor požar po vsem mestu. Vsakdo je vedel, da tu ne pojde za kako zadevo »Wiesbadena«, tedaj ne za kako i točko premirja, marveč za nekaj važnejšega in oJločilncjšega. Vsem so postale razumljive besede angle-lcega premierja Churchilla: »Vemo. da nam ne morete pomagati, zato pa nas vsa) ne ovirajte v naši akciji.« Časopisi naslednjega dne so bili nekoliko obširnejši v razglabljanju tega dogodka. Vsi seveda niso imeli sreče, da na dolgo in široko razpravljajo o tem. Tako je prinesel »La France au travail« samo veliko liso mesto uvodnika, kajti list ni po-I sebno naklonjen Lavalu. Vendar je to pot , na drugem mestu še precej priznavajoče govoril o njem, ooš da je v vseh napetostih videl pravilno, le da njegovih besed niso upoštevali. V ostalem se marsikje opaža prizadevanje obrniti plašč po vetru. Po vsej priliki je bil to razlog, da je Churchill naslovil stoj govor na francosko javnost... * * t Francoska prestolnica živi pod tujo zasedbo še dosti mirno življenje, čeprav temni elementi včasih poskušajo razbiti ta J mir. Pari ka policija je nedavno zaprla . preko 600 oseb zaradi širjenja protizakonitih letakov. Pojavili so se redki primeri sabotaže, za katere so zasedbene oblasti predpisale smrtno kazen. Toda doslej ni bilo še primera, da bi se bile poslužile tega strogega ukrepa. Nedavno so v okolici Par riza neznanci prerezali telefonske žice nem-j ške vojaške linije. Nemško poveljstvo ni i poseglo po sredstvu talcev, temveč je ob-| čini v Seeau, kjer se je primerila sabotaža, ! naročilo, naj iz občinarjev določi 35 ooeb, j ki bodo čuvale telefonski vod. V tem ču* I vanju se morajo zvrstiti vsi moški prebivalci, nakar b« čuvanje prenehalo, bo pa takoj zopet obnovljeno, ako se bo zopet pokazala potreba. * * • Prehrana na nakaznice še prflično dehije. Veliko nejevoljo povzroča zmanjšanje ob-nokov saj so Francozi znani kot dobri jedci, pa tudi preskrba z živili ni ravno zabavna stvar. Posebno se občuti pomanjkanje krompirja. Krompirjeva letina jo bila namreč zelo slaba, ker ga je mnogo pognilo ; zaradi prepoznega izkopavanja. Zato je iz i rajha prišlo že več vlakov krognpirja, doJo-i čenega izključno za Pariz. Ker to zaktfe Pred 3 leti se je pripisovalo z Rogaško slatino dosežena zdravljenja neki tajinstveni sili. Danes je ta zdravilna moč znanstveno ugotovljena. Je to blagodar naravo trpečemu človeštvu. Pa tudi za zdrave je Rogaška slatina neprecenljiva za ohraniter zdravja. Tudi Vam bo Vaš organizem poplačal z večjo odpornostjo, če namesto druge, pijete Rogaško slatino! zloglasne merice, ki »o upravičeno strah vseh gospodinj. Špinača ie po 6 din kg. majhna merica po 1 din., tako da dobi prodajalka, ki meri špinačo na merico, za 1 kg kar 10 do 12 din. Potem ni čudno, da se moramo že sedaj odrekati tej pre-potrebni prikuhi. Večkrat smo že grajali ta način prodaje in ponovno prosimo, da tržno nadzorstvo uvede prodaio vseh živil na trgu na težo. Ze nekaj tržnih dol pogrešamo zeliaria s Posavia. ki nas je zalagal s cenejšim kislim zeljem in repo. Cena kislemu zelju je v primeri z cenami svežega zelja previsoka. Prodajajo ga po 4 din in reoo po 3 din kg. So'ata se vsak teden bolj draži in se lahko bojimo zime. če pojde v tem tempu naprej. Na perutninskem trgu so prodajalke težko čakale na kupce za svoi o mokro perutnino. za katero pa niti v začetku mesca ni več d ca* olj zanimanja. Cena perutnini se je ponovno dvignila in prodajajo sedaj štajersko perutnino po 20 din za kg kokoši in po 22 din za k s piščancev. To so cene za boljšo štajersko perutnino. Pri kmečkih prodajalcih je perutnina precej cenejša, in sicer od 16 do 20 din kg. Seveda ie v kvaliteti slabša. Med tržnimi mizami so na perutn;nskem trgu tako ozki prehodi, da ie tam vedno sneča in prerivanje, najhuje pa ie. kadar dežuje in zadevajo ljudje z dežniki drus ob drugega in jih trgajo. Cena jajc ie ostala v Dreteklem tednu nespremenjena. Jabolka, kar so jih sploh pripel 1ali so bila kljub visoki cena in slabemu obisku trga hitro razprodana. Cene vseh mlečnih izdelkov zadnje tedne kar prehitevajo drug drugega v skokih navzgor. Najfinejše čaino imslo je doseglo že ceno 56 din kg. Fino ma~lo se dobi tudi še po 43 din. toda vsi prodajalci obetajo nove podražitve. Na trgu med perutnino in jajci se poeosto lahko kura prav dobro surovo in tudi kuhano maslo, toda v soboto ni niti ena prodajalka imela masla na prodaj To je že znak. da bo zopet dražje. Med prodajalkami mlečnih izdelkov ie ponujala neka kmetica po 10 din zavitke surovega masla, ki so tehtali 22 do 23 dkg. Dobro bi bilo. da se tržno nadzorstvo zanima tudi za take pr;mere: Prekupčevalka. ki je hotela kupiti v9e maslo, ji je po tej ugotovitvi utrnila hrbet. Da ostane surovo maslo do božiča sveže oziroma drbro. da moramo raztopiti. osoliti in v dobro zavezani posodi postaviti na hladno. Podražil se ie tudi sir, in sicer pclnomasten bohinjski na 40 din. trapist pa na 32 do 33 din kg. živil v Franciji sploh zelo majhne, Nemčija ne vztraja na onem, kar ji dovoljujo premirje, marveč dobavlja vedno več potreb za svojo zasedb eno vojsko iz Nemčijo sama. • ★ • O protižidovskem zakonu, ki je t« dni izšel, so gotovo poročali že tudi vaši listi. Zakon velja ne le za zasedeno m nezasedeno Francijo, temveč tudi za vse francosko kolonije in protek+orate. Za Zida je po tem zakonu sma-trana oseba, ako so bili med starši njenih staršev trije Zidje. Zakon ga v takem primeru smatra za Zida, tudi če je nežidovske vere. Če je židovsko vere, je seveda Žid ne glede na to, kaj so bili njegovi starši. Prav tako se smatra ta Zida oseba, ki je imela med starši svojih staršev dva Zida in je sedaj poročena ■ pripadnikom židovske vere. Izločitev Zidov iz javnega fivljenja ▼ Franciji, vsaj za enkrat, še ni tako dalo-kosežna, kakor je v Nemčiji Zabranjeno pa so jim že vse vodilne državne funkcijo ter sodna in policijska služba. Tudi oficirji, učitelji in šefi državnih gospodarskih podjetij ne morejo več biti, prav tako ne lastniki ali vodilni direktorji časopisov, lastniki ali vodilni funkcionarji filmskih podjo-tij in gledališč ter ne funkcionarji pri radijskih podjetjih. Izjeme so dopustne 1« za Zide, ki so si stekli zasiluge s svojim umetniškim ali znanstvenim delom ali ki so ao s hrabrostjo odlikovali v zadnjih dveh vojnah. Vsaka na tej osnovi dovoljena izjema, ki jo lahko sklene vlada, se mora z obrazložitvijo vred objaviti v službenem listu. * * * Zasedbene oblasti so nedavno dovofTlo vsem novinarjem, ki imajo svoje avtomobi-lle, po 60 1 bencina mesečno, da jhn pri njihovih poslih ni treba pešačiti Stvar pa ni šla tako gladko, kajti francoske lokalno oblasti jim niso dale enakega dovoljenja tudi s svoje strani. Po daljšem pregovarjanju so se civilne oblasti povzpele tako visoko, da so dovolile novinarjem označko »C.D.« (Corps diplomatique), s čimer pa niso bili soglasni niti novinarji, niti poslar ništva, ki so še v Parizu. Slednja so protestirala, da bi se poslej pod njihovo značko vozil kdorkoli, novinarji pa so oe značke branili, ker jo občinstvo tolmači in či-ta kot »Chauffeirr dangereuxc, opasni 5o-Tako so noviparji ostali za »edaj brez vozil, c^i bi smeli polniti svoje vozove i* neoMicih bencinskih zado£ J mlet Urlep Maert fsanGviitskega sklada m izzoim podpiranje delava Pismo iz Pariza Odmevi Petainovega razgovora s Hitlerjem — Ukrepi proti podtalnim akcijam — Stiska s krompirjem Protižidovski zakon — Novinarp in bencin Težko m samotno je oglarjev© življenje v g rzdnih globinah pri skromnem zaslužku In napornem delu, ki se v teku stoletij ni nič spremenilo Kočevje, v novembru Oglarjev, njihovega življenja in dela naj-brže res ne poznate, saj bivajo tako od rok, da t.ežko pridete do njih. Če jih hočete videti pri deiu, morete že prodreti daleč v gozd ali celo v pragozd. Narodno pesem c oglarju pa ste verjetno slfSali in mu morda zavidali: Kol'kor je fantov vmes, oglar je najbolj fest — oglar, ogilar, mora bit' moj! Hlače ima strgane. z ogljem zamazane — oglar, oglaT, mora bit' moj.-.! Pesem je vzrasla iz ijubavnega občutja, oglarjevo življenje samo pa ni teko zavidanja vredno, saj ima hlače strgane in zamazane. Dekle ga kljub njegovemu težkemu življenju in revščini ljubi, tako da mora biti njen. Da, ko je mlad, ga še kdo ob-rajta. ko mu pa leta potekajo v gozdnih globinah, njegova vrednost in cena vedno bolj padata. Oglje In oglarstvo nss. Kočevskem Na oglarje naletimo v raznih krajih Slovenije, največ jih je pa na Kočevskem. Na 162. strani »Kočevskega zbornika« beremo: »Kaj obilen pa je dotok denarja od oglarstva, pri katerem ostaja doma ves zaslužek. Kar se tiče oglja, je Kočevsko največji produ con t Slovenije, saj spravi na železniške postaje polovico vsega izvozne- Kopa Je postavljena ga oglja. (Fr. Seunig, Sum. list 1936.).« Oglje spada med važne in donosne produkte kočevskih gozdov. Če stopite na prostor poileg železniškega skladišča, boste videli kupe vreč, napolnjenih z ogljem, ki čakajo, da jih bodo naložili v vagone. Tudi veliko leseno skladišče za oglje je tam. Sredi gozdov ga kuhajo oglarji, »sankajo« drva, grade kope, pazijo nanje, nato oglje stehtajo in z njim napolnijo vreče. Bosanski konjiči ali vozniki jih spravijo do ceste, odkoder romajo na vozovih ali avtomobilih na železniško postajo, kjer jih nakladajo delavci z »rampe« — poleg drv, tramov, desk in drugih lesnih izdelkov. Oglarji vrše svoj težki posel na raznih koncih kočevskih gozdov. Največ jih je po koprivniskih gozdovih in po onih nad mestom. Delajo za š-umsko upravo razlaščenih gozdov, za Auersperga in za posamezne lesne trgovce, katerih mnogi jih imajo zaposlenih po več skupin ali »partij«. Šum-ska uprava skuša svojo produkcijo oglja vedno bolj dvigati Večina oglarjev je Slovencev, nekateri so Hrvati, redki med njimi Nemci. Stanujejo po gozdnih kolibah, na katere jih veže odgovorno delo. Le. od časa do časa gredo domov v svoje vasi, ki so večinoma dokaj oddaljene od mesta. Tuji oglarji vidijo svoje bolj poredko, a ostajajo zlasti pozimi nekaj časa doma. Mnogi si vse življenje služijo svoj grenki kos kruha po gozdovih, nekateri celo izhajajo iz oglarskih družin in imajo svojo tradicijo. Življenje sredi gozdov, proč od človeških naselij, na svoj način vpliva na njihove značaje in pogled na življenje. Najprej je treba „ ur a sankati drv" Preden prične oglar graditi kopo, si mora pripraviti dovolj drv in nakopati zemlje. En sam oglar težko vse opravi, navadno dela »partija«. Najprimernejša drva za ogilje so bukova, ki jih je po Kočevskem poleg iglavcev največ. Dobro je tudi hrastovo, gabrovo in še kakšno drevje, dočim iglavci niso uporabni. Drva vlačijo oglarji na določeni kraj s »sankami«, ki so podobne pravim sankam. Z njih pomočjo spravljajo drva iz raznih globeli in dolin po težavnem, zaraslem terenu. To delo je najbolj naporno in »pije človeku kri«, kakor pravi oglar Miha. »Sanke« je treba poleg tega mazati s slanino, drugače ne d-rsi-j(. in jih ne spraviš naprej »Danes nimamo slanine niti za v usta, kaj šele za sanke!« je potožil Miha. Kako se drva fjtremeae v ogl;e Najvažnejše pri oglarstvu je, kako in s kakšnim materialom je zgrajena kopa To-je delikatno delo. ki ga ne zna vsak. Treba je paziti na razne važne »malenkosti«. Od kope in drv je odvisno, kakšno bo oglje. Po kepi spoznaš pristnega oglarja in kopa je njegov ponos! Okrog praznega prostora v STedini ali »glave« naniza og;ar cepljenic v višini 2lh — 4 metrov kolikor pač hoče pripraviti oglja. Kopa obsega po množini drv 30 — 200 prostorninskih metrov. Ko so drva postavljena v obfiki prisekanega stožca, jih oglar zaravna s tanjšimi drvi, obloži z listjem in vejami ter slednjič pokrije z zemljo do 20 cm n« debelo S tem je kopa gotova. Treba je še žerjavice, s katero jo oglar skozi odprtino na vrhu zažge. Žerjavici dodaja oglja, braške ali drv, da se odprtina zgoraj zamaši, nakar v kopi polagoma tli tako dolgo, da je prostor na sredi poln oglja Najprej pooglene drva v sredini postopoma proti vrhu, nato se vdira kopa tudi ob "straneh. Dodajaj je treba bra ke. Pri pcoglenitvi se ccpljenice skrčijo in razpada jo Proces traja 10 — 25 dni. Če kopa kje pregon ali »pihne«, je treba odprtino hitro zamašiti z dFvi. Pri nepazljivosti ali napakah lahko kepo tudi raznese v celoti ali deloma. V času, ko se oglje kuha, mora biti oglar tudi ponoči buden, da mu kopa ne zgori Čim starejši in bolj izkušen je oglar, tem bolj se zanese nase in na svoje delo, tem manj se boji »eksplozije«. Če kopa prevečkrat »pihne«, ni dobro za oglje, saj pravi stari og arski pregovor: »Če enkrat pihne, je f;nter v aržet', čc večkrat — sta pa dva ven!« Včasih pre-gori kopa tudi desetkrat zapored in takrat je slaba za oglarja Najboljše oglje daje dva meseca star les — star potem, ko je bil posekan. Na zložene cep!jen'ce ne sme pasti nič dežja, sicer se bo og'je drobilo. Vse to in še marsikaj mora upoštevati dober oglar, potem bo tudi njeguv zaslužek lepši. Oglje, ki ga bo skuhal bo dobro, bc, »zvonilo« tako je pravo! Ko drva pooglene. je treba sveže oglje še nekaj dni čuvati, da ne zgori. Nato ga oglarji spravijo na mestu v vreč® in še v gozdu stehtajo. S tem je njihovo delo končano. Oglarjeva skrb okrog tleče kope je zanj lahko tudi življenjsko nevarna. Pripetilo se je že, da je padel oglar v tlečo odprtino in tu končal strahotne smrti, ker v gozdni samoti ni bilo nikogar blizu, ki bi mu hitro priskočil na pomoč. Siromašno je življenje sredi gozda Oglar Miha dela v koprivniških gozdovih. Star je 39 let, ima ženo in 9 otrok, deseti je na poti Družina stanuje v vasi, sam z najstarejšim 17-letnim sinom pa ima svoj vsakodnevni dom v gozdni kolibi. Koliba je majhna, ko.maj dva imata v njej prostora za prenočišče na slami. Zgrajena je iz močnih brun in dobro zadelana. Namesto vrat ima odprtino, blizu katere se kuha v visečem kotlu. — Miha, veliko družino imaš AJi zasflu-žiš toliko, da jo lahko preživiš? — Hudičevo tenko bi piskali vsi, če bi morali živeti samo od mojega zaslužka. Zaslužim kake 2 — 3 kovače na dan in moja družina ima brezplačno stanovanje — jaz seveda tudi v tejle bajti, ki sem si jo sam napravil. Delam kakih 10 ur na dan, včasih manj, dostikrat pa tudi kar po 16 ur. Pomaga mi fant, ostali moji otroci še niso godni za ta posel. Družina nabira po gozdu gobe, letos je bilo dosti mailin, žena pomaga tu in tam, pa nekako rinemo naprej. — Ali že dolgo oglariš? — Z devetnajstimi leti sem začel. Tudi moj oče je bil oglar. Izhajamo iz Mirne peči na Dolenjskem. Saj veste: oglar je iz Mirne i>eči, drvar pa iz Potoka (t. j. Loškega Potoka). — Med ljudi prideš bolj malo, kaj? — Takole ob nedeljah se prikažem v vasi. v mestu me boste videli vsake kvatre enkrat. Pa še je včasih narobe, če prideš v vas. Spiješ ga kozarec in tisti, ki nima jo drugega dela, že kažejo s prstom nate. Pozimi sem več doma, ker vreme ne dopušča vedno našega dela. Tu po naših gozdovih je po-sebno hud mraz in visok sneg. Oglarimo sicer vse leto, tudi pozimi, a včasih le ne moremo. Zlasti pridni smo jeseni Oglar Trne se je v gozdu rodil Bližnji Mihov sosed je oglar Tine, ki je še ledik, čeprav nosi že štiri križe. V mladih letih je moral biti eden tistih, o katerem so dekleta pela, da »»mora bit'moj«. Še zdaj je postaven in vesel fant. Prav od srca se mi je smejal, ko sem nehc-tc razodeval svoje neznanje o kopi in oglarskih zadevah. Dejal je celo. da mi ne bo nič povedal, ker ima suho grlo Jaz se seveda — Brez skrbi, če se bom še kdaj zna.šel v teh gozdovih in če ne bos tačas že odrinil nazaj v Slavonijo! — Tisto pa ne. Jaz bom še umrl v naši kranjski deželi Stari Bukovec ima besedo Kako je bilo z oglarskim življenjem v starih časih, o tem sta mi Miha in Tine marsikaj povedala, saj sta obadva oglarska sinova. Delo samo se ni nič spremenilo, vse je postalo, kakor jc bilo nc-kd^j. Tudi življenje je prav tako, n'č na boljše se ni zasukalo. Polenta je še vedno glavna jed, kakih strojev ni, ki bi »na ekspres« delali oglje. Ko sem za zasukal pogovor na » vald-mandcljca« sta se m začela oba režati, češ ta naju ima za norca in misli, da še vedno verujeva v take prikazri Treba se je bilo obrniti na starejšo generacijo, in res sem naletel na starega Bukova, ki živi »v penzionu« na Golobinjku Stari Bukovec se je rodil že leta 1865 in je vse življenje preživel po gozdovih kot og'ar. Č;sto se je navadil na gozd in njegove prebivalce. Gozdne živali so sploh oglarjev, prijatelji če jih ta zna prildemti n.i~e ir ce jih ne preganja. Kolikokrat zjutraj opazuje brhke srno, ki se pase blizu koče in tud* približa črnemu gozdnemu možu. Zajci imajo posebno veselje, da stikajo okrog kope, na k-.itero pogosto zlezejo. Tudi medvedje in divji prašiči niso redkost za oglarjevo oko. Kdo jih bo pa videl če ne on, ki je noč in dan globoko v gozdu! Miha je že ponovno srečal medveda, celo po trikrat v enem dnevu. Z zverinami seveda oglar ne dela prijateljskih zvez, ker bi ga lahko drago stale. Najbolj domač v oglarjev] kolibi pa je polh. O njem mi pripoveduje stari Bukovec. — Da, da, oglar in polh sta si zares prava prijatelja. Polh se ti potika psvsod po koči, mirno opazil je og'arja. ko meša polento, in mu vzame iz rok nastavljeni ocvirek. Zleze pa tudi do slanine in v škrnic-lje z živili. Takrat je seveda konec prijateljstva. Včasih so pa s polhom še hujše sitnosti. — Kako to, kdaj pa? — Poslušajte, kaj se mi jc primerilo neko noč! Okrog polnoči mc prebudi iz trdnega spanja neko šumenje, premetavanje in pljuskanje izven koče. Stopim ven — vse tiho, nikjer nič! Ležem na svojo slamo in skušam zaspati, pa zopet nobenega miru. Venomer mi prihaja na ušesa neko plju- skanje po vodi. Hudiča, si mislim, in stopim na plan s sekiro v roki. Zopet vse tiho. šele ko sem tretjič šel v noč z lučjo in pregledal vso okolioo koče, sem v »banki« zagledal polha, ki je bil že napol mrtev. Padel je bil v banko in se je skušal na vse načine rešiti iz nje Pri tem je delal tak hrup, kakor da bi se potikal kosmatinec okrog koče ali kakor da bi se polhi selili. — Kdaj se pa polhi selijo in kako? — Še tega ne veste! Polhi se selijo drugam, ko jim zmanjka žira. Takrat od sile šumi po hosti. Kako bi tudi ne, saj jih žene sam hudič ali pa »valdmandeljc«? — Kdo pa je ta »valdmandeljc«? Oglarjev prijatelj »valdmandeljc" — »Valdmandeljc« je majhen možiček, ki prebiva v gozdu Pravijo mu tudi »škrat« ali »škratelj«. Oblečen je čisto v zeleno, tudi zeleno kapo nosi in celo luč njegove male svetiljke je zelena Toda čeprav je ves zelen, je to dober možieek, ki ne pozna hudobije. On opozarja spečega oglarja na nevarnosti, ki pretijo njemu in njegovemu delu. Če kopa ponoči »pihne« in prične goreti, bo pritlikavi zelenec gotovo na kak način opozoril oglarja na nevarnost. Kadar je v nevarnosti cela kopa, skliče tudi bližnje oglarje, da pridejo na pomoč in poga-se ogenj. Zato imajo oglarji radi svojega dobrega možička Takole mi je pripovedoval stan Bukovec z resnim obrazom. Kadil je svojo pipioo in se zamislil kdo ve kam, najbrže v svoja mlada leta. Reven je, njegov obraz je rjav, vdrt in zgaran. Nosi staro, raztrgano oglar-sko obleko in še za tobak nirra včasih. Zamišljeno je še dejal: — Da. takole so nekdaj oglarji verovali v svojega dobrega prijatelja »valdmandelj-ca«, ki jim je prihajal na pomoč. Danes je vse drugače, mlad rgo uspeha! Vrlim pevkam in pevcem umetnikom pa naše priznanje za njih požrtvovalno sodelovanje! Pojdemo j'h poslušat, da se na-užijemo lepot naše narodne m umetne pesmi, da koristimo svojemu domu in rodu ob našib mejah! Za ustanovitev Doma gluhih Podporno društvo za gluhonemo mladino v Ljubljani nam je poslalo: Štiridesetletnica naše gluhonemnice je za nami. Med vsemi vezili, ki jih je ta človekoljubni zavod prejel za svoj častiti jubilej, je bilo gotovo najlepše zagotovilo g. bana, da je priskrbel sredstva za prepo-trebno razširjenje. S tem je presekan gor-dijski vozel težav, ki so v pretesni hiši postajale zadnja leta že neznosne. Verovati smemo, da se bodo že prihodnjo jesen odprla vrata gluhonemnice vsem, ki bodo potrkali nanje. V dneh slavja pa smo čuli iz ust bivših gojencev gluhonemnice tudi trpke tožbe, kako kruto so mnogi zapostavljeni v življenju in da ne najdejo po izstopu iz zavoda nikjer nobenega zavetja več. Te besede so šle po pravici tudi na račun naše javnosti. Ne bili bi ljudje, če bi jih prezrli in se ne zmenili zanje. Ni dovolj, da damo gluhonememu otroku potrebno izobrazbo, skrbeti moramo tudi, da ga spravimo do kruha in da ga kot gluhega invalida zaščitimo pred vsako zlorabo, šele tako bo do konca Izpolnjena naloga, ki nam jo narekuje človečanska dolžnost do teh ubogih naših sobratov. Podporno društvo za gluhonemo mladino, ki že deset let uspešno podpira siromašne gojence v zavodu, skuša po svojih močeh nuditi potrebne pomoč tudi onim gojencem in gojenkam, ki po končanem šolanju nimajo nikogar, da bi se zavzel zanje. Tu pa so naša sredstva mnogo preskromna, da bi mogla zadostiti vsem potrebam, ki zlasti zadnja leta občutno naraščajo. Neusmiljeni boj za obstanek jemlje tem siromakom še tisto ubožno skorjo kruha, za katero se poprej nihče ni po- tegoval. Med našimi šolanimi glušel je od leta do leta več brezposelnosti. Ves njihov trud in trud šole sta zaman, če ne morejo uporabiti svojih sposobnosti in če morajo spet zapadati v breme svoji okolici. Mnogi so med tem izgubili roditelje in se nimajo pod Bogom kam zateči. Potreba po ustanovitvi Doma gluhih je zato prikipela do vrhunca, Ce so bila oblastva po zakonu dolžna, da zberejo sredstva za povečanje gluhonemnice, je naša javnost po svoji vesti dolžna, da pomaga zgraditi Dom gluhih, kjer bi našli zatočišče vsi, ki jih je življenje brez lastne krivde vrglo na cesto. Podporno društvo za gluhonemo mladino Je izprožilo to plemenito zamisel že pred več leti in jo propagiralo med svojim članstvom. Najlepši zgled je dal sam predsednik te karitativne ustanove g. Andrej ša-rabon, ki je ob pomenljivem slavju naše gluhonemnice poklonil za ustanovitev Doma gluhih mecenski dar 10.000 dinarjev. Upravičeno pozivamo zdaj našo javnost, posebno pa naše občine, denarne zavode in druga pridobitna podjetja, da slede temu človekoljubnemu zgledu. Pridružujemo se želji g. knezoškofa, da nam med našimi bogatimi zasebniki nebo nakloni drugega Holzapfla. Prispevke za Dom gluhih bo hvaležno sprejemalo podpisano društvo in naj se naslavljajo nanj s to izrecno označbo. Izkazovali jih bomo sproti v naših dnevnikih. Obenem vabimo vse dobrosrčne ljudi, ki še niso člani našega društva, da s skromno letno članarino 12 din pristopijo k tej dobrodelni ustanovi. — Podporno društvo za gluhonemo mladino v Ljubljani. Beograjska filharmonija v Ljubljani Lovro Matačič je dosegel svoj prvi umetniški podvig v Ljubljani kot dirigent opernega orkestra. Pozneje je bil dirigent zagrebškega orkestra in končno dirigent in SOKOL direktor Opere v Beogradu. Od časa do časa je kot dirigent obiskoval tudi tuja velika evropska glasbena središča: Pariš, Berlin, Varšavo, Budimpešto, Dunaj, Bigo i. t. d. Povsod si je pridobil mnogo uspehov. V torek 5. nov. bo imela naša javnost priliko videti ga, kako s svojo močno su-gestivnostjo vodi pisano orkestrsko skupnost v neki posebni ubranosti. Dirigiral bo koncert Beograjske filharmonije, ki bo izvajala dela mojstrov Arniča, Hrističa, Liszta in Beethovna. □□□□□□□□□□□OUUDI ojijujnomor Postani in ostani član Vodnikove družbe! Gojitev petja v češkem sokolstvu. Prosvetni odbor COS predpiše vsak mesec za vse telovadne oddelke primerno narodno pesem, ki se jo morajo vsi naučiti za skupno prepevanje med pohodi na telovadišču ali v telovadnici. V mesečni prilogi »So-kolskega vestnika« ki je namenjena prosvetnim namenom in izhaja pod imenom »Vzdjelavatel«, izidejo vedno pravočasno tudi enoglasne ali dvoglasne note, da si vaditelji laže pomagajo. Ta način je gotovo zelo pripraven, da se sokolski pripadniki nauče narodnih pesmi, ter močno dviga duha v telovadnici. Priporočamo tudi našim župnim prosvetarjem, naj vpeljejo sporazumno z župnimi načelniki ta način spoznavanja in naučenja narodnih in drugih primernih, narodnemu duhu odgovarjajočih popevk, župni glasbeni poročevalci imajo hvaležno polje za uveljavljenje svoje delavnosti. Plodna jesen v češkem sokolstvn. Z ozl-rom na to, da je prirejanje javnih telovadb v protektoratu nemogoče, prirejajo češka sokolska društva celo vrsto meddruštvenih tekem v orodni telovadbi, lahki atletiki, plavanju, veslanju, itd. Poročali smo že, kako so tudi tri največje telesnovzgojne organizacije v Češki priredila skupne tekme članic ln naraščaja in vzbudile s tem veliko zanimanje široke javnosti za skupno delo. Kakor poročajo češki sokolski listi, sta se pomerila preteklo nedeljo tudi naraščaja češkega Sokolstva ln češke atletske amaterske lige. Zmagali so tudi to pot sokolski naraščajnikl, ki so dosegli 81 točk, dočlm so ostali naraščajniki ČAAL s 67 točkami v manjšini. Sodelovalo je 60 naraščajnikov, organizacija tekme je bila izvrstna in ji 1e prisostvoval ves čas tudi novi starosta COS br. Keler. — Dalje so tekmovale članice in naraščainice praških sokolskih žun. Pri tem se je pokazalo, da ima najboljše naraščajnice Srednječeška župa, članice pa so najboljše v Praški Saj- nerjevl župi. — Na telovadišču društva Mlada Boleslav sta se pomerili vrsti sokolskih lahkoatletičarjev, najboljših iz Prage in Boleslave. Zmagala je sicer Praga a 57 točkami, toda tudi Boleslavcl so s svojimi 50 točkami pokazali, da so dokaj izdatni. Bratom in sestram na meji — pomoč! DESETI NOVEMBER dan narodne zbirke CMD Naše gledališče DRAMA Nedelja, 3. ob 15.: Skrivalnice. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Ob 20.: Revizor. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Ponedeljek, 4.: zaprto. Torek, 5.: Skrivalnice. Red torek. Sreda, 6.: Kovarstvo in ljubezen. Red sreda. Četrtek, 7.: Cigani. Premiera. PreaniersM abonma. Petek, 8.: zaprto. Sobota, 9.: Lepa Vida. Krstna predstava. Red premierski. Nedelja v drami. Popoldne bodo igrali veseloigro češke pisateljice Olge Scheinpflu-gove »Skrivalnice«. Zanimivost pri tej predstavi bo nastop Angelce S a n-cinove in Avguste Danilove k. g. Veseloigra je prikupno delo z značilno potezo optimizma, ki odlikuje vse njene igre. Zgodba o modernem, razumnem dekletu, ki se zna prilagoditi moškemu idealu kakor se izpreminja, je slika iz sodobnega meščanskega življenja. Glavno moško vlogo bo podal Kralj, v ostalih bosta sodelovala Nablocka in Lipah. Režija je prof. žesta. — Zvečer bodo ponovili Gogoljevega 3>R e v i z o r j a«, igro iz ruske komedijske literature. V njej je razkril Gogolj korupcijo uradništva in meščanstva v predvojni Rusiji, pokazal je kompleks ljudi, ki jih veže slaba vest, da nasedejo sleparju, ki se izdaja za revizorja. S humorjem in duhovitostjo prežeta igra je slika nekdanjih razmer, podana na satiričen način. Naslovno vlogo bo igral Daneš-Gradiš, vlogo poglavarja Antona Antonoviča pa Cesar, ▼ ostalih vlogah Nablocka, Levarjeva, Dre-novec, Gabrijelčičeva, Skrbinšek, Lipah, Peček, Kralj, Sever, Novak, Kaukler, Simčičeva, Bratina, Plut, Presetnik in Bre-zigar. Režija je dr. Krefta. Za obe predstavi veljajo znižane cene od 20 din navzdol. Premiera burke »CJgani«i ki Jo je napisal Fran Milčinski, naš slovenski humorist, pod psevdonimom Fran Dolinar, bo v četrtek Za red premierski. Dejanje se godi okrog leta 1905. v majhnem provincialnem kraju. Na humorističen in satiričen način je orisal Milčinski poslovanje uradnega »šimlja« na e. kr. sodniji, ki sodi cigane gostovanje igralcev, zaplet, ki nastane, ki uidejo zaprti cigani in ljubezensko zgodbo med avskultantom in hčerko gostilničar- ke. Delo bo zrežiral prof. šest. * OPERA Nedelja, S. ob 15.: Grof LuksemburSkL Izven. Znižane cene od 30 din navzdoL Ob 20.: Baletna prireditev. Izven. Globoko znižane cene od 24 din navzdol. Ponedeljek, 4.: Figarova svatba. Red A. Torek, 5.: zaprto. Nedelja v operi Opozarjamo, da bodo uprizorili drevi Leharjevo opereto »Grof Luksemburški« prvič po znižanih cenah od 30 din navzdol in prvič kot popoldansko predstavo izven abonmaja ▼ običajni zasedbi s Franclom v naslovni ta Ivančičevo v glavni ženski partiji. Dejanje slika zapletljaje poroke pariške pevke Angele Didierjeve, ki se inkognito poroči z grofom Luksemburškim. V opereti bosta dva vložka: koloraturni valček »Pomladili zvoki«, ki ga bo pela Ivančičeva in veliki valček, ki ga bo izvajal baletni zbor z Moli arievo in Pilatom kot solistoma. Dirigent D. žebre, režiser E. Frelih. — Zvečer bodo izvajali po globoko znižanih cenah od 24 din navzdol baletno prireditev v koreografiji inž. P. Gotovina ln Borisa Pilata. Naš baletni zbor bo predvajal solistične in ansambelske plese iz raznih oper, operet in baletnih večerov. Spored bo zanimiv. V njem bodo zastopani poleg tujih tudi nekaj slovenskih skladateljev. Abonente reda A opozarjamo, da bodo imeli redno predstavo jutri zvečer v operi, in sicer Mozartovo »Figarovo svatbo« z Betettom v partiji Flgara. Ostale partije bodo peli grofa Janko, grofico Hey-balova, Suzano Ribičeva, KerubSna KuSeje-va, Marcelino Kogejeva, Basilia Marčec, don Curzia Sladoljev, Bartola Zupan, Antoni a Dolničar in Barbko Polajnarjeva. Dfc rigent dr. švara, režiser Ciril Debevec. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Nedelja, 3. ob 15.: Cyrano de Bergerac. 01» 20.: Vdova Rošlinka. Znižane cene. Kinematografi Jesenice. Zvočni kino bo predvajal dane« ob 15. in 20. in v ponedeljek ob 20. uc4 krasen originalni češki velefilm »Izgubljena nedolžnost«. V glavnih vlogah Vitova in Bohač. Med dodatki kulturni film tu zvočni tednik. (—) Ribnica. Sokolni zvočni kino bo predvajal danes popoldne in zvečer ob običajnih urah veličastni kolorirani film »Osvajalci vsemirja«. Za dodatek kratek zabavni film. (—) Konec francoščine v Hamskem delu Belgije Guverner Zapadne Flandrije je Izdal odlok s katerim se izloča francoščina kot uradni jezik iz flamskih pokrajin Belgije. Flamščina je postala po tem takem službeni jezik. Vsi napisi v francoščini morajo izogniti z ulic. ,9DMgent gospodarstva" Predsednik vlade o potrebi smotrnejše ureditve vsega našega gospodarskega življenja Odpust Nemcev V četrtek zvečer je bil v Beogradu sestanek odličnih članov beograjskih gospodarskih zbornic, katerega se je udeležil tudi predsednik vlade g. Dragiša Cvetko-vič. Sestanek je vodil predsednik Industrijske zbornice v Beogradu g. Vlada Ilič, ki je v uvodnem govoru obžaloval pomanjkanje sodelovanja med državnimi oblastmi in gospodarskima zbornicami. Gospodarstveniki gotovo niso nasprotniki ideje, da ima država danes pravico in dolžnost voditi gospodarsko življenje, toda dobro dirigirano gospodarstvo je mogoče samo pod gotovimi pogoji. Ti so v glavnem: enotnost gospodarskega področja, enotnost dirigiranja in enakost pri praktičnem izvrševanju tega dirigiranja. Nič manj važno ni, da so dirigenti sposobni in to oni, ki pripravljajo novo za-konodajstvo, kakor oni, ki ga izvršujejo. Pri naporih, ki so posvečeni reševanju usodnih državno-gospodarskih vprašanj pa je tudi nujno potrebno odstraniti vsak plemenski, strankarski in verski vpliv. Predsednik Cvetkovič se je zahvalil g. Iliču za iskrene besede in je poudaril potrebo, da se tudi naši notranji gospodarski odnošaji čim bolj uredijo. Potreben nam je notranji mir in predvsem duhovno zedinjenje vseh krajev naše domovine. Danes ni čas, da otvarjamo vprašanja notranjega značaja. Vsa ta vprašanja je treba odložiti na poznejšo dobo. Posvetiti se moramo predvsem ureditvi našega gospodarskega življenja. Stare teorije in stari načrti pa ne veljajo več. Danes moramo dirigirati skoraj celokupno naše življenje. Predsednik vlade je nato branil današnji pšenični in koruzni režim. Poudaišl je, da se sedaj, ko so odpravljene vse po-greške, ta režim ne Iso več menjaL Tudi cena pšenice bo ostala taka, kakor je določena. Kar se tiče kuriva, je predsednik opozarjal, da je letos mnogo manj drv na razpolago, a kidi produkcija naših premogovnikov je zaradi vpoklica rudarjev mnogo nazadovala. Predsednik Cvetkovič je nato razpravljal o nekaterih ukrepih banovine Hrvatske, pri čemer pa je podčrtal, da nikdar ni bflo dvoma, ia nam je potrebno enotno gospodarsko področje. V teh težkih časih se čuti, da »manjka roke, ki bi dirigirala celokupne naše potrebe in rezerve. Mi smo na potu, da postavimo takega dirigenta.« G Cvetkovič je poudarjal, da je v tem oziru našel polno razumevanje svojih sodelavcev v vladi. Končno se je strinjal z zahtevami gospodarskih krogov, da se mora vzpostaviti ožji kontakt med vlado in gospodarskimi zbornicami. Obljubil je, da bo sam prisostvoval konferencam tajnikov beograjskih gospodarskih zbornic, ki se bodo te dni posvetovali, kako naj se praktično uveljavijo sklepi sestankov predsednika vlade s predstavniki beograjskega gospodarskega življenja. Razmere ms jI muslimani v Bosni >Narodna pravda«, ki jo izdaja minister dr. Džafer Kulenovič. poroča, da se je njen izdajatelj preselil iz Brčkega v Sarajevo. kjer bo lahko uspešneje opravljal posle voditelja bosanskih muslimanov. Dr. Kulenovič je že dolgo pripravljal svojo preselitev v Sarajevo. Ker so nastale razne ovire pri prodaji njegovega posestva so pričeli nj&govi nasprotniki širiti glasove. da »sam ne veruje v svoje politično poslanstvo, ki ga je prevzel kot voditelj muslimanov po smrti dr. Spaha. Sedaj bodo politični nasprotniki dr. Kulenoviča hudo razočarani, ko čuieio. da se preseli v Sarajevo. Dr. Kulenovič ima dve vrsti nasprotnikov. Prvo skupino tvorilo neki poklicni politiki na čelu z bivšim ministrom dr. Behmenom. ki ie ostal brez političnega vpliva in oblasti. Drugo skupino pa tvori krog ljudi, povezanih med seboj z rodbinskimi in osebnimi interesi, ki so se smatrali do smrti dr. Snaha za od boga izvoljene prvake in predstavnike bo=an-skih muslimanov. Oba tabora sta načelno med seboj sprta, druži iu pa skupne na-sprotstvo proti dr. Kulenoviču. ki ga rušita. kjer ie le mogoče. Uspeh akcije obeh skupin pa je minimalen.« Nov mestni svet v Kotoru Poročali smo že, da je Kotor edina občina v Jugoslaviji, ki k> upravlja mestni svet. sestoieč vsega skupaj iz treh č anov in župana. Ostali so pomrli, odpotovali ali pa podali ostavke na svoi položaj. Te dni je notranji minister razpustil zadnje ostanke krnjega mestnega sveta in postavil novo občinsko upravo na čelu s Čirom Kamenarovičem, nekdanjim ravnateljem Jadranske banke. Novi mestni svet je sestavljen samo iz pristašev JRZ. Pristaši HSS v njem niso zastopani. Mine v Južnem Jadranu Splitska »Nova doba« poroča iz Dubrovnika, da so našli prvič v teku sedanje vojne v bližini otokov Mrkanj in Brsečina plavajoče morske mine tujega porekla. Plava- Bratom in sestram na meji — pomoč! dass narodne zbirke joče mine so potegnili naši strokovnjaki na obalo ter jih demontirali. Strokovnjaki mislijo, da so se mine utrgale na kakem minskem polju in da jih je prignal v du-brovniške vode močni jug, ki je vladal zadnje dni nad našim Jadranom. Odnosi med Židi in arijci na češkem Vodstvo češke narodne zajednice je na temelju znanih protižidovskih zakonov v Nemčiji izdalo dve načelno važni odločitvi glede odnosov med člani Narodne zajednice in osebami židovskega porekla. Prva odločitev se glasi: Židje ne smejo biti člani Narodne zajednice. V nadaljnjem tol-Kiačenju, kdo je Žid, kdo je mešanec in koga je kljub arijskemu pokolenju smatrati za Žida, se vodstvo Narodne zajednice drži popolnoma zadevnega nemškega zakona. Obenem naroda vsem instancam stranke, naj takoj izčistijo spiske svojih članov ter budno pazijo. Ako bi krajevno vodstvo ne izvedlo tega čiščenja, bo dotič-ni funkcionar, M Židov ni izločil iz svoje organizacije, sam izključen iz nje. Druga odločitev se glasi: članom Narodne zajednice se prepovedujejo vsakršni družabni stiki z Židi, mešanci in osebami, ki se morajo po zakonu smatrati za Žide. Po tej odločitvi smejo češki arijci občevati z Židi samo v toliko, kolikor je to poslovno ali službeno potrebno. Židi bode morali nositi posebne znake. Po napovedih čeških listov bodo znaki najbrž enaki, kakor so že uvedeni na Poljskem: bel trak okoli leve nadlahti z vtisnjeno modno Davidovo zvezdo. Urdareassu in ga. Lupescu bosta izročena Kakor poročajo španski listi, je sevilj-ski guverner posetil pretekle dni bivšega romunskega kralja Karola ter ga prosil, naj se vzdrži vsakršnega političnega delovanja. Tudi nai se iz tehničnih razlogov preseli iz Seville v Granado. kjer mu je vlada že pripravila primemo sta»ovanje. Listi poročajo dalje, da je španska v'a-da sklenila ustreči zaprosilu rumunske vlade ter izročiti generala Urdareana in gospo Lupescu, Ta izročitev bo izvršena že v najkrajšem času. čeprav se je general Urdar&anu, ki biva sedai v Parizu, na vso moč prizadeval, da bi španska vlada ne ustregla zahtevi rumunske vlade. 0 rimskem vinarstvu v Halozah Ptuj, oktobra Ko zadnji topli žarki jesenskega sonca tako čudovito pozlatijo strma hailoška pobočja, da zažarijo v tisočerih barvah in v svoji rajski krasoti, je hitel tudi Rimljan iz starega Poetcvija v svoje vr,ograde. O vinu in vinogradništvu je razumel vsak Rimljan nekaj. Veleposestnik je poznal najboljše in najizdatnejše vrste trt, ubogi suženj, ki je s težavo obdeloval vinograde, imoviti trgovec, ki si je nabavil najfinejša in najdražja vina, ribič, ki je v obdravskih krčmah zapil svoj izkupiček, zdravnik, ki je priporočal zdravim in bolnim gotove vrste, potepuhi, ki so izzvali nemire, če je vino pošilo, da. vsi skupaj so vredno spoštovali m cenili Bakhov božanski dar. Še pred prihodom Rimljanov v naše kraje je v ptujski okolici uspevala trta, saj je nudila že sama priroda vse pogoje za uspešno vinarstvo. Sicer je Rimljan večkrat poskušal ovirati pokrajinsko vinogradništvo, da bi si s tem zagotovil boljšo ceno in večji izvoz italskih vin in tudi nikoli ni rad videl, da bi se v pokrajinah dvignilo vinarstvo. Šele slavni in sposobni cesar Pro-bus je v začetku 3. stoletja po Kristu ukinil vse zakone ki so ovirali vinogradništvo izven Italije, še več, ukazal je svojim boja vajenim vojakom, da so tudi v Panoniji zasadili nove vinograde in po-žlahtili tamošnje trte. Kot dobri gospodarji so stari vedeli, da zavisi vinski pridelek ne samo od izbire trt, ampek tudi od kakovosti tal, od podnebja, vestne obdelave, letine in zatiranja škodljivcev. Danes ne vemo več točno, kod povsod v Halozah :>o Rimljani imeli vinograde, ker je rigolanje in 2000-!letna obdelava tal morala zabrisati skoraj sleherno sled nekdanjih vinskih kultur. Tem zgovornejše so rimske najdbe v samem Poetoviju in cesto so že tudi v Halozah in pri Sv. Vidu zadeli na rimske ostanke. Kakšni so bili takratni rimski nasadi, je težko povedati, vemo pa, da so jih kakor že dandanes gojili na koleh, kajti ta na- čin v naših hladnejših krajih je bil naj-pripravnejši, ker je sonce moglo trto od vseh strani obsevati. Ljubilli so ob svojih hišah brajcle, tako imenovane pergole, kar poleg prejšnjega mačina tako lepo vidimo na raznih rimskih skulpturah, n. pr. na mnogih sarkofagih, ki so jih našli v Poetoviju ali njegovi okolici. Rimljani so popolnoma obvladali vse posle trgatve in pri tem uporabljali vsa bistvena pravila, ki so še danes v veljaki. Če bi se naši predniki držali naukov starih in jih ne pozabili, bi danes morda imeli še več uspehov v našem vinarst-vu. Dozorelost grozdja so Rimljani določili po barvi koščic. Iztrgali so tudi posamezne jagode in opazovali, kako ostali izpolnjujejo nastale vrzeli Strogo natančni so bili pri določevanju dozorelosti posameznih vrst grozdja in so že takrat ljubili sortirane nasade. Najzrelejše grozdje so obrali najprej. Kot strokovnjaki s« vedeli, da da prvo branje največ mošta, drugo najboljše in tretje najslajše vino. Slabše, ne-popolnoma zrelo ali bolno grozdje so skrbno izločili od ostalega. Stiskali so ga z vodo in napravili kakor z vodo politimi tropinami manj vredno pijač* za služinčad in sužnje. Šli so včasih pri branju tako daleč, da so grozdje stiskali celo brez stebelc, da bi tako pridobfli le čisti grozdni sok. Stiskaili so tudi posušeno grozdje. Včasih so celo čakali, da je Slana pobelila vinograde in so potem napravili s takim vinom posebno reklamo. Zgodilo se je tudi, da so ob dobrih letinah zaradi pomanjkanja posod trgali zelo peizno, skoraj bi rekli pozimi v snegu. Kakšno je bilo življenje v haloŠkih vinogradih v rimski dobi, nam prav nazorno slika nad dva metra dollg relief iz pohorskega marmorja, ki je bil nekoč vzidan v hajdinski župnijski cerkvi m je zdaj v ptujskem muaeju. V veselem razpoloženju opazimo rimsko družino z deco in sflu-žinčadjo pod brajdo. Vinska trta z listjem in grozdjem obdaja ve« prizor, ko oče in mati počivata ob mizi. Otjočiiek se iz rumunske vojske Generalni štab rumuneke vojske je Izdal 30. oktobra odlok, po katerem se odpuščajo iz rumunske vojske vse osebe nemške »arodnosti. ki so pristojne v odstopljene dele Bukoviae. Dobrudže in Be-sapabije. Isto velja za osebe nemške narodnosti iz pokrajin, ki so prišle pod madžarsko oblast. Večina teh Nemcev je bila itak že odpuščena iz rumunske vojske, kar se s tem odlokom naknadno ureja, poslej pa velja odlok za vse tiste Nemce, ki Iz kakršnegakoli razloga še služijo v vedski. Prizadeti morajo samo javiti svojemu predpostavljenemu poveljstvu, da so Nemci in da se žele preseliti v Nemčijo, nakar mopajo poveljstva takoj odrediti njihov odpust. Milanski Ust o nesoglasjih v grški vladi Milanski »Corriere della Sera« objavlja vest. da je na odločilni seji grške vlade, ki je razpravljala o italijanski noti z dne 28. oktobra tega leta. prišlo do hudih nasprotij in razlik v mišljenju poedinih članov vlade. Najhujša nesoglasja so se po informacijah lista pojavila med generalom Metaxasam in propagandnim ministrom Kociasam. guvernerjem Aten. Vloga zlata v bodočnosti V nemškem in italijanskem tisku se zadnje mesce mnogo razpravlja o tem, da v bodočnosti zlato ne bo igralo dosedanje važne vloge, marveč bo kritje novčanic za-jamčemo z del »m prebivalstva. Vendar pa je v italijanskem listu »II Sole« gospodarstvenik Mario Mazzuchelli še nadalje trdil, da je zlato proizvod dela in zaupanja, kakor je to vsak drugi denar, ki Izhaja iz prirodnega razvoja gospodarstva. Zato bo zlato tudi v bodoče in tudi v novem redu ohranilo svoj pomen. Nemčija in Italija bosta nedvomno ohranili zlato podlago, bržko bosta Imeli na razpolago doveljno količino te rumene kovine. List >Economla Fasdta« pa se je energično uprl temu Mazzuchellijevemu nazoru, češ da se ne ozira na razne izjave nemških in italijanskih odgovornih gospodarstvenikov, ki so poudarili, da bo zlato po vojni imelo zelo majhen pomen pri ocenjevanju bogastva kake države. Vrednost zlata ne bo zato velika, ker bo služila samo za izravnanje klirinških viškov. To velja zlas« za trgovinski promet med Evropo fa Ameriko. Oankar Je nverjen, da se bo tudi Amerika odrekla zlatu ln pristala na sistem oeovinskih sil. Obnovitvena dela na Nizozemskem Nemški poročevalski urad ucroča. da ie komisar za Nizozemsko dr. Seyss-Inquart sprejel dopisnika »Berliner Eorsenzeiiun-ge« ter mu dal izčrpna pojasnila g ede obnovitvenih del na Nizozemskem. Po besedah komisarja je v Rotterdamu obnovitev toliko napredovala, da bodo ob koncu tekočega leta izginili zadnji sledovi uničenja in razrušenja. Pod .bno je tudi v mestih Middelburgu in Rhenenu. Nemški komisar je osnoval poseben obnovitveni sklad, iz katerega so pritekala sredstva za nove gradnje. Pri teh so biii v veliki meri zaposleni nizozemski delavci, tako da je število nezaposlenih v treh mescih padlo od 320.000 na 208.000. Mnogo nizozemskih delavcev ie odšlo tudi na razna dela v Nemčiji, obenem pa se je tudi nizozemska industrijska delavnost zelo poživila zaradi velikih naročb iz Nemčije. Odvzem francoskega državljanstva Vlada v Vichyju je sestavila nov spisek ljudi, ki so obtoženi protidržavnega rovarjenja in ki jim je zaplenjeno vse imetje ter odvzeto francosko državljanstvo, ker se nahajajo v inozemstvu. Na čelu spiska stoji bivši generalni tajnik francoskega zunanjega ministrstva Jean Le-ger. Njemu sledi Rene Chaumette. znan pod psevdonimom Rene Clair. bogat filmski industrijec. dalje ravnatelj lista »Oeuvre« Jaques Epstein prejšnji načelnik poročevalske službe »Paris-coira« Pierre Lazareff. orleanski župan Claude Levi ter eela vrsta drugih, mani znanih imen. Mnogi obdolženci, ki so na temelju prejšnjih odlokov izgubili državljanstvo in imetje, so se pritožili na državni svet, ki pa je v veliki večini potrdil prvotno razsodbo. Pritožba ie bila zavrnjena tudi baronu Rothschildu in njegovi rodbini. Nekaterim drugim pa ie bila kazen preklicana. ker so dokazali, da so se zadnje čase čisto slučaino in le začasno mudili v inozemstvu ter so se na tozadevni poziv vlade takoi vrnili v Francijo. UUUUUULLJUULJUUU^^ Postani in ostani član Vodnikove družbe! Diplomatska spretnost Nemčije V francoskem švicarskem listu »Journal de Geaeve« je izšel te dni uvodnik o diplomatski akciji Nemčije. Iz članka posnemamo: »Diplomacija tretjega rajha kaže prav toliko zaprtosti v pripravljanju svojih načrtov kakor nagle odločnosti v njihovi izvedbi. Nobenega ivoma ni, da je že nekaj let sem stalno prehitevala diplomacijo zaveznikov ia da je bila ta v glavnem obsojena le na sprejemanje udarcev ali na iskanje odgovorov. Nemška diplomacija si je postavila več ciljev in jih dosegla drugega za drugim, razdeljujoč svoje napore v sorazmerju z vojaškimi sredstvi, s katerimi je razpolagala. Doktrina!ni ali ideološki pomisleki je niso ustavljali; ona se je nasprotno pokazala dinamično, ako s tem razumemo preziranje sleherne ovire, ki bi se bila pojavila na potu. Ob proučevanju kake pogodbe je imela v mislih samo pravilno oceno sil v igri ter opredelitev značaja in pomembnosti tveganja. Mogoče se je zdela avanturistična, toda v resnici je bila hladno preračunljiva ter ji je vselej uspelo, da je izolirala svoj objekt. Preden je Nemčija zasedla Porenje, je točno v naprej predvidela, da se Anglija ne bo zganila; preden je anektirala Avstrijo, je sondirala teren v Italiji; preden je uničila češkoslovaško državo, si je zagotovila poljsko nevtralnost; preden je vkorakala v Poljsko, se je sporazumela z Rusijo; ko je te> storila, je tudi vedela, da je zavezniki ne bi mogli napadati, da ji torej me preti nevarnost vojne na dveh bojiščih in da ji bo na razpolago več mescev za izpopolnitev oborožitve. Nemška diplomacija je torej vedno olajšala delo vojakov ... Diplomatska akcija je prav za prav prvi odraz totalne vojne; njeno delovanje je toliko bolj uspešno, kolikor mogočnejša je vojska___< V luči teh načrtov je treba po mnenju lista gledati tudi na najnovejšo diplomatsko ofenzivo Nemčije, ko so v teku razgovori s Francijo in Španijo. Tudi tu gre diplomat pred vojakom, da bi odstranil ovire, ki so vojaški akciji še na poti. Koroški drobiž Iz Bistrice v Rožu pišejo: Nad našo vasjo stoji ljubka cerkvica »pri Križih«. Na obzidju so vidni še streli Iz starih pušk, zadnji Jovi hude bitke, ki je divljala tod leta 181" med cesarskimi in francoskimi četami. Zapadno od cerkvice na griču stoji spomenik padlim vojakom. Postavljen je bil že okrog leta 1850 iin obnovljen leta 1913 ob stoletnici bojev s Francozi. Spomenik ima obliko velikega železnega križa in ga je vlila tukajšnja livarna, ki je pozneje ustavila delo. — Naša največja zanimivost pa je skromna delavska hišica, ki stoji v tako imenovanih Kotlah poleg več metrov visokega slapa. V njej je najprej stanoval Kaiser Josef, ki je bil starostni rentnik in je umrl pred dobrimi desetimi leti. Nato se je v hišico priselila družina Knez. Ker pa starša tod nista mogla dobiti dela, sta šla spet po svetu s trebuhom za kruhom. Pred meseci pa je dobil mak domček novega stanovalca v osebi nekega Kralja in njegove žene. O njem vemo samo to, da nima krone in da je rodom iz severne Avstrije. Zanimivi dom, ki je dajal streho cesarjem, knezom in kraljem, si lahko ogledate, ko vas opravek pripelje v Rožansko Bistrico. Pokrajinski nemeetnSk Je odredi psov, vrženih v času od 1. aprila 1935 pa do 1. novembra 1939, in to za sledeče pasme: nemški ovčar, doberman, Airedale-ter-rler nemški bokse r, »Ricsemechnauzer« in »Rottwei!er« ter kiižanci omenjenih pasem v velikosti 50 do 70 cm. Pse prijavijo lastniki orožništvu, ki jim izstavijo posebno potrdilo. Lastniki psov morajo biti hkratu pripravljeni na oddajo psov v vojaške namerne. V hotelih, gostilnah foi kavarnah smejo odslej oddajati pecivo in kruh samo proti nakaznicam za kruh. Gostilničarji, ki bi •dajali gostom kruh ali žornlje brez nar kaznic, bodo kaznovani z globo do 1-000 mark. Cestni čevlji se lahko kupijo brez običajne nakaznice, če njihovi podplati in gornji del niso iz pravega usnja. Podplati so laliko leseni, iz starega gumija ali starega usnja, gornji del pa je lahko iz zajčje al ribje kožice. Na izletu skozi Če po se je »mrtno ponesrečil fužinarski delavec Kristijan Grahcr iz Podljubelja. Na koncu soteske je padel z mosta v globino in deročo vodo. Kakor kaže, ga je v tem trenutku zadela tudi srčna kap. V Vrbi na jezeru je trčil osebni v^k v tovornega. Pri tem je našla smrt 22letna Angela Primožič, 10 potnikov in 2 železničarja pa so zadobili lažje ali težje poškod--be. VVirtova družina v Košnjah je v teku enega tedna izgubila očeta ln mater. Ko je mati ležala na mrtvaškem odru, je oče pomotoma popil kisovo esenco. Jedka tekočina mu je prizadejala hude notranje opekline, katerim je na dan pogreba svoje žene podlegel. 361etna Adela Smole se le nahajala a svojima otrokoma na cesti, ko jo je dohitel neki osebni avto. Prisotnega duha je skočila mlada mati pred svoja dva otroka in ju potisnila vstran s ceste, sama pa je zadobila smrtne poškodbe. Nesreča se j« zgoiiila v Trnji vasi pri Celovcu. Klavirski koncert E. Weissa V sredo zvečer je koncertiral v mali Fil-harmonični dvorani pianist, profesor E. Weiss na Foersterjevem Quattrochord-sfu-perklavirju. Produkcija tega novega instrumenta je bila v vefliki meri zanimiva ter je že sama po sebi zrivabila števil, občinstvo. Dejansko je izum znaten uspeh v napredku klavirskega tona, kateremu zagotavlja znatno povečano zvočnost, zlasti v srednjih legah. S tem sc klavirski ton, ki je sam po sebi barvno dokaj nevtralen in maio karakterističen. približuje pOinozvočnosti orkestra, odnosno orgel. Vprašanje pa je, ali je takšna obogatitev dinamičnih kvalitet v resnici potrebna aH zaželena; za predvajanje klasičnih in romantičnih, specifično klavirskih skladb, je po mojem mnenju treba to vprašanje odločno zanikati, ker plemenitost izraza pri tem trpi, brkor ie dokazalo izvajanje Beethovenove -in Chopino-ve sonate. Bolje se ojačem in izpopolnjeni zvok prilega Lisztu, čigar klavirska barv-nost je v bistvu orkestralna (kakoT je njegova orkestralna pestrost klavirska odgovarjajoč idealu enotne umetnosti). V občutljivejših skladbah pa prevelika zvočnost lahko zabriše jasne konture linij, ki slednjič le predstavljajo glasbeno idejni tok. Sicer pa je dokončno sodbo težko izreči po ljubljanskem koncertu v majhni dvora-ni ker je več ko verjetno, da je učinek klavirja v velikih dvoranah precej drugačen in da se tam njegove prednosti mnogo bolj uveljavijo. Pianist, ki je to pot nastopil prvič pri nas, si je za program izbral vsebinsko dokaj različne skladbe Bacha. Beethovna, Chopina in Liszta. Njegova tehnika je brezhibna in v mnogem pregledu originalna. podajanje morda tu in tam celo samovoljno in premočno, kar pa je morda po dobrem delu treba pripisati premočnemu klavirju v premajhni dvorani. Odlične kvalitete Weissovega podajanja pa so v jasnih tehničnih mestih in temperamentnem ritmu, kakor je prišel do veljave zlasti v Chopinovem scherzu, in pa v hitrih, zano-sitih stavkih, kot je zadnji iste sonate. V celoti je bil to interesanten večer in proizvajajoči umetnik je žel veliko odobravanje publike, ki je napolnila koncertno dvorano of. igra z materjo in jo hoče okrasiti z venč-kom poljskih cvetlic; starejši, nekoliko večji otrok seže skrivaj po očetovi časi. Z leve prinašajo ženske na mizo jedila, na desni so pa moški zaposleni s pretakanjem vina iz amfor. Pri trgatvi je vladalo veselo, mnogokrat skoraj razposajeno razpoloženje. Celo cesarski dvor se je s svojim spremstvom često udeležil vinske trgatve. Stiskanje se je navadno vršilo v posebnih prostorih ali poslopjih, a tudi na dvoriščih, kjer so postavili ogromne stiskalnice najrazličnejših sistemov, da je sladki sek naravnost tekel v potokih. Iz stiskalnice, kjer so moški z nogami zmastili grozdje kakor to vidimo na večjem marmornatem odlomku nekega sarkofaga, vzidanega pri mestnem stolpu v Ptuju, je tekel sok sko«i cedila, ki so vlovila stebelca in jagode, nato pa v veliko zbiralno korito. Delo sta spremljala veseli zvok piščali in živahno petje. Nato so napeljali mošt po ceveh v dolije, kjer je prevrni. Tako veliko posodo iz gline imamo tudi v ptujskem muzeju. Boljše vrste in to kar se je samo od sebe odcedilo iz stiskalnice, je prišlo kar v amfore, da je v njih prevrelo. V starem Poetoviju je bilo več velikih keramičnih tvrdk in tovarn, ki so tudi izdelovale v velikih množinah amfore, katere so uporabljali za svoja vina. Ptujski muzej ima nekaj prav lepih amfor, tudi take z vtisnjenimi pečati izdedovateljev. Rimske kleti, celile vinariae. pozneje tudi cellaria imenovane, niso bile tako globoko v zemlji kakor današnje. Pri tako ogromnih količinah vina so bile včasih prav obsežne. Upravljal jih je kletar, a vinis, ki je imel često tudi pomočnika, adiutorja a vinis. Da se vino ne bi skvarilo, so skrbno pazili, da ni bili« v bližini kleti nobenih gnojišč. Prvotno »o shranjevali vino v kleteh, pozneje pa. ko je vinska trgovina naglo narasla, so stale amfore na velikanskih stojalih »apotneca« imenovanih, torej v prostorih, ki so se dali kuriti. V naših krajih, kjer je zlasti pozimi zelo hladno, so splošno kurili kleli. Kletarstvo in splošno vinarstvo zabeleži iz rimske dobe do današnjih dni le malenkosten napwd«k in t« posebno p*i ma- lem vinogradniku. Pretakanje vina iz podolgovatih in visokih amfor se je vršilo 8 pomočjo steklenih nateg, ki so imele isto obliko kakor sedanje, n. pr. dolgo stekleno cev, na zgornjem koncu razširjeno kroglo, kakor buče, ki jih še danes uporabljajo naši haloški kmetje. Dve taki stekleni nategi so odkrili na Zgornjem Bregu v Ptuju v kleti neke rimske palače. Pri večjih posodah so uporabljali na mesto nateg tudi črpalke. Kar se pa tiče oslajanja in raznih procedur za »izboljšanje« vina, delno po zakonu dovoljenih ali prepovedanih, so se Rimljani držali istih načel, kakor mL Bilo bi na tem mestu preobširno, če bi hoteli omeniti vse recepte, ki so prišli ▼ poštev pri tem postopku. Kakor smo že prej omenili, je vino prevrelo v velikih glinastih posodah, dolijah, boljše vrste pa v aimforah, v naših krajih, kjer imamo krasne hrastove gozdove tudi v sodih. Leseni sodi so imeli ali kovinaste ali lesene obroče. Od znotraj so jih s smolo prevlekli in jih kotali sem in tja, kakor to še danes delajo. Ostanke takega soda imamo tudi v ptujskem muzeju, žal da so celo ohranjene obroče zavrgli. V hladnejših krajih so sode pokrili s slamo. Včasih so bile amfore opletene s šibjem, kakor naše pletenke. Tak primer pl#tenke iz gline vidimo v muzeju. Amfore so stale s svojo konioo v pesku kleti Običajno so bile iz gline, redkejše iz stekla. Njih oblika je prav različna. Večinoma so to velike, visoke, več alli manj trebušna te posode, ki se zožujejo navzdol koničasto. Ptujski muzej ima nekaj Lepih komadov. Zamašili so jih z zamaški iz žgane gline, včasih tudi s plutovino, nato pa zalili s smolo. V grobovih so našli celo steklene amfore, v katerih je bilo še vino. Preostaja nam še opis čaS, vrčev ln steklenic iz katerih so pili. Njih oblika je bila najraznovrstnejša. Zbirke ▼ ptujskem muzeju nam nudijo vpogled v rimsko keramiko in steklarstvo. Najdesmo tudi čase brez podnožja, v obKki sodov, celo oblika današnjih šampanjskih čaš je zastopana le s to razliko, da nimajo podnožka. To pa je imelo tudi svoj gotovi namen. Svojemu prijatelju in gostu je Rimljan kaj rad potisnil tako čašo, po današnjem bi rdeli »Bilikum aH K ume, v roke in hočeš-nočeš si jo moral na njegovo zdravje izprazniti, kajti nisi je imel nikamor postaviti. Da so bile take čase včasih prav vdlike in da jih je moral gost eksati, ni potrebno pripomniti. Posledice so bile kaj kmalu vidne. Ca še z napisanimi zdravicami na obodu niso redke. Cesto opazimo na njih poleg lepe omamentike zdravice: Aquam parcel Bibe multis annis! Evivas! (Ne mešaj z vodo! Na mnoga leta! Živi!) Celo na oljenkah vidimo amfore te predmete, ki se nanašajo na vinarstvo. Povsod, tudi na nakitu, na spomenikih, sarkofagih in arah je bila trta z listjem in grozdjem priljubljen motiv. Ni čuda da je L. Vefle-rius posvetil Liberu in Liberi, božanstvoma vina, najlepšo doslej v Poetoviju najdeno aro. Se danes vidimo vsako jesen po trgatvi, kako se pomikajo s sladkim sokom težko naloženi vozovi iz Haloz proti Ptuju. Kakor danes, so tudi Rimljani najrajši upo>-rabljali za prevoz vina hrastove sode. Na dravskih valovih so tudi z ladjami prevar žali vino. Vse to in še mnogo drugega, kar je r zvezi z rimskim m srednjeveškim vinarstvom tja do današnjega dne, bo kmalu razstavljeno v Vinarskem muzeju v Ptuju. Adaptacijska dela se bližajo svojemu koncu, manjka še nekaj notranjih del, kakor polaganje poda v veliki razstavni dvorani m ograja na stopnišču Kljub vsestranski podpori kr. banske uprave, mestne občine, gospodarstvenikov in zasebnikov, ki so z velikim razumevanjem vsestransko podprli nabiralno akcijo za dovršitev in otvoritev Vinarskega muzeja, manjka še vedno nekaj sredstev za zaključna dela in opremo nove znanstvene ustanove. Zato se obrača Muzejsko društvo na vse kroge, gospodarstvenike in zasebnike, da podpro po svoji moči izgraditev novega Vinarskega muzeja, edinega te vrste v naši državi in jugovzhodni Evropi, ki bo vsej naši domovini v čast in ponos, kar nam zlasti potrjuje veKko zanimanje inozemstva v strokovnem tisku, n. pr. v nemškem, Slovaškem in drugem, ki prav toplo pozdravlja novo ustanovljeni muzej. A. S. Kaj delajo nase žene Resnica je, da v težkih časih kot so današnji, skupine, ki so kakorkoli sodelovale čutijo med seboj večjo povezanost kot sicer, ker je že potreba samega razgovora večja saj prinese marsikomu, ki ždi osamljen v svojem diom-j in v svojem najožjem krogu, ki premJeva vedno eno ter isto, nekako olajšanje in zavest medsebojne podpore. Zato se prav danes težko občuti, da je zaradi izrednih razmer shajanje večjih skupin zelo otežkočeno. Prav zaradi tega so mnoge delovne edinice odgodile svoje skupščine in zborovanja in zato je tudi ba-novinska ženska zveza premaknila svoj občni zbor na prihodnjo pomlad. Prav tako je tudi glavni odbor JŽZ v Beogradu sporočil, da namerava važnejše zadeve razpravljati le na plenarni seji. S tem pa se žene niso odrekle tihemu notranjemu delu za skupne interese žene družine, otroka in vse narodne skupnosti in o tem prizadevanju bedo poročale vsem, ki se zanimajo za to delo — v kolikor bo pač mogoče. Naše organizirane žene so se pravočasno zavedle, da teži danes zlasti matere najhujša skrb: draginja. Zato si je zlasti Zveza gospodinj mnego prizadela, da bi se uresničili različni njeni predlogi za pobijanje draginje. Med drugim je že lansko leto opozorila na potrebo protidraginjskih odborov, kjer bi morali biti najmočneje zastopani tisti, ki so najbolj prizadeti, med temi so seveda tudi gospodinje. Sodelovanje v pi-otidraginjskem odboru bo gospodinjam omogočeno šele sedaj ko je g. župan naročil deputaciji žen. ki se je zgla-sila pri njem s protidraginjsko spomenico naj predlaga Zveza gospodinj svojo zastopnico v prc-tidraginjski odbor. Gospodinje so predlagale svoje zastopnice tudi v tržno nadzorstvo, ki bi moralo biti že davno v ženskih rekah. Prav tako so zastopnice naših najmočnejših ženskih organizacij, to je banovin-ske ženske zveze, Kola žen zadrugark in Zveze gospodinj sodelovale pri protidra-ginjski anketi, ki je razpravljala o uspehih dosedanjih protidraginjskih ukrepov, o preprečenju nadaljnjega porasta draginje ter o nalogah občine ln banovine ki naj oskrbita zadostno količino živil ln kuriva. Ob sodelovanju ženskih in strokovnih organizacij so bili sprejeti primerni predlogi, zlasti o maksimiranju cen življenjskih potrebščin o prilagoditvi mezd in plač, o reorganizaciji protidraginjskih odborov in drugo. Kolo žen zadrugark, v katerem so organizirane v prvi vrsti žene državnih nameščencev, je dalo pobudo za protidraginjsko spomenico, katero je podpisalo 26 ženskih in strokovnih organizacij ter jo je izročila deputacija žen pod vodstvena bano- vinske ženske zveze g. banu in g- županu. Tudi s samopc grehe doli bral. Pot le te bc v večni ogenj dejal. Tam ti bo grehe dob žgal Jezus ti bo tude na strani stal Ino ti bo reke! no dejal: — Jaz sem ti č;sto dušo dal. Zakaj si je nesi bolj varoval. Nebesa si predstavlja naš človek v nar. pesmi kaj preprosto: ožarjena so z lepoto sredi katere sedi na tronu sam gospod Bog, poleg njega Marija in Jezus in nato zapovrstjo cela vsta svetnikov in svetnic, ki boga častijo in mu pojejo hvalnice. — Vica pa so hujša in pestrejša, kajti v njih se žge in cvre uboga grešna du^a, ki stoji v ognju do gležnjev, do kolen aH preko glave — pač po velikosti svojih grehov — in zaman vzdihuje k živim ljudem naj zanjo molijo, zaman zato. kei imajo ljudje druge skrbi in na v vicah trpeče duše pozabljajo. Najhujše je trpljenje duše seveda v peklu: »Zdaj moram tam v peklu Goret do večnosti. Zdaj moram tam v peklu Goret do večnosti. Ko b'se našlo en hribček Samega drobnega peska. Ko b' na tičea priletela vsako tavžent let enkrat* Ko b' en pesek tam pobrala. Nesla na drugi kraj, Še bi bilo en krmec: — Večnosti je ne bo!« Zanimiva je pesem, v kateri naš človek vendarle vsaj z rahlo skepso gleda na posmrtno življenje: »Ni pisma ne patenta, kako se umrlim godi « Oče, mati, prijatelj ali brat je umrl. odšel je od nas. ni se več vrnil pa tudi ni sporočil kaj je onkraj smrti. Ker naš č'ovek v nar pesmi trdno veruje v posmrtno življenje duše, skoraj ni pesmi (vsaj v nar. pesmih obsmrtnicah ne), kjer ne bi v nekaj kiticah porival ljudi k vzg'ednejšemu življenju. Zakonce k zvestobi, fante in dekleta k ponižnosti in devi-štvu. Vmes se neštetokrat obrača tudi k Mariji, Jezusu in raznim svetnikom, naj mu stoje ob strani in prosijo zanj milosti pri Bogu. Ob pomisli na posmrtno življenje se spominja tudi pokore za že storjene grehe in se v nekaterih pesmih celo naravnost obrača k Bogu in prosi za kazen radi storjenih grehov: »Tepi, Bog, tepi Pregrešno telo. Sicer bomo odgovor dava*). Da se vsmili Bogu!« Zelja po trpljenju, kakor je izražena v tej kitici je pač redka, kajti Bog, zlasti pa Marija in Jezus niso tako neizprosni kakor smrt in poznajo usmiljenje. Vendar: »Delaj pokoro moj kristjan, Dokler je čas, dokler je dan, Prišla bo noč, pojdemo spat In v večnost počivait.« različnih tvorlv. Blago, ki ga priporočamo za trpežne domače obleke, je deftin, ker zdrži pranje m dolgotrajno rabo. Pred svilenim barhantom je treba večje previdnosti, nekatera tvoriva te vrste se izvrstno perejo, druga pa izgubijo obliko ln barvo. Tu se moramo ozirati na kakovost... V poštev pride še dvojna flanela, takozvani »doublč«. Tudi iz starega, že ponošenega plašča al lahko naredimo še prav uporabno domačo obleko. Obleko iz enobarvne flanele okrasimo s vzorčastimi žepi, ki jih lzrežemo lz cvetličnega svilenega barhanta ali pa izvezemo cvetlični vzorec na enotno tvorlvo. Obleko zapnemo z dvojnim nizom gumbov (1. skica). Naslednja domača obleka ima postrani vrezane žepe to dokaj širok ovratnik. Robovi so dvojno prešiti, život pa zapnemo 8 tremi velikimi gumbi iz barvastega ga-lalita (2 "'"-'ca). v veliki izbiri pri L. ROT Ljubljana, Mestni trg s Zelo elegantna tn preprosti je dolga obleka, ki ima velike žepe, ovratnik s kratkimi reverji in vstavljene stranske pole. Prevežemo jo s pasom iz blaga, ki je sešit v obliki dolge cevke (3. skica). Domača obleka brez ovratnika ima opleč-nik iz drugačngea blaga ln velike, nekoliko štrleče žepe (4. skica). Obleki s koničastim izrezom vstavimo namesto ovratnika pisano vratno ruto in tudi ob pasu jo prevežemo z ozkim šalom iz enakega tvoriva (zadnja skica). Pletene rokavice Pletemo jih z iglami št. 2. Za dlan nasnu-Jemo na iglo 25 zank in pletemo 12 vrst 1 levo, 1 desno. Nadaljujemo gladko 16 vrst, tu pa pričnemo zaradi palca dodajati zanke to sicer na isti strani 6 X po 1 zanko v vsaki četrti vrsti. V 37. vrsti pustimo 25 zank ob strani za prste in nadaljujemo palec. Na zunanjem robu palca dodajamo zanke v vsaki drugi vrsti to sicer 5X po 1 zanko, na notranjem robu pa jih snemamo v vsaki drugi vrsti 9X po 1 zanko. Ostaneta nam 2 zanki, ki ju zaključimo. Nato povzamemo ostalih 25 z. na dlani to nadaljujemo 3 cm naravnost. Za kazalec vzamemo 7 z na iglo to pletemo 6 Vi cm, potem zaokrožimo tako, da snamemo na vsaki strani po 2 z. in naposled zaključimo 3 preostale. Za sredinec pletemo 6 z. do višine 7 cm to nato zaključimo na vsaki strani po 2 z to nato Se preostali 2 z v sredini. Prstane« pletemo kakor sredinec, ampak samo 6 cm, mezinec prav tako in to do višine 5 cm, preden ga zaključimo. Potem pletemo hrbet roke prav tako kakor dlan to pazimo na to, da pletemo v nasprotnem smislu, to Je, palca morata biti na nasprot- ELITNA KONFEKCIJA — MAB/BOP ■ ■ • ♦ i'-'. PRINAŠA VEDNO NAJNOVEJŠE nlh straneh Itd. Oba dela združimo z dolgo pleteno progo, ki jo z drobnimi Sivi privijemo med prste. Za progo nasnujemo S zank, ki jih pletemo 1 levo, 1 desno to cer do dolžine 8 cm. Progo všijemo ▼ rokavico ob progi na zapestju, tam kjer smo pričeli plesti 1 levo, 1 desno, to nadaljujemo preko prstov vse do druge strani zapestja. Rokavicam lahko napravimo še za-pestnike, ki jih pričnemo plesti ob strani z 11 zankami na Igli. Pletemo 1 z. levo, 1 desno, 2 vrsti naravnost, potem dodajamo na desni strani v vsaki drugi vrsti 16 X po 1 z., nadaljujemo 4 vrste naravnost, potem na isti strani snemamo 16 X po 1 z. v vsaki drugi vrsti, pletemo dve vrsti naravnost to zaključimo preostalih 11 zank. Zapestnike lahko prikvačkamo na rokavice. Roosevelt je v Zanimive podrobnosti iz njegovega zasebnega življenja, s katerim se je nepopisno prikupil ameriški javnosti Letošnje prezldentske volitve v Zedinjenih državah se vrše v znamenja tekme med prezidentom Rooseveltom, socialnim reformatorjem in novotarcem Novega sveta, in njegovim protikandidatom VVillkiejem. Oba tabora, demokratski in republikanski, sta razvila silno volilno propagando, čeprav imata v glavnem isti zunanje-politični program, ki danes najbolj zanima svet. Tako Roosevelt kakor VVillkie zagovarjata namreč čim največjo in kar mogoče Izdatno podporo Velike Britanije v sedanji vojni. Na pragu odločilnega dne, kdo bo naslednja štiri leta vodil usodo Amerike, bo gotovo zanimal prikaz vsakdanjega življenja prezldenta Roosevelta, ki ima po ameriških stavah sodeč, največ izgledov na zmago pri volitvah za novega poglavarja Amerike. Roosevelt Vojna je v zasebno in javno življenje predsednika Roosevelta prinesla znatne spremembe. V prvih mesecih po nastopu predsedniške dolžnosti v marcu 1933. je ostajal zavoljo svoje bolezni pogostoma do 10. predpoldne v postelji. Tam je prebiral jutranje liste ali pa tudi detektivske romane in tam so mu postregli z zajtrkom, šele nato je začenjal svoje dnevno delo. Po izbruhu vojne pa vstaja le redko po 7. zj., svoje zasebne prostore zapušča pogostoma že ob pol 7. To je deloma v zvezi s tem, da prejema že v zgodnjih jutranjih urah telefonske pozive ameriških diplomatov v Londonu, Berlinu in Rimu, kakor tudi s strani nevtralnih opazovalcev. Večer j e vudobnem družinskem krogu so prenehale. Državni predsednik gre le še poredko v kopališče, čeprav je prej skoraj vsak dan plaval, ob nedeljah zvečer pa redno vabil v Beli hiši akreditirane korespondente, da so z njim plavali in igrali vodni polo. Tudi v svoji notranjosti se je Roosevelt spremenil. Sicer ima še vedno dobe, ko pokaže svoj humor, v splošnem pa je danes pri izvrševanju svojih uradnih dolžnosti dosti resnejši nego pred nekoliko leti, zlasti pa v občevanju s predstavniki tiska. Tudi ribarenje ga le poredko veseli. Nasprotno pa zbira še vedno modele vseh mogočih ladijskih tipov, zlasti jaht, in kipce — oslov. Osel je namreč uradni talisman ln znak demokratov, kakor so si republikanci izbrali slona Zasebne predsednikove sobe so polne ladijskih modelov in marin, tu je cel majhen muzej ladijskih modelov in modelov čolnov vseh časov. Nekaj pa si je državni predsednik ohranil, namreč svoje fatalistično stališče in svoj popolni prezir nevarnosti. Svoj prosti čas prebije še vedno večinoma na podeželskem posestvu svoje matere v Hyde Parku, kjer nosi samo stare, ponošene obleke in klobuka Američani so se zelo smejali, ko je Roosevelt nedavno tega kot star mornar korigiral navigacijsko znanje nekega brodov-nega poveljnika. Jadral je tik ob obali in spremljal ga je rušilec, ki mu je na zadnje signaliziral, da je voda prenizka in da mu zato ne more slediti. »Poglejte v vašo morsko karto«, je Roosevelt odgovoril ru-šilcu. Ta vodovja je dobro poznal in je vedel, da more v plimi pluti brez skrbi. A tudi jadranje ga dane« ne veseli preveč. Na redkih izletih s svojo jahto v zadnjem letu je večino časa posvečal svojim poslom, namesto da bi kakor ribaril in se sončiL Kdo je Izumil Zasluge vojvodlnje de Longueville, dvorne dame Ludovika XIV. VVillkie 019 Kajsovedi ameriškega raziskovalca — Vescljstvu se ©beta konec Ameriški raziskovalec dr. George Ga-mow je izračunal, da bodo kisikovi. atomi, ki so potrebni za zgorevanje sonca., porabljeni v 10.030.000.000 let. Tedaj bo sonce upadlo kakor balon, iz katerega so spustili plin. Sonce bo nekoč komaj tako veliko kakor naša zemlja, a zemlja sama bo imela tedaj svoio večno ledno dobo s temperaturami okrog absolutne ničle. Preden pa se bo sonce ohladilo, bo postajalo po mnenju dr. Gamowa, čedalje bolj vroče — in v tem stanju je že danes. Isto. časno bo seveda čedalje bolj vroče tudi na zemlji, dokler ne bodo morja zavrela, življenju na zemlji tedaj ne preti pogin zavoljo večnega mraza, temveč zavoljo strašne vročine. Preden se bo večna ledna noč zgrnila nad našo premičnico, se bo ta spremenila v žareče peklo. V tolažbo nam je, pravi dr. Gamow, ki uči na vseučilišču v Washingtonu, da ne b?do propadli s^mo sonce zemlja in drugi planeti, temveč da bo ista usoda zadela v 12,000.000.000 let sploh vse vesoljstvo. so že sedem let star® ln še vedno privlačujejo na tisoče turistov Svet ima važnejše skrbi in tako je pozabil. da so slovite kanadske petorčice nedavno obhajale svoj sedmi rojstni dan. Iz poročil ameriških listov posnemamo, da imajo prvo obhajilo že za seboj in da so se v zadnjih dveh letih izredno dobro razvile. Niso pa več toliko mične kakor nekoč, po nekoliko širokih ličnicah jim je opaziti izvor iz bednih razmer. So pa še vedno privlačnost za tisoče turistov. S svojimi filmskimi pravicami, honorarji za fotografije in dohodki iz prodaje razglednic predstavljajo glavni vir dohodkov svojih staršev, ki imajo še druge otroke. Kanadska država izda za njih vzgojo in nadziranje vsako leto 14.000 dolarjev. Kakor prej živijo še vedno popolnoma izolirano pod nadzorstvom dveh pestunj, ene vzgojiteljice, dveh postrežnlc, ene kuharice, treh služabnikov in dr. Dafoeja. ki je Cisto volneno — kvalitetno blago za obleke, površnike, zimske suknje itd. dobite še vedno pri tvrdkl Drago Sdiwab LJUBLJANA — ALEKSANDROVA C. 7 Zaloga konfekcije za gospode ln dečkf »Jaz t.e imam rada, Jure Govnjač, in vedi, da te ne bo nikoli nobena druga vzela za moža razen mene .. .« (»Brooklyn Eaglec) njihov vrhovni nadzornik. Samo enkrat so zapustile svoj dom, to je bilo takrat, ko je angleška kraljevska dvojica na svojem potovanju v Kanado izrazila željo, da bi jih videla. Igrati se smejo brez nadzorstva samo enkrat na dan, in Eiicer za eno uro. V tej uri smejo turisti za tri minute defilirati mimo njih. Sestre Dionnove so si med seboj dobre prijateljice in drže druga z drugo. Največja bolečina jim je ta, če jih za kazen ločijo drugo od druge. Razvijajo se normalno. Aneta je izredno muzikalna in Emilija je levičnica. Ker žive same zase. jih otroške bolezni doslej niso napadle, zato pa tudi niso imunizirane. Zanimivo je to, da imajo vse istočasno na istem mestu bolečine. Njih besedni zaklad je majhen, ker govore vedno samo med seboj. Govore kanadsko francoščino in znajo že skoraj brez napake pisati. Zavoljo njih je v njihovem rojstnem kraju nastala tujsko prometna industrija, ki si služi milijone, njih oče pa jim je pri tej industriji zagotovil lepe odstotke. Vsekako bodo nekoč predstavljale pet dobrih partij... Opazke Antona čehova Pametni se rajši uči, neumni pa rad uči. Lažje je prositi uboge za nekaj nego bogate. Kjer z dobroto ničesar ne dosežemo, ne dosežemo tudi s strogostjo. Dokler se človek veseli gibanja ščuke, je pesnik, če ve, da pomenijo lov močnejšega na slabotnejšega, je mislec, če pa ne razume več, kakšen smisel imata to zasledovanje in to uničevanje, postane spet neumen, kakor v svoji otroški dobi. čim več ve in čim bolj premišljuje, tem neumnejši postaja. Smrt je strašna. A še strašnejša bi bila zavest, da bi morali živeti vso večnost in nikoli ne umreti. Ljubiti samo čednostne ženske je sebičnost. Iskati v ženski nekaj, kar nam manjka, ni ljubezen, temveč oboževanje, kajti ljubiti moremo le nekaj enakovrstnega. Ljubezen, prijateljstvo in spoštovanje ne združujejo nikoli tako kakor skupno sovraštvo. Z izumom poštne znamke je ista kakor z izumom premnogih vsakdanjih stvari, brez katerih bi si danes ne mogli več misliti življenja. Imela je dolgo vrsto duševnih očetov, preden je dobila svojo sedanjo obliko. Vsekako je treba njene začetke iz 19. stoletja kjer jih običajno vidimo, preložiti vsaj v 17. stoletje, in sicer okrog L 1645. Vojvodinja de Longueville, dvorna dama Ludovika XTV., je morda prva izumitelji-ca poštne znamke. Do tistega časa je moral vsak s svojim pismom sam na poštni urad, plačati tam porto in pismo oddati Pisma so prihajala po mnogih ovinkih in oeremonijah prejemniku v roke. Gneča v poštnih uradih je bila vedno velika Nekega dne je vojvodinja de Longueville govorila s finančnim ministrom Fouquetom o tej stvari in je menila, da bi bilo mogoče porto vendarle preprosteje pobrati. Fouquet je ni prav razumel, vojvodinja Ji tedaj prinesla prilepko za pisemske ovitke in dejala: »Evo vam porta!« Fouquet še vedno ni razumel, tedaj mu je dvorna dama razložila, da bi se dala na prilepko natisniti kraljev grb in številka, ki naj bi označila njeno vrednost, potem bi po mestu postavili nabiralnike za pisma, ki bi jih bilo treba samo od čaaa do časa izprazniti. To je Fouquet spoznal kot zelo pametno, trajalo pa je še nekaj časa, preden se je vse tako zgodilo. Prvotno je bilo mogoče na ta način frankirati le pisma, ki so bila namenjena kakšnemu prejemniku v mestu. K prilepkl je bilo treba napisati opombo »Port payč«, »poštnina plačana«, izraz, ki se je ohranil do naših dni. Po tem vzgledu so tudi druge dežele začele tipkati znamke. Oporoka v Sreča uboge Študentke iz Jawe Uboga študentka je na vseučilišču v Jo-wi študirala botaniko in si je iz vseučili-ške knjižnice izposodila zaprašeno knjigo, ki je pred njo gotovo nihče ni prebral. Misa Canonova, kakor se je Imenovala študentka, pa se je za pozabljeno knjigo zanimala in ko jo je že dober del prebrala, je opazila, da so nekateri njeni listi zlepljeni skupaj. Odlepila jih je in je v svoje presenečenje našla med njimi pisemski ovi- tek z oporoko, ki jo je določala za dediča. Pisatelj knjige, za katero se ni po vsem videzu nihče zanimal, je v tej oporoki določal, naj postane njegov dedič tista oseba, ki bo pri čitanju knjige oporoko našla. Njegovo imetje je bilo naloženo v neki newyorški banki pod tem in tem geslom ter je v teku let naraslo na ogromno vsoto, ki je vsa pripadla ubožni študentki. Stroj — vremenoslovec Avtomatske postaje za opazovanje vremena v Ameriki Danes ne zadostuje več, da tu ali tam postavimo kakšno vremensko postajo. Omrežje teh postaj mora biti dosti gostejše nego nekoč. Na mnogih samotnih otokih sredi oceanov je treba postaj, na vrhovih mnogih visokih gor, v ledenih pro stranostih okrog tečajev, v žarečih pušča/-vah. Ne morejo pa vsepovsod postavljati živih opazovalcev. Tako so v Ameriki začeli v zadnjem času graditi postaje, ki obratujejo popolnoma avtomatsko. Vsi instrumenti so priključeni radijskemu oddajniku in ta sporoča v določenih presledkih svoja »opazovanja* skozi eter. Seveda sporoča temperaturo, stanje barometra, vlago, smer in brzino vetra, padavine, oblačnost in kar je še takšnih stvari, ki zanimajo meteorologe. Vse, kar registrirajo instrumenti, se prevede avtomatsko v radijske znake. V Pleša vas varuje mraza Da je utrditev zelo učinkovit pripomoček zoper prehlade, nam kažejo stare izkušnje. Zanimivo je pri tem, da plešasti ljudje, ki nudijo prepihu vendar posebno široko napadališče, mnogo man je trpe za prehladi nego ljudje z normalnim lasovjem. čudno je tudi, da se plavolasl mnogo bolj poredko prehlade nego rjavolase osebe. Zdravniki opozarjajo tudi na to, da kažejo ženske, ki jim je moda predpisala lahka in kratka oblačila, dosti manj nagnjena do nadležnih obolenj t nosu, ustih in grlu nego nekoč. Koliko igel ima smreka? Neki ameriški botanik je izračunal, da ima bykev s premerom 75 cm 120.000 listov. Iglavec iste debeline pa ima okrog 24 milijonov igel. Miko je naglušnih? Ljudi s slabim sluhom je več nego si mislimo Ljudi s slabimi očmi je mnogo več, nego jih vidimo z naočniki, kajti marsikdo naočnikov, čeprav bi bili potrebni, iz tega ali onega razloga ne nosi. Koliko pa je tistih, ki slabše slišijo, nego bi jim bilo treba? Za naglušnost nmamo nobenih zunanjih j znakov, kakor so naočniki za slabi vid, kakor ugotavlja neka švicarska statistika, pa je ljudi s slabim sluhom dosti več, nego si običajno mislimo. Tako so ugotovili, da je med pet in dvajsetimi osebami pri kakšnem predavanju ena, ki predavate-ljevim besedam težko sledi. Ob telefonu, kjer je poslušanje delno udobneje, pa slabo sliši povprečno komaj ena oseba med štiri stotimi. jon klavčeve vdove Henriette Folkenova, lastnica mesnice v Dunkerqueu je imela srečo v nesreči. Vojni dogodki so jo prisilili, da je zapustila zmore ceDiiia Med tisoč recepti jih navaja čebulo Neki poznavalec kuharske umetnosti je nekoč dejal, da uporablja izmed 1000 dobrih receptov 999 čebulo v tej ali oni obliki. Ta izrek nam pove, kako važna je ta rastlina za kuhinjo. Toda ne samo okusa' čebule, tudi njene zdravilne moči so proslavljali že od pamtiveka. Strasten častilec čebule je bil Neron in v določenih dneh v mesecu jie jedel samo to prav necesarsko jed. Da je bil zanjo tako vnet, je imelo svoj vzrok nemara tudi v njegovi nečimer-nostl, kajti start Rimljani so bili prepričani, da čebula boljša glas, Neron pa je, kakor znano, samega sebe smatral za velikega pevca. Posebno blagodejen vpliv so pripisovali čebuli, kar se tiče polti, čebulni sok je ena izmed temeljnih snovi v starih lepotilnih receptih, čisto polt, ki jo kažejo mnoge podeželske lepotice, pripisujejo mnoge knjige hrani s čebulo. Ljudska vera je prepričana, da ima ta rastlina veliko zdravilno moč. Pogostoma so jo priporočali tudi proti pleši. Na rane so polagali čebulo, da bi blažila bolečine in ustavljala kri. Stari astrologi so jo proglašali za »Marsovo zel« in vsakomur, ki je v njegovem horoskopu Mars nastopal kot zvezda, ki je naznanjala zlečeste dogodke, so prepovedovali jesti čebulo v kakršni koli obliki. Samo nekatere mistične ločine, zlasti Pitagorejci. niso hotele slišati ničesar o čebuli in so jo svojim pristašem prepovedovale, ker so menile, da more čebula vplivati na nravstveni razvoj človeštva. Kolesa brezplačno na razpolago Danska državna železnica se je odločila za velikopotezno »službo klientu«. Na postajah, od katerih so prej avtobusi pre-peljavali potnike dalje, a jih zavoljo pomanjkanja bencina danes ne prepeljavajo več. so tistim potnikom, ki imajo še dolgo pot, kolesa na razpolago. Uporaba teh koles je brezplačna in ni treba niti posebne zastavnine zanje. Danci so, kakor znano, vneti kolesarji, pa jim ta uslužnost železniške uprave zelo godi. INSER1RAJTE V »JUTRU"! svoj dom. Na hitro je spravila vse svoje imetje, nekaj več nego milijon, v nahrbtnik in s kolesom je zbežala. Po poti je srečala, ko je bila že skoraj izčrpana, nekega belgijskega kolesarja in ker se j« bala da ji bo zmanjkalo moči, ga je prosila, naj vzame nahrbtnik in odda na županstvu v Rouenu, kamor se je bila na^ memila. Ko si je opomogla in je čez nekoliko dni povprašala v Rouenu po svojem imetju, je morala ugotoviti, da je izginilo. Belgijec je bil sicer dragoceni nahrbtnik pošteno oddal, toda neka ženska iz Rouena, ki je bila zvedela za njegovo vsebino, je prišla ponj, češ da ji je tako naloženo. Potem je tajila, da bi ga bila vzela Oblasti so stvar preiskovale in so ugotovile, d a sta osumljenka ln nje mož v zadnjem času živela preko svojih razmer. Hišna preiskava je našla v neki žimnici 70.000 frankov, ostanek milijona pa so našli v štirih železnih zabojih, ki jih je bil mož skrbno zakopal na vrtu. Tako je Folkenova končno prišla do svojih »prihrankov«, čeprav je nekaj seveda manjkalo. Profesorji na njivah V okolici Warnsdorfa je nekemu kmetu ostalo na njivi še mnogo krompirja, ki ga ni mogel pobrati, ker moških moči primanjkuje, otroci pa hodijo v šolo. Da bi se ta krompir vendarle pospravil, so se vsi profesorji višje šole v Warnsdorfu pod vodstvom šolskega ravnatelja ponudili za delo. Po petih urah energičnega dela je vseh 17 učenih mož spravilo kmetu ves pridelek domov. tej in tej centrali nimajo potem nobenega drugega dela, nego da ob določenem časa naravnajo svoje prejemnike na določene valovne dolžine. In ne da bi bila na samotni vremenski postaji ena sama človeška duša, zvedo v centrali v najkrajšem času, kakšno je tam vreme. Otročiči telovadijo Niti v sedanji vojni Nemci ne pozabljajo na vzgojo otrok. Slika prikazuje telovadbo malčkov na športnem stadionu v Berlinu ANEKDOTE Holandski zdravnik Boerhave je bil nekoč za pričo pred sodniki. Obtoženčev zagovornik ga je izpraševal vsakovrstna stvari o bolezni svojega mandanta, ki ga je bil Boerhave zdravil. »Zdravnik bi moral svoje sodbe Izreka*-ti, ne da bi ae motil,« je dejal odvetnik med izpraševanjem. »To bi moral tudi odvetnik,« je odvroll Boerhave. »Toda pomote adravnlka pokopljejo večinoma šest pedi pod zemljo!« je nadaljeval odvetnik... »Odvetnikove pa jih obesijo običajno isto toliko nad zemljo!« je zavrnil Boerhave. Nekoč Je Liszt dirigiral skušnjo svoja »Svete Elizabete«. Godbeniki so delali mnoge pogreške, tako da je mojster obupava!, a ko njegova graja ni zalegla, se je na zadnje razjezil, zagnal taktirko stran ia zavpil na može: Prenehajte! Prenehajte! Tega ne morem več zdržati! Saj to je vendar čisto navadna muzika s kmečkega sejma!« Eden izmed godbenikov je tedaj nepričakovano pripomnil: »Nu, saj je nismo mi naredil!!« VSAK DAN ENA »Oprostite gospa, ampak opozoriti vas moram, da pritiska za vami še dve ali tristo ljudi, ki bi tudi radi prišli lz tesne ulice ...« (»Hlarc AureikM^ „ JOT Davčna VETOVALNICA B. J. — P. — Izdelujete in maslo. M as] a le toli*o, kolikor je neobiioan., potrebno, da je nile<*0 spOa^biio za sir (?). S sirarstvt>m se bavite v 80'onem razmerju Poleti delate sami z dvema, dela.cema, pozimi z enim. Enega delavca raij to kot kc»ei.aža, drugega pa za cepljenje drv itd. Delavci pridejo to.ej pri Vaši o o. t. samo posredno v poštev. Vaš promet znaša v letnih mesecm 6«0 do 90^ litrov, v zimskin pa 300 ao 400 litrov mlek^t. p»> Vašem mnenju bi Vas morala davčna. uprava uvrstiti med pavšaiiste. česar ta ni s>torrs.le obrtnike (pavšaiiste). ki se obdavčujejo po devetem odstavku čl. 59.. tak. s pavšalnimi zneski. Našteti so ood točko 36.) III. kategorije. Pavšala Vam davčna uprava najbrž radi te*ia nji, priznala, ker sami trdite, da se bavUe s sirar-->tvom samo z 80- o. S čim ^fc bavite glede ostalih 20%, tega nam r^e poveste. Poskusite s pritožbo, ki jo taksirajte s 30 din in sklicuje se na navedene zakonske določbe viožite pri davčni upravi, od katere ste prejeli plačilni nalog. F. C. — T. — Na svoji hiši imate dolg, ki ga niste napravili pri gradnji hiše, marveč p«zneje. Ali se bedo obre-ti tega d 1-jga pri odmeri zgradarine ka.i upoštevale? — 2e ponovno smo na tem mestu nagla-šali. da se morajo v smislu čl. 36 zako. o neDOsr. davkih kot stroški za vzdrževanje, upravo in amortizacijo odbiti od vsote kosmate najemnine: a) v Beogradu. Zagrebu. Ljubljani in Novem Sadu 20%>; b) v ostalih mestih, trgih, kopališčih, klimatskih in turističnih krajih 25%; c) v vaseh —~ kar ie važno za Vaš primer — ca 30"A*. Ta odbitek priznava zakon prav vsaki zgradbi ne glede na to. s kako visoko hvpoteko je obremenjena. A. S. — P. — Pred davčnim odborom »te hoteli zastopati interese Svojega bratranca, ki se je takrat mudil v inozemstvu in ki Vam je za zastopstvo izročil predpi-«ano pismeno pccblastilo. Davčni odbor Da jt; Va<še posredovanje kljub temu odklonil. Ali je postopal pravilno? — Je bilo v redu! Po določbi čl. 116. zak. smejo namreč prihajati pred dvačni odbor kot pooblaščenci s pravilnim pooblastilom ?a davčnega zaveranca samo advokati, javni notarji ali drugi upravičeni finančno-pravni zastopniki. »Rentnina«. —• Vzemite na znanje, da ee mora davčna stopnja 15% uporab jati tudi v vseh primerih obresti na stalna posojila, dana od pravnih oseb. ki ne plačujejo v državi družbenega dav^a. p d-jetjem, ki so pri nas zavezana družbenemu davku, in to ne glede na višino obrestne mere in način plačevanja rentnega davka Za stabio posojilo pa velia vsaka glavnica, ki je p..djetiu vsai dve leti na razpolago. »Laško«. Ker »te vedno živeli pri svoji materi, ki se je po smrti Vašega očeta ponovno poročila, bi radi dosegli spremembo priimka, ki naj bi bil enak sedanjemu materinemu. — Ker ste že dopolnili 24 let, morate kot polnoletnik sami vložiti tozadevno prošnjo pri pristojnem sreskem načelstvu. Prošnja bo rešena pri banski upravi ugodno le tedaj, če boste izkazali verjetnost, da Vam je dosedanje ime v .škodo. Taksa za spremembo priimka se plačuje po višini neposrednega davka, ki ga morda plačujete, če ne plačujete neposrednega davka, bo znašala taksa din 100.—. K. M. Maribor 5003. Ali smete sami dati popraviti peč, kjer jo noče, kot dogovorjeno, popraviti hišni gospodar. A!i morete izdatek za popravila odtegniti ob plačevanju najemnine. — če hišni lastnik, ki je po vajini pogodbi in po zakonu dolžan Izvršiti ono popravilo .tega ne izvrši in je res potrebno in nujno, ga smete izvršiti sami. Plačilo popravila pa nikakor ne smete samovoljno odtegniti od najemnine, če Vam tega hišni lastnik ne prizna in ne dovoli tak način odplačila, morate tekosn 6 mesecev po izvršenem popravilu tožiti prt sodišču na povračilo, če ta rok zamudite je Vaša tožbena pravica sploh ugasnila. P, S. Metlika. Vaš oče je bil dvakrat poročen; iz obeh zakonov ima otroke. Ker je prvemu sinu ob njegovi ženi t vi, dal trgovino in del posestva, Vas zanima, kako bi dedovala Vaša mati in vsi drugI otroci iz obeh zakonov, če bi oče umrl brez poslednje volje- — Po smrti očeta, umrlega brez poslednje volje bi nastopilo dedovanje v smislu zakona. Njegova žena — Vaša mati — bi dedovala % vse imnovine, vsi zapustnikovi otroci — z enakimi pravicami do enakih deležev, pa ostale tri četrtine njegove zapuščine. Sin, ki je od očeta še# ob življenju prejel ob ženitvi trgovino in del posestva, bo moral dopustiti, da se mu v korist drugih dedičev, vračuna v njegov delež, vrednost prejete dote. Vrednost prejetih premičnin bo vračunati po ceni, ki jo imajo v času, ko je nastopila dedna pravica dedičev, vrednost nepremičnin pa po cpni, ki so jo imele ob času, ko so mu bile izročene. A. B. »Gorenjec«. Sporočite točen naslov! V. Z. ž. Nezakonski oče se ne zmeni za svoje dete. Niti materi niti otroku še ni ničesar plačal, kljub temu, da je poteklo že dve leti od rojstva. — Nezakonska mati ima pravico zahtevati od očeta svojega otroka, vse stroške radi poroda in šestte-densko vzdrževalnino po porodu. Pravica uveljaviti te zahteve zastara v 3 letih po porodu. Glede vzdrževalnine za otroka se posvetujte z varstvenim sodnikom, ki bo po varuhovem predlogu podvzel pač vse, da se obvarujejo otrokove koristi in uveljavijo njegove pravice, če bi oče na opomin ne dal odgovora, skušajte vplivati nanj potom njegove komande in če tudi to ne uspe, bo varstveni sodnik najprimernejše ukrenil. S. B. v S. Ali bi mogli kot hči državnega uslužbenca, katerega žena je (Vaša mati) dobivala do svoje smrti pokojnino kot starovpokojenka, dobiti pokojnino in pravico do znižane vožnje na železnici. — Po 18 letu starosti nimajo otroci starovpo-kojencev več pravice do pokojninskih prejemkov in vsled tega tudi ne do voznih olajšav. Po čl. 7 Uredbe o spremembi zakonskih predpisov, ki se nanašajo na prejemke drz. vpoKojencev (Ai. a. št. 319 z dne 8. marca 19*0; pa morete kot hči staro vpokojenca zaprositi za podporo pri oblastni direkciji državnin zeltzmc. ia podpora se podeljuje po svobounem preudarku uprave in znaša ZoO.— do 500.— dni mesečno. a. M. Jugoslovan. Pravili so Vam, da posojila, lu ste ga dali dolžniku v letu I&54 sploh ue morete več izterjati. AL je res izgubljeno. — četudi tekom let niste nikoli opominjali dolžnika, da naj vam vrne prejeto posojilo, "morete v teku iiO-letne zastaralne o vložili najceneje, na kateri urad i« dan in kje. — Ker Vam dolžnik dolguje v denarju din 378.— bo rešena Vaša tožba najceneje in najhitreje, če jo vložite sami. Irpolnite obrazec »opominske tožbe«, ki ga nabavite v trgovini s papirjem in kolekujte tožbo z državno takso din 9.75 in z znamko za sodni doprinos din 2. — ter jo po pošti pošljite sreskemu. sodišču v Kranju, kjer ima dolžnik svoje stalno bivališče, če se dolžnik plačilnemu nalogu, ki ga bo izdalo sodišče, tekom 14 dni ne bo uprl. beste mogli po preteku tega roka z izvršljivim plačilnim poveljem, ki Vam ga bo dostavilo sodišče — predlagati rubež premičnin in tudi pokojnine, v kolikor je prejema več kot din 500.— na mesec. M. B. Nov interesent za stanovanje. Ali bi se smatralo za nedopustno zvišanje najemnine, ker se je novi najemnik obvezal plačevati nekaj več kot pa prejšnji? — Po Vašem mnenju niste samovoljno zvišali najemnine ali zahtevali protizakonito kak povišek, če ste z najemnikom izrecno dogovorili, da gre povišek za plačilo onih popravil, ki prav za prav niso bila potrebna, pa ste jih na najemnikovo prošnjo le dali izvršiti in ste jih mesto njega tudi plačali. Uredba o pobijanju draginje in brezvestn? špekulacije od dne 20. septembra 1&39 Službeni list od 30. septembra 1939 št. 78 "X zadeva le one hišne lastnike, ki zvišujejo čisto naiemnino in zahtevajo več nego so prejemali na dan 1. septembra 1939. Kazen, ki jih more zadeti, ie zapor do 3 mesecev in v denarju do 20.000.— din. Hlevna okna O. š. T. Imate hlev z dvema oknoma brez stekla. Pravite, da ne smatrate za nujno potrebno, da bi prihajala na zimo svetloba k živini. Po Vašem mnenju se živina po zimi boljše počuti brez zunanje svetlobe. Včasih ste zadelali okna z gnojem, sedaj jih zabijete z deskami in založite s slamo. Hlev ni ravno temen, pri vratih prihaja vanj še vedno precej svetlobe, želite našega mnenja. Vaše mnenje glede svetlobe in počutka živine je popolnoma napačno. Po zimi potrebuje živina v hlevu še več svetlobe, kakor v ostalem letnem času. Poleti je živina veliko zunaj, dnevi so dolgi, torej ima svetlobe dovolj. Nasprotno je pozimi malo dneva. če ni hlev primerno svetel, je potemtakem živina od pozne jeseni do pomladi skoro vedno v temi. Kakor človek, tako se tudi živina počuti neprijetno v temi. Zaradi tega Vam svetujemo, da opustite starinsko navado in uredite okna s šipami, da bo hlev popolnoma svetel. Hlev mora biti svetel in dobro zračen. Okna morajo biti najmanj za eno dvanajstino tako velika, kot je površina hlevskega poda. Pomarančna drevesca P. K. Br. Nabavili bi radi par pomarančnih drevesc in želite, da Vam svetujemo primerno vrsto, ki bi se ne razvila prebujno, vendar pa cvetela ln po možnosti tudi obrodila, želite vedeti imena pomaranč in naslov, od kod bi mogli drevesca naročiti. Pomaranč je veliko vrst, zato navedemo le nekatere. Grenka pomaranča pride v poštev samo radi lepega in močno dišečega cvetja. (Pri nas je zelo redka.) Sladka pomaranča ima manj bujno cvetje, toda zelo dober sad. Mandarina lepo cvete, ima zelo fin sladek sad, drobne plodove, rodi zelo obilno. Pri nas zelo dobro uspeva. V cvetličnjakih jo najdete prav povsod. Jeriška nomaranča je razširjena večinoma v Španiji in Palestini. Svetujemo, da si nabavite v glavnem le mandarino ali pa sladko pomarančo. Ti dve vrsti pomaranč naročite lahko v Dalmaciji. Obrnite se na kmetijsko šolo za iužno sadje v Bar, od tam dobite tudi potrebna napodila, kako je treba pomaranče oskrbovati. ^vrmka M. Hr.. Maribor: Na podlagi opisanih znakov sodeč gre verjetno za vnetie maternice. odnosno iaičnikov. Bolečine v nogah lahko izviraio čd testa ker imate krč-ne žile. ali pa ploske pcdp'ate. V?rj tno je. da obe bolezni niso v zvezi. V ortalem svetujem, da se obrnete na specialista za ženske bolezni zaradi pregleda in zdravljenja. Rab: Vprašujete, kako nai bi si u+rdi'i živce, pridobili spomin in odpravTi ner-voznost? Vse te stvari so več a'i manj med seboi v zvezi Ker vas ne o~znam. vam nekega šematičnera nasveta ne morem dati. V to svrho bi moral imeti še polno drugih Dodatkov (starort nokli«. način žniienja itd ) Šele na p~d'aei v-e-ca tega bi si mogel ustvariti jasno sliko o vašem duševnem staniu in odrediti primeren način zdravljenja. Vse to ie mogeče samo v ordinaciji in vam zato s retu4em. da se obrnete na vašega zdravnika F. B.. Vrhnika: Z domačimi zdravili ne boste imeli uspeha Svetujem, da greste v bolnico in sicer na kožni oddelek. Potrebno b~> verjetno obsevanje z rentgenskimi žarki. Zdravje: V vašem primeru sumim, da gre za kostno, odnosno sk'epno jetiko. Ker noge ne uporabljate, zpinevaio mišice in noge se ruše Kai bi prišlo kot zdravljenje momentano v pcštev. ie težko reči. Svetujem, da se obrnete na kirurga, ki bo do vsestranskem pregledu od oč;l o nadalnjem. Oion izgleda, da inrute preobčutljivo nosno sluznico. Domača ^uiaviia. ali pa utrjevanje ne prihajajo v p>atev. Obrniti se boste morau na kakega snoe.ia.ista za nosne boiezni. D. C. L.: Srbenje oko.i danke lat ko povzioea navadni ekcem. lahko ca so t-m tudi vzrok maie gi-s>te. i\a vsak način ji polrooen osebni pregled in pregled bla a na zajedalca. G.eue os a ega pa mislim, da ne gre za sjxi.no boiezen. Možao ie, ua gre za vnetje sečne cevi. ali pa ms-hurja. Tuai tu je potreben stroko, ni^šk. pregled. I. P., Ljubljana: Dasi nimate povsem tipičnih znakov, vendar mislim, da gre v vašem primeru verjetno za rano želod,a. odnosno dvanajstnika. Kri v blatu pa izvira verjetno iz hemeroidov. vendar to ni toliko važno kot prvo. Pojdite na Okrožni urad. kjesr bo zdravnik Po pregledu odločil. da li ie vaš slučai zrel za ooirac:jo. ali ga ie mogeče zdraviti še na drug način (diete, injekcije). Marica, Ijubljana: Na daljavo ie težko presoditi, koiiko gre v vašem primeru za osebni občutek in koliko ie stvarno koža presuha. Zaenkrat bi vam svetoval, da opustite umivanje s IodIo vedo in milom. Pač pa umivajte obraz samo z mrzlo vodo. Pri tem čvrsto drgnite kožo. pri č-r mor izvajate neko vrsto masaže Ome jmo hrano pa začasno opustite. S krvjo dvb.o prepluta koža izgleda sveže in ne prtve-buje nikake hrane, ne dnevne, ne r.očie Bernardina iz Štajerske: Pri vsaki prekomerni debelosti ie treba nai orei odgovoriti na vprašanje, da li ie ista povzročena vsled okvare raznih žlez (v vašem primeru n. pr. iaičnikov). ali gre za prekomerno vživanje jedi odnosno pijače? Verjetno gre v vašem primeru za oba vzroka. Ker boste itak morali k zdravniku, da vam predpiše posebna zdiavila vam samo gled hrane podam sledeče glavne smernice. Ogibati se morate slanih, sladkih, mastnih iedi. in na prekomerne piiače (vode. mleka. kave). M. P. M.: Verjetno ere Dri vas za okvaro jajčnikov kakor tudi za vnetje maternice. Pri vašem poklicu dvonvm. d3 bi re mogla uspešno zdraviti doma. N\ibolie bi bilo. da za nekaj časa izprež3te in se na-jootite za 2—3 tedne v bližnjo bolnico. Bratom in sestram na meji — pomoč! DESETI NOVEMBER dan narodne zbirke CMD Medklubski brzoturnir za prvenstvo Slovenske šahovske zveze se bo vršil prihodnjo nedetljo v Ljubljani Igralski lokal je kletna dvorana hotela »Slon«. O podrobnostih prireditve bo zveza svoje klube obvestila s posebno okrožnioo. Začetek tekmovanja bo najbrž ob 10. dopoldne. V Rotterdaanu je zmagal na manjšem tui^ nirju dr. Euwe s 7 točkami iz 9 možnih. Slede Vlagsrna 6, Miihring 5, Kmoch, Lan-dau, van 4>. fev, Se5 (seveda ne De5:, 19. Sc6 ) 19 Lf4. Ldb. 20 Sb3, z grožnjo 21. Td6:). 18. f4—f5!, Sc6:e5, 19. f5:e',. f7:e6 20. Le3—g5, Se8—f6, 21. Sd4—15!? (Tipičen kombinacij*»ki motiv iz podobnih pozicij siciiijanske paM;ie. Kč-i stoji črni L na d7. so možne kombinacije z napadom na nezavarovanega drugega 'o"ca e7) 21. ...e*>:f5, 22. Sc3—<15!, (Tudi 22. Lf6:, Lf6:, 23 SdS *er nato Sf6: je bilo možno Potezo v partiji pa je še znatno močnejša). 22. ... Sf6:d5, 23. Lf3:d5+, Kg8—h8. 24. Lg5:e7, Td8—c8, 25. Le7:d6!! (Dobi na fin način še kva!i*e»o). 25. ... Dc7:d6, 26. Ld5—t? Dd6--e7. 27. Lf7:e8, De7:e8, 28. Tdl—el, f5~f4 (Ce Te4<, potem seveda 29 Te4:. fe4:, 30. De5:, De5:, 31 Tf8 mat). 29. Tfl:f4, Tb4:b2, 30. Tf4 -e4. Tb2:c2. 31. Te4:e5, Dc8—g6, 32. Tc5—e7, Ld7—e6. 33. Te7:e6, črni se vda. Vasjc Pire 1 Nedelja, 3. novembra Ljubljana 8: Jutrnji pozdrav. — 8.15: Sraml (Ljubljana). — 9: Napovedi, poročila. — 9.15: Prenos iz trnovske cerkve. — 9.45: Verski govor (P. V. Učak). — 10: Radijski saloa&Ki orkester. — 11: Fantje na vasi, vmes plošče. — 12.30: Objave, napovedi. — lž.vz: Iz Leharjeve operete »Grof Luksemburški«. Pojo: ga. Sonja Ivančičeva, gg. Jean Franci in Dra^o Zupan, igra Kaoijski orkester. — IG.1,0: O telovadbi. — 17: Gospodarska navodLa in tržna poročila. — 17.30: Pevski zbor »Grafike«. — 18.15: Plošče za veselje in zabavo. — 19: Napovedi, poročila, objave. — 19.30: Radijski orkester. — 21.15: Pevski koncert gdč. Karle Slehan, spremlja prof. M. Lipovšek. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Plesi s plošč. Beograd 20.40: Godba kraljeve garde. — Vesela in plesna muzika. — Zagreb 20: Bosanske sevdalinke. — 20.30: Recitacije. — 20.45: Plesni večer. — 21.15: Zborovsko petje. — Praga 19.35: Mozartova glasba. — 22.10: Pester glasbeni spored. — Sofija 19.50: Orkester. — 20.30: Operetna muzika. — 21.55: Ples. — Berlin 20.10: Pester glasbeni spored. — 22.10: Lahka in plesna muzika. — Rim 19.30: Zvočna igra. — 22.10: Lahka glasba. Ponedeljek, 4. novembra Ljubljana 7: Jutrnji pozdrav, napovedi, poročila. — 7.15: Veseli zvoki (plošče). — 12: Solistične točke (plošče). — 12.30: Poročila. objave, napovedi. — 13.02: Radijski orkester. — 14: Poročila. — 18: Duševno zdravstvo (dr. A. Breceli). — 18.20: Cttra-ši igrajo (plošče). — 18.40: Mesečni slovstveni pregled (prof. Fr. Vodnik). — 19: Napovedi, poročila. — 19 25: Nac. ura. — 19.50: Hudomušnosti (g. Fr. Lipah). — 20: Pevski koncert Ada Dariana s sodelovanjem Radijskega orkestra. — 21.30: Plošče. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Kvartet pihal. Beograd 19.40: Zvočna igra. — 20.30: Simfonični koncert beograjske Filharmonije. — 22.50: Plesna muzika. — Zagreb 17.45: Pesnil iz Srema. — 20: Nordijska glasba. — 20.30: Kakor Beograd. — Praga 19.35: Moravske nesmi. — 2010: Zvočna igra. — Sofija 19.45: Instrumentalna glasba. — 20 50: Vesela muzika. — 21: Simfonične skladbe. — 23: Ples. — Berlin 20.10: Pester glasbeni spored. — 22.10: Lahka glasba. — Rim 19 30: Zvočna igra. — 20 15: Pester koncertni spored. — 21.20: Lahka in plesna muzika. Premikaj te besede tako, da dobiš v treh zaporednih navpičnih vrstah tri zemljepisna imena. Rešitve je treba poslati do petka na uredništvo »Jutra«, oddelek za uganke. Med reševalce bo stric Matic razdelil spet nekaj lepih knjižnih nagrad. Strti orehi Premikainica: Kal ah ari, Amazonas, Ma-nitzba. posetnie11: Davčni izterjevalec-Skrit pregovor: Vsako zrno ne prinese sadu. Izprttnenilnk-a: Anton Medved. Stric Matic je šest reševalcev nagradil. Po eno knjigo revije »življenje in svet« dobe: Vlasta Vagaja. Ljubljana, Bleivvei-sova 3-II, Miloš Jerman, Ptuj. Vičava 51, Bogdan S^stan, Zagreb. Kustosija — Aleksandrova 95. Fiance Pezdirc. Drašiči 25 pri Metliki. Sabina nrotKučeva črn-melj, Sresko načelstvo in Stanko Bajuk, Ljubljana, Univerza. Mahsu KrzišmUu — na grab i Ne dam Ti cvetja, drago dete, samo pozdrav na T\-ojo rodno grudo/ Zc kot otrek si bil mi živo čudo ljubezni iz srca za srce vnete. O, kaj bi rad za Tebe šel na kmete, in oprostil premnogo bi zamudo če bi me spremljal Ti sam z našo »Trudo« tak razigran, kot gre za čase svete. Zdaj spiš. Bog mir Ti blagoslo\n! \a grob nasuli nageljnov T> cvet, jaz pa v ljubezni vedno novi. sporočam, drago bitje. Ti na oni s*-et, da nam, čeprav Te smrti vežejo okovi, življenja svežega ostaneš živ poet. Ivan Albreht. Novi orehi Skrit pregovor DANICA - NEVŠEČNOST - PESMARICA - PRENOS - VIJUGA - KRUTOST - PRISEGA - STEBLO - ROBIDA Iz vsake besede vzemi dve zaporedni črki ln sestavi Iz njih pregovor. Izpremenilnica Visia, sitar, Vital, trava, Mira Zoran, klas, Nora, Mura, obad, »ve. tona,' stav«*, Tabor. Zamenjaj črke v vsaki besedi tako, da dobiš nove besede Njih začetnice ti dajo slovenskega pesnika. $estavl)alnica DEL — EčA — DEL — LJE — ESR — AVS — RSE — ENE — MIM — AMS — KJE — JET — OPE.. Te skupine črk uredi tako, da ti dajo pregovor. Preciikaliiica KAMBOD2A KOLUBARA SEMIRAMIDA NEZAVISNOST ROTUNDA UNAMUNO FERDINAND Ribolov - v postelji Južnočeško mestece Pisek je pravi raj za ribiče. Reka Otava, ki teče skozi mesto, ima izredne mnogo rib, razen tega pa je lov nanje nad vse udoben. V Ribarski ulici stoje hiše n. pr. neposredno ob vodi. ribičem ni treca drugega, nego da sedejo pred svojo hišo in vržejo trnek. Višek vse udobnosti pa je dosegel neki meščan, ki pomoli svojo udico enostavno skozi okno in čaka potem na postelji s knjigo v roki. da kakšna riba zagrabi. SO tis£€ let stare risbe Šolarji so odkrili te dni pri Mo tignacu sur Vizere v francoski Dordo?ni iairn. ki so niene stene skorai vse nrkrite z risbami živali iz kamene dobe Jamo so za o-ljo njenega skorai navpičnega vhoda doslej uporabljali kot od'a*al'š"e za smeti. Otroci so s strooa odbili neko";ko krm~ov z risbami in so jih Dokazali učitelju ki ie obvestil arheologe Jamo ie Dreiskal nato profesor Abbe Breuil. ki cen* starost 'isb. ki predstavliaio zlasti bivole in seve-ne jelene, na 20.000 do 30.000 let Sneg na Pirenefih Na Pirenejih ie zaoadel sneg. obenem pa so se v Južni Franciji Doiavili medvedi, na katere prirejajo prebivalci lov s pomočjo oboroženih policijskih oddelkov. Smrt angleškega zgodovinarja Iz Londona poročajo, da je umrl znani zgodovinar sir Henry Maxwell-Lyte. Pomagati bednim rojakom je dolžnost slehernika. Zato naj bodo na£e misli in delo posvečene njim! To izpričajmo tudi 10. novembra 1940! št. 39 1. Ustanovitelj islama, 7. mesto v Slavoniji, ob izlivu Vuke v Donavo, 13. reka, ki teče skozi Nemčijo, 14. raj starih Slovanov, 16. dopustni veznik, 17. sorodnik, hčerin mož, 18. ustanovitelj meništva, 20. predlog, 21. kem. znak za erbij, 22. naziv za kristjane za časa Turkov, 23. češka pri-trdiinica, 24. organ vida, 25. morski razbojnik, 27. del naslova. 28. kratica za »zgoraj«. 29. stari, silno divji, konjeniški narod uraio-altajskega pokolenja, 30. osebni zaimek, 31. vrsta žitaric, 34. egipč. božanstvo. 35. števnik, 36. vrhovni bog starih Slovanov, 38. žensko ime, 40. telefonski klic, 41. pripadnik starega nareda, 42. ni-kalnica, 43. povratni zaimek, 44. plazilec, ki živi v vodi; pri primitivnih narodih oboževana žival, 46. barva igralnih kart, 47. zgornji del ladje, paluba, 48. glasnik, 49. znak v muziki, 50. sodobni ruski pisatelj Pantelejmon, 51. sesalec, ki se giblje v zrrku. Navpično: 1. Druga beseda za možgani, 2. člevek, ki živi od odiranja soljudi, 3. vrsta psa, 4. kratica naše poročevalske agencije, 5. junak Vergilovega epa, 6. žensko ime, 8. mesto v Istri, 9. vprašalni zaimek sred. sp., 10. konica, 11. osebni zaimek. 12. italijanski otok v Sredozemskem moriu. 15. osebni zaimek žen. sp., 18. italijansko mesto na Jadranu, 19. gospa, 20. angleška kratica, ki pomeni »v redu«, 22. telesna poškodba, 24. pripadnik evropske- ga naroda, 26. del. poglavje muslimanske sv. knjige korana, 27. stara oblika veznika, 28. divja žival, 30. del kopnega, ki je obkrožen z vseh strani z vodo, 31. poldragi kamen, 32. muslimanska sekta, ki poleg korana priznava tudi ustno izročilo (suno) za vir vere, 33. rokodelec, 35. poslavljanje, 37. svarilnica. 39. bodrilnica, 40. Mozesov brat, 41. angleška trdnjava v Arabiji »ključ Indije«, 41a. poljedelsko orodje, 44. glas vrane, 45. del kolesa, 46. pravoslavni duhovnik, 47. kratica za dolžinsko mero, 49. medmet. Rešitev križanke št. 38 Vodoravno: 1. Kamčatka, 7. Alarih. 13. Ida, 14. ris, 15. Alemani, 16. Tarent, 18. oba, 19. as, 20. ono, 21. kdo, 22 Itaka, 24. roka 26. pro f=za), 27. ari 28. alo, 29. Kitajka, 31. Vis, 32. ter 33! kot, 34. kis. 35. tapir, 37. med, 38. grd, 40. om, 41. Kir, 42. Ariman. 44. milodar, 47. Ivo,' 48. ali, 49. Otokar. 50. Prešeren. N&vpično: 1. kitara, 2. Ada, 3. Maroko, 4. Arno, 5. Tit. 6. k. s. (=konjska sila), 7. Ala, 8. le. 9. Amati, 10. rasa, 11. in, 12. hiša, 15. Abo, 17. ena 18. Odoaker, 20. oko, 21. krt, 22. Ira, 23. Klis 25. Olga, 26. pil-, 27. akt. 29. ker, 30. jod, 31. Vidmar, 32. Timok. 34. kri, 35. Tomo, 36. po-lo, 37. mir 38. groš, 39. Knin,41. kar 42. ave, 43. sle, 45. I(van) T(avčar), 46.' da. 47. Ir (=iridij). ^ Nova specijalna trgovina za mo _ ^ ^ Prepričajte se brez obveznosti za nakup. — O brtniki izreden popust. — Zahtevajte vzorce! Vse kvalitete Qgft2|Jf ^ pnporoča milan j a G k li- po izredno st. 37. CENE M ALIM OGLASOM Po 50 par za oeseuo. uid i. ctavKa za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. NajmanjSi /,nes< k za enkratno objavo oglasa Din 16.—. Dopisi in ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo. Din 3.— davka za vsak oglas id enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—% Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le. če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« f|i« v znamkah odgovor, priložite UM y v žnaiPlul° Vse pristojbine za male oglase je plačati pn predaji naročila, oziroma jih- je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev 11.842, sicer se zaračuna k zeorai navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5 Vsa naročila ifi vprašanja, tičoča se inalih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek w Jutra", Ljubljana. Kam Beseda 1 Din davek Din za šifre al) daianjt naslova 5 Din Najmantš znesek 20 Din Gostilna Triglav pri remlzl na Celovški cesti 160 priredi tudi da nes kakor vsako nedeljo šramel-koncert s plesom Izborna vina in prizna no dobra kuhinja danes domače krvavice. Vljud no vabljeni. 29754-18 V gostilni pri »Jerici« (Perles) Prešernova ul. 9 tudi danes kakor vsako nedeljo koncert s plesom. Izborna vina, pri znano dobra kuhinja. — Dcmače krvavice in pe-denlce! 29802-18 Gostilna Martine, Zg. Šiška Danes vesela zabava! Prvovrsten iazz ! Plesna dvorana ! Solidne cene! 29727-18 Mlajša neodvisna dama Išče posojilo proti sigurni garanciji. Obresti in stroški po dogovoru. Do pise pod »Točna vrnitev« na ogl. odd. Jutra. 2985116 Dva kleparja sprejmem. E. Vostner, Zaloška c. 36. 29736-1 Dekle staro 14 do 16 let, pridno in pošteno, vajeno hišnih dei dobi službo. Centene ponudbe poslati na Kosta-njevec Katarina, trgovina, Stoinci, p. Markovci pri Ptuju. 29639-1 Dva čevljarska pomočn'ka, mlajša, sprejmem takoj. Ivan Brejc, Zadraga št. 15. p. Duplje. 29687-1 Postrežnica pridna in poštena, vsaj nekoliko zmožna kuhe, dobi mesto. Delo od jutra do štirih ali petih popoldne. Vpraša se lahko vsak dan v opoldanskih urah. Naslov v vseh poslovalnicah lutra. 29308-1 Brivski pomočnik mlajši, dober delavec, dobi mesto za takoj. — Zrimšek Rudolf, Litija. 29812-1 Brivskega pomočnika sprejmem takoj. — Pantar, Št. Vid nad Ljubljano. 29823-1 Iščem gospodično k trem otrokom, tri do sedem let. Grossmann, — Tavčarjeva 2/II. 29817-1 Postrežnico iščem za lahko delo od 1. do 5. ure. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 29897-1 Cevljs Pečene purane in ocvrte piske, žametna črnina, odlična vina. — Gostilna Lovšin. 29881-18 Natakarica mlajša moč, katera prevzame tud šank in po potrebi pomaga tudi v kuhinji, dobi tr.fcoi mesto v Ljubljani. Naslnv v vseh poslBvalni-cah lutra. 29814-1 Purman pečen vinček meden pesmice vmes zraven pa ples. Gostilna »Pod gozdom«, Dolenjska cesta. 29824-18 Pri Putrichu danes vesela zabava s plesom. Vsi vabljeni. 29874-18 Beseda 1 Din davek i Din za šifre a!i dajanje naslova 5 Din Ma.|man1š< znesek 2C Oin Voznike ki prevoz hlodov iz go zda. sprejmemo. Parna žaga Rog. Poristenica. p Toplice pri Novem mestu. 29374-1 Vrtnarja poltenega, pridnega. — sprejmem v stalno slu žbo takoi. Naslov v vseh posi. Jutra. 2.9559 1 Mlekar in sirar popolnoma vešč in sa mostojen v izdelavi masla in vseh vrst sira se sprejme s takojšnjim nastopom Ponudbe ? navedbo zahtevane plače poslati na mlekarno Dragica. Hercegovac 29520 1 Nočnega čuvaja sprejme tovarna Vid mar, Savlje 18. pešta Ježica pri LJubljani. 29489-1 Mlinarja samca k mojstrskim izpitem Iščem za umetni valjčni mlin. Ponudbe naslovite na ogl. odd Jutra pDd »Mlinar«. 29474 1 Zanesljive poverjenike za LJubljano, Maribor Celje ln druge večje kraje Dravske banovine sprelme zavarovalnica »SAVA«. Ljubljana. Sv Petra 2. 29251 1 Več ključavničarjev — orodjarjev, strugarje za precizna dela se takoi sprejme v večjem kovinskem pod jetju Plača 10—15 din po ©ceni. Le strokovno dobro priučeni naj pošljejo ponudbe s popisom strokovne in teoretične predizobrazbe na ogl. odd. Jutra pod »Orodničar«. 29171-1 Več čevljarskih pomočnikov Ln vajenca sprejme takoj Konrad Gorenjak, Celje, GcBpoeka ul. 28. 29965-1 Perfektna kuharica se sprejme takoj za bolj šo restavracijo na Gorenjskem Ponudbe je po-slaitl na ogl. odd. Jutra pod »Stalno mesto kuharice t. 29745-1 Krojaškega pomočnika takoj sprejme za stalno Novak Rude, civilno ln vojaško krojaštvo. Slomškova 12 Ljubljana. 29749-1 Mlajši sadjar sposoben, se sprejme v stalno službo, ki se ra zume tudi na vrtnarstvo in vinogradništvo. Ponudbe s popisom dosedanje službe in plačilnih zahtevkov na Hartner, Murska Sobota. 29645-1 Vrtnar ioojoben za gojitev vseh cvetlic, grrovja, zelenjave, sadjarstva, po možnosti nf.kaj znanja v alpins'-tern vrtu dobi staino sluibj takoj — Na-lev v vseh paslovaln Jutra. 29785-1 Deklica revnih stariev, z dg!e-le, stara do 16 let. ki ima veselje do otrok, se takoj sprejme. — Bolha, Ljubljana, Streliška ul. št. 10. 29792 1 Tovarna čevljev sprejme za takojšnji nastop in stalno službo več čev-ljarsKin pomočnikov, izv;ž-banih na strojno, kakor tu di za ročno delo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Strojno čevljarstvo«. 29689-1 Slugo za hišna dela sprejmem. Velika kavarna Maribor 29663-1 Čedno in zdravo dekle poeteno. katero ima veselje do gospodinjstva, vešče že nekoliko kuhe se sprejme v boljšo trgovsko hišo v Mariboru s 1. decembrom. Prednost imajo dekleta iz Pr-lekije ali Prekmurja, ki so služile v boljših hišah in imajo dobre referen oe Ponudbe na podružnico Jutra v Mariboru pod »Stalna služba«. 29566-1 Prodajalko verzirano tudi v splošnem gospodinjstvu, po šteno, srednje postave, staro okrog 35 let. ki poseduje primeren kapital, sprejme boljši gospod. Obširne ponudbe poslati na oglasni oddelek Jutra pod »Pridne roke dobro srce«. 29588-1 Gospodinjo vajeno trgovine ali gostilne, ne premočno stara 30 do 38 let. vdove z enim otrokom niso izključene, s primernim imetjem sprejme v stalno službo v boljši, ugledni hiši Natančne ponudbe na ogl. cdd. Jutra pod »Samostojna dobra gospodinja«. 29589-1 Dva krojaška pomočnika za vel'ke in male kose, spreimem takoj. Josip Krive krojaštvo, Zagorje ob Savi. 29690-1 Postrežnico pridno in pošteno, .prejme takoj »Geržina«, Gosposka 6/11. 29696-1 Reklamnega risarja (grafičnega) iščemo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Talentiran 31140«. 29763-1 Samostojna kuharica dobi takoj službo pri manjši obitelji. Predstaviti se je od pol 8. do pol 9. ali od pol 1. do pol 2. ure pri Mici Hobartner, Celje, Gregorčičeva ul. 3. 29970-1 arj a dobrega prikrojevalca sprejmem v strojno delavnico kot kompanjona, event. oddam isto v najem Spreimem takoi pomočnika za žensko delo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Sigurna eksistenca«. 29895-1 Postrežnico pridno, zanesljivo, snažno spremem takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 29891-1 Mesarski pomočnik zaietnik Išie siužbo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra 29467-2 Natakarski pripravnik z enoletno sodno, štiri-mesečno notarsko in 8-mesečno odvetniško prak so, zanesljiv in natan čen pri delu, z dobrim konceptom .žeH namestitve v notarski pisarni. Ponudbe na ogl. dd. Jutra pod »1. Januar«. 29465-2 28letna kuharica išče službo kot gospodinja pri samostojnem go =o~du ali pri dveh oee->>ah. Ponudbe na podru-j žilico Jutra v Mariboru ood »Poštena kuharica . 29563-2 Skladiščnik ekspeditor z trgovsko izob razbo želi primerne zapo- ' verziran Manufakturist s prakso, agilen, pošten. Čevljarskega pomočnika prvovrstnega za stalno delo sprejme takoj Lo šar Franc. Kongresni trg 16, Ljubljana. 29936-1 Kuharico za vsa hišna dela, pošte no in zanesljivo iš*e slo venska obitelj Zagreb, Langov trg 4 Plača dobra. Vpraša se tudi Tr 3a5ka c. 8, špecerila. 29941-1 Poslrežnici Iz Rožne do'ine nudim dnevno od 7. do 9 ure zjutraj zaposlitev Naslov v vseh posl. Jutra 29938-1 Mesarski pomočnik pošten in zanesljiv, se sprejme za srednji obrat. Nastop 6. nov. t. 1 — Ivan Kunst, mesar ln pos. Šoštanj. 29960-1 Blagajničarka d»bl službo takoj ali po dogovoru. Pogoji: da govori slovensko ln nemško in da je že služila v restavracijah. Ponudbe lastnoročno pisane, je poslati na upravo Jutra podružnica Maribor pod šifro »Prima blas-ajni-čarka«. 29959-1 Tehnika gradbenega in strojnega, absolv. sred. tphn. šole — sprejme tehnična pisarna. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Tehnik takoj«. 29990-1 Trgovska pomočnica vsestransko verzirar.a z dobrimi priporočili, va-iena tudi gospodinjstva, išče mesta kjerkoli. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 29?2S-2 Pletilja zmožna e/itlanjn in prikro-ievanja išče mesta za takoj. Ponudbe poslati na Podružnico Jutra Trbovlje pod »Pletilja«. 29713-2 slitve. Ponudbe na ogl. od. Jutra pod »Skladiščnik«. 29748-2 Trgovska pomočnica mlajša moč. verzirana v trgovini mešanega blaga, z znanjem strojepis ja in neke-liko nemšči ne, želi primerne zaposlitve pod značko »Takojšen nastop«. 29840 2 Mlad uradnik izredno sposoben, s sred nješolsko izobrazbo, zrno žen vodstva samostojnih poslov, dob°r likvidator. b!a-ainik ln korespon-dent, vešč strojepisja in ra ur.sk.ih strojev, Išče kakršnokoli zaposlitev. Prevzame tudi zastopnl štva. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Agilen in vsestransko uporaben«. 29844-2 Trgovski pomočnik mešane stroke, vešč aran-žiranja izložb ter z znanjem nemškega jezika, želi premeniti mesto. Cenj. ponudbe poslati na podružnico Jutra v Celju pod značko »Aranžer«. 29972-2 tudi galanterije. konfekcije, zmožen samostojnosti, z dobrimi spričevali, želi namestitve. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zmožni moč«. _29993-2 'alinei (ke) Učenko poštenih staršev za specerijsko trgovino v LJubljani sprejmem. Ponudbe na oglas, oddelek Jutra pod »Marljiva učenka«. 29771-44 Dimnikarskega vajenca od 15 do 17 let starega sprejmem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 29591-44 Natakarskega vajenca sprejmem. Ponudbe na Veliko kavarno, Maribor. 29662 44 Natakarico zmožno kavcije in vajeno hišnega dela, spreimem za Gorenisko. — Poizve se: Aleševčeva 14. 29987-1 Kuharica za vsa dela, srednjih let, dobi takoi mesto. — Franc Ocvirk, mesar, Povžetova 38, Ljubljana. 29984-1 Mehanika, zidarja in mizarja sprejmem takoj. Gene rator delavnica, Tyrševa 13, levo dvorišče. 29915-1 Sluzheišie vsaka beseda 50 oar ss dajanje naslova S Din nalmanjš! znesek 15 Dir Dobra in marljiva kuharica Išče mesta. Opravljam tudi druga hišna dela Ponudbe pod »Justina« na ogl. odd. Jutra. 29632-2 Gospodična vešča vseh pisarniških del išče službe. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj služba«. 29751-2 Trgovska pomočila izučena v mešani stroki, zanesljiva in sposobna moč želi spremeniti službo, naj-raie r mesto. Ponudbe na osi. odd. Tut a pod šifro »Skromna«. 29712-2 Iščem mesto kot pomočnica za k šivilji na dom v mestu še raje pa na deželo. Imam svoj stroj in sem dobro iz-vežbana v vseh delih. Ce- , njene ponudbe prosim na naslov Marija Kapla, Ljub ljana, Podmilščakova 22. 29740-2 Šofer mlad, trezen, vojaščine prost — želi zaposlitve, gre tudi za vsa druga dela! — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 29737-2 Iščem prodajalko veščo v trgovini s čevlji in galanterijo. S kavcijo Imajo prednost. Ponudbe pod »Kavcija« na ogl. odd. Jutra. 29912-1 Šivilje in učenko za moško perilo spre.' -me takoj Anton Mlakar. Tyrševa c. 13. 29931-1 Pleskarski pomočnik zmožen finih pohištvenih del, plamenenja (fladranja). mlada moč. dobi stalno zapo=lenje pri mizarstvu Kurnik, Jesenice. * 29877-1 Mesarski pomočnik dobi službo. Dolničar Ivan, I Ljubljana VII, Janševa ul. 16. 29820-1 Brivski pomočnik dober delavec, išče stal ne zaposlitve. Kresovič Nikolaj, Jezerska c. 18 Kranj. 29762-2 Knjigovodja — bilancist Išče popoldansko ali večerno priložnostno za*x>-slitev Ponudbe pod »Takoj aH pozneje« na ogi. odd. Jutra. 29633 2 Iščem službo pri starejšem gospodu Sem varčna in snažna gospodinja. Grem kamor koli, tudi na deželo. Do plse podružnici Jutra v Mariboru pod »Zna^ajna in skromna«. 29S64 2 Prodajalka izvežbana v vseh strokan z večletno prakso, vešča nemščine, želi takoj premeniti mesto v Mariboru. Cenjene ponudbe na podružnico Ju tra v Mariboru pod »Zanesljiva ln prikupna«. 29668 2 Kinooperater z dolgoletno prakso želi nameščenja. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro-»Trezen 555«. 29722-2 Trgovska pomočn!ca začetnica, išče zaposlitve, najraje v manufakturni ali galanterijski trgovini. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Trgovska pomočnica« 29693-2 Gospodična zmožna vseh pisarniških del išče primerne zaposlitve v pisarni ali trgovini. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zanesljiva moč«. 29694-2 Natakarica išče službo v boljši gostilni izven Ljubljane. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 29719-2 Trgevski pomočnik pošten, z večletno prakso, zmožen samostojnosti, z dobrimi referencami, verziran v manufakturi, galanteriji, konfekciji, želi name- j stitve. Vzame tudi mesto j poslovodje navedene stroke, položi kavcijo do 10.000. — »Zanesljiv in podjeten«. ' 2981 '-2 ! Fina šivilja se priporoča na dem. — Sem vešča v popravilih in moderniziranju.. Gregorčičeva 7a, priti. levo. 29793 2 Absolventka trg. akademije z znanjem slov., srbehrv. in nemške korespondence stenografije ter strojepisja išče primemo ra mestitev. Ponudbe na ogl. odd. Jut-a pod »Nastop takoj 440«. 29779 -2 Trgovski pomočnik špecerist. mlajša moč, želi ppemeniti mesto tudi za male plačo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 29969-2 Mlad strojni ključavničar absolvent delovodske šole, želi službe. Cenj. ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod značko »Mlad«. 29962-2 Mlado postrežnico išče zaposlitve 3—4 krat na teden. Ponudbe na: Ribič, Kobaridska 32. 29979-2 Zobotehnica želi k zobozdravniku kot instrumentarka. Cenj. ponudbe poslati na podružnico Jutra v Celju pod »Pomoč v tehniki«. 29964-2 Cenj. damam se priporoča na dom Šivilja* z dobrim okusom in večjo prakso. Ponudbe pod »Spretna šivilja« na ogl. odd. Jutra. 29932 2 Gospodična vestna, Išče kakršnokoli zaposlitev Najraje v trgovini, tudi za blagajni-čarko. Ponudbe pod »Rč sna 1940« na ogl. oddel. Jutra. 29899-2 Bančni knjigovodja bilancist išče za popoldanske ure knjigovodske zaposlitev. Cenjene ponudbe pod »Natančen« na ogl. odd. Jutra. 29878-2 Absolvent privatne dvorazredne trgovske šole, želi prakticirati ▼ večji trgovini ali kakem drugem trgovskem podjetju. Pcnudbe na ogl. odd. Jutra Dod šifro »Sposoben«. 29834-2 1000 din dara onemu, kateri mi preskrbi stalno službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Slikar pleskap«. 29829-2 Dobra sobarica ki zna tudi šivati, se takoj sprejme. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 29665 J Mizarskega vajenca prejme takoj m:za«stvo-sostllna Alojzij Praznik. KumelJ, Dolenjsko. 29448 44 Pekovskega vajenca z 1 do 2 letno prakso dobi službo v Ljubljani v dobri pekovski hiši. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vsestransko zanesljiv in pošten«. 29216-44 Knjigovodja - bilancist slovenski, srbohrvatski, — nemški korespondent z več; letno prakso, išče zaradi ustavitve obrata mesto. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Perfekten zmožen«. 29880-2 Natakarica išče službo. Vajena vseh hišnih del. Naslov: Minka Zolner, Streliška 22, gostilna Senica, Ljubljana. 29872-2 Vajenec z* krojaško stroko se takoi sprejme Franjo Miklavž, krojač, Ljubljana, Cojzova 9. 29743-44 Frizersko vajenko s primerno šolsko izobrazbo, poštenih staršev ln prijetne zunanjosti sprejme GJud Aleksander, Kongresni trg St. 6. 29783-44 Vajenca za elektrotehniško obrt — sprejmemo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 29870-44 Beseda 1 Din. davek 3 Din. za šifro ali dalnnie naslova 5 Din Najmanlšl znesek 17 Din Juridične knjige in zakore. kupim. Ponudbe ija nglr.snl oddelek Jut a pod *KnJlprieevali. Išče službo i ~re tudi i3'-en Ljubila-.« I Ponudbe p">d »V! 'udna na ogl od,3. Jutrr? 29022 1 Beseda 1 Din. davek 3 Din za Mfro a'l daianle naslova 5 Din NsJmanISl znesek 17 Din. Jugosloven 15 let bivajoč v Kolnu. Nem"'i1a. trgovec, začasno še do 8 novembra 1940 v Celju Išče zastopstva ali trgovske zveze iz cele drža^s v prehra-' njevalnl stroki za Nem-i "ijo. Ponudbe poslati na j podružnico Jutra v Ce !ju pod značko »Prehra na«. 29463 5 Samo dokazano rioduHtivnemu zastopnika ftudi penz'onistu> nudi stalni akvlziterskl zaslužek Foksal Depot. Maribor, Gospojna 9. 29112-5 Zastopnika za koledarsko stroko, iščemo. Ponudbe z navedbo Hosedan:esa delokroga po-slovania je poslati na oel. odd Jutra pod »KoVd-rii« 29685-5 Strojepisni pouk (desetprstni sistem) Večerni tečaji, oddelki od pol 7. do 8. ln od pol 8. do 9. ure zvečer za začetnike ln lzvež bance Teeaji od 1 do 4 mesece. Pouk tudi po diktatu. Novi tečaji se prlčno 4. novembra. — šolnina najnižja Naj večja strojeplsnica s 50 pisalnimi stroji raznih sistemov. — Vpisovan;e dnevno Christofov učni zavod. Do-obranska c 15.. tel. 43 82 29611 4 Instrukcijc za vse soiske predmeti-nudijo brezposelni Dro lesorski Kandldatje stroko vniaki Novlnarsk1 dom Gosposka 12. urad 111- ure od 10 do 12 219 Nemško konver/acijr m pouk nudi izobražena gospa. V skupini 4—5 oset konverzacna prou malen kostnem honorariu. Kon-g res rit trg 13/11. 28562-» Namesto ruskega čaja pijte naš aromatičm ittona** s? cvetlični čaj ki ne razburja živcev, temveC vpliva pomirjevalno. Zahtevajte samo originalne pakete V vseh trgovinah. Drva za kurjavo vseh vrst cepanice, okrogli-ce ter mehke in trde žagarske odpadke, vagonske pošiljke, kupujemo. Fraj-dinger, Sombo», pošt. pret. 20. 29702-6 Gospoda za fpancosko konverza cljo Iščem. Ponudbe na ogl .odd. Jutra po šifro francoščina«. 29755-4 Poučujem vse srednješolske predmete za vse razrede proti nizkemu honorarju Ponudbe na ogl. odd. Ju tra pod »Univerza«. 29529 4 Uspešni strokovni pouk francoščine, nemščine, klavirja ; pripravo za izpite — mature, brezhibno konver-zaciio, nudi osnovni in srednješolski mladini in odraslim Aneta Potočnik, spec dipl. Groharjeva 2, vhod Tržaška c. l/I. Večletna učna praksa.. Cena zmerna. 29695-4 Francoščino italijanščino, nemščino tn druge gimnazijske predmete poučuje prefe-sor. Pošljite podatke na ogl. odd. Jutra pod šifro »Zajamčen uspeh«. 29910-4 ru» Beseda 1 Din. davek 3 Din. za šifro aH dajanje naslova 5 Din NajmanlSi znesek 20 Din Varilne aparate ter kompleten pribor oeobito aorilce (brener-je) po nizki ceni dobavlja Ludvik neršič, Ljubljana, Cesta 29. oktobra 13. Telefon 37-54. 29638 6 Gojzerice skoraj nove, ročno delo št. 42, poceni prodam Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 29548 6 Smoking skoraj nov, ugodno prodam. Na ogled v salonu Moda, Resljeva cesta 8. 29420-6 Otroško posteljo kompletno prodam. Zar-nlkova ulica 11. 29761-6 Šablone za predtiskanje, ročno delo, kakor tudi cel pri bor za predtiskanje dobiš najceneje in pod naj boljšimi pogoji pri tvrd-kl M. Bleier, Zagreb, Er-dedjeva ul. 15. 239-6 Krznen plašč dobro ohranjen, poceni prodam. Naslov v vseh poslov. Jutra. 29487-6 Sobna garnitura kavč (110 era), miza z 2 stoloma, omara naprodaj za 2000 din. Mencingerjeva hI. 41, pritličje. 29442 6 Prokurist inženjer kemije z dolgoletno tu- in inozemsko prak , so v usnjarski in hladilni sfoki želi premeniti mesto, tudi za tekstilno stroko. Ponudbe prosi na ogl. odd. Jutra pod »Prokurist« 297^9-2 Iščem učno rac' nraktikantn pr: z: ed ravniku. ir.anuTakt ali tekstilni trgov!..i. Tman malo maturo Ponudbe na o~l. odd *.ra pod •vTakoJ5n;:: » prri«. 2*9'. ur Ju-r> 92 Šivilja Leopoldina Strnad se priporoča cenjenim damam, spreimem tudi vsaka popravila. Rožna ul. 41/11 levo. 29753-2 Bivši aktivni podčastnik ';e Ti>lad. išče službo r.kladl*"«i\-a ort reč jam podjetju alt lesni industriji v £'etnl letniki 30 let naprodaj. Naslov vseh poslov. Jutra. 29775-d Beseda 1 Din davek 3 Oin za šifro al! dajanje naslova 5 Din Najmanlšl znesek 20 Din Dva nova triciklja prvovrstne izdelave poceni naprodaj. Generator delavnica. Tyrševa 13. levo dvorišče 29919-11 Železna peč »Febus« obložena s šamotom, malo rabljena, poceni naprodaj, Foto Hudnlk. Celovška 43. 29944-6 Konkurzna masa Belcerja Ivana, trg. v Ce lju, sestoječa iz Inventarja za trgovski lokal ter raznih špecerijskih artiklov, se proda. Pojasnila daje odvetnik g. Stante Jernej v Celju. 29974-6 .joKPrsp 1 D!r> dav?R iin 'a 'ltri *ti dajanu •ia.«lr"'B 5 Om Nsimani* ?r r>!r. Ncmšriao od riiivk:* do popa •• ^a iadar.ja pouču," r>i f di Svobotiu. Emor. ska 2 29772 4 Dipl. učiteljica pr u :u'e ne-SMno. francoščino in klavir. Črni smerna. Doli ar, Mra=trl trg 5-IL 208084 Otroško poste^io urrodno predam. A. Kavčič Tyrševa 51a. 29724-6 Prodam dve postelje, zelo dobro ohranjene. Poizve se Aleksandrova c. 10, pri hišniku. 29718-6 Razno pohištvo (Posteljo, omaro, mize, fotelje. ogledala, slike itd. proda zaradi preselitve Tribuč. Sodarska 2 nad cerkvijo sv. Florijana. 29947-4 Gumo in kovine stare, vsakovrstne, plača najboljše »Metalia«, Go-sposvetska 16, tel. 32-88. 29738-7 Dobro železno peč kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »I«. 29798 7 Traverze rabljene, 4 komade 16 X 4.60 m in 3 komade 16 X 3.40 m, kupi Mulej, Celje, Ložnica 34. 29971-15 Zložljivo posteljo kompletno, kupim takoj. — Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mengeš«. 29833-7 Lovsko puško kupim, malo rabljeno. Ponudbe s ceno in kalibrom na ogl. odd. Jutra pod šifro »Lovska puška*. 2936V7 Kupim železni ali pa zidani desni štedilnik. Naslov v vseh posl. Jutra. 28045-7 Kupim polt, avtomatsko ln decimalno tehtnico za Spe-cerljo. PonudJbe na ogl. odd. Jutra pod »Tehtnica«. 29952-7 Kupim mlin I na pogon (Schleudermft-hle) novejše tipe Ponudbe I na ogl- odd. Jutra pod šifro »Mlin«. 29996-7 Moško kolo z lučjo prodam za 49.0 din in nov tricikei' za jin 2.560. — Leopold Ambrož, Tyr?eva 71. 29894-11 Mo^ko kolo dobro ohranjeno, pnevmatike nove, prodam za ceno 800 din. Stiplovšek, Kar-lovška štev. 9/II. 299S2-11 Beseda 1 Din davek 3 Din za šifre ali daiame oa-slnva 5 Din Najmanlšl znes-k 17 ntn Malo rabljene trgovske opreme ledi niče. spalnice, nova šperane spalnice ln razno drugo pohištvo po zelo ugodni ceni naprodaj. Ogleda se pri tvrd-ki Ivan Mathlan, LJubljana, Tyrševa cesta 12, dvorišče. 17-11-12 Trgovski pult velik, 32 predalov prodam. Lampret. Ljubljana, Flori- ! ianska 30. 29991-6 Otročki voziček boljše vrste, globok, skoraj nov, prodam. Stani-čeva ulica 21/11. 29978-6 Foto za pralni stroj ali radio zamenjam. — /realna kamera. »Žima«, Tyrševa 37. 29826-6 Trgovsko onreroo moderno, s steklenimi pulti in izvrstno ohranjeno prodam. N:s'.ov v vseh poslovalnicah Jutra. 29810-6 Nemški ovčar 5 mescev star in novo moško kolo. naprodaj. Beo-' grajska 4/1. 29809-6 | Beseda I Din davek 3 Din ze šifre ali daianif-ifislovs 5 Din NajmanlSi znesek 20 Din Zložljivo posteljo tudi kompletno, kupim. :iaslov v vseh posl Jutra. 29879-7 Amer:kansko peč takoj kupim. — Nislov v vseh poslovalnicah Jutra. 29969-1 Beseda 1 Din. davek 5 Din za šifro ali daianif aaelnva 5 Din Najmanjši znesek 20 Din Učenke mlade, vesele, z lepim glasom, ki Imajo veselje do učenja glasbe. Išče rodbinska kapela. Po nudbe s sliko na Milan Srdanov v Dumi. Kra Ija Petra 167 . 29503-14 Več abonentov sprejmem na dobro do mačo hrano — kosilo ali ptooje. Naslov v vr-eh poel. Jutra. 29601-14 Na dobro domačo hrano sprejmem dva gospoda. Naslov v vseh posl. Jutra. 29784-14 Dva gospoda spreimem na dobro domačo hrano. Naslov r vseh po-; slovalnicah Jutra. 1 29892-14 Hrastovo spalnico malo rabljeno, zelo ugodn« proda mizarstvo Gluhak, Brezovica. Pohištvo je n® ogled v skladišču: Ljubljana, Florjacska ul. 19- 29710-11 Pozor! Pohištvo »SAVA« Največja izbira posameznih komadov, omar, postelj, kuhinjskih kredenc, rtolcrv, otrolkih posteljic itd. Se priporoča »SAVA«, mizarstvo, Miklošičeva c. 29729-1? Pozor! Pohištvo »SAVA« Največja izbira pohiftv«, spalnic in kuhinjskih opr*» Sprejmemo tudi vsa naročila po konkurenčnih cenah. Se priporoča »SAVA«, m^ zarstro, Miklošičeva c. 29728-n Salonsko garnituro v staronemškem BiogH zelo ugodno prodam. — Tržaška 41. 29935-13 Spalnice, kuhinje in stalo pohištvo o udi p« zmerni ceni — mizarstvo Alojzij Pečnik. Vodnikov* 309, poleg mitnice. St. Vid nad Ljubljano. 29868 O Pozor! Pohištvo »SAVA« Nar*e£f* tebira iičnik vložkov, peresnih modro-cev, modroci, otoman«, kauči, ležalni stoli, okviri« Se priporoča mizarstvo »Sava«, Miklošičeva. 28704-12 /J Beseda 1 Din. davek S Din za šifro ali dajanj« naslova 5 Din Naj man JM znesek 20 Din Radio aparat znamke »Orion« 5 cevni *• proda po nizki ceni. Ponudbe na podružnico Jutni Ptui pod »Malo rabljen«. 29686-9 Radio aparat Hornvphon 3 cevni v dobrem stanju prodam p« ugodni ceni. Bohinc Filift Medvode. 29758-0 Radio Eltz 4 plus 1, radi odpotovali^ ugodno prodam. Naslon Graffv, Beethovnova ulic* 15 III. 29678* HASCHTNENFABRm AUCS8URC-NUBNSERO-A-O- DIESEL MOTORJI stabilni in brodski PLINSKI MOTORJI SAUGGAS — na sesalni plin Zahtevajte ponudbe od zastopnika! MAG ZAGREB Varšavska ul. 11 I ZagrebSki buffet I Krznar I . .»»»i— . ■ M j..«....«..,-,. _____i Beseda l Din. davek i Dla za šifre ali dajanje naslova 5 Din Najmaniš) znesek 20 DId motorno kolo s prikolico, najraje Harley Da vidson 750 cm. Zelo dobro ohranjen, skoraj nov Gasilska četa Bled. 29584-10 Motor FN 500 kub cm, OHW, v te vrstnem stanju, ekonomski. s finim sociusom. gume skoro nove za iz jemno nizko ceno od 5850 din naprodaj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra po »Motor«. 29582-10 Poltovomi avto FOKD poceni naprodaj. — TANKO, Ljubljana, Kapi-4ei tka. 3. 29229-10 Dvotonski avto »koraj nov, uporaba bencina 16 litrov prodam. Poizve »e Slavko Cerar, mehanik, Domžale. 29765-10 Avto Steyer Cabriolrt v najboljšem sta-B!'j, z novimi gumami, — prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jntra. 29975-10 Poltovorni avto znamke »Opel«, v najboljšem stanju, s skoraj novimi gumami ugodno naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 29961-10 Mlada gospa išče posojila 3000 din — vračilo z obrestmi po dogovoru. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Hvaležna 3000«. 29807-16 Nesrečna gospa prcei plemenitega gospoda. da ji posodi 2000 din. Ponudbe pod »Nujna pomoč« na ogl. odd Jutra. 29796-16 s trafiko, izvrstno idoč, i velikim točarinskim in je-stvinskim prometom, v bližini kolodvora, prodamo s celokupnim inventarjem, z dvosobnim lokalom za din 26.000. Poslovnica Pavleko-vič, Zagreb, Ilica 144. 29700-19 Zagrebško gostilno meščansko, renomirano in dobroidočo, najprometnejša točka na Maksimirski cesti, prodamo s celokupnim inventarjem, z zajamčeno nizko najemnino za 28.000 din. Poslovnica Pavlekovič, Zagreb, Ilica 144. 29700-19 Trgovino zobotehniških potrebščin, (zagrebški dentaldepo), prvovrstno sortiran, prodamo z elegantnim inventarjem, z veliko zalogo ocarinjenega importiranega blaga za din 90.000. Informacije: Poslovnica Pavlekovič, Zagreb, Ilica 144. 29700-19 Mlada žena prosi gospoda nekaj pojo-iila za povečanje obrti. Ponudbe pod šifro »Nesrečna« na ogl. odd. lutra. 29882-16 Hranilne knjižice vrednostne oaplrje kupujemo stalno id do najvišjih ?enab ln takolšnjemu plačilu RUDOLF ZORE Linblj&na, Gie<» št. 12. 29884-16 Mesarijo z hladilnico ln gostilno oddam z inventariem zaradi bolezni v najem. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 29521-19 V skupno garažo na Cankarjevem nabrežju sprejmem dva mala Fiat ali slični). Kenda, zavarovalnica Dunav. 29819-19 z Inozemsko prakso, poceni modernizira, čisti Ln popravlja kožuhovino in izdeluje prinešene kože prdti garanciji. Ko-vačič, Mestni trg 8, I. n. 29920-30 Beseda I Din. davek t Oln za *lfrc ali da tanje naslova 5 Din Na)man)š1 znesek 20 Din Realiteta zavod za nakup m pro dajo nepremičnin ie sa mo v LJubljani. Pre ernova 54-1 Teieion 44 20 228 20 »Posest« reantf.ua pisarna Ljubljana MIK osi.Vvs cesta 4,11 'da.is lastn. glasilo »Po sest« Ki izhaja vsakeea i » mesecu V nJem na ponud-oo ve 11 Ko število hiš vil cel parcel v mestu ln na ie4e;l KmetsKlb m ve-'eposestev s točnimi opl-in cenami Kdor supuje ali pro laja nepremičnine nal Ust naroči na gornji naslov Zadostuje dopisnica. 94-2( Vilo na Gorenjskem ob posuj i, letovišče pripravno tudi u veletrgovino prodam. Vprašanja na ogl. odd. Jutri pod šifro: »Gorenjsko 555«. 29721-20 Maribor S. prodam zaradi družinskih razprtij. Vodovodna št. 32. 29806-20 Hišo z gostilno v Šiški prodam. Dopise ni ogl. odd. Jutra pod šifro »Gostilna«. 29816-20 Dve elegantni spalnici orehova korenina, proda — mizarstvo Andlovic, Škofljica. 29795-20 Kupim večje arondirano po možnosti vinogradno posestvo, bodisi na štajerskem ali Do leniskem, biti ne sme preveč oddalieno od žel. postaie. Ali večie stanovanjsko hišo v večiem mestu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro : »Nakup posestev«. 29707-20 Hišo do 180.000 din gotovine, kupim kjerkoli blizu tramvaja. Ponudbe pod »Dvo6tanovanjska< na ogl. odd. Jutra. 29028 20 Posestvo 20 do 25 oralov zemlje, takoj kupim. Ponudbe na naslov: Justin Janez, Hl.iv-če njive št. 10 pošta Go- Limusina O-vel Kapit&n z usnjem ln snežnimi gumami naprodaj. Mesarija Roječ. Moste, Zaloška cesta. 29858-10 Generatorje najboljšega sistema, ti-deiuje za vse vrste avtomobilov ln stabilnih motorjev. Prva jugoslovanska generator-delav-n ?a, LJubljana, Tvrševa 13. 29918-10 Zavarujte Vaš denar! Zemlji le nikdar ni zatajila svoje vrednosti. Zvesta Vam je in varuje Vaš denar in donos. Posvetujte se z menoj. Imam vedno na razpolago dobre stvari. Hiše, vile, različna podjetja, kmečka posestva, parcele za nstvaritev lastnega doma. RUDOLF ZORE Ljubljana., Gledališka ul. 12 29883-16 Lokal prostoren, z dvema izložbe nima oknoma, odstopim centru mesta na najpromet nejši ulici proti povrač'l investicij, eventuelno tudi prevzem trgovske opreme Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Za februar 1941 29811-19 Prvovrstno restavracijo in kavarno najprometneišega zagrebške ga centra, izvrstnoidočo prodamo l velikimi kom fortnimi prostori, z moder nim inventariem in letno teraso v polnem obratu za 225.000 din. Poslovnica Pavlekovič, Zagreb, Ilica 144 29700-19 Dama rvrosl sltuiranega gospoda i000 din posojila. Ponudbe pod »Obresti« na ogl odd. Jutra. 29906-16 Gospodična žefl od dobrosrčnega gospoda posojili 5.000 din. Vrnem po dogovoru. Cenj ponudb* na ogl. odd. Jutra pod »Vrnem«. 29981-1* Tovorni avto 3 do 3 lil pol tone, rabljen, kupim. Pogon na bencin, prednost Ima na nafto Ponudbe poslati r.a naslov Martin Pav-linld, Trnje 13, Brežice. 29923-10 Tovorni avto Ford 2-tonski prodam za vsako ceno. ker nimam garaže. — Turk, Slomškova 27. 29886-10 DKW 100 ccm motor, rabljen štiri mesce, k* nov, klavirsko harmoniko 120 basov, dva foto aparata »Bessa« najnovejša Ostrožnik, trgovina, Pasaža. 29867-10 Tri tonski avto event. samo šasija, dobro ctranjen, kupim. Ponudbe na oei. odd. Jutra pod »Najraje diesel<. 29942-10 Avtornob;le *w©foe od 1 do 6 ton z Diesel in bencinskimi motorji m rizne osebne avtomobile po ugodnih cenah proda zastopstvo KRUPP, O. ZUZFK, Ljubljana, Tavčarjeva uiica 11. 29956-10 Prodam radio Poizve te: Rimski cesta 5 Avorišče, Pangerc. 29348-9 Beseda 1 Din. davek a Din za šifro ali dalanif naslova 5 Din Najmanj znesek 20 Din Ureditev dolgov Izterjavo, inkaso in od-kt»r> terjatev, sodne ln tihe poravnave, dobička nosno — varno naložbe kapitala, preskrbo posojil, knjigovodstvo, bilance. kalkulacije, sploh vse trerovsko - obrtne zadeve vam diskretno uredi koncesionirana "komercialna Disorna ZAJC LOJZE LJubljana, Gledališka 7. 24-16 Posojila dajemo nafini 'lanom in varčevalcem- Ugodni oo poji Vloee obr-stulemr po S Odstotkov V?! var ceva e! brfzr>'3čnr za'a rovanl Zadnsra tMoi Dom« LJubMana Dvnr fcakova 8 Iščemo oo^»r Jen?ke 196 Gospodična prosi dobrega gospoda za 3500 din posojila. Ponudbe Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 20 Din Natakarica simpatična ln poštena, s kavcijo, dobi s 15. novembrom mesto v dobro idoči gostilni na deželi. Eventuelno lahko vzame 2-ostilno na račun. Na slov se izve v vseh poslov. Jutra. 29562-17 Hotel, pension aH kavarno iščem v natem. Cenjene ponudbe na podrož. Jutri na Jesenicah pod »V Sloveniji«. 29688-17 Resno gostilno vzamem v najem, tudi na deželi, takoj ali s novim letom. Točne ponudbe na osi. odd. Jutra pod »Zmožen«. 29862-17 Pekarijo dobroidočo vzamem takoi v naiem. Dopise ni podružnico Jutra Celje pod šifro »Dobra«. 29973-17 Gostilno ali buffet vzamem v naiem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Na prometu«. 29871-17 Javno kuhinjo dobro idočo, oddam v mestu Ljubljani. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Lepa bodočnost«. 29992-17 Beseda I Din. davek 3 Din za šifro al) dajanje naslova 5 Din Naj man IS* znesek 20 Din Novozgrajen hotel z restavracijo in kavarno, naiprometnejšega industrijskega bosanskega trgovske; ga kraja, z 20 komfornimi tujskimi sobami, damo v naiem za več let agilnemu strokovnjaku. Informacije: Poslovnica Pavlekovič, Zagreb, Ilica 144. 29700-19 Trgovina s kanditl in slaščicami, lepo urejena, že več let obstoječa na zelo prometni točki v Mariboru, se zaradi bolezni proda z inventarjem in zalogo. Pripravno tudi za sla Sčioarno ali dellkateso Ponudbe pod »Sigurna eksistenca« na oslasnl oddelek Jutra v Maribo ru. 29020-19 na ogl. odd. jutra pod Dobroidoča gostilna »Protiusluga«. 29723-16 Delniški plašč se ugodno odda, osnovna glavnica din 500 000 brez pasiv, delnice po nominale din 100 tiskane. Vprašati pod »26.000« na ogl. oddelek. 29786-10 m mesarija na prometni točki mesta Metlike se odda takoj v najem zaradi smrti gospodinje. Gostilna Ln mesarija sta dol«> vrsto let na najboljšem glasu ter je na razooiago lep senčnat vrt s kegljiščem. Ponudbe na: Alojzij Prane — Metlika. 29586-19 Meščanski ekspres buffet najprometnejše zagrebške po zicije, dobroidoč, z moč nim jestvinskim in točarin skim prometom, prodamo celokupnim inventarjem, dvosobnim lokalom za din 29.000. Poslovnica Pavlekovič, Zagreb. Ilica 144. 29700-19 Knjigarno in papirnico t antfkvamo m izposojeval no biblioteko, najprometnej ša zagrebška pozicija, bli žim velikih šol in učnih zavodov, prodamo * vsem blagom in inventarjem za 100.000 din. Poslovnici Pavlekovič, Zagreb, Ilica 144. 29700-19 Delikatesno mlekarno prekrasnega konsumnega položaji zagrebškega centra, prodamo z velikim lokalom s celokupnim inventarjem in blagom zaradi odhoda v vojsko za 9.500 din. Poslovnica Pavlekovič, Zagreb, Ilica 144. 29700-19 Lokal kjef Je prej trgovina Bata v Šiški. Celovška cesta 63, oddam. Poizve se v trgovini Rebolj v isti hiši. 29576-19 Trgovino 23 let staro, e popolno opremo za specerljo, ma nufakturo ln galanteri jo, odda ug-edno v najem. Prometni center. Marinčlč, Tržaška c. 83, Ljubljana. 29639-19 Skladišča velika, svetla, suha, v bližini kolodvora, oddati 1. decembra. Ponudb* na ogl. odd. Jutra pod »Skladišče« 2S934-19 Vinotoč dobro vpeljan, brez konkurence. se radi bolezni odda. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Redka prilika«. 29921-19 Skladišča in klet skupaj ali ločeno 100 m2, odda v najem Marinčič, Tržaška cesta 83, Ljubljana 29837-19 Majhen lokal oddam takoj v centru. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 29832-19 Mizarsko delavnico večjo ali primerne prostore, katere preuredim, iščem za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mizarski«. 29831-19 Frizerji pozor! Prodam elegantno opremljen salon v prometni ulici v Ljubljani. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Eksistenca« 29825-19 Delavnico na dvorišču ali podpritličju, oziroma lokal, manjši, Iščem. Naslov pošljite na ogl. odd. Jutra pod »Iščem za tskoj« 29911-19 Skladišča suha, zračna, velika, se takoj oddasta. Ogleda se Poljanska cesta 53. Ljubljana. 29983-19 Enonadstropno hišo , renja vas nad Šk. Loko. novo prodam v Ljubljani. Naslov v vseh pošlo valnicah Jutra. 29769-20 Manjše posestvo kupim na deželi v do brem stan.iu. Navedba cene ln opis kraja. Po nudbe na odlasni oddelek Jutra pod »Hiša v dobrem stanju«. 29597-20 Enonadstropno hišo ali visokopritlično s tro-sobnim in dvosobnim stanovanjem ter vsemi pritlkllnami ali lepo son čno in suho parcelo v bližini periferije Ljublja ne. Ponudbe na ogl. od delek Jutra pod »Soln čna lega 1940«. 29494-20 Lepo posestvo 1 uro od Celja, obsega loče 22 joh lil 500 do 600 sadnih dreves, naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 29561-20 29706-20 Kupim eno aH dvostanovanjske novejšo vUo z vrtom v Ljubljani aH na perife rijl. Obširne pismene ponudbe pod »Plačljivo takoj«. 29917-20 Kupim parcelo lepo, stavbeno, v S toži cah, Ježlcl ali Domžalah. Ponudbe pod »Do 25.000 din gotovine« na oglasni odd. Jutra. 29908-20 Parcelo 2000—4000 m2 zi zgridi-tev delavnic ni periferiji Ljubljme, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj parcela«. 29841-20 Hišo z vrtom, solidno zidano, Ljubljana ali okolica, do 1',0.000 din kupim. Ponudbe na ogl. oda. Jutra pod šifro »Pritlična«. 29989-20 Naprodaj imam trgovske, stanovanjske hiše, vile, parcele v mestu in na periferiji ter kmetska posestva. Pojasnila pri JANČAR, Sv. Petla cesta 7, telef. 47-38. 29946-20 I 2sobno stanovanje oddam s 1. decembrom. Bezenskova 23, LJubljana, Moe te. 29744-21 Enosobno stanovanje oddam -upokojencu, ki bi obiskoval stranke Javite naslov na oglasni oddelek Jutra pod »Ve sten«. 29756-21 Tri sob. stanovanje za maločlansko družino za takoj ili t 1. dec. oddam Vprašati: Dr. Hudoverni-kova 37. (ob Mišičevi ul). 29726-21 Dvosob. stanovanje lepo, *e takoj odda. — Mivka 16. 29730-21 Enosob. stanovanje oddam • 1). novembrom ali s 1. decembrom. Nove larše, pojasnila v trgovini Ban. 29519-21 Oddam še nekaj komfortnih dvosobnih stanovanj s kabinetom za december Tržaška cesta (pri stari mitnici). 29914-21 Mlin s posestvom v bližini Ljubljane, stabilni vodna moč, električna luč, VeČ parcel se proda ali odda v na- .... v . . jem. Ponudbe na podruž- stavbnih v Kranju prodam nico [utra Celje pod šifro P° ugodni ceni. Informacne »Domžale«. S^terš.č, Liubliana, 29963-20 Hiša v St. Vidu se oroda. Naslov v vseh pos!. Jutra. 29860 20 Parcela ob Dolenjski cesti ln v Mostah se proda. Naslov v vseh posl. Jutra. 2985S 20 Moderna dvonadstropna hiša novo zidana, v centru Banja Luke, s tremi komfortnimi stanovanji z balkoni, se radi odpo-tovanja ugodno proda. Frankopanska 21. 29887-20 Vogalna parcela elektrika, vodovod, 1088 m2. severni del, takoj naprodaj. Pojasnila: Tyrševa cesta 99. 29950-20 Naprodaj HI5A, štiristanovanjska, — Cena din 420.00, Bežigrad. HISA, pripravna za industrijo na južnem delu Ljubljane. Cena 500.000 dinarjev. PARCELE, ter razne druge nepremičnine proda reali 3-sobno stanovanje moderno, iako lepo, vodovod, primerno za državnega ali železniškega uradnika v bližini Ljubljane, oddam Naslov v vseh poslovalni cah Jutra. 29893-21 r Odlični mali »SUPER« PHILIPS 430 A Pridite ga posloSat k tvrdki H. SUTTNER, LJUBLJANA Dvosobno stanovanje oddam s 1. decembro n, Aleševčeva c. 24, Ljub ljana VII. 29943 21 Stanovanja Beseda 1 Din davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmaniš' znesek 20 Din nformacije daje pisarna tetni pisarna ADAMIČ, Marinko Udiljak, Banja 1 ubljana, Gosposvet'ka c. Lulia. 29876 20 7. 29949-20 Vdova uradnika ama. Išče stanovanje 1 ali 2 sob s pritiklinarr' Ponudbe na ogl. oddelek lutra pod »Navedba cene*. 29766-21» Hiša št. 98 v I Usnjarno Hišo Bre/irah rrol. Jutra. 29787-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom od dam 1 do 2 gospodoma za takoj. Pretnar. Sv Petra C. 43 29794 23 Sobo opremljeno, oddam »olidni gospodični 15. novembra. Pugnerjeva uL 7/II. nad., levo. 29890-23 Sostanovalko sprejmem v sobo s štedilnikom. Tyrševa 23/11. 29875-23 Sobo za dve osebi z vso oskrbo in kopalnico oddani takoj aH pozneje. Borštnikov trg l-II. desno. 29905 23 Opremljeno sobo strogo separiran vhod, oddam. Razpotna 6, Trnovo. 29951-23 Lepo opremljeno sobo primerno za gospodično takoj oddam. Naslov v vseh posl. Jutra. _ 29797-23 Opremljena sobica se odda. Mestni trg 5. 1 29799-23 Lepo, prazno sobo souporabo kopalnice in balkonom oddam. — Naslov v vseh posl. Jutra. 29778 23 Enosob. stanovanV blizu sredine iščem. Za posredovanje plačam 300 din. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Okrog ^00«. 2999 4-21 a Enosob. stanovanje išče stranka dveh oseb v Šiški ali okolici za 15. november. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mirni«. 29957-21a 'uAi Stavbno i^rcelo 2000 m2 v Mcž:ci proti takojšniemu plačilu ugodno _ ^ prodam. Ponudbe na ogl. j p^v^-j AVEC, sodno za »Takojšnia gotovina« Beserta 1 Din d- vek :• Oln '.a 'ltro aii daiar.it nan '.a Mirt ali dajanje ne. prodam. Interesenti ia-' din. Popis in kraj pcs'stt> naslova 5 Hin N?rr.au!š' " na ogl. odd. Jutra pod znesek 20 Din »Me;ar z deže'e» ' __ 29025 20 ite svoj naslov ogl. oddel. Jutra pod »10000 m2« 2973 4-20 Stavbno pofcelo 1000 m2, nad kolodvorom v Kranju, prodam. Informacije: Škofja Loka. S-iha 87. 29732-20 Mcla vila na Bledu se ugodno proda. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 29698-20 Enoscbno Parcclo rb Ce'ovV:i cesti pro- suhe dam. PiMte na ogl. odd lista psd »Iluplm 29326 20 Jutra. 29776-23 Uči teli'ca, dipl. tue ie--ike, odda op:eml,eno sobo tudi z vso eskrbo 2—3 boljšim diiaki njam, gospodičnam. Pomoč pri učeniu. Center. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 29733-23 Sobo opremljeno, s posebnim vho dom, takoj oddi Livrih, Rožni dolina c. XVII. št. . cena 200 din. 29760-23 Sostanovalca (ko) takoj sprejmem. Poseben vhod, souporaba kcpal-nice. P. K- Laniruso-va 11, priti. 29852 23 Sostanovalko pošteno, sprejmem. Loboda. Rožna dol. c. II, št. 38 29863-23 Prazna svetla sobica se odda. Naslov v vseh posl. Jutra. 29356 23 Opremljeno sobo ^a eno ali dve oeebl b hrano ln souporabo ko-oalnice, oddam. Sokol-ska ul. 8-1. levo, Prule 29861 23 Gospoda sprejmem na stanovanje H-l:oi. Cankarjevo nabrežje 1 IV., Kušar. 29977-23 Sobo -nodemo opremljeno, — •nirno ln čisto — s so-"rv->rabo kooalnice, od dam boljčemu gespedu s 15. novembrom v bll-Mnl Tabora. Naslov v •.Tseh posl. Jutra. 29933 23 Opremljeno sobo lepo, s kopalnico, poseben vhod, event. prazno, oddam boljši osebi. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 29953-23 Opremljeno sobo z vhodom s stopnic oddam boljšemu gospodu. Naslov v - vseh poslovalnicah Tutra. 29988-23 Svetlo majhno sobo oddam čez dan odsotni osebi. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 29985-23 Sobo elegantno opremlieno, strogi center, kopalnica, oddam takoj gospodu. Vprašati Grčar. Pražakova 10, pritličje, levo. 29980 23 7saka beseda 50 par zs dajanje naslova 5 Din najmanjši znesek 15 Dir Toplo sobo » posebnim vhodnm v bllfilnl glav. kolodvora Iščem s 1. a'i 15. nov. Naslov: I. M. Delavski dom UL 29568 23a ftanovan^e sončno, oddam s 1. decem'. rom Dolenjska ce.ita 87, Rudnik. 23746 21 3sobno stanovanje z uporabo vrta oddam. Hišo v centru ali več mar.j:-ih blizu centra kupi n v vredn-stl 3kupno 3 milijone. Ponudbe poslati na ogl od delek Jutra pod »Prodal sem veleposet t vo'. 29929 20 Parcelo od 50 003 do £0 000 proti St Vidu ali Jožici k-'- Mcse no C43 din. Iafor- pim takoj, še danes po- macije pri hi5nilcu. Go nudite cgl. od. Jutra nod riika 29 O^led od 2. do »Podedoval-. 20927 20 5. ure popoldne 29750 21 W bt doJa a° 6"., do Trisobno st^novonie din 300.000, ?iška. Bcfl s poselsko sobo in kopal- . grad. Kc-deljevo, kupim nico, v visokem pritlič u. lidni gospodični. Ogled od ln pla-am v gotovini. — odd-m za december m rni 12.15 do 13.30 in od 18. Ponudbe poi »Industrij stranki. Več se poivve pri , zvečer naprej. — Naslov v ski ravnatelj« na ogl. hišniku v Jesenkovi 2. vseh poslovalnicah Jutra, odd. Jutra. 29924-20 29885-21 1 29805-23 I epo svetlo sobo z mrzlo in toplo vodo. poseben vbod, 5 minut od banovine, oddam stalni osebi. Skrabčeva ul. 5. 29703-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom oddam takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 29517-23 Opremljeno sobo lepo, v ccntru, oddam so- Sobo oddam ->n1 ali dvema gospodičnama z v=o o=krbo. Ravnikar, Poljanska c. 51. 29903-23 Sprejme se ?no ali dve solidni gospodični kot sostanovalci v zračno sobo. Naslov z vseh posL Jutra. 29930 23 Opremljena soba velika, se odda s 1. decembrom v bližini Dra-me. Naslov v vseh posl. Jutra._29916 23 Opremljeno sobo za 2 osebi oddam takoj. Tržaška cesta 83. 29838-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodoii oddam 15. novembri. Štiri trg 32 I. nadstropje . 29842-23 Sobo elegantno opremljeno, s posebnim vhodom v centru, takoj oddam. — Naslov v vseh poslovalnicah Jut<-i. 29836-23 Prazno sobo s kopalnico, event. bre* oddam 15. XI. ali 1. XII. Dvosob. stanovanje ali dve prazne sobe išče se v centru. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prazne«. 29692-231 Sobo išfe talroi boljši potpodJg-na, po možnosti v bližini Delavskega doma. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Za 1—2 mesca«. 29803-23a Beseda 1 Din. davek S Din. za šifro ali daiar.ie aaslova 5 Din Najmanjši znesek 20 Din Glasovir znamke Lauberger. kratek, prodam zaradi selitve. Je skoro nov. železna konstrukcije, krasen eias Dobra 1c. Maribor, Aškerčeva 16. 29564 2« Beseda 1 Din davek 3 Din za šifri ai! daianje naslova 5 Din Najmamšl znesek 20 Din Izjava Podpisani Franc Vode-nik. tovarniški delavec pri Westnu, Trnovlje št. 181, obžalujem, da se-m d>olžll FrančLJko Lipov-šek, žena tovarniške ca delavca lz Sp. Hudin^e št. 81 neupravičeno tatvine 200 din. ter prekll-cujem te žaljivke ln se ji zahvaljujem, da Je od stopila od obtožbe. Vo-denik Franc, 1. r. 29510 31 Preklic Podpisani obžalujem tn prekiicujem, kar se^ia ro-vorll žaljivega o g. Rožiču Jakobu, vojnemu in validu. Slov. Jarornik. Triplat Albin, s, r, tovarniški delavec. 29530 31 Boljša vdova srednjih let, spreime boljšega starejšega onemoglega upokojenca v dobro dosmrtno oskrbo in starostno ne jo — gre pa tudi kot gospodinja in negovalka na n t-gov dom. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zadovoljna jesen«. 29818 31 Lepo sobo iščem za starejšo damo pri boljši osebi, katera Je po možnosti sama. Ponudbe na »ogl. odd. Jutra pod »Priključek«. 29738 23a Mlad gospod Išče kot scfctanovaJec mesto za prvi december -r.mo pri domačem sinu. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Točen ln stalen«. 29782-23a Sobo v centru ali v bližini centra, iščeta trg. pomočnika z vso oskrbo za 15. novem ber. Navedba cene pod »Točna plačnika 66«. na ogl. odd. Jutra. 29697-231 Na Jezici aG Brezovici išče opremljeno sobo s hrano uradnik. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »1. december«. 29845-23a Opozorilo! Nikdo ni opravičen sprejemati zame r.arošila za napravo koledarjev. Rudolf Kraovec, knjigovez, LJubljana. 29781 31 Kateri starši imajo dobrega sinčka, ki bi hotel svoje knjtee, ki Jih Je rabil v H. razredu meščanske šole, podariti revnemu dijaku, kl Jih nujno rabi. S prav dobrim uspehom Je dovršil prvi razred, v drugem pa Je bil v dveh predmetih, imenovan, ker revež nima knjig. Pomagajte mu! Mama, kl leži bolna, mu ne mere pomagatL Oddajte knjige aii pa prispevke v ogl odd. Jutra., kjer dobite lahko tudi njegov naslov! 29940 31 Beseda 1 Din. davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din Naj man JM znesek 20 Din Javna dražba hmeljskih parcel bo dn« 10. novembra 1940 v Žalcu.. Naprodaj tudi večj« posestvo. Pojasnila daje g. Gorjanc Franc. Žalec. 299«-» Javna dražba najdenih predmetov bo 4. novembra ob 9. uri na le-lezniški postaji Ljubljana. 29822-31 Iščem sobo * dobro domačo hrano ra posebnim vhodom v centru. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mlad uradnik«. 29843-23a Eno ali dve prazni sobi iščem la takoj v centru mesta. Tudi 3-sobno stanovanje ni izključeno. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »Krojaštvo«. 29830-23a Dijaške šobe Dijakinjo sprejmem v dobro oskrbo, četudi samo čez zimske za Bežigradom. Vprašati , mesce. Center. Naslov Tyrševa 31, mlekarna. I vseh podovalnicah Jntra. 29S27-2J I ----- 29835-22 Beseda 1 Din, davek S Din za šifro ali dajan]« naslova 5 Din Najmanjit znesek 20 Oln Prodam lepe bike od 8 do 14 mesecev, lepe junice, deloma brej« in krasna teleta od prvovrstnih krav, ▼ starosti 2 meseoev, vse čistokrvne montafonske pasme z rodovniki. Pojasnila pri upravi Ing. Mllaa Lavrenčlč, Verd, p. Vrhnika. 29619 27 Pes, ovčjak, temnorjave barve, 6 mesecev star, sliši na im« »Roni« se je zatekel. Kdor ve kaj o niem naj javi roti nagradi na naslov: Logatec. VHM-V v proti Tršar. 2 1 Beseda 1 Din, davek o Din sa šllro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 20 Din Mala tračna žaga (Schweifsagej za reza nje desk do 60 mm debeline in do 1 m širine, malo rabljena, nem ški Izdelek, se poceni proda. Ludvik Ileršič. LJubljana. Cesta 29. ok tobra 13. Telefon 37-54 29635 29 Stružnico »kobelni stroi (Scheping) reslcalm stroi, manjši vrtalni stro), dobro ohranjeno id le malo rabljeno, kupimo. — Ponudbe z popisom stroja poslati na ogl. odd. Jutra pod »Stružnica«. 29173-29 Specialne lupilne stroje (Sch&lmaschlnen) za ječmen, proso, grah, lečo, vse z enim strojem ter DOMAČE MLINE za ročni in motorni pogor za moko, dobavlja krat koročno Ludvik Ileršič Ljubljana, Cesta 29. okt 13, Telef. 37 54. 29636-29 Anker šivalni stroj in Central Bobbtn za š: vil je krojače. čev ljarje tudi za enttanje z eno ln dvema iglama za robčke Rabljeni stroji z do glm ln okroglim čoln;čkom od 300 din naprpj vedno na zalogi Prodaja »TKI GLAV«. Resljeva 16 29S1J 29 Posestvo z gostilno Zakaj Te ni bilo 2. 11. v La. Čakala do 4. ure. 29804-24 Irena Pričakujem }. XI. Hvala Vam. 29896-24 Državni uradnik mlajši, osamljen in skro men, abstinent in neka dilec, išče zgolj resnega znanja z iskreno, naravno damo. Dopise oglasnemu odd. Jutra pod »Razočaran«. 29983-24 Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 20 Din Mlad gospod simpatičen v drž. službi želi poznanstva osamosvojene gospodične, radi ženit ve. Ponudbe s sliko na ogl. odd. Jutra pod »Idealna«. 29684-25 Gospodična - uradnica neoporečne preteklosti z lastnim posestvom, želi radi pomanjkanja znanja, spoznati Inteligent nega gespoda s stalno najraje drž. službo v svrho ženitve. Samo res ne neanonimne ponud be poslati na ogl. odd Jutra pod »Plemenit ?;na*aje. Tajnost zajamčena. 29800-25 Gospod srednjih let želi znanja z gospodično ali vdovo primernih let. Sem neomade-ževane preteklosti s kapitalom 30.000 din. Iščem znanja radi takojšnje ženitve. Ker pa radi službenih razmer nimam prilike za poznanstva, ga iščem tem potom. Katera gospodična ali vdova misli resno, naj pošl'e svoj cenjeni naslov m slike (brez slike ponudbe nt pridejo v poštev) na ogl. odd Jutra pod »Korajža«. 29866-25 Ortto/ac*r> pouk " /grany Izrabite priliko Partija šivalnih strojev prvovrstnih znamk z garancijo je po izredno nizkih cenah naprr daj pri »Prometu« nasproti Križanske cerkve. (Odpr to tudi od nedeljah dopoldne). 29774-2 .•» Pisalni stroj Ideal z valjem 60 cm, odlično ohranjen nudi ugoč no Toroedo, Miklošičeva cesta 18. 29773-29 Elektromotor jakosti 5 do 6 konjskih sil ali tudi več, dobro ohranjen ' kupim. Ponudbe na ogl. od del Jutra pod »Elektromo- . tor 220 voltov«. 28714-29 i Šivalni stroji »Jax« so že skozi 60 let znani kot naiboljšj. Rabljeni stro ji vedno na zalogi. Ivan Jax in sin, Tyrševa cesfa 36. 29742 29 Ženitve in možitve boliših krofov posreduiemo vestno, solidno in strogo diskretno. Odlična izbira! Intormativne prospekte poš-liemo proti nakazilu 10 din j znamkah diskretno. — REZOR, Zagreb, pošta 3. 279701-25 Eleganten industrijec zagrebški Slovenec, 35 let, želi poročiti Slovenko, dobro situirane rodbine, lepo črnko, črnih oči, bele polti in čiste preteklosti. Ponudbe diskretno: »REZOR« Zagreb, pošta 3. 29701-25 Strojno podjetje Ing. gsrštsssr Ljubljana, Sv. Jerneja ulica 18 izdeluje VODNE TURBINE žage, mline trans-misije, dvigala itd. »Drobilec« doh.ro ohranjen in malo rabljen, kapacitete od 6 m? do 7 m3 na uro, teža 4500 kg je naprodaj. Turn-šek Andrej, Polzela. 29717-29 Pisalni stroj kovčeg »Continental« — skora' nov, prodam za 2100 din. Naslov v vseh posl Jutra 29347-2S Čevljarski stroj malo rabljen, se proda Naslov v vseh posl. Ju tra. 29857 2f Gg, ključavničarji, elektromonterji pozor! Specialne elektromotorje z prestavami na razne brzine do 30.000 obratov na minut© s oregibajočo se osjo (Biegsame Vvel le) za vsakovrstno orod je in dobavo istega po originalnih tovarniških ce.nah dobavlja kratko ročno Ludvik Ileršič. Ljubljana. Ce?ta 29. ok tobra 13. Telefon 37 54 29855-29 ljubljanski trgovec dobro situiran, lastnik ma-nufakturne trgovine, 36 let, brez dolga, želi poročiti simpatično, dobro situirano eospodično, trgovskega duha. Informacije in ponudbe sprejema diskretno: REZOR Zagreb, pošta 3. 29701-25 Inteligenten gospod dobre narave, dobro situiran zavarovan, s privatno pro-fesiio, bi poročil dekle ali vdovo v starosti od 30—35 let inteligentno, dobre preteklosti. Dopise s fotografijo in opisom poslati na na,slov Kosta Markovič, priv. uradnik, Požarevac. 29704-25 Dve gospodični lastnici lepih posestev, samostojni. se želita poročiti. Resne ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod značko »Posestnici«. 29965-25 Gospodična stara 20 let, s premoženjem din 80.000, želi v svrho ženitve poznanstva z goe podom, najraje državnim ali železniškim uradnikom. Resne ponudbe Je poslati na podružnico Jutra v Celju pod značko »Sreča-. 29966-25 Dobrosrčen iskren, 29 leten gospod, v službi, želi radi ženitve spoznati dobrosrčno go spodično. prijetne zunanjosti, do 26 let, po možnosti z nekaj gotovine ali službo. Resne ponudbe s sliko na ogl. oddel. Jutra pod »Res iskren vzoren mož«. 29955-25 lahtevajte t>retp/ačen ren/tri ilMlB ds.o.j. ZO/. frorn/ce g/as/, HARIBORst 10» /Tli SREBRO, DRAGE KAMNU in vsaKovrsint ZLATO Kupuje oo nai'.'isnn ;ena- JOS E6ERLE u,juo.jana l"yrševa < -vs^a^n ^ntoia »Silno« Od Vas je n!visno. imate obleko vedno '"»t novo zato jo pustite redne Kemično čistiti ah barvati v tovarni JOS. REICH Ljubljana Poljanski nasip 4-fc Pralnica Svetioiika nicc OKAMA MAZILO iz zdravi.nih zelišč čudovit uspeb pri ranah, opeklinah, ožuljenjlh. volku, turih in vnetjib itd za nego dojenčkov pri kožnem vnetju lzpu ščajih ln hrastah na temenu. za razpokane prsne bradavice Dobi se v vseh lekarnah in dro-rerijah. Iščemo samostojne | in agilne upravitelje za naša banovinska in sreska prodajna skladišča. — V poštev pride oskrbovanje z našim novim, epolial-nim, sedaj nadvse aktualnim blagom, ki se zahteva m prodaja v velikih količinah. Dosegljiva cena in neobhodna potreba po predmetu nudita možnost nitrega in dobrega zaslul-ka, kar daje našim upraviteljem stalno in sigurno dolgoletno eksistenco. Strokovno znanje ni potrebno. Za prodajo je izdelek odobren od pristojnega ministrstva in je absolutno brez tekmeca, ker je edinstven. Kupci so brez razlike vse ustanove, obrti, trgovine, industrije, zasebniki itd. Resni interesenti, ki premorejo primeren kapital do 20.000 din, naj nujno predložijo utemeljene ponudbe s točnim opisom kraja stanovanja, kakor tudi rajona, na katerega re-flektirajo, ter z označbo razpoložljive gotovine na Publicitas, Zagreb, Ilica 9, pod »Novi industrijski proizvod«. ■ Prostovoljna Novi naslovi tTrančiškanska nI. S. ----—^ t t. .. .(TJ hiše št. 102 v Metliki se vrši dne 9. nov. 1940 ob 11. uri v pisarni javnega notarja v Metliki. Dražbeni pogoji so na vpogied v pisarni. lUU" ■ iia iii*.. 1200 m2 na obali V najlepšem znanem letovišču Hrvatskega Primorja Vam zidamo vilo. Stavbena sezona traja vso zimo. — Oglejte si načrte ln pogoje. Naslov pri ogl. odd. »Jutra«. IZREDNA PRILIKA! DOBRA INVESTICIJA! v centru, prvovrstno, res dobro idočo ODDAM z bogatim inventarjem za din 100.000.—. — Ponudbe na ogl. odd. »JUTRA« pod »100.000«. VEŠČAM VELIKA IZBIRA radioaparatov najboljših znamk »BLAUPUNKT«, »SACHSENWERK« itd. Prodaja tudi na obroke! »Tehnik" Jos. BANJAI, Ljubljana — Miklošičeva cesta 20. Velika zaloga otroških vozičkov. Lasno mazilo ITCIFcl 99 pospešuje rast las na plešah. — Že 20 let znanstveno preizkušeno in kronano z dokaznimi pečati. Največji dokaz je ta, da so na 30-letni pleši ponovno zrastli lasje. Cena din 68.—. Samoprodaja za Ljubljano: Cesta 29. oktobra št. 19. Samoprodaja za Maribor: Slovenska ulica St. 16. Ponudbe brez priložene znamke za odgovor ne pridejo vpoštev. vse, ki se zanimal© ss modo, da sem OTVORIL novo modno krojačnico na GOSPOSVETSRI C. 12. Lombar Alojz ml. Beseda 1 Din. davek i Din za šifro ail ciatan,1* naslova 5 Din Najmaniš' znesek 20 Din Kislo zelje novo prvovrstno v sodo klh. dobavlja po naro čilu in nalnižjl ceni Uu stav Erklavec Ljubila na Kodeljevo Povšeto va 47. tel 25-91 226-33 Kislo zelje, repo po znižam cenj prvovrstno dobavili » sodih Homan, Ljubljana, Sv. Petra cesta 81. teleion 35-39. 233-33 OREHE cele in cvetlični med dobite v MEDARNI, Ljubljana, Židovska ul. 6. 29352-33 Jabolka obrana, zimski gambo-vec, bobovec in drage dobre trpežne vrste raz pošilja Cehner Henrik, trgovec Libeliče, Koroško. 29481-34 Vsaka oesečla 2 Din da ve* 3 Din za dajanjr naslova 5 Din nalmani §1 znesek 20 Din Gospodje ki ste se naveiiiali samskega življenja, pošljite svoj dopise na oglasni oddelek Jutra pod »Dve mladi gospodični vas raz vedre«. 29592 24 znane odvetniške pisarne. v mestu, s sedežem okrožnega sodišča. Naslov se izve v vseh poslovalnicah »Jutra«. MOŠKI! Pri spolni neaposoonostt, pri spolni slabosti poskusite hormonske pilule »ITORMO-SEKS« Dobivajo se v vseh lekarnah. SO pilul 84 din, 100 pilul 217 din, 30« pilul 560 din. Zahtevajte samo prave in originalne HOUMO-SEKS •»ilule! Ho pošti diskretno razpošilja Lekarna Bahovec, Ljubljana. Glavno skladišče: Farm sem. laboratorij »VIS-VISIT« Zagreb. Langov trg 3. Ogl reg S. »r 5648-3* poslovalnica za nakup in prodajo nepremičnin — nadzorstvo in uprava hiš nudi KUPCEM kakor PRODAJALCEM najdšskretneje brezplačne informacije. Zveze po vseh mestih Jugoslavije. Opravlja vse posle za katere posloven človek nima časa. Posluje v LJUBLJANI, Emonska c. 25. SPO Nedelja v znamenju nogometa Dva dogodka v Zagrebu Mednarodna nogometna tekma Nemčija—Jugoslavija s pred tekmo med juniorji SNZ in KNS Vsa pozornost športne javnosti bo danes obrnjena v Zagreb, kjer bosta v popoldanskih urah na igrišču Concordije dva velika dogodka v nogometu. Oba bosta velikega pomena posebno za nas Slovence, ker bodo ta dan poleg naših najboljših nogometašev, ki bodo odigrali meddržavno tekmo z Nemčijo in katerih uspeh nam je prav tako pri srcu kakor bratom Hrvatom in Srbom, prvič nastopili tudi naši izbrani nogometni juniorji v reprezentančni tekmi proti juniorjem Hrvatske. Hrvatska jun. — Slovenija jun« Kot uvod v veliko nogometno prneditev med Nemčijo in Jugoslavijo se bo ob 12.30 pričela ta reprezentančna tekma, ki naj pokaže, katera izmed obeh narodnih nogometnih zvez ima boljši naraščaj in ali se more v dogledni bodočnosti računati, da bodo Slovenci lahko postavili Hrvatom nasproti enakovredne partnerje. Slovenska juniorska reprezentanca je bila po nekaj pripravah — Hrvati jih niso imeli niti toliko — pripravljena nadvse skrbno in premišljeno, tako da je upravičena nada, da bodo mladi zastopniki slovenskega nogometa uspešno prestali ta ognjeni krst v merjenju sil med bodočimi nogometaši Hrvatske in Slovenije. Napovedovati v naprej, kdo bo zmagal in kako visoka bo zmaga tega zmagovalca, se ne more niti približno, ker je to prvo srečanje take vrste, razen tega pa bo vsa ta mladina danes morala nastopiti v areni, v kakršni še ni nikjer nikoli. To velja vsekakor še v izdatnejši meri za slovenske kakor za hrvatske juniorje. Zvezni kapetan SNZ ln vsi, ki so videli to našo izbrano enajstori-co zaigrati, so prepričani, da jih ne more doleteti katastrofa. Upajmo torej, da nas res ne bodo razočarali in pokazali vsaj lep nogomet, kar je nazadnje najbolj važno ... Tekma velikih enajstork Za to juniorsko predstavo bosta ob 14.30 nastopili reprezentanci Nemčije in Jugoslavije za četrti meddržavni nogometni dvoboj. Kakor smo že pisali, so se dozdaj Nemci in Jugoslovenl na zelenem polju srečali trikrat s takšnimi izidi, da ima sedaj Nemčija dve dobljeni tekmi in razmerje golov 9:5, Jugoslavija pa eno izgubljeno z obratno negativno razliko. Današnja tekma bo torej rešila vprašanje, ali bodo Nemci še povečali svojo prednost, ali pa bo našim uspelo izenačiti število zmag. Razen tega gre v tej zagrebški tekmi še za drug važni obračun, in sicer za revanšo po izredno hudem porazu (1:5), ki so ga naši izbranci približno pred letom dni doživeli na istih tleh, na katerih bodo spet nastopili danes. Nemška izbrana enajstorica je letos odpravila 8 mednarodnih srečanj z več ali manj prav dobrimi rezultati, kar pomeni predvsem, da so njeni igralci v najboljfii kondicijL Ker je moštvo sedaj sestavljeno iz vseh najmočnejših predstavnikov v nogometu, se vidi, da so se Nemci za to tekmo zelo pripravljali in jim je mnogo na tem, da jo bodo odigrali v svojo korist. Nemško moštvo je predsinočnjlm prispelo v Zagreb pod vodstvom dveh članov sa-veza in državnega trenerja ter je nastanjeno v hotelu Esplanade. Kakor zatrjujejo, bo enajstorica bržkone nastopila v najavljeni postavi. Naša enajstorica letos ne gleda na tako lepe uspehe kakor Nemčija, enega pa ima za seboj, ki pride baš za današnje srečanje zelo v poštev. To je njena zmaga nad nemško reprezentanco sredi aprila na Dunaju, kjer so naši tesno, toda zasluženo, zabeležili 2:1. Prav zaradi tega pa se mora pričakovati, da bodo Nemci tudi s svoje strani storili vse, da popravijo ta poraz, ki so ga takrat »zakrivili« večinoma njihovi dunajski tovariši. Naša enajstorica je bila v zadnjem hipu nekoliko spremenjena, in sicer bo v levi zvezi namesto Ace živkoviča zelo verjetno igral Wolfl iz G raci jonskega, v kombinaciji pa je tudi Vuja^-dinovič iz BSK. Tekmo bo sodil italijanski sodnik ScarpL Skromen domači spored Na domačih nogometnih igriščih bo da^ nes prav malo dogodkov, v giavnem nekaj prvenstvenih srečanj na deželi in za juniorje ter dve pokalni tekmi v Celju. Med temi so naslednje: v Duplici: Kamnik—Ljubelj ob 10. In na Jesenicah: Kovinar—Slovan ob 14.30 na igrišču Bratstva. Juniorji bodo igrali samo v celjski tn mariborski podzvezi, in sicer v Celju: Jugoslavija—Celje ob 10. na igrišču Olimpa in Atletik—Olimp ob 9. na igrišču Atletikov ter v Mariboru: Maribor—Rapid ob 10. na igrišču železničarja. Na Olimpovem igrišču v Gaberju bosta popoldne dve zanimivi tekmi za pokal celjske nogometne podzveze. Ob 13.20 se bo pričela tekma mod Atletiki in Jugoslavijo, ob 15. pa tekma med SK Celjem in Olimpom. V ostalem je s tem tudi precej izčrpan športni spored današnjega dneva. Za zeleno mizo pa se bodo danes dopoldne v Ljubljani vsedli predstavniki drsalnih zvez iz Beograda, Zagreba in Ljubljane, ker hočejo zdaj dokončno urediti vprašanje vrhovnega drsalnega foruma v državi, ne glede na to. da enega takega že imamo, s katerim pa Srbi in Slovenci niso zadovoljni. Prav, pa imejmo dva, saj to v obilici' podobnih ustanov ni največja nesreča! Velike kasaške m galopu© dirke bodo v dnevih 10. in 12. t, m. na Hev^esovem stadionu V nedeljo 10. t. m. in v torek 12. t. m. bo priredilo Kolo vozačev in jahačev v Ljubljani na novem Hermesovem stadionu velike kasaške in galopne dirke, ki bodo prva prireditev te vrste v Ljubljani, že zdaj opozarjamo občinstvo na to, da te vrste prireditev niso samo športnega značaja, temveč tudi velikega gospodarskega pomena, ker posredno pospešujejo konjerejo. O sporedu samem smo izvedeli dozdaj, da bodo prvi dan na sporedu: mednarodne kasaške dirke za nagrado 4000 din, dir- ke dravske banovine za nagrado 3000, dirke za darilo mesta Ljubljane za nagrado 2500 din, spominska dirka Rudolfa Waren-Lippitta za nagrado 4000 din itd. V torek 12. t. m. bodo še dirke Hermesa iz Ljubljane, hesat vožnje za nagrado 3000 din, dirka Zagreba za nagrado 2400 din, dirka Ljutomer-handicap za nagrado 2000 din, dvovprežna vožnja Št. Jernej za nagrado 3000 din itd. To bodo glavne točke tega privlačnega dvodnevnega sporeda, o katerem bomo podrobno še pisali. Glas kolesarfev s severne me je Iz Slovenj Gradca pišejo: že iz časopisja ste lahko posneli, da v našem kolesarskem športu ni vse v redu. Odstop predsednika SKZ g. podpolkovnika Jakliča, ki je odstopil že pred tedni, a zveza o vzroku svojih članov ni obvestila, je tudi deloma slika razmer, ki vladajo v našem kolesarskem športu. Na dirki Koroške kolesarske podzveze okoli Pohorja je prišlo do spora zaradi tega, ker je tajnik zveze g. Otrin vodstvu dirke slovesno obljubil. da bodo na dirki zastopani vsi dirkači, ki so vozili na dirki okoli Srbije. Z zaprepaščenjem pa je sprejela podzveza vest, da sta prišla le Gartner in Golob od one obljubljene devetorice. Zakaj ni star-tal Peternelj? Dejali so, da je bila kriva — blesura. Ko se je poleglo to prvo razburjenje, je nastalo novo po povratku naših dirkačev z dirke po severni Srbiji. Koroški kolesarji, ki so priredili eno najlepših in najbolje uspelih dirk v letošnji sezoni, so se čutili užaljene, ker vodstvo Zve- ZAHVALA ob bridki Izgubi drage mame, stare mame, tašče, tete, gospe Marije Zaje roj« Ddiiilek bivše mesarice vsem, ki so počastili spomin naše nepozabne pokojnice z molitvijo in cvetjem, nadalje čč. duhovščini sv. družine v Mostah, gospodu zdravniku dr. Ahčinu, pevskemu društvu »Ljubljana-Moste«, ter vsem onim, ki so na iadnji poti spremili našo ljubljeno mamo k večnemu počitku. Maša zadušnica se bo brala v farni cerkvi svete družine v Mostah v torek 5. novembra 1940 ob 7. uri zjutraj. žalujoče rodbine: Pavčič, Zaje, Dolinšek in ostalo sorodstvo. NAJLEPŠE ČTIV0! Raoljen. Kl&bund Broširana knjiga: din 10.-Vezana knjiga, din 15.- Zgodbe brez groze Piotr-Rasputin Raoljen: £ma ¥Ojf»a Thompson. Majeneva: Rudarska balada ZALOŽBA »CESTA" LJUBLJANA KNAFUEVA ULICA 5 ze na dirki ni s prevelikim navduSenjem skrbelo za poverjene jim dirkače. Za nedeljo 10. t. m. je sklican občni zbor v Beogradu. Koroški kolesarji zahtevajo, da se pred tem občnim zborom skliče izredni občni zbor, ki naj razčisti spor v zvezi in pokliče nazaj g. podpolkovnika Jakliča, moža ki si je pridobil za napredek slovenskega kolesarstva nevenljivih zaslug. Korošci niso proti sporazumu s Hrvati in Srbi, so pa proti »diktaturi« v SKZ, kajti kljub temu, da nas loči od občnega zbora le še 7 dni, ni smatrala zveza za potrebno, da bi obvestila o svoji nameri svoje člane. Pred dnevi je bila tukaj izredna tajna seja koroške podzveze, ki je sprejela važne sklepe, o katerih pa za enkrat vodstvo neče dati nikake izjave. Se k tableteniškemu turnirju v Mariboru. Prejeli smo iz Celja: V dne vrnem časopisju je bilo objavljeno, da je moštvo ljubljanske Mladike na nedeljskem table-tenlškem turnirju v Mariboru vodilo proti SK Celju z 2:0 in je Mladika prepustila zmago SK Celju, ker je moralo njeno moštvo oditi na vlak. Ta trditev ni resnična. Nekaterim menda ne gre v račun zmaga SK Celja in skušajo stvar prikriti na omenjeni način. Res je namreč, da so Celjani vodili z 2:0, ln sicer je Karli Vrečič z odlično igro premagal Krečiča z 2:0, Edi Vrečič pa je enako odpravil Bel alta. Brata Vrečiča, Lati-novič in šifer so dokazali s svojo igro v Mariboru, da 30 Ljubljančanom enakovredni ln so minuli oni časi, ko so bili Celjani vabljeni na turnirje samo zaradi števila in plačila prijavnine. — L. Iz Zbora nogometnih sodnikov. Opozarjajo se vsi gg. sodniki, ki se nameravajo udeležiti reprezentančne tekme Jugoslavija: Nemčija v Zagrebu, da so jim proste vstopnice na razpolago proti sodniški izkaznici v Zagrebu, Zrinjevac 17-U. nadstr. Smučarski klub Ljubljana, V ponedeljek 4. t. m. seja tehničnega odbora ob 20. v kavarni »Emoni«. Prosimo polnoštevilno in točno! Kajak klub I.jubljrna ima v torek 5. t. m. ob 20. pri jSckclu«, Pred škofijo, svoj redni občni zbor. Vabljeni tudi vsi prijatelji kluba. Odbor. Postani in ostani član Vodnikove družbe! ZAHTEVAJTE PROSPEKTE IN BREZOBVEZEN OBISK INŽENIRJA! JUiOŠKODA A. D. ZAGREB, Boškovičeva 32-1 Telefon 4>3-0« ima serijske izdelke kct so elektromotorji, Dieselovi in plinski motorji, črpalni in razsvetljevalni agregati, kolesa za ozkotirne železnice, matični ključi, nakovala, precizno orodje, posnemalniki itd. V STALNI ZALOGI V NAJNOVEJŠIH VZORCIH V NAJVEČJI IZBIRI V NAJBOLJŠI KAKOVOSTI IN PO NAJNIŽJIH CENAH CENIK »N VZORCI ZASTONJ NAJVEČJA DOMAČA TRGOVSKA HlSA V JUGOSLAVIJI CELJE 20 .SUKNO KAMGARN, VOLNENO, FLANEL, BARHENT, PLATNO SVILA, DELENI. y bližini Zagreba, zelo dobro vpeljano, moderno urejeno, kapaciteta do 5 milijonov opeke in strešnikov prodamo po zel® ugodnih pogojih. Za Informacije se izvolite obrniti pismeno potom oglasnega oddelka lista pod »Opekarna«. Elektroinžeulr Slovenec, za komercijalno delovanje se sprejme. — Reprezentativna pojava predpogoj. — Ponudbe pod »Začetnik« na ogl. odd. »Jutra«. 9924 lllllillll Hffilllllllll tiiriiiiiniiiiiiiipiipininiii !!ii!:!iii!i!!iliil'iiiii!!il!lii!!r Zidarje — tesarje delavce sprejmemo takoj. Bežigrad — Lauričeva ul. 4. mSEEIRAJTE V »JUTRU"! * Sprejmem DOBRO IZURJENEGA prikrojevalca z VEČLETNO PRAKSO za veliko krojaško delavnico. V poštev pridejo samo osebe s prlma referencami. — Na ponudbe brez istih se ne bom oziral! — Služba stalna! Ponudbe: Celje, poštni predal 44. Mestni pogrebni saroC Obilna Ljubljana f Hi Danes zjutraj nam je umrla moja ljuba mama in naša draga hčerka, sestra, gospa Sabina Suša rof. Sellškar Pogreb drage pokojnice bo v ponedeljek, dne 4. novembra 1940, ob 4. uri popoldne z Žal, kapele sv. Petra k Sv. Križu. Prosimo tihega sožalja. V LJubljani, dne 2. novembra 1940. Jadka Suša, hčerka; Jadviga Seliškar, mati; Minka, Zoran, Tone, Stane, sestra in bratje. IME pomeni na trgu nalivnih peres največje mojstrstvo. Kdor piše z »L U X O R« GRANDVISIBLE« ima pri tem veliko zadovoljstvo. Je lep in dober, njegovo skrbno izdelano zlato pero drsi gladko po papirju. Če torej kupujete nalivno pero. tedaj kupite svetovno znano »LUXOR« nalivno pero, katero dobite v vsaki boljši strokovni trgovini /V^lM H Večje podjetje išče sita y -p'. ' - - X '■■f -in. ;;y aS '•-: ijš ' f! : " -.i ' , »J; < - inteligentnega mlajšega moža, ki ima že nekaj izkušenj. Ponudbe s podrobnimi podatki o študijah ln eventuelnih dosedanjih zaposlitvah je poslati na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Sef propagande«. 9923 GRAŠČINSKO POSESTVO naprodaj v Savinjski dolini ob državni cesti, obstoječe iz 14 ha njiv, 23 ha travnikov, 42 ha gozdov, lepega sadonosnika ter prvovrstnega hmeljskega nasada. — Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 1 Strojno poiljetje Ing. Borštnar Ljubljana, Sv. Jerneja ulica IS izdeluje VODNE TURBINE žage, mline trans-misije, -dvigala itd. 1HO raoiRSKA enimi o. o. v ljubljani Podružnice: Beograd, Bled, Kranj, Maribor, Novi Sad, Split Vloge obrestuje po 4%. vezane na odpoved po 5% Qouoliu;e kratkoročne kredite u tekočem rcčunu • Eskonlira irgoasRe menice nouE ulobe znoSmo 67,000.000— DELNIŠKA GLAVNICA DIN 20,000.000.— Vrši vse bančne posle najkulantneje H. Adama Detektivski roman »Mislim, da je bilo tako,« je rekel gospod Bicker-ton. »Na ovinku stopnic je bila, da se tako izrazim, majhna praska, bitka z blazinami, ki smo se je vsi udeležili.« Ostali so pritrdilno kimali in gospod Summers je nadaljeval: »Gospa Neilsonova vztraja pri tem, da moramo poklicati policijo. Upiral sem se, a nazadnje sem moral odnehati. S policijskim načelnikom naše grofije sva dobra znanca in upam, da mi lahko pošlje zanesljeviga uradnika, ki bo postopal obzir-n oin bo znal skrivati vso stvar, dokler ne konča svojih ugotovitev. Vaša kriketna igra se prične ob enajstih trideset. Prosil bi vas, da pustite v svojih sobah vse .odklenjeno, ker jih bo treba preiskati. Preiskava se bo vršila v moji navzočnosti; dokler ne bo opravljena, se ne pokažem na igrišču.« »Ali smem predložiti,« je rekel major Walde-grave, »da nas vse preiščete, preden zapustimo hišo? In da se ne sme nihče izmed nas vrniti v hišo, dokler ne bo preiskava končana?« »Ta misel se mi zdi prav pametna,« je dejal gospod Summers. »Kaj pa dame?« je vprašal Tresider. »Seveda s tem nič ne mislim in nič ne trdim, a človek n;koli ne ve. Za to gre. da se delo korenito opravi, ali pa je vsa reč nesmiselna.« »Povsem pravilno,« je rekel gospod Summers. »Ako se dame soglašajo, bomo z njimi prav tako ravnali. Moja hči ima ta mah razgovor z njimi.« Dafnin način obravnavanja je bil sicer zelo različen od očetovega. Pri nji ni bilo nobenih obš:sti in nobenih lepih govorov, izgovorov pa že celo ne. Vsa dekleta so se zbrala v njeni sobi, razen Dafne same še Karolina, Judy, Vera, Doris in Eva Gran-tova ter Enid Catorjeva, živahna gospodična, ki je bila dospela isti dan kakor gospa Neilsonova. Bila je hči admirala Catorja in častihlepnost jo je gnala, da je hotela zmerom za nekaj korakov prehitevati svoj čas. Nosila je luknjičaste nogavice, ko še davno niso bile v modi, in si puščala namesto deške glavice že spet rasti lase, tako napredna pa seveda še ni bila, da bi bila opustila kajenje cigaret, brez katerih so jo le malokdaj videli. Nad desnim kolenom je nosila verižico z dragulji, ki jo je rada vsakomur pokazala. Udeleževala se je vseh družabnih prireditev ter zatrjevala, da se navdušuje za vojaštvo in je hvaležna, ker so vsi njeni sorodniki pomorščaki. Dafna je kratko povedala, da se biseri še vedno niso našli in da gospa Neilsonova sili, naj predado zadevo policiji. Oče, je dejala, je bil pris:ljen odnehati. »Gospod Bickerton pravi, da mora tisti, kdor si lahko privošči biserno ogrlico za trideset tisoč funtov. tudi računati z njeno izgubo,« je pripomnila Judy. »Tega ne razumem,« je rekla Enid. »To je isto kakor gotov denar. Vselej, kadar jo ima na sebi, jo stane to dvajset funtov.« »Kako je mogoče?« je vprašala Doris. »Gospod Bickerton je dejal. Toliko da je troškov. ako računamo obresti od trideset tisoč funtov in letno zavarovalnino. Če nosi ogrlico stokrat na leto, nanese to vsakikrat dvajset funtov. Jaz tudi ne znam natanko izračunati, a ujema se gotovo.« »To ne daje nikomur pravice, da bi ogrlico ukradel,« je menila Eva. »Prav za to pa gre,« je dejala njena sestra. »Kdo je ukradel ogrlico?« »Pat že ne,« je rekla Dafna. »Razen .groze' je ni žive duše, ki bi mislila kaj takega.« »Ta je zmožna reči, da sem jo jaz ukradla,« je dejala Eva. »Zalotila me je, ko sem ogledovala ogrlico.« »Tega more biti kvečjemu vesela,« je men;la Dafna. »Ves čas je izkušala napeljati pogovor nanjo, da bi nam lahko povedaal. koliko je stala.« njo, da bi nam lahko povedala, koliko je stala.« takoj po odkritju zločina vse zapreti v kako sobo,« je dejala Enid. »Tam bi bili morali ostati, dokler ne bi kdo priznal dejanja.« »Da so tako napravili, bi še zdaj sedeli pod ključem.« je menila Vera. »Drugega za drugim bi nas morali spuščati iz sobe, gospa Neilsonova na bi nas slačila in spravljala v posteljo.« je rekla Eva. »Gospode tudi?« se je Enid zahihitala. »Gospod Grey je hotel dati tatu priložnost, da bi vrnil ukradene bisere,« je dejala Karolina. »Ali so vobče ukradeni?« je vprašala Doris. »Kako bi bili mogli drugače izginiti?« je menila Dafna. »Morda jih je starka sama spravila v kraj.« »To se mi zdi nemogoče; tako nizkotna ni. Razen tega pa ne bi mogla igrati užaljene nedolžnosti, ko bi bilo vse izmišljeno.« »A kaj, če je ukradef ogrlico kdo drug: tuji mož pod posteljo?« je vprašala Enid. »Tedaj bi moral tuii mož še vedno ležati pod posteljo,« je rekla Dafna. »Toda mi smo vse natanko pregledali, pod posteljo in drugod.« »Zate je stvar posebno neprijetna. Karolina,« je pripomnila Judy. »Tik poprej si bila v sobi.« »Seveda. Podveza se mi je bila utrgala pa sem smuknila v najbl;žjo sobo. da io popravim. Toda z ogrlico si je prav potovo nisem zakrpala.« »Menim,« je rekla Enid Catorjeva, »da se tisti, kdor je ukradel ogrlico, ni mogel udeležiti naša igre na stopnicah. Mi smo bili vse preveč zaverovani, da bi bili utegnili misliti na kaj takega. Nekdo, ki nas je gledal, je porabil priložnost in vzel ogrlico.« oKdo pa je gledal?« je vprašala Dafna. »Kolikor vem, samo gospod Bickerton in gospod Grey,« je dejala Enid. »Gospod Bickerton ni bil,« je odločno zanikala Judy. »Ne,« je posmehljivo rekla Enid. »Niti za trenutek ga nisi izpustila iz oči.« »On ni zmožen takega dejanja,« je odvrnila Judy in zardela. »Ako pada nanj kak sum. moram že reči, da sem bila skoraj ves čas v njegovi bližini.« »Potem je moral biti gospod Grey!« je vzkliknila Eva. »To je nesmiselno,» je rekla Karolina. »Gcspod Grey je milijonar.« »Milijonar!« se je razlegel mnogeglasni odmev. »Kakopak, milijonar, saj tudi ti veš, Vera?« je odgovorila Karolina. »Mogoče se mi že zdi, da je,« je Vera hladno pritrdila »Sicer pa sodim, da je povedal tebi znatno več kakor meni in ostalim.« »Meni tega hi sam povedal,« je popravila Karolina. »Toda v St. Mihael's Courtu, kjer stanuje, ve to vsak človek.« »Milijonar!« je vzdihnila Enid Catorjeva. »In jaz sem se obesila na stotnika Lithgowa! Zakaj nam nisi tega precej povedala, Karolina?« »Konec koncev ni bilo moja stvar; saj je prišel z Vero in njenim bratom.« »Prišel je res da z nama,« je dejala Vera, »a Karolina nama je odvzela vso skrb za njegovo zabavo. Morda so temu krive govorice v St. Mi-chael's Courtu.« ZAHTEVAJTEjflM^SAMO Z^ASClTNO PLOMBO ~ "STERILIZIRAN O/. ZADRUŽNA TOVARNA ZIME D.D. NflŠfl ŽIMfl J HIGIJENSKO OČIŠČENA IN STERILIZIRANA Nfl PARI 115°C,NE DIŠI, JE BREZ MflSCOBE IN FERMENTOV,POCENI.| Za jesensic dne¥t 4$ 2560—56 Kot pero lahki čeveljčki za male otročičke. Izdelani so iz klobučevine Od številke 19 do 22 din 25.— Od številke 23 do 25.5 din 29.— Usoda ljudi! Znameniti grafolog F. T. Karmah se je odločil izdelati Vam horoskop. Njegova priznana sposobnost videti prihodnjost v življenju drugih ljudi, meji na čudovitost. Grafolog F. T. Karmah Vam pove po resnici vso Vašo usodo, kdaj lahko dosežete uspeh ali najdete srečo tako v pogledu ljubezni, trgovine, loterije itd. Njegov popis minulih, sedanjih in bodo- 8222—48002 Trpežni čeveljčki za dečke iz močnega boksa, z neraztrgljivimi gumastimi podplati Od številke 27 do 30 din 49.— Od številke 30.5 do 34 din 59.— Od številke 34.5 do 39 din 69.— m 2605—66129 Moderni ženski čevlji iz telečjega boksa, okrašeni na nartu s krokodilsko kožo. m čih dogodkov vzbudi Vaše začudenje in ; genske 7252—57 Visoke otroške hišne copate iz klobučevine z notranjiki in usnjenimi podplati. Otroške od številke 19 do 22 din Otroške od številke 23 do 25.5 din 7225—44 Tople ženske hišne copate iz mehkega karirastega filca z nsnienimi podplati in filcanimi notranjiki. presenečenje. Ne bodite otožni, ne jadikujte. kajti vse se o pravem času obrne na bolje. Sporočite mi Vaš naslov in povem Vam o Vaši bodočnosti, sedanjosti in preteklosti več nego bi smatrali za zmožno. Kupci knjige »Naš život in okultne tajne« dobijo vse gori omenjeno brezplačno. Pošljite še danes natančen naslov in rojstne podatke ter v naprej 30.— din za knjigo »Naš život in okultne tajne« na čekovni račun 17455, na točno in stalno adreso: F. T. Karmah, žalsc Posteljno perje po din 10.—, kemično očiščeno din 14.—, čehano in kemično očiščeno din 25.—, 35.—, 55.—. Belo in sivo gosje perje in puh dobite najugodnejše pri »L UNA« — MARIBOR, samo Glavni trg 24-a. VZORCI BREZPLAČNO! Moške------ din — din 39.— 45.— 59.— 79.— 2625—64650 Udobni in trpežni ženski čevlji iz finega boksa, okrašeni z luknjicr-h. s čvrstimi usnjenimi podplati in petami. 3505—9552 Lahke ženske domače copate iz klobučevine, okrašene s pentljo in lahkimi usnjenimi podplati. Izdelujemo jih v rjavi in rdeči barvi. 3962—64724 Udobni visoki čevlji za dečke iz čvrstega boksa z močnimi usnjenimi podplati in petami Od številke 27 do 30 din 99.— Od številke 30.5 do 34 din 129.— Od številke 34.5 do 39 din 149.— 4055—66111 Udobni in topli ženski čevlji iz usnja, kombinirani s suknom in okrašeni s krimerom-Imajo usnjene podplate in nizke pete. 2405—6540 Praktični ženski čevlji iz diftina, z okusnim okrasjem preko narta. PUH HIT^T? i™3 * zaJogl Ji iS 12» SEVER RUDOLF Marijin trg 2. RADI VELIKE IZBIRE NIZKE CENEJ 2405—66116 Lahki ženski čevlji iz boksa, okusno okrašeni na nartu, z usnjenimi podplati in polvisokimi petami. Najnovejši otroški in igračni vozički, dvokolesa, šivalni stroji, prevozni tricikll pnevmatike. — Ceniki franko! TRIBUNA F. B. L. Ljubljana, Karlovška 4 Cenjenemu občinstvu naznanjava, da bova odslej vodila dobro znano gostilno „Pri pajku" Točila bova pristna štajerska vina in postregla z izvrstno domačo hrano. Za obilen obisk se toplo priporočava v svoji hiši sama. Ančka In Tone Podboršek 7117—42 Udobne hišne copate iz dubla. Gospodom po napornem delu za oddih doma zelo potrebne. 9937—64726 Moški čevlji iz prešanega govejega usnja z usnjenimi podplati in usnjenimi petami. Izdelujemo jih v črni in rjavi barvi. 2106—66149 Novi model iz ameriške kolekcije. Odprti čevlji ?z semiša, kombinirani z lakorr. *-'delu.iemo "'i v črni in modri barvi. 3939—64723 Elegantni moški čevlji iz finega ali rjavega boksa, z usnjenimi na rom šivanimi podplati in usnjenimi petami St v o ali samoprodajo vsake vrste za dravsko banovino ali za celo Jugoslavijo sprejmem. Skladišče, pisarne in telefon na razpolago. Uspeli zajamčen. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »1111«. Na najprometnejšem mestu v Beogradu nasproti kolodvora napmlaj takoj dobro uvedena restavracija s popolnim inventarjem. NOVAK, Wilsonov trg 1-a, Beograd. ZAHVALA liHmi Vsem, ki ste spremili našega ljubljenega dobrega očeta, deda, pradeda, strica, brata in tasta Ivana Kcrčeta na njegovi zadnji poti, vsem, ki ste z nami sočustvovali ter vsem darovalcem cvetja se tem potom najiskreneje zahvaljujemo. Posebna zahvala cerkniškemu gasilskemu društvu in godbi za izkazano čast. Sveta maša zadušnica se bo darovala v cerkvi sv. Jakoba v četrtek, dne 7. t. m. ob 7. uri zjutraj. LJUBLJANA, dne 3. novembra 1940. LEOPOLDINA BERGANT, roj. KORCE — hči in ostalo sorodstvo. VEPJTAS pa m, Generalno zastopstvo in skladišče Anton Bremec, CELJE Iščejo se zastopniki POZOR! Tudi vi lahko zaslužite poleg svoje službe. Potrebujemo krajevne zastopnike za šivalne in druge stroje. — Ponudbe na podružnico »Jutra« Celje, pod: »DOBER ZASLUŽEK«. Važno za trgovceJ Tudi Vi lahko vpeljete v svoji trgovini »KLINIKO CARARA« in predtiskarijo za ročna dela. opremo za repasiranje nogavic in ves pribor za predtiskarijo (Vordrucke-rei). Ročno delo najceneje in najugodneje dobite pri tvrdki: M. BLEIER, Zagreb, Erdedjeva ul. 15. H MUlNia Oporam GENECiAt.NO ZASroPiTVO SCHHEIDER ZAGBEB. N1KOLIČEVA 10 >&>lM v Ganglov trg št. 16 na zviševalni dražbi. Vzklicna cena SfVOOO.— dinarjev. Nad-ponudbe se sprejemajo pismeno ali ustno do 1. decembra do 12. ure pri upravi Prve dolenjske posojilnice, ki daje vsa pojasnila. 9917 damim, ki barva:o lass itfcf felSfe£ želite li dovršeno barvanje las — zahtevajte izrecno, naj Vas barvajo z IMkDIO, odlično naravno barvo tvrdke Orčal iz Pariza. Zvedeli smo, da se pod imenom Imčdia pogosto barvajo lasje z drugo barvo, četudi zahtevajo stranke Imedio. Pred takim postopanjem se boste najbolje zavarovali, če se sami prepričate, da-li je uporabljena Imčdia ali ne. 1. Na vsaki steklenici Imčdie je originalna etiketa z Imenom izdelovalca, t. j. tvrdke ORfiAL in z nazivom barve, t. j. Imčdia No. 2, a nad to etiketica s številko in nazivom nijanse. 2. Na vsaki steklenici Imčdie je sledeča bela etiketa: »Odobreno po ministrstvu narodnega zdravja št. 20902 od 16. IX. 1936.« Ako žc-r.te barvati z Irnčdio, odklonite vse, kar nima zgornje tri etikete, ker to ni prava Imedia No. 2. Na željo pošljemo vsaki dami brezplačno knjižico o barvanju las. L9 OREAL ZAGREB i. Pošt. pretinac 3 Urejuje Davorin Ravljen, - Izdaja za konzorcij »Jutra/Stanko Virant. - Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. - Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. - Vsi v Ljubljani. {Ur atom in sestram na meji pomoč t DolgpMnl zvesti sodelavci Družim svf Cirila in Metia& man gpvfire, %ahtq so CirUmet&darfjt tez qya dni bomo Imeli po vsej Sloverjiji veliko narodno zbirko. Geslo pove razumnemu slovenskemu človeku vse. Bratom in sestram na mejj pomoč. Naja narodno obrambna Družba gre Iv v petindvajseto Jeto J$yoj£ga blagotvornega delovanji 6e popaed pami žive priče njenega m ?odf lovcev L.HD prinašamo 1 zanimivih spominov. Kaj bodo vs^buu današnjemu rodu v vzpodbudo! »JUTRO«, Pobuda za ustanovitev C . .-.;: f V Ž-S " • ■ - pokojni trnovski župnik Ivan Vrfeovnik Je fcat aentgothardAki kaplan dal pobudo »a ^ ustanovitev CMD r fee sedaj se rad spominjam, kakšno ner navactao zanimanje je zbudil leta 1885. v »Slovenskem Nerodu* priobčea; članek, Staj M se aanovala Dražba sv. Cirila tn •SfftocSK, ki bi naj pri nas vršila enako na-ftogo, kakor jo med trati Cehi vr&L »CeskA JMatke školski«. ClaJiftk je, kakor sem po atogui aoosaud, napisal takratni župnik ^t^erbscdaki lv*n Vrbcrvnik, Uganil sem tudi., da mu je nnvdahnenje. zanj prišlo na Veiehradu, kamPr se jc bil po takratnem obisku večje skupino Slovencev v Pragi, v družbi svojega prijatelja Simona Gregorčiča odpeljal, da se pokloni ^robu vplikega učitelja Slovanov in goief-cga -agovornika pravic njihovega jezika, sv. Metoda. Saj je tudi tu šlo za jezikovne pravice, sveža r>e z zmagovalnim pohodom vzvišenega načeli, splošne šolske dolžnosti, Namesto blagoslova je izvedba tega načela grozila nam Slovencem s prokletstvem. Avstrijske Šolske oblasti .so namreč v njem spoznale dobrodošlo sredstvo sa potujče-vanje slovenske šolske piladine. Deloma same, deloma pa po nemškem »Schulve-reinuc, ki ni užival njihovegzt pokroviteljstva. temveč tutii dejansko podporo, ao so dela ietile. Gleda na to je blagi pisatelj omenjenega članka o rravem času zsbrenkal na pravo rano. Ne, svoje mladino, tega svojega najdražjega zaklada, si ne farno odtujiti! Tako je završalo žirom Slovenije. In šli smo na delo. Ni trajalo dolgo in Družba gv. Cirila in Metoda je bala ustanovljena. S požrtvovai noet jo, ki' je za tegobne naže razmera preica^ala vatiko pričakovanje, 30 jeli prihajati prispevki in ni trajalo dolgo, da so se Družbe joH. spominjati narodno zaveda njen člani tudi. ob poslednji uri. O njcuiem. več ko petdesetletnem delovanju ne bom govoril. Po vsej Sloveniji »o vidni njeni spomeniki in trajne sledove je zapustilo celo v pokrajinah, ki so po zli usodi bi H od nje odcepljen!. Naj bo njeno delovanje tudi zanaorej tako blagortcrvlj««-no! In ti, mJadlna. ki »top«* r ttv- l.Jenje in pTevzmjfiA pravice starejšega po-kolenjft. r.o pftfflM provzoU ml njega tudi ljubetznl do Družb« sv, Cirila »n Metoda! IVAN HRIBAR V Družbi naj bi bili i ' vsi Slovenci... Narodni zbirki po vsej Sloveniji, ki jo priredi Družba sv. Cirila n Metoda, dne 30. t. m., je želet najboljši uspeh.! Ako katera družba, gotovo ona to zasluži. Ni menda Slovenca, ki ga se bc. veselila i vest. da Družba napreduje, da se njeni dohodki množijo, da pridno ln vestno podpira naA« Šolstvo, .bodisi s podporami, posebno naših otrok ob meji, boSlai z ustanavljanjem novih šol. Seta njen član od njene ustanovitve in •e je rad spominjam, ob vsaki priliki. Občili zbori glavice Dražbe in naše eelj-gke podružnice ea mi vedno dobrodošli. V družbi bi naj bila. včlanjeni vsi Slovecnci. ŠDolga leta je vodi Družbo nepozabni du,-bovnik g. dr, Tomo Zupan. V družbi so delovali poleg drugih stanov odlični, duhovniki. Ramo ob rami vseh je a e lav al a DruJ.ba med koroškimi Slovenci lin vzdrževala tam slovensko šolstvo; duhovniki in posvetni stanovi so bili brez izjeme nje:: zlesti 'podporniki. Tud zdaj ni razlo- ga, da U zaveden Slovenec ne mogel biti nfan člap. Naša Družba mora biti torišče, kjer arco vsi edini, čeprav nas ločijo v političnejr. Aivljeniu razni nazori. Zunanji svet naj vidi, da ne poznamo strankarstva tam, kjer ga ne sme biti. da smo si glede aaroaro obranit>a, v prvi vrsti cbrambe n35e revne golske dcee eCini. V tem pogksdu. n± ^zgo-voni, da bi kdorkoli smol stati ob «tratil Di-ulbfi. nosi ]x> pravice, dično tme »vo. jih pokroviteljev stv, Clrikt in Metode, in Je vo čast svojcanui ima-r.u. Svoj ofcrto) je družba v <*»£danj. dolgi bi s: Ktoo opravičevala in to bo storila v na.,prej. Vezujam, df. lv> asAai asjnoclna saved-Tvoat bolj tn bolj tfiila in da bo Dništa zbrala v svoj krog Se vse one, Ja eo morebiti flosedaj si ali ob straai, tsXo d,?. ix» njeno delovanje še lepše in uspetoejse. To ji želim is srca! DR. JURO HRAŠOVEG Spomini na dneve ponižanja / / Z otroškim, ponosom ln ljubeznijo do domače grude sem odšel z očetovega doma leta. 1SS0. v Salo v Ljubljano. Velike je bilo moje razočaranje že prve dni v naši pra-BtolnicL Vsepovsod tuja govorica, na stanovanju gospodinje, žlobudrajoča jezik meni skoraj nerazumljiv, v fioli učitelj, ki je najrajši govoril tuj jezik, na ulici isto. Bii »am vsepovsod v posmeh zaradi svoje či-sste domače besede. To me Je bolelo do solz, ki sem jih skrival v nočeh pod odejo. Nikjer domačnosti, nikjer kapljice toploto. In pozneje v srednji doli — isti prizori, isti razočaranja celo od onih, ki bi morali biti po svojem poreklu slovenski mladini naklonjeni Niso nas hoteli poznati. Nikjrr nobenih pravic, vsepovsod prezir in zapostavljanje. Čakaj ponižan na milost gospode, ti. ki si rojen suženj! — Ta grenkoba mi je vzbudila že v agodnji mladosti narodno zavednost in ponos. Stalno mi je kljuvala v srcu zavest, da se godi nem Blovencean velika krivica, da smo zatirani, prf-zlranl, v očeh tujčevih manj vreden naroči. Ko bi današnji rod vsaj en teden pre-ftlval v tistem okolju, pa sem uverjan, da W bil kmalu vse drugače prekvašen z narodno zavestjo in naši mladini bi bil najljubši šport »narodna samoobramba!« — ZJmljLvo je, da sem težil po nekom, ki bi 3trl suženjtke verige. Spolnila se mi te vroča želja z ustanovitvijo Družbe sv. Cirila ln Metoda, katere član srn od njene ustanovitve. Tako ln zato sem postal Ci-ffllmetodar. i Poteklo J« £e nad pol stoletja. Družba je BastavUa vse svoje idejne in gmotne sile, da je preprečila načrtno potujčevanje, }rj Jb bilo zajelo že skoraj ves narod. Zvesto gtoiji ves čas na braniku in ga varuje ter snu ustvarja vedno nove kulturne dobrine. Rdor trna oči, vse to lahko vidi. Težke m1-fijone je pridobila Družba in jih Žrtvovala kulturnim in socialnim potrebam naroda. Cisti in jasni so škod vsa leta njeni raču-O? ln dostopni pogledu vsakogar. Mnotfo je storjenega v obrambo naroda, a do-krmčn^a še ničesar, ker se dnevno pojavljajo nove potrebe In odpirajo novi raz-Jftoli za bodočnost. Narodnocferojnbno dajo je. potrebno 1z roda v rod ln s© bo xno-5f?'o ponavljati, dokler bo firei narod. Padla je beseda: »Družbe ni treba v^i, jSa- -namo svojo državo«. To vega preroka, nevednega ali sovražnika narodovega. Družblno delo ae Se ni prav razvilo. Treba -bo še mnogo naporov in žrtev, da pride v kri in meso cooo čutenje in hotenje, ki ga mora imeti zaveden ntsr red za svoje samobitno življenje. Za narodov obstoj je prvo in najvažnejše: zavest in p on 03 na svojo bltnost, Id mora biti tako iskrena in vdana ljubezni do roda, da je vsakdo pripravljen žrtvovati vse. Narod brez take zavesti bo zap&l pogubi, — In kako je s to zadevo pri nas?! Pojdi med ljudstvo, opazuj ga in poslušaj, prepričaj se na lastne oči in ušesa, kako visoko je razvite, narodna zavest in ponos. Tuja propaganda slavi svoje uspehe iz ust otr»vrini h naših ljudi. — In še se dobijo ljudje, ki pravijo, da Di-užbe ni več treba. Cse preneha njeno delovanje, ugasne žar idejne smeri naredu in utone v pozabi vse, karkoli je tvorilo obeležje njegove samobitnosti. Narcd utone v večnosti in zapusti pepel v zgodovini, čudim se, da ima Družba tudi nasprotnike, ki jih nI malo. To so pač ljudje, ki jim sovraštvo narekuje pohlep po oblasti, časti in dobičku. Tem valja Prešernov verz: Slovenec že mori Slovenca brata, — KaJro strašna slepota je Človeka! Če bi usoda zadala smrtni udarec narodu, rešili si bedo svoje golo življenje po-hlcpne-žl ln Izdajlce, toda njihov delci bo sramoto, zasrnph in bedno hlapčevstvo pod tujim jarmom. Nasprotniki Družbe sede na veji, ld jo sekajo. In drugi so nastavili sekire na. korenine, ki srkajo živež drevesu, od katerega, sadu živijo. — Vsem onim, ki s svojim nečednim delovanjem nasprotujejo Družbi in obstoju naroda ln države, rosno besedo: Dovolj je bilo sovraštva, ta razdvojenosti, učite narcd složnoeti, medsebojno strpnosti in ljubezni! Dajte najn miru. kruha ln varnoeti in srečni bomo v tfcsinoTlni! Družba je narodu neobhodno potrebna, če bi je ne bilo, bi so morala ustanoviti. VsJ, ki Družbo mradi plemenitega dela ljubite, poučite narod, da jo to delo nesebično ln izvira iz ljube«ni ln skrbi za njegov obstoj ln blagor. Pride naj skoro čas, ko ba -vrnk Slovenec spoznal najvišjo ajtr rodna satogo: «krb m obstoj! FRANCE mJU Pokojni prelet Tomo Zupan, čigar stoletnica rojstva Je bila lani 21. decembra, scasfcv-novitelj in dolgoletni prvi prvemestnik CMD Dva nepozabna sj; jsnina Pred 31 ie U sem bila v društveno življenje vpeljana po dveh velikih Oril-Meto-dovih pobornlkih, žal, danes pokojni gospe Ani Podkrajšl*.ovi in gosp. župniltu Vrhov-nlku. Z velikim zanimanjem sem sledila njihovim razlagam ln vzpodbudno po vplivali na mene vsakoletni družbeni obračuni, katere sem z zanimanjem pregledovala to davno pred izvolitvijo za hla£a.jni6arko pri Aer.tpatrski CMD ▼ Ljubljani, kjer sem hi« la zaposlena dvajset lat, V 06 letih mojega deda pri podružnici M je nabralo nešteto lepih spominov, Umad kateiih ml ostaneta dva neizbriena ta d-oer: 1. obdaritev 117 Šolskih otrok v Pertoči (Prekmurje), 2. romanj^ šcntpetnkih (podružnic na grob našega neprežaljenega, Viteškega kralja Zedinitelja. V prvem primeru sem se sama mogla prepričati, kakšno človekoljubno dHo višl m>ša Družba ined revno šolsko mladino. Videla sem nepopisno bedo otrok, ki lačni, siabo oblečeni ln b«?i hite v Šolo, kjer se jtm vceplja v rrdpda spčeca ljubezen do revna domače grude, v materinem jeziku. Prookorno mi Je per6, da bt vso.j dejno mogla op4sa.ti spomin na Opkaae. Ko sem v duhu ob grobu ljubljenega kra- lja, se mi Barosi oko. Zadovoljno, ln ponosna sem pa, da «ta ravno naši š?ntpetrdd CMD pripomogli nad 400 našim ljudem, da so sa poklonili manam Stvaritelja lepe Jugoslavije, in da so tam črpali novih mo-«vi ra mdanj* teAk« čase. obenem pa htkv i3ui.li našo pro»toinic.o in južnejša kraje v.f.iet domovine. Imam priliko videti in v-Meti. kako po-iteno in b preudarkom se g-oepodari z dru-štvor-fm tmtstjefn ln. težko nabranim, derar-jftnii in to m« vežo na Družbo. Veže nts pa pred vsart> n«pc«r>{ana požrtvovalnost in zaupanje vweh lt£i«ih odlitnmie in odbornikov. Nadalje me vcsžejo za Družbo očr>rtr.. sr<\a in roke naših dobrct3iiko\*, ki nikdar niso odrekli pomoči La tudi služile razglednice narodnih borcev in driržbinih mecenov. Ciril Mehove prireditve tfdr>< Domenile odlofen poudarek: naroine nr :s'i. Pczneie v žhiienj" sem prehodila mnogo r>ot. z nabiralno P';l"» v roki. Svoi »ognjeni krst« sem 'Prestala za CMD. Mlademu detelet.11 mi 1e podalo m časa počitnic neko jih zbirale za družbo mlade zavedne duše. pomenile lep neredni kanital. solidno valuto. Spominjam ae Aikerčcve smrti. Med odmorom nam reče učiteljica: v Zda i stod pred svojim Sodnikom.« Me nmo pa bile prepričane, da ime d raci Bog nskn poeta teko rad kakor me. pn smo zbrale flviaie skromne beliče in lih poslale družbi namesto venca rta pesnikov grob. ■Med svetovno volno je bilo vse vidno delo nasilno prekinjeno. Ko pa le iela Jeklena rafca popuščati, se 1e zbirala v vsej Lepa vs^te so se zbrale na jugoslovanskih taborih, Dočakali smo osvobolenic. Tu se ie zgodila napaka. Namesto da bi se še temneje t-ki^riiii Družbe- ter ji omogočili, d;i bi f svojim delorr/ č^Tato todorla ra5e narodno oblasri. smo si začeli erisrjati ie Se neko zgodovinsko ururcvičeRcst do obstanka. Ka bi njeno na-edvoino delo nadaljevala v istem zanosu, zlesti v povoj-, nih letih splošnega, gcspcdarijteer. tiaKc-stania, bi bila zdal na.5a dfiavna meia utrjena z nerodnimi učilnicami. Sr,>t so nas Tarmere privedb k njei ter nas primorele ceniti njeno "važnost zp še narodno življenje. Naša sveta dolžnost je. da popravimci zamujeno. Iz zapuščine narodnjaka sem dobila de- ; dovo pismo, datirano v Mozirju 2. velike- | ga travna 1838. 2e bdan pošli e dobitek Ta CM. veselico v 2alec ter piše: »Vzvi- | šene naloee nažejsa šolskeca društva ne-čema mi zlorabiti k demonstrativnemu iz- I zi vanju, za preči ti hočemo z nJim samo j upliv germanisovanja. varovati ljubijeni naš narod nazširiadočesja se) Podpiraj mo torei društvo, katero so ustanovili najvzornejši naši prvoboritelji. pri vsakej priliki! S tem pokazali bodemo najjasneje svojo zavednost, pokazali celemu svetu, da se čutimo eden narod, kateremu se nasprestira rajska domovina od Adrije do snežnih vrbtv Alpinskih., da smo vedno pripravljeni varovati naj-svetej še naše posestvo, narodnost in mater-ni naš jezik. Društvo, katero broji med' svojimi društveni-ld roiake iz vseh slovenskih. cakrajin, bede nai torej prvi temeljni kamen združene! našei domovini, kateremu kličem iz dna srca: Živijo!« Ko prebiram zdavnaj orumenelo pismo polno narodnega zanosa, ter se spomin jam, naše mladosti, moram reči: Z&to smo Ci-iilmetcdarji. ker so na« v tem duhu vzga-iali tisti ki so nam bili dragi in ker »o nas razmere utrdile v prepričanju, da p-moč i o glavnica odbora lene obdaritve a boži* Vse delovanje za našo mejo se Ve-Še ixv< sebno poživilo, ko so prišli v glavni od-.-bc»r zastopniki severne nveie. 1d tukajšnje prilike dobro poznajo. V j&avnenp. odboru, kakor tudi v odborih podružnic so člani ki ne iščejo sebe. marrač v vsem delu vidijo la Družbo ter daiajoi požrtvovalno aa njm procvit Vse to TKžrtvcvaln«* nesebično doLo in pa prepričanje, da Je treba čuvati naše meje. kar se zgodi najleff*^ še s tem. da podpremo našo CMD, navdušuje Iskrene narodnjake, da se ne odtetfUf-: jejo delu in žrtvam za naiše obmejno Uud^ sivo. Da je take. bo pokazal nabiralni darC 10. november. Nai ne bo nikogar, ki bi] ne upošteval gesla: »Mal položi dar. domu na oltar!« ' IVAN TOMAŽIC Bil sem potovalni učitelj •it Za našo prepotrebno šolsko in narodno obiumbno Družbo CM sem se navdušil tau koj po njeni ustanovitvi kot mlad dijak celjske gimnazije. Toda takrat ji še nisem mogel pomagati ne gmotno in ne duševno. Na Družbo me jc krepko ln trajno navezal gele njen preporod po glavni skupščini v Bohinjski BiatilcL leta 1907. Na svojih počitniških potovanjih ob jezikovnih mejah bivše Štajersk« in Koroške, ko sani zbiral gradivo za svoji knjigi »Slovensko-nemška meja na Štajerskem in »Slovensko-nemška. meja na Koroškem« sem naletel na nebroj ogroženih postojank, ki bi jih bilo mogoče rešiti as nekaj tisočaki, toia Družbi je manjkalo zaradi njene takratne ohromelosti potrebnih denarnih sredstev Omenim le eno točko! Kapla, na Kozjaku, kjer je bila ogromna večina slovenskega prebivalstva poleg peščice vplivnih renegatov Tam je bilo lata 1887. nujno potrebno popraviti in razširiti šolsko poslopje. Narodno zavedni župnik K Itak se jc obrnil na CMD za. podporo 1400 goldinarjev, a 100 gid bi bil sam prispeval, dasl je bil velik revež. Družba je bila pripravljena dati le 100 gld, ker dosti več najbrž ni bilo v blagajni. Brž je ponudil »Sctoulvercta« 1500 gld brezobrestnega ta reodpovednega posojila s pogojem, da bo pouk nemški. In tako je oe&alo do prevrata. Preporod v družbi po letu 1907. je naglo zavzel velikanski razmah. Glavno zaslugo m preporod so imeli noši v Pragi živeči akademiki pod vodstvom pokojnega dr. Gregorja žerjava. On Je kot glavni taj. ni k v prenovljenem vodstvu Družbe dosegel. de, sta po češkem Toorcu bila imenovana dva potovalna učitelja kot organizatorja in gospodarska nadzornika: in si-ccr za bivšo štajersko poznejši narodni poslanec Ivan Prekortek, za oertale rto-venske pokrajine pa podpisani, ki pa sem pozneje moral prevzeti tnafi štajersko. družnice ni oživljati speče. Leta. 1907. jC bilo vsaj delno delavnih podružnic le 88« v naslednjih 7 letih, do pričetka svetovni vojne, pa je število delavnih podružnic nars/sflo na 286, torej se je več ko potro-jilo. Medtem ko Je bilo v prvih 21 letib (do leta 1907.) vseh dohodkov le 759.515 kron so v naslednjih 8 letih (od 1908 d« 1915) dohodki narasli na 2,312.329 kron. Od leta 1910. do 1934. je mogla Družba izdati za slovensko šolstvo in prosvetn ogromno vsoto 67 milijonov dinarjev (vs/-lorizirano). — Leta 1907. jo . vzdrževala Družba samo 11 otroških vrtcev in 17 razredov ljudskih šol. Leta 1914. pa že 26 otroštih vrtcev in 55 razredov ljudskošol-sfkih šol. Po preporodu pa podružnioe CMD nisa hile zgolj nabiralke denarnih sredstev, temveč so postale prava narodna in prosvetna središča za narodno obrambo ia manjšinsko delo. Po podružnicah se ys zbujala narodna zavednost in se je ljudstvu razlagala preteča nevarnost in potra-ba ftamoobrambe. Ogromno delo sta v tem pogledu storila »Slovenski Branik* in vsakoletni koledar CMD, da je naše ljudstva dozorelo za vediki dan naSe osvoboditve. Ce bi hotel tudi le površno opisati razveseljive in trpke doživljaje v svojem 10-ietnem poslovanju kot potovalni učitelj — med tem časom sem bil skoraj polna trt leta mobiliziran — bi spomtai naraalr v knjigo, kar pa bi se moglo sodit* za samohvalo. Mnogo teh doživljajev je opisanih v »Slovenskem Braniku*, še vefi pa v ra»-nlh koledarjih ki jim prispevam že 31 let. Ko poživljam na stara leta V duhu vse boje in uspehe, sC želim le še doživeti, da bt se med našo mladino oživil duh. narodno radikalnega dijaštva ta dir. žfrjavova ba az nato dičao Družbo sv. C&rila ia Metoda: 5Pri tem p* ne mMim na kak novi preporod pri vodstvu, ki je prrv poj ^»ifrmjim prvomestarikom nadi vsa ywa% Dobre šole na mej!— , svetilniki naše kulture ___tas^ v. * »Spoznaj samega debe in krenil bož na ^oljšo pot!« , „ Tako mi je ie od, mladih nog zvenel notranji glas. V dijaških letih pa nas je obudil k narodno obrambnemu življenju Gregor žerjav s svojim vztrajno požrtvovalnim delom in geslom: Iz naroda za narod. Sijajen zgled narodne zavednosti in ■požrtvovalnosti ter rodoljubnosti pa nam rje bil češki narod, ki nas je navdušil za slovansko vzajemnost. Vznemiril nas je potek 22. velike skupščine Družbe sv. Cirila Jn Metoda v Bohinjski Bistrici L 1907, a ^opet pomiril, ko smo spoznali, da so pravi rodoljubi ostali zvesti narodno obrambnemu delu. V Ljubljani nas je pritegnil k delu tihi, a tem delavnejši blagajnik CMD kanonik dr Ivrvn Svetina s svojim zgledom. Pritrgali smo si — brez fra-^ H od ust, da smo postali zidarji Obrambnega sklada. Leta J908 sem prispel v Igranj ter na-tam živahno in razgibano delo na ■obrambnem polju. Z redkjm idealizmom to pogumom' nas je vodil prerano umrli Janko Sajovic tja na koroško stran, da se jaa lastne oči prepričamo, kako težko živili aš rod na svoji zemlji ter se bori za svoj Obstanek. Najtesneje pa me je priklenil k delu za CMD »gospod z Okroglega«, prvi prvomestnik Družbe msgr. Tomo Zupan, Jki ij je zvesto predsedoval polnih 21 let ter postal pravi narodni buditelj. S svojim plemenitem značajejn in samozatajevanjem je moral vzbuditi v vsakomur spoštovanje. Njegovo počastitev emo na. glavni skupščini v Kranju 1. 1929 zbrali prve kamne aa poseben sklad z njegovim imenom. Od takrat sem trdno povezan z ostalimi delavci za proč vit lj&še Družbe, ki vrši 2c nad 50 let nesebično zaslužno delo za naš narodni obstanek; stalno podpira obmejne šole z učili, revpo šolsko mladino isto-iam z obleko to obutvijo, gradi nove šole fin dviga narodno Ha državljansko zavest z hinj»ld Bistrici 1907 prvič preprečil brzojavke cesarju Franču Jožefu. To je bil pričetek poživljeuega odtočnega narodno obrambnega dela. f otmimo. Vsak najmanjši drobec našega rouu nam je potreben in koristen, za vsakega moramo poskrbeti, da se ne izgubi in ne izneveri. .Res je, da nam je to delo olajšano v lastni državi. A le močna drŽava nas more zadostno braniti. Močna pa je država, če v noj prebiva močan narod, ki se zaveda v polni meri svojih narodnih to državljanskih dolžnosti. Le zdrav to krepak narod je močan, zdrava to krepka. je njegova mladina.. Zato moramo poskrbeti za telesno zdravje našega naroda. Njegova moč pa vidno raste z državljansko vzgojo in zavestjo tor se dviga s splošno in poklicno izobrazbo. Zaradi tega nestrpni klie zdravega naroda p* dobri šoli. Naše potrebe so v tem pogledu z vsakim dnevom večje, zlasti pa Se to velja za. našo mejo. Dobre šole na meji so nafti najlepši svetilniki nSše kulture, najboUli braniki proti iznever^u, najmogočnejše trdnjave pred sovražniki, če je res, kar pravim, in nikdo ne more dvomiti o tem, kdor želi našemu narodu lepo bodočnost, potem bomo s posebnim ponosom prihodnjo nedeljo 10. novembra potožili val brez izjeme »voj dar domu to narodu na oltar. Dr. SIMON DOLAR ifištvu Drag. Ketteja Ob velik' narodni zbirki, ki jo namera-»-i pfirtditl v EloveniH Družba sv. Cirila i.:: oda. 10. novembra v pomoč cfamej-M-n emn&i, je vzbJJsoB ia. •j.h ni!"/uSi. dni. mojih "bolj trpkih kakor 2'*dc>tnlii al jaških let lep to svetel spomin. Op prelomu lota 1898-97 nas je okoli de, Študentov višje • novome&ke gimnazije vistmovilo pod egido pokojnega Dragottoa Ketteja, ki je takoj po svojem prihodu v Novo mesto začel opevati dolenjsko metropolo in njeno prelepo okolico ter postal V Jiasaejfem svojem razvorju genij čudovite dolenjske, pokrajine, dijaški literarni kro-j&ek pod imenom »Zadruga«. Kakor smo bili mladi in navdušeni, polni zanosa to jjo idealih hrepeneči, smo kritično motrili politični to kulturni razvoj našega malega naroda, na čigar literarnem obnebju je gekaj let nato zabiestelo najsvetlejše tre* zvezd je, označeno z imeni Cankarja, O to* na Župančiča in Dragottoa Ketteja. člane zadruge različnega svetovnega na>-ziranja ie družila brez izjeme velika ljubezen do domovine. Ljubili orno jo strast« no to vroče. Mislim, da sta predsednik za* druge Bojan Dremik in Dragotin Kette sama sprožila misel, naj bi mi najrevnejši izmed revnih poklonili Družbi ev. Cirila in Metoda, ki je bojevala tako v onih, kakor bije tudi v sedanjih tegobe in velike preizkušnje polnih časih trd in obupen boj osa obstanek izmučenega, v kalnih valovih tujčeve ekspanzije tonečega naroda, denarno zbirko. čez kratko je bila objavljena v tržaški »Edinosti«, ki je bila nanjo naročena naša zadruga, vest, da so poslali uredništvu lista za našo narodno družbo neimenovani novomeški reveži 20 zlatih kron. IVAN VASIC Za naš obmejni zid S*vOro bo poteklo tretje desetletje, odkar nie jo nekoč obiskala moja bivša sošolka, Ki je tedaj kot poročena žena to mati treh oin>k živele- tam nekje v obmejni vasi. Bridko mi je potešila. da njeni otroci niti p o vensko govoriti ne bi znali, Če ne bi ona i^iroa »svojim možem, zavednim Slovenci ju, poskrbela za to, da kramljajo med / boj vedno le v milem domačem jeziku. "Po fiol&h da. se vedeo bolj košati tuja govorica. in podjetni aoaad-tujčln ne $tedi z denarjem, ako gr? za nabavo propagandnih knji~ ln brošur, s katerimi kar preplavlja naše kraje. Tnkoj sem zbra.la nekaj slovenskih knjig tri jih ji ponudila za njene otroke,. Spr^e-jtli je r. izrednim veseljem in se -mi }?kT.rno zaJivalila za to prijaznost. Nekaj tednov pozneje sem prejela, od nje pismo. Med drugim je pisala dobesedno: »Ne moreš si misliti in tudi nikoli vede-Ja ne boš, kakšno dobro delo al mi napravila s darovanimi knjigami. MoJi otroci so kakor mladi tigrčki planili po njih to brali. brali... A kaj brali — uživali požirali, jp& kako! In potem so jih posodili drugim. Zdaj romajo iz rok v roke. O, kako sem ti hvaležna! 6e enkrat ti hvala zanje!« To pismo je bilo povod, da sem se takoj pričela zanimati za narodno obrambno de- 99Iz naroda za narod!" fc«^« CbdarttBv tsnm otrek m Obmejnih šolah so naič^&^T, čuvanju to mrdiUl ^S?*,-**** ^ ^ ? na^ ^ssftssj posvečena giavn* skrb na vŽch U^ ^ j S^^elo tio £ T? polr cvT in h k ^ bo me^eboino do; in da bodo vsi stremeli n j da se enoten načrt čin, temelje Sed^ DR. fras UPOLL) vztrajno Letos poleti sem šel zopet enkr-t ^a božjo pot. Potrebno mi je bilo, d2 se" skesam, i »povem, izčistim dušo In src- 'c-se vrnem prenovljen in osve žen na Vi o Z groba Janka Kersnika- na groba Fr?no»I Okm^erna in SimQn;i *^cnka. In kon£o na Okroglo v fpomiaih ^ Tomfl Zuoaca ustanovitelja to pn-ega predsednika. i>ru£ be sv Cirila to .Metoda. Krasna je pit te Kranja po livadah in logih, v oiZ ro-čna mogočnost naših dlvnih gora, do Okroglega, domovanja našega oSega &t™cm neutrudnega, prešerno-' s lovca in neustrašnega .praporščaka vseslovenske vojske. sr rodni borci svoj večni pokoj. Zaslužen počitek! Ne smemo pa misliti na počitek mi! de dolgo ne ln zlasti zdaj Se posebno ne! Bolj ko kdaj prej je potrebno delo naše Ciril Metodove družbe. Podplrajmo jo vsak po svojih močeh! Naša sveta narodna dolžnost je to to naša korist. Vsaka najmanjša žrtev bo dobrodošla ln vsak dinar bo obrestonosen. Delajmo, zblrajmo, žrtvujmo se! Ponesimo našim obmejnim bratom ln sestram lepoto slovenske besede, nudimo Jim luč kulture, napredka in narodne samozavesti! S tem gradimo sami sebi Živ obmejni zid, ki bo nerazrešen! Vzklikam z Gregorčičem: »Naš čolnič pogube otmimo tn bratom pomoči nesimo!« MANICA KOMANOVA Na Ciril Metodovo družbo me vežejo lepi spomini še iz dijaških let Narodno radikalno dijaštvo je v izvajanju svojega programa to zvesto svojemu geslu: »Iz naroda za narod!« praktično delalo predvsem na narodno obrambnem to prosvetnem po« lju. Tako nam je bila naravno vsem pri srcu zlasti Družba sv. Cirila in Metoda. Pomagali smo pri njenih podružnicah ln »c trudili, da njeno delo poglobimo in ga tako razširimo, da bo njen narodni obrambni to prosvetni namen čim bolj dosežen. Le taki vidiki so nas vodili na glavno skupščino Družbe sv. Cirila in Metoda v-Btv hinjsko Bistrico leta 1907. Očitali so nam tr.krat, »SSigi^f ,?ou- ^ Tomo FRAN GOVEKAR ; 1908 v Ptuju. Na skupMinarje je bil izvršen organiziran napad, že na večer pred skupščino je bil napaden pokojni dr. Gregor žerjav, ki je drugi dan na skupfičinl prvič poročal kot njen glavni tajnik. Zbili so mu z glave klobuk. Na dan same skupščine so nas že na kolodvoru pričakovale velike tolpe podivjanih ljudi, ki so nas sprei jele s sramotilnimi klici. Več skupščtoar-jev je bilo tudi ranjenih, med njimi pokojni profesor Moeel težka Napaden je bil tu-, di Narodni dam, kjer se Je skupščina Vr-. šila, in je bil ves polit z anilinskim črnilom. Tudi jaz sem odnesel take barvane spomine iz Ptuja. Ta napad nas je Se vse bolj podžgal v našem delu za Družbo. Takoj po skupščini je bil nabran večji znesek za dr. žerjavov klobuk kot poseben prispevek skupšfitoarjev Družbi Ptujski dob godki so zbudili narodno zavest v taki mori, da so je deto za Družbo povsod podvojilo in da so se dobodki Družbe izdatno pomnožili. Reakcija v LJubljani v Mptcm* fenkttt 4Mb Jo rfjiifflt1^. dt mm