Štev./№ 8/9 * * * september / settembre 1992 * ♦ * * * letnik/anno II NAŠA ANKETA NAŠA KAJ ODGANJA ALI VABI TURISTE ■ HRUP ALI MIR? Mnenj o tem ali je Portorož poleti prehrupen, je najbrž skoraj toliko, kolikor je Portorožanov. Nekaj smo jih povprašali ali je po njihovem hrup res tolikšen, da škoduje portoroškemu turizmu. Če so odgovorili pritrdilno, smo jih še pobarali, kdo oz. kaj povzroča takšen hrup. Ko prebiramo odgovore anketiranih, bi lahko rekli, da vsako uho -po svoje sliši! (Pre)občutljivost na hrup pa seveda zavisi tudi ali predvsem od tega, kje kdo stanuje. Vendar ima še največja strpnost nekje svoje meje... in če nekomu noč za nočjo bobni v ušesih, niti ni čudno, da od jeze "vidi rdeče". So tudi mnenja, da zabave brez hrupa (razgrajanja?) ne more biti. Turistov o hrupu v Portorožu nismo spraševali. To bi morali najbrž narediti turistični delavci sami. Izvedeli smo le, da se gostje Hotelov Palace zaradi hrupa letos niso pritoževali. Le na začetku sezone so se želeli neki gostje preseliti na zadnjo stran hotela, ker zaradi prometnega hrupa z glavne ceste niso mogli spati. Naš komentar: Tvoja svoboda, da se zabavaš, je omejena z mojo pravico, da v miru spim (in ne obratno)! Danijela MILHARČIČ, 21 let, študentka, Pod anteno 21: "Vidim, da če ni hrupa, tudi ni zabave in turizma. Če se v nekoliko kasnejših urah sprehodiš po Portorožu, je vse zaprto. Kdor hoče mir, ta naj gre v hribe!" Stojan TROHA, Obala 75: "Posebno v večernih in nočnih urah je hrup velik sovražnik portoroškega turizma. Najpogosteje ga povzročajo motoristi in mopedisti. Kakor že več let zapored je tudi letos prišla k nam petčlanska družina iz Lichtensteina Prvotno so nameravali ostati deset dni, že po štirih CAS PRAVLJIC IN ROBATE REALNOSTI Različne odmeve dobivamo na naše sestavke. Pohvalne, odklonilne, pa tudi pomisleke in odmeve z drugega zornega kota. "Ni se treba ob vse spotikati", "se vam ne zdi, da niste tako veliki turistični strokovnjaki, da bi lahko pisali, kaj naj bi bilo za portoroški turizem dolgoročno dobro", "zakaj dovolite, da vam v odgovoru na članek o "nerojenem" kiosku delijo lekcije", "tisto je bilo dobro, a jaz bi vse še bolj zašpičil(a)"... To je nekaj pripomb na sestavke v zadnjih številkah "Portorožana". Kadar je na morju "bonaca" je najbolj dolgočasno, pravijo jadrala. Za "Porotorožana" je treba reči, da ni "bonace". Če pihlja skromen vetrc ali pa kar močna sapa, je oboje dober znak, da se nekaj premika. Zato nas nič ne moti, če bi bralci "Portorožana" kakšno misel sami obrnili ali pa drugače zapisali, druge stvari pa izpustili. Čimbolj se bodo odmevi iz nežnih sap sprevračali v močne vetrove, bolj bo to pripomoglo, da bo glasilo odsev različnih, včasih pa tudi nasprotujočih si življenjskih odtenkov. Nam vsem sicer ni zmeraj všeč, če vidimo v ogledalu napisanih besed tudi kaj takega, kar ni po naši meri ali pa celo uperja prst v kakšno bolečo točko. Toda ogledalo mora pokazati vse brez olepšavanja ali prikrivanja, kar odseva v njem. Pripovedovati pravljice o stvareh, ki jih ni in jih ne bo, bi bilo nepošteno. Resnica ima mnogo obrazov. Zajeti njeno mnogoz-načnost, pomeni ne bežati pred vsem, kar nam lepega in nelepega prinaša življenje. Živimo čas sila robate realnosti. Javno napisana beseda ima dandanes bolj kot kdajkoli nalogo v zmedi presenetljivo trdih vsakodnevnih življenjskih obratov iskati poti od človeka do človeka. Včasih sicer ne dovolj uspešno, a vendar spet in spet z novim upanjem, da človek ne more biti vedno človeku volk. Gustav Guzej NASA ANKETA NASA ANKET pa so se poslovili, češ, da ne morejo prenesti spanje parajočega nočnega hrupa. Ce hočemo dobro turizmu, moramo poostriti nadzor nad tovrstnim prometom, v Portorožu urediti parkiranje in tako kot drugod morda uvesti nadzor s parkirnino." Dragica TURK, obrtnica, Šentjane31 A: "Letos je bilo veliko manj hrupa kot pretekla leta, kar nekam pomirilo se je. Mislim pa, da bi lahko bil Portorož bolj simpatičen in privlačen. Na vsakem vogalčku bi lahko igrale manjše skupine. Zlasti mladi bi lahko pokazali, kako so ustvarjalni. Po mojem mnenju je mesto premalo živahno, povsod je neko mrtvilo. Ne bi bilo napak, če bi Portorož poživili, vnesli vanj neko vzdušje, letos je bilo precej dolgočasno. Glede motorjev pa mislim, da bi za red na cesti morali skrbeti policaji." Dora IVANIČ, šivilja, Postajališka pot: "Hrup portoroškemu turizmu zelo škoduje. Pri tem ne mislim na hrup, kjer se turisti veselijo, kjer je ples in druge prireditve. Gre za hrup, ki ga povzročajo obiskovalci gostišč, se prekomerno opijajo z alkoholom, kričijo in se sploh vedejo nekulturno. Nedopustno je, da so takšna gostišča lahko odprta vso noč. Seveda smo njihove žrtve domačini. Eno takšnih gostišč je "Portoroška restavracija". Trdim pa tudi, da turistom ni všeč DALJE NA 3. STRANI TOKRAT PRILOGA: TELEFONSKI IMENIK OBČINE PIRAN ZARES Prejšnjikrat smo v "Portorožanu" napisali, da prilagamo dopolnjeni, popravljeni, obnovljeni začasni "Telefonski imenik občine Piran". Žal so tik pred koncem tiskanja nastale velike tehnične težave. Obljubo izpolnjujemo v tej številki. Seveda tudi tokrat dobijo portoroški krajani oz. naši bralci glasilo s prilogo brezplačno. Drugi interesenti pa bodo lahko tak dopolnjeni telefonski imenik kupili na poštah naše občine. Seveda je bilo s prilogo nemalo dodatnih stroškov. Nekateri so že vnaprej obljubili, da )ih bodo s prostovoljnimi prispevki pomagali pokriti. Njim in vsem, ki boste sledili njihovemu zgledu, se vnaprej lepo zahvaljujemo Prispevke lahko prinesete osebno v tajništvo Krajevne skupnosti Portorož, Obala 16 ali jih s položnico nakažete na žiro račun KS Portorož štev.: 51410-645-50022 s pripisom "Za Portorožana". uredništvo NASI OBRAZI • NASI OBRAZI • NAŠI OBRA Miro Gorela, natakar, ki ruši vse stereotipe o tem poklicu: "Zoprnih turistov ni" "Nekaj kamenčkov v tem mozaiku je tudi ponudba hrane in ustrezne pijače k njej, ki je vsekakor odraz naše kulture prehrane. Mirno lahko rečemo, da je vsak izdelek, ki prihaja iz rok naših kuharjev, natakarjev in barmanov, unikatni izdelek z določeno umetniško vrednostjo, saj je v vsak proizvod vloženo veliko dela in znanja Tako naj bi bilo tam, kjer še ni", je zapisal Miro Gorela, pomočnik vodje restavracije Grand hotela Palace, sicer Portorožan, v svoji seminarski nalogi. Ze ta kratki odstavek da slutiti, da nimamo opravka s "tipičnim" natakarjem. Seveda ga takoj na začetku vprašam, zakaj se je odločil za ta poklic. Pa mi vrne vprašane: "Zakaj se je v 70. letih za ta poklic odločilo tako malo Portorožanov?" V tem vidi tudi vzrok, da na Obali nimamo pravih temeljev gostinskega kadra. Njemu pa je bil takrat natakarski poklic zelo blizu, saj je zrasel v turističnem kraju. Tako se z gostinstvom ukvarja že dve desetletji. Vsa ta leta pa je, le s krajšim premorom, delal v "Palacu". Še dobro se spominja Portoroža, preden se je prelevil д/ kraj za množični turizem. "Kakršen Portorož smo zgradili, takšne goste imamo! Za arhitektonske napake v sedemdesetih letih ne iščem krivde pri posameznih turističnih delavcih. Vendar ob gradnji velikih turističnih kompleksov niso znali niti poskrbeti za vzgajanje lastnega turističnega in gostinskega kadra", meni Miro Gorela. In kakšni smo videti gostje v očeh gostinskih delavcev? "Gostje se v restavraciji obnašajo tako, kot so se naučili doma. Po drugi strani pa tudi natakarji sami vzgajamo goste. Jaz sem tisti, ki narekuje tempo. Ko sem pred gostom, je kot bi bil na odru in imel vse niti predstave v svojih rokah", pravi Gorela in doda, da se gostje med sabo razlikujejo tako po družbenem statusu kot tudi po nacionalnosti. Med tisočimi gosti bo izkušen natakar prepoznal Italijane - ti so živahnejši, bolj "glavni" in bolj zapravljivi, kar se kaže zlasti pri izbiri hrane in njene kvalitete. Omenil je tudi, da je bilo letos veliko gostov iz bivših socialističnih držav. Ti so po njegovi oceni bolj zadržani, saj se jih še drži pečat nedavne preteklosti. Vsi pa so ponosni na to, kar so - radi povejo, da so Čehi ali Madžari. Tudi o domačih gostih pripoveduje Miro Gorela pohvalno, češ da so dobri potrošniki. Po prvih kazalcih je letos imela največ dela "Palace-ova" pizzerija, kar pojasni s plitvejšimi žepi zlasti domačih gostov. Sredi julija in v avgustu so imeli polne roke dela tudi natakarji v restavraciji "Ljubljana", ko je v Portorož prišlo več Italijanov, ki so znani gurmani, teknejo jim predvsem ribje jedi, raki in boljše vrste mesa. "Sicer pa načeloma ni zoprnih gostov. Izjeme so, nekateri gostje radi izzivajo in povzročajo težave ter ustvarjajo napeto vzdušje. Navadno je njihov cilj iztržiti kakšno ugodnost, reklamacijo ali zmesti natakarja, da bi kaj pozabil zaračunati. Z resnim in pravilnim pristopom do gosta ne bi smelo prihajati do nesporazumov", je na vprašanje, kakšni so gostje v očeh natakarja, diplomatsko odgovoril. Po njegovem se bo gost, navajen obedovati v restavracijah, natakarju znal tudi zahvaliti za dobro opravljeno storitev: zahvalil se mu bo in pokazal, da je zadovoljen, pustil napitnino ali pa se vrnil v restavracijo. Prav stalni gostje so najboljše merilo za uspešnost natakarjevega dela. Ti pa bi morali biti skelet portoroškega turizma. Letošnja turistična bera prav gotovo ne bo dosegla prvotnih pričakovanj. Mnogo je ugibanj o prihodnosti Portoroža. "Naša prihodnost je zagrenjena s posegi v preteklosti. Zdaj pa se moramo odločiti, kakšen turizem hočemo. Letos je prišlo k nam veliko individualnih gostov. Tu vidim možnosti za portoroški turizem, toda individualni gost pomeni tudi tveganje, ker se bolj svobodno odloča. Portorož pa je premajhen kraj, da bi lahko sprejel vse vrste turistov." Portorož bi bilo treba zaščititi pred množičnim turizmom in njegovimi negativnimi vplivi. Če hočemo uspeti, si mora Portorož nadeti nov "image", novo podobo. Takšno kot je pred leti že imel, bo težko spet pridobil. "Poudariti moram, da bi k temu morali prispevati tudi krajani. Morali bi znati živeti s turizmom in gostinstvom, sicer je ves trud turističnih delavcev zaman", je na koncu dodal Miro Gorela, človek, Portorožan, ki zna s srcem živeti z gosti in turizmom. Sijan Pretnar KDO JE KDO V PORTOROŽU # KDO JE KDO V PORTOROŽ Predstavljamo vam odgovorne v nekaterih portoroških gostinskih lokafih in restavracijah: Odgovorni za obratovanje gostinskih lokalov in restavracij ("šefi"), ki so pod okriljem (last) Hotelov Palace, d o o.: - "Center bar","Flambe' fondue", Restavracija Grand hotela Palace, "Aperitiv bar" v GH Palace, vinoteka"Bakhos", točilnica "Terme": vodi Širne JURAGA; - "Tivoli klub","Lido bar", samopostrežna restavracija in terasa "Jadran": vodja je Elvino FATORIČ; - Restavracija in Pizzerija "Ljubljana": vodi Mirko CELEC; - Pivnico vodi Rasim OSMANI Gostinski lokali Hotelov Palace, ki jih imajo v najemu zasebniki: - Biljardnica " Gianni": Gianni BOŽIČ; - Restavracija "Portoroška": Željko DIKANOVIĆ; - Restavracija "Istra": Zoran KRSIĆ in Pavo DOGAŠ - Bar "Strap" na plaži: Dejan DOBRAVC in Aleš PIRC. Odgovorni za obratovanje gostinskih lokalov in restavracij, ki so pod okriljem (last) Hotelov Riviera: - Pizzerija "Bistro": vodi Edi MARUŠIČ; - Terasa "Jurček": vodja je Davor MORO; - Diskoteka "Chagall": vodi Srečko JAGRINEC; - Restavracija v hotelu "Riviera: vodi jo Dragan SKOKO. V naslednji številki bomo predstavili še vodje drugih gostinskih lokalov v Portorožu. Se nadaljuje Ml MED SEBOJ Na Šentjanah pri družini JUR ATOVEC imajo dva slavljenca. Rojstni dan je praznoval nono Miha, mala Nika pa slavi svoj 1. rojstni dan. Obema iskrene čestitke - domači Na Poti pomorščakov 12 praznuje 80. rojstni dan Nande PIKŠ.Vse najboljše mu želijo njegovi najbfižji, ob lepem jubileju pa se čestitkam pridružuje tudi uredništvo "Portorožana" Okroglo in ugledno obletnico rojstva praznujejo še:Sonja DUGARO z Obale 57, Milan GRL J s Stare ceste 6, Jože SABADIN, Med vrtovi 7. Vsem vse najboljše... Naši sodelavki Nadi PUKšIČ z Vesne, ki jepostala prababica, iskreno čestitamo! Uredništvo Portoroška knjigarna "Lipa" je svojevrsten, navidez obroben, vendar zelo pomemben del turistične ponudbe. Domači in tuji gostje lahko v tej knjigarni že leta naročajo svoje časopise, dobivajo jih za obdobje, ki ga prebijejo pri nas na dopustu. Helena, Aenka, Mirjana, Mirella, Eda in Jasna priporočajo gostom, v katerih časopisih lahko preberejo najnovejše vesti. Seveda same prej pregledajo časopise, da jih lahko potem priporočijo svojim strankam. Nič čudnega, da so s tako ponudbo zadovoljni ne le domači gostje, temveč tudi mnogi Nemci, Italijani, Avstrijci, Švicarji in drugi. Razen na raznovrstno ponudbo vseh časopisov pa kupci naletijo v tej knjigarni vedno tudi na prijazen, ljubezniv sprejem. Tako je svojevrstna turistična ponudba podkrepljena tudi s tem, kar je še posebej dragoceno: s prisrčnostjo in vljudnostjo. Miloš Jovanovič HELENA IN MIRJANA: VEDNO USTREŽLJIVI IN PRIJAZNI SAMOPOMOČ PO IZGUBI PARTNERJA V sedanjih družbenih razmerah se ljudje težko organizirajo sami. Pri Centru za socialno delo Piran deluje od leta 1990 SKUPINA ZA SAMOPOMOČ PO IZGUBI PARTNERJA, namenjena ljudem, ki težje prenašajo izgubo po zakonski razvezi, razpadu izvenzakonske skupnosti ali smrti partnerja. Namen skupine je navezati stike z ljudmi, ki imajo podobne težave, da bi z izmenjavo izkušenj in ob strokovni pomoči lažje razreševali težave. Skupina je odprtega tipa. Članstvo je prostovoljno in anonimno. Vanjo se vključujejo ljudje iz južnoprimorskih občin. Člani se sestajajo vsakih štirinajst dni vse leto razen med poletnimi počitnicami. Skupino vodijo strokovni delavci Centra za socialno delo Piran in Izola. Vzporedno z rednimi srečanji razvijajo tudi družabno življenje, tako so navezali stike z enako skupino iz Kranja in se z njo večkrat srečali. Zainteresirani lahko dobijo informacije na telefonu 066/ 75 365 ali 066/ 74 076 ob delovnikih od 7. do 14. ure. IZDELAVA ALUMINJASTIH OKEN, VRAT IN VERAND BOŽIČ Koper, Telefon 58-896 i NAŠA ANKETA: Kaj odganja turiste - hrup ali mir? (NADALJEVANJE S 1. STRANI) takšen hrup! Zoper ta hrup se pritožujejo gostje v prenekaterem počitniškem domu tu v okolici, zaradi tega nekateri celo odhajajo." Klavdij KRIŽMAN, 38 let, prevoznik, Pod anteno 16. "Ne opazim pretiranega hrupa, še posebej pa ne ponoči. Ni nobenih težav glede tega." Mimica UKMAR, Pod anteno 19: "Hrupa je odločno preveč, tudi povzročiteljev je več: "mularija" na motorjih, pa glasna glasba. In sami turisti, ki popivajo pri sobodajalcih do poznih nočnih ur. Sosed bi moral biti do soseda obziren. Obstajati bi moral določen hišni red." Marina ŽIGON, 42 let, razred, učitelj, angl. in italij. jezika, Šentjane 20: "Bolj kot preglasna glasba nas moti hrup motorjev. Zdi se nam čudno, da nihče ne ukrepa. Zdaj pa nas včasih vznemirijo tudi reaktivna letala; no, na to se bomo morali navaditi. Na dopustu na Bledu smo opazili, da imajo več glasbe na zelo majhni relaciji. Ni bilo hrupno. Tudi Portorož je turističen kraj, zato bi morali nekaj narediti. Lahko bi oblikovali komisijo krajanov, ki bi usklajevala potrebe in želje. Mislim, da bi Portorož pridobil, če bi bil živahnejši. Letos so se v Piranu nekajkrat zelo potrudili, čutiti je bilo utrip mesta in življenje. Piran je pridobil tudi z razsvetljavo cerkve in trga. Če bi ocenjevala, bi Piranu letos prisodila štirko, Portorožu pa dvojko." Anton LOVŠIN, Koprska 7: "Ponoči, včasih pa tudi podnevi, je naš del ceste proti Valeti kot tekoči trak za divjanje motoristov, ki tekmujejo, kdo bo bolj privil plin. Takšen hrup para ušesa in za zdaj si lahko pomagamo le tako, da živimo za zaprtimi okni. Nič manj kot domačini so s tem nezadovoljni turisti, ki ne morejo razumeti, da takšnim divjaštvom ne znamo narediti konca. Tu so predpisi, nekdo bi moral tudi odgovarjati zato, da takšni motorizirani divjaki terorizirajo ljudi." Dorko ALIĆ, Vilfanova 18: "Mislim, da portoroškemu turizmu hrup ne škodi. Saj Portorož kot turističen kraj živi od turističnih dejavnosti, kamor spada tudi glasba s teras, ki po mojem ni glavni vzrok za hrup. Največji povzročitelj hrupa je promet. Pogrešamo pa v Portorožu odprt prostor, kjer bi se zbirali in srečevali krajani in turisti. Tudi trgovine in gostinski lokali bi lahko s spremembo občinskega odloka poslovali dlje." Etuška PUH, Obala 63: "Skoraj ne mine noč, da ne bi po polnoči ali še kasneje po Portorožu zdrveli motoristi s težkimi "hondami", ki se zapeljejo nekaj krogov. Letos mi je predčasno ušlo nekaj gostov, ker jih je ponoči prebujal trušč na cesti. Obrnila sem se na policijo, podnevi so potem ustavljali mopediste, ponoči pa so se zgodbe ponovile. Mnogo preglasna je tudi glasba z nekaterih gostinskih lokalov. Še posebej, če se zavleče daleč čez polnoči!" Robi SMREKAR, 27 let, ekonomist, Vilfanova 31: "Turisti prihajajo v Portorož zaradi zabave in počitka. Treba je najti rešitev, ki omogoča oboje. Potrebno je omejiti velike povzročitelje hrupa (terase), ne pa tudi ostale dejavnosti kot so gostinski lokali, diskoteke." Vida in Rino MEDVEŠČEK, Obala: "Glede hrupa v Portorožu, ki turizmu zelo škoduje (sploh pa greni življenje domačinom) lahko navedeva konkreten primer - počitniški dom Železarne Ravne. Ne da bi gostje doma razgrajali, pač pa prihajajo v okolico tega doma ljudje, ki morebiti nimajo prostora v domu ali kaj takega. "Nastanijo" se na plaži pred domom in tam "dopustujejo" predvsem v nočnih urah. Ne moreva natančno reči, kdo so ti ljudje, po govorici sodeč pa so doma tam, odkoder prihajajo dopustovat gostje doma Železarne. Tudi promet je hrupen, kar pa že dolgo ugotavljamo, razen tega pa nič drugega." Miran PLEVNIK, 70 let, upokojenec, Šentjane 59A: "Mislim, da hrup, predvsem tisti zunanji, škoduje ugledu Portoroža kot turističnemu kraju. To je seveda odvisno tudi od gostov. Hrup morda prija tistim mlajšim, tudi Italijanom. Avstrijcem in Nemcem pa prav gotovo ne. Ugotoviti bi morali, od kakšnega turizma bi imel Portorož večji zaslužek. Menim, da bi moral biti Portorož bolj umirjen, bolj "gentel-menski", bolj avstrijskega tipa. Na to bi morali biti pozorni zlasti zdaj, jeseni, ko k nam prihajajo starejši gostje, ki si želijo predvsem počitek. Hoteli naj sami presodijo, kakšen turizem želijo. Tudi sam bi šel z ženo in prijatelji kam posedet, pa kaj, ko se zaradi glasne glasbe še pogovarjati ne moremo!" Anketirali so: David Božič, Gustav Guzej, Dragica Dapa, Sijan Pretnar in Snežna Rešek. Koncerti po po r to roško Menda je že v pripravi odlok, po katerem bodo morali vsi Portorožani plačevati poseben prispevek za nočne koncerte. Nikjer na svetu ni mogoče "uživati* blagodati kulture brezplačno. Poslej tudi v Portorožu to ne bo več mogoče. Kakšen bo prispevek, še ni jasno. En del naj bi bilo plačilo za užitke ob poslušanju pevskih in instrumentalnih glasov z gostinski vrtov, diskov, plesišč. Ta bi moral Ш kar znaten, saj se te vrste nočni koncerti navadno zavlečejo daleč čez polnoč. DrugI del koncertov je vsako noč v zgodnjih jutranjih urah. Smetarji takrat blagozvočno premetavajo kovinske smetnjake, da jim ni kos noben še tako razglašen orkester. Za vmesno popestritev poskrbijo še mopedisti in motoristi, katerih glasnosti se v fonih sploh ne da izmeriti. Za nameček se proti jutru pridruži še ritmično bevskanje številnih psov. NI kaj, portoroški nočni koncerti so res pestri, a tudi utrujajoči. Kar presenetljivo je, da nekaterim Portorožanom niso všeč. Prispevek pa bodo morali plačati! Pa naj si zamašijo ušesa! тшишимшшшшшшшшшмшпштт HOČETE MIRNO, BREZSKRBNO SPATI? S P I I Skoraj ni dneva, da ne bi v časopisnih črnih kronikah brali "v noči na...". Vsakdo j izmednas se ob tem sprašuje, kaj če bi se kaj takega pripetilo njemu in bi bil ob J težko privarčevani denar in druge vrednosti. Takim skrbem se lahko izognemo, če 4 poskrbimo v hiši ali stanovanju za primerne varnostne naprave. Podjetje vam ponuja rešitev pred obiski nočnih zlikovcev. Ponujamo vam po najnovejših elektronskih spoznanjih zgrajene varovalne naprave, primerne za različne bivalne in poslovne prostore. 1.) Za varovanje stanovanj v višjih nadstropjih: Alarmna centrala "J-Piko 9-V baterija za napajanje, magnetni senzor, notranja sirena, telefonski pozivnik. (Cena z montažo 540 DEM.) 2.) Za varovanje nižje ležečih stanovanj tudi za dostop skozi okna: , Alarmna centrala "J-Piko" 2 IR senzorja, magnetni senzor, notranja sirena, telefonski pozivnik. (Skupaj z montažo 840 DEM.) 3.) Za varovanje manjše stanovanjske hiše: Alarmna centrala "Janez mini" akumulatorska baterija, 2 IR senzorja, magnetni senzor, notranja sirena, zunanja sirena s signalno lučjo, telefonski pozivnik. (Cena z montažo 1.450 DEM.) 4.) Za varovanje večjih hiš, poslovnih prostorov, Alarmna centrala "Janez 10 M" akumulatorska baterija, 2 magnetna senzorja, šifrator, notranja sirena s signalno lučjo, telefonski pozivnik. (Cena z montažo 3.000 DEM.) Vse naprave so opremljene z ustreznimi atesti, projektanti, izvajalci, montažerji pa n n П n n n n u Ü u u u u Ü so znani strokovnjaki tvrdke^ JANEZ d.o.o. iz Ljubljane, ki nudi servisno službo in enoletno garancijo. Za shranjevanje vrednostnih papirjev, denarja in zlatnine vam nudimo tudi 16 tipov trezorjev od 300 DEM naprej. Podrobne informacije in nasvete dobite vsak dan med 9. in 14. uro v Pororožu, Senčna pot 2 ali po telefonu 70-693. D I S C R E T d. o. o. detektivska informativna služba SLAVNI GOSTJE PORTOROŽA: KRALJI, CESARJI, POLITIKI, FILMSKI JUNAKI, ZNAMENITI VOHUNI Nič novega ni, da ima Portorož več kot stoletno turistično tradicijo. Zanimivo pa je, da je minilo že stosedem let, kar vodijo evidenco o turističnih obiskovalcih Portoroža. V tem seznamu zasledimo imena kraljev, cesarjev, predsednikov vlad, politikov, filmskih igralcev, uspešnih gospodarstvenikov. Od Franca Jožefa do Marcella Mastroiannija... Med znamenitimi gosti je vsekakor na prvem mestu avstroogrski cesar Franc Jožef, ki je prihajal v Portorož vrsto let. Nesrečni princ Ferdinand je leta 1914 z letovanja v Portorožu krenil na svojo poslednjo pot v Sarajevo. Znani književnik in pisec kriminalk Frenk Arnau je ob obisku Portoroža v intervjuju pripovedoval, da je hotel "Palace" projektiral njegov oče, znameniti dunajski arhitekt. Po njegovih zamislih so zgradili številna poslopja tudi drugod po svetu. Med znanimi imeni lahko preberemo priimke številnih filmskih igralcev in režiserjev. Med njimi so režiser slavnih "Slamnatih psov" Sam Pechimpach, Ame Mattsson, igralca James Masson in Marcello Mas-toianni, ki je tu posnel tudi enega svojih filmov, Folco LulH, Antonella Lualdi, Franco Interienghi, francoski igralec in šansonjer Yves Mon-tand, igralka Simone Signoret, Peter Carsten, ki zdaj stalno živi v Piranu, Felix Marten, Chris Howland, Freddy Quinn, Grk Mikis Teodorakis, Walter Chiari, Francesco Rabal, režiser Fred Zinneman, italijanska pevca Ornella Vanoni in Nicola Di Bari, Rory Calhun in znana "seks bomba" Barbara Valentin. Ameriški multimilijonar Cornelius Vanderbilt je po svoje reklamiral Portorož, saj je od tod poslal prijateljem v Ameriko okoli petsto razglednic, ki jih je seveda napisal njegov osebni tajnik. ... in vohuna Pred okoli tridesetimi leti je v Portorož veliko novinarjev prišlo zato, da bi prišli do intervjuja s posebne vrste gostom - v drugi svetovni vojni znanim dvostranskim vohunom Cicerom. Ta se je dobro počutil v družbi dveh svetlolasih nemških lepotic (ženske so bile sploh njegova šibka stran). Zanimanje svetovne javnosti za svojo osebnost pa je znal tudi dobro vnovčiti. Za vsak intervju je zahteval 2000 mark. Okolje in tudi druščina v Portorožu sta mu bila tako všeč, da je ob odhodu dejal: Tu sem se počutil kot doma!" Miloš Jovanovič TURISTIČNI KLOŠARJI V zadnjem času se v Portorožu vse pogosteje pojavljajo mladi potniki "vrečarji", ki prespijo v vrečah ali brez njih v naravi, kjer se jim pač zdi najbolj primerno. Največ jih prespi ob obali - na plaži, na zelenicah, precej pa jih že pride v avtomobilih in prespijo v ozadju med njivami, vinogradi ali vrtovi, kjer ni ograj. V okolici svojih prenočišč na prostem večina pušča za sabo prazne steklenice (često tudi razbite!), plastično embalažo, papir in človeške iztrebke. Neredki tudi sicer delajo škodo, kradejo sadje in pridelke in jih celo odvažajo v avtomobilih. Kaj na urejeni osrednji portoroški plaži ti "vrečarji" puščajo za sabo in kakšno škodo delajo na njej, v kabinah, umivalnicah in straniščih najbolje lahko pove vodja plaže! Nad Valeto so nekdaj taborili mladinci iz Novega mesta. Tabor ima malo zidano leseno barako, kjer so shranjevali kuhinjsko posodo, opremo, jogije in podobno. Tam je tudi zaprta zidana stavba z zasilnimi sanitarijami. Tabora že nekaj let nihče ne vzdržuje. Vse je tudi zgrajeno na čmo brez vsakega nadzora. Avgusta so tu prenočevali "bivši" mladi taborniki, ki so vdrli v barake, zunaj pa pustili žimnice, prevleke, odeje... Nihče se za to ne briga - le skrbni sosedje obveščajo o tem krajevno skupnost, policijo in mene kot člana Sveta krajevne skupnosti. Da bi odpravili to pego našega turizma, ki mu pravimo "vrečarji", predlagam: 1) Enotno urejevanje - predvsem pa stališče, predpise in nato ukrepanje za to pristojnih služb - turistične in komunalne inšpekcije ter policije. 2) Zapuščeni tabor naj se da v najem nekomu, ki ga bo vzdrževal (na račun organizacije v Novem mestu ali druge organizacije z istimi pogoji). 3) Predvsem pa je potrebno vzpostaviti red na plaži. (Vsi, ki delajo na plaži, se zjutraj najmanj dve uri trudijo počistiti vso nesnago na kopališču, pomolih, v kabinah, sanitarijah. Povsod pobirajo črepinje steklenic, čaš itd. Na kopališče tudi ne sodijo steklenice s kronskimi zamaški. V mivki so našli tudi že uporabljene injekcijske igle). Centralna plaža je slika, kaj nas čaka na območju Portoroža in Pirana, če ne bomo vsi - ne samo policija - pomagali v kali zatreti tovrstne razvade in naredili red. Predvsem je treba zadolžiti posamezne ljudi s pooblastili (ne služb!), da z vsemi sredstvi dokončno rešimo ugled in prihodnost Portoroža. Miran Plevnik SEMTERTJA PO PORTOROŽU - SEMTERTJA PO PORTOROŽU- SEMTER IZ PIP NAMESTO VODE PIHA ZRAK Krajani Šentjan se že od junija pritožujejo nad visokimi računi za porabo vode. Čeprav niso zalivali vrtov, saj je bil letošnji junij deževen. Krajani pravijo, da iz vodovodnih pip - namesto vode - piha zrak! Najbolj so oškodovani tisti, Ri imajo hidrofor in s tem predrezervoar, kamor voda priteka nekontrolirano, poleti pa tudi tisti Šentjančani, ki zgolj z "metuljčki" zalivajo vrtove ali ponoči vodo dolivajo v vodnjake, zjutraj pa vrtove zalivajo z motornimi črpalkami. Menda so vsi računi krajanov s Šentjanskega hriba v zadnjih petih mesecih za 25% do 30% višji kot računi iz prejšnjih let v enakem obdobju. Kljub temu da so se Šentjančani obrnili na pravi naslov - Rižanski vodovod Koper - ni bilo odziva. In tako še zmeraj, razen vode, plačujejo še zrak. Če "Rižanci" napake ne bodo odpravili, se bodo krajani dogovorili, da bodo plačevali za 30% manjše zneske, kot so na položnicah! POLNIM TERMOVKE Z MRZLIM ZRAKOM IN JIH PRODAJAM TURISTOM... BO ŠENTJANSKA CESTA - KRPA PRI KRPI?? Na Šentjanah - na cesti od Valete do vodnih hramov - večkrat pušča tudi iz vodovodnih cevi, ki so bile med gradnjo vodnega rezervoarja preobremenjene. Cesto bi bilo potrebno preplastiti, vendar krajane skrbi, da je vodna napeljava tako poškodovana, da se bodo puščanja zaradi tega ponavljala. Cesto bo zato treba vedno znova odkopavati in krpati! "PRIVILEGIJ" ZA DOMAČINE : NA BERNARDINSKI PLAŽI (pri VILE PARK) - SE SPET LAHKO KOPAMO S POPUSTOM Ne z veliko upanja in s "figami" v žepu je predsednik Sveta KS Portorož, Mitja Jančar, na direktorja Emona Hotelov Bernardin -Čedomila Vojniča - naslovil prošnjo za uvedbo letnih kart oz. popusta za domačine na njihovi plaži z odprtim bazenom (pri Hotelu Vile Park). Vendar nas je v krajevni skupnosti prijetno presenetilo obvestilo generalnega direktorja Emona Hotelov, da so za vstop na svoje kopališče 11.avgusta uvedli sezonske karte za domačine, za katere je treba plačati 500 tolarjev, otrokom do desetega leta pa vstopnine niti ni treba plačati! ALI BO KDO PLAČEVAL ELEKTRIKO ALI PA BODO ŠE NAPREJ HODILI V TEMI... Šentjančani so končno dočakali, da jim je Elektro podjetje obnovilo kablovod. Hkrati so jim po grebenski cesti napeljali tudi javno razsvetljavo! "Bil je že čas, da se tudi za portoroško podeželje nekaj naredi!" boste rekli. Pa se zdaj pri Elektro Koper bojijo, da jim porabljene elektrike za to razsvetljavo ne bo hotel nihče plačevati. Zato čakajo, da krajevna skupnost od občine pridobi pismeno zagotovilo, da bo račune za šentjansko javno razsvetljavo redno poravnavala. Drugače se bodo krajani Še naprej lahko zanašali le - na mesečino! л. » ГОТКМ-О llA JfcVUO |tuirroof -ft—i u \ PtH Чг TEMNO ZALEDJE - PRAVI OBRAZ PORTOROŽA?! Ugotovili smo, zakaj hočejo vsi parkirati svoje sodobne "konjičke" ob sami štiripasov-nici! Ko - po kdo ve kolikem "krogu" skozi Portorož - druščina le ni uspela najti parkirišča, je svoj avtomobil zapeljala v portoroško "zaledje" - na parkirišče za starim Palace hotelom. Pa se je tam znašla v temi kot v rogu in se nato tipajoč prebijala do glavne in razsvetljene promenade. Nemalo so bili člani vesele družbe presenečeni, ko so se pri tavanju v temi zaleteli v - kandelaber javne razsvetljave! Baje so lastniki te razsvetljave "Hoteli Palace", ki so se odločili varčevati in zato elektrike za javno razsvetljavo več ne plačujejo! So pomislili, da za hrbet njihovega hotela kdaj zaidejo tudi njihovi gostje?? Se mar požvižgajo na njihovo varnost? In komu je mar za vamo hojo nas domačinov? ASFALT NA ODSEKU POTI OD "TOMIJA" NA ŠENTJANE Urejanje Cvetne poti in javne razsvetljave na njej je pri koncu... Investitor - občina Piran - pa se pripravlja na nov zalogaj: na asfal tiranje odseka Koprske ceste, ki pri motelu "TOMI" zavije na Šentjane. Krajani, ki živijo na tistem koncu, pa tudi niso zgolj čakali prek-rižanih rok! Za svojo cesto so zavihali rokave in pljunili v dlani ter postorili nekatera dela: npr. izkopali odprte jarke za odvod meteorne vode, očistili so robove ceste in izdelali tamponske bankine. Zdaj pa nestrpno čakajo na asfalt. IN POSIJALO BO SONCE NA SONČNO POT...? Zgodovina Sončne poti, ki vodi na območje portoroškega šolskega centra, je dolga in pestra Pred dvemi leti je občina nazadnje globoko segla v proračunski žep in plačala obnovo 1 faze te poti (do Centra za korekcijo sluha in govora). Spodnji konec poti (do izhoda na regionalno cesto Obala) pa je ostal pravi pastorek. Za pot tako rekoč nihče ne skrbi in zanjo lahko upravičeno rečemo, da je "luknja pri luknji". In vendar je ob njej kar nekaj stanovanjskih hiš, po njej v šolo hodi veliko otrok in mladostnikov... Novi lastnik hiše na Sončni poti 8 (tako imenovana Pečarjeva hiša) - podjetje "Slovenijales" - je stavbo preuredil v počitniški dom s turističnimi apartmaji, kar je za ta del poti le še dodatna obremenitev... Zid ob tej stavbi se ruši... Krajevna skupnost si je prizadevala pri "Slovenijalesu", da bi nekoliko globje segel v žep, saj s turistično dejavnostjo v svoji stavbi prispeva k še večjemu uničevanju že tako razdrapane ceste. Novi lastnik si baje ni pridobil niti soglasja Komunalnega podjetja za priključitev hiše na javno kanalizacijo... zaradi česar pa se nobena inšpekcija ne sekira! "Slovenijales" je ostal gluh za naše prošnje in ni prispeval nekaj več denarja za boljše "krpanje" ceste. Kot da bi to ne koristilo tudi njihovim gostom! Globalna rekonstrukcija tega dela Sončne poti (2.faza) bo najbrž morala še počakati - saj toliko denarja v občinskem skladu stavbnih zemljišč ni, pa tudi pravne podlage - ureditvenega načrta za to območje - ki bi omogočila takšen poseg, skupščina občine še ni sprejela. Vendar krajani nočejo (več) čakati na "SVETI NIKOLI", zato predlagajo, naj se hkrati z obnovo električne napeljave, ki jo letos načrtuje Elektro Koper - uredi tudi ta konec poti. Za zdaj je bila sklicana lokacijska obravnava! Na to, da bo "rep" Sončne poti končno dočakal "sončne" čase, pa bomo morali še nekoliko počakati. Upamo, da ne predolgo! Krajani so že krepko nestrpni, saj njihov del poti, ki je v resnici začetni (ob njem so namreč hiše z nizkimi številkami) - ostaja zadnji (da ne rečemo od vseh pozabljen!) Pa da pri urejanju tega koščka Sončne ceste ne bi "pozabili" odpraviti še divjega odlagališča odpadkov ob njej! SPLOŠNA BANKA KOPER se trudi zadovoljiti svoje stranke... V poslovni enoti SPLOŠNE BANKE KOPER v Piranu se že od nekdaj trudijo čimbolj zadovop stranka Zato so že veliko poslov, ki se običajno drugod opravljajo samo v poslovni enoti, vpeljali tudi v agencije: - otvoritev in vodenje računov nerezidentov je možno v agencijah v Portoroža in v Luciji, - tekoči računi se vodijo v poslovni enoti, vendar Je v vseh agencijah, torej v Portorožu, v Luciji fo na Bernardinu mogoče, odpirati tekoče račune, naročati in prevzemati čeke ter vložiti prošnje za ACTIVO, INFOTEL, PIN (osebno številko za uporabo bankomata} in za limit {dovoljeno negativno stanje na tekočem računu), - nakup in vnovčenje vrednostnih papirjev pa je možno v agenciji Luclfa in agenciji Portorož. Ostali posli pa se od nekdaj lahko v celoti opravljajo v vseh agencijah, razen tistih, to so vezani na oddelek kredifran-fa, ki je v poslovni enoti v Piranu. Dorjana Kästelte BODO VILO SAN MARCO PRODALI? O potapljanju Splošne plovbe "Portorožan" zaposlenih in njihovih prijateljev); ne bo pisal, saj nas na tiskovno konferenco, ki - njihov bife in menzo, ki sta bila še pred so jo sklicali letos avgusta na "Plovbi", niso nekaj leti tako rekoč zaprtega, klubskega tipa in povabili! No, o tem kako in kam pluje naš ladjar, so imeli vanj prost vstop predvsem posvečeni s so vas že in vas še bodo obveščali "ta veliki" "Plovbe" - so prav tako oddali v najem zaseb-slovenski mediji. niku, ki zdaj mimoidoče vabi na tople malice in Mi bomo napisali le o kakšnem bolj obrob- kosila po ugodnih cenah, nem, spremljevalnem dogodku, o katerem drugod nr boste brali. Na "Plovbi" so napovedali Zadnje, kar smo izvedeli, pa je, da si Splošna racionalizacijo med zaposlenimi, kar se v praksi plovba prizadeva znebiti se še enega bremena že uresničuje: - Vile San Marco, kjer je razstavljena stalna - fotokopirnico so dali v roke zasebniku in se zbirka Pomorskega muzeja "Sergeja Mašere" tako "rešili" stalno zaposlenih v njej (pa še zas- iz Pirana. Vilo je Splošna plovba že lani poiz-tonjkarskega fotokopiranja osebnih zadev kusila oddati v najem (za gostinsko dejavnost), pa so se predvsem v Pomorskem muzeju temu odločno uprli... Kaj pravijo v piranskem muzeju na odločitev Splošne plovbe, da San Marco prodajo, ne vemo. Izvedeli smo še, da je cena vile 1,5 milijona DEM, vendar doslej še niso našli resnega kupca. ACTIVA PRAVA POSLOVNA ODLOČITEV KER JE PLAČEVANJE PREPROSTO KER JE PLAČILO RAČUNOV ODLOŽENO KER VAM OMOGOČA KORIŠČENJE VIŠJEGA LIMITA KER JO LAHKO UPORABLJATE V TUJINI dobite jo v vseh poslovnih enotah SPLOŠNE BANKE KOPER LB SPLOŠNA BANKA KOPER d.d. Koper CHIARO OSCURI SU PORTOROSE Si sta concludendo la cosid-detta "stagione alta" del turismo a Portorose, anche senza la tradizionale "NOTTE DI PORTOROSE", dopo tante edizioni piu' o meno felici. Va asserito che la decisione presa e' stata saggia, anche perche' si possono trovare altre manifes-tazioni piu' consone e compensative. Ma sulla stagione turistica sarebbe auspicabile ritornarci, magari con il nostro numero del gior-nalino di ottobre '92, per farne un bilancio critico in positivo e negativo. L' altro argomento che sarebbe da esaminare, la dis-locazione dei negozi e servizi vari nella nostra localita'. Qual-che buona nuova offerta come Г apertura del rinnovato bar "MIGNON" (ex "Kekec"), il bar "SPIAGGIA" e bomboniera adiacente, troppo in ritardo in-vece Г assegnazione dei locali del ristorante "PLAŽA", propio nella parte migliore di Portorose perche' sulla spiaggia e nel lungomare. Inoltre per detti locali sarebbe interessante sapere a chi vengono assegnati e a quale scopo: purtroppo succedera' che i cittadini del Comune di Pirano (i "domačini") non hanno le possibilita' finanziarie per con-correre con altri piu' danarosi, quindi addio ogni opportunita' di vedere Г affermazione economica degli autoctoni. Sembra che ci sia un interes-samento per aprire un locale con cucina cinese, che a Portorose, mecca del turismo sloveno, starebbe assai bene. Per altri negozi si denota la solita mancanza di offerta, anche d' inverno, di almeno an-cora una macelleria (Г unica chiusa al pomeriggio), oppure sempre carente Г offerta di frut-ta e verdura con una sola riven-dita fissa e con i prezzi alle stelle, anche per mancanza di concorrenza. Si attende sempre il tras-ferimento della stazione delle autocorriere, che va assai a rilento, per vedere sorgere nelle vicinanze almeno un piccolo centro commerciale (vedi quanto fatto ad es. ad Umago o a Parenzo). Qualche neo an-cora per quanto concerne la pulizia cittadina o per non essere stati in grado di trasfor-mare almeno in parcheggio Г ex superficie dell' ormai ex "KASTEL". E ci sarebbe ancora da ridire, o forse da elogiare, vedi la solita mancanza di una adeguata segnaletica, errori o mancanza nel bilinguismo... ma per questa volta mi fermo qui, con Г auspicio di vedere a Portorose un maggior progres-so. Elio Musizza -It** Rty+X--. fl OBALNA DELAVSKA /iL UNIVERSTTÄ DEI UNIVERZA LAVORATORI Da LTORALE KOPER CAPODfSTRIA SI z enotami v Kopru, Izoli in Piranu vabi k vpisu v I. izobraževalne programe za odrasle: it - verificirani tečaji italijanskega, angleškega, nemškega, francoskega in || španskega jezika vseh stopenj, Il - konverzacijski tečaji in tečaji slovnice, II - priprava na izpite za pridobitev spričevala o aktivnem znanju tujih jezikov || in mednarodnega ICC spričevala, јЦ - jezikovni programi za poslovneže in poslovne tajnice, Il - specializirani jezikovni programi za potrebe DO (gostinstvo, turizem, I ^ trgovina, zdravstvo, banke), |§| - pripravljalni tečaji z izpitom po kriterijih ZTR, !Ц - slovenščina za tujce, :§§ - strojepisni tečaji, I - tečaji za skladiščnike in strojnike centralnega ogrevanja, || - tečaji za upravljalce žerjavov in voznike viličarjev, Ц - tečaji računalništva, !§§ - tečaji za varnostnike, ||| - obnovitveni tečaji iz higijenskega minimuma, ||| - tečaji za voditelje čolnov, II - tečaj za poslovne tajnice in tečaj računalništva, I ^ - tečaji strojnega pletenja in klekljanja, |p - študij ob delu (Ekonomska poslovna fakulteta Maribor), II - osnovna šola za odrasle in mladostnike (6., 7. in 8. razred). i I II. Izobraževalne programe za otroke in mladino: i Ш - tečaji tujih jezikov za predsolske otroke in osnovnošolsko mladino, II - tečaji poglabljanja angleškega in italijanskega jezika za učence od 6. do || 8. razreda OS, s - pomoč pri pouku, Il - konverzacijski tečaji in tečaji angleške in italijanske slovnice za dijake. Ц Informacije in vpis: Koper, Cankarjeva 33, tel. 21-258, 24-291 Il Izola, Oktobrske rev. 1, tel. 63-130 II Piran, Rozmanova 7, tel. 73-878 POTROŠNIŠKA TRIBUNA: Ali bomo res Sredi letošnje turistične sezone so v objektu "PLAŽA" (nasproti Splošne plovbe, pri samem osrednjem kopališču) zabrneli gradbeni stroji. Lastnik, Hoteli Palace d.o.o., je začel prenavljati objekt, v katerem je iz bivše restavracije in bara "PLAŽA" nastalo trinajst novih poslovnih prostorov. V agenciji LUNA d.o.o., ki je pooblaščeni posrednik prodaje oz. dajanja v najem prenovljenih lokalov, so mi o teh lokalih povedali naslednje: - vzrok, da so z gradbenimi deli začeli tako pozno - šele konec junija - je v lastninskem preoblikovanju Hotelov Palace p.o. v d.o.o.; - v dogovoru z vodstvom kopališča (podjetjem "OKOLJE") so zavarovali gradbišče s plažne strani, vsa dela s hidravljičnimi kladivi pa so opravljali v jutranjih in večernih urah; - dela so bila opravljena v dogovorjenem roku, tako da zdaj nekateri lokali že obratujejo. Trinajst poslovnih prostorov se deli po namembnosti na gostinske in trgovske: - trgovski lokali so vsi končani in pripravljeni za vselitev, - gostinski pa se nahajajo v različnih gradbenih fazah (pretežno v 4.), - najemnina lokala je od 60 do 70 DEM na m2 mesečno (glej TABELO), plača pa se za eno leto vnaprej; - pri še ne končanih lokalih je mogoča delna vrnitev stroškov investicije - do 30 DEM na m2 za štiri leta (kar pomeni, da lastno investiranje v lokal najemnino za štiri leta zniža s 70 na 40 DEM oz. s 60 na 30 DEM na kvadratni meter), - pogodba o najemu poslovnega prostora se sklene za določen čas - za dobo štirih let, - delovni naziv gostinskih lokalov se lahko spremeni. Iz tabele je razvidno, da so še nezasedeni predvsem večji poslovni prostori (gostinski lokali). Če bi se nekdo odločil za najem npr. TABELA; Poslovni prostoi zap. lokal naj štev. 1 SLAŠČIČARHA Behadin 2 BAMBUS BAR Zorko 3 TRGOVINA Avtoplu 4 trgov. *ROŽMARIN* Franc P 5 trgov, «FBRENČAK* Milica 6 TRGOVINA EdisoIX 7 TRGOVINA Merdita в TRGOVINA NEZASEĐ 9 TRGOVINA NE ZASED 10 TRGOVINA NSZASED 11 FAST FOOD NSZASED 12 KITAJSKA RESTAVRACIJA NEZASE 13 VELIKA RESTAVRACIJA NE ZASED * brez delnega priznanja strošk EMERGENZA PROFUGHI Come tante altre citta' della Slovenia, anche Pirano ha accolto con solidarieta' i numerosi profughi provenienti dalla ex Jugoslavia. In-iziata a Pirano il 12 agosto dell' '91,1'emergenza profughi e' stata un vero "banco di prova" per valutare I'efficenza dell'organizzazione Comunale della Croce Rossa, che superando molte difficolta', ha dimostrato di poter far fronte anche a situazioni e problemi di tale portata. A cura del Dipartimento Comunale per la protezione civile sono stati organizzati e aperti i centri di raccolta per i primi profughi della Croazia (Albergo "Punta" a Pirano, alberghi "Piran" a Strugnano, pensione "Lucky" a Fies-so) molti dei quali sono stati accolti anche da famiglie di parenti o amici residenti nel nostro comune. Per problemi locatari, nel mese di aprile sono stati chiusi i centri ed ai profughi e' stata offerta la sistemazione nel complesso alberghiero di Bagnoli (Pola) di propieta' dell' Associazione Combattenti della Repubblica di Slovenia, dove si trovano attualmente circa 200 persone, che sono ancora oggi seguite ed aiutate dall' Organizzazione Comunale della Croce Rossa e daJ Dipartimento Comunale per la protezione civile di Pirano. Purtroppo pero' non si e' concluso il calvario umano. Pirano oggi conta nuovamente 567 profughi dalla Bosnia, che sono accolti da famiglie di parenti amici, non essendo stati aperti nuovi centri nel piranese. Solidale e generosa e' stata la reazione di tutti i nostri concittadini aHa richiesta di aiuto fatta dalla Croce Rossa. Nell' arco di un anno sono state numerosissime le azioni di raccolta organiz-zate da tutte le scuole e gli asili del comune, come pure le iniziative private e di vari enti cittadini. Purtroppo per la mancanza di spazio non possiamo elencare tutti coloro che in vari modi si sono prodigati, ed hanno contribuito anche con poco, ad alleviare le sofferenze di tanta gente che qui' da noi ha trovato compren-sione e solidarieta'. Ecco qualche cifra che chiarira' in breve la mole di lavoro che e' stato svolto e che ancora si svolge alia Croce Rossa, con Г aiuto volon-tario giornaliero di circa una decina di attiviste: profughi della Croazia 1.600 rimasti a Pirano cca. 200 profughi dalla Bosnia 567 Aiuti: Alto Commissariato Internazionale di Slovenia, Caritas Diocesana di Trieste, Mer-cator Degro (viveri), Caritas di Urbino (ves-tiario), Ronchi (viveri, vestiario), Acquileia (viveri, vestiario),Resana-Treviso (vestiario), Pieris d'lsonzo (vestiario), Castel Goffredo-Mantova (vestiario, viveri, medicinali), As-sociazioni private di aiuti umanitari dalla Germania, Austria, Italia, Francia, Svizzera e il Comitato promotore per gli aiuti ai profughi della Bosnia. Azione di raccolta Offerte volontarie nel comune di Pirano: SIT 219.977. E ancora tanto aiuto dai nostri concittadini che hanno lasciato le loro Offerte nei negozi e che quasi giornalmente ci recano aiuti in vestiario. Questi sono soiamente dati e cifre ma dietro a loro sta una moltitudine di persone che ha cercato con generosita' e solidarieta' di aiutare chi ha trovato rifugio qui da noi. Certe volte le parole non possono esprimere adeguatamente sentimenti e sensazioni. Vor-rei chiudere questo scritto con due poesie. Un profugo di Dubrovnik, nel commiatarsi da noi ci ha lasciato per ricordo una sua poesia che scrivero' nella lingua originale per las-ciare intatta tutta la tristezza e la nostalgia in essa contenute. Cesarina Smrekar Samo kočije pošalji Gospode, kad ćeš mi poslati kočije - što odvest če me domu mojemu. Več odavno lutam; siv, izgubljene duše. Ela žena moja, kao ptica je - skoro da če je ubiti mraz i tuga bezkuća ovog. Kao ptica je (Kažem ti!) a ja nemam moči da je zaštitim. Gospode, samo kočije pošalji (što si obečao!) Ne šaJji kočije velike: doći čemo tihi i maleni u kuču našul Mihovil Skuria La cicogna Scordato il tempo dei giochi e degli amori scordato il notne del vidno amico, oggi piu' niente es i ste. E' dtventato l'amico tuo di ieri tuo nemico. II fragore dei fucili e dei cannoni oggi ha coperto le risate e i canti. Odto, dolore e disperazione salgono daHe rovine ancora fumanti. Mucchi d i pietre sen za piu' passato: e' tutto cio* che resta. Desolanti case distrutte che mai piu' saranno rallegrate da culle dondolanti. Sopra una nube fiammeggiante e nera una cicogna bianca sta' volando. Le han distrutto il nido e gia' ferita inutilmente un tetto va cercando. Cesarina Smrekar zaostruje, je 92.640 oz. celo 162.120 DEM letne najemnine za restavracijo v Portorožu tudi za najbolj podjetne in premožne sokrajane prevelik zalogaj. Za to vsoto bi na primer v sosednji Luciji, v novem trgovskem centru, kjer podjetje "Stavbenik" prodaja nove poslovne prostore v 4. gradbeni fazi za 2.100 DEM za m2, za polno letno najemnino velike restavracije v portoroškem objektu "Plaža" postali lastnik 77,2 kvadratnih metrov velikega lokala. Osebno podpiram vsak projekt širjenja turistične ponudbe v Portorožu. Upam tudi, da bo lastnik poslovnih prostorov v objektu "Plaža" (Hoteli Palace d.o.o.) vsaj del od najemnin nabranega denarja vložil v obnovo svojih hotelskih zmogljivosti. Vsem podjetnim najemnikom (upam. da bo med njimi čimveč domačinov), ki so za najem lokalov posegli tudi po dragih posojilih, pa želim vso srečo. Za vas podatke zbral David Božič ot turisti v svojem kraju? v prenovljenem objektu nifc 'PLAŽA" površina mesec, najemn. letna najem, v m2 v DEM/m2* v DEM 65 52 d.d. Koper 43 c 25 renčak 28 ade <3,o*o, 28 24 A 50,5 A 30 A 26 A 66 HA 109 A 19 3 70 42.420 70 25.200 60 18.720 47.520 60 78.480 70 162 »120 inveatlcije velike restavracije (zap. štev. 13), ki meri 193 m2, bi s priznanjem vloženih sredstev v ureditev lokala (namesto 70 bi plačal 40 DEM/m2 mesečno) znašala mesečna najemnina 7.720 DEM (193 m2 x 40 DEM), kar bi znašalo letno 92.640 DEM. Če bi se po preteku štirih let, za kolikor je sklenjeno najemno razmerje, odločil pogodbo podaljšati, bi se letna najemnina dvignila s 40 na 70 DEM/m2. To bi zneslo 162.120 DEM na leto! Seveda je v opremo prostora potrebno vložiti še dodatnih 200.000 DEM. Glede na to da v najboljšem primeru dobra turistična sezona v Portorožu traja največ tri mesece in da se gostinska ponudba iz leta v leto pestri, konkurenca pa se BELI KRIŽ - BELI KRIŽ - BELI KRIŽ - BELI KRIŽ : "VSE" O BELEM KRIŽU DREVESA PADAJO, MAR NE ali: Zakaj krajane Belega križa nihče ni vprašal, kaj menijo o odstranitvi stoinvečletne ciprese? Petega avgusta okoli devete ure je skupinica naših sokrajanov pod vodstvom g. portoroškega župnika, brez kakršnega koli tehtnega pojasnila, z motornimi žagami in sekirami začela neusmiljeno rezati in žagati mogočno cipreso ob kamnitem križu na Belem križu. V pičli urici so zrušili stoinvečletno spremljevalko verskega znamenja, kateremu je cipresa s svojo mogočno krošnjo ves ta čas nudila zavetje. Očitno je za nekatere zavetje predstavljalo le zakrivanje znamenja, zato se je, s sicer dobro zamišljenim obnovitvenim projektom, na eleganten način znebil drevesa. Način izvedbe te akcije in odnos tistih, ki so v njej sodelovali, so me kot krajana prizadeli, zato sem se napotil v občinske institucije in se pozanimal o njeni legalnostik. Na Medobčinskem zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine v Piranu so povedali, da so izvajalcu dali soglasje k projektu obnove sakralnega spomenika, kije pod Spomeniškim varstvom. Na žalost pa stara cipresa podobne zaščite ni bila deležna. Po metodologiji za varstvo kulturne dediščine bi lahko tudi sami krajani dali pobudo in predlog za zavarovanje drevesa, česar pa se, tudi zaradi nevednosti nas vseh, nihče ni spomnil. Na zavodu so sicer izvajalcu priporočili, naj drevo pri obnovi spomenika ne pade, če to ni nujno potrebno. Investitor (portoroški župnijski urad) je v zameno za cipreso predvidel nasaditev treh mladih dreves v ozadju obnovljenega spomenika, ki pa bodo dosegla dimenzije stare ciprese šele čez nekaj desetletij. Na zavodu so nas še spomnili, da se že skoraj dve leti s KS Portorož in občino dogovarjajo, kaj storiti z 80 let staro poševno rastočo PINIJO PRED STAVBO SPLOŠNE PLOVBE V PORTOROŽU, ki se nevarno nagiba nad lokalno cesto. Po zadnjem strokovnjakovem mnenju bi bila tudi podpora z nosilci zaman, saj so poškodovane korenine v asfaltni oblogi brez kakršne koli opore. Zanimivo je, da viseča pinija, enako kot belokriška cipresa, ni zavarovana. Kljub temu pa se je lastniku zemljišča pri iskanju rešitve za borovec zdelo potrebno povabiti k sodelovanju preko KS vse zainteresirane krajane. Po razgovoru na zavodu sem se napotil še na občino, kjer so povedali, da vložena prošnja za dovoljenje za priglasitev del pri obnovi belokriškega križa še ni dobila soglasja, ker izvajalec (župnijski urad) še vedno ne izpolnjuje prvega pogoja - to pa je uradno dokazano lastništvo nad zemljiščem, ki meri 70 m2 in je v denacionalizacijskem postopku. Dejstvo je, da je župnijski urad z veliko naglico, brez dovoljenja za priglasitev del, začel z gradbenimi deli na zemljišču, ki je uradno še v občinski lasti. Zanimivo je tudi, da je bil projekt obnove spomenika le informativno predstavljen KS Portorož oz. predsednici Komisije za urbanizem g.Ani Jontez v zadnjih dneh julija, dela pa so se s sunkovito naglico začela že 5.avgusta. Tako da KS niti uradnega mnenja časovno ni uspela podati, kaj šele sklicati sestanek s krajani oz. Komisijo za urbanizem. Ob vsem tem se sprašujem ali me kot krajana - razen z majhnim plakatom pred Marketom na Belem križu - res nihče ni mogel obvestiti o namenih investitorja, če se že ni utegnil ali želel preko sestanka z nami krajani seznaniti z našim mnenjem o projektu obnove spomenika. Osebno menim, da je bilo cerkveno znamenje dolga leta prepuščeno samo sebi in tudi prepotrebno obnove, vendar ne na račun popolnoma zdravega sto let starega drevesa, ki je imelo za marsikoga večji pomen kot sam spomenik. Predvsem pa se ne strinjam z načinom poteka obnovitvene akcije - to je z načinom izvršenih dejstev! Vsaj mislil sem, da takšne metode obnašanja do soljudi in narave ne sodijo več v našo sedanjost, ampak so za vedno odšle v ropotarnico zgodovine. David Božič DRUGAČEN BELI KRIŽ ALI CESTA KROJI ŽIVLJENJA Beli križ ponuja od velikega šmarna nekoliko drugačno podobo. Ciprese ob spomeniku resda ni več, toda če bo prostor zaživel tako, kot si je zamislil portoroški župnik Franc Prelc - s tekočo vodo, klopmi... - bo pomenil tudi pridobitev za kraj. "Le kako", se ob tem mnogi sprašujemo. Lahko bi pomenil prvi korak k oživljanju in spreminjanju podobe naselja, predvsem njegovega središča. Najprej bi morali urediti prometni režim. Po urejanju kar kriči križišče pred trgovino in gostilno. Le kolikokrat se vozniki jezijo nad tistimi, ki se jim tako zelo mudi v gostilno, da ne utegnejo pravilno parkirati. Zdi se, da je nepravilno parkiranje pretrdovraten vozel za odgovorne. Tudi pajek in prometni policaji so le redko gostje omenjenega križišča. Vozniki pogosto mimo naselja drvijo z nezmanjšano hitrostjo. Tako tudi ogledalo na križišču ceste od Strunjana do Portoroža ne pripomore kaj dosti k varnosti na cesti. Ne pozabimo, da prav po tej cesti veliko malčkov koraka v šolo. Krajani so že velikokrat zahtevali ureditev Belokriške ceste. Ta postaja (in bo vse bolj) pomembna prometna povezava Pirana z ostalimi obalnimi kraji. Toda kljub temu ob cesti še vedno ni urejenih pločnikov in javne razsvetljave, ki bi bistveno prispevali k varnosti pešcev. Prebivalci Šentjan so nas ob tem opozorili, da so pred tedni resda dobili boljšo električno napeljavo, toda svetilke še niso zasvetile. Sprašujejo se, kdaj bodo deležni javne razsvetljave. Da bi kraj zaživel, ne potrebujejo le gostiln in trgovin, temveč še marsikaj drugega. Ob ustrezni podpori odgovornih in treznemu načrtovanju kraj namreč ponuja dovolj možnosti. S.P. Porte rese •., J /рсб J^U < < ^ / •7 y< 9»ft2«$ftK«»XZ9$ftt«$*2«$8KS$ft*S$ft%««ft%«*ft2«9j(.e9$x 9. Ž « J Ä U^« « JÄÄ ?П ft U > « U J « ? ? J S! Ä 5 { Ž« ? 5 !i « ¥ f * « «« ? » Ä Z « i Äi! Z ? ? 5 Ä« ? JÄ Ä? 1 PORTOROŽARIJE - PORTOROŽARIJE - PORTOROŽARIJE - PORTOR i Dobro leto že stoji informativna tabla pred (zdaj že bivšim) "Kaštelom", ki ni (naj ne bi bila) čisto navadna tabla z običajnim načrtom kraja. Tabla ima namreč vgrajen elektronski mehanizem, ki naj bi turistom s pritiskom na ustrezne gumbe "razsvetlil" pot do zanimivih ciljev v Portorožu in bližnji okolici... Informativna tabla (o kateri smo v "Por-torožanu" že nekajkrat pisali) pa še zmeraj ni začela delovati! In očitno ni nikomur mar za to "drobno" lepotno napako... ("ELEKTRONSKA" INFORMATIVNA TABLA ALI NEZAVEDNO JE SPREGOVORILO: "V PORTOROŽU NIMAŠ KAM!") & V letošnjem programu Komunalnega podjetja "Okolje" Piran je predvideno tudi pranje ulic v Portorožu..., ki pa vode in čistil že dolgo niso občutile. Portorožanom ne preostane drugega, kot da organizirajo procesijo in poprosijo boga za dež. (DEŽ JE ZASTONJ, KOMUNALA PA...) INDIJANCI BODO POSKRBELI ZA DEZ, Ml PA ZA RAČUNE OBČINI ... & Neprijeten vonj (beri smrad) se je letošnje poletje pogosto širil tudi okoli zabojnikov za odpadke, posebej ko je "zakuhalo" do 35°C in so bili prepolni. Na "OKOLJU" so bili medtem najodgovornejši večinoma na zasluženem dopustu, "neposredne skrbnike za krajevno snago" pa je najbrž tudi kdaj "stisnila" vročina v kakšno senco! (KO MUCA POČIVA, MIŠI - TUDI POČIVAJO!) & Ob Belokriški cesti, pri transformatorski postaji, je neprevidni voznik že lansko leto podrl obcestni zid. Nekdo je sicer zid za silo sestavil, vendar ima mimoidoči občutek, da se bo zdaj zdaj sesul.(ZAKAJ VOZNIKU BELEGA "JUGA" NIHČE NE REČE, NAJ POPRAVI ZID?) & Odkar je asfaltiran in osvetljen, postaja predor pod Valeto priljubljena peš pot - bližnjica do Strun-jana. Vendar se skozi predor ne sprehajajo radi zgolj pešci in kolesarji! Kljub prometnim znakom, ki prepovedujejo vožnjo skozi predor, kljub fizičnim oviram pred njegovim vhodom vozijo skozenj tudi avtomobili in motoristi. Lastnoročno skotalijo kamnite ovire v obcestni jarek in zdrvijo na drugo stran! (PEŠCI IN KOLESARJI, UMAKNITE SE, PRIHAJAM MOTORIZIRANI JAZ!) PA NAJ SE TEGA POSKUSIJO VREČI V JAREK! & Po nekaterih portoroških ulicah se boste najlažje orientirali s pomočjo zabojnikov za smeti. Nekatere hiše so namreč celo brez hišnih številk, tiste, ki jih imajo, pa so brez imena ulice. Tako je skupinaturistov po dolgotrajnem iskanju ulice Pod anteno - odkrila njeno ime na enem od uličnih zabojnikov za zbiranje odpadkov. (ZA KAJ VSE SLUŽIJO ZABOJNIKI?!) že več let krajani zahtevajo ureditev prehoda za pešce na Valeti. Morda bi bilo ob začetku šolskega leta umestno razmisliti o tem, saj tudi od tam šolarji hitijo v šole. (ŠE BREZ PREHODA ZA PEŠCE...) & Ali so tudi pajki "horukarski"? Tako so nas spraševali krajani in se pritoževali nad prometnim neredom v centru Portoroža. Pohvalili so učinkovitost pajka, ko v nekaj pičlih minutah izginejo domala vsi prekrškarji. No, pa kaj ko to ne zaleže veliko, saj je že naslednji dan vse po starem. Pajka tako in tako ne bo več dni na spregled, avtomobili pa bodo spet brezskrbno parkirani ob Termah", na avtobusnih postajah, in še bi lahko naštevali. ("PAJEK" DELA PO "UDARNIŠKO") & Sezona se je resda iztekla. Do prihodnje pa bi lahko turistični delavci, seveda ob pomoči komunalnih, lahko razmislili o tem, kako bi zajezili smrad, ki se poleti neusmiljeno dviga iz kanalizacijskih jaškov. (KRAJANI PREDLAGAJO POSEBNE DUŠILCE - UREDNIŠTVO PA NAVADNE ŠČIPALKE...) & Nekateri krajani pravijo, da dejansko škodljiv hrup v Portorožu ne prihaja iz turističnih objektov, pač pa od nekulturnega pijančevanja preko cele noči. Občani menijo, da so njihovi klici na policijo že prava farsa, saj policisti zgolj ignorantsko odgovarjajo: "Kaj pa naj naredimo? Ali naj ostanemo celo noč v gostilni?" (ČE POLICAJI NE MOREJO PIJANIM RAZGRAJAČEM DO ŽIVEGA - KDO NAJ ZAVIHA ROKAVE?) & Lani so se krajani, ki živijo okoli "Kaštela", dvignili protii hrupu in neredu na tej tržnici... Letos pa drugi (predvsem sobodajalci) pravijo, daje več njihovih gostov pogrešalo "Kaštel".(COME BACK "KAŠTELA"??) & V času kislih kumaric so Primorske novice v nadaljevanjih objavljale članke o ideji, da bi se nekje v Piranskem zalivu nasulo otoček (potem se je pojavila še ena nova ideja - o bazenu - umet nem jezeru na rtu Seča). No, ideja o otočku je vzbudila tudi nekaj pomislekov - npr. da bo otok presekal morske tokove. "Portorožan" vam ponuja svojo idejo o PLAVAJOČEM otoku "Sv.Andreja", ki se lahko seli po vsem Piranskem zalivu, pa še v Koprščino lahko zapluje. (PLAVAJOČI fSV).ANDREJM) IN CE SMETNJAKA SLUČAJNO NI, VAM LAHKO POSODIMO SEKSTANT, TABLICE, TOČNE KORDINATE IN NAVODILA ZA UPORABO ^k««»v« portorožan NA NIZKI RAVNI - nadaljevanje Zadnjič sem navedel, da je bilo gradivo za skupščinsko sejo 2.7/92 pripravljeno na nizki ravni. Tokrat povzemam gradivo iz "Problematike turizma v letu 1992 in aktivnosti pristojnih organov in organizacij v občini Piran za njeno razreševanje". Leta 1991 (vojna!) smo imeli penzionskih nočitev kot leta 1970 (ko je bila v Portorožu "gradbena fronta" in starega Portoroža ni bilo vdč - novega pa še ne). Izvenpenzionskih nočitev je bilo toliko kot leta 1962. Tudi letos je močno čutiti posledice vojne v Sloveniji in sedanjih vojnih razmer na Hrvaškem ter v BiH. Prvič kaže iniciativo občina, konkretno prek odbora za turizem pri izvršnem svetu občinske skupščine. Odbor je med drugim ugotovil: a) da je najbolj pereč promet, b) da so hudo moteče preglasne glasbe. Predlaga: gradnjo parkirnih hiš v Piranu in Portorožu; selitev skladišč soli ter ureditev parkirišča (to ni jasno); uvedbo parkirnine na štiripasovnici v Portorožu; policijo poziva k ostrejšemu ukrepanju; predlaga postavitev "ležečih policajev" (vodoravnih fizičnih zaprek, ki voznika prisilijo, da vozi počasi). Dalje je formuliral (odbor za turizem) še deset točk: glede krajev prireditev; točenja alkohola mladoletnikom; dela policije; načinu ukrepanja proti "vrečarjem"; informativnih tabel; potepuških psov in mačk; spremembe rabe "Kaštela"; hitrejšega poslovanja sodnih organov in apelira na Ministrstvo za notranje zadeve za pomoč. Izvršni svet SO nalaga inšpekcijskim službam, da pripravijo predloge za spremembe in dopolnitve predpisov. Da je zaposlenih nekaj novih komunalnih inšpektorjev, so poročala že javna občila. Ponavlja ugotovitev, da smo slabo organizirani. Sedaj potrebujemo še predlog, kako naj se bolje organiziramo. O Za letos napovedujejo, da bomo imeli 55 % nočitev v primerjavi z letom 1990. Turistična taksa je od januarja do maja navrgla 5,9 milijona SIT. Tristota obletnica Tartinijevega rojstva je prispevala k promociji našega turizma. Zlasti je povezana z letošnjo pojačano oglaševalno dejavnostjo v Italiji. Gotovo je reklamiranje prispevalo, daje italijanskih gostov letos sorazmerno največ, zlasti pa več kot prejšnja leta. Za oglaševanje so (20 milijonov SIT) prispevala hotelska podjetja, Igralnica, občina je dala 5 milijonov SIT, nekaj je dala tudi Republika, a ni še znano koliko. Nič pa niso prispevala trgovska podjetja, obrtniki, sobodajal-d. In vendar tudi vsi ti neposredno dobivajo nekaj od turistične pogače. Tudi kmetje turistom lahko prodajo dobesedno "vsako figo". Turisti "prinesejo trg" dobesedno na naš domači prag. Če turistov ni, tudi breskev in vsega ostalega ni komu prodati. In tako smo spet pri naši (ne)organiziranosti. Le-ta mora seveda temeljiti na gospodarskem interesu. Zato je nujno, da vsi, ki imajo od njega neposredno korist, prispevajo tudi za stroške vabljenja in dobrega počutja turistov. Razprava v skupščini o gradivu za razvoj našega turizma se je v glavnem nanašala na tretji del, to je na vprašanja promocije, o čemer prihodnjič. Bilo je 15 diskusij. Govornikov je bilo devet, ker je eden govoril štirikrat, trije po dvakrat, ostali po enkrat. V zaključnem povzetku je predsednik skupščine med drugim povedal takole:"... danes sem slišal eno primerjavo, ki potrjuje moja razmišljanja v tej smeri, da kar smo slišali, smo vedeli (podčrtal D.Puh) in to primerjavo sem slišal v tem, da kramp imamo, ljudi da poprimejo za ta kramp tudi; vemo, da je treba kopati kanal; nismo pa vedeli, v katero smer ga je treba kopati." PRIMORJE '92: TRETJI RAZISKOVALNI TABOR ZA MLADE Z MOTNJAMI VIDA Od 29.julija do 9. avgusta so bila vrata osnovne šole "Ciril Kosmač" v podružnici Portorož široko odprta mladim raziskovalcem. V šoli in njeni okolici so imeli mladi svoj začasni dom, južno pobočje Belega križa, urbano urejeno in umaknjeno turističnemu vrvežu priobalnega pasu, je zaživelo z mladimi raziskovalci. Po opravljeni mikro in makro orientaciji so mladi obvladali gibanje v novem okolju. Pestrost arhitekturnega okolja jim je omogočila mnogotero izraznost. Tretji raziskovalni tabor v Primorju je del kontinuiranega raziskovalnega druženja in spoznavanja slovenskega geografskega prostora, začetki segajo v leto 1990, ko se je učitelj in vzgojitelj mladih v srednji šoli za slepe in slabovidne v Škofji Loki, Jure SVOLJŠAK odločil zbrati mlade na prvem raziskovalnem taboru na Trnju in slovenjebistriškem Pohorju. Leta 1991 se je trinajst mladih zbralo v zgornjem Posočju. Za Primorje '92 seje prostovoljno prijavilo osemnajst mladih iz različnih krajev Slovenije. Šolajo se v srednji šoli za slepo in slabovidno mladino v Centru slepih v Škofji Loki, v normalnih srednjih šolah, so študentje humanističnih smeri na univerzi v Ljubljani. Eden od udeležencev letošnjega raziskovalnega tabora je vključen v poklicno rehabilitacijo v Centru slepih v Škofji Loki, ena udeleženka pa v Zavod zaprtega tipa v Črni na Koroškem. Spoznavali so značaj sub-mediteranske Slovenije, odhajali so na kraški rob, Bržanijo, dolino reke Rižane, Šavrine, nazadnje so pristali v priobalnem pasu. V neposrednem stiku so pod vodstvom mentorjev raziskovali v geografski, geološki, biološki, etnološki, zgodovinski, umetnostno- zgodovinski skupini. Tedaj, ko si prikrajšan za vid, si moraš stvari približati v neposrednem stiku. Biti slep lahko pomeni največjo možno osamo in odmaknjenost od družbe. Podati roko pomoči je vrlina človekove kulture in humanosti. Klara COLJA, Tanja ČERNE, Irena ; i VARING doc varstvo pri delu inženiring - consulting HERGAN, Blaž KOMAC so bili stalni mentorji posameznih skupin Pridružili so se jim strokovnjaki prof. dr. Stanko BUSER, mag. Milan OROŽEN ADAMIČ, dipl. etnolog Jože REHBERGER, samostojni raziskovalec ornitolog Iztok ŠKOR-NIK, dipl. biolog v Morski biološki postaji Lovrenc LIPEJ, zgodovinar Darko DAROVEC, dipl. biolog Tatjana POŽAR, vodja kleti Vina Koper Darko ERHETIČ, vodnik po Luki Koper g PRETNAR, dipl. ing. Damir ČENDAK (vodja razvoja nove tehnologije v solinah "Droge"), Steffano LUSA (Skupnost Italijanov Piran), g. PJAŽA (Ladjedelnica Izola), Rikardo ČUBER (marikultura "Lera"), člani posadke hitrega čolna mejne policije M44, čolnar Branko, gasilca g. BANKO in g. KOCIJANČIČ Večere so mladim raziskovalcem obogatili pisatelj Marjan TOMŠIČ, prof. Al-ferija BRŽAN, dr. Milan KREK, mornar g. PRETNAR Raziskovalni tabor Primorje '92 se je 9. avgusta končal s predstavitvijo raziskovalnega dela mladih udeležencev tabora, ki so pokazali tudi najosnovnejše pripomočke, ki jih uporabljajo v vsakdanjem življenju in predstavitev popestrili s kratkim kulturnim programom. Jure Svoljšek Pripis uredništva: Sestavek o raziskovalnem taboru za slepo in slabovidno mladino "Primorje '92" nam je p V Časopisnem svetu so: Nataša Benfclč-Jetačln» Branko Simonovi*, Majda Vlačič, Alojz Umek, Gustav Guzej. UREDNIŠTVO časopisa krajanov Portoroža -REDAZ10NE det giornaJe dei dttadini di Portorose: Gustav GUZEJ (glavni in odgovorni urednik i capo redattore e redattore responsable}, Mitja JANČAR, Mirko KOS, Jovan N1KOUĆ, Sijan PRETNAR, Snežna REŠEK, Irina STEGEL, Uvta Si KUR ZORMAN; oblikovanje naslovnice/coper-tina di : Teo TAVŽELJ, dipl arh.; tehnična ureditev/redazione tecntca : Boris VUK; tisk / stampa: Birograttka M8QRP Izola: naklada / tiratura: 1500. IZDAJATELJ/EDITORE: Krajevna skupnost Portorož / C.L dt Portarose; naslov uredništva: Obala 15, Portorož, Tel, 73046 / Lungomare 16, Portorose» Telet. 73 046. Cena enega izvoda / prezzo di un esemptare: brezplačen / gratučto. V tej številki so sodelovali ( In questo numero hanno colfeborato: David BOŽIČ, JOVANOVIČ, Dragica OAPA, Doriana KASTELIČ, EHo MUSIZ2A, Miran PLVNIK, Dušan PUH-st, Vida ROBIDA, Cesarina SMREKAR, JureSVOUŠAK, VIN JETS; Sandro SAMB! o o o o o o o o o o o o o o o o o